CELJSKI TEDNIK Le4* Xm. — iier. 4 Celje 1. februarja 1»«J GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZI DBLOTNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJB ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO LIST IZDAJA IN TLSKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TLSKf MLADINA se mora aktivneje bsriti proti tujim pojavom ODLOMEK IZ GOVORA PREDSEDNIKA TITA NA VIL KONGRESU LJUDSKE MLADINE ,.. Dovolite mi, da se do- taknem nam tuje dediščine, ki še ni izginila iz naše družbe. Prepričan sem, da imate tudi vi, mladinci, več- krat priložnost, da v stikih z državljani slišite nam tuje medsebojno ogovarjanje. Po 16 letih naše socialistične izgradnje zveni vse to zelo tuje in absurdno. Nihče pa nič ne ukrene, da bi likvi- dirali to zapuščino buržoaz- ne prakse in da bi namesto tega vpeljali v socialistični družbi običajno ogovarjanje. Moram reči, da me zelo žali, če se naš državljan ali dr- žavljanka obrne do mene z besedo gospod, ker ima ta beseda določen razredni smisel. Ne morem tu zdaj reči, kaj bi morali ukreniti glede tega pojava, toda vi, mladinci, morate reagirati povsod, kjer slišite takšno ogovarjanje in se boriti proti temu. Našemu mlade- mu rodu mora biti to tuje, čeprav nas nič ne moti, če stara generacija, tista iz meščanskih krogov upo- rablja te nazive v medseboj- nih odnosih. Naj jim ostane to, če jim je všeč! Toda v raznih ustanovah, podjetjih in šo^ah ne bomo mogli do- voliti, da hi nadalje upo- rabljali te nazive, zlasti ne v šolah, kjer to škodljivo vpliva na vzgojo otrok. Letos dokončno Letos bedo na Polzeli dokon- čali obnovo strojnih naprav to- varne. Skupaj bo tako montira- nih v tovarni nogavic rav to sla- bost je grajal predsednik OO SZDL inž. Andrej Marine na ob- činski konferenci v Rogaški Sla- tini, enako je dejal sekretar OO SZDL tovariš Janko Ževart na konferenci v Slovenskih Konji- cah in podobno je lahko ugotovil tudi predsednik okrajne gospo- darske zbornice tov. Franc Lubej v Žalcu. Navidez se zazdi kot, da bi v industriji ne bilo težav in pro- blemov, ki bi jih kazalo anali- zirati na občinskih konferencah, saj si sicer ne bi mogli razlagati pomanjkljivo sodelovanje dele- gatov v razpravah iz industrij- skih kolektivov. V resnici pa je prav nasprotno. Zadnja leta beležimo podobno kot v povprečju Slovenije tudi v celjskem okraju nekoliko naza- dovanje stopnje porasta indu- strijske proizvodnje. Istočasno pa se prav povečanje te stopnje na 10 in več odstotkov letno po- stavlja kot primarna naloga in- dustrije in še zraven zahteva po enakomernem tempu proizvod- nje. Res je, da se zlasti v indu- striji celjskega okraja v zadnjem obdobju spričo velik;ih rekon- strukcij pojavljajo veliki pre- miki v proizvodnji, da kolektivi vse bolj streme za večjim in boljšim asortimanom, a je prav tako res, da so v industriji še velike notranje rezerve in prav s koordinirano akcijo vseh čini- teljev — znotraj podjetja in s pomočjo Socialistične zveze — bo prav gotovo možno zabeležiti še znatnejše uspehe in uresničiti planske naloge. Da je tako, nam potrjujejo primeri, ko so se or- ganizacije Socialistične zveze skupaj s sindikalnimi organiza- cijami zavzele za posamezne pri- mere. Najbolj ilustrativen pa je primer obravnave visokega od- stotka bolnin in nesreč, ki se je lani ob koncu leta prav zaradi skupnih naporov znatno znižal. Zato je res škoda, da konference industriji niso posvetile več po- zornosti. Toda vse prav gotovo ni še izgubljeno, zaradi tega so- dijo, da bodo prvi plenumi ob- činskih odborov SZDL morali biti v prvi vrsti posvečeni problemom razvoja industrije. Razgovor o sedmem kongresu Ljudske mladine Jugoslavije ZM J - nivo ime za organizacijo mladiii Letošnji sedmi kongres Ljudske mladine Jugoslavije, ki je bil pred dnevi v Beogradu, je bil za nadaljnji razvoj te množične organizacije mladih ljudi nedvomno velikega po- mena. Predvsem velja omeniti to, da je kongres potekal v času dvajsete obletnice prvega kongresa USAOJ-a in da je zaradi tega kongres imel še posebej svečano obeležje. Na kon- gresu je Ljudska mladina Jugoslavije tudi spremenila svoje ime v Zvezo mladine Jugoslavije, ki nedvomno bolje ponazo- ruje enotnost naše mlade generacije in njeno vsestransko pripravljenost boriti se za enotne cilje socializma. — Pred- sedniku okrajnega komiteja Zveze mladine Slovenije, Zvo- netu Draganu smo ob kongresu zastavili nekaj vprašanj. • >^Kakšnega pomena je bil sedmi kongres Ljudske mladine Jugoslavije za nadaljnjo rast in krepitev te najmnožičnejše orga- nizacije mladih ljudi?« # »Predno odgovorim na to vprašanje, naj najprej poudarim velik pomen, ki ga je kongres od- igral v mednarodnem smislu. Bil je pravzaprav mednarodna tribu- na naprednih mladih sil na svetu; na kongresu se je zbralo več kot 40 tujih mladinskih delegacij, ki so v svojih prispevkih kongresu kvalitetno analizirali položaj v svojih deželah, izrekli podporo so- cialističnemu progresu v svetu in borbi za mir ter — jugoslovanske- n^u socializmu. Kongres je realno ocenil druž- beno vlogo mladih ljudi in Ljud- ske mladine pri nas, hkrati pa joakazal tudi njene perspektive. *ehten prispevek k tej oceni je ">1 tudi govor generalnega sekre- tarja Zveze komunistov Jugosla- vije tovariša Tita, ki je ob naka- zovanju novih nalog, mladini tu- ^1 tokrat mnogo svetoval, jo spod- bujal za boj za hitrejši napredek Pri nas, se ji hkrati v imenu vseh v Jugoslaviji zahvalil la vse, ''ar je že doslej storila in ji izre- kel neomajno zaupanje naših lju- di. Viharno odobravanje je požel tudi predlog, naj bi mladina v prihodnjem letu pomagala pri gradnji jadranske magistrale. Ko je na kongresu beseda stek- la o nadaljnjih nalogah mladih ljudi pri nas, so na prvem mestu omenili vključevanje m usposab- ljanje mladih ljudi za številne pomembne dolžnosti v našem sa- moupravnem sistemu. Hkrati se je pokazalo, da je mladina uvi- dela, da je le delo osnovno sred- stvo osebne, pa tudi družbene uveljavitve pri nas. In delo je tisto, ki prinaša zadovoljstvo ta- ko v materialnem kot v duhov- nem pogledu. Kongres je pouda- ril, da je ena prvih nalog mladih ljudi v prihodnjem razdobju boj za večjo in boljšo proizvodnjo ter boljše učne uspehe. Pokazalo se je, da bo treba mlade ljudi za vsestransko druž- beno politično delo bolje pripra- viti. Zato idejno politično delo v Zvezi mladine ne more biti samo sebi namen, temveč naj v skladu z vsem dogajanjem pri nas kon- kretno, vsebinsko usposablja mla- dega človeka. Zveza mladine naj bi tudi v bodoče težila za tem, da se mladi ljudje vsestransko razvijejo; v skladu s tem bo posvečala več po- zornosti tudi pravilnemu izkoriš- čanju prostega časa. Oblike raz- vedrila naj bodo sodobne, ven- dar v skladu z realno, socialistič- no stvarnostjo. 0 »Na kongresu je prišlo tudi do nekaterih sprememb v pro- gramskih načelih in v statutu Ljudske mladine Jugoslavije. Za- kaj je bilo to potrebno?« 9 »v zadnjih petih letih smo pri nas doživeli toliko sprememb, da je bilo treba aktualizirati tudi zgradbo Ljudske mladine. V do- polnitvah statuta in programskih načel je šlo v glavnem za preci- zacijo nalog, ki jih ima Zveza mladine pri pospeševanju druž- benega političnega in ekonomske- ga razvoja pri nas. Predvsem je bilo treba spremeniti delo Zveze mladine na področju komune; mladina bi morala v komuni na- stopati enotno in krepiti bi se morala zlasti občinska organiza- cija Zveze mladine. Seveda pa aktiv ob tem ostane še vedno os- novna oblika dogovarjanja in združevanja mladiih ljudi.« # »Samo to še, tovariš Dragan — kakšna bo pokongresna dejav- nost Zveze mladine v našem okraju?« 9 »V prihodnje mmesecu bodo v vseh občinah pokongresne kon- ference Zveze mladine. Na njih naj bi se mladi ljudje seznanili s kongresnim gradivom in ga pri- lagodili situaciji v lastni komuni. Poleg tega pa bomo na pokon- gresnih konferencah volili tudi delegate za okrajno konferenco Zveze mladine Slovenije, ki bo v prvih dneh meseca aprila. Z OBČINSKE KONFERENCE SZDL V MOZIRJU V ospredju gozda rstvo, itmetlistvo in turizem V soboto je bila v Mozirju ob- činska konferenca SZDL, na ka- teri so največ govorili o gozdar- stvu, kmetijstvu in turizmu. Mozirska občina sodi med tiste občine, kjer prevladujeta goz- darstvo in kmetijstvo, zato ni naključje, da so na konferenci posvetili največ pozornosti ravno tema dvema vprašanjema. Pouda- rili so, da bo treba pospešiti nakup in zakup zemlje, arondacijo ter soiskati ustreznejše oblike za še >oljšo kooperacijo zlasti na področju živinoreje, kjer so v zadnjih letih dosegli vidne uspehe. V družbeni obdelavi je zaenkrat na območju občine le 336 ha obdelovalne zemlje ali 3,6 % v odnosu na vso obdelo- valno zemljo v občini. V občini pa je okoli 1300 ha obdelovalnih površin, ki so interesantne za družbeno obdelavo. Poudarili so. da je bil doslej proces podružabljanja kmetijske in gozdarske proizvodnje vse prepočasen. Temu so bila kriva tudi nekatera trenja med gospo- darskimi organizacijami, ki pa so odpadla z nedavno odpravo dvotirnosti v gozdarstvu. Dobro in načrtno gospodarjenje z vsemi gozdovi pa je povezano tudi z razvojem lesne industrije, ki predstavlja v občini najmočnejšo industrijsko panogo. Lanskoletne izvozne naloge je dobro opravila, saj je izvozila nad 10 % celot- nega slovenskega izvoza reza- nega lesa. Približno toliko, če ne še več, bo izvozila tudi letos. Mozirska občina ima tudi iz- redne možnosti za razvoj turiz- ma. Le tega doslej v občini niso obravnavali kot enakovredno gospodarsko panogo. Vse naravne lepote z Logarsko dolino pa iz objektivnih razlogov doslej n-so bile v celotj^koriščene. Manjka še ureditveni načrt, ki je v iz- delavi. Še večja ovira za hitrejši turistični razvoj je cesta. Pred- vsem vse naraščajoči izletniški turizem terja dobre ceste. Ko- muna sama je zbrala 50 milijo- nov dinarjev lastne udeležbe za nadaljnjo modernizacijo ceste, ki je bila pred dvema letoma ustavljena in zato upravičeno pričakuje od celjske skupnosti komun in republike razumevanje za rešitev tega problema. Znatno bo treba tudi povečati gostinske in nočitvene kapacitete. Na kon- ferenci so predlagali, da bi t vseh turističnih krajih ustanovili pri krajevnih organizacijah SZDL turistične sekcije, ki bi skupno s turističnimi društvi skrbele za olepšavo krajev. V razpravi so poudarili tudi potrebo po čimprejšnji izdelavi dolgoročnesra programa razvoja šolstva v občini. Le-to se je do- slej razvijalo nenačrtno. Prevla- dovale so lokalne težnje, manj pa kvaliteta šol. Med pomembne naloge, ki so jih obravnavali na konferenci, sodi kar najširše sodelovanje So- cialistične zveze v razpravi o družbenem planu in proračunu občine za letošnje leto in statuta občine. Skrbeli na bodo tudi za povečanje števila članstva, saj je v celotni občini včlanjenih le b2 % vseh volivcer. za čas od 31. januarja do 16. februarja Manjše snežne padvine je j)ri- čakovati okoli 1. in 7. februarja, sicer bo suho, jasno in mrz^o. Pogosto bo pihala buria. Od 10. februarja dalje močne snpžne padavine. Dr. V. M. CELJSKI TEDNIK STEV. 4 — 1. februar 1963 Je nekaj znamenj, da se bo iz pat pozicije v svetovnem položaju vendarle nekaj pozitivnega izci- milo. Gotovo to ni samo nasledek korespondence med prvima mo- žema Vzhoda in Zapada, ta\ke ukrepe terja položaj, kajti ni mo- goče biti istočasno napet in spro- ščen. Res je, da imajo ZDA za ne- kaj večje število atomskih posku- sov, res pa je tudi, da s tem še niso dosegle take premoči, da bi jih sen o hegemoniji na svetu po- nesel v goreče žrelo atomskega obračuna. Hruščov je s privolit- vijo v inšpekcijo na kraju sa- mem naredil v kratkem času po kubanski krizi tako potezo, da z njo diktira svojemu nasprotniku enako, sporazumno. Atomskih po- skusov v vsemirju, v zraku, pod vodo ni možno več prikrivati, menda se skrijejo lahko samo še tisti pod zemljo, verjetno pa bo m^oderna tehnika tudi te lahko odkrila na poljudno daljavo. A ne glede na to se zdaj ZDA in SZ že razgovarjajo o inšpekcijah na kraju samem, o mednarodnem nadzorstvu in s tem je sovražni Rubikon za obe strani prekora- čen — ne zaradi vojne, ampak vsaj za premirje. Mednarodno nadziranje bodo opravljale »-črne skrinjice^-', ki jih bodo položili na tista področja, ki jih vzajemno imajo za »Zegria« atomskih poša- sti. A ne samo skrinjice, tudi ljud- je bodo vzajemno lahko prišli po- gledat dvakrat, trikrat na leto. Ne, je rekel Kennedy, to je pre- malo, vsaj osem do devetkrat, na- kar je Nikita Hruščov brez odla- šanja na to privolil. Ne samo za seizmološka področja, tudi za dru- ga. Veliki Cowboy je dobil vse, kar je zahteval za pogovor brez revolverja na mizi. In še beremo, da bodo raketne rampe v Turčiji in Italiji odprav- ljene ne sicer zaradi pomirjeva- nja, ampak zaradi >^modemizaci- je obrambe^\ kakor se je glasilo zatrjevanje v ZDA. Saj raketne rampe danes ne pomenijo nič več kot reperno točko za nasprotniko- vo daljnometno orožje! Angleži, ki o sebi vedno pogo- steje trdijo, da ne spadajo več med prvorazredne sile, pravijo, < da je SZ pokazala izredno prož- ] nost in je zares pokazala priprav- ljenost na vzajemno popuščanje.' Macmilan je morda že v luči teh znamenj o atomskem ipremlrju izjavil, da bo samo združena Ev- ropa, ki gleda čez svoj prag, od- igrala skupaj z Ameriko uspešno vlogo tekmeca s komunističnim- svetom — brez vojne. Kaj to po-^ pomeni? Da je tekmovanje v voj- ni v tej poziciji nesmisel. In to je važno, posebej za yankeejevske senatorje, ki vidijo v potezi Niki- te Hruščeva zvijačo ukrajvnskega mužika, vredno najsijajnejših mest v Gogolju. Bodo že morali premisliti: Če bosta delali posku- se Amerika in SZ, jih bosta delali tudi Anglija in Francija, jih bo kmalu delala Kit^ajska in še se prav kmalu lahko rodi kaka dru- ga ^^nacionalna^^ bomba. Ce pa do tega pride, potem je splošni atom- ski spopad samo vprašanje časa. Za položaj je vsekakor zelo zna- čilen razdor med zapadnimi za- vezniki v EGS. De Gaullova poli- tika se upira politični in gospo- darski povezavi Zapada, ki bi z Ameriko kontroliral polovico mednarodnega blagovnega pro- meta. De Gaulle se pa ne more odpovedati zgodovinski nacional- ni vlogi Francije, zato terja sa- mostojno nacionalno atomsko oborožitev, ki bo Franciji edina mogla tako vlogo vrniti. Spričo orjaških sprememb v svetu, spri- čo velikanske svetovne integra- cije, ki se kaže na najrazličnejših področjih, je de GauUovo početje v resnici nekam antlkvarično. Kakor se je svet nekoč moral od- povedati fevdalni partikularizacl- ji, tako se bo moral tv)di večjim enotam, ki jih je spravilo na svet zmagujoče, cvetoče meščanstvo. Treba je imeti odprte oči za, to dogajanje. Značilna je tudi orientacija Ita- lije. Doživela js po vojni brez ko- lonij doslej največji gospodarski razcvet. Ce danes Togliattl izreka Fanfaniju nezaupnico zaradi ita- lijanske atomske politike, je to za to, ker ima Italija tak položaj, da je njeno blagostanje bolj za- gotovljeno zunaj multilateralne ameriške atomske strategije. V znamenju pomirjenja je tudi uspeh šestih neangažiranih držav na konferenci v Colombu. Tako Nehru kakor Cu En Laj sta v na- čelu sprejela predloge o ukrepih, ki naj bi omogočili, da dve naj- večji azijski naciji sedeta za mizo in se pogovorita o meji, ki še ni- koli ni bila jasno zakoličena. SOCIALISTIČNA ZVEZA kot ustavna kategorija Prvikrat pri nas in bržkone tu- di prvič v zg^odovini Mstaviiost" so postale politične organizacije posebna ustavna kategorija. Predosnutek zvezne ustave pravi, da je Socialistična zveza najšir- ša politična opora in oblika sa- moupravljanja delovnih ljudi. Socialistična zveza. Zveza ko- munistov in druge družbeno poli- tične organizacije so dobile v predosnutku zveizne ustave uvod- no mesto: njihova vloga ter pra- vice in dolžnosti državljanov v njih niso formulirani v členih. S t(Mn je nu'd drugim poudarjena vloga in pomen teh organizacij j)ri natialinjem razvoju sociali- stičnih odnosov pa tudi njihovo incsio \ ni('iian'izmn demokraci- Ko v debati o ustavnem gradi- vu pade beseda tudi na Sociali- stično zvezo, se navadno pojav- ljata dve vprašanji: kaj in kako bo delala ta najbolj množična po- litična organizacija ter mar niso politične organizacije in med nji- mi tudi Socialistična zveza s tem. ko so postale us^tavne kategorije- in ko so tudi v ustavi nakazane njihove naloge, praviice in dolž- nosti, izgubile nekaj na svoji sa- mostojnosti? Iz ustavnega besedila, ki govo- ri o Socialistični zvezi opozarja- mo zlasti na naslednje, da 9» ,.. občani v Socialistični zvezi načenjajo in obravnavajo gospodarska, družbeno-politična, zunanjepolitična in druga sploš- na vprašanja... 9 uresničujejo pravico proste- ga izpovedovanja svojih stališč in mnenj ter pravico kritike de- la vodilnih in upravnih orga- nov ___ O uresničujejo družbeno kon- trolo nad delom organov, organi- zacij in posameznikov, ki oprav- ljajo družbene funkcije, posebno glede zagotovitve javnosti in od- govornosti v njihovem delu ... # dajejo politično iniciativo na vseh področjih družbenega živ- ljenja .,. 0 se borijo za bolj humane odnose med ljudmi, za ustvarje- nje in razvijanje pravil sociali- stične morale ter za odpravo za- ostalosti, birokratizma, zlorab, samovolje, drobnolastniške sebič- nosti in anarhičnosti ter drug^ih škodljivih pojavov v družbenem življenju...« iz vsega tega lahko razberemo, da je dal osnutek ustave Sociali- stični zvezi izredne možnosti, da razvije svojo dejavnost na vseh mogočih področjih družbene ak- tivnosti. Tako postavi jene pravice omo- gočajo Socialistični zvezi, da zah- teva od vseh organov upravlja- nja tako v gosoodarstvu kot v ostalih panogah dejavnosti, da po- lagajo obračun svojega dela jav- no in da dajo na morebiitno zah- tevo od!,M)vor na sleherno vpra- šanje. Prav tako imajo državlja- ni organizirani y politični orga- nizaciji pravico, da zahtevajo po- jaisnila o delu voljenih in uprav- nih orrranov. Toliko o pravicah, toda Socia- listična zve/.a kot organizacija in njeni člani imajo tudi dolžnosti. Te so velike in poinembne pred- vsem pri uveljavljanju humanih odnosov med ljudmi in v iprepre- čevanju slabosti, zaostalosti, sa- movolji, birokratizma itd. Ven- dar v"se to ne pomeni, da ima Socialistična zveza pravico, da se vmešava v dplo drugih organiza- cij in organov upravljanja. Doilž- nosit in naloga Socialistične zveze je le v tem. da se proučijo po- samezna vprašanja, pomembna za celotno družbo, komuno ali imiselje. da daje pobudo, da se ločeni pro-blemi razjasnijo in da zahteva tudi ustrezne ukrepe za odstranitev tnorebitnih napak. S tem. da je ustava nakazala pravice in dolžnosti Socialistične zveze, njeno vlogo in mesto v družbeni skupnosti, ni v ničemer omejila njeno samostojnost ali /.manjšala področje njene poiH- tične aktivnosti. Nasprotno. So- cialiistična zveza je tudi v ustav- nem besedilu dobila ipopolmo sa- mostojnost: zato le od njenih vodstvenih organov zavisi, ko- likšna bo njena iniciativa in ka- ko bo obravnavala iposamezna vprašanja. Delo Socialistične zve- ze pa je odvisno tudi od držav- ljanov, od njenih članov od nji- hove prizadevnosti in dela v njej. Prva razprava O STATUTU KONJIŠKE OBČINE Na pobudo občinskega ljudske- ga odbora ter občinsikega odbora SZDL v Slovenskih Konjicah je bila v sredo dopoldne skupna se- ja članov obeh forumov, na ka- teri so razpravljali o osnutku ob- činskega statuta. S tem je bilo zaključeno večmesečno delo ko- misije za pripravo osnutka ob- činskega statuta. Pri sestavi 0'snutlka statuta je komisija upoštevala nastale go- spodarske in družbene spremem- be, ki so rezultat naporov de- lovnih ljudi, zlasti pa delavske- ga in družbenega samoirpravlJa- nja. Statut ima namen, da odpre občanom in organom družbenega upravljanja, da še v večji meri spoznajo svoje pravice in dolžno- sti in da se vkljtičijo v samo- upravljanje. Na skupni seji so sprejeli tudi sklop, da dajo osnutek statuta v javno razioravo. hkrati pa (pozvali občane, da o njem razpravljajo in dajo nanj pripombe in pred- loge, -an' Razgovor o občinskih statutih^ ZA ENOTNO SOCIALNO POLITIKO \a predlog društva socialnih delavcev na centru za socialno delo v Celju je bil pred kratkim posvet o osnutkih občinskih sta- tutov. .Njegov namen je' bil vskladiiti v občinskih sitaitutih enotno socialno .politiko v okra- ju, upoštevajoč krajevne, eko- nomske, socialne in druge prilike v posameznih občiinah. V razpravi je bilo izrečenih več misli in predlogov. Naslov »socialno varstvo« v staiutu celj- sike občine ne Uistreza. Že sedaj, zlasti pa v bodoče bo morala družiba skrbeti za nadaljinje raz- vijanje socialnih služb na vseh področjih družbenega in gospo- darskega življenja. Socialne službe inorajo delati predvsem v smislu aktivne preventive: ne morejo biti zgolj službe za da- janje socialne .pomoči in podpoj\^ Socialne službe morajo zanimati i^zgoja družine, otrok, delavcev in sploh oblikovanje akitivnega socialističnega delavca. Obči.nski statuti naj bolj točno določilo obveznosti družbe, stro- kovnih služb in staršev do varst- va in vzgoje otrok. Jasno je troba ,]:)recizirati od- nos lindskega odbora do krajev- nih skupnoisti. Te naj bi v imenu družbe organizirale in vršile ne- katere varstvene in vzgojne de- javnosti: za.'to bi morale imeti zagotovljene materialne vire. Bolj jasno naj se določi, kdo in ob kakšnih ])ogojih je dolžan usta.navljati otroške in druge varstvene ustaiuove za vzgojo in varstvo otrok in drugih sikupin občanov. Prav bi bilo. da že sta- tut določi, kdo plača varstveni ustanovi razliko za varstvo in vzgojo otrok, če starši vsega ne zmorejo. V Celju sv že dlje časa čuti potreba po zavetišču za dijake, ki prihajajo v razine šole iz od- daljenih krajev. Prav tako se čuti potreba po mlečni kuhinji oziroma restavraciji z brezalko- holnimi pijačami. Členu 74. naj se morda doda. da je otrokom in tnladini v mestu in večjih naseljab zagotoviti in omogočiti čitanje knjig, obisko- vanje poučnih in vzgojnih fil- mov, zlasti ob nedeljah in v po- poldanskem času. V občinah, kjer se ipredvideva povečana kmetijska družbena proizvodnja in odkup zemljišč, naj že vnaprej določijo, kako iz- vajati ta program, da bi se ob njem ne porajali- novi socialni problemi. Nekateri so bili mnenja, da bi moral zavod za zaposlova,nje de- lavcev zaposlovati delovno silo po naprej izdelanih kriterijih. Socialno ogroženi mladostniki naj bi imeli prednost pri za- poslovanju. Za defekt ne otroke, ki se habi- litirajo v posebinih šolah, statut ne predvideva nadaljnjega uspo- sabljanja teh otrok za samostoj- no življenje. Člen. ki govori o občinskih centrih kot strokovni socialni službi .naj se glasi takole: zaradi uspešnega dela na področju so- cialne nrevemtive in za povezo- vanje dela socialnih zavodov in organov socialnega dela s pod- jetji in krajevno skupnostjo se tiistanovi občinski center za so- cialno delo. Beseda delo ima namreč širši pojem kot varstvo. V statutu naj se nadalje določi, kdo je odgovoren za zdrav.stveno preventivo, kdo jo izvaja in kdo financira. Tudi dolo občimskega zdravstvenega centra naj bo za- jeto v statutu. B. f sprejemni pisaroi — Tovarišica, kje dobim to potrdilo? Tovarišica, kam naj se cfcirnem, da bcim zvedel, katoo je z davkom? Tovariši- ca ... toivariišca ... Kdo ve, koMkokrat na dan je izigovorjeno to ime v spre- jemni pisarni eboinskega ljudsikega odibio;ria v Slovenskiilh Ko- njicah, ki jo vedi 'tovariiSioa Matliilda Vlidm^ajerjeva, in ikdo v^e, ikolikokrat na dan m^o^ra prav ta tovarišica odgovarjati na vsa mogoSa vprašanja občanov, ki pridejo na ljudski odlbor, da bi urediiM določene zadeve. — Ali morda veste, koliko strank pride na dan v to pisarno? — V povprečju po sedemdeset na dan in če to pomnožite z delovnimi dnevi, potem pridete do zaviidljiive števiilke, ki se suče pri dvajset tisoč. Odvssh'teh strank .jih približno po- lovica opravi kar v sprejemni pisarni, drugo polovico pa na- potim do prlsto-jinili referentov. Tak je bil začetek najinega razgovora, ne pa konec. Do tega sem moral čakati precej časa, saj so ga prekinjale redine stranke, M so si tisti dan kljuko kar podajale. Jaz pa sem čakal, gledal in poslušal... Šele tedaj sem videl, zaradi kakšnih reči ljudje prihajajo la občino. Na tihem sem ob čudoval živi leksikon na oni strani pulta, ki je dal vsakemu in na vsako vprašanje zadovoljiv odgovor. —• Vam mar kdaj popus ti jo živci? sem znova načel po- govor. — Gotovo je, da je to delo utrudljivo, seveda pa v mno- gočem odvisno od strank, kii pridejo v pisarno. Ce so vljmdne, potem me to ne moti, niti utruja, pa čeprav je ne vem kak- šen naval. Dcbra beseda vedno najide pravo mesto, in tako je tudi tu. Sicer pa se res ne morem pritožiti zaradi strarik; zdi se mi, da se tudi one ne morejo zaradi mene. Skuš.am jih razumeti in pomagati, kolikor morem in vem. — Kako pa je z obrazci? Ali ne izgubite preveč časa, da stranki razložite, kako naj jih izpolnijo? — Prav imate. Sprva sem delala tako, da sem vsalri stranki govorila, kako naj izpolni en ali drugi obrazec, zdaj pa delam vse to sama. Tako gre hitreje; razen tega pa se izognem napakam, ki so se prej čestokrat pojavljale pri pisanju. — Imate tu v pisarni veliko obrazcev? — Na razpolago jih je okoli petdeset različnih. Z nji- hovim izpolnjevanjem smo precej olaj^šali delo in ga zlasti poenostavili. Potem je znova nekdo potrkal na vrata in zahteval ži- vinski potni list. Za njim so prišli še drugi. Obiskov ni 'manjkalo, pa tudi vprašanj in želja ne. Eni so odhajali drugi prihajali... Takšna je vsak dan slika v sprejemni pisarni občinskega ljudskega odbora v Slovenskih Konjicah, v pisarni, kamor najprej stopi sleherni občan, ki pride na ljudski odbor. Tu se ustvari njegov prvi vtis o občini, o ljudeh, ki tam delajo. Moj je bil dober, in upam, da so enakega dobili tudi vsi tisti, ki že skoraj tri leta prihajajo v to pisarno in skušajo najprej v njej urediti svoje zadeve. M. B. ZAPIS S seje ljudskega odbora celjske občine Torkova seja občinskega ljud- skega odbora v Celju je bila značilna predvsem zato. ker so se vsaj na skupnem zasedanju obeh zborov zvrstila poročila, ki so se med seboj dopolnjevala. !51o je za poročila predsednika okraj- nega sodišča. Zdenka Pavlina, predsednika sveta za notranjo politiko. Zmaga l,aha ter občin- skega sodnika za prekrške. Vin- ka Andoljška. Vsa tri iporočila so več ali manj odpirala tiste strani človekovega življenja, ki dobivajo svoj epi- log na sodišču, v izreku enih ali drugih kazni, hkrati pa so opo- zarjala na napore, zlasti preven- tivnega značaja, da bi bilo takih prestopkov in prekrškov čedalje manj. in pri katerih bi se morale v še večji meri zavzeti vse druž- bene silnice. Saj končno ne gre toliko za številke, temveč v(diiko bolj za vzroke in začetke tistih dejanj, zaradi katerih morajo po- seči vmes eni ali drugi organi. Nič kaj razveseljiva iii ugotovi- tev, da je bil pri naštevanju vzro- kov za prekrške, pravde, pa tudi kazniva dejanja propog^ostokrat omenjen alkohol. Pa tudi neure- jene družinske razmere, neure- jeni odnosi v so'seski in podobno so bili povodi, ki so siprožili mar- sikateri nepotreben korak. Poročila so hkrati govorila o velikem delu, ki so ga opravili tako na okrajnem sodišču, kot tudi pri svetu za notranjo poli- tiko in sodniik za prekrške. Ce povemo, da je okrajiuo sodišče rešilo lani kar 17.844 zadev, da je sodnik za prekrške občinskega ljudskega odbora v Celju rešil "5.8'>9 zadev in da je bilo tudi delo sveta za notranjo politiko razdeljeno na mnoga področja, se zdi. da smo povedali veliko. Hvaležna je tudi ugotovitev, da je zlasti svet za notranjo politi- ko isikal pri reševanju družbenih problemov stik z zainteresirani- mi ČMiitelji in tako vključeval v delo ne samo svoje organe, mar- več tudi druge družbene in po- litične organizacije. -mb' Več sodelovanja Ivomisija za kadrovska vpraša- nja pri občinskem sindikalnem svetu v Slovenskih Konjicah je na svoji ])rvi seji predlagala, da 1)() treba več sodelo-vanja z ena- kimi komisijami pri ostalih or- ganih v občini, pa tudi pri go- spodarskih in drugih organizaci- iah. Zlasti bo treba vskladiti nji- hovo delo pri izibiri vodilnih ka- drov. Še zm(>raj se namreč do- gaja, da so |>osamezniki preveč obremenjeni z različnimi funkci- jami in Tialogami. V. T. Kazenske zadeve na prvem mestu utrinki iz poročila predsednika Okrajnega sodišča na seji ljudskega odbora celjske občine Zanimivo je, da so po številu med zadevami, ki jih je obravna- valo okrajno sodišče za področje celjske občine v lanskem letu prednjačile kazenske; tem sle- dijo stanovanjske, rodbinske in nazadnje zadeve, ki so jih spro- žili delovni odnosi. Okrajno sodišče je lani rešilo nekaj nad sedem sto kazenskih zadev. Med njimi so s 35 odstotki na prvem mestu, ki so jih uvrstili v poglavje »zoper čast dn dobro ime« ter tiste, ki so se nanašale na družbeno zasebno premoženje. S 25 odstotki od skupnega števila so bile na tretjem mestu zadeve zoper življenje in telo. Kakor prometno varnostni or- gani, tako je tudi okrajno sodišče ugotovillo, da je na naših cestah čedalje manj vinjenih voznikov, zato pa več prekrškov zaradi pre- hitre vožnje. Vtem ko so tatvine dvokoles v upadanju, so narasle tiste v sa- mopostrežnih trgovinah. Značilno je, da v teh prestopkih prednja- čijo po števiilu ženske. Nič kaj razveseljiva pa ni ugotovitev, da se med tatove v samopostrežnih trgovinah uvrščajo tudi otroci. Po statističnih pcdatkih okraj- nega sodilšča so pogojne obsodbe dosegle -svoj namen; po številu so lani v primerjavi z 1961. letam porasle za deset odstotkov. Kako velik vpliv so imele pogojne sod-- be se vidi tudi po tem, da ni bila lani niiti ena preklicana. Okrajno sodišče v Celju je lani rešilo- 1258 pravdnih zadev, cd tega števila jih je kar 72 odstot- kov odpadlo na celjskio obcmo, ostalo pa na šentjursiko in laško. Poravnalni sveti v celjiski ob- oinli so lani po nepopolnih podat- kih obravnavali okoli 250 zadev, od tega so jih približno 60 odstot- kov rešili s poravnavo. Ce med točkami delovnega pro- grama okrajnega sodišča v Celju razveseljuje pripravljenost kolek- tiva in ustanove, da bo skušala skrajšati trajanje postopka in re- šiti! vse zastarele zadeve, pa pre- seneča priporočilo, ki ga je so- dišče naslovilo na gospodarske organizacije. Glasi se nekako ta- kole: gospoda rske o r gani za ci j e naj ne postavljajo na odgovorna delovna mesta ljudi, ki so že bili kaznovani. Mar ni bilo o takem priporočilu že večkrat govora? Kdo ga je torej upošteval, če ga sodišče znova uvršča med svoje zaključke? -ar CELJSKI TEDNIK ŠTEV, 4 1. januarja 1963 Veliko, toda realno v RAZPRAVI NA LETNI KONFERENCI SOCTALISTIC^i2 ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA OBČINO ŽALEC JE SODELO- VAL TLDI PODPREDSEDNIK OBČINE TOVARIŠ VLADO P L A S K A N, KI JE PODROBNO GOVORIL O NEKATERIH DOSEDANJIH PROBLEMIH INDUSTRIJE NA TEM OBMOČJU IN O OBSEŽNIH NALOGAH IN DUSTRIJE V TEM LETU. *Poudaril jc, da industrija ni bistveno presegla planiranih ob- veznosti v preteklem letu pred- vsem zaradi slabosti v začetku leta in delnem izpadu v Juteksu, tjer so bile investicije aktivira- ne nokoliko za predvidevanji. Značilno za žalsko občino, je de- jal, pa je spodbudna ugotovitev, da so domala vse tovarne že do- končale rekonstrukcijo ali pa jo bodo dokončale, v letošnjem letu. Kajti prav zA žalsko indu- strijo je bilo doslej karakteri- stično, da je imela najbolj zasta- rele in dotrajale proiizvodne naprave' in da na razvoj brez temeljitih investicij ne bi mogli računati. V mnogih kolektivih so se za to dejavnost dosledno zavzeli in odrinili tudi del sredstev iz oseib- nih dohodkov za potre(be obnove tovarne. Tako so uspeli obnoviti tovarno v Juteksu, deloma v Pre- boldu in Polzeli. Enak pojav lahko zabeležimo tudi v kovin- skem podjetju in v Agroservisu. Zaradi tega tam tudi povprečje osebnih dohodkov zaostaja za okrajnim povprečjem. Vendar sodim, je dejal tov. Plaskan, da bodo novi pogoji ustvarili tudi možnosti za znatne korekture, ki bodo zlasti očitne s tnksiilnih tovarnah. Nadalje je omoiiil izrazito ve- liko povečanje proizvodinje v polzelskii tovarni nogavic. Ta to- varna bo letos v primerjavi z lanskim letom povečala proiz- vodnjo kar za preko 66 odstot- kov, v Libojah predvidevajo po- večanje za okoli 35 odstotkov in podobno. Tako bo, vsaj po pre- soji in planskih obveznosti, v žalski občini letos dosežen porast proizvodnje za preko 22 odstot- kov. Vsekakor bi to bil pomem- ben rekord in bi tudi bistveno prispeval, da se uresniči predvi- dena okrajna stopnja porasta proizvodnje. Glede težnje za nadaljnjo re- konstrukcijo bo prav gotovo ipo- trebno podpirati željo keramične industrije v Libojah, da obnovi svoje obrate — istočasno pa bo v ostalih industrijskih kolektivih prva naloga zniževanje lastne cene. Domala v vseh podjetjih so v prvih treh dekadah letoš- njega leta začeli z intenzivnim delom, da uresničijo zastavljene naloge, tako da ni moč računati na podoben izpad proizvodnje kot lani. Obnovitev tovarniških naprav |)a bistveno vplivu tudi na mož- nosti za ugodnejšo strukturo proizvodnje in za prilagajanje proizvodnje potrebam trga. Tako lahko zabeležimo že v lanskem letu ob delnem znižanju cen po- membnejši napredek pri finanč- nih uspehih goi-podarskih orga- nizacij kot pri porastu stopnje l)roizvodnj('. To priča, da naše tovarne, je poudaril tovariš Plaskan. težijo, da bi svoje iz- delke izboljšale, da bi prilago- dile asortiman trgu in predvsem povečale izbiro izdelkov. Vsi ti elementi ob povečanju kvalitete pa vsekakor bistveno vplivajo na ugodnejše poslovanje podje- tij. Menim, da bo ob skrbi za povečanjem realnih osebnih do- hodkov zaposlenih ta naloga še naprej v ospredju. -le Vlado Plaskan Takole smo računali, toda Tovariš urednik! S svojim primerom bi želel pojasniti vsem hmeljarjem, kako napačne špekulacije zavedejo delovnega kmeta, če na- sede neodgovornim trgovcem, ki iščejo le luknje v pravnih predpi^h, ne vidijo pa širših družbenih interesov. Predlanskim sem z nek^iterimi drugimi savinjskimi hme- ljarji odklonil proizvodno sodelovanje s področno kmetijsko zadrugo. Hoteli smo bolje vnovčiti svoj pridelek in prevla- dovalo je mnenje, da smo se dobro odrezali. Že v letu 1961 sem sklenil s kmetijsko zadrugo v Laškem 5-Ietno pogodbo o prodaji hmelja zaradi obljub boljšega plačila. V letu 1962 sem pogodbo razdrl; računal sem, da bom hmelj prodal bolj- šemu kupcu. Predstavniki žalske zadruge so me vabiU, naj naknadno sklenem kooperacijsko pogodbo. Tega nisem storil, ker me je v tem času večkrat obiskal na domu direktor kmetijske zadruge v Laškem tovariš Jože Kreže ter mi ob- ljubljal za hmelj višjo ceno, kot bi plačali v Žalcu. Le-ta naj bi znašala 900 dinarjev za kilogram, obenem pa bi zadruga plačala tudi prometni davek. In ko mi je tovariš Kreže po- nudil akontacijo, sem znova podpisal dogovor, in sicer v unikatu, katerega je obdržal tovariš Kreže. Ko je bil hmelj obran in pobasan v vreče (le-te mi je po- sodila kmetijska zadruga »Savinjska dolina«), sem večkrat povprašal v Laškem, kdaj naj pripeljem hmelj k prevzemu. Odlašali so. Tovariš Kreže pa je večkrat obljubil, da dogo- vor drži. Zadnjikrat mi je to obljubil v novembru ter mi celo naročal, naj nikar ne oddam hmelja v Žalec. Čakanje pa se je vleklo in pet dni pred novim letom sem del pridelka odpeljal kmetijski zadrugi v Laškem — proiz- vodni okoliš Rimske Toplice. Skladiščnik je blago prevzel, ni pa mi izstavil odkupnega listka. In tovariš Kreže mi je pojasnil, da ne bodo odkupili hmelja. Razočaran sem se obrnil na kmetijsko zadrugo v Žalcu, jim potožil svoj položaj in tako prodal pridelek po enakih pogojih, kot da bi imel z njimi pogodbo. Prejel sem celo pre- mijo za hektarski donos nad 100 kg, čeprav nisem bil njihov kooperant. Ali je bilo to potrebno? Mar ni bilo neprijetno povzro- čati negodovanja v domači zadrugi in zraven še tvegati, ker nisem zavarovan pred točo' Pa vendar so mi v domači zadrugi nudili uslugo strojne obdelave zemljišča. Nedvomno je pri vsem tem velik del krivde moj, vpra- šujem pa se ali je bilo ravnanje direktorja kmetijske zadru^^e v Laškem pravilno? Želim, da o tem presodijo bralci — hmeljarji, katerim sem namenil te vrstice. F. Z Hišni sveti razpolagajo z milijoni \ razgovoru s predisednikoin Okrajnega sodišča tov. Žagarjem v Žalcu smo zvedeli tudi neka- tere podrobnosti o dosedanjem delu poravnalnih sveto\. — Sedanji poravnalni sveti de- lujejo že dve leti. V žalski ob- čini imamo 11 poravnalnih sve- tov, ki so skupaj obravnavali okoli 300 spornih zadev. Od teh ■so s poravnavo rešili blizu 60 odstotkov obravnavanih iprime- rov. kar je v veliki meri olajšalo delo rednih sodišč, kajti gotovo bi ti primeri bili sicer obravna- vani pred sodišči. — Menim, da bodo organizacije Socialistične zveze zlasti v se- danjem obdobju morale poskr- beti, da ne bi delo poravnalnih svetov zašepalo. Doslej so bili tajniki poravnalnih svetov šefi krajevnih uradov. Ker pa bo na tem področju prišlo do nekaterih sprememb, bo pravočasno po- trebno preskrbeti tudi za tajnike poravnalnih svetov, kjer bi to bilo potrebno. Nasploh pa lahko ocenimo doisedanje delo porav- nalnih svetov kot zelo dobro, saj mnogi od teh organov niso pri- čakovali tako lepih uspehov. — Hkrati pa menim, je dejal tov. Žagar, da bomo inoral>i po- svetiti več pozornosti hišuimi svetom. V žalski občini deluje ?0 hišnih svetov, ki uipravljajo s l)roko 140 stanovanjskimi po- slopji. Prav gotovo o,pravljajo ti družbeni organi z izredno veli- kimi vrednostmi. Zaradi tega je domala čudno, da so bili hišni sveti kljub svoji pomembnosti in i ob perečih stanovanjskih proble- mih doslej obravnavani le kot' pastorek. — Zato tudi ne preseneča ugo- tovitev, da je delo nekaterih hiš- nih svetov bilo pomanjkljivo. Največ težav s^o imeli hišini sveti z urejevanjem materiallnega in predvsem finančnega stanja. To- da ta problem prav gotovo ni tako težaven, da bi se ga ne dalo urediti. Zaradi tega menim, je dejal na koncu tovariš Žagar, da bodo krajevne organizacije So- cialistične zveze hišnim svetom morale posvetiti veliko več po- zornosti. Ob pomoči Socialistične zveze, in koordiniranem delu se prav gotovo ne bi pripetilo, da bi trajala mandatna doba hiš- nega sveta poslopja »Žalec 149< kar štiri leta in da bi nihče ne poskrbel za volitev novih orga- nov. Ta primer je sicer osamljen, opozarja nas pa na potrebo po večjem angažiranju vseh na tem področju. -le. r„t:H.t°v CELJSKI EMAJLIRKI v celjski EmajMrki v zadnjem času posamezne ekonomske eno- te največ razpravljajo o proble- mih in nalogah glede povečanja proizvodnosti in izboljševanja kvalitete. Tako je dokaj pomemben po- datek, da že v prvih tednih v Emajlirki izpolnjujejo in prese- gajo planske obveznosti, čeravno so te znatno večje lOd obveznosti v preteklem letu. Toda istočaisno so posvetili še posebno skirb kva- liteti izdelkov. Lani so v Emajldrkd glede kva- litete in odstotka manjvrednih izdelkov nekoliko zaostajali. Nji- hova interna norma glede škarta je 6 odstotkov, vendar te naloge, predvsem spirioo objektlivnih okol- nosti lani niso uresničili. Vzro- kov za to je več. Dobivali so raz- no pločevino, na povečanje od- stotka škarta je vplivala tudi iz- gradnja tovarne med delom, isto- časno pa so se zaostrili tudi kriterijii na domačem in zlasti tu- jem trgu. Zaradi tega sio bI obratni de- lavski sveti zastavili eno izmed najpomembnejših proizvcidnih na- log v letošnjem letu — zmanjše- vanje odstotka škarta in manj- vredniih izdelkov. Že po približ- nih izračunih so ugotovili, da bi z uresničitvijo te osrednje na- loge pridobili v sklade podjetja, kjer so jim isredstiva zaradi druge faze rekonstrukcije nujno potreb- na, večmilijonske vsote. Pri tem se naslanjajo predvsem na odpravljanje subjektivnih sla- bosti, ki so vplivale na večji od- stotek škarta. Kajti gotovo bedo še naprej dobiivali različno plo- čevino, zahteve trga pa se bodo bržčas še stopnjevale. Zaradi te- ga menijo, da je miožno iskati rešitev le v še večja pozornosti pri izdelavi posamezoLh izdelko^ in za še boljšo organizacijo dela. — le Razbremenili bomo višinsko predele Podobno, kot na vseh občinsldh konferencah 'Socialistične zveze delovnih ljudi v celjskem okraju, so posvetil posebno pozornost razvoju kmetijstva tudi v laški občini. To je v tej občini toliko bolj razumljivo,' ker gre dejansko za kmetijsko občino s specifični- mi problemi. Med temi je prav gotovo dejstvo, da je na območju občine zelo veliko hribovitih in manj rodovitnih predelov, kjer bi izrazito intenzivna kmetijska pro- izvodnja bila vsaj dvomljiva, če že ne neuresničljiva. Zaradi tega so menili, da bo po- trebno temu prilagoditi tudi dav- čno politiko občine. Višinske pre- dele bo potrebno razbremeniti. Podrobne analize so namreč po- kazale, da so višinske kmetij« preobremenjene z obveznostmi, da pa je togo povprečje ?elc ugodno za nižinske predele. Istočasno sodijo, da bi področje kazalo vsaj v grobem deliti na del, kjer bi naj tudi z davčno' po- litiko in organizacijskimi, ukrepi ter krepitvijo pogodbenega sode- lovanja prešli na intenzivno pro- izvodnjo za trg, in na one prede- le, kjer bi spričo težavnejših raz- mer še ' naprej ostali pri eksten- zivni kmetijski proizvodnji, ki pa je zaenkrat ob sedanjih cenah še zmožna preživljati nekatere kme- tijske družine. To je zlasti po- membno zato, ker bi na ta način rešili vse bolj pereč problem so- cialnega stanja kmetovalcev iz hribovitih predelov. Razen tega so v laški občini tu- di jasno zastavili postopen proces krepitve družabnega sektorja, ki stremi za tem, da se v prvi fazi najprej ojača sedanja lastna pro- izvodnja kmetijske zadruge in še- le pozneje pristopi k. formiranju novih večjih družbenih kmetij- skih obratov izven Rimskih Top- lic in Jurkloštra. Pomembnost investicij v Železarni Štore Na zadnjem zasedanju Ljudske skupščine Slovenije je bil sprejet družbeni plan za 1963 leto. Ob tej priliki je poro- ( čalo več ljudskih poslancev. ( Med njimi je ljudski poslanec Ivan Žmahar prikazal po- [ membnost investicij v železarni Store in orisal pomembno i mesto, ki ga ima ta železarski kolektiv v jugoslovanski črni < metalurgiji. Sprejeti investicijski program obeta, da bodo [ v železarni Štore investirali 16 milijard dinarjev, kolikor so ( kot posojilo najeli pri Jugoslovanski investicijski banki. ^ Omenjeni znesek pomeni okoli 3 odstotke od celotnih inve- ( stioij za jugoslovansko črno metalurgijo. Večina proizvodnih C naprav je zdaj na zelo nizki stopnji, to se pravi, da so za- { starele in izrabljene. c Po mnenju ljudskega poslanca Zmaharja material zavo- l da LRS za gospodarsko planiranje, ki je priložen družbenemu ^ planu, ne pripisuje investicijam v železarni Štore dovolj ve- ( like važnosti; vendar pa bi sleherna zakasnitev pri investi- ^ ranju in s tem tudi v proizvodnji lahko pripeljala do ne- ^ usklajenosti v črni metalurgiji in tudi v ostali potrošnji. Že- C lezarna Štore je namreč v minulih šestnajstih letih dosegla ^ velike proizvodne uspehe in je zdaj sposobna kriti v valjih ^ že do 90 odstotkov vseh potreb domače, črne in barvajte me- i talurgije, mlinske industrije in industrije gume ter papirja. { Proizvodnja valjev, ki jih dobavljajo omenjenim industrijam, ( pa je pomembna tudi za tuji trg; osbtajajo tudi velike mož- i nosti za povečanje izvoza. \ Treba je računati predvsem na to, da bo morala železar- ( na Štore v treh do štirih letih, če bo hotela zadostiti velikim J potrebam, ki bodo nastale ob predvideni rekonstrukciji osta- ^ lih podjetij črne metalurgije, povečati proizvodnjo in obde- ( lavo valjev na trikratni obseg. Ce v tem ne bi uspela, bi < bila potrebna velika devizna obremenitev našega gospodar- ( stva, saj bi bilo treba izdelke uvoziti. < VSAKDANJA ALI N(£VSAKDANJA ZGODBICA POZABILI STE NA ČLOVEKA! bamopostrezne trgovme so pridobitev hitrega razvoja pri nas. Počasi smo se jih že navadili in mnogi so že pre- magali strah, da jih bo kdo osumil, češ da so si stlačili skrivaj kaj še v žep. Sicer nam ipa tudi statistični po- datki povedo, da kraje v samopostrežnih trgovinah niso nekaj izrazitega in zna- čilnega za te trgovine. Toda včasih se le zgodi, da človek nehote da kaj v žep — če gre za krajo, potem to skri- je, če se je zmotil stvar prav gotovo na blagajni plača. To pa je bistvena raz- lika! Kadarkoli in kjerkoli ob- ravnavamo človeka, ga ob- ravnavajnio kot človeka — tudi za uslužbence samopo- strežne trgovine v Prešer- novi ulici to velja. Naslednje vrstice zgovorno povedo za- kaj ta trditev. Naj vam povem primer, sami >boste lahko presodili. Ena izmed delavk v nekem podjetju že dolgo kupuje malice za delavce v tej sa- mopostrežni trgovini. Skrbi tudi za topel obrok. Enkrat I)a se ji je pripetilo, da je kupila še zase prašek za pranje glave. Da ga ne bi pomešala, ga je spravila v žep. Pri blagajni je najprej plačala prašek, in sicer ra- zumljivo, posebej. Toda u.službenci samo- ])o.sitrežne trgovine so nato pregledali oba cekarja z nakuplijenim blagom. Ra- zumljivo niso pri njej našli ničesar, iz česar bi lahko sklepali, da ■ gre za tatvino. I oda to je le del zgodbe. Človek bi razumljivo pri- čakoval, da se ji bodo za ravnanje opravičili. Vendar tega niso smatrali za po- trebno, saj je vendar le de- lavka?! Ena izmed mlajših tovarišic pa je bila celo nesramna in jo je še naprej obdolževala. Komentar k tej zgodbi res ni potreben. Morda ob koncu le to: Trgovski delavci so že na mnogih sestankih pouda- rili potrebo in željo, da bi jih potrošniki obravnavali kot ljudi z vsemi slabostmi. Njihova želja jo umestno toda ali tega ne bodo prej dosegli, če se bodo tudi sami vedli kot ljudje do ljudi? ^ Mile Zgodba o delavcih in o zmrznjenem premogu ZIMA JIH NI USTAVILA, ČERAVNO ZMUCENOST ZAPIRA OCNE VEKE — MRAZ HLADI ŽELEZO, DA SE OPRI JEMLJE ROK, NE MORE PA OHLADITI VOLJE IN VNEME; RUDARJI IN ŽELEZNIČARJI NAS LETOS NISO RAZOČARALI — DALI SO OD SEBE VSE, KAR JE BILO V NJIHOVI MOCL V letošnjih mrzlih januarskih dneh je za zapečkom najprijetne- je, toda le za zakurjenim zapeč- kom. Zal pa smo že s jjruim stav- kom pri osrednjem problemu in pri letošnji veliki težavi, hkrati tudi pri vprašanju: kako priti do premoga? Zanimali smo se zato, kako je v rudniku. Zvedeli smo veliko, posebno veliko pa smo zvedeli o izrednem prizadevanju rudarjev in železničarjev, ki so dali vse od sebe, da tudi v teh dneh ni pri- šlo do znatnejšega zastoja pri pre- skrbi industrije in prebivalstva s premogom. V Velenju smo lahko zvedeli, da so 22. januarja dosegli doslej rekordno dnevno proizvodnjo v jami — 10.850 ton, a tudi v osta- lih dneh je proizvodnja daleč pre- ko planskih obveznosti. V jamah nenehno delajo, zave- dajo se, da tovarne nujno potre- bujejo premog, ljuidje ga potre- bujejo za ogrevanje in za proiz- vodnjo, od katere so odvisni tudi njihom zaslužki. In tako ni čud- no, če so velenjski rudarji to p6t napeli vse sile, da bi na trg spra- vili čim več črnega goriva; dali sc vse od sebe, da bi ne bilo za- stojev. Od tod rekord, od tod tudi nenehno preseganje napetih plan- skih obvezriosti. Drugje bi vzroke prav gotovo težko iskali. Povedali pa so nam, da imajo težave s prevozom premoga — oziroma, da so jih imeli, dokler se niso zmenili za boljšo organi- zacijo posredovanja premooa po- tresnim centrom. Toda veliko krivico bi delali železničarjem, če bi dejali, da ti niso pokazali v tem času posebnega prizadevanja. Narobe je bilo, njihov delež je bil izredno visok. Ob zelo nizki tem- peraturah so premikali vagone, kolikor hitro se je le dalo — 400 vagonov dnevno — in mraz ni mogel biti izgovor. Raka se je oprijemala mrzlega železa — res — toda to ni smelo motiti, čeprav je bilo silno neprijetno. Kajti eki- pa železničarjev, ki je v teh dneh ranžirala vagone in sestavljala kompozicije v Velenju^ se je prav dobro zavedala, da bodo prizade- vanja in rekordi velenjskih ru- darjev brez prave vrednosti, če premog ne pride do potrošnikov. Mnogi so stisnili zobe, ko je bilo najhujše, toda delo so opravili. Lahko jim samo čestitamo. Se večje težave so imeli v Za- bukovici, kjer imajo mokro se- pariranje premoga. Ko smo se z njimi pogovarjali, so nam pove- dali, da je bilo v najhujšem mra- zu strašno. Toda niso odnehali. Cim več premoga, je bilo geslo. Tudi v Zabuikovci so uspeli. In po- tem še težava s prevozom premo- ga po zaledeneli ozkotirni želez- nici do Žalca — zraven pa še ne- všečnosti zaradi zmrzovanja va- gončkov in težav pri razlaganju zmrznjenega premoga. Res hudo je bilo v teh dneh v naših rudni- kih. Istočasno pa je to obdobje pokazalo, koliko vitalnosti in ko- liko prizadevanja pa dobre volje je v naših rudarskih kolektiv-ih. Nekoliko drugačno podobo pa dobimo, ce si ogledamo, kako so se industrijska podjetja oskrbela s kurivom. Poseben predpis nam- reč pravi, da morajo industrijska podjetja imeti zaloge za 45 dni. Le redki so se tega predpisa dr- žali in tako bi se zgodilo, če bi ne bilo izrednih prizadevanj rudar- jev in železničarjev, da bi ostali na primer v Cinkarni in Tekstil- ni tovarni Prebold brez premoga — tudi drugje ni bilo bolje. Kar je bilo, je že mimo, ostane pa nam izkušnja ,ki nam lahko veliko pove. Najprej — v mnogih podjetjih na kurivo niso veliko niti mislili, poglobili pa se niso tudi v problem izgradnje primer- nih skladišč za premog in podob- no. Ti problemi in vmes še ne- pravilna računica s prihrankom na obratnih sredstvih pa ostanejo še naprej aktualni, sicer bi prav gotovo zanikali zrmno resnico, da se lahko iz napak veliko naučimo. Mile Iršič o CELJSKI TEDNIK STEV. 4 — 1. januarja 1963 Vsak dan odpeljejo iz celjske mlekarne nič koliko litrov mleka. Zdaj ga tudi v celjskem mestu — kot po vseh drugih večjih krajih — lahko kupimo samo v steklenicah. In takole je pri polnilnem stroju, ki mu morajo osem ur streči pridne roke. Se bomo res tožili? Čeprav je sonce v zadnjih dneh že kdaj ,pa kdaj pokukalo izza oblakov in so žarki predrli debe- lo meglo, je sneg na naših ulicah in pločnikih še vedno dobro za- stopan. Po tlaku bodimo z nego- tovimi koraki in se jezimo nad tisitimi, ki niso pomislili na našo varnost in so pločnike kar pustili pod debelo ledeno skorjo. Nekdo je v Kocenovi ulici padel in si zlomil roko. Ker se je to zgodilo na pločniku, id ni bdi očiščen, se je mož znašel in tožiil malomame- ža. No, ta bo odslej verjetno po- gosteje prijel za lopato! Žal, pa vseh takih, ki se ne ravnajo po predpisih, le ni mogoče tožiti. To najbolje vedo v komunalnem pod- jetju Javne naprave, kjer se nad neočiščenimi pločniki vsak dan znova jezijo. »■Predpisi pravijo, da morajo bi- ti pločniki očiščeni do šestih zjut- raj. Za to bi naj poskrbeli lastnild. hiš, ki stoje ob pločnikih, najem- niki ali pa lastniki lokalov; za pločnike pa, ki so »-javni«, je za- dolženo naše podjetje. Pa je s tem vsako leto veliko težav,« so nam potožili v podjetju Javne na- prave. ^>Ljudje se izgovarjajo na vse mogoče načine in naša kon- trolna služba ima težko delo. Zgo- di se, da mora nadzornik, ki pri- de opozorit na red, pogoltniti mar- sikatero pikro, nevljudno besedo.« »-In kako bi pločniki marali bi- ti pravzaprav očiščeni?-« »■Na njih sploh ne bi smelo bi- ti snega, tudi najtanjše plasti ne. Ce pa se obeta poledica, je treba pločnike posa^pati s pepelom, ža- govino ali peskom. Mislim, da bi se ljudje bolj ravnali po teh pra- vilih, če bi vedeli, da jih lahko tisti, ki bi se na njihovem neza- varovanem pločniku poškodoval, toži.« »■No, sicer je žalostno, da bi bi- lo to edino sredstvo, ki bi z njim Celjane lahko navadili na red. In kje so tisti najbolj trdovratni sov- ražniki očiščenih pločnikov?« »■Najhuje je na Mariborski ce- sti — čeprav bi morali biti ploč- niki tam najbolj čisti, če pomisli- mo na to, koliko ljudi hodi vsak dan po njih — potem na Otoku, v Kersnikovi ulici, pred občin- skim ljudsidm odioomm, v Vod- nikovi uhci pred »Klimo« in še marsikje drugje. In nobeno opo- zorilo ne pomaga! Nekateri celo pravijo, naj bi nase podjetje prev- zelo čiščenje pločnikov. To pa je popolnoma nemogoče. Pretekla nedelja je bila prvi prost dan na- ših delavcev. Letošnji obilen sneg nam počitka res ni privoščil.« »-Kdo pa skrbi za parkinge?« »■Parkingi so že od nekdaj naša zelo boleča točka. Odkar smo uvedb nadzorno službo in dolo- čili, naj vozila za parkiranje pla- čajo 50 dinarjev, smo predmet številnih kritik in nejevolje. Nih- če pa ne upošteva tega, da so vo- zila na teh urejenih parkirnih prostorih pod nadzorstvom in da so celo zavarovana proti eventu- elnim poškodbam. V Celju pa imamo še vedno dovolj prostora, kjer lahko vozila spravijo tisti, ki ne želijo, da bi jim ga kdo varo- val.« V Javnih napravah nedvomno nimajo lahkega dela. Prav nič na- robe ne bi bilo, če bi se tega za- vedali tudi tisti, ki doslej nikakor niso hoteli upoštevati predpisov, ki skrbijo za red in varnost na naših cestah in tudi — na pločni- Idh! Razne tožbe in prepiri so pri takih zadevah res menda povsem odveč. ii Pravde pri OIzd navijajo, ^7.45 Zabavna glasba in reklame. Nedelja, H. februar: 12.0« Pogovor s drž;ivljani. 12.10 Obvestila, 12.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 12.25 Za vaš oddih, 12.43 Literarna od- daja RADIO CELJE Prometna kronika Sneg in ledena ceste so tudi tc dni terjale svoj davek. Težjih promet sicer k sreči ni bilo, ven- dar so na oddelku za notranje /adeve zabeležili več manjših prometnih nesreč, ki so se v glavnem pripetile zavoljo slabo prevoznih cest in neprevidnosti voznikov. Z OSEBNIM AVTOMOBILOM V OGRAJO V torek se je v Brestanici pred železniško postajo pripetila pro- metna nezgoda. Na blagem ovin- ku je voznik osebnega avtomo- bila LJ 87-96 zaviral. Srečeval je namreč tovorni avtomobil NM 10-90. Ker pa je bila cesta pole- denela, je osebni avtomobil za- neslo v prednji levi del tovor- njaka, nato pa ga odbilo v ograjo ob ces'ti. Na osebnem avtomobilu je za okrog 600 tisoč dinarjev, na to- vornjaku pa za okrog 20 tisoč dinarjev škode. NESREČA PRI SREČAVANJU 24. januarja sta se v Škornjem pri Šoštanju srečevala tovorni avtomobil CE 38-77 in MB 14-91. Ovinek je bil zelo oster iin vozili sta trčili. Na obeh vozilih je za okrog 100 tisoč dinarjev škode. SLABE GTTME IN HITRO ZAVIRANJE V torek se je v Sotelskem pri- petila prometna nesreča. Iz smeri Brežice proti Senovu je vozil osebni avtomobil NM 16-29. V Sotelskem je prepozno opazil na nasprotni strani stoječi tovor- njak z registrs.ko oznako NM 19-42. Zaviral je, zavoljo spolzke ceste in gladkih gum pa ga je zaneslo v tovornjak. Na osebnem avtomobilu je za okrog 180 tisoČ, na tOTornjnku pa za okrv)g 20 tisoč dinarjev škode. ponesrečil Karel Gostečsnik, do- ma iz Pake pri Velenju. Nesreča se je zgodila, ko je med pre- mikanjem vag^ona vzipenjalna natprava črnih, sajastih mož<, zato ni čudno, da si ti izbirajo nove poklice. Pa še to! Ali morda veste še za kakšno podjetje, ki bi svoje usluge zaračunalo po tako nizki ceni — 50 din — kot dela to Dim- nikarsko podjetje? SMRT OB SLAMOREZNICI Pretekli torek se je ob slamo- reznici ponesrečil Franc Centrih, doma iz Rečice pri Laškem. Po- kojni Centrih se je pripravljal, da bo s slamoreznico napravil rezanico. Pognal je stroj, nato pa je hotel pod transmisi jsko gredjo na drugo stran gosipčdarskega poslopja po slamo. Snojna vijaka sta ga zgrab'la za suknjič in ga pričela navijati, dokler se ni Franc Centrih zndiišil. Nf-nrevid- post in neprimerna obleka sta bili tokrat tisti, ki sta povzročili smrtno nezgodo. UMRL KMALU PO NEZGODI V železniški kurilnici v Prelu- pah se je pretekli četrtek dogo- dila huda nezgoda. Smrtno se je PRIPOJITEV Na nedavni sei) občinskeca Hndskega odbora v Šoštanju na nrpdlott svetn za fTosnodarstvo poitrdili sklep r>r<»i>n''v nnravliania Mf^dnefrn salona v Velonjn lin frizerske obrti »Vesna« v Šoštanju o pripojitvi h komnnalno obrtnemu cen- tru v Velenin. Obe pedietji sta imela dokajšnie težave pri svojem fvoslovnnjn in kot kaže ima bo prav ta pripojitev omogočila l>oijše poslovanje. — že Rešujmo, čeprav s težavo... Vprašanje zdravstvene .službe je v ko- njiški občini vs.aj ulede zdravstvenih objektov kar zadovoljivo rešeno, nika- kor pa tega ne moremo trdti za zdrav- stveni kpder in to še posebej za zo- bozdravnike. Pri 17 nnO pr"h-'n'"M, in od tega štiri tisoč zaposlenih imajo le tri zdravnike splošne rniksc. enega zobozdravnika in m'"d'c'isk". ka- der v splošni ambulanti. S tnkšno za- sedbo je nemogoče reševati zdravstve- no problematiko. Kljub predvideni iz- gubi 45 mUVjonov v lanskem letu pa je s skupno akcijo vseh subjektivnih sil v občini u.spelo znižati te stroške. Naj- več je k temu pripomogla povezava zdravstvene službe s podjetji in uvedbe preventivne službe. — j ZBOROVANJE KRAJEVNE SKUPNOSTI V DOBRNI Pred dnevi je bilo v Dobrni po- svetovanje krajevne skupnosti, kjer so se največ pogovarjali o. dokončni ureditvi zdravilišča, gradnji odprtega bazena, gradnji telovadnice in igrišča pri šoli, o rekonstrukciji cesle Vojnik—Do- brna in o adaptaciji stanovanj- skih zfjradb. Vseh problemov so se lotili z razumevanjem, saj je ▼ celjski komuni prav ftotovo mno- go pomembnih objektov, ki jih bo treba zgraditi še pred omenje- nimi. J. B. Pred letno skupščino Scfetcuu Po zelo uspešnih letnih konfe- rencah krajevnih organizacij Združenj borcev NOV na območ- ju celjske občine, se sedaj občin- sko predsedstvo pripravlja na let- no skupščino, ki bo 4. februarja v Narodnem domu v Celju. Delo krajevnih organizacij je bi- lo v preteklem letu zelo razgiba- no. Vso pozornost so posvetili skr- bi za borce, invalide, otroke pad- lih borcev in žrtev fašističnega nasilja in drugim. Organizacija pa je reševala še stanovanjske probleme, šolanje in prekvalifi- ciranje članov in podobna vpra- šanja. Snežilo je, ko smo se v sredo potikali po celj.^fct tržnici. Ura je bila šele enajst, pa je bilo vendarle že vse prazno. Stojnice so samevale in le v mesnici, v pekami in v prodajalni Agroprometa so še stali pri- zadevni prodajalci in proda- jalke in si pihali v roke, da bi j vsaj malo omilili mraz, ki je ] neusmiljeno vladal vse na- ' okoli. <. Stopili smo k tvarišici Olgi Spes, poslovodkinji tr- i govine Agroprometa. ■ »■Kako je kaj pri vas v teh I mrzlih dneh?« smo jo poba- ' rali. »Slabo, slabo,« je potožila. I »Vse dni samevamo, kupcev ni in tudi blaga ni veliko. In \ kar je najhuje — tak mraz je, da moramo na vse pri- delke kar najskrbneje paziti. ^ Vse namreč kar sproti zmrz- i ne. V prodajalni pa je tak h mraz, da na oknih cvetijo večne ledene rože. Tista edina električna pečka, ki jo ; imamo, prav nič ne zaleže.'** ] »Rekli ste, da je vaša pro- dajalna tako — malo slabo ; preskrbljena? In kaj pravijo ' gospodinje na to?« »Nimamo posebnih težav. ■ Veste, zdaj v tem mrazu, vsakdo raje kupuje v proda- ; jalni. Tam je mnogo laže ne- , koliko dlje počakati kot tu, i kjer od vseh strani piha. Ta- ; ko bi — tudi če bi imeli več blaga — ne mogli vsega pro- dati. Lahko pa bi bilo več solate, vendar je to tak pri- ; delak, ki najraje zmrzne, j '. Zato imamo solate bolj malo. '. ■ V glavnem jo dobim z Ve- i lenja, radič je goriški, en- \ divija pa z Dalmacije Doslej ; je primanjkovalo tudi jajčk, ; zdaj pa smo dobili' nekaj i uvoženih — tako. bi vsaj ; lahko sklepali po štampilj- i kah, s katerimi so jajčka : »opremljena«. Uvažamo pa ^ ; tudi pomaranče in limone —fl j iz Izraela, medtem ko so ■ jajčka iz Belgije in Holan- M ; dije.« ^ i »Kaj pa gospodinje? So • ljubeznive?« [ »So, kadar kupijo v redu ' blago in — kadar so cene I zmerne. Sicer se pa hudu- [ jejo — in kdo se ne bi?« \ Tovarišica Olga inna menda i kar prav. 2e deset let dela ) na celjski tržnici in ni čudno, I če dodobra pozna navade ■ I gospodinj in njihove proble-^^ J ^ me ter težave. ' • ( Poglejmo še samo, kakšne ) so bile le cene na celjski I tržnici v preteklem tednu. [ Krompir je bU po 50 dinar- l jev, belo glavnato zelje po \ 60 do 80, rdeče pa po 70 do i 90 dinarjev kilogram, kisla ) repa je imela ceno 70 dinar- l jev, solata je bila po 600 di- 4 i narjev, cvetača po 280, fižol' | ) po 180 do 250, čebul iz I Ptuja pa po 140 do 150 di- i narjev. SkUito so prodajali po I 200 dinarjev, domače maslo i po 800 in smetano po 320 ^ i dinarjev. ? 'i >-Bo že bolje, ko bo spet 5 toplo, mi je ob slovesu dejal tržni nadzornik, tovariš Mur- l ko. Pa bo res? -ca CELJSKI TEDNIK STEV. 4-1. februarja 1963 Ob i polletju... Se nekaj dni in znova se bodo odprla šolska vrata. Mladina je letos imela resda lepe zimske po- čitnice, saj je vsepovsod dovolj snega za zimsko veselje. In prav v teh dneh, ko so otroci samo pod našim, domačim okriljem, je čas, da navežemo nekaj misli o vzgoji X) družini in v šoli. O pomembnosti vzgoje v druži- ni je že neštetokrat bilo govora, ^Ijub temu pa najbrž nikoli ni odveč o tem vedno znova pisati. Vzgoja pač sodi k najodgovornej- šim dejavnostim človeka. Največ- ji mislsci človeštva so soglasni, 'da vzgoja najtežja in najbolj zapletena dejavnost, katero izvi- §uje človek. Marsikdo ob treh splošnih ugotovitvah zmaje z gla- ijO in se vprašuje, kaj je pač ta- lijco težavnega. V odgovor pa bi zadostoval samo skromen pogled na neštete žrtve nepravilne vzgo- je. Najhuje pri vzgoji je to, da po- vzročene vzgojne napake odkri- jemo običajno šele takrat, ko jih ne moremo več ali pa le s težavo še zmoremo popraviti. In še to: škoda, ki smo jo napravili otro- ku, navsezadnje ni škoda poedin- ca, temveč celotne družbe. Na doraščajočega otroka vpliva poleg šole nešteto drugih vzgojnih činiteljev, kot so: družbeno oko- lje, film, knjige, cesta ipd. Naj- vplivnejši činitelj, ki v celoti od- loča o družbeni vlogi človeka, je pač družina. Sola sama nikoli ni bila niti ne more postati edinstven vzgojni in izobraževalni činitelj pri obliko- vanju človeka. Zdravega, dobrega in vrednega čloj)eka vzgoji celot- na družba in prav zato je potreba po smotrnejšem povezovanju ši- roke družbe z vzgojnimi in učnimi zavodi več kot utemeljena. Sola izpolnjuje le del njej pripadajo- čih nalog za vzgojo in izobrazbo. Smoter vzgoje in izobrazbe bo mogoče doseči le z akcijo vseh so- cialističnih sil družbenega okolja šole. In če bomo znali šolo podpreti v njenih prizadevanjih ter s pra- vilno domačo vzgojo že predšol- skega otroka voditi po pravi poti, pdtem je prav v teh prizadevanjih dosežena enotna družinska in družbena vzgoja v smeri obliko- vanja socialistične družbene za- vesti. enkrat: ^•Kultura mora postaC iast vsa- kogar; njegova osnovna duševna potreba — znaniteljica etičnih norm nove, socialistične družbe!« Pot k temu cilju pa je tesno ve- zana na celotno družbeno živ- ljenje, na vse tiste težave v raz- voju in drobne napake, ki nasta- jajo pri veliki preobrazbi družbe —to je pri rasti osebne zavesti poedinca kot predpogoju dobre- ga, zdravega kolektiva. Prvi po- goj je naša družba ustvarila. Kultura je dandanes dostopna vsakomur (fizično), nikakor pa ne smemo trditi, da je naša kul- tura postala že potreba vsakogar! Prav tako pa bi bilo premišlje- vanja vredno, če je današnja kultura (v smislu umetnosti) po svoji razumevnosti dostopna zmogljivosti poedincev za spre- jemanje kulturnih vrednot. Nedvomno ni odveč, če si po- bliže ogledamo politiko kulturno- umetniških ustanov in poizkusi- mo vsaj približno nakazati napa- ke v dosedanjem delu in pred- nosti, ki jih prinaša nov način finansiranja. Prere/ skozi prakso delovanja gledališč nam kaže, da je žal to- vrstna kultura še vedno le bolj domena izbrancev. In kje tičijo vzroki? Najbrž v preozkem kro- gu izbire kulturnih dobrin za kulturnega potrošnika. Ni pa ta vzrok edin. vendar pa je zelo odločujoč. Premalo se je povpra- šalo za mnenje potrošnika in nič čuda ni, če ta ustaljeni način veča razkorak med gledalci in igralci. Posledica razkoraka pa so večne tožbe gledališčnikov o slabem obisku, slabem finančnem efektu ipd. Z novim načinom financiranja, ko bodo gledališča sklepala po- godbe za vsako predstavo pose- bej, pa bo načelo kulturnih po- treb in.hotenj široke družbe sto- pilo v veljavo in bo krepko po- seglo v našo repertoarno politiko. Kulturno-umetniške ustanove bo- do torej posegle po lažjih — dostopnejših delih, ki bodo vzga- jala kulturnega potrošnika, vnesla bodo v svoj repertoar tudi več kulturne zabave in prar s to široko vzgojno dejavnostjo bodo opravila drugi pogoj (da bo kulturni potrošnik začutil potre- bo po kulturi. Torej ni način financiranja instrument, ki bi kulturo zgolj komercializiral, daje ji le širšo družbeno po- membnost. Prav s tem pa dobiva kultura tudi svoje časovno pogo- jeno mesto in vlogo ter se kot družbena nadstavba vključuje r osnovne zakonitosti ekonomike: ponudbe in povpraševanja. _..... _ . ... -že ^»■Hvalnica prvi svetovni vojni« je iz Smrekarjevega cikla »Zrcalo sveta«. Ta mojstrovina je porojen i iz večnega strahu, ki biva v slehernem pred strahotami vojne. Njen pomen in njena grozljiva zgovornost sta pa še vse večja z nenehnim razvojem tehnike. Ob razsiavi ^^^^ Smrckarja v Celju ® Te dni nam celjski likovni salon nudi v ogled čudovito in edinstveno razstavo del prvega slovenskega karikaturista, žgoče- ga likovnega satirika, ki je z do takrat nesluteno likovno kritiko posegel v družbeno in kulturno življenje Slovencev. Njegova mo- tivika in tehnika sta nekaj čisto svojskega. Ne vprašujemo se, za- kaj ne srečujemo v njegovih de- lih lepote; — vsebina — pripo- vrednost njegovih perorisb je v svoji neobičajnosti polna silne iz- povedne stvarlteljske moči. 9 Dejali bi lahko, da Smrekar- ju ni moglo izbeči nič smešnega. Vse, kar je kazalo svojo bolest- nosi ali nadutost ^kot narodovo veličino, je Smrekar duhovito os- mešil. Stal je sredi življenja kot v areni in bičal s svojim peresom politične veljake, slovenske umet- nike, svetovne poVMčne dogodke in preprosto vraževernost ljudi. Toda ne le to! V njegovih delih se prav z realistično potenco za- iskri' boleče, trpko življenje naše- ga rodu. In kot da je v teh hipih občutil tudi samega sebe, so ta dela brez posmeha, brez žgoče satire; čeprav polna obtožb. Maj- hen, ponižan in teptan je ta nje- gov človek in zazdi se ti. da je umetnik v teh delih najtesneje zaživel s svojim narodom. % Smrekarjev umetniški vrh pa je nedvomno v njegovih ne- dosegljivih karikaturah. V d&llh »Maškarada slovenskih literatov« in >-^Maškarada slovenskih upo- dabljajočih umetnikov« se nam koit na galeriji zvrstijo vrline in napake naših umetnikov. S krepko, duhovito karikaturo »Boj za proletarca« obračuna na jedek način z izkoriščevalsklm mesijanstvom zlagane meščanske, družbe. % Neusmiljenost kapitalistične- ga izžemanja in izkoriščanja je nujno vodilo ljudi k primitivne- mu pojmovanju lepšega v pretek- losti in s tem v zvezi k verova- nju v ljudsko izročilo o mističnih dogajanjih. Tako je tudi v tej te- matiki, ki naj pomeni protiutež tegobam življenja, zaživel Smre- kar in izražal med obema vojna- ma razklanemu, bodočnosti oro- panemu človeku, njegovo intim- no, čeprav temno preteklost. % Ce ocenjujemo Smrekarja in njegov pomen, potem ga postav- ljamo ob Cankarja. Rodila sta se v času, ko je bilo potreba toliko iskrenosti, smelosti in kritičnosti in njuno delo je za poUtično in kulturno življenje Slovencev ne- precenljivo. Nikjer nista klonila. Neizprosno sta vodila svoj oseb- ni, umetniški in narodnostni boj. # Tudi samemu sebi ni priza- našal. Njegova izredno odlična avtokarikatura ima namreč so- časno krepek poduk vsem tistim, ki so ga zaradi jedkosti in satirič- ne žolčnosti sovražili. S tem, da se je upodobil z angelskimi perot-^ mi, je najbolje izpovedal vsem, da je navsezadnje še dovolj blag do njihovih napak. —j SolstTo Y konjiški občini se bori s težaTami Na območju konjiške občine deluje 15 osnovnih šol s 3.200 šo- loobveznimi otroki. Večina šol pa ima premalo prostorov in tako sta le dve (v Tepanju in Spitali- ču), kjer imajo pouk le v eni iz- meni. Večina šol ima dvaizmenič- ni pouk, dočim je v Zrečah ta problem najbolj pereč, kajti tro- izmeničnii pouk n/i le za prosvet- ni kader težak, temveč tudi ne more nudita tiste kvalitete, kot jo pričakujemo. Kaže, da bodo v letošnjem letu vsaj delno odpra- vili te nevšečnosti, saj bodo sled- njič predali novo šolsko poslopje svojemu namenu. Razšir,ili pa bo- do tudi šolo v Ločah za dve učil- nioi in tako bo le-ta lahko spre- jela v celoti učence nižjih razre- dov iz Jerneja in ŽJič. Tudi v konjiški občini ugotav- ljajo, da nimajo najboljšega kva- lifikacijskega sestava na šolah, saj jim primanjkuje dokajšnje število predmetnih učiteljev za pouk v višjih razredih osnovne šole. Vsekakor bo treba čimprej mi- sliti na to, da bi omogočiiM dob- rim, uspešnim Tjoitelj eim študij na višji pedagoški šoli, kajti le na ta način bodo lahko bodoče občinske skupnosti reševale probleme v šolstvu. Gost OTa nje v TrboTljah v nedeljo je velenjska rudar- ska godba na pihala gostovala v Trbovljah na velikem jubileju: 60. obletnici us,tanovitve rudarske godbe v Zasavskem revirju. Prav za to pomembno proslavo so mla- di velenjski godbeniki pod taktir- , ko kapelnika Iva Marina naštudi- j rali »Tosco« in so s svojim odlič-^ nim izvajanjem tudi osvojili pub-1 liko. Kazalo bi, da bi to izvedbo dali tudi na domačem odru v Velenju, kjer je v letošnjem letu vse pre- malo tovrstnih kulturnih priredi- tev. Cangalovic-Don Kihot bo gostoval v Celju Na sredi koncertne sezone bo- do imeli koncertni poslušalci v Mariboru .in Celju priliko priso- stvovati izrednemu umetniškemu dogodku: naš znameniti basist, prvak beograjske opere MIRO- SLAV CANGALOVIC bo gosto- val z dvema koncertoma v Mari- boru (v torek, 5. februarja) in v Celju (v sredo, 6. februarja). MIROSLAV CANGALOVIC je na pobudo Koncertne direkcije Slovenije dobil v svojem gostem koledarju gostovanj nekaj dni ča- sa, da pride v Slovenijo. Povabi- lu se je odzval s tem, da bo v Ma- riboru in Celju s pianistom DU- ŠANOM TRBOJEVICEM izvedel večer pesmi in arij. Spored se- stavljajo stare italijanske arije, arije iz Mozartove Figarove svat- be in GoTjndovega Fausta ter sce- na Don Kihotove smrti iz Masse- netove opere Don Kihot. Razen ■tega bo MIROSLAV CANGALO- VIC pel nekaj pesmd iz svojega obširnega repertoarja: Schuber- ta, Schumanna, jugoslovanskih in ruskih skladateljev. Odveč bi bilo ponavljati, kak- šen mojster je MIROSLAV CAN- GALOVIC: s svojimi opernimi kreacijami, z Borisom Goduno- vim, s Knezom Igorjem, posebej pa se- z Don Kihotom je zaslovel po vsej Evropi, od Londona in Edinburga do Moskve in Lenin- grada. Prav z Don Kihotom je v letošnji sezoni doživel nedeljena priznanja v največjih evropskih opernih hišah; njegov uspeh je z njim delil naš Ladko Korošec v vlogi Kihotovega oprode Sanča Panse. Nič manj uspešen inter- pret ruskega pevskega repertoar- ja je MIROSLAV CANGALOVIC v delih Musorgskega, Borodina in j Glinke. Poisebej opozarjamo na izvedbo treh pesmi Musorgskega (Kozel, Pesem o bolhi, Semina- rist), ki jih bo CANGALOVIC pel na svojih koncertih v Maribo- ru Ln Celju. Andrič I.: Zapisi o Goji. Novi Sad 1961. S. 15309/21. Dapčevic P.: Taktika partizanskih od- reda i brigada v toku NOB. Beo- grad 1961. S. 16136/27. Dordeviič 2.: Geologija nafte. Beograd 1961. S. II 2416/1. Filipovič I. & P. Sabioncello: Laborato- rijski priručnik l/I. Gravimetrijska i volumetrijska analiza. Zagreb 1962. S. 22796. Filipovič V.: Klasični njemački ideali- zam i odabrani tekstovi filozofa. Zag- reb 1962. Š. 14113/7. Hauser A.: Socialna zgodovina umetno- sti in literature. I-II. Ljubljana 1961- 1962. S. 22359. Hegel G. W. F.: EstetiiTta. I-III. Beo- grad 1955-1961. S. 19861. Jemuovic R. & M. Jov'č: Zbirka novih školskih propisa. I-II. Beograd 1960- 1962. S. 21541. Makedonska književnost. Beograd 1961. S. 5689/36S. Menaše L.: Avtoportret v zahodnem sli- karstvu. Ljubljana 1962. S. II 2410. Neufert E.: Pravila gradevinarstva. Beo- grad 1952. S. III 14. Pestalozzi J. H.: Kako Gertruda uči svojo decu. Beograd 1946. S. 19169/14-15. Rocco F. & R. Obraz: Tržišta Evrope. Zagreb 1961. S. 23309/2. Scholes P. A.: The Oxford Companion to Mnsic. 9. ed. London, New York & Toronto 1960. S. C 8. Semjakin F. N.: Myšlenie i reč'. Moskva 1960. S. II 2407/113. Znameniti i zaslužni Hrvati te pomena vrijedna lica u hrvatskoj povijesti od 925-1925 ... Zagreb 1925. S. HI 18. S knjigo med občane^ V Smarski občini je bilo pre- cej vaških knjižnic, ki so života- rile, ker posamezna prosvetna društva niso nikoli imela dovolj sredstev za nabavljanje novih knjig. 2e pred leti so pri občin- ski zvezi Svobod in prosvetnih društev pričeli razmišljati, kako bi s skromnimi sredstvi vendar knjižnice zaživele. Uspeh ni iz- ostal. Pred časom so v Bistrici ob Sotli odprli šmarsko potujočo knjižnico. Skupina pionirjev je izvedla ljubek program utrinkov iz del najvidnejših slovenskih književ- nikov. Predsednica okrajnega sveta za knjižnice Marica Zorko- va je posebno zahvalo izrekla Ljudmili Jan, ki je z izredno sebno prizadevnostjo prii)omogla k ustvaritvi prve šmarske potu- joče knjižne zaloge, tako da bo- do občani lahko prebirali vedno nova dela. Pravkar so nabavih še 550 novih knjig. V šmarski ob- čini bosta trenutno delovali dve veliki knjižnici: v Rogaški Sla- tini in v Bistrici ob Sotli, nedvom- no pa bo pK)trebno sčasoma misli- ti na posebno osredno knjižnico,, ki bo samostojno delovala za vs» območje. S knjigo je potrebno* med občane, kajti to je izobra- ževalno sredstvo, ki seže lahk« v zadnji dom v najbolj oddalje- nem predelu občine. ¥a|delaTne|ša sekcija Na nedavnem občnem zboru DPD Svobode v Rečici ob Savinji so prav posebej pohvalili izredno delavno dramsko sekcijo, ki je v letošnji sezoni resnično da vodil- na v kulturno zabavnem življe- nju kraja. Še posebej pa je ta po- hvala izrečena zato, ker so doka- zali, da se kljub pomanjkanjem prostora da z dobro voljo vse do- seči. Doslej '90 uprizorili igro »Po- stržek«, samostojno pripravili ce- lotni program proste ve za krajev- ni praznik, pred nedavnim pa igrali Einžgarjevo dramo »Razva- lina življenja«. Ti uspehi so jim daJii tudi poleta dn tako so skle- nili, da se bodo letos prvič udele- žili sektorske revije in pomerili svoje igralske sposobnosti z dru- gimi. Za revijo, ki bo konec fe- bruarja v Letušu, že prav pridno vadijo komedijo Dobričanina »Skupno stanovanje«. Ker pa va- dita kar dve skupini, in sicer dru- ga Jurčičevega »Desetega brata«, menijo, da naj kvaliteta uprizo- ritev odloča, s katerim delom ^bo- do tekmovali. Ni pa dramska sekcija edina. Zelo lepe uspehe je v letošnji se- zoni dosegla tudi knjižnica, ki je uspela razširiti krog svojih bral- cev. Članstvo Svobode pa je vodil- no pri manjših popravilih kultur- nega doma in prepričani so, da bodo skupno z ostalima organiza- cijami kaj kmalu tudi našli reši- tev za klubske prostore, ki bi prav v zimskih dneh lahko čudo- vito zaživeli. R. B. Seminar za mladinske Toditelje Občinski komite Ljudske mla- dine Slovenije v Mozirju je pred dnevi organiziral v Logarski do- lini dvodnevni seminar za člane občinskega komiteja LMS in predsednike mladinskih aktivov v mozirski občini. Na seminarju so obravnavali aktualne druž- beno-politične probleme komune. Poseben poudarek so dali raz- pravi o družbenem planu in pro- računu občine za letošnje leto in osnutku občinskega statuta. Na seminarju so govorili tudi o idejno-političnem delu z mladino in o metodah dela v mladinskih aktivih. Seminar je bil namenjen zboljšanju dela mladinskih akti- vov in boljšemu (poznavanju problemov komune. -r. ALI ZAOSTAJAMO ZA ŽIVLJE.^JSKO STVARi\OSTJO? O Ob temeljitem pregledu osnutkov občinskih statutov celjskega okraja je v večini komun močno opazna ten- denca, da so se v osnutkih zadovoljili z enim ali z dverai členi o kulturi in na ta način so nastale hudo opazne raz- like vrednotenja pomembnosti posameznih družbenih področij. Enako važna pa je ugotovitev, da razen v enem primeru ni nikjer govora o načinu financiranja kulturne dejavnosti. Predvsem je vredno, da se zamislimo o pavšalnih, krat- kih določilih s področja kul- ture,.ki torej kažejo, da med posameznimi komunami ni nobenih razlik, ali da ni- majo svojih specifičnosti. Jasno pa je, da ima vsako zaključeno območje nekaj svojskega pa najsi bo to na gospodarskem, socialnem, kulturnem ali drugem po- dročju. Takšen pavšalni, ne- ljub odnos do kulture odreka kulturi in njeni dejavnosti pravo mesto v celotni rasti in prav tako njen odločujoč vpliv na sedanjost in bodoč- nost. V glavnem prevladuje mnenje, da je občina tista, ki skrbi za kulturo in ji daje sredstva, jo torej podpira, medtem ko le redke gospo- darske organizacije čutijo, da bi z določenimi sredstvi ustvarili skupni sklad za kulturo. Vse kaže, da nihče noče prav vedeti, kdo naj bi bil odgovoren za financiranje te prepotrebne veje življenja. In ker ni moč najti skupnega jezika, se poraja nekakšen čuden, nerazjasnjen odnos med občinskimi in družbeni- mi organi do kulturne stvar- nosti. Žrtev tega odnosa pa je kulturna dejavnost. Najraje se bremena prela- gajo na formalno odgovor- nost, češ, da bodo že nekje poiskali sredstva. Nihče pa ni obvezan, koliko in kdaj naj jih da. Pri vsem tem pa je v današnjem kulturnem življenju in kulturnosti t posameznih krajih v mnogo- čem oodločujoč vpliv ostan- kov malomeščanske misel- nosti, ki očitno daje pred- nost le nekaterim kulturnim dejavnostim in še te obi- čajno vodi s klasičnimi, naši stvarnosti ne več primerni- mi metodami. Prav ta ožina gledanja na kulturo skozi prizmo gleda- liške sekcije "se odraža v krizi Svobod in prosvetnih društev. Nedvomno bo treba pri razpravah o osnutkih statu- tov temeljito premisliti in prisluhniti naprednim ho- tenjem, da ne bi ncrotovili, da nas je čas prehitel in da zaostajamo za življenjsko stvarnostjo. Od določil v sta- tutih, ki naj postanejo izraz naših dejanskih potreb, bo odvisno ali bomo uspeli ovrednotiti nnšo družbeno sredino. Vsekakor pa je re- alizacija teh hotenj v tesni odvisnosti od dovoljnih sredstev in prav tako pre- potrebnih kulturnih objek- tov. Kultura ne sme biti nekaj postranskega niti ne sme in ne more biti sama sebi na- men: nienn vrednost bomo ob postavitvi na pravilno mesto v komuni snoznali po konkretnem učinku na ce- lotno družbeno dogajanje in pri vzgoji ter preobrazbi občanov. -jo o CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 4. — 1. februarja 1963 v ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Zgornja Sa,vanjska dolina je za naše kmetijstvo značilna zlasti po velikih količinah lesa. Tako je na primer samo Lesna industrija Na- zarje lani izvozila kar 10 odstot- kov vsega izvoza lesa iz Sloveni- je. To je prav gotovo izredno lep uspeh ZgGimje Savinjske doline. SodijiO pa, da bi pri tem doseg- li še več, če bi v preteklem Ob- dobju bilo več sodelovanja med zadrugo in gozdnim gospodarst- vom v Nazarju. Razen tega pa &o nemoteno delo zavirali tudi razni prekupčevalci. Istočasno zatrjuje- jo, da bo z združitvijo zadruge in gozdnega gospodarstva in z enot- no politiko na vsem območju mo- zirsike občine odpadlo precej ne- potrebnih nevšečnosti. Zlasti pomembno je to vpraša- nje spričo dejstva, da je v tem koncu celjskega okraja gozdar- stvo najipomembnejša gospodar- ska panoga in da predstavlja po podatkih za lansko leto tretjino bruto proizvoda v mojdrsM obči- ni. Ob tem je gotovo, da ni mož- no ločiti kmetijska p.olitike od gozdarstva, če nočemo priti v dvo- tirnost. No, izkušnje iz preteklega obdobja to tudi potrjujejo. Ko v Zgornji SavinjsM dolini razpravljajo o teh problemih, po- gosto .poudarjajo potrebo po pre- livanju sredstev iz gozdarstva za krepitev čiste Icmetijske proizvod- nje. To je v sedanjem razvojnem obdobju tudi nujnost — vse bolj pa se v ospredje 2:astavlja potre- ba po kontroliranem prelivanju sredstev in s tem tudi ustvarja- njem možnosti za kontrolo in analizo o koristnosti vloženih sredstev. To načelo si je nova ve- lika zadruga v mozirski občini za naslednje obdobje zastavila kot vodilno, kajti nekateri nerešeni problemi v kmetijstvu bodo zah- tevali znaitne investicije. Še en problem obstoja, ki je do- mala že leta v tem predelu celj- skega okraja nerešen. Gre za pro- izvodnjo kvalitetnega semenske- ga krompirja. Doslej se je navad- no dogajalo tako, da so spričo ne- ugodnih odkupnih cen in špeku- lativnih pojavov kmetovalci se- menski krompir prodali zasebni- kom. Ob spravljanju krompirja so vsako leto krožili po Zgornji Savinjski dolini tovomjalci in osebni avtomobili. Kvaliteten krompir so pobrali, za semensko blago pa je ostalo malo. Zadruga je doslej bila pri tem nemočna — toda letos se je odločila za lastno proizvodnjo semenskega krom- pirja, kar bo bistveno spremenilo stanje na tržišču, razen tega pa so tudi drugi predeli 2^čeli gojiti se- menski krompir. Ti ukrepi bodo vsekakor vplivali na stabilizacijo trga, kar je bistveni ipogoj za ure- ditev razmer. Kmetijsld stroji sicer ne mirujejo, toda v teh dneh je glavna skrb za popravilo Z občinske konference SZDL ¥ Laškem Potreben je skladen razvoj Preteklo soboto je bila v Laš- kem občanska konferenca organi- zacij Socialistične zveze delovnih ljudi, ki je zelo jasno pokazala, da se je prav Sooiahstična zveza na tem območju organizacijsko močno utrdila in da je postala dejansiki pobudnik in nosilec kon- Icretnih nalog na vseh toriščih družbenega življenja. Zlasti boga- to je bilo preteldo obdobje glede usmerjanja in pestrosti dejavno- sti posameznih krajevnih organi- , zacij. Miorda je za to območje ■ še najbolj značilna ugotovitev, da i so krajevne organizacije posveti- = le še posebno pozamost reševanju pomemibnejših komunalnih in drugih krajevnih potreb, a hkrati niso zanemarili problemov in na- log v zvezi z razvojem turizma na tem področju ter da je bila vez med industrijo in kraji zelo močna. Ko so na konferenci obravna- vali nekatera aktualna vprašanja gospodarstva, so lahko prizadeva- nja maloštevilnih podjetij v tej občini lahko samo pohvalili. V Rimskih Toplicah — lesno podjet- je — so se zagrizli za izvoz, v ^>Volni<-( so pospešeno odpravljali nekatere objektivne težave, v pi- vovarni pa so se odločno lotili re- konstrukcijskih del, ki bodo to- varni zagotovila nadaljnji razvoj. Omenili so tudi, da bi proizvodni uspehi v preteklem letu bili vse- kakor ugodnejši, če bi v začetku leta ne bilo delnega zastoja. Zna- čilna pa je ugotovitev, da je glede tega letos precej bolje, zanimivo pa je tudi, da so odpravili tudi nekatere hibe glede oskrbe zlasti tekstilne tovarne s surovinami. Kmetijstvo je za laško občino pomembna gospodarska panoga. Zaradi tega tudi ni čudno, če so prav o ikmetijstvu na občinski konferenoi precej razpravljali. Predvsem so menili, da bo v na- slednjem obdobju potrebno po- svetiti še posebno skrb razvoju raznih oblik proizvodnega sodelo- vanja med zadrugo in zadružniki, kar so v preteklih dveh letih ne- koliko zanemarili. Potrebno pa bo smelo in odločno krepiti tudi družbeni sektor kmetijske proiz- vodnje, kjer bodo morala počasi nastati velika družbena posestva. Tudi o turizmu so na konferen- ci delegati podrobno spregovorili. Sodijo, da je to panoga, ki zaen- krat še ni dobila popolnega statu- sa gaspodarske panoge, čeravno je prav za to območje v tem po- gledu značilna. Opozorili so tudi na potrebo po sistematičnih inve- sticijah za razvoj turizma in pa na posredno vlogo organizacij So- cialistične zveze, ki lahko zainte- resirajo svoje člane, da urede po- samezne kraje. Sodili so namreč da je urejenosit krajev in posa- meznih izletnišMh postojank eden od pomembnih činiteljev, ki tu- rista vabd v neki kraj. Skozi vso konferenco Sociali- stiče zveze v Laškem pa se je kot rdeča nit pirepletala zahteva, da naj bo v naslednjem obdobju raz- voj predvsem skladen, in sicer na vseh področjih. Vsako skakanje iz skrajnosti v skrajnost je lahko samo škodljiva in v resnici ne prinaša uspehov. Uspehe lahko poganja sistematično, vztrajno in načrtno delo. To pa je tudi njihov moto za naslednje obdobje . -i VIŠJA STORILNOST- BOLJŠI DOHODKI v industriji je povezava med osebnimi dohodki, storilnostjo in zmanjševanjem stroškov proiz- vodnje že povsem jasna. Žal to spoznanje ni prodrlo še v vse kmetijske organizacije. Istočasno pa bi bili krivični, če bi trdili, da tega kompleksnega problema niso uskladili povsod. Primer iz žalske kmetijske zadruge nas drugače pouči. Dokaj razumljivo je, da so zadnje občinske konference So- cialistične zveze podrobno ob- ravnavale tudi nekatere proble- me nagrajevanja kmetijskih de- lavcev. Medtem, ko je bil to na šmarskem, v konjiškem okolišu in v laški zadrugi poseben pro- blem — pa o tem na žalski občin- ski konferenci nismo mogli ni- česar slišati. Zakaj? Osebni dohodki kmetijskih de- lavcev se v povprečju na posa- meznih območjih gibljejo od 17 do skoraj 30 tisoč dinarjev me- sečno v žalski občini. Torej gre za občutno razliko. In od kod ta? Na to vprašanje so nam v žal- ski kmetijski zadrugi takole od- govorili: Problem nagrajevanja kmetij- skih delavcev je domala v načelu enak kot v industriji. Povezan je z zmainjševanjem sitroškov in (po- večanjem storilnosti. Naj ome- nim samo nekaj številk. Leta 1960 je bilo pri nas za- poslenih 425 delavcev in usluž- bencev, 1961 — 337, lani samo 314 in letos v začetku leta jih je le 280. Gre torej za hitro zmanjše- vanje števila zaposlenih — isto- časno nam pa rezultati poslo- vanja kažejo, da je vsako leto opravljenega vse več dela. Iz tega lahko logično sklepate, da smo se vsa zadnja leta trudili, da bi čim bolj racionalno izko- r'ščali delovno silo in da bi sto- rilnost dvignili do možne meje. Na tem področju smo precej storili, toda vsega orav gotovo še ne. Zaradi tega sodimo, da bomo v naslednjem obdobju še naprej temu vprašanju morali posvečati posebno pozornost. Druga značilnost je skrb za zmanjševanje stroškov. Glede te- ga je zanimiva primerjava o pre- seganju planskih obveznosti r preteklem letu. Celotni dohodek zadruge glede na plansko obvez- nost smo presegli kar za 8 od- stotkov, istočasno pa so stroški planirano vsoto presegli le za i odstotek. Teh sedem odstotkov razlike so se potem izredno ugodno pokazali v nadaljnji de- litvi dohodka. No, in zaradi tega ni čudno, da smo pri nagrajevanju delavcev lahko dosegli izenačenje z indu- strijskimi delavci, hkrati pa smo ustvarili tudi finančna sredstva za gradnjo stanovanj za kmetij- ske delavce. Sodim, da bomo le- tos lahko gradili okoli 45 stano- vanj, kar je zelo veliko, a hkrati tudi zelo potrebno. Kdaj bo konec obreifovanj? o DELU SODIŠČA V ŽALCU Na zadnjem zasedanju občin- sikega ljudskega odbora v Žalcu so odborniki razpravljali o neka- terih posebnostih dela okrajnega sodišča v Žalcu. V zadnjem letu je okrajno so- dišče v Žalcu obravnavalo sku- paj 198 kazenskih zadev, kar po- meni za okoli 20 obravnav manj kot pred letom dni. Zanimiva pa je ugotovitev, da so tudi letos prevladovale kazenske zadeve za kazniva dejanja zoper čast in dobro ime. Zelo značilen je tudi podatek, da je med obtoženimi razmeroma veliko gospodinj, ki so zagrešile skupaj 57 kaznivih dejanj, in sicer gre predvsem za žalitve in obrekovanja! Ko ocenjujejo dosedanje delo, poudarjajo, da so imeli razmero- ma malo število mladoletnih pre- stopnikov. Močneje so bile za- stopane civilne zadeve. Največ siporov je zaradi neizipolnjeva- nja pogodbenih obveznosti, nato pridejo civilni spori zaradi pre- živnin, o stanovanjskih razmer- jih (lani se je zaradi stanovanj- skih zadev v Žalski občini prav- dalo 60 strank) in podobno. Spodbuden primer „SADSOK" v Kostrivnici Za razvoj kmetijske proizvod- nje ni dovolj le prizadevanje znotraj kmetijstva — potrebni so tudi ostali pogoji. Med te sodijo vsekakor tudi, če tako rečemo, komunikacije med kmetiiskimi proizvajalci in potrošniki. Čerav- no ise čudno sliši, je vendar to eden od osnovnih pogojev za raz- voj kmetijstva. Ustvariti te po- goje pa ni povsod lahko. Pravim povsod, kajti tu so prav gotovo izvzeti kmetijski predeli, ki se naslanjajo na industrijska na- selja in kjer zadružniki in za- druge lahko prodajo vse, in sicer ob izredno ugodnih cenah. To velja za okolico Celja. Savinjsko dolino, Šaleško dolino in po- dobno. Cisto drugačna pa je po- doba v šmarskem ko^cu. Zaradi tega lahko predstavnike kmetij- ske zadruge in delavce te kme- tijske orsranizacije samo pohva- limo, kajti v zadnjem obdobju so se začeli izredno živo zanimati za tržne prilike in za posamezne potoje. ki na trsru vladajo. Precejšnje izkušnje imajo z lastno mlekarno. Mlekarna je so- dobno urejena, naprave so pri^ merne, a tudi prirndevni so ljudje v tem obratu. Pokazalo ipa se Je hitro, da bi proizvodnia mleka ne bila rentabilna, če bi ne imeli dobro organizirane mle- karne. Od tod pa do logičnega za- ključka, da je s finalnimi kme- tijskimi izdelki na trgu možno iztržiti ne;primerno več, ni bila dolga pot. Na šmarskem pa ta zaključek ni ostal le formalna ugotovitev. Ker je to območje zlasti primerno za proizvodnjo sadja in jagodičevja, so se od- ločili, da si bodo polagoma ure- dili tudi sodoben predelovalni obrat za sadje. Tako je iz zasnove začel obra- tovati mali obrat v Kostrivnici, nazvali so ga »Sadsok«. Že lani so v tem obratu zabeležili znatne uspehe, računajo pa na hitro raz- širitev zmogljivosti obrata, ki ima na tem območju močno za- ledje. Predelovali bodo ribez, bo- rovnice in tudi ostale vrste sadja. Pravijo, da bodo morali urediti še hladilne naprave in nabaviti nekatere nove stroje, hkrati pa poudarjajo, da se bodo investi- cije povrnile, kajti z izdelki »Sadsoka« ni posebnih težav pri posredovanju in prodaji na trg. To je zlasti pomembno, ker so v istem času znatne težave pri pro- daji alkoholnih pijač, ki so jih pridelali iz sadja in grozdja. Ta primer iz šmarske občine pa je zelo spodbuden, kajti kaže nam na veliko možnost razvoja posebnih industrijskih panog, ki so odvisne od kmetijskega za- ledja in teh možnosti je še več — tudi v drugih krajih. Letošnja huda zima je v veliki meri ohromila vso kmetijsko dejavnost. Doma- la vso, vse pa ne. Ce je na zasebnih kmetijah navada, da skrbni gospodarji uredijo posamezne na,prave, te na- vade prav gotovo ne kaže zanemarjati v družbenem sektorju. Zaradi tega imajo v vseh zadrugah in zlasti v obeh agrokombinatih veliko dela, saj je potrebno pregle- dati in popraviti vse stroje, prevozna sredstva in podob- no za sezono. V sezoni bi za to delo ne bilo časa, a tudi prepozno bi bilo. Da bi o tem zvedeli kaj več, smo obiskali nekaj obratov kmetijskih zadrug. To^e smo zvedeli: V žalski strojni postaji, ki je posebna enota in je dobro opremljena, imajo v teh dneh dela čez glavo. Vse traktorje in stroje je po- trebno temeljito pregledati. Zlasti potrebno pa je za- menjati dotrajane dele, ki so v lanski sezoni delali veliko preglavic. Nič ne pomaga, četudi je mrzlo in čeprav se železo oprijemlje roke, delo je potrebno opraviti že se- daj. Zlasti še zato, ker bo spomladansko setev potreb- no v celoti opraviti brez zastoiev in ker je delo v hmeljiščih tudi v prvih me- senih sezone zelo zahtevno. Obiskali smo tudi Agro- servis v Šempetru. Povedali so nam, da je v teh dneh precejšna irneča, kar je ra- zumi ijvo. Vendar nimajo po- sebnih težav, zlnsti odkar onrnviTfiio rrenernlna popra- vila Fergusonovih motorjev po norj-stop s'stemu. Ta no- vost je v veliki meri odpra- vila konice v zimskih mese- cih, a tudi v letnem času je delo mnogo hitrejše — in predvsem lahko traktorje kvalitetneje popravimo. Podobno so nam povedali tudi v Šentjurju. Menijo namreč, da je pravilna in pravočasna osposobitev kme- tijiskih strojev zlasti letos izredno pomembna, ker se bo po sklepanju pogodb so- deč proizvodno sodelovanje z zadružniki močno okrqpi'o. Da bi pri tem lahko izpolnili svoje obveznosti, je zato nujno, da bodo v sezoni vsi kmetijski stroji nared. Težave so le z nekaterimi nadomestnimi deli, ki pa jih bodo do začetka sezone bržčas dobili. V Agroservisu hkrati menijo, da je zelo spodbudna ugotovitev, da so kmetijske organizacije letos posvetile posebno skrb po- pravilu in osposobitvi kme- tijskih strojev, kaJti sedaj je na razpolago nekaj č^^sa, da lahko zahtevajo potrebne nadomestne dele. ki jih ni- majo na zalogi. V poletnih mesecih bi namreč bilo prav gotovo veliko več težav in hude krvi. Tudi v šmarski zadrugi smo povprašali, kako je s temi vprašanji. Dobili smo onak odgovor: »Osposobitev strojnega parka je poleg sklepanja pogodb trenutno najvažnejša naloga.« Tudi tu menijo, da bodo letos stroji zaradi razširjanja koopera- tivnega sodelovanja še bolj potrebni, kajti medsebojno spoštovanje in izpolnjevanje pogodb je razumljivo eden od bistvenih pogojev za uspešnost poslovnega sodelo- vanja med zadrugo in za- družniki, č Eleganfna računica na račun revščine Nekateri ljudje se pač znajdejo. In sicer jih navadno pri tem ne motijo družbene norme. Gre jim pač za lastno korist. Povejte, ali ta D.rimer ne sodi v to skuoino. Tovariš M. H. si je gradil hišo. Toda ni je zgradil do kcnca. Ven- dar se mu je zdelo, da bi kazalo »vložena isredstva laiktivtirati«. Zato je za silo uredil prostore v nedograjeni hiši in začel spreje- mati podnajemnike. Toda za pri- memo plačilo seveda. In to po 3 tisočake mesečno. No, navse- zadnje vsota v primerjavi z neka- terimi drugimi niti ni tako velika. Toda postane neznosna, ko zve- mo, da je v zasilno urejenih pro- storih namestil kar 13 podnajem- nikov. Torej 13 krat 3, ali 39 tisoč dinarjev mesečno. Lep izkupiček, zares. Toda pozabil se je vprašati, kako bodo ti ljudje tu živeli. Res se je zgodilo to v Celju, in omenimo lahko, da so inšpek- cijski organi že posredovali. Kaže, da bo dokaj donosnega posla kmalu konec. Sicer pa računici ni Icaj očitati! -il Velike naloge kmetljstira Letošnji republiški družbeni načrt, ki je prav gotovo zbir po- sameznih nalog in prizadevanj, a hkrati delovna orientacija za vse panoge gospodarstva, predvideva izrazito povečanje kmetijske proizvodnje. Relativno zaosta- janje porasta in stopnje porasta v kmetijstvu je imelo kopico ne- gativnih posledic, ki so se pozna- le v vseh panogah — zlasti pa so vplivale na manjši tempo porasta živi jen Tiskega nivoja prebival- stva. Zaradi tega predvideva .drnžbenii načrt povečanje kme- tijske proizvodnje v povprečju za okoli 19 odstotkov. Ta številka pa se v posebnih pogojih v celjskem okra i u zniža na 15 odstotkov. Od kod ta raz- lika? Gre predvsem za precejš- nje zaostajanje kmetijske pro- izvodnje v vzhodnih predelih okraja, kjer manjkajo za enkrat še osnovni pogoji, ki bi omogočHi višjo stopnjo porasta. Toda znotraj tega povprečja pa se nam pokažejo izrazito velika nihanja. Tako lahko ugotovimo, da bo zlasti veliko nalogo imelo ob- močje kmetijske zadruge Sa- vinjska dolina, kjer naj bi po- večali rastlinsko proizvodnjo na hektar obdelovalne zemlje kar za 33 odstotkov, in sicer ob isto- časnem delnem nazadovanju pro- izvodnje mesa, ker je težnja na tem področju letos, da bi obo- gatili živinorejski fond. Ali ne gre morda za pretirano in preoptimistično napoved? Vse- kakor ne. kajti v Savinjski dolini so v zadnjih letih predvsem s smotrnim delom in prizadevanji ustvarili osnovne pogoje, ki omo- gočajo tako hitro napredovanje v kmetijstvu. Gre predvsem za sistematično utrjevanje proiz- vodnih odnosov med zadružniki in zadrugo, nadalje so ustvarili domala popolne strojne postale, ki lahko zadovoljilo notrebe. So- delovanje s kmetijskim inštitu- tom je bilo vzorno in je dalo odlične rezultate in kar je naj- važnejše — v preteklem obdobju so rešili pereče vprašanje kadrov v kmetijstvu in hkrati tudi pro- blem nagrajevanja kmetijskih delavcev. Vse to pa so tiste osnovne slabosti, ki mnogokje še hrome nemoten razvoj kme- tijstva. Ko smo o tem vprašali tovariše v kmetijski zadrugi Savinjska dolina, so nam povedali, da teh pogojev ni moč spremeniti čez noč. Gre za postopen proces in vsaka zamuda se lahko bistveno maščuje. Ali ni v tem veliko res- nice? le. Zakaj taka marža? v zadnjem času so zadružniki — predvsem pa člani zadružnih svetov — močno grajali nekatere pojave špekulacij na trgu. Tako so glede krompirja dejali, da vi- soke marže, ki so bile zlasti očit- ne v spomladanskih dneh in pri zgodnjem krompirju, v veliki me- ri vplivajo tudi na nadaljnji raz- voj poslovnih odnosjov med za- drugami in zadružniki. Slednji so namreč hitro ugotovili, da je bil zgodnji krompir, ki so ga zadruge oskrbovalnemu podjetju prodale po 30 do 35 din, na trgu po 60 do 65 dinarjev. Gre torej le za neko- liko prevelike odstotke pribitkov. Zato sodijo, da bo v naslednji se- zoni te pojave potrebno prepre- čiti. —m Lep uspeh v Rimskih Toplicah Obrat laške kmetijske zadruge za lastno proizvodnjo v Rimskih Toplicah je v preteklem obdobju zabeležil znatne uspehe. V zad- njem letu so si zastavili pred- vsem nalosro, da stroške proiz- vodnje znižajo do te mere, da postane živinorejski obrat renta- bilen. Ker imajo nekoliko slabše pogoje — slabša krma in podob- no — so mnogi pesimistično ocenjevali njihova prizadevanja in trud. Toda končni obračun je pokazal, da so v celoti uspeli. Tako so se uvrstili v redka druž- bena posestva, kjer so tudi v sedanjem začetnem obdobju za- beležili rentabilnost pri živino- rejski proizvodnji. Spričo tega jim jasno ni brilo potrebno del sredstev ustvarje- nih v drugih kmetijskih panogah prelivati v živinorejo, temveč jih bodo letos lahko koristno upo- rabili za nadaljnjo razširitev svojih zemljišč in za nekatere nujne investicije. — Kako ste to dosegli — smo jih vprašali? — No, sedaj se nam zdi vse preprosto — zniževali smo stroške, kjer to ni vplivalo na prirastek v hlevih, povečali smo storilnost in štedili! -m. CELJSKI TEDNIK STEV. 4. — 1. februarja 1933 Gez drn in strn ]Vo, tele mlade smučarje smo ujeli tik preden so začeli s ^svojo redno vajo. Redno vajo, boste vprašali? Da, te dni so se po okoliških hribih zbrali mladi smučarji, ki so pod vodstvom sta- rejših tovarišev kar sami od sebe začeli z rednimi vajami. Tako so smučali na Golovcu, na Aljaževem hribu, nasproti stolpnice na Otoku in še marsikje drugje. No, pokazali so se že prvi uspehi: smučarji na smučkah že kar trdno stojijo. Nedvomno imajo za to največ zaslug prizadevni učitelji, ki so se zavzeli za mladi rod in jim povsem prostovoljno posredovali svoje znanje. Upamo, da bodo našli še več posnemalcev! ^ za mlade braUe Moj prvi intervju Med skupino dečkov sem opa- zila droibnega, belolasega fantiča. Bil mi je všeč, ker je tako zvesto poslušal svojega »šerifa«, ki mu je dajal navodila za igro »Kav- boji in Indijanci«. Po končani igri sem stopila k njemu in ga prosila za razgovor. Nekaj tega, kar sva govorila, sem tudi zabe- ležila. »Kako ti je všeč v šoli?« »Zelo lepo je biti učenec tret- jega razreda.« »In tovarišioa?« »Radi jo imamo in tudi ona ima rada nas.« »Ti je bilo med po1e/tnimi po- čitnicami kdaj dolgčas?« »Da, zelo dolgčas mi je bilo. Meni so bile počitnice polovico predolge.« Ta odgovor sem sicer zapisala, čeprav nisem povsem prepričana, če je bil čista resnica. »Si med počitnicami doživel kaj zanimivega?« »Mnogo! Ze to je dovolj zani- mivo, da sem se vozil s »Primat. skoraj po vsej Savinjski doliini. Tako sem našo dolino bolje spoznal m jo še bolj vzljubil.« »Se zanimaš za šport?« »Seveda! Posebno za razna športna tekmovanja.« Skrbno je pazil na svoje be- sede in pretehtal vsak svoj od- govor. Da, to je naš Stanko, ki ga na tratah vsi poznajo. Zdaj ga v groibem poznate tudi vi. Vidiš, dragi urednik, tak je bil moj prvi intervju. Upam, da bo drugi boljši. Marjana Miklavžič, Mozirje 110 DARILO Ob Tiovem letu smo dožiA>&li vrsto prijetnih presenečenj. Pred- vsem so se razveselili otroci, ki jim je dedek Mraz prinesel vrsto lepih daril. Osnovni šoli Petrovče je občin- ski odbor Žalec ob novem letu do- delil denar za pet parov čevljev, ki bi jih naj dobili socialno ogro- ženi učenci. Med izbranimi je bila tudi učenka tretjega razreda. Izročili smo ji čevlje. Naslednji dan pa je deklica prinesla v šolo pismo svoje mame, ki je tako prisrčno, da bi bilo prav, če bi ga prebrali tudi vi. Med- drugim je zapisala tole: »■Nimam dovolj besed, da vam izrazim srečo Pavle. Dobesedno pripela je domov. Seveda takih čevljev še ni imela, vedno le po- dedovane od brata. Kljub temu, da se t-rudim na vse kriplje, ne morem vseh otrok obleči, kakor bi želela in kakor bi to otroci radi. Stara mama je za Pavlo vedno želela čevlje, kot jih vidi pri dru- gih — no in zdaj jih je dočakala. Pavla pa je obljubila, da bo v šoli še bolj pridna in se bo kar najbolj potrudila pri vrenju.« Tako je torej Pavli dedek Mraz prinesel lepo, zaželeno darilo. S. D. Dragi mladi prijatelji še tri dni in konec bo se- mestralnih počitnic. Minili bodo dnevi sankanja, brez- skrbnega poležavanja v to- plih posteljah in spet se bo začelo redno delo. Verjetno pa teh počitnic ne boste ta- ko hitro pozabili. Zima je bila radodarna in naklonila nam je veliko snega in s tem mnogo prijetnih doži- vljajev. Pa smo mislili, da bi bdlo verjetno tudi vam všeč, če bi lahko o letošnjih počitnicah kaj več napisali. Zato predlagamo, da nam do prihodnjič pošljete pri- spevke, ki bodo govorili o doživljajih med letošnjimi semestralnuiii potiitr4icamli. Najboljše prispevke bomo nagradili z nagradami po tisoč in pet sto dinarjev, ipišdite nam! Uredništvo VAŠA PISMA - VAŠA PISMA - VAŠA PISMA Videti je, da na marljivost na- ših mladih prijateljev mraz ni prav nič vplival. V teh štirih ted- nih, ki nas ločijo od prejšnjega izida naše rubrike, se je v ured- ništvu zbralo toliko pisem, da kar ne vemo, komu bi najprej odgo- vorili. Pa začnimo pri tistih pis- mih, ki jih nismo mogli v celoti objaviti. Cvetka Deželak iz Planine pri Sevnici in Gustek Pfeifer iz Pet- rove sta nam pisala o praznova- nju dedka Mraza in pa o spreje- mu cicibanov v organizacijo. Draga Cvetka in Gustek — va- jina prispevka sta bila prav zani- miva, samo — ker je dedek Mraz že daleč za nami in ker je tudi 22. december, ko ste sprejemali cicibane v pionirsko organizacijo že minil, vama spisov nismo ob- javili. Napišita nam še kaj in ve- seli vama bomo ustregli. Marjana Simonič, iz sedmega razreda druge osnovne šole v Ce- lju, na je napisala takole pisem- ce: Spoštovani urednik! Oglašam se prvič. Pošiljam vam trd zimske kratke pesmice. To so: Zima, dedek Mraz in Snež- ni mož. Zelo bi bila vesela, če bi jih objavili v vašem listu. Te pes- mice sem si izmislila med potjo k stari mami, na silvestrovo zve- čer. Marjana Simonič, Draga Marjana! Glej, glej, kar med potjo pes- niš! To pa ni kar tako! No, Mar- jana, pa ti pesmic vendarle nis- mo objavili. Veš, nekoliko se jim vidi, da si jjh hitro napisala, če- prav so nam bile všeč. Popravi jih, ali pa napiši kaj novega, poš- lji nam pesmice do prihodnjič in morda bo več sreče. Lepo, lepo pozdravljamo. Škoda, da ne morete videti, kak- šno pisemce nam je napisala Jo- žica Goličnik iz Belih vod. Jožica namreč še ne hodi v šolo, pa nam je z velikimi okornimi črkami ob pomoči sestrice Anice napisala takole pisemce: Dragi urednik, danes se Vam prvič oglašam. Ne hodim še v šo- lo, vendar že znam pisati, čeprav grdo. Želim vam srečno novo leto 1963. Vas pozdravlja, Jožica Goličnik, Kako zelo smo se razveselili Tvojih ljubeznivih besed, draga Jožica. Hvala ti zanje! Seveda ne smemo pozabiti tudi na Anico, ki ti je pomagala pisati. Povej ji, da njene pesmice o šoli ne bomo mogli objaviti, da pa ji bomo ra- di ustregli kdaj prihodnjič. Ver- jetno tudi Anica bere tele vrstice, zato tudi njej lep pozdrav. In še Ivanki Deželak nekaj be- sed: Ivanka, veš, saj bi objavili tisti prispevek o dedku Mrazu, če ne bi bilo novo leto že tako daleč. No, naj nam Tvoj očka tega ne za- meri. Piši nam še kaj? Toplo po- zdravljena! Saj res — še na dvoje pisem moramo odgovoriti: na pisemce Irene Dremel in na prvi intervju Marjane Miklaužič. Irena nam je poslala križanko in spis. Spis o zimi bomo uporabili, križanka pa ni najboljša. Kar štiri črna polja drugega ob drugem ima in zelo kratke besede. To križanki prav gotovo ni v korist. Torej — Irena, če nam boš še .poslala kakšno kri- žanko — in bilo bi nam ljubo, če bi to storila — bolj pazi na črna polja in poskusi sestaviti križan- ko s čim manj enozložnic. Marjanin »Prvi intervju-« lahko preberete. Samo to bi Marjani ra- di sporočili, da je intervju v redu napisala in da bomo veseli, če bo- mo lahko kmalu prebrali še dru- gega. Vsem našim mladim dopisni- kom lep in topel pozdrav ter na- svidenje prvega marca. Uredništvo 9cfz sem pa ODLIČNJAK Prav gotovo je tudi med vami, dragi mladi prijatelji, precej odličnjakov, mar ne? Ce je tako, verjemite, da smo tega vašega uspeha, ve- seli tudi mi. Nikakor pa nas ne bi veselilo spoznanje, da je tudi med vami kakšen tak »odličnjak«, kot smo ga ob zaiMjučku šolskega polletja srečali na ulici. Le presodite, kakšen je bil 'ta deček! Ulica je bila polna otrok, ki so hiteli domov; eni z ra- dostnimi obrazii, drugi otož- ni zaradi ocen, ki niso kra- sile njihovega končnega us- peha v spričevalu. Med temi otroki sta bila tudi dva deč- ka. Pogovor med njima pa je bil približno takle: »Jaz sem pa odličnjak, ti pa neee!« je vzfeliknil prvi deček. »Kaj zato! Jaz pa nisem lovec na ocene!« je mimo odgovoril drugi deček. »Ce nisi lovec na ocene, zalkaj pa potem ne prineseš v šolo napisanih nalog? Jaz pa jih nosim!« je nadaljeval prvi. »Zdi se mi, da bi te ocene 2:aslužil tvoj oče, naloge ti rešuje on, celo risbe ti dela!« »Kaj zato!« je odvrnil pr- vi deček. »Ocene imam pa le odlične. In zdaj bom do- imta zahteval, da |rrji bodo kupili nekaj novih gramo- fonskih plošč.« »Zahteval?« je začudeno pogledal drugi deček. »Kak- šna beseda pa je to? Ce ibom kdaj odličnjak, ne bom ni- koli zahteval, da mi naj kdo plača dobre ocene in zna- nje, ki je le meni v prid.« Nekdo od njiju ima prav, kaj pravite, kateri? Na Hudinji prvi Prav gotovo že veste, da so ob zaključku letošnjih jugoslovanskih pionirskih iger pod geslom »leto tele- sne vzgoje mladih« doživeli pionirji celjske hudinjske osnovne šole prijetno pre- senečenje. Čakala jih je pr- va nagrada in to kar v zvez- nem merilu. Pionirski od- red »Franja Vrunča« je ta- ko dobil 400 tisoč dinarjev. Odredu iskreno čestitamo in mu ob prihodnjih pionirskih igrah želimo prav tolikšnih uspehov! KLOFUTA ^ači biza je veselica. Igrala je Godba, mi pa smo plesali, ^ed plesom sem zagledal Znan obraz. Nisem se mogel spomniti, od kod se poznava. Po plesu je prišel k me- ^i. Bil je za dobro glavo vi- ^jl in opazil sem, da je sla- volje. Dolgo me je gle- dal, potem pa je rekel: "■Me poznate?« ^'■Ne morem se spomniti, ^dš obraz mi je res znan, a '^e vem, kam bi vas vtaknil.« ^'■Blli ste moj učitelj!« Razveselil sem se. Hitro Sem mu ponudil roko in sem hotel pač dopovedati, ''^lad človek se hitro spre- ""^sni in človek ima v glavi ^l^ko znanih obrazov. "^Jaz pa vas ne bom niko- '■\ pozabil,« je rekel mlade- in si v nervozi nažgal ^mreto. 2daj mi je dalo misliti: morda sem ga kdaj kazno- val ali pa me je resnično vzljubil. »Sva se kdaj skregala?« »Mhm, pošteno.« »Kdaj pa je bilo to, kje in v katerem razredu?« Povedal mi je kraj, leto in razred. Opisal mi je ves prizor in meni se je vrnil spomin. V razredu je bilo šestde- set otrok, morda še več. Komaj sem jih krotil. Ne vedno, le kadar so jih zgra- bile »muhe«. Na splošno je bil razred zelo dober. Med njimi pa je bilo nekaj raz- posajencev, ki so hoteli svo- jo pot. Spominjam se, da je bil odmor. Za trenutek sem sto- pil v zbornico. Ko sem se vrnil, sem opazil razburljiv prizor. Skupina dečkov je tekala po klopeh In padale so bunke vsevprek. Nekomu je tekla iz nosa kri. Klopčič se ni hotel razvoz- Ijati. Vsak je hotel porav- nati račun. Stopim bliže in v silni nestrpnosti sem tri- krat krepko zamahnil. Na- stal je mir. V mene pa se je uprlo dvoje solznih oči. Spo- znal sem, da sem udaril učenca, ki je veljal za zelo mirnega, v tem trenutku pa se je le branil napadalcev. Hudo mi je bilo, a krivice nisem mogel popraviti. In zdaj, po desetih letih je stal pred menoj velikan. Gledal me je in nervozno mečkal cigareto. Potem pa je dejal. »Bil sem nedolžen in tega še danes ne morem čisto po- zabiti. Oprostite, samo to sem vam hotel povedati.« Tako je rekel in se zgu- bil v množici. Hotel sem za- klicati za njim, pa je bilo prepozno. Tudi jaz sem se pobral domov in še dolgo razmišljal o klofuti, ki še po desetih letih boli in mor- da ne bo nikoli pozabljena. MAMA PRIPOVEDUJE Bila sem partizanska obvešče- valka. Naša hiša je stala v hribo- vitih predelih in bili smo kot nalašč za ta nevarna in važna opravila. Skoraj vsako noč sem partizanom kazala pot. Ker tudi jaz nisem vedela, kje hodijo Nemci, sem se vedno bala, da bi padli v zasedo in da bi partizani mislili, da sem jih izdala. Nekega dne so partizani pri nas ubili vola, da bi si skuhali kosilo. Toda komaj je bilo meso pripravljeno, že je prišla pošta, da prihajajo Nemci. Partizani, lačni in utrujeni, so morali pust'ti vse in ostanke živali celo uničiti, da jih Nemci ne bi za- sledili. Mnogokrat mi je trda predla, ker so me fašisti izpraševali in hoteli zvedeti, kje so partizani. Toda nisem jih izdaln kljub le- pim obljubam in sladkim bese- dnm. Mnogokrat pa sem se tudi skrivala — največkrat sem za skrivališče poiskala hlev in jasli v nJem. No. bili so težki, pa vendar lepi časi! Drasrica Mo+oh, Arclin, št. 39, NAŠ KLUB OZN že delj časa deluje na naši šoli klub Organizacije združenih naro- dov. Vseh članov nas je dvajset. Na prvem sestanku smo izvolili generalnega sekretarja in zdaj se sestajamo vsakih štirinajst dni. Na sestankih se pogovarjamo in analiziramo politične dogodke v svetu. To je edino delo, ki ga opravljamo. Ob njem se spozna- vamo z dogodki v svetu in to nam zelo koristi pri učenju v šoli. Od občinskega centra OZN smo dobili brošure in drui material, ki ga na sestankih temeljito obde- lamo. Sodelujemo na vseh šolskih proslavah, samostojno pa smo pri- redili tudi dve proslavi za vse učence. Prvo smo posvetili oVet- nici ustanovitve Organizacije združenih narodov, drugo pa de- klaraciji o človcčansklh pravlcah.i Obe proslavi sta imeli pri učencihl lep uspeh. j Mi^slimo, da bo v novem letu na-\ še delo še bolj plodno in uspešno.* Radovan Tssllč, Veselova 8/1 Celje, i V pričakovanju lepega vremena Drugo tekmovanje v prejšnji rubriki smo pionir- ji Belih vod pisali o našem prvem smučarskem tekmovanju. Danes pa bomo zapisali nekaj besed že o drugI tekmi. Smučarsko tekmovanje je bilo trinajstega januarja. Proga je bi- la dolga 850 metrov s 150 metri višinske razlike. Za smuk so bila tri obvezna in tri neobvezna vrat- ca. Za veleslalom je bila proga dolga 700 metrov s 110 metri višin- ske razlike. Na progi je bilo 19 vratic. No, povejmo še to, da je tekmovanje priredilo šolsko šport- no društvo »Smrekovec« Bele vo- de. Tekmovali pa smo pionirji, mladinci in člani. Pri pionirjih je zmagal Andrej Grmadnik, prejšnji zmagovalec Franc Golič- nik pa je zasedel drugo mesto. Pri pionirkah se je najbolje odrezala Štefka Kotnik, medtem ko je drw- go mesto zasedla Marija Vačun. Zmagovalci so prejeli nagrade in diplome. Anica Goličnik, osnovna šola Bele vode Križanka Dedek Mraz Joj, koliko pikrih pripomb ste nam pisali zavoljo no- voletne križanke! Pa ste imoli kar prav! Ponagajal nam je tiskarski škrat in to — zelo, zelo močno. No, kljub temu smo žrebali in pri tem upoštevali tudi na- pake v križanki. Žreb je do- ločil takole: — 2000 dinarjev bo dobi- la Jožica Peperko, iz sed- mega razreda osnovne šole, Šmarje pri Jelšah. — 1000 dinarjev smo pri- sodili Metki Božič, iz Celja, Smrekarjeva 6/II. — 1000 dinarjev bo dobila tudi Franci Slapnik iz Ro- banovega kota 25, Solčava, — 500 dinarjev pa bomo poslali Mirku Bukovcu iz Grajske vasi 16., Gomilsko in Slavku Jurkošku, s Šmo- horja7.. Laško. Vsem nagrajencem iskre- no čestitamo, reševalce kri- žanke pa prosimo, naj ti- skarskemu škratu — opro- stijo! Zimska pravljica Videla sem veveilco L-ahne, lesketajoče snežinke po- krivajo s svojim pajčolanom še pravkar zeleno ravan. Lepe breze so si oblekle bele obleke In vsa ravan se je ovila v oblačilo prav- ljice. Na snegu so se pokazale pr- ve stopinje lačnih živalic. Grmički dobivajo novo podobo. Ko jih je pokril sneg, so se spre- menili v palčke, sme in princeze, v like, ki o njih mnogokrat sa- njamo. Mraz je šipe okrasU z naj- dražjim cvetjem. Da, takšna je zimska pokrajina — kot pravljica, ki nam jo prepo- veduje babica! Irena Dremel, Trnovlje 229, Celje Nekega dne som šla mimo smrekovega gozda. Tik predme je skočila majhna živalca, ki sem se je skoraj ustrašila. Ko sem bolje pogledala, sem opazila, da je veverica. Nekaj časa sem jo opazovala, kako skače z veje na vejo. Videla sem. kako je v gobčku držala smrekov storžek in se poigravala z njim. Potem je skočila s smreke in splezala na orehovo drevo. Drobna veverica se je izgubila med zelenimi vejami in nisem je več videla. Močno upam, da se bova še kdaj srečali. Marjana Man ček. Planina pri Sevnici CELJSKI TEDNIK STEV. 4. — L februarja 1963 Spomini na Prežiha (NADALJEVANJE IN KONEC) Prežihovo življenje je bilo polno nemira. 2e v rosni mla- dosti se je poslovil od domačega praga in v naslednjih letih ga je njegovo napredno politično in pisateljsko delo vodilo po vsej Evropi. Vmes je preživel tudi nekaj srečnih trenut- kov doma, toda vselej pripravljen na pobeg čez bližnjo me- jo. Ko je Lovro Kuhar dokončal osnovno šolo v domačem kraju, je zahrepenel po boljšem življe- nju in pot ga je vodila v takratno veliko, razgibano obmorsko me- sto Trst. Prišel je tjakaj kot ne- šteti mladi fantje in dekleta iz Slovenije. Sli so s »trebuhom za kruhom«. V domačem kraju ni bilo dovolj kruha za vse. Trst pa je bil tudi vabljiv, saj je bil okno v širni svet. Kaj kmalu pa je sedemnajstlet- ni Lovro po brezuspešnem tava- nju in iskanju zaposlitve spoznal, da je njegova šolska izobrazba prepičla, da bi lahko dobil kakšno primerno službena mesto. Z brid- kim razočaranjem se je vrnil pre- ko Gorice domov. Toda hotel je nekaj postati in 1912. leta (takrat mu je bilo devetnajst let) je sto- pil v zadružno šolo v Ljubljani, zatem pa še v višji zadružni tečaj na Dunaju. Njegovo obzorje se je začelo ši- riti. Najljubše so mu bile lepo- slovne knjige in prav posebej se je navdušil za rusko književnost. V zgodnje zorenje pisatelja — re- alista pa je s svojo zločinsko stra- hotnostjo posegla prva svetovna vojna. Kot avstroogrski vojak se je udeležil bojev na italijanski fron- ti. Tu je bil tudi ujet in je pre- živel v ujetništvu do 1919. leta. Po ujetništvu se je vrnil z ve- likim spoznanjem proletarskega borca v domačo koroško deželo. In začelo se je njegovo ilegalno, a družbeno nadvse pomembno de- lo. Ustanovil je'komunistično ce- lico, sočasno pa je organiziral več- je število javk in kurirjev, ki so vodil ljudi preko meje. Nič ni mo lo omajati tega du- ševnega velikana in pobudnika delavskega gibanja na sloven- skem Koroškem. In tako je tudi njega zadela zloglasna Obznana (zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi) z dne 6. januarja 1929. leta. Skorajda ves čas, odkar se je vrnil z ujetništva, je bil Lovro Kuhar pod policijskim nadzor- stvom. V tem času je bil v službi Bratovske skladnice pri Thumo- vih jeklarnah. O tem času Prežlhovega življe- nja mi je nanizal nekaj dragoce- nih spominov upokojeni železni- ški uslužbenec Rudolf Novak, ki še živi v Kamniku. Lovro Kuhar je bil na glasu kot komunist, zato so ga imela ob- lastva stalno na vidiku in na piki. Tisti čas so bili politično izredno razgibani. Strankarstvo in zakulis- na politika sta dosegali svoj vrh, dokler nista ovenčali svoj korup- cijski položaj z Obznano. Zatorej ni čuda, da je bil komunist in pi- satelj Lovro Kuhar pod nadzor- stvom vlade in okrajnega glavar- ja Koroq}ca. V tistih časih ni nihče še poznal Lovra kot Prežlhovega Voranca, saj je delavcem v Thumovi je- klarni bil bližji v vlogi referenta Bratovske stkladnlce (t. j. poseb- nega socialnega zavarovanja za rudarje in fužinarje). Thurnova jeklarna je takrat zaposlevala okrog 400 delavcev. In Lovro Ku- har je bil njihov politični mentor. Vodil jih je in vplival na njihova stališča. In ko je 6. januarja izšla Ob- znana, je okrajni gl&var Koropec, po nalogu tedanje banske uprave iz Ljubljane, izdal nalog, po ka- terem bi morali nemudoma areti- rati nevarnega komunističnega agitatorja Lovra Kuharja. Lovro Kuhar pa je bil v dolini izredno priljubljen, zato ga je nekdo opozoril... Bil je kot običajno v službi v Bratovski skladnici, ko je zagle- dal, kako se v strumni drži pri- bližujeta jeklami dva žandarja. Bil je opozorjen in ni bilo težko presoditi, da je ta obisk namenjen povratku v troje. Hitro se je od- ločil. Medt^em ko sta žandarja priha- jala sJcozi glavni vhod, se je Lov- ro neopazno izmuznil skozi stran- ska vrata in preko železniških ti- rov. Preden sta arožnika poiska- la KuJmrjevo pisarno in povpra- šala, kje je, je Lovro že z izdat- nimi koraki meril pot proti sever- ni obmejni vasi in hribu Strojni. To goro je Lovro dodobra pozTial. Ni je bilo bližnjice, drobne stezi- ce, za katero ne bi vedel, kam vo- di. In prav v gozdovih Strojne je potekala obmejna črta. Se več: Lovro je vedel tudi karavle, prav zato je njegov korak bil umirjeno premišljen. Sel je po poti, po kateri je s pomočjo ku- rirjev rešil že večje število zaved- nih proletarsklh borcev. Tokrat je ta pot tudi njega rešila mašče- valne roke zastopnikov Obznane. Žandarja sta pretaknila vse službene prostore Bratovske skladnice in na nenehna vpraša- nja, kje je, dobivala odgovore, češ, da je Lovro Kuhar nekje v tovarni in se bo vsak čas vrnil. Na okrajnem glavarstvu so bes- neli, ker jim je »nevarni komu- nist« ušel. Glavar Koropec je brž razposlal patrulje na vse strani in posebej opozoril železniško oseb- je, da takoj prijavijo Kuharja, če ga kje vidijo. Iskali so ga več dni, toda brez uspeha. Sele peti dan je glavar Koropec potegnil patrulje s terena. Z Du- naja je namreč prejel razglednico s kratkim, a dovolj zgovornim po- ročilom. »Prišel sem na Dunaj in zato vas obveščam o tem, da ne bi žan- darjev in drugih ljudi mučili z nepotrebnim zasledovanjem.« Sporočilo je poslal Lovro Kuhar, ki je celo v teh resnih trenutkih mislil na ljudi, obenem pa zadel glavarstvu krepko klofuto. Domovina mu takrat ni bila na- klonjena. Izmuznil se je iz klešč Obznane, toda v odsotnosti so ga obsodili na sedem let zapora. Od tega časa dalje je Voranc prepo- toval več evropskih dežela in se je vrnil v domovino šele takrat, ko je na njenih tleh vzklil boj za osvoboditev. Žal tudi tokrat ni imel sreče, da bi kot večletni pre- gnanec živel in ustvarjal v miru na njej — zvrstila so se še težka leta v Dachauu in šele svobodna domovina mu je lahko dala vso priznanje za njegovo pisateljsko ustvarjanje. Težka leta nenehnega boja, po- potovanja, ustvarjanja in tabo- riščnega življenja pa so načela njegovo zdravje. Njegova življenj- ska moč je bila skrhana. Ko bi bil bolj trdnega zdravja, bi zlahka dočakal sedemdesetlet- nico. Jože Zupančič Srce mi je oslabelo Eden najbolj znanih italijan- skih žeparjev Luigi Risero se je odločil, da bo prenehal z dose- danjim »delom« in začel uživati pokojnino, čeprav je star šele 36 let. In ko 9o ga novinarji vpra- šali, kaj je vzrok tej nenavadni odločitvi, je odvrnil: »Srce mi je oslabelo od nenehnih vznemir- janj. Veste, brskati po tujih že- pih je vezano z velikim vznemir- jenjem. Sedaj tega več ne zmo- rem. Kadar stopim na avtobus, takoj dam roke v žep, da vsem pokažem, da nimam več namena žepariti.« ■i Cigareta Pogradi so bili postavljeni v nadstropja. Slame je bilo v slam- njačah malo in še ta tako poleža- na, da si lahko čutil vsako kost. Po letih koncentracijskega tabo- rišča so se kosti navadile tudi na to. Dolge pritlične barake so dolgo- časno spale v pamladi 1943. leta. Izza visokega obzidja je ozelenela visoka vrba žalujka, osameli do- kaz pomladi vsem tabonščnikom, kajti v taborišču ni bilo nobenega zelenja. S švabsko natančnostjo so morali izruvati vsako travico in vsak plevel. Ceste so bile po- metene kot miza. Ta pedantna čistost v tovarni smrti je na vse vplivala moreče. Vse je bilo pre- povedano — kaditi pa najstrožje. Katera bi se pregrešila in bi jo, seveda ujeli, bo dobila 24 težkih udarcev po zadnji plati. Cez dan so morale težko delati po raznih deloviščih, a proti ve- čeru so se vračale. Nekatere so imele srečo in našle kakšen krom- pirček, ki so si ga potem rezale na tanke rezine in ga jedle. Druge so včasih prišle celo do cigaret. To je bila redkost, ali vendar. Povabila je nekaj najbližnjih tovarišic naj pridejo zvečer v stranišče nu cigareto. Dobila je dve. To bo za vse dovolj. Kadil- ke so komaj čakale, da bo vse za- spalo in potem so ena za drugo izginjale v noč. Po dolgem času spet malo nikotina — to bo uži- tek! Že nekaj mesecev ni prišla do cigarete. Včasih je prav z ve- seljem kadila. To je poseben ob- čutek, ki ga poznajo le kadilci. Stale so kar v vrsti. Prva je po- tegnila dvakrat in previdno spu- stila dim v školjko, da se dim ne bi razlezel po stranišču in izdal kadilk. Nestrpno je čakala, da bo prišla na vrsto. Cigareta je bila šele pri polovici. Globoko je vdih- nila modri dišeči dim. Potem se ji je zameglilo pred očmi in toli- ko, da ni padla. Prvi dim iz ciga- rete jo je omamil tako močno, da se ji je tobak prav zastudll. Po- tem še tisti močni duh latrine ... Ni potegnila v drugič, čeprav bi imela pravico ruito, Predala je ci- gareto naslednji iii hitro odšla pro- ti baraki. Pamladanskl zrak jo je osvežil. Tiho se je vzpela na po- grad in polglasno godrnjala: »Vrag vzemi cigareto! Skoro bi padla v nezavest in potem, če te dobijo, še 25 po zadnji plati! Ni- koli več ne bom kadila v lagerju!« Odkašljala se je in poizkušala zaspati. Njena soseda je bila ne- kaj nemirna. Zatrjevala ji je, da sliši rahlo cviljenje. Sredi noči pa je skočila s pograda s primernim vriščem, ko je miška preskočila njene noge. Preplah! V trenutku so bile vse sosede pri vratih ali pa na bližnji mizi in obllžnjih stolih. Se tiste, ki so pred dnevi zatrjevale, da se miške ne bojijo, so bile med prvimi ubežniki. Kmalu so našle gnezdo mladih mišk na srednjem pogradu. Z ve- likim vriščem so pregnale te ljub- ke male živalice, a najkrvoločnej- še med njimi so jih z metlo pobi- le do smrti... To je bila razburljiva noč, ki je razbila mučno monotonost ta- boriščnega življenja. Se dolgo so govorile o junakinjah, ki se ne bojijo miši in močnih cigaretah v taboriščnem stranišču. V. V. Pazili so na sredstva v Blatnem dolu so po večme- sečnih razpravah in tolmačenjih ter silovitem startu priznano bor- benih prosvetarjev vendarle skle- nili, da bodo gradili čisto novo, lepo, sodobno, posebno šolo, ki mora biti v čast in diko Blatne- mu dolu. In ko so po nekaj letih le ure- dili vse potrebne formalnosti ter imeli v rokah tudi dokončne na- črte, pregledane od velikega šte- vila strokovnih ljudi, so se lotili gradnje. Se sedaj mi zveni v uše- sih malce visok zvok fanfar, ki SiO piska j oče parale pomladno ne- bo, ko je predsednik šolsikega od- bora zamahnil z motiko lin s tem položil temelj gradnji. Leto se je umaknilo, za njim še drugo in generacije ukaželjnih otrok so na stari šoM~odhajale v poklice in na višje šole, čeprav je bilo vsako leto obljubljeno leto. Toda vse ima enkrat svoj ko- nec. Od predvidenih toliko dn to- liko milijonov je gradnja porasla na tolil«) in toliko nepredvidenih in še več, s tem vred pa je rasel ponos Blatnodolčanov, Ici so se- daj res videli, da bodo kmalu imetniki tako imenitne šole, da je ni najmanj dvajset kilometrov naokrog. In če si v poletnih večerih za- stal blizu kakšnega odprtega ok- na, si že slišal, kako se vse staro in mlado pripravija na skorajš- njo otvoritev v jeseni. Vsem no- vim , šoloobveznikom so svečano govorili o prdzadevanju družbe, ki je" dala toliko in toliilco, da bo- do pod vzgojnimi ukrepa in »uče- nima injekcijami« v novih, najso- dobnejših prostorih deležni naj- sodobnejšega pouka. Vse se je na- enkrat vrtelo okrog samih »naj«. In ko se je poletje nagnilo v bo- gato jesen, ki je obnovila izmu- čeno poletno sliko, in je že vse bilo nared, so Blatnodolčani ne- nadoma pomisliM, koga bi , bilo dobro dobiti, da bi odprl to zma- menito, edinstveno posebnost Blatnodiolškega kraja in okolice. In našH so ga. Bil je priznan prosvetni delavec v pokoju in je imel družbeno pomembno funk- cijo. Delegacije se je z njim dogo-; vorila o ceremonijalu in vse bi i bilo v redu, če ga ne bi vabili,; naj Sli predhodno ogleda to nji-j hovo »lepoto«. ' Prišel je kar peš in kopica Blat- nodolčanov ga je spremljala v častitljivi oddaljenosti. Toda, joj! Ta prizor je pomenil katastro- fo. 2e na samem vhodu, kjer so imeli poševno vzdignjen dohod k stavbi, se je prosvetni upokojenec namrdnil m zahteval načrte in strokovnjake. Ogled se je zavle- kel v splošno gradbeno debato, ki se je končala z zmago višjega funkcionarja. »Tako, in jaz naj bi bil tisti grešni kozol, ki naj bi dal svoj ugled za takšno spacarijo,« se je dušal funkoionar. »Na, ta je pa lepa,« je dodal. »Kar drugega si lahko dobite, če ne želite poslu- šati mojih izkušenj in navodil. Poglejte, »to in to je treba odstra- niti. Ta prizidek je odveč. Tista risalnica je prevelika, lahko je pregradite in imate prostor več. Na, ne pozabite, da je arhitektura moj konjiček že 'izza mladih let. In kar žal mi je, da nisem tega študiral, kajti potem se gotovo ne bi dogajale takšne kozlarije.« Noben ugovor strokovnjakov ni pomagaL Javno Blatnodolško mnenje je bilo kar hitro na stra- ni funkcionarja in posvet je imel za posleddco odgoditev otvoritve. Jeseni so Blatnodolčani z duša- njem opazovali te nerodne grad- bonike, ki so popravljali »velike napake« in vsi vprek so govorili, kakšna sreča je, da jih je njihov dober prijatelj rešil teh napak že v samem začetku. Seveda pa vse le ni šlo najlaž- je. Pri sredstvih se je nekako za- takn/ilo. Gradbeniki so se uklonili željam, toda hoteli so imeti vse v redu poplačano. Dejali so, da so gradili (kot je bilo res) po načrtih in da vse te »napake« nikakor ni- so njihovo maslo. In prihodnje, leto je bilo ustre- ženo vsem. Taisti funkcionar je otvoril ob spremljavi godbe na pihala velik dom preobraževanja, govorniki so govorili najlepše be- sede o najboljših načrtih in ciljih, nihče pa ni povedal, kolil^o mili- jonov je stala šola. Niti uradnih cen niso hoteli obelodaniti. Imel si 'Otočutek, da jih je bilo nekako sram. Le vedel nisi, česa! — Šolar Brez besed SODOBNA ZGODBA Lepa in privlačna žena se je sprehajala po gozdu. Nenadoma pa zapazi žabo, ki se je jokala. To je bilo za ženo nekaj posebne- ga. Ustavila se je in vprašala: »Zakaj jočeš?« »Zato ker se nihče noče z ma- no igrati.« In žena, ki je bila usmiljenega srca, je odnesla žabo domov, kjer jo je posadila na kauč in se igra- la z njo. Pa je naneslo^ da je v razigranosti poljubila žabo. In v tem trenutku se je žaba spreme- nila v lepega mladeniča ... Le-^ta ji je pojasnil, da ga je zli duh spremenil v žabo in da ga je samo poljub mlade žene lahko odrešil... Ženo je to tako pre- vzelo, da je še enkrat poljubila mladeniča ... Vtem trenutku pa je v sobo stopil mož mlade žene in nikakor ni botel v^jeU. zgodbi o,, žabi. ^ TUDI NORCI IMAJO SVOJE SVETLE TRENUTKE Ko je neka ne preveč p>omemb- na »zvezdica« pripovedovala re- žiserju De Sioi, kako je v zad- njem času zaljubljena v sina ne- kega milijonarja na severu Ita- lije, je dejala: »Prepričana sem, da je toliko zaljubljen vame, da ne i>ogLeda nobene druge žene ...« >Kako to, da ste tako siguro* v njegovo ljubezen?« se je zani' mal De Sica. »Zakaj ne!« je odvrnila »zveZ' dica«, »saj naravnost nori za noj!« »No, potem pa le pazite,« je d^ j al De Sica, »kajti tudi norci im*' jo včasih svetle trenutke.« V Času počitnic v neki zelo prometni ulici so postavili dobrih petdeset metrov pred šolskim poslopjem veliko tablo z opozorilom voznikom motornih vozil. POZOR! - Šola! - VOZITE PREVIDNO, DA NE BOSTE NESREČNI VI IN OTROK! Po nekaj dneh pa je temu napisu dodala otroška roka še posebno opozorilo. >NA PREDAVAreLJE SE NI TREBA OZIRATI!« Dedek je že dlje časa gledal, kako to, da Janezek čita napačno obrnjen časopis. In ko ni več mogel strpeti, je vprašal: — Janezek, dozdeva se mi, da čitaš narobe obrnjen časopis? — — Seveda. — se odreže Janezek in zardi. — To sem tudi že sam zapazil, dragi dedek, in lahko mi verjameš, da ni najlažje citati na takšen način. * Pri šolski uri moralne vzgoje je učitelj na dolgo in široko govoril o pravilnem odnosu do živali. Dejal je: — Nekega dne sem na ulici videl, kako nek surovež pretepa osla. Pristopil sem bližje in zaščitil to ubogo žival. In prav s tem svojim dejanjem sem pokazal občutje ... občutje ... občutje... — Bratstva! ga je dopolnil učenec, ki ni mogel počakati, da bi učitelj povedal. * — Poslušaj! — je dejal učitelj nekemu nepozornemn dijaku, — mar ni mogoče, da bi tvoj oče kaj doprinesel k tvojemu učenju? — O, nedvomno bi, — je samozavestno odvrnil dijak. , — Toda nikakor ne more prenesti, da ste mu pred nekaj i dnevi dali dvojko za rešitev vseh treh računov. ; Bončija so obkrožali njegovi prijatelji in hoteli zvedeti,/ kako je bilo v Švici na počitnicah. — Ne, je dejal. — Nikoli več me ne bo mama potegnila,,; da bi šel z njo. Vse je bilo pod snegom in nič nisem videl, i Mali Markec je prinesel domov odlično spričevalo in mamica ga je povabila v slaščičarno.. In ko sta sedela za mizico in se sladkala, je nekdo od sosednje družbe dejal: — Poglej, prav takšne oči ima kot njegova mamica! In drugi je takoj dodal: — Nos pa ima prav isti kot njegov starejši brat! Markcu je bilo dovolj, pa je odbrusil. — Toda hlače so prav takšne kot očetove. Cene učnih knjig so pred nedavnim v Italiji zelo po- skočile. In tako je profesor ob zaključku ure dejal dijakom: — Torej, do jutri se mi naučite za dva tisoč štiristo lir rimske zgodo-vine. Pri večerji je štirinajstletna Julija vprašala mamo, če lahko gre k sosedovim. — Prepozno je, Julija! je odvrnila mama. — Nikakor ne. je vzkliknila Julija. — Šele sedaj se začenja televizijski spored. Tako bi rada videla... — Kaj? — Film »Princeska«. — No, to pa ni zate, saj je zabranjen za mladino pod 17 leti. — Toda mamica, jaz sem ta film že videla. — No, potem pa sploh nima smisla, da bi ga še enkrat gledala. — Kako da ne, takrat ga nisem razumela... Po izredno dobrem predavanju je vprašal učitelj Ja- nezka, če ve, kakšne veze obstajajo med gospodarskimi organizacijami in komuno. Janezek je nekaj časa razmišljal, potem pa naglo dejal: — Tovariš učitelj, telefonske! Po pregledu na šolski polikliniki je Jožek prinesel do- mov pismo od direktorja šole: — Na današnjem splošnem pregledu je bilo ugotovljeno, da vaš sin kaže močno tendenco miopije in treba bo takoj podvzeti potrebne mere. Drugo jutro pa je Jožek oddal direktorju očetov od- govor. — Hvala za opozorilo. Pošteno sem ga nalatal. Upam, da tega ne bo več počel. CELJSKI TEDNIK STEV. 4 — 1. jan-uarja 1963 © Realna - razvrstitev na republiškem prvenstvu mladincev v hokeju na ledu Republiško prvenstvo mla- dincev v hokeju na ledu je Icončano. Celjski hokejsko drsalni klub je tudi to pot pokazal vse vrline odličnega organizatorja. Tekmovanje je namreč potekalo brez za- stojev in v splošno zado- voljstvo vseh. Končna razvrstitev moštev je naslednja: 1. Jesenice, 2. Olimpija iz Ljubljane, 3. HDK Celje, 4. Slavija iz Vevč. Četudi so imeli mladi celj- ski hokejisti zlasti po senza- cionalni zmagi nad Jeseni- čani, nad moštvom državne- ga prvaka, nekatere izglede, da zasedejo najvišjo stopni- co, so vendarle po tesnem porazu z ekipo ljubljanske Olimpije obtičali z istim šte- vilom točk kot sta jih zbrali prvi dve moštvi, toda s slab- šim količnikom v golih, na tretjem mestu. Analiza ce- lotnega tekmovanja je poka- zala, da je ta razvrstitev več kot realna. Ne glede na to so mladi Celjani potrdili, da sodijo v republiški vrh mla- dinskega hokeja na ledu, da so se enakovredno borili ne samo z Jeseničani, ampak da so imeli velike pobude tudi v dvoboju z vrsto Olimpije. Ta ugotovitev je razveselji- va, zlasti še, če jo primer- jamo z dejstvom, da so se celjski hokejisti na tem dvoboju spoprijeli z ekipa- mi, ki imajo večjo tradicijo in — umetni drsališči. Gre namreč še za to. da tudi ho- kejisti vevške Slavije treni- rajo na ljubljanski umetni ledeni ploskvi. Zmaga mladih celjskih ho- kejistov nad jeseniškim moštvom je pomembna tudi zavoljo tega. ker je to prvi poraz katerega koli jese- niškega moštva v zadnjih le- tih na tekmah z domačimi moštvi in nadalje, ker jo je izbojevala ekipa, v kateri je bilo kar sedem takšnih igral- cev, ki so tokrat zabeležili svojo prvo tekmo! Celjani so zaigrali lepo ne samo z Jeseničani, kjer so imeli tudi nekaj sreče, mar- več še z Olimnijo, medtem ko so v drusri tekmi z vevško Slavijo preživljali krizo. Na vsak način pa jim je treba za uspeh, ki so ga do- segli na tem trodnevnem turnirju iskreno čestitati in zaželeli — le tako naiprej. -an TRI DHI HOKEJA NA LEDU Od petka do nedelje Je bilo na dr- sališču v celjskem mestnem parku republiško prvenstvo mladincev v ho- keju na ledu, na katerem so sodelo- vala moštva z Jesenic, ljubljanske Olimpije, vevške Slavije ter domači HDK Celje. Po šestih tekmah, ki si jih je ogle- dalo nekaj sto ljudi, so se moštva razvrstila takole: Jesenice '3 2 0 1 3«:7 4 Olimpija 3 2 O 1 17:8 4 Celje 3 2 0 1 11:8 4 Slavija 3 • • 0 1:42 • Posamezni dvoboji so se končali takole: Olimpija — Slavija 12:0 (5:0, 3:0, 4:0), Celje — Jesenice 5:4 (1:3, 3:1, 1:0). Za Celje so gole dosegli: Cretnik in Kolenc po dva ter Presinger enega. Jesenice — Olimpija 6:2 (2:0, 0:1, 4:1), Celje — Slavija 4:1 (1:1, 1:0, 2:0). Za Celje sta bila pri streljanju na gol po dvakrat uspešna Cretnik in Presinger. Jesenice — Slavija 26:0 (6:0, 10:0, 10:0), Olimpija — Celje 3:2 (0:0, 3:1, 0:1). Za Celje sta po en gol dosegla Kolenc in Presinger. Za HDK Celje so nastopali: Podse- denšek, Jezernik. Fink, Dvornik, P^n- tar, Košič, Cretnik, Kolenc, Cvetko, Kužnar, Kokal, Zagvozda, Presinger in Dobovičnik. Glede na to, da so domačini pri- pravili dva pokala, prvega za zmago- valca, drugega pa za najbolj disci- plinirano moštvo, so beležili tudi kazni, zaradi katerih so morali igralci posameznih moštev počivati. Vtem ko si je pokal zmagovalca priborila jese- niška ekipa, bodo pokal za najbolj disciplinirano ekipo dobili igralci vevške Slavije. ki so na klopi za kazni prebili le štiri minute. Igralci ostalih moštev pa so »počivali« takole: Celje 14, 'Olimpija 16, Jesenice 18 minut. -b Prizor s tekme mladinskih moštev v hokeju na ledu med ljubljan- sko Olimpijo ter HDK Celjem Smučarske tekme v BELIH VODAH Prejšnjo nedeljo je pred kratkim ustanovljeno šolsko športno društvo »Smrekovec« na osnovni šoli v Belih vodah nad Šoštanjem izvedlo prvo društveno prvenstvo v veleslalomu in smuku za člane, članice, mladinke in mladince. Tekmovanja se je ude- ležilo 32 tekmovalcev, od tega 10 Rezultati: SMUK. Člani: Jože Me- lanšek; članice: Marija Melanšek; mladinci: Andrej Hudobreznik; mla- dinke: Fanika Lesjak; pionirji: An- drej Germadnik, Franc Goličnik, Janko Slemenšek; pionirke: Štefka Kotnik, Marija Vačun, Ivanka Sle- menšek. VELESLALOM, člani: Jože Melan- šek; članice: Marija Melanšek; mla- dinci: Andrej Hudobreznik; mladin- ke: Fanika Lesjak; pionirji: Franc Atelšek in Andrej Germadnik sta si z enakim časom razdelila prvo in drugo mesto, tretji je bil Franc Go- ličnik; pionirke: Štefka Kotnik, Ma- rija Vačun in Ivanka Slemenšek. Proga za smuk je bila dolga 900 m in je imela 150 metrov višinske raz- like, za veleslalom pa 700 metrov s 110 metri višinske razlike. v nedeljo je bilo zaključeno okraj- no prvenstvo pionirjev v šahu. Tek- movali so v štirih skupinah. Med mlajšimi pionirji je zmagal Franc Kovče (Tabor pri Vranskem) pred Ivanom Hrastnikom iz Velenja, pri starejših pionirjih pa Andrej Kuzman pred Francem Kodričem (oba iz Zreč). Pri mlajših pionirkah je prvo mesto osvojila Breda Zaverškova iz Celja pred Blserko Zalokar iz Griž, pri sta- rejših pionirkah pa je najboljše me- sto pripadlo Danici Nahtigal iz Raven nad Šoštanjem drugo pa Bernardi Dolar iz Petrovč. Zanimiva je ugotovitev, da so se na tem tekmovanju najbolj izkazali pionirji z obrobnih predelov celjske- ga okraja; najboljša pa sta bila mlada zastopnika iz Zreč, ki nista izgubila nobene cele točke. Vsi ti bodo nasto- pili na republiškem prvenstvu. TECAJ za ROKOMETNE . INŠTRUKTORJE Na pobudo komisije za rokomet pri okrajni zvezi za telesno kulturo je bil v soboto in nedeljo v Celju tečaj za inštruktorje rokometa, katerega se je udeležijo nekaj nad dvajset mladih ljubiteljev te lepe igre z žogo in to predvsem iz šolskih športnih društev. REPUBLIŠKI TECAJ V VELENJU Pred dnevi je Smučarska zveza Slo- venije organizirala republiški mla- dinski tečaj za smučarske skoke v Velenju z namenom, da z izbiro per- spektivnih skakalcev izpolni praznino, ki je nastala z odhodom najboljših v vrste članov. V Velenju sta se najbolje izkazala Janez Dolžan iz Mojstrane in Jurman (Enotnost — Ljubljana). Po mnenju trenerja Cernivca pa so pokazali iz- redno lep napredek skakalci s Ko- roškega, za katere napovedujejo, da bodo kmalu posegli v sam vrh slo- venskih skakalcev. -ik I/ Htdetii^ " na StcHtfttu v nedeljo, 3. t. m. bo na Slemenu nad Šoštanjem okrajno prvenstvo čla- nov sindikalnih podružnic v smu- čanju. Kot vse kaže se bo tudi na tem tekmovanju zbralo nad sto smu- čarjev. ŠROT-drugi V nedeljo je bil v Ljubljani zaključen tradicionalni turnir re- publik v orodni telovadbi. V članski konkurenci za moške je slovenska ekipa dosegla dvojno zmago, kot vrsta in po zaslugi odličnega Cerarja še med posa- mezniki. Odličen na tej preizkušnji naj- boljših orodnih telovadcev Ju- goslavije pa je bil tudi član gabrskega Partizana Tine Šrot, ki je zasedel častno drugo mesto. HLADIN IN SPEGEL, OKRAJNA PRVAKA V SMUČARSKIH SKOKIH Na 45-metrski skakalnici v Velenju je bilo nedeljsko okrajno prvenstvo v smučarskih skokih, katerega se je udeležilo 18 mladincev ter 14 članov, združeno še z meddruštvenim tekmo- vanjem in udeležbo nekaterih ska- kalcev iz Javornika, Mojstrane, Lju- bljane, Jesenic, Kamnika in Kranja. Med domačimi pa so nastopili smu- čarj iz Velenja, Šoštanja, Vojnika, Stor in Šentjurja. REZULTATI. ČLANI: 1. Hladin 206.5 (36.5, 35,5 m); 2. Bizjak (oba Velenje) 200.8 (36, 35.5 m); 3. Zager (Šoštanj) 198.8 (36, 35,5 m) itd. MLADINCI: 1. Spegel 169.9 (36, 36,5 m), 2. Kovač, 3. Zupane (vsi iz Velenja). V meddruštveni konkurenci je naj- več točk zbral mladinec Dolžan iz Mojstrane, ki je skočil 40,5 in 41,5 m daleč in dosegel 222.5 točk._ 100 tekiKM lim DOMINKO URŠIC — ZMAGO- VALEC PRI ČLANIH v nedeljo dopoldne je bilo na smu- čiščih pri Celjski koči okrajno prven- stvo v veleslalomu za vse oddelke; edi- nole pionirji so tekmovali izven kon- kurence. Do večjih presenečenj ni pri- šlo. Uvobuj m,^d mlud.mi in izkušenej- šimi tekmovalci v članski skupini se je znova končal v korist »star'.h«, saj so se med prvo peterico uvrstili kar trije, Uršič, Peter Cetina in Jože Kopitar. V vseh skupinah je nastopilo okroli sto tekmovalcev, kar je prav lepa šte- vilka. Prdrobni rezaltati so bili: CLANF: 1. Uršič l:38,i 2. Peter Ceti- h« iU;Z, 3. Košič l:i3,i, 4. Peter Caler 1:43,4, 5. J. Kopitar 1:44.6. STAREJŠI MLADINCI: 1. Luž«ik t:57.4, 2. Ilenčič 2:16.5, 3. Švegl 2:16.5. MLAJŠI MLADIN- CI: 1. Zimšck 6».9. 2. Prlovšek 72.4. 3. Vega (Šentjur) 76.«. PIONIRJI: 1. Sre- bot 6».6, 2. Žekar 70.6, 3. Cerovšek 74.8. ČLANICE: 1. DeŠMa« 101.6, 2. Melaušek (Bele vode) 130.2. MLADINKE: 1. Cater 82.6, 2. RozHau 83.2, 3. Lesjak 108.0. Slovenija - Koroška V CELJU? Po odločitvi hokejske zveze Slovenije bo srečanje mladinskih reprezentanc Slovenije in Ko- roške v hokeju na ledu. v soboto, 9. februarja v Celju. Seveda bo ta odločitev uresničena le v pri- meru, če bo v mestu ob Savinji takrat še led. Kot je znano so prišli v ožji izbor za sestavo mladinske re- publiške ekipe trije igralci HDK Celja, in sicer Peter Podseden- šek, vratar ter dva > napadalca Valter Cretnik in Pavel Kolenc. STRELCI V OKRAJNI LIGI Na pobudo okrajnega strelskega od- bora se je že prejšnji teden začelo tekmovanje v okviru okrajne strelske lige z zračno puško. V. tekmovanju sodeluje 72 strelskih družin, ki so razdeljene v osem skupin. V prvem kolu so v posameznih skupinah naj- boljše rezultate dosegli: prva skupina — SD Branko Ivanuša 1719, druga skupina — SD Konus, Slov. Konjice 1543, tretja skupina — SD Žarko Kva- der, Žalec 1404, četrta skupina — SD Malgaj, Šentjur 1534, peta skupina — SD Ingrad, Celje 1561, šesta skupina — SD Ivo Lola Ribar, Celje 1503, sedma skupina — SD Tempo, Celje 1698, osma skupina — SD Griže 1334. Nov državni rekord na celiskem kegljišču v nadaljevanju republiške lige t ke- gljanju so Celjani nostopili v Ljubiia- ni, kjer so dosegli odličen rezultat 6742 podrtih kegliev, pa čeprav so tokrat premoč morali priznati tekmovalcem iz Maribora. Med Celjani je bil tokrat najboljši Vanovšek, ki je podrl 903 keglje in do- segel osebni rekord, ostali pa so do- segli naslednje rezultate: Lubej 8S3, Šmon 848, Blazina 853, Truglas 786, Jančič 844, Kohne 812 in Marinrek 813. Istočasno pa so Jeseničani na kegljiš- ču celjskega Tngrada postavili nov dr- žavni rekord v disciplini 8 X 200 luča- jev s 6967 kegljev. Trenutno je ekipa ŽNK Celje ▼ Ljub- ljani na tretjem, na kegljišču v Celju na četrtem, v Mariboru pa na petem mestu. Zadnje kolo bo 9. in 10. februarja. Takrat bodo celjski kegljači nastopili t Kranju oziroma na Jesenicah. KEGLJACI 2SD CELJA BODO ZBOROVALI Za Jutri, v soboto, 2. februarja so svol redni letni občni zbor nipovdali kegljači celjskega želPzni^aT'-k««e:a špotrnega društva, člani tistega kluba, ki zavzemajo najvišje mesto v kvali- tetnem pogledu v okrajnem merilu ter zlasti v zadnjem obdobju z veli- kim uspehom nastopajo v republiški ligi. Zbor se bo začtl ob iS. uri t sindi- kalni dvorani na celjski železniški postaji. OBCNI zbor OLIMPA V torek, 5. februarja bodo tudi člani športnega društva Olimpa po- dajali obračun enoletnega, a vs^^kakor plodnega dela. Zbor bo ob petih po- poldne v dvorani delavskega sveta tovarne emajlirane posode. SMUČARSKA SOLA NA KOZJAKU Pretekli teden Je občinska zveza za t«»lesno kulturo v Šoštanju organizi- rala 6 dnevni smučarski tečaj na Paskem KozJaku. Udeležilo se ga je 40 pionirjev iz Velenja, Šoštanja, r.e- lih vod in Smartnega ob Pakl. Pod nadzorstvom 4 smučarskih učiteljev ' -.»lo smučanja; zadnji dan pa izvedli tekmovanje v veleslalomu za najmlajše. Prvo mesto je osvojil Lučko Zgank pred Iztokom Valenčakom in Oto Kugovničem. DRAGO ZADRAVEC, PREDSEDNIK CELJSKEGA SMUČARSKEGA KLUBA Na prvi seji članov novoizvolje- nega upravnega odbora železni- čarskega smučarskega kluba Ce- lja so za predsednika izvolili tov. Draga Zadravca, dolgoletnega de- lavca v smučarskem športu. Prijateljski dvoboj boksarjev celjskega Olimpa in Partizan^ 1^ Tribovelj se je v nedeljo do- poldne v mali dvorani Uniona končal z zmago domačinov 8:6. ZIMSKA SEZONA Zimska sezona na celjskem tu- rističnem območju ima svoje po- sebnosti, ki jih temu območju dajejo zdravilišča ter nekateri kraji, kjer so podane možnosti oziroma pogoji za razvoj aimiskih športov in s tem zimskega turiz- ma. V zdraviliščih prehajamo ved- no bolj na celotno sezono, saj se naša zidravilišča postopoma pri- lagajajo za tako poslovanje že nekaj let. V zadnjih letih so us- posob*ili že precej kapacitet za zimsko poslovanje tako na Do- brni, kot tudi v Rogaški Slatini. Smatramo, da zdravilišča v tem smislu pravilno ukrepajo, žal pa dosedanji rezultati niso najboljši. Pravi zimski turizem je zelo skromien; k temu so pripomogle še klimatske prilike, ki so bile v zadnjih letih zelo neugodne, ra- zen letos seveda. Glede na to so podani pogoji za večji razvoj ziim- skega turizma samo v višjih le- gah, v predelu Mozirske planine in na Okrešlju. Potrebne pa bi bile večje investicije, da bi po- stala dva terena sodobno dostop- na. Pa tudi objekti, predvsem na Mozirski planini, so potrebni te- meljite adaptacije. Ce bomo do- bili kdaj žičnico na Okrešelj, se bomo tako približali pomembni zimsko-turistični postojanki. Ome- niti še moramo Andrejev dom na Slemenu, ki je še kar dobro opre- mljen in sorazmerno lahko dosto- pen. Mimo Okrešlja, Moairskih pla- nin in Slemena obstojajo možno- sti za razvoj zimskega turizma, seveda ob ugodnih klimatskih prilikah, še v predelu Celjska ko- ča-Svetina, ki je dostopen po av- tomobilski cesti, le objekta, pred- vsem pa Celjska koča terjata nujnih in temeljiti popravil. V zadnjih letih so v Celju po- vsem zanemarili obe smučarski skakalnici. Skakalne tekme so lepa poživitev zimske sezone in imajo tudi svojo turistično upra- vičenost; danes toliko bolj, ker imamo v mestu dovolj hotelskih kapacitet. Poleg smučanja nnooramo v Ce- lju omenitli drsanje in hokej na ledu. V Celju je patrebno umet- no drsališče, saj beležijo na seda- njem v zadnjih letih v povprečju le od 14 drsalnih dni na leto (iz- jema je letos). Poudariti pa mo- ramo, da je za drsanje in hokej v Celju izredno veliko zanima- nje. Mimo Celja moramo omeniti še Velenje, ki ima prav tako vse po- goje za lep razvoj zimsikega tu- rizma. Objektivno gledano so možnosti za zimski turizem na celjskem turističnem področju pri sedanjih pogojih minimal- ne. To, kar imamo je tako skromno, da ne kaže n'ti propagiranja v večjem obsegu; za interesente pa je na voljo skromen zimski prospekt. Poleg smučišč, ki bi bila primerna z« razvoj zimskega turizma, pa moram« omeniti še lepa in števlna smučišča, ki so na razpolago ne preveč zahtevnim športnikom. Tu so tudi skromni, ven- dar v redu oskrbovani domovi. V mi- nulih letih smo malokdaj omenjali lep« smučarske terene na južnem pobočju Pohorja. Tu sta oskrbovani postojanki na Hogli in v Skomarjih. Prav prijeten je smuk z Resevne. Tudi tu stoji l.ep pla- ninski dom. Že-dolgo slovijo smučarski j tereni na Golteh, pripravni zlasti za \ smučarske šole s tradicionalno tekmo-j valno progo z Medvedjaka. Za izurjene' alpske smučarje so zanimive smuške '. ture od Golt do Raduhe z najrazlične(i- \ srni sestopi. Koča pod Raduho sicer ni j stalno oskrbovana; zato je potreben do- ' govor s planinskim društvom v Solčavi, j Raduha je znana po dolgih smukih ■ j vseh treh vrhov do planine Loke. Najboljšim smučarjem bo gotovo vše8 alpska smuka na Korošici; dolge in za- nimive ture, ki so privlačne zlasti y spomladanskih mesecih. Dom na Koro- šici ni redno oskrbovan, zato se je tre- ba prej pogovoriti s planinskim drn- štvom v Qelju. Omeniti je treba smuč'šča na Okreš- llju, ki zaživijo zlasti okoli prvega ma- ja. Frisrhaufov dom na Okrešlju ni red- no oskrbovan. Izredna je smuka na Menini planini od L'pe do Crnilca. Koča na Menini je redno oskrbovana. Smučišča okoli An- drejevega doma na Slemenu so laže do- stopna. Dom pa je stailno odprt. Ideai- no smuško vežbališče je na Travnika nad Ljubnem. V bližini je gozdarsko za- vetišče, va tudi na Ljubnem so na raz- polago prenočišča in prehrana. Ljubno ima smučarsko skakalnico, ki pa žal propada. Iz vsega tega lahko ugotovimo, da so za razvoj zimskega tuniz- ma na celjskem območju sicear podani osnovni prirodni pogoji in da so tu tudi skromne planin- ske postojanke. Za razvoj zim- skega turizma v večjem obsegu pa potrebujemo ceste, žičnice, pla- ninsike hotele in predvsem sred- stva, da bi to gradili. Kakor kaže pa moramo biti s tem, kar limamo, še precej časa zadovoljni. prof. Zoran Vudlef^ Prve sankaške 'm tekme Partizan-Celulozar iz Vidma-Krškeg» je priredil v nedeljo prve sankaške tekme po osvoboditvi, poleg tega pa še tekme v veleslalomu in smučarskih skokih. Udeležba je bila proti priča- kovanju zelo velika, saj se je na startu zbralo nad sto tekmovalcev. Razen tega pa je tekmam prisostvo- valo še okoli petsto gledalcev. Sankali so na 800 m dolgi progi, ki je imela dvosto metrov višinske raz- like. Najboljše rezultate so dosegli: CICIBANI: Erno IvaCič 2:24.0; PIO- NIRJI: Igor BostiC 2:25.7; MLADINCI: Kostja Grčar 1:22.7; PIONIRKE: Irena Levičar 1:24.1. V veleslalomu je na metroT dolgi progi, ki je imela pri 90 metrih višinske razlilie 22 vratic, med pio- nirji zmagal Igor Bostič v času 5«.l, pri članih pa Niko Zibret s 35.3. Skoki so bili na 15 metrski skakal- nici. Med pionirji je zmagal Maki Babic z 12,5 in 13 m, pri mladincih pa Franc BraCun s skokoma po 14 5 ra, P. U ^»"uh z maslom, ki ga .le pripravila mamica je teknil. V neka; .jinutah sta pospra- "a vsak svojo zagozdo, i>otpm pa takoj od- k vodi. Jurček je hotel pokazati prijatelju „!!^ ^^"^ je bilo zanimivega okoli Barke: mo- ^^«ie izlizane skale, globoke tolmune in pre- vrt ? Pečevje nad kolibo. Ostoj je b;i na- je '^^^l vsem, kar je videl. Spominjalo ga >ne!f ^'^'jenje, ki ga je prebil ob jezeru pod stom, Čas jima je v pogovoru hitro minil, Je biti že bUzu dvanajstih, zato sta se "^'»^ v kolibo. Na klopi ob štedilniku je sedel tujec. Imel je čepico, njegova obleka je bila povaljana in strgana. V obraz je bil ves poraščen, čelo je imel obvezano in tudi desnico je nosil v po- vojih. Z drobnimi očmi je nenehno begal po prostoru; ko sta vstopila Jurček in Ostoj, se je nemirno zganil. »Je to naš fant?« se je z vprašanjem obrnil k Belaju in pokazal na Jurčka. »Naš,« je rekel očka, ko ga je Jurček vprašujoče pogledal. Nemcem je utekel. Gre- ga ga je dobil spodaj, prav pod barko, vsega izčrpanega, pa ga je privede! sem. »V Praprotnem so me zajeli.« je rekel tu- jec. »Nisem se jih nadejal in, ko sem se za- vedal je bilo že prepozno. Saj sem se jim upiral, kolikor se je dalo, pa so z vseh strani pritisnili name. Tudi ranjen sem bil. Grdo so delali z menoj, jaz pa sem se delal brezbriž- nega, na tihem pa sem samo čakal ugodnega trenutka. Ko so se včeraj pod večer menjale straže, mi je uspelo. Seveda so takoj udarili za menoj. Stikali so tam okrog in me iskali s psi, zato si nisem upal na cesto. Vso noč sem ležal v gozdu ...« Hokejsko drsalni klub Celje jc 'nova pripravil lepo in privlačno prireditev. Tako bo jutri, v so- boto, 2. t. m. ob 19. uri na drsa- lišču v mestnem parku velika ^rsalna revija z udeležbo desetih članov drsalnega kluba Ljublja- iip- Med njimi bo tudi državna prvakinja Katjuša Derenda. Ra- 2en tega bodo nastopili tudi do- mači umetni drsalci. — Halo, je tam zlatarna? — Da, tu je zlatarna. — Ali bi lahko do sobote opoldne (razgovor je bil v četrtek) gravirali dva po- kala, ki ju potrebujemo za športno tekmovanje. — Samo trenutek prosim, '•da povprašam. Cez minuto, dve se je na oni strani žice ponovno javil isti moški glas: — Delo lahko opravimo. Prinesite pokala. Tako se je končal poslovni pomenek. Kmalu zatem sta bila oba pokala v zlaitarni. Prišla je sobota in ura, ki je bila dogovorjena za pre- vzem graviranih pokalov. Toda, v zlatarni dela niso opravili, kot so obljubili in zagotovili. Vrnili so pokala, ne da bi vanju zarisali eno samo črko. eno samo besedo, navzlic obljubi, navzlic za- gotovilu ... Tako se je republiško pr- venstvo m'adincev v hokeju na ledn končalo brr>7 oode- litve pokalov. Vsekakor je to bil manjši sood rsl in j, ki ga ni zakrivil prireditelj, temveč... Kaj bi bilo, če bi se vsi >poslovni« pomenki končali takole? -oh CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 4 — 1. januarja 1963 Slodnjič: prenos upravnega sredi&ča v ŠaleSj^i dolini Sedež šoštaniske občine bo v Veleniu Dolgo časa je trajalo, preden je lahko zamisel o prenosu upravnega središča Šaleške doli- ne prišla taiko daleč, da so jo ipostavili na dnevni red seje ob- činskega ljudskega odbora. Že ipoprej je bilo govora o tem, kaj- ti razvoj v Velenju in idejni ur- banistični (projekti so kazali po- trebo po tem dejanju. Prav tako je pred tremi leti bil eden od sklepov dbčinske konference So- cialistične zveze, da bo v per- spektivi ta prenos sedeža oblasti nujen, vendar je ibilo to boleče za prebivalce Šoštanja. Dandanes je stanje bistveno drugače. Dobre, večkratne avto- busne zveze med Šoštanjem in Velenjem ter razprave na zborih volivcev o dokončnem urbani- stičnem projektu Šaleške doline in akcija političnih organizacij sta rešila ta >boleč« primer na neboleč način. Šaleška dolina postaja z grad- njo energo kemičnega kombina- ta, novogradinjo tovarne gospo- dinjsike opreme »Gorenje«, tretjo fazo gradnje termoelektrarne in še predvidenim novim jaškom v Metlečah pri Šoštanju ena sama industrijska celota in le novo, sodobno mesto Velenje je od- daljeno od teh industrijskih ob- jektov. Kot kaže se bo občinski ljudski odibor preselil v Velenje za dan rudarjev, t. j. "h. julija. Prostori za novo občino so v Velenju že zagotovljeni. V prostore sedanjega občinske- ga ljudskega odbora v Šoštanju pa se bo predvidoma selilo so- dišče, medtem iko bo v sedanjih sodniških prostorih našel obrat tovarne »Toper < možnosti za svo- jo razširitev. -ik ŠOŠTANJ Pred zaključnimi izpiti Prejšnji teden so slušatelji po- litične šole v Šoštanjski občini imeli zadnje predavnje. Sedaj pa se pripravljajo za izpite, ki bedo v prvi polovici februarja. Predavanja so bila vseskozi dotwo obiskana. Zanimivo je, da so se vsi slušatelji v svojih di-- plomskih nalogah odločili za ob- delavo konkretnih razmer iz raz- ih podi'očij v komuni. Prav to ne- dvomno kaže, kolikšne važnosti je način obdelave snovi (od kon- kretnih k splošnemu). Vsa predavanja so vodili do- niači predavatelji pod vodstvom upravnika politične šole tovari- ša Edija Centriha. Budno bdijo nad odpravo napak V šoštanjski občini so pri pre- gledu 369 delovnih prostorov ugo- tovili, da se pomanjkljivosti higi- enske in tehnične zaščite izredno hitro manjšajo, saj se le to tudi močno odraža v vse manjšem šte- vilu poškodb. Kljub temu pa je komisija, ki je bila razdeljena v tri skupine, pri pregledu 27 go- spodarskih organizacij opazila, da so še vedno nekateri delovni pro- stori neprimerni v gradbenem po- gledu, z ozirom na površino in prostčrnino prostorov, prav tako glede na zračenje, ogrevanje in osvetlitev. Se so primeri ne do- volj zaščitenih strojnih naprav, največ pa je primerov nevarnosti od električnega toka. Občutno je to, da posamezna podjetja ne po- znajo najosnovnejših navodil o zaščiti dela. Tako je komisija naletela na primere, kjer ne uporabljajo kljub potrebi osebna zaščitna sredstva in zaščitna sredstva na obdelovalnih in pogonskih stro- jih. Komisija je v razgovorih s predstavniki podjetij dala napot- ke, medtem ko bosta inšpektor dela in sanitarni in.špektor vodila kontrolo nad izboljšavo teh po- manjkljivosti, -jo Vse vec družabnosti V zadnjem času so v Velenju začeli skrbeti vse več za družabno življenje. Tako sta kolektiv rud- nika lignita in tovarne gospodinj- ske opreme imela družabne ve- čere v hotelu »Paka«. Preteildo soboto pa je Šaleški akademski klub priredil v avli II. osnovne šole v Velenju akademski ples z brucovanjem. Velik odziv na vseh teh prireditvah kaže, da je sled- njič tudi v Velenju našla družab- nost svoja prijetna in plodna tla. Uspehi nlso:izostali Velenjski zdravstveni dom je s svojo izredno aktivnostjo dose- gel v zadnjem času zavidanja vredne uspehe. S tesnim, nepo- srednim sodelovanjem z delovni- mi kolektivi, t. j. s proučevanjem pogojev na posameznem delov- nem mestu, je zdravstveni službi močno usipelo znižati število bol- niških dni. Decemberski odstotek je zelo ugoden, saj je kljub sla- bemu vremenu bilo le 6 odstot- kov boleznin. Največji uspeh je bil dosežen v glavnem pri rudni- ku lignita v Velenju, medtem ko je v obrtni dejavnosti bil tokrat najvišji, in sicer v Crom-metalu v Velenju. Za uspešnejšo delovanje pre- ventivne službe so v isporazumu s podjetji uvedli preventivni di- nar, ki pa je zaenkrat bolj sim- boličnega značaja. Nedvomno pa prav to kaže, da bodo v bodoče dali še več poudarka preventivni službi, kar je edinio pravilno^ saj je le s preprečevanjem obo- lenja možno zmanjšati izdatke in zvišati proizvodnjo in storilnost. -ik 1 — jo Skrbijo za svoje člane... Društvo upokojencev v Velenju je eno izmed najbolj aktivnih društev v kraju samerni. V preteklem letu so zbra- li toliko finančnih sredstev, da bodo te dni obdarili več kot 100 članov društva s 5.000 dinarji pomoči. To kaže na prav posebno skrb za tiste tovariše, ki ima- jo izredno nizke (minimalne) pokojni- ne. Uspeli pa so tudi z akcijo pri ve- lenjskem rudniku, ki bo 90 članom dal 1 tono premoga zastonj, kar prav tako jmiimeni gmotno pomoč. To društvo šteje sedaj okrog tisoč članov in je tudi številčno eno najmoč- nejših v okraju. Nesebičnost in tovariš- ka pomoč ter njihova akcijska sposob- nost pa so lahko v vzgled marsikateri drugi organizaciji. Z Vranskega Pred dnevi je društvo »Partizan« ime- lo svoj občni zbor. Ugotovili so, da je lanskoletna dejavnost bila doslej naj- plodnejša in to zaradi urejene telovad- nice v osnovni šoli. Prav sedaj priprav- ljajo telovadno akademijo. V vrstah smučarjev so se izkazali predvsem ska- kalci, ki so sodelovali celo na državnem prvenstvu. v počastitev občinskega praznika so člani temeljito obnovili in preuredili štadion, tako da imajo nogometno, od- bojkarsko in rokometno Igrišče ter at- letsko stezo. Na letošnjem občnem zboru so spre- jeli v svoje vrste kegljače. V nov od- bor so izvolili preizkušene športne de- lavce s tovarišem Soršakom na čelu. Mala kronika v preteklem letn so se poročili v Laškem: PLANKO Franc, rudar, stanujoč Ma- la Breza št. 49 in LAPORNIK Frančiš- ka, poljedelka, stanujoča Mala Breza št. 50. MRAZ Jože, kmetovalec, stanujoč Mala Breza št. 40 in VIDIC Marija, po- ljedelka, stanujoča Blatni vrh št. 1?. BEZOVSEK Rafael, strokovni predava- telj, stanujoč Celje — Arclin št. 6* in BERGLEZ Vida Antonija, medicinska se- stra iz Celja — Gregorčičeva 2. UMRLI SO: BELEJ Anton, star 70 let. kmetovalec, stanujoč Rifengozd št. 9. KRAŠOVC Ju- rij, star 71 let. prenžitkar. stanujoč Rečica št. 97. UŽMAH Marija rojena PLAVC, stara 79 let, preužitkarica, sta- nujoča Debro 5. DORNIK Rozalija. roj. MAZEJ, stara 92 let. preužitkarica iz Debro 51. CENTRIH Franc, star 26 let. rudar, stanujoč Breze št. 11. Še so skrite rezerve . . . Venomer govorimo o raznoraz- nih rezervah v gospodarskih or- ganizacijah (o prekomernih zalo- gah, o pažnji na delovna orodja itd____), redkokdaj pa pri tem omenimo izkoriščanje razpolož- ljivega delovnega časa. Odstra- njevanje teh napak je najplod- neje v tistih podjetjih, kjer imajo dobre strokovne službe, ki is ipogldbljenimi analizami poka- žejo, kje so rezerve in 'kako jih najlažje izkoristimo. Tako je temeljita analiza v konjiški občini pokazala zanimiv podatek o skritih rezervah v red- nem delovnem času. Po podatkih je dokazano, da je bilo realno opravljenih ur v odnosu do mož- nih rednih ur le okrog 85.5 od- stotkov. \ Dokajšnjo razliko skorajda ene sedmine delovnega časa so uspeli zaenkrat le delno znižati, in to s široko akcijo subjektivnih sil. Ostaja pa še vedno določena rezerva, ki bi ob še večjem smo- trnem gospodarjenju, boljši za- ščiti in preventivi lahiko postala vse manjša: na njeno mesto pa ; bi stopila povečana proizvodnja ^ in večji osebni dohodek. v Citajte »CELJSKI TEDNIK« Izvozili so 30 vagonov živine V konjiški občini so v izadnjem letu močno zvišali odkinp mlade pitane živine. Celotni odkup za leto 1962 je znašal okrog 150 va- gonov; od tega je šla petina v izvoz. Sodelovanje med zadrugo in zasobnimi kmeti je na podlagi pogodb, po katerih zadruga nudi proizvajalcu manjše kredite ali mu nabavlja živino im nudi stro- kovna navodila za pravilno pi- tanje. Zadruga akumulira le pri živimsiki proizvodnji, kredite in ostale pa daje brez obresti. V letošnjem letti predvidevajo S odstotno povečanje proizvod- nega sodelovanja. Da bodo to do- segli, bo treiba čimbolj povezati družbeno in zasebno proizvodnjo ter ustvariti čvrstejše odnose, kot so biili doslej. Predvsem pa bo treiba večji del nižinskih zamoč- virjenih površin dodobra izko- ristiti za travništvo. Smuiarji iz l^eiice CTani športnega društva »Mladost« na osnovni šoli v Rečici ob Savinji so ob zaključku i>olletia priredili tekmofva- nje v .^mnčarsklli skokih. Prvo mesto je za«edel Edi Kolar. Društvo je za svoje delo prejelo že vrsto pohval in nagrad. MOZIRJE MALA KRONIKA V času od 20. db 26. Januarja 1963 so na območju občine Mozirje rodile: dne 20. I. 1963 v Gornjem gradu MAV- RIC Marija iz Gornjega grada št. 111, dečka — Danijela, v Lepi njivi SKORNSEK Ivana iz Lepe njive št. 4, dečlta — Danila. Poročili so se dne 26. I. 1963: v Mo- zirju VOLTE Stanislav, industrijski tehnik iz Ljubnega in FRICELJ Jo- žefa, kmetijski tehnik iz Ruperč; CIIV^PERMAN Alojz, mesar iz Pol- ze*b in FLERE Ida. kmečka delavka iz Kokarja v Kokarju. Umrli so: dne 24. I. 1963 GOLOB Jo- žefa, prevžitkarica iz Smiklavža št. 48, stara 83 let, dne 25. I. 1963 PRAPROT- NIK Apolonija, kmetovatka iz Brezja št. 2, stara 75 let in VIGED Maksi- miljan iz Kokarja, star 13 let. Preko 32 milijonov za ksdre Pred časom je komisija za gospodar- stvo in družbeno samoupravljanje pri občinskem sindikalnem svetu v Breži- cah izdelala poglobljeno analizo o sred- stvih za izobraževanje kadrov. Ugoto- vila je, da je v zadnjih treh letih ob- činski ljudski odbor preko svojih sve- tov izplačali okrog 24,5 milijone pendij, gospodarske organizacije in za vodi pa '5,8 milijonov dinarjev. Vohf. tega po so slednji porabili za doatiuci izobrazbo že obstoječega kadra okr« 8,2 milijona.' '' Ob teh dokajšnjih sredstvih, ki j je družba vložila v izobrazbo, potrebe strokovnjakov pa se ob ustaljeni prai si, da štipendirane! prejkoslej ubez drugam z izgovori, da je tamkaj večj zaslužek, vriva pomislek, če ne bi k> zalo napraviti spremembo v obvezncstil ki bi po novem zagctovili, da bo št« pendiranec dlje časa vezan na podjetj al; zavod, ki mu je omogočil študij. Pred občnimi zbori sindikatov z današnjim dnem se bodo brežiški občini začeli občni zboi sindikalnih podružnic. Traja bodo vse do konca marca in t zaradi jorganizacij v podjetjil \ ki čakajo na zaključno bilant za leto 1962. Šah v Brežicah v nedeljo so sc brežiški šahisti p merili med seboj na brzotumirju. Tet movanje je prineslo marsikatero pf senečenje. Nastopilo je 11 članov. VP ni red ie naslednji: 1. Valenčak 8 toč 2. Grubič 7 in pol, 3. GlušiC r, 4. P« rov."č 6 in pol, 5. Berložnik 6, 6. f lipčič II. 6, Filipčič I. 5 in pol. Grojzdek 4 in pol. 9. Šetinec 1. 2. • Šetince II. 2 in 11. Borovnica bre7. t« ke. Brzoturnir je uspel samo delno, k»j na njem so manjkali stari šahisti ^ žic. To je bila hkrati priprava hrežiš*' šahistov za cbčinsko in bržkone tadi ' okrajno prvenstvo. __,____. ... ....._______..... ... . ■■■i' VIDEM-KRŠKO Mala kronika v času od 1. do 25. januarja 1963 je bilo v Vidmu—Krškem rojenih 6 dečkov in 6 deklic. POROČILI SO SE: KADENSEK Martin, izolater iz Ro- gatca 76 in NOVAK Ana, tov. delavka iz Kremena št. 26. PLETERSKI Jožef, strojni ključavničar iz Bučerce 15 in COLNER Jera-Erika, uslužbenka iz Sremiča 22. URSiC Jožef, strojni teh- nik iz Videm-Krškega in RUPAR Olga, učiteljica iz Senuš pri Leskovcu. SOTLAR Martin, elektromonter iz Liberja in GLAVAČ Marija, delavka iz Liberja 1. ŠINKOVEC Alojz, šofer iz Videm-Krškega in KLESiN Neža, delavka iz Gržeče vasi 4. BLATNIK Karol. tov. delavec iz Leskovca in PACEK Marija, poljedelka iz Leskov- ca 114. KODELJA Andrija, upokoje- nec iz Veniš 39 in SOBA vd. LES Ma- rija, gospodinja iz Kremena 25. ŠVALJ Franc, priučeni mizar iz Ko- čarije in MIKLAVCiC Jožefa, kmeto- valka iz Malenc. VEGELJ Kari, strojni ključavničar iz Mrtvinc in JORDAN Ljudmila, kmetovalka iz Koprivnika. JORDAN Anton, klepar- ski pomočnik iz Dol. Prekope in ZU- PANČIČ Ivana, uslužbenka iz 5Do- brave. JANKOViC Mirko, pom. klju- čavničar iz Dovškega in CUNK Ma- rija, delavka iz Dob. TOMAZiN Jože, delavec iz Zabukovja in KRIŠTOF Kristina, kmečka del. iz Površja. UMRLI SO: STARC Slavko, .star 6 mesecev, iz Starega grada 45. JUREClC Stanisla- va, stara l mesec, iz Videm-Krškega. iSEK Alojzija r. Levičar, upokojenka iz Vidfem-Krškega, stara 87 let. SAJO- VEC Cecilija, r. Černelič, gospodin.ia iz Anovca 26, stara 65 let. KOZOLE Ivan, roj. 6. 12. 1924 je bil s sklepom sodišča Videm-KrSko razglašen 2a mrtvega. VINKSELJ r. Kalin Ana. gospodin.ia iz Drnovega 56, stara 75 let. BOGOLIN Janez, kmetovalec iz Senuš št. 2. star 84 let. PACEK r. Pacek Marija, gospodinja iz Vel. Pod- loga 20, stara 79 let. BRSAN Franc, kmet iz Orehovca, star 78 let. ABRAM Karolina. delavka iz Dobrave, stara 58 let. GROZINA Ivan, unoko.lenec iz Brestanice, star 56 let. KLUN Franc, kmetovalec iz Presladoia, star 73 let. ZAKSEK Terezija, kmetovalka iz Brestanice, stara 70 .let. REMTH An- ton, soc. nodpiranec iz Stranja, stat 67 let. VOGLAR Terezija, r. Pire. Kmotnvaika iz Ravni 16. stara 74 let. GORENC Franc, Vmet iz Podlioe 8 star 53 let. JALOVFC Alojzija, gospo- rtinja '7 Maleea Mraš«»vega, stara fi? jet, KRAT.T Franc, delavec 57 nri PodboCiu 3. star 6« let ZmFRI Franc, kmet iz Sutne 22, star 82 let Različne cene Tovariš urednik! Pohvaliti moram prizadeva šmaitske občine, ki nam je nreA samopostrežno trgovino. Zadovol ni smo, toda pred časom sem ^ živel prav različne cene za količino istega artikla. Pred f som sem v tej trgovini kupil zavoja popra (po 10 gramov) plačal 50 diarjev. Doma sem oF zil, da je eden fevitek s tež«' gramov, drugi pa 10 gramov. D'' gi dan sem se pozanimal in sf opazil, da imajo obojne zavi^ pomešane. Pa sem preizkusil sem si izbral en zavitek s 5 P' mi in zavitek z 10 grami. In 1'' gajničarka mi je tokrat kar ' zaračunala po 35 dinarjev. sem jo opozoril, je dejala, da je zmotila in je zaračunala 10 ^• mov po .35 dinarjev, 5 gramov ■ po 25 dinarjev. Ta čudna nerazumljivost cenah diši po malomarnosti prav radi bi imeli, da se to --- clr.1.di anto** Komisija za varnost dela pri občinskem sindikalnem svetu v Brežicah je pregledala 14 delov- nih organizacij v občini in ugo- tovila, da iskrb za higijensko teh- nično in požarno varnost Mjiub prizadevanjem nekaterih podje- tij ni najboljša. Res je, da so v preteklem ta podjetja porabila skupno okrog 8 milijonov dinar- jev, vendar pa je v lesni indu- striji še vedno problem in neneh- na nevarnost v slabo zaščitenih strojih. Šele v zadnjem času pa so slednjič uredili naprave za odvajanje prahu. Tako je n. pr. v opekarni v Brežicah neurejeno vprašanje sanitarnih naprav in garderob za delavce. Prav tako pa so težki pogoji v popravljalnici železni- ških vozov v Dobovi, kjer pro- storov ni moč ogrevati. Marsikje še imajo opravika s silabimi električnimi napeljava- mi. Edina izjema med visemi 14 podjetji je kmetijska zadruga v Brežicah. V vseh teh podjetjih je zaposleno 1505 delavcev in la- ni je ibilo kar 289 poškodb pri delu in s tem izgubljenih 4.820 delovnih dni ali preko 11,5 mili- jonov narodnega dohodka. Ob takšnih izgubah in slabi zaščiti delavca pa se bo vredno zamisliti in čimprej odpraviti vse pomanjkljivosti, kajti navsezad- nje pa je le človek važnejši od stroja,___......iatmi ŠENTJUR PRI CELJU MALA KRONIKA V času od 19. do 26. januarja 1963 se na območju občine Šentjur pri Celju ni rodil nihče in tudi ne umrl. Poročili so se: RAVNAK Henrik, mizar iz Celja, ^Mariborska 224 in 2NIDAR Terezija, bandažist iz Vrb- nega št. 51 ter VOGA Alojz, poljede- lec iz Turnega pri Slivnici in CIMER- MAN Terezija, poljedelka iz Turnega pri SlivnicK Prizadevonjo za razvoj turizmo v brežišlci občini, ki je ena iz- med občin, katere so pred krat- kim priključene celjskemu okra- ju, si v zadnjem obdobju močno prizadevajo, da bi razvili turistič- no dejavnost. Tako so pri Čate- žu v bližini Brežic zraven ben- cinske črpalke uredili ličen mo- tel. Ta kraj pa nameravajo še bolje urediti. Spričo bližine avto- ceste bodo tu predvidoma gradili še sodoben hotel in vikend na- selje. Ureditev tega območja je toliko važnejše, ker je tesno pove- zano s i^aieskmi mpucami. r znamenito .zdravtilišče s toplin vrelci so odlmli pred dobrimi 2 leti. Sodijo, da bo potrebno v ii slednjem obdobju tudi v Cau kih toplicah začeti z obnovil\ nimi deli, kajti priliv turistov toplice raste iz leta v leto. Raz radioaktivnih vrelcev namreč v bi jo v te kmje turiste tudi slik vita pejsaži in izletne točke Krki. Med posebne znamenitosti Bre žic, ki lahko bistveno prispeva jo k nadaljnjemu razvoju turiznii sedijo vsekakor bližnje Mckrio s svojim znamenitim gradom, \ je zelo dobro ohranjen. V ten gradu je bil baje nekaj čai zaprt tudi puntarski vodja tija Gubec. Ta kraj je že sed urejen v prijetno letovišče. V Brežicah pa se prav dotbi zavedajo, da zgolj naravne lepo te še niso dovolj, da bi zadoVoljj le turiste. Zato bo ^potrebno i bolj oikrepiti gostinstvo in ustrez ne službe. POSAVSKI TEDNIK Obsežne naloge v brežiški občini Prav gotovo je brežiška občina med gostpodarsko močnejšimi ob- močji, ki jih je celjski okraj pri- dobil ob teritorialnih spremem- bah v Sloveniji. V brežiški Ob- čini je namreč ikar 376 gospodar- skih enot. Največ je gostinskih obratov, in sicer v zasebnem sek- torju, kar je zlasti značilno. Moč- no je razširjeno tudi omrežje obrti, na območju je skupaj 252 obrtnih obratov, in od tega 26 v socialističnem sektorju. Na tem območju sta tudi dve močni kmetijski zadrugi, ki sta smotrno razdeljeni na ustrezne ekonomsike enote. Razen enega gozidarskega podjetja so na tem območju še štiri industrijska pod- jetja. Medtem, ko je gostinstvo zado- voljivo razmeščeno v vseh krajih po potrebah, pa glede trgovine stanje zaenkrat še ni urejeno. Tako so na primer kraji Bizelj- sko, Pišece in Cerklje v težav- nem položaju, kjer je v krajih le po ena trgovina in .morajo pre- bivalci razmeroma dolgo čakati na vrsto. Sodijo, da ibi bilo pri- merno, če bi v teh krajih usta- novili še po eno prodajali|o, kar bi zlasti bilo hvaležno področje organizacijskega dela za osred- nje celjsko trgovsko podjetje Merx. S tem bi se v teh krajih poživila tudi konkurenca, trgo- vine pa bi s tem bile tudi pri- siljene primerno povečati izbiro blaga. Istočasno pa v brežiški občini predvidevajo nekatere organiza- cijske sprememibe tudi v gostin- stvu. Nameravajo namreč s smo- trnimi združitvami nekaterih go- stinskih obratov doseči predvsem koncentracijo skladov gostinsikih podjetij, kar bi lahko bila solid- na podlaga za načrtno moderin zacijo gostišč na tem območju. Istočasno pa sodijo, da bo p, trebno poostriti inšpekcijsl^ službo v trgovini, gostinstvu j, deloma v obrti. S pravilnimi ot ganizacijskimj prijemi bo možu, pomanjkljivosti že letos odprj viti. Rosinici na ljubo pa so kateri obrati v težavah tudi za radi objektivnih pogojev, kar \ možno odpraviti zlasti s pravi], nim izkoriščanjem razpoložljivjj sredstev za investicije in investj. cijsko vzdrževanje. Z. Y, > SEMINAR IK SAMOUPR.AVNE ORGANE Za nove člane snmonnravnfh r.r(ran<-v eosDodarskih c.rffan''zar:ij v brež'iSki ob- čini ie delavska univerza na pt^budo občinskeea S'ndikalneca sveta prinra- vMa dnliSi semihaT. ki bo imel okTPi; ro šrlsk"h ur. Natvef poudarka bo dal »redvsem vprašanjem fcTmiranja in delitve do- hodka, vloffi iti nalogam sindikatov ter jrospodarutvn občine Brežice. a. M. CELJSKI TEDNIK STEV. 4 — 1. januarja 1963 Na lelaciji Vojnik - Celje iovari.š urednik! Zima je pomnožila vrste delav- (.(>v, ki se vozijo v službo z av- ((>bu«i- J" t^J^" v jutranji-h ter n(>poWanskih urah postalo pravu jjitnelnost ipriti na avtobus. ;Tafco vsajko jutro čaka v Voj- niku okrog 50 ljudi in čeprav v času vbzi skozi Vojnik kar p^i avtobusov, ni prostoru za nas v,se'. Večina krepkim osebam ,„špe vdor v i)renatrpan avtobus. lii tako numogrede se človek vprašuji' ali prometni predpisi (lovoljiijlvio prj-voz 100 ali cqlo več Ijiidii' Le kako. da ne vipe- Ijejo v zimskem času še iposeb- nega avtobusa za teh 50 ljudi, kajti podoben primer je popol- dne po drugi uri.. 100-OBLETNICA Olani Rdečega križa v Štorah pripravljajo proslavi 100. oblet- nice Ženevske konvencije o po- moči ranjenim v vojni, iz katere je kasneje nastal Rdeči križ. Sklenili pa so, da bodo zbrali ce- lotno gradivo o delu Rdečega križa v vseh ipovojnih letih v Štorah. IZ Storske železarne Na zadnji razširjeni seji izvrš- nega odbora sindikalne podružni- ce Železarne Store so razpravljali o pomenu združevanja strokovnih sindikatov Jugoslavija in izvolili delegate za bližnje kongrese in občne zbore, kjer se bodo združi- li nekateri strokovni sindikati. Ta- ko bo člane sindikata Storske žele- zarne zastopal na kongresu Cent- ralnega odbora v Beogradu tova- riš IVAN STEFANCIC, medtem ko so za delegate za občni ztoor republiškega odbora sindikata ru- darjev in strokovnih vodstev sin- di'katov Slovenije izvolili razen IVANA STEFANCiCA, še tovari- ša JOŽETA LONCARICA in AL- BINA MIKLAVCA. IŠČEJO DELOVNA MESTA... V zimskih počitnicah je zavod za zaposlovanje delovne siile v Velenju priredil enodnevni semi- nar za vse razrednike osmih raz- redov iz špštanjske in mozirske občine. Razredniki omenjenih razredov .so namreč poverjeniki službe za poklicno usmerjanje na šolah. Seminar je vodil tovariš Lazar — psiholog velenjskega zavoda. Sredavanja .iti razgovoi;e pa., so popestrili tudi s filmom o poklic- nem usmerjanju, katerega je v ta namen posebej nabavil zavod. Skrb zavoda za usmeritev mladi- ne v poklice je pohvale vredna. Prihodnje dni bodo predstavniki zavoda začeli obiskovati podjet- ja.vda točno ugrotove trenutne po- trooe po novih močeh, obenem pa najpravijo tudi perspektivni plan za daljše obdobje. -jo KMETIJSKA SREDNJA SOLA GRM V NOVEM MESTU ra2;pisuje mesto DELOVODJE za hmeljarstvo na obratu v Srebrničah pri Novem mestu. Kandidati s hmeljarsko šolo lin s primerno prakso pri delu v hmelju naj pošljejo prijave na upravo šole. Prejemke ureja pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Samsko stanovanje na razpolago. Razpis velja do izpolnitve delovnega mesta. Komisija za uslužbenske zadeve pri Občinskem ljudskem odboru Šmarje pri Jelšah razpisuje naslednja delovna mesta: 1. NAČELNIKA ODDELKA ZA OBČO UPRAVO IN DRUŽBENE SLUŽBE 2. REFERENTA ZA ŠOLSTVO 3. REFERENTA ZA INVALIDSKE ZADEVE IN BORCE NOV 4. REFERENTA ZA OBČO UPRAVO 5. PRAVNEGA REFERENTA 6. REFERENTA ZA BLAGOVNI PROMET, INDUSTRIJO, OBRT IN GOSTINSTVO Pogoji: pod 1. višja strokovna izobrazba s 5 letno prakso na vodilnih mestih; pod 2. višja strokovna izobrazba z 2 letno prakso v upravni službi: pod 3. višja strokovna izo- brazba s 5 letno prakso v upravni službi; pod 4. srednja strokovna izobrazba z 2 letno prakso v upravni službi; pod 5. pravna faikulteta z 2 letno prakso v upravni službi; pod 6. srednja strokovna izobrazba s 3 letno prakso v upravni službi. Pravilno kolkovane ponudbe z opisom dosedanjega službovanja in strokovne izobrazbe pošljite na Obč. LO .Šmarje pri Jelšah v 15 dneh po objavi razpisa. Veletrgovsko podjetje s tehnično železnino in kovinskim blagom »Kovinoiehna« uvoz — izvoz, Celje Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. POMOČNIKA GLAVNEGA DIREKTORJA Pogoji: Ekonomska — pravna fakulteta ali višja komercialna šola ter najmanj 5 let dela na vodilnih delovnih mestih. 2. SEKRETARJA PODJETJA Pogoji: Pravna fakulteta s sodniškim izipitom ter najmanj 3 leta prakse na vodilnih delovnih testih ali višja pravna šola z najmanj 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih. 3. KOMERCIALISTE ZA ZUNANJO TRGOVINO Pogoji: Višja strokovna šolska izobrazba s soglasnostjo za opravljanje zunanjetrgoviinskih poslov in znanjem najmanj enega tujega jezika. 4. KOMERCIALISTE ŽELEZNINARSKE STROKE ZA NOTRANJO TRGOVINO Pogoji: Ekonomska šola ali trgovska šola s prakso y komer- cialnih poslih. TRGOVSKE POMOČNIKE ŽELEZNINARSKE STROKE ZA DETAJLNO IN GROSISTICNO STREŽBO TER SKLADIŠČNO SLUŽBO Pogoji: Trgovska šola s prakso. 6. STENODAKTILOGRAFE Pogoji: Samostojni korespondent z obvladanjem stenografije in strojepisja. Ostali pogoji in osebni dohodki po pravilniku podjetja. NASTOP SLUŽBE ZA VSA DELOVNA MESTA JE MOGOČ TAKOJ. Komisija za skle^danjc in odjpovedovanje delovnih razmerij GRADBENEGA PODJETJA ŽALEC razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. VODJO STRANSKIH OBRATOV 2. DVA GRADBENA TEHNIKA 3. ANALITIKA 4. STROJEPISKO 5. OBRATNEGA ELEKTRICARJA Pogoji: Pod 1. gradbeni inženir s 5 letno prakso v stroki. Pod 2. gradbeni tehnik s pooblastilom alii 8 letno prakso v stroki. Pod 5. gradbeni tehnik z večletno prakso v stroki. Pod 4. srednja strokovna izobrazba s popolnim znanjem strojepisja in stenografije. Pod 5. visokokvalificiran i:z»pit iz stroke z večletno prakso. Osebni dohodki po jiravilniku podjotja. Nastop službe po dogovoru. Stanovanja pri podjetju ni na razpolago. Za vsa razpisana mesta vložite ponudbe pri zgoraj ime- novani komisiji v 15 dneh po objavi. HOTEL »EVROPA« CELJE ^ASTRONOMSKI KOLEDAR št 8 sobote 2. 2. do petka 8. 2. 1963 =>0dota, 2. 2. 1963 pfjl^ji ptički v gobovi omaki 150/250 'scančev drob v obari Sr„- rezanci 150/250 hrbet ali stegno SrhJ'rolskim cmokom 200/320 ml Pasulj s prekajenim 120/180 Krem "^^^^ 90 Pi?»a, 3. 2. 19G3 ^^CanCeva rlžota Srna "^^^^'"'"'^ 120 220 z divjačinski omaki Ooia5 t>ovim cmokom 220/320 Drii Juha z ustrezno Kmefe^ . 80/150 Krpm^ pojedina 250/350 Po'?ove rezine 70 ^oZl^^^^^^, 4. 2. 1963 ali Pečenica z zeljem iMšCa'°P" 240 s t^^^ev paprikaš Stajerlu^^^^i rezanci 150'250 ustr^ kisla juha ^'ekain^^"^" prilogo 80 150 'eijem s kislim ''enasti ^epo 160 260 s siai,Zvitki ^ Torek ? smetano 70 T-el^^J' S 2. 19G3 ^.žga^ci '^'"^ ^ ajdovimi {>iCet s n 120180 ^šta ril^^ekajenim mesom 120/180 ^sviniX° s svežimi '^<:an|p'"^* kožicami 90 ^ airin ■ obara ^"vimi žganci 150/250 Sirovi kuhani štruklji 70 Sreda, 6. 2. 1963 Domača krvavica z repo ali zeljem 120/180 Segedinski golaž s slanim krompirjem 120/180 Gobja juha z ajdovimi žganci 100/150 Pečenica s kislo repo 140/240 Rižev narastek s sladkim sokom 70 Četrtek, 7. 2. 1963 Salonska plučka z zdrobovim cmokom 120/180 Matevž s suhim prekajenim mesom 160/260 Segedinska svinjska zarebr- nica s slanim krompirjem 180/280 Telečja obara z žličniki 120/.180 Tirolski jabolčni zavitek 70 Petek, 8. 2. 1963 Polenovka (Bakalar) na dalmatinski način 200/300 Skampi rižota s parmezanom 120/220 Kisli vampi s krompirjem 90 Orehova potica 70 Vse naše cenjene goste obveščamo, da so prednja jedila prav izrecno pripravljena po določenem programu. Razen teh jedil imamo vsak dan še bogat jedilni list z domačimi in med- narodnimi specialjtetami. v naši točilnici ste vsak dan po- streženi z jedmi in pijačami brez po- strežnine. Poslužujte se naših dopoldanskih malic po ugodnih cenah. Prepričajte se o naši kvaliteti in o konkurenč- nih cenah in zadovoljni boste. Kolektiv hotela Evropa Celje OBJAVE IN OGLASI KINO UNION 1. 2. — 3. 2. 1963 »GANGSTERJI«, angleški barvni *WSC film 4. 2. — 7. 2. 1963 »GROBA MOC«, ameriški film KINO METROPOL 1. 2. — 2. 2. 1963 »MARATONSKA BITKA«, italijanski barvni Cs film 3. 2. — 5. 2. 1963 »POTOVANJE Z BA- LONOM«, francoski barvni Cs film 6. 2. — 10. 2. 1963 »SEDEM IZZIVANJ«, italijanski barvni Cs film MATINEJA 3. 2. 1963 »MARTIN V OBLAKIH«, jugoslovanski film KINO »SVOBODA« ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI 2. in 3. februarja 1963 »KONJENIKI«, amer. barvni CSP film 6. in 7. februarja 1963 »OGRADA«, franc.-jugosl. film SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 2. februarja 1963 ob 19. uri: Marcel Achard: ODKRITOSRČNA LAZNIVKA. Delno zaključena predstava. Vstopnice so tudi v pro- daji. Mladini do 16. leta neprimerno. Nedelja, 3. ^februarja 1963 ob 15.30: Marcel Achard: ODKRITOSRČNA LAZNIVKA. Izven abonmaja. Vstopnice so v prodaji. Mladini do 16. leta neprimerno. Petek, 8. februarja 1963 ob 19.30: Janez Zmavc: JUBILEJ. Premiera. Premierski abonma in izven. Vstop- nice so v prodaji. Sobota, 9. februarja 1963 ob 19.30: Janez Zmavc: JUBILEJ. Sobotni abonma in izven. KONCERTI Sreda, 6. februar: IV. abonmajski iconcert Basist Miroslav Cangalovic in pianist Pušan Trbojevič iz Beograda Nekaj prosloli \ stopnic je na razpO'l,ago v glasbeni šoli. Cenjene abauente vljudno prosMiio, tla poia\naj() zapadli ubroJi. IELETXtK PLANICA 1963! v dneh 22., 23. in 24. marca 1963, ko bodo v Planici zopet poleti na 120 m skakalnici, organiziramo enodnevne avtobusne izlete v Planico za kolek- tive in posameznik^. Cena prevoza in vstopnice je 2500 din za osebo. Za dijake organiziramo prevoz v Planico s posebnim vlakom. Cena prevoza in vstopnice je 520 din za osebo. IZLETE — PREVOZE DOMA IN V INOZEMSTVO VAM IZVRŠIMO SO- LIDNO IN POCENI Z NAŠIMI TU- RISTIČNIMI AVTOBUSI. ZAHTE- VAJTE NASE PONUDBE! Se priporoča IZLETNIK CELJE Titov trg 3 — Tel. 28-41 STAN OVA NJ Mlad inženir išče v Celju samsko stanovanje. Ponudbe pod šifro »in- ženir«. ODDAM opremljeno sobo uslužbencu ali študentu. Naslov v upravi lista. MLADA inženirka išče sobo v Celju. Cenjene ponudbe pošljite na upravo lista pod »februar«. SLUŽBE 3-članska družina sprejme takoj gospodinjsko pomočnico za varstvo dojenčka. Naslov v upravi lista. PRODAM DOBRO ohranjen krojaški šivalni stroj »PFAF« prodam. Naslov v upravi lista. PRODAM kravo dobro molznico ali jo dam v rejo. Zagrad 108, Celje. VEČJA vseljiva enostanovanjska hiša v središču trga Pilštanj — primerna za vsakega obrtnika se proda pod ugodnimi pogoji. Avtobusne zveze dnevno z Zagrebom, Celjem itd. Ostalo se poizve pri Kandorfer An- tonu — Lesično. PRODAM elektromotor 10 KS in krožno žago. Rožanc Anton, Okrog 20, Ponikva. HISO z nekaj zemlje blizu Celja ugodno prodam. Naslov v upravi lista. 2000 kg sena, gosi in kokoši prodam. Mastnak — Gorica, Dobrna. PRODAM visokopritlično nedograje- no enodružinsko hišo z vrtom v Laškem pri Zdravilišču, ali pa pro- dam samo eno stanovanje. Naslov v upravi lista. UGODNO PRODAM vinograd z vini- čarskim poslopjem. Lepa sončna lega Anskega vrha. Informacije — Celje, Mariborska 148. Olepševalno in turistično društvo ( cljc sporoia. da prireja U. febru- arja ob 19.30 v veliki dvorani Na- rodnega doma predavanje z barvnimi diapozitivi »Od Egipta do Japonske«. Predaval bo mariborski novinar Branko Senica, ki je lani potoval po celem svetu. Olepševalno in turistično društvo Celje prireja tudi maškarade, in si- cer 36. tradicionalno 23. 2. 1963 ob 20.30, 3. cicibansko 24. 2. ob 15.30, 8. pionirsko 24. 2. ob 17.30 in 3. mla- dinsko 25. 2. ob 18. uri. Maske opozarjamo, da bodo na 36. tradicionalni maškaradi na pustno soboto izžrebali šest izredno lepih praktičnih nagrad ter tri denarne nagrade v znesku 30.000 din, 20.000 din in 10.000 din. Vstopnife za predavanje in za 36. tradicionalno maškarado so že v pro- daji, in sicer v Turističnem informa- cijskem uradu v Stanetovi ulici, poleg kina Metropol. Celjska turistična zveza sporoča, da nudi zdravilišče Dobrna v zimski se- zoni izredno ugodne aranžmaje tako za posamezne interesente, kakor za razne skupine in podobno. Kopališče je odprto tudi pozimi od 7. do 12. ure dopoldne in od 14. do 17. ure popoldne. Informacije Zdravilišče Dobrna. 1. PROSVETAI Za dija.štvo vseh šol prirejamo v me- secu februarju enodnevne avtobusne iz- lete v Vrbo v počastitev »Prešernovega dne«. Zaključni izlet za šolsko mladino. Cena avtobusnega prevoza v obe smeri po osebi le 800 dinarjev. (Relacija: Ce- lje — Vrba — Bled — Ljubljana — Celje). Zaključene skupinske prijave sporočajte poslovalnici Kompas — Ce- lje, tel. 25-50. 2. MEDNARODNI SMUČARSKI PO- LETI V PLANICI! (22., 25., 24. 3. 1963). V mesecu marcu enodnevni izleti z avtobusi in posebni- mi vlaki v Planico. Vstopnice in dovo- lilnice za prevozna sredstva bodo na- prodaj v poslovalnici Kompas — Celje. Za vse informacije glede Planice se obračajte na Kompas — Celje, tel. 23-50. Uprave vseh šol! Pravočasno prijavite vašo udeležbo za ogled smučarskih po- letov s posebiv™ vlakom. Cena prevoza s posebnim vlakom za diijaštvo 520 din. Cena prevoza s posebnim vlakom za društva in kolektive je 1.150 din. Cena prevaža s Kompas-ovim avtobu- som je 2.500 din. V zgornjih cenah je vključen prevoz in vstopnica za ogled tekem. Prijave sprejema Kompas — Celje do 15. marca )<)63. 3. DUNAJSKI VELESEJEMl (od 10. do 17. marca 1963). Organizjira- mo 5-dnevno avtobusno potovanje z ogledom mednarodnega velesejma na Dunaju. Prijave v poslovalnici Kompas — Celje. 4. KMETIJSKI SEJEM V VERONI! V mesecu marcu 1963 organiziramo 4-dnevni izlet z avtobusom v Verono na mednarodni kmetijski sejem. Prijave v poslovalnici Kompas — Celje. 5. FIRENZE - obrtniški velesejem! (od 24. aprila do 14. maja 1963). Prijave Kompas — Celje. 6. LEIPZIG — mednarodni velesejem! (od 5. do 12. marca 1963). Prijave Koaii- pas — Celje. Za vse objavl.jene izlete Vam po že- lji brezplačno dostavimo programe. Pred vsakim izletom obiščite turisti- čno podjetje Kompas — Celje. Organi- ziramo kolektivna potovanja in izlete po Jugoslaviji in v inozemstvo z mo- dernimi turističnimi avtobusi, z red- nimi in posebnimi vlaki, ladjami obalne in rečne plovbe in posebnimi letali. Kompas — Celje posreduje prodajo vseh vrst vozovnic za železniški, pomorski in letalski promet. Kompas posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov, vizumov ter menja tuja plačilna sred- stva in sprejema depozite. Kompas — Celje daje brezplačno vse prometne in turistične informacije, pro- daja razglednice, zemljevide, spominke, filatelistične znamke itd. Pred vsak'm potovanjem se posvetujte \ imsloval- niči: Kompas .— Celje Tom.šičev trg 1 Telefon 23-50 »EMONA« mesna industrija Zalog — Ljubljana zaposli takoj več kvalificiranih mesarjev Sams/ka stanovanja bodo pre- skrbljena. Ponudbe sprejema socialno- kadrovski sektor podjetja. Občinska zveza za telesno kul- turo Celje razpisuje mesto za: 1. ŠPORTNEGA NOVINARJA za urejanje mesečnega šport- nega biltena 2. FINANČNEGA KNJIGO- VODJO za vodenje finanč- nega športnega servisa 3. ADMINISTRATORJA Prijave ipošljite na naš naslov (življenjejpis in podatki o šolanju) do 15. feibruarja 1963. Plača po dogovoru. RAZNO OPOZARJAM, da nisem plačnica dol- gov, ki jih delata moj zet SANTL Adi in hči Gabriela, ker ne živimo v skupnem gospodinjstvu. Rom Ka- rolina, Pečovnik 57, Celje. IZGUBIL se je večji pes črno-rjav. Sliši na ime »RIS«. Kdor bi kaj vedel, naj sporoči na Hiršel, Celje^ Zadobrova 46. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLU2BA Dežurni veterinar od 2. 2. do 9. 2. 1963 UMEK Ciril — veterinar Celje — Kersnikova 37 (ogel Kersnikove in Dečkove ceste) ; Uredništvo Ib uprav« C«lJ»ki la tednika Celje, Tr| V. ko« rresa 5, poitni predal 193. Tela- foni 23-75 in 24-23. Tekoči raiiin pri Narodal baa ki Celje: M3-11-1-656. Iikaja ob petkih — letna naročnina SW, polletna — MO. Setrtletna 30« dit — inozemstvo 2400 — posameim« itevilka 20 dinarjev. Rokopiisv ae vračamo — sprejem Oflaiov raipisov in objav da v.take tre de do 12. are PRI NAS IN PO SVETU Hlihov cili - priti v zapor >Otroka, jejta«, je nudila mati odraslo hčer in sina, »-obed nam bodo dali že v zaporu, in kdo ve če bomo naslednjih 39 dni dobili dobro kavo pod zob ...« Tako začenja svojo rep>ortažo Hilmar Pabel, nemški reporter, ki se je na lastni koži hotel spoznati s stoletno hladno revolucijo v dr- žavi, ki tudi navzven tako »imenit- no« vodi hladno vojno. Novinar se je priključil nenavadnim pot- nikom, ki se imenuje >>Firee- dom-Riders« (potniki svobode). Iz vseh držav ZDA, predvsem pa iz severnih, potujejo na jug samo 2:ato, da bi prišli v zapor. In nič lažjega kot to. Treba je ob priho- du v kakšno mesto na jugu ZDA stopiti v čakalnico za črnce in že- lja se izpolni. Družba, ki je zasedla skoraj polj avtobusa na poti od Nachwila vi Jackson, glavno mesto države j Mississippi, je bila prav dobre vo- lje. Kakor da ti mladi ljudje, pa tudi cele družine med njimi, iz- rabljajo zadnjo priložnost na svo- bodi. Jackson se je bližal. Pabel je bil prepričan, da se bodo nenavad- ni potniki najprej odločili za ogled mesta, za počitek. Toda ne. Cim so se pripeljali na avtobusno pK>stajo, so jih že čakali. Kdo? Po- licija. Obveščena je bila o novih »potnikih svobode«. Prišli pa so tudi drugi, predvsem agitatorji za rasno razlikovanje, ki so naj- prej prigovarjali, nato pa grozili; Nič ni pomagalo. Gruča ljudi je odločno stopila čez cesto skozi vrata, na katerih je pisalo: Čakal- niqa za obarvane (beri črnce). Ta- koj za njimi so vstopili policisti in trikrat suho zahtevali, naj beli prišleci zapustijo prostor. Ker tu- di tretjič ni bilo nobenih znakov ubogljivosti, je poročnik policije lakonično izjavil: »Vsi belci ste aretirani!« Reporter Pabel je strmel in fo- tografiral. Fotografiral je, ker mu nihče ni branil in ravno zato je tu- di ostrmel. Kakšno nasprotje! Na eni strani takšna trda nepoptistlji- vost zaradi rasnih predsodkov, na drugi strani pa tolikšna nera- zumljiva tolerantnost do novinar- ja, ki gotovo ne bo pisal v dobro oblastem v Jacksonu. Cmci so bili v čakalnici popol- noma mirni. Skoraj nepomični. Le iz oči jim je sijala hvaležnost do belih tujcev ... , Tudi Pgbel je naposled kljub svojemu potnemu listu inozemca dospel pred preiskovalnega sodni- ka. Spustil se je bil's policijo v vneto razpravo o tem, da njemu ne morejo braniti vstopa v črnsko čakalnico, ker ni amerišld držav- ljan in še o marsičem. Po treh dneh preiskovalnega zapora so jih postavili pred sod- nika. Branil jih je zelo dobro črn- ski advokat. Pabel ni imel hudih težav. Oproščen je bil, češ, da ne pozna kot tujec dovolj običajev in navad države, v kateri se je nahajal. Vsi drugi pa so bili ob- sojeni na štiri mesece zapora. Pabel se je pozdravil z vsemi, ki so vedrih obrazov odšli iz pre- iskovalnega zapora v državno jet- | nišndco. Ta je zloglasna in »tpoitni-1 kov svobode« prav nič ne izvze- \ majo. Nasiprotno. Prav radi jih trpinčijo s tistimi drobnimi jet- niškimi šikanami kot ostale jetni- ke — kriminalce. »Potniki svobode«, mladi ljud- je, sonca, svobode in gibanja va- jeni, bodo za temi temnimi zidovi potrpežljivo presedeli 39 dni. Ta dan pa bo CORE vložila jamstvo 500 dolarjev za vsakega jetnika. Izpuščeni bodo in razprava se bo nadaljevala pred vrhovnim sodi- ščem ZDA v "VVashingtonu. To pa je naposled tudi edini cilj vse te čudne akcije. Res je akcija, kar je opisal Pa- bel. Gre za dobro planirano in precej popularno akcijo CORE. To je okrajšava za »kongres za enakopravnost vseh ras«, ki v ZDA zelo uspešno deluje. Taktika vodstva te organizacije je v ne- čem podobna pasivnemu odpoa'u, kakršnega je proti Angležem v Indiji vodil Ghandi. Člani orga- nizacije CORE se disciplinirano pokorijo povabilu vodstva za ak- cijo. In tako potem potujejo iz vseh krajev ZDA v južne države skupine ljudi, katerih cilj je pri- ti v zapor zaradi kršitve rasistič- nih predpisov v najbolj razvpitih rasističnih središčih. Na tisoče jih je že potovalo stotine kilometrov daleč — v zapor. Ta notranji boj belih za enakopravnost črncev, pritisk svetovne javnosti, vse to in še marsikaj je pripomoglo, da je ameriški kongres le izglasoval prepoved segregacijskih zakonov in predpisov. Zdaj nihče ne more po »zakoniti« poti v zapor, če se druži s človekom drugačne barve kože. Toda boj še ni končan. Bel- ci v južnih državah ZDA izrablja- jo svoje bogastvo, svojo politično moč, da bi še nadalje ovirali raz- voj dejanske enakopravnosti črn- cev v ZDA. Zgoraj: Tako'e so Folicisti v Jacksonu pričakali potnike. Kar »špalir« so jim napravili do črnske čakalnice, od tam pa v avtomobile mestnega zapora. Spodaj: Ko so v Jackon začeli prihajati prvi »potniki svobode«, so prihajali kolektivno z nalašč najetimi avtobusi. Toda rasni nestrpneži so jih napadli, jih pretepali in celo zcž aM avtobuse. Zdaj hodijo »potnfki svobode« raje na pot v manjših skupinah in manj opazno. KRATKE NEZASLIŠANO IGNORANCO ... ... si s svojimi oboževateljica- mi privošči ameriški >urlator< Elvis Prisley. Z 80 milijoni pro- danih gramofonskih plošč j^ še vedno idol deklet med 15 in 20 , leti. Dobiva na stotine pisem dnevno, v njih pa tudi ljubezen- ske izjave ter prošnje, naj ven- dar za uteho pošlje kodrček svo- jih las. Pa fira je opozoril prijatelj: — Elvis. Ce bo šlo tako naprej, boš gologlav ... — — Jaz ne, je odgovoril Prisley, pač pa moj pudel Pussy. — BOTANIČNI HERETIK... Angleški botaničar dr. White- head je spravil v bes lokalne teologe in cerkvene dostojanstve- nike zaradi svoje trditve, ki jo tule ponavljamo: — Neumna je že zgolj misel na to, da bi bila Eva svojemu možu Adamu ponudila jabolko s pre- grešnega drevesa. Po študijah, ki sem jih onravil o razvoju rast- linja je Eva kvečjemu mogla dati Adamu breskve, kajti to je bil edini sadež ki je rastel v stari Mezopotamiji. MARLEN DITRICH SE NE DA ... Nedavno je v pariškem varie- teju »Olimpija« nastopila naj- lepša bab'ca na svetu — Marlen Ditrich. V enournem programu je zapela vrsto svojih najuspeš- nejših pesmi. Nastopila je kot včasih v cilindru, golih nog in zaplesala, da je bilo kaj. Marlen jih ima šestdeset — let namreč. SRKANJE V C- DURU Angleška radijska postaja je nedavno posredovala poslušal- cem »gastronomski koncert«. To je bil posrečen posnetek ropota posode, strganje žlic, vilic in no- žev, srkanje jedcev, cmokanje, skratka vse kar nekdo sicer po- čenja če rad je, nerad pa sliši. Mraz in lakcta v gozdu V zimah, kakršna je letos, ima tudi dtojačina hude čase. Hud mraz, zmrzel sneg, zameti, ose to je krivo, da gozdni prebivalci ne najdejo niti hrane niti poštenega zavetja. V takih težkih okoliščinah jim priskočijo na pomoč ljudje, za katere bi si kdo utegnil predstavljati, da so navdu- šeni samo za uničevanje, za pobijanje vsega kar v gozdu leze in gre. Lovci so pravzaprav regulatorji življenja v gozdu. Škodljiva divjad, ki se preveč razmnoži, pride v seznam lova. 'Živali so v času parjenja, rojstva in -»vzgojet mladičev zašči- tene. Pa tudi drugače. Zdaj v zimskem času lovci krmijo divjad, da ne pogine od lakote in mraza. Srnjačck na naši sliki najbrž ni divjak. Kako bi drugače spustil fotografa tako blizu k sebi. Ker pa je posnetek prišel iz Dobrne, bo to najbrž stari znanec zdraviliških gostov. Kaj bo Z mlini na veter Ce slišimo, pomislimo ali go- vorimo o Nizozemski, podzavest- no vključimo v svojo predstavo pisane tulipane, prekope počez in podolgem čez pokrajine in mline na veter. Toda mlini na veter niso samo na severu Sred- nje Evrope. Tudi v Franciji, celo Portugalski jih ne manjka — ali jih vsaj ni manjkalo. Mlin na veter je' brez dvoma bil za svoj čas velika iznajdba za kraje, kjer ni bistrih in naglo tekočih potokov kot pri nas. Toda sodoben čas je prinesel mlinom >smrt«. Nič več se ne vrtijo ve- likanske lopate vetrnic, kot pre- mnogo mlinsko kolo pri nas trohni pod izsušenim žlebom ob potoku. Elektrika je zanesVji-. vejša, močnejša in hitrejša. Mali! mlini se ne izplačajo, zlasti še, če so odvisni od vetra ali dežja Toda v Nizozemski so reš vprašanje svoje tipične panor me z mlini na veter. Mline ■ spremenili v prikupne bifej gostišča, v vikend hišice itd. ' spet »meljejo« mlini denarcc ZGODBE NA -20C V dneh, ko živo srebro sili pod dvajsetico, ko je snega tudi na mestnem dvorišču v izobilju, je tetka zima precej pogost predmet pogovorov in domislic. Letošnja zima je kar prava senzacija. Kaj bi ne bila, če pa ladje ne morejo čez kanal iz Anglije v Belgijo, če je plava Donava po Avstriji čez in čez zamrznjena in če v lastni kleti čutimo, kako energija v oka- menelem stanju kopni. Toda noben ribič še ni ujel take ribe, da bi kdo ne videl še večje. Tako ie tudi z zimami. Zato bomo objavili dve zgodbi o hudih zi- mah, ki sta prišli na ušesa našim novinariem. Morda bo koga vzpodbudilo, da nam pošlje tudi kakšen doživljaj v zvezi z zimo? NE KLICI VRAGAKER GA NE BO... Očanec jih ima že blizu sedem- deset. Ni me prosil za to, pa ven- dar ne bom izdal njegovega ime- na, ker bi se mu kdo le utegnil norčevati. Takale je njegova po- vest: — Takrat sem bil mlad in zdrav, velik pa tudi dovolj, da me cesar ni zgrešil, ko je bilo treba služiti vojake. Hitro so nas naučili nekaj soldaških spretnosti in naravnost na fronto z nami... Tako sem se pozimi leta 1915 znašel pod Karpati. Mrzlo je bilo kot sam zlodej in še bolj nevšečno kot veter so nad nami požvižga- vale svinčenke iz ruskih jarkov. Ta vojna mi ni bila čisto nič, všeč. Hotel sem se je znebiti. Ce že ne suknje iz državnih skladišč, pa vsaj fronte in Karpatov. Toda kaj naj bi storil? Da bi se ob- strelil? To ni bilo priporočljivo. Enega naših so zaradi tega ob- sodili na smrt pred vojaškim so- diščem ... Da bi se nastavil Ru- som? Nak! Utegne me predobro zadeti. Začel sem delati načrte z botro zimo. Veliko jih je bilo z mano, ki so v zemljankah staknili pluč- nico ali kaj podobno in šli v za- ledje. Rečeno, storjeno. V zemljanki, to je v zemljo skopano zaklonišče in pokrito z bruni ter nasipom zemlje, v tisti luknji ni bilo mrzlo. Nasprotno. Kurili smo v velikem sodu za petrolej, da je bil vedno razbeljen... Spravil sem se oblečen v bundo in zavit v šal k pofi in se tako dolgo grel, da je kar teklo od mene. Potem sem se ves moker od potu naredil, da moram tja, ka- mor gre tudi cesar peš in jo po- durhal ven. Na mah me je peklen- ska zima ovila z ivjem. Mahnil sem jo v nekako kotanjo za strel- skimi jarki in se začel slačiti. Treslo me je kot psa, zdel^ se mi je, da mi hrbtenica zmrzuje. Toda i vztrajal sem. Še povaljal sem se po snegu, se oblekel in se vrnil i v zemljanko ... — Kaj pa je bilo potlej, oče, ste šel domov s plučnico? — Kje pa. Še kihnil nisem na- slednjih štirinajst dni. no in danes me pa zvija ta prekleta revma ko ni prav nič treba ... AVTO V ZAMETU Eden od celjskih taxi šoferjev, tisti ki ima ruski voz. je ob neki priliki pripovedoval o zimi 1929. leta, ki je bila baje zelo huda in dolga. Brez dvoma pa je morala postreči z večjimi količinami snega, ker bi drugače tele zgod- be ne bilo. Tako je pravil med vožnjo: »Vozil sem nekega trgovskega lotnika po Slovenskih goricah. Potovala sva kakor je pač vreme dovoljevalo. Glavne ceste so bile dobro preorane in tudi obeleže- ne, toda podeželske ... Veter je nosil suh sneg čez pokrajino, ga dvigal, vrtinčil, po- snemal, sesipal — tako kakor pač počne veter, ki se priklati iz Si- birije. Vidljivost je bila slaba, gaz oračev komaj še vidna in tako se mi je primerilo, da sem nenado- ma na nekem ovinku zavozil lepo'j naravnost in že sem bil pod cesto j v zametu. Skočila sva iz avta in \ spravila iz njega tudi prtljago. Računal sem, da me bodo z volmi aM konji spravili iz snega. Toda tivto je dobesedno utonil v zamet, povrhu pa je še snežilo kot za stavo. Pustil sem avto njegovemu belemu zavojevalcu in se napotil v bližnjo vas. Drugo jutro bi mo- rali z živino spraviti avto spet na cesto, pa sem komaj našel kraj, kjer je bil pokopan v belo odejo. Z reševanjem ni bilo nič. Sreča, da je bil moj potnik de- bele listnice in se ni razburjal. Skoraj teden dni sva preždela v gostilni, igrala karte in posprav- ljala dobrote kolin. Vse do od- juge, ko smo s pomočjo vaščanov spravili avto spet na cesto... — Kaj pa avto? Je bil poško- dovan? — >Ne, prav nič.' Obrisal sem svetle dele in niti trohice rje ni bilo na njem.« Hvarjane je neslo.. Hvar je znan pod imenom otok sonca. Celo v Italiji in Grčiji ni- majo kraja, kjer bi bilo toliko sončnih dni na leto kot na Hvaru. To svojo zemljepisno, metereo- loško in prirodno posebnost so znali Hvarjani kar koristno iz- rabiti. Z bučno in vabljivo reklamo so si zagotovili goste tudi pozimi, ko vsa dalmatinska obala zamre. Kdorkoli se je vozil z ladjo na jug in na Hvaru pogledal na obalo, je lahko videl velik napis, ki je obljubljal vsakemu turistu, ki v zimskem času pride na Hvar, kar neverjetne reči: ... Ce samo pade nekaj sne- žink, oziroma, če pade živo sre- bro pod ničlo, je bivanje gost' za ta dan v vseh gostiščih br* plačno ... — To obljubljajo hvarski gostili na koncu svoje reklame. Leta sem so gosti zaman p' čakovali, da bodo zastonjkot^* Toda letos so morali Ilvarj*' seči po svoje rezerve, kajti " kaj dni je.nad 300 zimskih gosl^" na Hvaru^ uživalo gostolju'' zastonj, ker je padla tempe^^ tura pod ničlo. Letos je Hvarjane neslo. kaj je to ob dohodkih, kij ustvarijo zaradi svojega uspe'"! ga zimskega turizma vsa let* dolge nesezonske mesece. — Kolega, veš, zadnji nosač me nekoliko zaskrbljuje... 52 TEDNOV — 52 ODDAJ Radijski oddajnik v Šmarju, »Radio Šmarje« je v preteklem letu imel skupaj 52 oddaj, kar pomeni, da so vse leto redno od- dajali stalne informativne odda- je in zabavni program. Radijski svet je pripravil tudi posebno an- keto, po njenih rezultatih pa so pozneje prilagodili programiranje oddaj.