^'Morski dnevnik ta"™, “•“i3*' V Trstu pr^rtJTf'3 ,94s. njegov KS™** PARTIZANSKI 2®** pa 26. novem- "M Urk„ V VMi ZakriŽ nariJi ,m* ra2množen 06 5 do 17-JMembra 1944 se je ti-v »s 'ls*carni »Doberdob* ii. orf1 Pri G°renji Trebu' I94/®. 18- septembra tisbmi L’ 1945 v Votoi! tSloven'ja* pod 5KLf* «* *> a. 2L7*»- Bil i» edini to”“ Mr,“enski DNEV-tasuJnjani Evropi. co vi Ui -L I> -9 W 3 “,rrs^rin; Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 203 (11.619) Trst, sreda, 31. avgusta Sporadični boji v Bejrutu so se sprevrgli v splošen spopad Predsednik Craxi posredoval pri Džemajelu in Džumblatu za konec državljanske vojne Včeraj ranjen tudi italijanski vojak, član mednarodnih mirovnih sil ^eginov odstop Nepreklicen „ AVIV — Medtem ko se . °2aj na Bližnjem vzhodu, z.ni ti v Libanonu, čedalje bolj v| ,eta» Je predsednik izraelske da . Menahem Begin potrdil, ston-6 n^CK°va odločitev, da od-Van1.’ n< l>rebliena. Vsa prizade-D- Ja članov njegove vlade in ,,1 ,tavr>ikov strank, ki tvorijo prZ1." koalicijo, da bi ga pre-je».d l’ **a »stane do konca svo-n^‘,n,ai'data, so bila doslej ne- Ui,Pesna. ^egin je včeraj sprejel poseb-ža a Reaganovega odposlanca Id . "ližnji vzhod McFarlana, So.|°. ,K1 njega zahteval, naj sviri. 'belske čete ostanejo ■>« „ j-*1*1 Položajih in se ne umak ^a bi preprečili zaostri-i(»n (tr^av*iiu,ske vojne v Liba- za na BEJRUT — Položaj v nesrečni libanonski prestolnici postaja iz ure v uro dramatičnejši. Srditi, a sporadični boji, ki so jih sprožili v nedeljo šiiti, katerim so se pridružile skupine levičarskih in prosirskih bojevnikov, so se sinoči sprevrgli v množičen spopad s falangisti in redno vojsko, ki ji je predsednik Dže-majel ukazal, da prežene upornike «za vsako ceno». Vmes so angleški, francoski, ameriški in italijanski oddelki mednarodnih mirovnih sil, ki lahko reagirajo le v primeru neposrednega napada. Med temi silami je postalo žrtev tujih spopadov že 12 Francozov, 3 Američani in en Italijan, medtem ko je bilo že več kot 30 ranjenih. Po predvčerajšnjem uboju 2 ameriških marincev (14 jih je bilo ranjenih) se je včeraj «svarilno» zasidrala v bejrutski luki letalonosilka «Eisenhower», pri obstreljevanju francoske ambasade pa so bili ubiti 4 legionarji in ranjenih 6 oseb. Ranjen je bil tudi italijanski vojak Cosimo Algieri iz Co-senze, ki mu je krogla prebila ramo z verjetnim zlomom lopatice. Odpeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer so ugotovili, da niso bili prizadeti no- tranji organi in da njegovo življenje ni v nevarnosti. Spričo tako tragične zaostritve položaja se je sinoči libanonska vlada sestala na izredni seji, prav tako so se vrstili mrzlični posveti na vladni ravni tudi v državah, ki so določile svoje vojake v mednarodno mirovno silo. V Rimu se je ministrski predsednik Craxi najprej posvetoval z obrambnim ministrom Spadolinijem in je stopil v stik, prek zunanjega ministrstva, z italijanskim veleposlaništvom v Bejrutu. Predsednik Craxi se je nato telefonsko povezal z libanonskim predsednikom Džemajelom v Bejrutu in z voditeljem opozicije Džumblatom, ki se mudi v Damasku. Obema je izrazil izredno zaskrbljenost Italije nad razvojem dogodkov in nevarnostjo za italijanski kontingent in ju pozval, naj storita vse napore, da se državljanska vojna konča s sporazumom o narodni enotnosti na osnovi političnega in vojaškega kompromisa. Džemajel mu je obljubil, da bo že v 48 urah poslal v Rim svojega zastopnika, tudi Džumblat pa mu je izrazil pripravljenost za nove stike in možen obisk v Rimu. Konferenca o Palestini ženeva _ e je še en velik izpit pripravljenosti mednarodne S Ss* Mednarodna konferenca o vprašanju Pa- -oie da se odločno spopade z enim od največjih 35 [etm°v našega časa, ki^na rešitev čaka že več kot PaJes*: Dramatičnost sedanjega trenutka, v katerem je ljudstvo in kriza, ki se zaradi nereševanja t° konfSkega vprašanja vse bolj veča, postavljata pred g nterenco izjemno nujne in odgovorne naloge. Za okrepitev EGS Diz,} a konferenci vodja jugoslovanske delegacije Nijaz da u evič. Poudaril je, da od konference pričakujejo, Pa[e,. zahtevala odgovornost vseh držav pri reševanju w nskega vprašanja. V FJK kriza blažja? kot — Gospodarska kriza v Furlaniji - Julijski krajini je »šibkejša* jih • Povprečju drugod v Italiji. K takšnim zaključkom vodijo podatki, ki ki s:° Deželno združenje trgovinskih zbornic objavilo v posebni brošuri in Nanašajo na prve ocene o gospodarstvu v naši deželi v lanskem letu. rednost bruto proizvodnje se je namreč lani glede na leto prej zvi-i reata. 16.9 odst. in je prekoračila 11 milijard lir. Če situacijo ocenjujemo fočjg nitn' ne pa številčnimi merili in če jo razčlenimo na posamezna pod ža d', Ugotovimo, da se je vrednost bruto proizvodnje v industriji znižala Pa tJ_,0(lst., v terciarnih dejavnostih zvečala za 0,1 odst. in v kmetijstvu Skočila za 0,9 odst. NA 5. STRANI BRUSELJ — V belgijskem glavnem mestu zaseda te dni 30 ministrov držav članic EGS (zunanje zadeve, finance in kmetijstvo) ter razpravlja o okrepitvi gospodarske skupnosti Na dnevnem redu so vsi najbolj pereči problemi, glede katerih je poleti v Stuttgartu skoraj prišlo do razkola med evropskimi partnerji: predvsem krčenje izdatkov za kmetijstvo, kot zahtevata Velika Britanija in ZRN ter okrepitev finansiranja EGS, katere blagajne so skoraj prazne. Na sliki (Telefoto AP): Andreotti pred včerajšnjimi pogovori. Po umoru generala Urzue Zaostritev v Čilu SANTIAGO DE CHILE — Pinochetova diktatura bo po vsej verjetnosti izkoristila umor upokojenega generala Carola Urzue za poskus utrditve svoje razmajane oblasti in zaostrila represijo pod pretvezo «zatiranja terorizma*. Generala, ki je bil postavljen za «intendanta», nekakšnega vladnega komisarja, za občino Santiago, in dva njegova telesna stražnika, je včeraj zjutraj pokosila, komaj je odpeljal izpred doma skupina teroristov, ki so streljali iz avta. Vlada je sicer nato izdala dvoumen komunike, v katerem poudarja «odločnost nadaljevati po že začrta ni institucionalni poti», a nekateri njeni člani so dali razumeti, da bo atentat razlog za prekinitev komaj začetega dialoga z (zmernejšo) opozicijo in so spravili v dvom celo že sklenjeno odpravo obsednega stanja. Za atentat p) še nihče prevzel odgovornosti, a močno spominja na provokacijo skrajne desnice, ki je leta 1970 ubila načelnika vojske, da bi skušala preprečiti umestitev izvoljenega predsednika Allendeja. NA 3. STRANI Za rešitev krize v tovarni GMT TRST — Glavna skupščina delavcev tovarne velekih motorjev iz Boljunca je včeraj naslovila na ministra za državne soudeležbe poziv, da čimprej pripravi načrt za preosnovo tega obrata. Kot znano, je prav te dni vodstvo GMT vpisalo v dopolnilno blagajno 687 delavcev od skupnih 2.800 zaposlenih. Sindikati so trdno prepričani, da ima obrat še dokajšnje možnosti razvoja na svetovnih tržiščih, zlasti na področju izdelovanja dizelskih motorjev, ki jih po njihovem mnenju ni še prizadela kriza, vsaj taka ne, kot jo skuša javnosti prikazati vodstvo GMT. V pričakovanju razčiščenja pa sindikati ne izključujejo demonstrativnih protestnih akcij. revi Udinese in fiesti n;i v gosteh iansL^ašnem •s—— četrtem kolu itali-nogometnega pokala bosta se jn Triestina igrala v g Vj. ~ 111 Triestina igrala v gosteh. vrhu 1 Inski prvoligaš, ki je sam na ob j] ostvice 3. skupine, bo drevi k si ' Ur> igral v Vareseju. Udinese eto tv,r,,v tem srečanju favorit, vse ■ »are! °4 Vj",,tirugi na lestvici s točko manj V ,,vernčanov. U Pa V ficvauju IOVUIH, V.n- saj j0 Vareseja ne gre podcenjevati, Sfe‘ po™ ni še poleglo nav-T p° nepričakovani, toda pov-uženi zmagi mestnega dru vo ttl( .a Proti Sampdorii. Buffoni jelo E(JV0 Pa že danes čaka neugod Jepf-tevanje pri moštvu Campanie, ■o )0 Je doslej v treh kolih osvojijo Tv? tečko. Vprašanje pa je, če viti 'ai|i znali tudi danes pono Poka,.,. no igro, ki so jo v nedeljo du proti Sampdorii. Kako s plačami suplentov? Suplenti poleti še niso dobili plače in vprašljivo je celo, ali jo bodo sploh kdaj prejeli. Vlad ni odlok o skrčenju javnih izdatkov je hudo prizadel prav to najbolj izpostavljeno kategorijo šolnikov: kar čez noč jih je prikrajšal za julijsko, avgustovsko in septembrsko plačo. Šolski sindikat CG1L je že pred časom začel z akcijo, ki naj bi suplentom omogočila pridobitev »spornih* plač: odločil se je za množičen priziv prizadetih na deželno upravno sodišče Lacija (TAR). Podobna akcija poteka v teh dneh tudi na Tržaškem in se bo zaključila 5. septembra. NA 4. STRANI V Gorici apelirajo za vpis v Galilei Ministrstvo za šolstvo v Rimu je sporočilo v Gorico, da dovoljuje odprtje slovenskega razreda v industrijsko tehničnem zavodu Galileo Galilei v Gorici. Akcijo je sprožil Sindikat slovenske šole že pred dvema letoma, lani decembra je vso ustrezno dokumentacijo po slala v Rim goriška pokrajinska uprava. Dovoljenje za odprtje razreda (prve višje) je prišlo sicer z zamudo. Odprtje je pogojeno z vpisom dijakov. Mnogi teh so se vpisali na italijanske tehnične šole, drugi na štiri že obstoječe slovenske višje srednje šole v Gorici, nekateri pa niso nameravali nadaljevati študija. Goriško tajništvo Sindikata slovenske šole podčrtuje pomen te šole, ki je prva tehnično - industrijske smeri za slovensko študirajočo mladino v Italiji, pa čeprav gre za sedaj le za slovensko paralelko že obstoječega italijanskega zavoda in apelira na dijake in starše, da se vpišejo v to šolo. Na tak način bodo dokazali upra vičenost naših zahtev po tehničnem in strokovnem šol stvu, ki jo podpirajo vse komponente Slovencev v zamejstvu. NA 8. STRANI Berlinguer o Kitajski tovanja, med katerimi se je sestal in pogovoril z najvišjimi kitajskimi voditelji. Berlinguer je izrazil mnenje, da se Kitajska dejansko odpira zahodnemu svetu in da ima trden namen okrepiti gospodarske, trgovinske in kulturne stike s celo vrsto držav, predvsem s tistimi, ki se borijo za krepitev miru v svetu. Na sliki (telefoto AP): Berlinguer s Pajetto ob svojem povratku iz LR Kitajske. Ugrabitev Orlandi: še en neprepričljiv telefonski poziv RIM — Včeraj je neznanec telefoniral na rimski sedež agencije ANSA in dejal, da je nujno pospešiti osvoboditev ugrabljene Emanuele Orlandi, ker se dekle slabo počuti. To je mogoče doseči s sprejetjem zahtev ugrabiteljev, za katere pa nihče natančno ne ve, kakšni pravzaprav so. Preiskovalci menijo, da gre tudi v tem primeru za lažen telefonski poziv in ne za glas resničnih ugrabiteljev. Komu dnevnik ubitega sodnika? CALTANISSETTA — Po časopisnih vesten se je višji sodni svet, ki se je sestal v Rimu, odločil zahtevati dnevnik ubitega sodnika Rocca Chin-nicija. Namestnik državnega pravd-nika v Caltanissetti Di Natale, ki v odsotnosti nosilca, državnega pravd-nika Sebastiana Pataneja, vodi preiskavo o mafijskem zločinu je ob tem dejal, da bo dnevnik izročil višjemu sodnemu svetu le, če v njem ni podatkov, ki bi neposredno služili preiskavi v teku. «Zgodovinski kompromis» v majhni sicilski občini VALLEDOLMO'— Občinski svet v Valledolmu, okoli sto kilometrov oddaljenem od Palerma, je včeraj izvolil svoj novi odbor, v katerem sta KD in KPI. Doslej sta to malo občino, ki ima pet tisoč prebivalcev, vodili KD in PSI, odslej pa ji bo vladal «zgodovinski kompromis* z demokr-ščanskim županom na čelu. C BEOGRAD — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Miojsov je včeraj odpotoval na uradni in prijateljski obisk na Norveško na povabilo tamkajšnjega zunanjega ministra S vena Straya. Med bivanjem v Oslu bosta ministra dveh prijateljskih držav izmenjala mnenja o dvostranskem sodelovanju in najbolj perečih mednarodnih vprašanjih. Kamoristični zločin pri Neaplju ....... .......................................... Truplo umorjenega socialdemokratskega odbornika Antonia Uzzauta pred njegovim stanovanjem (Telefoto AP) NEAPELJ — Pri Neaplju s0 "“Se-ci v ponedeljek zveč®r ,p°”°uzzaut<>. ljali. Žrtev je tokrat Antc!a10 mestno socialdemokratski odbornik zapaDiiu. policijo občine Afragola PrlJ^jerja Po pričevanju nekega afj sta Uzzauta ustavila dva o yz_ mladeniča in nato nanj strelja a. ^ zuto je pri priči umrl. ^lad^obii0m. potem zbežala s temnim avto nanov' Preiskovalci menijo, da je ^liana akcija neapeljske kamor • v kor ne bi smel biti umor zvezi s politično dejavnostjo** nje. mokratskega odbornika, kouso ^ govim gospodarskim delovanjI- kot zauto je bil v Afragoli pp sVOje človek trdnih prepričanj, K .J „j fli-naloge z doslednostjo izpol J liroljive kakor pa ni bil vezan na skupine. i; *udi to- Preiskovalci se bodo morai v0 krat spopasti z «molkom», p . ječala hudo oviro, ki bo nemalo . nadaljnja raziskovanja. cep . orecej lo v trenutku atentata na kr J oseb, se do sedaj še nihče ^ da bi s svojim pričevanjem P° preiskovalcem. Obnovitev pogajanj za pogodbo kovinarjev RIM — Pogajanja v troje za obnovitev delovne pogodbe za kovinarje zasebnih podjetij med sindikati, delodajalci in vlado, se bodo, kot smo napovedali, začela spet danes. Nasprotni strani sta sicer enotni sindikat FLM in združenje zasebnih in-dustrijcev Federmeccanica in je u-radno minister za delo le posredovalec, dejansko pa ima vlada (če hoče) v rokah take adute (davčna in socialna politika glede sindikatov, podpore in olajšave pri socialnih dajatvah glede delodajalcev), da more igrati pomembno vlogo pri usmerjanju in pospeševanju pogajanj. Novi minister za delo De Michelis je torej sklical FLM in Federmecca-nico za danes sicer na ločenih srečanjih, ki bi se pa mogla ob njegovem primernem pritisku nadaljevati na skupnem trojnem zasedanju, ki bi lahko (po nekaterih glasovih) trajalo brez prestanka do sklenitve nove ppgodbe, na katero čakajo kovinarji že od konca leta 1981. Stališča pa še niso povsem jasna, zlasti pri delodajalcih, katerih vodstvo je le lakonično sporočilo pripravljenost na nadaljevanje pogajanj, ne da bi pa preklicalo odklonitev kompromisnega predloga, ki ga je bil (zlasti v zvezi z najspomejšim vprašanjem skrajšanja delovnega časa) predložil De Michelisov predhod nik Scotti. Tajništvo FUM je pa včeraj nedvoumno sporočilo, da na pogajanjih ne misli še nadalje popustiti in da je Scottijev predlog edina možna podlaga za sporazum. Tajnik FLM Galli je De Michelisa opozoril, da je sedanja vlada osvojila obveze prejšnje in «ne more misliti, da bi kakorkoli zvračala na druge vlogo in odgovornosti, ki so izključno njene*. Garocchio: tajne službe vedele za Gellijeve načrte RIM — V intervjuju za časopis «Do menica del Corriere* je član parlamentarne preiskovalne komisije o loži P2, demokrščanski poslanec Alberto Garocchio izjavil, da obstaja utemeljen sum, da Gelljieva loža ni bila edina, ki je uživala kritje v Italiji. «Ne trdim sicer, da so tajne službe organizirale Gellijev beg, trdno pa sem prepričan, da so imele v rokah vse elemente, ki so jim omogočili predvideti, da se bo kaj takega zgodilo. Primer sodi med tiste, kjer so na kocki naddržavni interesi in ob katerih so parlament, vlada in sodstvo samo povsem brez moči,» je izjavil Garocchio. Gellijeva vrnitev v Italijo bi po njegovem mnenju povzročila močan alarm, če ne celo paniko med številnimi osebami, ki jih sicer škandal P2 ne zadeva. Gellijeve izjave sodnikom bi dolgo polnile prve strani časopisov, pa čeprav za njimi ne bi bilo dokazov. Kar pa zadeva Švico, bi ekstradicija Gellija hudo pnfd£ po njegovem mnenju hudo f njeno podobo «dežele banv*’. ve(jno diskretnost in anonimnost zajamčeni. Ob vsem tem pa je Gari •occhio prepričan, da bi na ru: ševinah P2 utegnilo zrasti novo, še nev ^i, in učinkovitejše središče sprnativn° ki bi bilo vzporedno m 3 zbil® z državo. Poleg tega č\an p3je GeU’ tarif, tnmiaiif. ne dvomi, ad • ban-V Švicar^' del ki nataknili lisice, za ve^°voditelie iz prostozidarskih iger:^« morala P0^ tarne komisije ne tisto jutro, ko so mu jZpafl organizacije, ki ji je človek-* lagati račune, je Gelli urddenJLjdeva Garocchio pa kljub temu pr sVOjega možnost, da se bo Gelu ^jkon1 skrivališča oglasil s kakim skrjtim ali dokumentom, kar pa mn®" vodjem zakulisnih iger ven iivp go manj škodilo, kot s0dnik*' pričevanje pred italijanski Po odpovedi udeležbe na «MUingu prijate lj$(wa» Pertini spet v središču polemike RIM — Predsednik republike Sandro Pertini je spet v vrtincu nove polemike, ki jo je izzvala njegova odpoved udeležbe na «Mitingu prijateljstva* v Riminiju, katerega je priredilo demokrščansko djudsko gibanje*. Kot znano bi se bil moral Pertini udeležiti mitinga v nedeljo. Vse je bilo že pripravljeno: helikopter in v primeru slabega vremena letalo, ki bi predsednika preneslo v Rimini iz Val Gardene, kjer preživlja počitni ce. Vendar Pertini si je v soboto zvečer zvil gleženj (gre za lahko poškodbo) in to je tudi uradno opravi čilo, da se ni mogel udeležiti mitinga Organizatorji pa ne mislijo tako Že v nedeljo so ostro reagirali, vče raj pa dodatno popoprali svoje sta lišče. Poslanec Nicola Sanese je celo izjavil, da mu je Pertini v zasebnem pogovoru po telefonu dejal, da «ne more v Rimini, ker ga ne pustijo». In še — za vso to odpovedjo so italijanski masoni, ki imajo na Kvirinalu svojo* moč in so preprečili predsedniku obisk, ugotavljajo predstavniki «ljudskega gibanja». V celotni tej aferi pa Pertini mol- či. V Selvi, kjer dopustuje, se je nagnetlo novinarjev, ki čakajo na predsednikove izjave. Vendar nič: vse je ovito v neko megleno tajnost in Pertini noče sprejeti novinarjev, kar je dokaj čudno in še naprej zapleta zagonetko. Po drugi strani je skupina poslancev KD najavila v parlamentu interpelacijo na predsednika vlade Craxi-ja. v kateri je zahteva, da Craxi - (o seča. To pomeni, da je bilo poleg nihajoč*^ ^ daP^. di več takih, ki so izbrali drugačne daturne ^ sP^ Promet na avtocestah se je znižal tudi /'L)Sebn0 menjenega dotoka tujih turistov. To velja Ta jj Francijo, od koder je letos prišlo manj turis ^ je zgodilo zaradi ukrepa francoske vlade, ki več ,g. svojim državljanom, da bi odnesli iz drža pr°\jj 400.000 lir (v frankih seveda). Tako je k“0 bil 1 ^ ru pri Mont Blancu in pri Frejusu. Manjši J dotok iz vzhodnih držav. To se je poznalo P avtocesti Trst - Benetke. ^imorski DNEVNIK — 31. avg ušla 1983 dogodki v svetu □ stran 3 V nevarnosti celovitost Libanona zaradi državljanske vojne Spet ostri spopadi v središču Bejruta N BEJRUT — Boji med libanonsko vojsko in šiitskimi gverilci, ki jih vtiči!raj0 druge oborožene skupine levičarske, so se včeraj dopoldne spet raz-P° nekaj urah zatišja. 20 c, v dneh bojev je bilo ubitih že več kot 50 ljudi, od katerih je vsaj so vojakov. Šest jih je umrlo včeraj v bolnišnici zaradi ran, ki n., dobili predvčerajšnjim. (SP^čia Šufa pa sporočajo, da je kolona izraelskih tovornjakov za-Izra,,a Suf ter se napotila proti jugu. Izraelski glasnik je dejal, da se umik s področja še ni začel. v okv' ^ treh dneh bojev v Bejrutu so bile prizadete tudi francoske sile ubit tlrU mir°vnih sil v Libanonu. En francoski vojak (tujska legija) je bil ^°£odk 6 pa 80 ranjeni. V Franciji vlada zaskrbljenost zaradi razpleta sUve_ ov v Libanonu. Na vsak način se Pariz vedno zavzema za «celovitost, n°st in neodvisnost Libanona*. jAmaikMce je zelo prizadela smrt dveh marincev v Bejrutu. Predsednik merah Je ze Predsinočnjim sklical sejo komisije, ki deluje v kriznih raz-P0(jpr(T|V!^vez' z dogodki, ki utegnejo okrniti varnost ZDA. Seji je predsedoval ^famhn^ ^ Bush, navzoči pa so bili državni tajnik Schultz, minister za ^vdc) .^Hberger in razni strokovnjaki za varnost. Amerikanci zvračajo in pos-S Bbanonske dogodke na Sirijo, ker se noče umakniti iz doline Bekaa namer na Sovjetsko zvezo, ker podpira menda Sirce. Reaganova uprava na §U(.ava še obdržati ameriške čete v Libanonu, ne namerava pa jih poslati • Nekateri ameriški politiki zahtevajo umik marincev iz Libanona. mt**##'* Prizor iz libanonskega bojišča: gverilci so zajeli libanonskega vojaka (AP) Čez nekaj dni Beginov odstop Potrdji ZALEM — Premier Begin je Mo^en, da odstopi s svojega tiska ,i J0 Pa bo storil zaradi pridni foni™'B strank šele čez nekaj r°čil trn , eb do treh) . Vest je spo-je prise, anec Ehud Olmert, potem ko r(ivcm 1 z nekega sestanka v premie- uradu. "|den°°V- s^ep> da odstopi, je do- S' Uric? ,s> J® izjavil pozneje Šlomo k* Vfč V?Bde'.j "Agudata Izrael”, ki •hiera ^ stranka koalicije. «Pre-kaj dni010 *e Prosili, naj počaka ne repuhij. Preden bo šel k predsedniku litijski ^ rpa^° 113j bi omogočil koa-vlad0 j Strankam sestaviti novo Na ':lrank°'Stanku z delegacijami vladnih Wje Begin potrdil, «da ni več nadaljevati svoje delo. Gre za osebno zadevo... ne čuti se vec sposoben, da bi nadaljeval,* je dodal Lorincz. Iste misli je izrazil tudi minister za energijo Vitzhak Modai: «Gre samo za to, da se koalicija reorganizira.* Osebni glasnik premiera Porat je dodal: «Vladni kolegi so prosili premiera, naj jim pusti nekaj časa, da bi se reorganizirali. V skladu z ustavo bo vlada ostala na svojem mestu, vštevši premiera, do imenovanja nove vlade. Premier je obljubil, da bo upošteval poziv in da se bo posvetoval z njimi preden bo šel k predsedniku republike.* Včeraj zjutraj je posebni odposlanec predsednika Reagana McFarlane izročil Beginu Reaganov poziv, naj Izrael odloži umik svojih čet iz Li- banona. Radio Jeruzalem je kmalu nato sporočil, da je Begin odložil u-mik izraelskih čet s Šufa in iz okolice Bejruta. Vsa ta dogajanja v Jeruzalemu in v Libanonu potrjujejo domnevo, da je Beginova vlada zašla v krizo prav zaradi razprtij glede libanonske krize. Moskovska «Pravda» je včeraj zapisala, da Beginov sklep, ca odstopi s položaja predsednika vlade potrjuje «bankrot napadalne politike Tel Avi-va, ki je bila pogubna za narode na Bližjen vzhodu*. Zahodnonemški kancler Kohl je odložil svoj obisk v Izraelu, ki bi se moral v kratkem začeti. Ne ve se še, če ga bo lahko opravil pred oktobrskimi obiski v Egiptu, Saudovi Arabiji in drugje na Bližnjem vzhodu. Kelly prepoznal svoje ugrabitelje BUENOS AIRES — «Primer Kelly» se vse bolj zapleta in razburja argentinsko javnost. Včeraj je Patricio Kelly izjavil, da je uspel prepoznati večino svojih ugrabiteljev, med njimi domnevnega morilca, Anibala Gordona, ki je v trenutku ugrabitve nosil uniformo vojaškega polkovnika. Keilyjeva identifikacija je nov element napetosti v tej zapleteni «kri-minalki*, kjer sam nastopa kot protagonist in žrtev hkrati in v katero so vpleteni visoki vojaški častniki, člani vojaške vlade, sindikalisti, politiki in poklicni morilci. Kellyjev pri mer, s katerim se ukvarjajo kar štiri sodne preiskave, vsebuje prav vse e-lemente dobre klasične kriminalke: umor, izsiljevanje, poneverjanje, konspiracijo in obrekovanje. Ugotovili istovetnost Aquinovega morilca MANILA — Filipinska vlada je sporočila, da so dokončno ugotovili morilca Benigna Aquina, voditelja filipinske opozicije in sicer s pomočjo posebne laboratorijske analize, Rolan-do Galman y Dovvang, tako je ime atentatorju, naj bi bil policijskim o-blastem znan kot najeti morilec, ki so se ga posluževale tako navadne zločinske tolpe kot pa politične skupine. Filipinski ministrski predsednik Cesar Virata pa je včeraj v nekem intervjuju izjavil, da so mogoče v atentat vpleteni tudi nekateri vladni predstavniki in so prav zato imenovali posebno preiskovalno komisijo. Kljub velikim neredom, ki so ob atentatu nastali in ki jih predvidevajo še za današnji pogrebni obred, pa skušajo filipinske oblasti dokazati, da ima vlada situacijo popolnoma pod kontrolo. S to umetno, napihnjeno gotovostjo naj bi se kljub spopadom med ljudstvom in oblastjo vse v najkrajšem času uredilo. Demonstracija dninarjev v Granadi MADRID — Nad sto dninarjev je v ponedeljek zvečer zasedlo granad-sko katedralo v znak protesta proti nekaterim državnim ukrepom. Akcija dninarjev, ki nikakor nočejo zapustiti cerkvenih prostorov, se vključuje v protestne manifestacije, ki trajajo v Andaluziji že nekaj tednov. Do neredov je prišlo, ko je vlada odločila, da bo dninarjem zmanjšala denarno podporo in tudi črtala iz seznama teh občasnih delavcev, ki prejemajo podporo, precejšnje število ljudi. Na tem področju Španije je namreč število brezposelnih izredno visoko in jim je zato do sedaj vlada pomagala s posebnim fondom. Raje v smrt kot domov r" ** šestega nadstropja stavbe, v kateri se je pred upravnim sodiščem V razprava o njegovi prošnji za politično zatočišče si je včeraj Sl Berlinu sam sodil 23-lctni turški nasprotnik režima v Ankari, Ke- SneJJ*™- Bil je član združenja DEV-GENC, ki ga je turška vlada po dr-Suhij, Uaaru leta 1980 prepovedala, leto kasneje pa je ilegalno ušel v Zvezno ^emČijo, kjer je zaprosil za politični azil. Medtem pa je Turčija ki rt ?^e8°vo izročitev, ki so jo letos februarja v Bonnu odobrili. Na sli-Relefoto AP): dramatični trenutki pred Turkovim skokom v smrt Po pismu predsedniku italijanske vlade Craxij/u Poslanica Andropova tudi drugim predstavnikom evropskih držav PARIZ — Tudi francoski predsednik Mitterrand je prejel poslanico sovjetskega predsednika Jurija Andropova o vprašanju nastanitve ameriških jedrskih izstrelkov v Zahodni Evropi in ki vsebuje tudi nove sovjetske predloge. O vsebini poslanice francoske oblasti niso hotele ničesar povedati, vendar je jasno, da gre za predlog o «znatnem znižanju števila izstrelkov*, ki pa je seveda pogojen od izida ženevske konference. Kot znano, je podobno poslanico prejel tudi predsednik italijanske vlade Craxi. O reakcijah farncoske vlade bo svet najbrž zvedel kaj več 5. septembra, ko bo na uradni obisk v Pariz prispel zunanji minister Gromiko, ki se bo 7. septembra udeležil tudi zaključka madridske konference. Predlogi Andropova tako «romajo» od vlade do vlade. Poslanico so prejeli tudi Thatcherjeva in jo sedaj skrbno preučuje*, belgijska vlada in ne nazadnje zahodnonemški kancler Kohl. V poslanici je povsod rečeno, da bo naslednja faza pogajanj v Ženevi odločilnega pomena, s čimer se strinja tudi zahodnonemška vlada. O zadnjih sovjetskih predlogih se je izrekel tudi izvedenec za razorožitev pri zahodnonemški socialdemokratski stranki Egon Bahr, ki je svoja stališča pojasnil včeraj v intervjuju. Dejal je, da je Sovjetska zveza pokazala elastičnost in je pripravljena uničiti 200 svojih raket srednjega dometa, sedaj pa je vrsta ha ZDA, da tudi one pokažejo potrebno dobro voljo. Tako se je na primer socialdemokratska federacija v Hamburgu izrekla proti nastanitvi novih ameriških jedrskih raket, tudi če bi bila le ta začasna in zahteva, da se ženevska pogajanja nadaljujejo. Medtem so v ZDA potrdili vest, ki izhaja iz nekega tajnega dokumenta ameriškega kongresa, da so «izbrah» mesto, kjer bodo nastanili v ZRN izstrelke tipa «cruise». Gre^a vasico Wuschheim. V posebnem poročilu komisije za vprašanja ameriške vojske je tudi rečeno, da bodo začeli z gradnjo oporišča v začetku prihodnjega leta. To je vsekakor v nasprotju z željo in zahtevo zahodnanemške vlade, ki hoče, da bi bila vsa stvar ovita v najstrožjo tajnost. V Bonnu se namreč bojijo, da bi prišlo na kraju samem do silovitih protestnih demonstracij in terorističnih akcij. Vladni krogi v Beli hiši niso hoteli komentirati razkritja te «vojne tajnosti*, Vendar kaže, da je vsa stvar prišla na dan zato, ker je marala vojaška komisija obrazložiti kongresu nekatere znatne stroške za oboroževanje. 17 držav je pripravljenih «ozdraviti» svoje morje Skupna skrb za prihodnost Sredozemlja j^Setle^EA — Sredozemske dežele bodo v naslednjem *a/eševanje ogroženih voda, morskega rast y*Qa ln živalstva ter priobalnega pasu Sredozem-' ^0r'" d 10 do 15 milijard dolarjev. toda neobhodnem ozdravljenju» izdvojile od JJorjQ 0 tako dragem ti ^ntj i ° ^Prejeli te dni v Ženevi, potem ko so parla ieietjuS' ,STedozemskih držav ratificirali sporazum o > ki a ,n izvajanju ukrepov proti onesnaževanju mor 1080 v Atenah podpisalo 17 sredo-r^ban ^žel z izjemo Albanije. Sporazum so doslej ra z izjemo Albanije. Sporazum so doslej ra v r‘ v Alžiriji, Egiptu, Franciji. Monaku, Tunijiji P0lč'fi. j° odl0^ Pvvih onesnaženosti Sredozemskega morja ltve o sprejetju nujnih ukrepov za njegovo re- ito°1je • -r -j—j- —, ................-- -- j/Nj ( Je bila zelo dolga, čeprav je ni nihče namenijo p irQi Zaskrbljene zaradi vse večje onesnažitve, t ri'o?n!!2ro^ai° rastoča industrija, kmetijstvo, pomor-2*«* i’[ ekološke katastrofe, združene z nenadzoro- *koriščanjem ribjega bogastva in priobalnih ob-d' n sna države, ki imajo izhod na Sredozemsko mor-j2°ha z agencijo OZN za zaščito človeškega 1975 ®E) in Evropsko gospodarsko skupnostjo, že 0 v Barceloni sprejele načrt za skupno akcijo reševanja Sredozemlja. Pet let kasneje so te države v Atenah, sedaj v še večjih skrbeh zb prihodnost svojega morja, na obalah katerega živi sto milijonov ljudi, drugih sto pa letuje na njegovih vse bolj onesnaženih obalah, sprejele sporazum o zaščiti morja, v vodah katerega je vse več metalov in pesticidov. Zadnje srečanje predstavnikov sredozemskih držav je bilo letos marca v Dubrovniku, kjer so med drugim potrdili, da se kar 90 odst. vseh odpadnih voda zliva v skoraj tri milijone kvadratnih kilometrov veliko Sredozemsko morje. V zadnjih dvajsetih letih se je življenje v njem skrčilo za 50 odst., nekatere vrste rib, kot so delfini, tuni, sabljarice in druge, pa so obsojene na izumrtje. Samo štirje odst. školjk za sedaj še niso utrpeli posledic onesnaževanja, nekatere vrste morskih ptic, ki so v jatah naseljevale sredozemske obale, pa je danes moč najti le še v šolskih učbenikih. Ogroženo pa ni le življenje morja, temveč tudi eksistenca ljudi na njegovih obalah, plaže, arheološka najd-bišča in krajinska podoba, ki jo namesto idiličnih ribiških vasic vse bolj «krasijo» betonski kompleksi hotelov. ki le še" dodatno onesnažujejo nekoč tako bistre vode sinjega Sredozemlja. Zahteva generala Augusta Leigha Pinochet naj odstopi SANTIAGO DE CHILE — General Pinochet mora odstopiti. Le tako bodo lahko odpravljene pregrade, ki delijo Čilence na dva tabora. Tako trdi general Augusto Leigh v pismu, ki ga je izročil včeraj zjutraj voditelju čilske vojaške hunte in katerega vsebino je posredoval novinarjem. General Leigh, ki je pridružil svoj glas zahtevam opozicije, je leta 1973 skupno s Pinochetom vodil vojaški udar, ki je privedel do strmoglavljenja predsednika Allendeja in zadušitve demokracije v Čilu. Pred petimi leti pa je bil Leigh, dotlej poveljnik letalstva, odstavljen zaradi nesoglasij s predsednikom vojaške hunte. Odtlej se je umaknil v ozadje in včerajšnje pismo je njegov prvi javni nastop po več letih molka. Izvajanje, s katerim general Leigh utemeljuje svojo zahtevo, je sicer dokaj različno od načelnih zahtev opozicije in zadeva predvsem prestiž in vlogo oboroženih sil, zanimivo pa je vsekakor dejstvo, da je bivši voditelj golpeja izbral za javni nastop proti Pinochetu ravno trenutek, ko se temelji oblasti čilskega diktatorja majejo pod pritiskom javnega mnenja. O napetosti v državi priča atentat na župana Santiaga, gen. Carlosa Urzua. Neznanci so pokosili župana z rafalom iz brzostrelke, ko je včeraj stopil na ulico, namenjen v službo. Za sestavo novih odborov Politični pogovori brez velikih premikov Politični pogovori za sestavo novih odborov v tržaških krajevnih upra vah — o pravih pogajanjih za sedaj še ni mogoče govoriti — se nadaljujejo z ne preveč živahnim tempom, kot da bi se nikomur nikamor ne mudilo. Vsekakor prevladuje mnenje, da ni pričakovati bistvenih premikov, da se položaj ne bo spremenil v primerjavi s stanjem pred nastopom poletnega premora. Edini izhod iz sedanje upravno -politične krize je torej še vedno v koaliciji med KD in laiko - socialisti, ki bi vključevala tudi Slovensko skupnost, medtem ko bi Lista za Trst prešla v sicer «konstruktivno» opozicijo. Tudi ponedeljkov sestanek je potrdil to hipotezo, saj so predstavniki liste dokaj kategorično zavrnili možnost, da bi namesto konstruktivne opozicije nudili obema odboroma — na občini in na pokrajini — zunanjo podporo. Formula je torej v bistvu že izdelana, za programe verjetno ne bo hu dih težav, tako da je pravzaprav pozornost osredotočena na imenih: kdo bo novi tržaški župan in kdo novi predsednik pokrajine? Voditelji za- interesiranih strank sicer zagotavljajo, da je o imenih še preuranjeno govoriti, dejstvo pa je, da se že sli šijo razne hipoteze. Za župansko mesto ima menda največje možnosti demokristjan Richetti, ki je sedaj načelnik svetovalske skupine KD v občinskem svetu. Že nekaj časa pa se govori tudi o možni kandidaturi liberalca Traunerja kot o kandidaturi, ki bi bila kolikor toliko sprejemljiva tudi za Listo, tudi ob upoštevanju «posebnih» odnosov med PLI in bivšim županom Cecovinijem. Za predsedstvo pokrajine ostaja seveda glavni kandidat dosedanji predsednik, socialist Clarici, drugi možni kandidat pa je načelnik svetovalske skupine KD Locchi, to pa seveda v primeru, da bi župansko mesto pripadlo «laiku» in ne demokristjanu. V prihodnjih tednih bi se moralo vsekakor razčistiti tudi vprašanje kandidatur. Kot je znano, je bil tržaški občinski svet že sklican za 16. september, na dnevnem redu pa je seveda izvolitev novega župana in odbora. Datum sklicanja pokrajinskega sveta pa bo določen v prihodnjih dneh. Od prvega do 10. septembra Razprava o novih prijemih v prevozih v Kako bi lahko v bližnji bodočnosti uskladili in posodobili razne načine prevoza: to je osrednja tema 24. mednarodnega srečanja o prevozih v Evropski gospodarski skupnosti, ki bo od 1. do 10. septembra na tržaški u-niverzi. Potek seminarja in zato tudi poročila bi pravzaprav lahko razdelili v dva dela: v prvem bodo strokovnja ki iz raznih držav EGS naredili nekakšen obračun 25 let skupnih prizadevanj; v drugem pa bodo skušali predvsem pregledati možnosti za nadaljnji razvoj, ki se kaže v prvi vrsti v kombiniranih načinih prevoza. Razumljivo je, da bodo strokovnjaki tudi iz prvega, «zgodovinskega» dela potegnili zaključke, predvsem kar zadeva izkušnje o meddržavnem sodelovanju. Drugi del pa je namenjen konkretnem dogovarjanju o skupnih posegih na področju, ki zahteva ve liko naložb, pa tudi pravnih in carinskih sprememb. Predsednik raziskovalnega inštituta O prevozih v EGS prof. Matteo Materini, ki je tudi -organizator sreča nja, je s tem v zvezi izrecno poudaril, da je simpozij namenjen izmenjavi mnenj in predlogom o tesnejšem sodelovanju vseh držav. Še zlasti pa je dogovarjanje potrebno za kombi- državah EGS nirane načine prevoza, to je delno po cesti, delno po železnici, ali pa delno po morju ali po zraku; ta način, ki je mogoče bolj kompleksen pa prinaša, ko je dovolj temeljito zastavljen, precejšnje prednosti z ekonom skega, energetskega in tudi organizacijskega vidika. Zaradi pomembnosti te teme bo v okviru 24. mednarodnega seminarja o prevozih tudi razstava prototipov za kombinirani prevoz po cesti in železnici. Izdelke italijanskih podjetij bodo razstavili na stari pomorski razstavi, pri pobudi pa sta sodelovala tudi italijansko železniško podjetje in vsedržavni svet za raziskave. Obvestilo VZPI-ANPI Pokrajinski odbor VZPI - ANPI — Trst sklicuje sestanek vseh predsedstev sekcij za jutri, 1. septembra 1983, ob 19.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Dnevni red: 1. Proslava 40-letnice 9. korpusa NOV in POJ; 2. Pokrajinski kongres; 3. Razno. Vljudno vabimo, da se sestanka brezpogojno udeležite. Pismo uredništvu V Skednju, na križišču v pokopališča, je nekdo postaw no tablico in gor napisal jU, ščico po kateri od treh cest naj ne jo turisti, da pridejo v slavijo. Na tem križišču se namreč stajj# ustavljajo tujci, ki se peljeje na- denj (ker je pod Skednjem • iamonti premalo označena c . Jugoslavijo) in sprašujejo v če, katera izmed treh cest pe Jugoslavijo. Neki pameten škedenjc je P^. vil tam skromno tablico. Kdaj čina pravilno označila smer z slavijo, da ne bo treta, tunstom ustavljati ljudi po cesti m J ševati za pravilno pot? ^ p Pripis uredništva: Bralcu se• zu Ijujemo, da je še enkrat op° ■ re£e-vprašanje, o katerem je bi ^g nih že toliko besed, ki pa oCIJl • na ilrn vnlpnlt*. An^O’ ... -. . „ _____, V. da #; IjlVO doslej veliko zalegle. Smero/c®2^^ našem področju še vedno niso ^ Ijivo urejeni. Zanimivo pa le; f0či di zasebnih pobud, o ^a^r^e^ništvu bralec v svojem pismu ure marsikdo v našem mestu ne ^li-naj sklepamo po dejstvu, da je co z napisom YU že ostro.ni preveril naš fotograf, ki Je jfce-vekovečiti pobudo pametneg denjca. 5. septembra zapade rok za priziv na deželno upravno sodišče Suplenti poleti brez plače Na naših šolah preizkušnja za 205 dijakov Od jutri popravni izpiti Pred dnevi smo poročali o težavah učiteljev in profesorjev, ki — štiri mesece po podpisu nove delovne pogodbe — še vedno niso prejeli obljubljenih poviškov plače. Tokrat bomo opozorili na v mnogočem še hujši primer: gre za suplente, ki v poletnih mesecih sploh niso prejeli pla če in vprašljivo je, če jo bodo lahko sploh kdaj prejeli. Vprašanje plačevanja suplentov v letnih mesecih se je zastavilo z vso ostrino, ko je rimska vlada izdala znani dekret o omejitvah javnih iz datkov. V tem dekretu so bili omenjeni, kot «žrtve», tudi suplenti. Da bi prihranila vlada nekaj milijard lir, je določila (dekret so predstavili že štirikrat; zapadel bo 10. septembra, že enajstega pa naj bi ga vnovič vlažili), da ne bodo suplenti dobivali plače v juliju, avgustu in septembru. Ta ukrep je bil povsem v nasprotju z dotedanjo prakso plačevanja suplentov. Do lani so bili namreč le ti plačani tudi v poletnih mesecih: dovolj je bilo, da so poučevali 180 dni in da so sodelovali pri zaključnih o-cenjevanjih. Vladni dekret je na mah izničil to prakso. Zoper odločitev so že v prejšnjih mesecih ostro protestirali šolski sindikati, vlada pa ni niti za ped odstopila od svoje namere. Sindikati so poudarjali, da ukrep že spet prizadene najbolj izpostavljeno kategorijo šolnikov, ki opravlja isto nalogo kot redno zaposleno učno osebje, je pa kljub temu s finančne plati močno diskriminirano. Tudi predstavnik Sindikata slovenske šole je v tej zvezi pred časom posegel v Rimu, a brez vidnih rezultatov. Po odklonilnih odgovorih predstavnikov vlade se je šolski sindikat CGIL odločil za veliko vsedržavno akcijo v bran pravic prizadetih suplentov: pripravil je kolektivno pritožbo prizadetih na deželno upravno sodišče Lacija (TAR), da bi suplenti končno prejeli, kar jim pritiče. Prav v teh dneh se akcija zaključuje. Pritožba je kolektivna, suplenti pa jo marajo predstaviti vsak posebej, saj bo, v primeru, da bo deželno u-pravno sodišče Lacija sprejelo pritožbo, veljala razsodba le za tiste suplente, ki so predstavili priziv. Prav zaradi tega je potrebno, da pristopi k akciji čim več, če ne že vsi, prizadetih suplentov. V tržaški pokrajini je približno 250 suplentov, ki niso prejeli poleti plače. Od teh jih je doslej le približno sto predstavilo priziv. Med slovenskimi šolniki je približno 30 prizadetih suplentov, le desetina teh pa se je pritožila na TAR v Laciju. Rok za predstavitev prizivov zapade v ponedeljek, 5. septembra, zato morajo zamudniki pohiteti s prošnjami. Pritožbe sprejema šolski sindikat CGIL (Ul. Pondares). Dovolj je, da suplenti podpišejo priziv, medtem ko bodo lahko prinesli potrdilo o opravljenih 180 dneh poučevanja in zaključnih ocenjevanjih naknadno. Ta dokument (na navadnem papirju) dobijo v tajništvih posameznih šol. Pri podpisu prošnje za pritožbo na TAR bo treba poravnati stroške za priziv; leti znašajo 30 tisoč lir, s čemer pa bo šolski sindikat CGIL kril praktično le stroške za vse potrebne papirje in dokumente. Običajno stane priziv na deželno upravno sodišče od j»l milijona do 600 tisoč lir! Urad šolskega sindikata CGIL bo v teh dneh sprejemal prošnje za pritožbo jutri od 17. do 19. ure, v petek, 2. septembra, popoldne in v ponedeljek, 5. septembra, dopoldne. Na višjih srednjih šolah bodo začeli jutri popravni izpiti; dijaki bodo imeli z njimi priložnost, da nadoknadijo, kar so po lastni, ali po krivdi «drugih» izgubili med šolskim letom in poskusili uloviti še zadnji vlak za prestop v višji razred. Popravni izpiti bodo trajali največ do 9. septembra, to je do uradnega konca šolskega leta 1982/83. Ta dan bodo znani že vsi rezultati izpitov, da bo tako Vrtci odpirajo vrata Večina slovenskih otroških vrtcev bo jutri ponovno odprla vrata našim malčkom. Jutri se bo namreč začel pouk v vseh državnih vrtcih (v tržaški pokrajini deluje 18 državnih slovenskih vrtcev) in v petih slovenskih občinskih vrtcih v devinsko - nabrežinslu občini. V zgoniški občini se bo začel pouk v vrtcu v Gabrovcu v ponedeljek, 5. septembra, medtem ko ni še znano, kdaj bodo lahko stopili otroci v vrtec v Zgoniku. Poslopju, kjer imata svoje prostore tako slovenski kot tudi italijanski vrtec, namreč v teh dneh prenavljajo streho, tako da bo prišlo do odprtja tega vrtca verjetno malo kasneje. Štirje slovenski občinski vrtci v tržaški občini (v Ul. Conti, v Dijaškem domu, pri Sv. Ivanu in na Greti) bodo začeli delovati v četrtek, 8. septembra, medtem ko bodo odprli slovenski občinski vrtec v Miljah v četrtek, 15. septembra. Danes podelitev nagrad za dobroto Na devinskem gradu bo danes popoldne, ob 17.00, svečana podelitev nagrad za dobroto in solidarnost, ki jih posebna komisija, na pobudo princa Raimon da Turn Taxisa, podeljuje vsako leto zaslužnim prebivalcem devinsko nabre žinske občine. Komisija, ki jo sestavljajo med drugim princ sam, župan ter predstavniki šolskih, cerkvenih in zdravstvenih organizacij je letos podelila štiri nagrade za dobroto štirim zglednim občanom, ravno toliko nagrad za solidarnost pa je dodelila nekaterim krajevnim organizacijam. Med nagraje nimi je tudi skupina učiteljev, oziroma voditeljev pri Mladinskem krožku za umetnost in obrt, ki je v osmih mesecih delovanja že pripravil večjo razstavo obrtniških izdelkov ter bil pobudnik zanimivih javnih prireditev. 35.000 ovc skozi tržaško pristanišče Danes bo iz tržaškega pristanišča odplula proti Saudovi Arabiji trgov ska ladja z nenavadnim tovorom — 35 tisoč ovcami, ki so jih pripeljali z Madžarske. Meada gre za prvi pri mer v evropskih pristaniščih, da na loži jo takšen tovor živih živa Ji. Madžarske ovce so namenjene saudo-vim menzam ob priliki ramadana, to je tradicionalnega muslimanskega verskega praznika. Ladja Dans Borg iz Singapura bo predvidoma odplula iz Trsta proti Port Saidu drevi. Zakaj ni slovenskih lepakov? Tržaška pokrajinska uprava je v prejšnjih dneh natisnila in nalepila po mestnih ulicah lepake, ki poziva jo prebivalstvo k spoštovanju narave in vseh njenih lepot. «Narava je del tebe*, piše na plakatu, «spoštuj njeno ravnotežje.* Narisani pa sta dve srni, ki s Krasa gledata na Miramar in na Tržaški zaliv. Pobudo za lepake je dalo pokrajin sko odbomištvo za zaščito okolja (tre nutno jo odbornik listar Dini) in to v sklopu širše akcije, ki ima namen senzibilizirati ljudi o pomenu in nuj nosti vsestranske zaščite okolja, v tem primeru tržaškega Krasa. Le škoda, da so plakati pokrajin ske uprave samo v italijanščini in da so na slovenščino in na nas Slovence naši upravitelji povsem spozabili*. Slovenskih plakatov nismo videli ne v središču mesta ne v njegovi nepo sredni okolici in niti |x> kraških vaseh, kjer tu pa tam (kot je nekoč izjavil neki pripadnik LpT) le živijo pripadniki naše narodnostne skupno sti... Kako naj si torej sedaj človek raz laga to »pozabljivost* pokrajine, čeprav že nekateri hudomušno pravijo, da ^e odborniku v zadnjem trenutku Dimju zmanjkalo denarja za sloven ske plakate... 1aJl- naslednjega dne, 10. 1983/84- ko že steklo novo šolsko leto da Ministrstvo za šolstvoje oar gep se bo pričel pouk v četrtek, tembra. šolah Na slovenskih višjih srednj ^ppo bo polagalo popravne izpit ijceju 205 dijakov. Na znanstvenen u. jih bo 33, na klasičnem J L g7> na govskem tehničnem zavodu oddelku za geometre 13, o . p 23. n. šoli »aMSg, a dve šču (od katerih bosta . pravljali popravne “Poučne® nostnega izpita )in na P°Ki. vodu za industrijo in obrt ■ jgjg Popravni izpiti dvigajo za vse v italijanskem javnem mn za u-več prahu. En del se zav’z, -„j0, ds kinitev izpitov, drugi pa n je v bi se te popravne preizkusi -0i-nadalje obdržale v italijanske skem sistemu. .. da s® Zagovorniki prve teze ti dd?: najti- izpiti povsem nepotrebni: me j jetnih reč, da se ne bodo dijaki .gSe ni' mesecih naučili nič novega, 50 so potrudili že med pouko • orjev'. lahko računali na pomoč P pri' Obenem ugotavljajo, da so u-mer na nižjih srednjih so . v to kinili popravne izpite in d J refor' smer zakorakala tudi »bližnj ma višje srednje šole. s »Privrženci* popravnih - ^rSJ" svoje .strani odgovarjajo, a ja s« imeti dijaki še eno Priloznpe fc no leto stane starše ulja*1' narce. starše popravki izpiti lir. .... jard lir. Toliko bodo namreč^ približno 600 tisoč dijakov jetn0 pr nimi izpiti odšteli za to P" ne pravo svojih otrok. Vsoti. ^sebjv preveč čuditi, saj stane)1 j 7 lekcije teh dijakov od n. J soč do kar 25 tisoč lir na O tečajih EGS Tržaška trgovinska zbornic® pjjr# centralnih organizmih. se trajajo od 3 do 5 mesece v. dij na univerzi. Kandidat obvi imeti več kot 30 let in m gfiS-dati vsaj dva uradna jez'K sprej(I’|/ Na prakso, ki je plačana^ jo navadno interesente. k 'j 30 mo jeni v študij o EGS ali 1* je pošteni na neki ustanovi,.KJorganizn potrebno dobro poznavanje EGS in njihovega delovanj g Prošnje je treba nasjovm tcLher: mesece in pol pred začet* pteif^jo zadnji rok je seduj zadnji tečaji se namreč vsako |c podJ^ 16. 2. in 16. 9. Zainteresirajo^, pa lahko sklenejo poseb- g o trajanju in poteku Pra ne uslužbenec. gre °b Glede finančnega aspekta. ^ potem še podčrtati, da so t«i& pravni izpiti za starše se . breme. Tako so na png h, da bodo letos stau podjetja in posameznike, ‘‘ t Evropska gospodarska^ sk I v svOj^ Na te^fiali' krat na leto posebne tečaje k Kriza v naši deželi nekoliko šibkejša kot drugod v Italiji kri!6 ^e<^e na splošno gospodarsko sn n*’ Je sevenski pohod in kolesarski maraton prijateljstva, odborniki pa so Jeu zadolžitve za proslavo in bodočo dejavnost odbora. Novi župnik v Mačkoljah Slednji je bil imenovan za novega župnika v Boljuncu. Župnik Škerlj, ki prihaja iz koprske škofije, je bil posvečen pred tremi leti, v zadnjem času je opravljal službo kaplana v Postojni. lja|, J:snJo soboto je bila v Mačko-škof R6yesriast’ na kateri je tržaški Vga-°®“omi predstavil vernikom in Žarka s,*uPnosti noVega župnika g. je ^ Škerlja, doma iz Tomaja, ki revzel mesto g. Franca Vončine. Vin mondo na miljskem trgu » rQ okviru vsedeželne manifestacije «Vin mondo '83», ki se te dni odvija v štir’? krajih Furlanije Julijske krajine, bo danes večja prireditev tudi Mag Jr' Nastopila bo gledališka skupina iz Benetk s tragikomedijo «11 Falso salCl jtc°». Na glavnem miljskem trgu se bodo zbrali igralci, pevci in ple sedjlu % V duhu nekdanje «commedie dell’arte» nastopili po okvirnem bele h. yaminia Scale, ki je živel v začetku 17. stoletja in iz del katerega ZPal tudi sam Goldoni. ta teden zaslišanje Vittorja in Marsicha riet!^*^*. Preiskovalni sodnik Cola-ga ijte’ *e ta teden zaslišal tržaške-govep, P®* Silvana Vittorja in nje-ki J" Prijatelja Elvina Marsicha, tržafL0 °btožena, da sta ogoljufala ligia p®a ..trgovca z avtomobili E-daij . a°8ja, «plavolasca», ki je bil Pri os umi jen, da je sodeloval vec, o ^jevem begu iz Trsta v Celo-^°Pnik je izjavil, da je že na- daljeval s preiskavo o goljufiji (Vit-tor in Marsich naj bi iztržila od Paolija 30 milijonov lir, v zameno pa naj bi mu posredovala lažne vesti v zvezi z znanim Calvijevim kovčkom). Vittor čaka sedaj na zaslišanje v samici kononejskih zaporov, medtem ko je Marsich iz varnostnih razlogov zaprt v goriškem zaporu. Pozabljiva tatiča za zapahi Ul tork^a srečo tudi tatičem kdaj pa kdaj spodleti. V noči med ponedeljkom Pajdg, 0rn je «sreča» obrnila hrbet 31-letnemu Paolu Cecottiju in njegovemu Se 27-letnemu Mauriziu Terranovi (oba sta že znanca policije), ki sta *astnik v iavni l°kal v Ul. Guardia 15/b. V gostilni ju je pričakal beg p 'krletni Claudio Bertoli, ki se je zagnal nad njiju in ju spravil v Pred f^Plstom je Bertoli povedal, da sta ‘ 10kal s fiatom 500. Vozilo, ki se nevešča zmikavta pripeljala sta ga bila tatiča ukradla, je bilo še hiško r/"’ Rred gostilno, v njem pa so možje postave našli Cecottijevo voz-Se ^privoljenje in osebno izkaznico Terranove. Pozabljiva nepridiprava sta !W, 0 »tem zglasila v glavni bolnišnici, kjer je Cecotti zaprosil za prvo leg _aa bi si razkužil rane, ki jih je dobil v spopadu z Bertoli jem. Po-Pod ^ikov pa so posegli tudi policisti, ki so ju odpeljali na kvesturo t^bo poskusa tatvine. Slavku Pirjevcu v spomin Slavka Pirjevca s Proseka ni več. Bliskovito se je včeraj razširila vest, da je v tržaški bolnišnici umrl pri ljubljeni Slavko, partizanski borec in dolgoletni pevec v domačem zboru «Vasilij Mirk», član domače dramske skupine, človek globokih naprednih prepričanj, čvrst Slovenec in vesel, duhovit družabnik v prijetnih domačih družbah. Res že nekaj časa ni bil pri dobrem zdravju, toda neizprosna smrt ga je mnogo prezgodaj in povsem nepričakovano iztrgala družini, proseško - kontovelski ter naši širši zamejski slovenski skupnosti, kateri je pripadal z vso zavestjo, predanostjo in odgovornostjo, ki jo narekuje čas. Slavko Pirjevec se je rodil na Proseku 3. julija 1920 v narodno zavedni družini. Osnovno šolo je o-pravil v rodnem kraju in se izučil za mizarja. Že v mladih letih se je pridružil domačim pevcem, saj je to bila v tistih težkih časih fašističnega nasilja skorajda edina možna oblika izživljanja v narodnem slovenskem duhu, pa čeprav tudi le na skrivaj. Kot italijanskega vojaka ga je pot vodila v Francijo, na Sicilijo, v Grčijo in Albanijo. Malo pred kapitulacijo Italije se je skozi Jugoslavijo vračal na dopust proti domu, kapitulacijo samo pa je dočakal že doma in se še istega meseca septembra 1943 podal v hribe k partizanom. Sprva je pripadal Kosovelovi brigadi, sredi poletja 1944 pa so ga kot mizarja dodelili delovnim ekipam IX. korpusa, ki so se največ zadrževale v Cerknem in okolici in gradile razne objekte za potrebe partizanske vojske in zaledja. Tu je zbolel na pljučih in zato so ga marca 1945 morali z letalom poslati na zdravljenje v partizansko bolnišnico baze NOV v Južni Italiji. Po končani vojni se je vrnil v rodni kraj. Sprva je služboval kot nameščenec jug. Rdečega križa v Trstu, potem se je zaposlil pri finančni družbi SAFTI in nazadnje pri Tržaški kreditni banki vse do upokojitve pred enim letom. V domačem prosvetnem življenju je Slavko aktivno deloval od prvih dni svobode. Vsa povojna leta je bil pevec v domačem zboru «Vasilij Mirk» tako v moški kot v mešani sestavi, sodeloval je v domači dramski skupini in nastopal kot odličen amaterski igralec v raznih uprizoritvah, aktiven je bil tudi v domači zvezi bivših partizanskih borcev in rad je priskočil na pomoč kadarkoli je bilo treba. Njegova prisotnost je vedno bila ne le dragocena, marveč je tudi ustvarjala vzdušje sproščenega veselja, saj je bil Slavko mož veselega odprtega značaja, vedno pripravljen na šalo, na dovtip, na neko mladostno razposajenost, ki jo je nosil v sebi, pa čeprav je znal tudi globoko in resno razpravljati o raznovrstnih problemih našega časa. Zdaj Slavkota ni več. Nič več ne bomo slišali njegovega solo bas - baritona v prešernih «Ribnčanihs> ali bolj nežnega v «Rdečih rožah*, nič več njegovega humorja v Cjakovi «Loj trete, nič več njegovih duhovitih imitacij, nič več njegovega prešernega smeha ali gromkega pozdrava na ulici, ko je s torbico v rokah hitel po svojih službenih opravilih. Počivaj mirno Slavko. Ne bomo te pozabili. j.k. ^ndnea Sardon Albertini pred dvema letoma izginil v Turinu S pomočjo infrardečih žarkov v Padu odkrili truplo tržaškega mladeniča? 9rea '®bia izginitev 26 letnega An-Jd pt;tlJ?rdos Albertinija, najmlajšega Lina <, 1 sinov tržaškega odvetnika ^ Sredit* 08 Albertinija, je še vedno %ii£. jCu. turinske črne kronike. Mia kia ie)J® ‘zginil 11. junija pred dve-k”’ kio a' ^va dni P° prihodu v Tu-i ■ Dr/ ’*e aatneraval kupiti avtomo-ri mil: je imel tedaj približno t>rav Jorie lir, ki naj bi mu služili . Nakup vozila, r Pom/!- ž,*° dvajsetimi dnevi smo • • /»n . d;l je Lino Sardos Alber- * 1 i-'1111' ‘Jttiuua /Al >j0^U turinske gasilce naj pre-H da ' r°ke 1’ad, ker je domneva 1So Neznani ugrabitelji njego l 1‘a,) na ubili in njegovo truplo vrgli n,!' Porečju kraja Valentino, eij ,,°d enega tamkajšnjih restav-teS ^asilci so med prečesavanjem a,l lahkSnili 'z reke kos blaga, ki bi 0 del kavbojk Andrca Sardos Albertinija. Mladenič je namreč odpotoval od doma prav v kavbojkah. Pred dnevi se je zagonetna zgodba še zapletla. Tržaški odvetnik je nam reč zaprosil turinsko sodstvo naj izda dovoljenje za izsušitev predela reke Pad, kjer so bili našli kos kavbojk, ker naj bi bilo v blatu skrito truplo njegovega sina. Sardos Albertini je podkrepil svojo trditev s številnimi fotografijami, ki jih je bil posnel njegov prijatelj na tistem predelu reke s posebno tehniko: z. infrardečimi žarki in ultrazvoki. S tako posnetimi fotografijami naj bi fotograf odkril na blatnem dnu reke ostanke treh trupel, ki naj bi jih pred časom vrgli neznanci v reko. Med temi naj bi bilo tudi truplo Andrea Sardos Alber tinija. Turinsko sodstvo je sedaj v velikem dvomu. Njeni izvedenci namreč še niso ne potrdili ne izključili možnosti, da so na fotografijah posneti res o-stanki človeških trupel. Če bi ta hipoteza držala, bi morali predel reke Pad pri Valentinu izsušiti, da bi lahko potegnili ostanke iz blata. Reka je na tistem odseku tako onesnažena, da bi bilo vsako potapljanje v vodo zaradi strupov in bakterij smrtno nevarno. Tudi izsušitev predela ne bi bila najbolj enostavna. Delna zajezitev reke bi namreč stala kakih šest milijonov lir, pri izsušitvi pa bi več ji del Valefttina praktično prekrili z blatom, kar bi gotovo izzvalo ogorče ne proteste tamkajšnjega prebivalstva. Prav zaradi teh nevšečnosti sodstvo še ni izdalo dovoljenja za začetek del. Po vsej verjetnosti bo o tem sklepalo v prihodnjih dneh. + Nenadoma nas je zapustila 1 naša draga Ida Rupel por. Grilanc Pogreb bo danes, 21. t.m., ob 16.30 iz hiše žalosti v cerkev na Proseku. žalujoči mož, otroci z družinami, brat in drugo sorodstvo. Prosek, 31. avgusta 1983 31. 8. 1982 31. 8. 1983 Ob prvi obletnici smrti dragega moža Ludvika Pertota se ga z žalostjo spominja žena Štefanija in svojci. Nabrežina, 31. avgusta 1983 | S potrtim srcem sporočamo, da nas je po težki bolezni zapustil naš dragi Slavko Pirjevec Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 1. septembra, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev na Prosek. Prosimo tihega sožalja. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Žalujoča žena Iva, brat Karlo z ženo Mileno, družini Valli in Valič ter ostalo sorodstvo. Trst, Prosek, Vicenza, Ajdovščina, 31. avgusta 1983 Dragi Slavko Tvoj prijazni nasmeh nas je za vedno zapustil. S hvaležnostjo se Te bomo spominjali vsi tvoji bivši kolegi TKB. Užaloščeni ženi Ivi ter sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. Tržaška kretitna banka izreka ženi Ivi in sorodnikom občuteno sožalje ob izgubi svojega bivšega uslužbenca SLAVKA PIRJEVCA Sožalju se pridružuje pokrajinsko vodstvo sindikata FIDAC-CGIL. Harmonikarski ansambel Glasbene matice - podružnica Prosek - Konto-vel se pridružuje žalosti svojcev in izreka občuteno sožalje ob izgubi dragega Slavka Pirjevca. Ob bridki izgubi dragega prijatelja in pevca Slavka Pirjevca izražamo ženi Ivi in bratu Karlu naše najgloblje sožalje Pevski zbor Vasilij Mirk. ŠD Primorje izreka ženi Ivi in bratu Karlu najgloblje sožalje ob bridki izgubi dragega Slavka. Ob smrti tovariša Slavka Pirjevca s Proseka izreka najgloblje sožalje svojcem odbor sekcije združenja partizanov Prosek - Kontovel. V ankaranski bolnici nas je po dolgi bolezni zapustila naša draga Marica Škabar Pogreb pokojnice bo v petek, 2. septembra, na repentabrskem pokopališču. Žalni sprevod bo krenil ob 14.36 izpred hotele «Kras» na Colu. V Kopru se bodo od pokojnice poslovili ob 11. uri na koprskem pokopališču. Ne cvetja darujte v dobrodelne namene. Žalujoči sestra Slavka, svakinja Marija, nečaka Grozda-na in Žarko z družinama ter Alma. Trst, Veliki Repen, Genova, 31. avgusta 1983 Pokrajinska federacija PSI in slovenska komisija se pridružujeta žalovanju ob smrti Marije - Marice Škabar, prvoborke in nosilke partizanske spominice 1941 ter zavedne in napredne članice slovenske narodnostne skupnosti v vsem povojnem času. Ob težki izgubi Marije Daneu vd. Regent izreka globoko sožalje sestri Gigčki in družini Sekcija KPI «J. Pertot* in «K. Starc* Prosek - Kontovel Knjiga o Mostu na Soči na razstavi «Prazgodovina Caput Adriae» V zbirki Katalogi in monografije, ki jo izdaja Narodni muzej v Ljubljani je izšel 22. zvezek z naslovom Most na Soči, ki so ga predstavili tudi na razstavi «Prazgodovina Caput A-driae», ki so jo odprli na Gradu sv. Justa. Že v samem podnaslovu Zgodovina raziskovanj in topografija nam avtorja knjige Stane Gabrovec in Drago Svoljšak nakažeta bistvo vsebine. Delo razdeljeno na sedem poglavij je trojezično — ob slovenskem tekstu je spremljajoči italijanski prevod, v geografskem opisu Milana Šifrerja kot zadnjem poglavju pa nemški prevod. V predgovoru zvemo, da je knjiga prva izmed petih napovedanih knjig, ki bodo proučevale arheološko podobo Mosta na Soči. Tak obsežen načrt, ki si ga je zadal vzhodnoalpski komite, katerega člani so arheologi Jugoslavije, Italije in Avstrije, bi bil brez skupnega sodelovanja neizvedljiv. Gradivo in dokumentacija o izkopavanjih s tega najdišča se namreč hrani v vseh treh državah. Predgovoru sledi v knjigi opis kraja ob sovodnji Bače, Idrijce in Soče, katerega ime je bilo v srednjem veku vezano na cerkev sv. Mavra «In pon-te sancti Mauri». Kasnejše poimenovanje Sv. Lucija se je vezalo na izgradnjo nove farne cerkve, ki je bila posvečena kronanju device Marije in sv. Luciji. Sedanji naziv Most na Soči je kraj dobil šele po drugi svetovni vojni. Pregled zgodovine raziskovanj obsega tri glavna raziskovalna obdobja. Začetna raziskovanja sredi prejšnjega stoletja so s svojimi odkritji pritegnila tedanji znanstveni svet in dala pobudo za nadaljnja izkopavanja. Med raziskovalci tega obdobja je najbolj zaslužen župnik Tomaž Rutar, saj je prvi začel arheološko gradivo nabirati in shranjevati, še bolj pa je pomembno to, da je s svojim pisanjem opozoril javnost. Tem prvim raziskovanjem so nato sledila med leti 1884 in 1902 obsežna izkopavanja nekropole, ki sta jih vodila C. Mar-cheseitti in J. Szombathy. Objavljene fotografije njunih izkopavanj, terenskih zapiskov in skic ngm vsaj deloma približajo njun način dela, ki je v tistem času dosegal najvišjo izko-pavaino raven. Nemimi časi prve in druge svetovne vojne ter spremljajoča obdobja krize in obnove so pogasili izkopavalno mrzlico na Mostu na Soči. Tako se je tretje obdobje začelo šele po letu 1970, ko je Goriški muzej začel z raziskovanjem prazgodovinske naselbine. Izkopavalna bera preko sto let trajajočih raziskovanj je uvrstila najdišče v sam arheološki vrh evropskih prazgodovinskih najdišč. Čeprav se je o Mostu na Soči že veliko pisalo, o čemer priča obsežna bibliografija, ki daje seznam celotne poznane literature, se je vendar čutilo, da manjka sintetičen prikaz arheološke podobe Mosta na Soči. To praznino bo sedaj zapolnila serija knjig, od katere je prvi zvezek že izšel. Da prihaja tako pozno do objave je jasno že, če površno preletimo kronologijo raziskovanj. Ta za jema obdobje od leta 1845 do leta 1982 in je urejena po letih z navedbo raziskovalca, raziskovanega prostora in rezultati raziskovanj, topografski podatki, ki so nepogrešljivi za arheo loško podobo Mosta na Soči, so podani opisno. Z odkrivanjem preteklosti tega kraja so se zaradi njegove lege — pred 1. svetovno vojno je pripadal avstrijski monarhiji, med obema vojnama Italiji in po 2. svetovni vojni Jugoslaviji — ukvarjali avstrijski, italijanski in slovenski raziskovalci. Zato je povsem razumljivo, da se gradivo starejših izkopavanj hrani največ v Trstu v Civici Musei di Sto-ria ed Arte in na Dunaju v Natur-historisches Museum. Spoznanje, da je v slogi moč, je najbolj prišlo do izraza pri načrtu grobišča, kjer so postavljene v prostor raziskovalne po vršine vseh dosedanjih izkopavalcev. Poglavje pa je popestreno še s fotografijami skic, izkopov in načrtov izkopavanj J. Szombathyja in C. Mar-chesettija. Arheološko podobo Mosta na Soči dopolnjuje geografski oris. Zemljepisne okoliščine so namreč v veliki meri prispevale, da je ob vznožju vzpetin Bučenice, Cvetja in Senice zraslo arheološko nahajališče evropskega pomena, B. ž. T. Šolske vesti Začetek štGlasbenega septembra^ Pianist Claudio Crismani v luteranski cerkvici S koncertom tržaškega pianista Claudia Crismanija se je v ponedeljek v luteranski evangeličanski cerkvici na Trgu Panfili začel ciklus koncertov v okviru ((Glasbenega septembra», ki ga prirejata združenji «Appunta menii musicalb in «Cappella civica» pod pokroviteljstvom Avtonomne turi stične in leloviščarske ustanove. Na slednji koncerti se bodo odvijali ra zen v luteranski cerkvi še v baziliki sv. Silvestra, v svetišču na Vejni in v katedrali sv. Justa. Luteranska cerkvica na Trgu Pan fili ima odlične akustične lastnosti in lahko sprejme okrog 300 poslušalcev, kar je neprimerno več kot lahko sprejme bazilika sv. Silvestra, ki tu di nudi dobre akustične pogoje za komorno muziciranje. Pianist Claudio Crismani je v Italiji in tudi v tujini, zlasti na Poljskem in na Češkoslovaškem, precej znano ime, morda bolj kot doma, čeprav je tudi v Trstu že večkrat koncertiral. Diplomiral je iz klavirja na konservatoriju v Bocnu, izpopolnjeval pa se je v Varšavi z Marguerilo T. Ka-zuro. Na otvoritvenem koncertu cGlasbe-nega septembra» se je predstavil s Uagdnovo sonato v Es duru (HOB. 16 št. 16) z dvema Chopinovima polone-zama op. 26 ter z dvema fantazijama na temo Wagnerjevih oper Tristan in Izolda in Tannhauser v Lisztovi obdelavi. Claudio Crismani je pianist znatne muzikaličnosti, ki je prišla lepo do veljave zlasti v interpretiranju Hayd nove sonate, pri. kateri ni manjkalo lepo izpeljanih fraz zlasti v drugem stavku (Andante non troppo). Manj prepričljiva je bila interpretacija Chopinovih polonez predvsem zaradi poudarjene težnje po forsiranju for tissimov in predimenzionirani vehementnosti, marsikdaj na škodo zvočne čistosti in dognanega fraziranja. Fantaziji na temi IVagnerjevih oper Tristan in Izolda in Tannhauser se redko pojavljata na koncertnih repertoarjih in pianistu ne dajata večjih priložnosti za demonstriranje muzika ličnih in tehničnih kvalitet. Aplavzom občinstva se je pianist oddolžil z izvedbo Bugamellijevega «N odurna*. (jk) Kino Ariston 21.30 «Veronika Voss». Režija Rainer Werner Fassbinder. Igrata Rosel Zech in Hilmar Thate. Eden 17.30 «Provaci ancora Sarm. Fenke 18.00 «11 maratoneta». Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale Dvorana št. 1 15.45 «Camal eccitatiom. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2. 15.45 «Delicious». Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3. 15.45 «Zombi m.» Film za vsakogar. Grattacielo 17.00 «Tenebre». Režija Dario Argento. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.30 «Quadrothenia». Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 17.00 «Pink Floyd the wall». Capitol Zaprto. Radio 15.30 clnsaziabile e golosa*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Venet© 17.00 «Triade chiama canale 6». Moderno 18.00—22.00 «Animal house*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Giardino pubblico 21.00 «The Wande-rers - i nuovi guerieri*. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje organizira v šolskem letu 1983 - 84 sledeče tečaje v tržaški pokrajini: 1. dveletni tečaj s kvalifikacijo za mizarje (I. letnik); 2. dveletni tečaj s kvalifikacijo za tajnice v podjetju (I. letnik); 3. tečaj s kvalifikacijo za analiste programerje; 4. tečaj ažuriranja za fiskalno vodenje trgovskih in gostinskih obratov; 5. posebni tečaj iz kmetijstva: vinogradništvo in kletarstvo; 6. posebni tečaj iz kmetijstva: gojenje oljk; 7. posebni tečaj iz kmetijstva: fitopatološ-ka zaščita kultur; 8. posebni tečaj iz kmetijstva: vodenje zadružnih obratov. Vpisovanje in podrobnejše informacije do 17. septembra od 10. do 12. ure na sedežu zavoda, Ul. Carducci 8/II, tel. 730210 in na sedežu Kmečke zveze, Ul. Cicerone 8/A, tel. 62948 (za tečaje iz kmetijstva). Šola Glasbene matice obvešča, da je vpisovanje novih gojencev za šolsko leto 1983 - 84 odprto za Trst in podružnice od 1. do 9. septembra od 9. do 12. ure na šoli Glasbene matice. Ul. R. Manna 29. Ravnateljstvo državnega učiteljišča (Anton Martin Slomšek* s priključeno vzgojiteljsko šolo sporoča, da se pričnejo popravni in vstopni izpiti jutri, 1. sept., ob 8.30, usposobljenostni izpiti na vzgojiteljski šoli pa 12. septembra ob 8.30. Koledar izpitov je na razpolago v tajništvu šole. Poklicni zavod J. Stefan sporoča, da se začnejo popravni izpiti jutri, 1. septembra, po razporedu, izobešenem na oglasni deski. Občina Devin - Nabrežina sporoča, da se bo začel pouk v vseh občinskih otroških vrtcih občine Devin Nabrežina jutri, 1. septembra, ob 8. uri. Državni znanstveni licej F. Prešeren obvešča, da se pričnejo popravni izpiti, jutri, 1. septembra, ob 8.30. Koledar izpitov je izobešen na oglasni deski liceja. Razpored pismenih popravnih izpitov na trg. tehn. zavodu (Ž. Zoise Jutri, 1. septembra: slovenščina za vse razrede, italijanščina za vse razrede, angleščina (drugi tuj jezik za vse razrede). Petek, 2. septembra: nemščina prvi in drugi tuj jezik za vse razrede; knjigovodstvo. Sobota, 3. septembra: matematika za vse razrede, trgovinstvo za vse razrede. Ponedeljek, 5. septembra: angleščina — prvi tuj jezik — za I.b razred stenografija. Ustni izpiti pa se začno v torek, 6. septembra ob 8. uri po razporedu, ki je na oglasni deski. Na oddelku za geometre na je razpored popravnih Izpitov naslednji: Jutri, 1. septembra: italijanščina -pismeno. Petek, 2. septembra: nemščina - pismeno. Sobota, 3. septembra: matematika pismeno. Ponedeljek, 5. septembra: tehnično risanje; gradnje; gradbena tehnika. Ustni izpiti pa se začno v torek, 6. septembra za vse tri razrede in vse predmete. IZŠEL JE GALEBOV ŠOLSKI DNEVNIK galebov šolski dnevnik 1983*1984 DOBITE GA V: TRŽAŠKI KNJIGARNI — Ul. sv. Frančiška 20 KNJIGARNI TERČON — NABREŽINA TRAFIKI TRETJAK — KRIZ TRAFIKI SEDMAK — PROSEK TRAFIKI CHESSA — Narodna ulica, OPČINE PAPIRNICI ŽERJAL — BOLJUNEC S pričetkom pouka ga boste lahko dobili tudi na vseh slovenskih šolah. GALEBOVI PRIJATELJI, POHITITE Z NAKUPOMI Včeraj-danes Danes, SREDA, 31. avgusta RAJKO Sonce vzide ob 6.24 in zatone ob 19.47 — Dolžina dneva 13.23 — Luna vzide ob 23.40 in zatone ob 14.23. Jutri, ČETRTEK, 1. septembra MLADEN Vreme včeraj: temperatura 23,5 stopinje, zračni tlak 762,2 mm rahlo narašča, veter 15 km severovzhodno, vlaga 55-odstotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 24,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Cristian Radin, Lo-renzo Bartulovich, Sara Morassut, Andrea Lama, Fabio Disint. UMRLI SO: 42-letni Guido Basa-donna, 53-letna Mirella Sangulin, 87-letna Clementina Gasdovich vd. Tro-nu, 72-letna Aristea Motz vd. Mari, 87-letna Giuseppina Poletti vd. Parma, 77-letna Zelica Zorzi vd. Venuti, 53-letna Maria Velicogna vd. Žito, 82-letna Giuseppina Pettirosso, 68-letni Santo Loredan, 68-letna Rosa Lesich vd. Lussi, 76-letni Giordano Carboni, 79-letna Francesca Revello vd. Patti, 63-letni Luigi Pierazzi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35, Miramarski drevored 117, Ul. Combi 19, Prosek, Žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Piave 2 in Borzni trg 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Piave 2, Borzni trg 12, Prosek in Žavlje. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 9171, predpraznična od 16. do 20. ure in praznična od 8. do 20. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596. Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197. Kati, Mirka in Tomaža Špaca pana je osrečila VERONIKA Veselju se pridružujejo sorodniki in prijatelji. Potovalni ur uti « Aurora » prireja naslednje izlete: Od 10. do 14. ter od 14. do 18. septembra — izlet na otok RAB. Cena 128.000 lir. 17. in 18. septembra — izlet na otok KRK. Cena 49.000 lir. Od 22. do 25. septembra — potovanje v Budimpešto. Cena 255 tisoč lir. 1. in 2. oktobra — izlet na Pli-tvička jezera. Cena 84.000 lir. • * • Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu «Aurora» — Ul. Cicerone 4, tel. 60-261. MENJALNICA vseh tujih valut 30. 8. 1983 Ameriški dolar . 1.595.— Kanadski dolar . 1.298.— Švicarski frank . 732.— Danska krona • . 163.— Norveška krona . 212.— Švedska krona 200.— Holandski flarint . 531.— Francoski frank . 196.— Belgijski frank . 26.— Funt šterling . . 2.390.— Irski šterling . . 1.870.— Nemška marka . 595.— Avstrijski šiling . 84.— Portugalski eskudo 11.— španska peze ta , 10.- Japonski jen . . 5 — Avstralski dolar . 1.275.— Grška drahma . . 17.— Debeli dinar . . 12,50 Mali dinar . . . 12,- i® BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P A THBT - ULICA T BlUZI OI-ArtP Koncerti V okviru tržaške glasbene ma :u. cije «Glasbeni september* , ojirj tri, 1. septembra, ob 20.30 v b . sv. Silvestra (Androna dej ^pifnzie na sporedu koncert harfistke r Tassini. „ V nedeljo, 3. septembra, ob 20J? P bo v evangeličanski luteranski cer* Largo Panfili, koncert pianista ms la Anghela Scebbe (Argentina;- Razna obvestila PD Kolonkovec prireja v soboto, jj: in nedeljo, 4. septembra, tradici ^ Praznik solate. Oba večera P 'sa. soboto tekmovanje v hitrosti B _ jen ju solate na kmetiji vrtnar,iipDše riča, v nedeljo pa razstava n J solate. Izleti KD Slovan - Padriče obvešča vs« izletnike, da bo odhod v Rt ya. nedeljo, 4. septembra, ob 6 '*' k) škega trga. Obenem obvešča ’ s nimajo potnega lista, naj P^^nico seboj prepustnico in osebno iz (obvezno!). krelec Sekcija VZPI-ANPI Boršt-Zab"ov0 organizira 11. septembra izlet ^ Gorico na osrednjo proslavo • vitve IX. korpusa. Vpisovanj Milki Žerjal - tel. 228-230 m Man Zaharju - tel. 228-481. SPDT prireja za izkušene 3-dnevni izlet ha Ta visoko ^ sko pot od petka, 2. septembra £ poldne do nedelje. Vpisovanje P' borniku Pavlu Fachinu (te-od 13. do 14. ure do vključno 31. avgusta). gv- Združenje Union Podlonjer ^ Ivan priredi enodnevni izlet ^ ■ gaz0 tembra v Ribnico - Kočevje jju. 20 - Dolenjske Toplice (kosUOJ ypi. ljavo in preko Ljubljane v ^ in sovanje in informacije vsak yaldi' četrtek od 17. do 19. ure v vu ^ rivo 30/11. nadstropje - tel. 732858. izdrav- V spomin na prijatelja *n črnika KUD Griblje Jožeta Stru ^ ruje podjetje Mercantile^4U- KD Vesna, 40.000 za ŠD 40.000 za dom A. Sirk v v 40.000 za spomenik padlim Križu. , f-iordai^ Namesto cvetja na gr?P . gilve Perisuttija darujeta Manja f ster Glavina 15.000 lir za rakasta obolenja. , r-j0rd^ Namesto cvetja na grob ulila*1 Perisuttija darujeta Laura oF čok 15.000 lir za Skupnost aru čine. r rzinič« S V spomin na Sergija G_ gj- t°r rujeta Pavla Lutman20.^,, ina' Nada Crasnich 20.000 za tico. Stori0 da' V spomin na tov. Bruna lir- Gerdol 25.000. Edi Kobal 1°-^, * in Mito Pertot 40.000 ter sek.ciJ° Mario Martelanc 15.000 KPI v Barkovljah. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 ALEKSANDER KOZINA °bvešč%o njene kliente, da bo o« rribra- v Prebenegu jutri, L sel’tc gva & UTAM knmnletno kuhinjo. PRODAM kompletno KU"‘VJKrem telja ter divan vse v -jne, ceru. DPr.o tel. 212-51»- nju po ugodni Biancospino 18/1, PRODAM pristno kraško fnniraH v v/iV^PfTLlh LlTcl . JP Tele- fonirati v večernih 1900 kV-tli - 85 kv. rrT in prostor PRODAM novo hišo v oko _ ga' > od 5. septembra dalje- v . iuuui košuta ter majhno mansardo sto. Tel. 228 390. cA - KOZMETIČNI SALON Ru*' ce„jen ljunec tel. 228 313 obvešča ^pr stranke, da bo salon P° st. 44. Toči belo in črno^ gaR1^ OSMICO ima Josip Gruden rček. tolci 6/A. Vabi vas na * . raje polič, belca ali tP pu^ ORIGINALNE japonske in kreme so na prodaj.% sad10 pri Kozmetiki «M»- ?^do»- ndo!' obraz, zaupaj ga «S‘ur. FTan#-OSMICO je odprla druž*"^ ,n Toči -3 v Slivnem št. 25. no vino. iiu vinu. i len*-: PRODAM FIAT 128 coupe ^ v dobrem stanju. Možna drugim avtom. Tel. 229"*^ P|{|MORSKI DNEVNIK — 31. avgusta 1983 programi rtv □ siran 7 Začetek beneškega filmskega bienala J 40. zMostre internazionale bile^eiria't’ v Benetkah. Lanska ju-MdeZf]Z^a tega fesRvala — za ^opisja ^Lz,je: J° n,apJvedih 1° obe(aI( in drugih občil sodeč, mno-jetuno-rj1- Vxi s° opozarjali na iz-%th 1 .°9°dka, na prisotnost šte-sveta ^rtznanih režiserjev s celega lilmn / a, *novih» upov italijanskega ’>ussi'-tv}an’ Boh mer, Edtvards, Za- Trumi ■ multinacionalna družba Gau-ifender sama tu predstavila novitete Pa >. ,.s.a> Fassbinderja, Loset/a in !°cchia ‘Janov Amelia, Brusatija, Bellom ’ nenazadnje na veliko anto-Wka,J^lrosPektivo najboljših del, jy0 ki' na beneškem Bienalu. r|Xini 71 d običajnim* Nemcem (u Njg lev za Wendersovo STA-pria- . ARI in največje «neuradno* Carn^ Je Predsednika žirije, Marcela %’kluU, zadnjemu Fassbinderju, tozitivn’ • *n *e drugim redkim na sJlm. izjemam, s tem mislimo in rnnrJS0 Peneracijo, na Rohmerje Val, v elež’r>vostmi moramo predvsem ,;rhu dl institucionalne menjave na reč ^^oriižacije. Iztekel se je nam šfce9a n- t celotnega vodstva Bene 0a mTZenala, torej tudi dosedanje ^zanJl0Tia sekcije za film, Carla nel|0 u' katerega je nasledil Bru Itiibr^' r>j po-'° Venu> do kakšnih navzkri !lrBlvl upravnih orgnov jav krog Jnr>v; Poskusi pobotanja o-!;rriernif- m‘h *n sorodnih stališč, H>nZinamdm ne privedejo do u ,!eda 1/ °dločitev, pač pa rodijo ‘jujej0 dnipromisarstva, ki zadovo-Tq Vse ’n nobenega, ugrizion^‘lfn zastoj je skrajno redi-9a j ‘ra‘ ugled in pomen beneške t° sorJr0^’ Predvsem v razmerju 1 prerf ne®a *n bližnjega Cannesa. ei’i mm, ^davnim so beneški Zlati l’eč prav toliko, če ne še jOrdujpn canneške Zlate palme; vse ^Uadir Je bilo treba čimprej na Sktirajl' J v tem Cizzani uspel? Nesno ■ ** soSlašajo, da je njegovo rinje ,?n Preudarno eksperimenti-Nijanjp 1 shematično in postopno u-^in ; tradicionalnih festivalskih g n ne, obrodilo sadove. Da ^ebn, Jtelke spet prednjačijo na Seveda Sceni, takoj za Cannesom ?**o*tra». Filmske Benetke so „• Eg neuradno otvorili sinoči, M s posebno gola priredit Jli Joule to Ingrid», posvečeno S, Jedski igralki Ingrid Berg njsk* ler so med drugim vrteli tr!0rQni> lZvlečke iz njenih najbolje C. ob prisotnosti števil ,} soigralcev in kolegov: Pečk, Liza Minelli, Audrey Hepburn, Maiimuian Schell in še drugi. Danes, 31. t.m., se uradno začnejo projekcije na vseh sedmih sekcijah festivala, žirija, ki, vsaj na papirju, je zelo podkovana, saj jo sestavljajo izključno režiserji (preds. Ita lijan Bernardo Bertolucci, Amerika nec Bob Rafelson, Francozinja Agnes Varda, avstrijski pisatelj - režiser Peter Handke), bo lahko izbirala med znanimi in neznanimi avtorji. V uradni konkurenci VENEZIA XL je na voljo kar 19 naslovov: orne nimo predvsem zahodnonemškega LA FORZA DEI SENTIMENTI Alexan-dra Klugeja, Altmanov STREAMERS, GLUT Švicarja Thomasa Koerjerja in še IL DISERTORE in UNA GI-TA SCOLASTICA Italijanov Giuliane Berlinguer in Pupi Avatija. V tekmi za nagrade je tudi 11 filmov iz sekcije VENEZIA GIOVA NI, npr.: italijanska LONTANO DA DOVE (Francesco Marciano, Stefa-nia Casini), IL MOMENTO DEL L’ AVENTURA (Faliero Rosati) in nemški NEL MEZZO DEL CUDRE (Dorsi Doere), portugalski GIOCHI Dl MANO (Monique Rutler) in Špan ski CRONACA DEL ALBA (Antonio Jose Betancor). V konkurenci in izven nje lahko torej zasledimo zelo proslavljena ime na. Poljaka Andrzeja Wajdo z novo francosko-nemško koprodukcijo UN AMORE IN GERMANIA, Šveda Ing-marja Bergmana s 5-urno TV produkcijo, FANNY E ALEXANDER, Francoza Costa Gavrasa (H AN K A K.), bivšega «novovalovca» Jean Luc Godarda (PRENOM CARMEN) in Alaina Resnaisa (LA VITA E’ UN ROMANZO), že omenjena Altman in Kluge, zelo pričakovanega zadnjega Fellinija z E LA NAV E V A, Japonca lchikaivo, Woody Allena, itd. 19 filmov bo predvajanih ob opoldanskih in polnočnih projekcijah VENEZIA GIORNO in VENEZIA NOTTE, ki so namenjena v glavnem sinefilskemu občinstvu. V sredo (danes) opolnoči bodo začeli s Cukorje-vim A STAR IS BORN, nadalje bo do na vrsti. LEGATI DA TEN ERA AMIC1ZIA (Alfredo Giannelli, 10 CON TE NON Cl STO PIU (Gianni Amico). Tudi v sekciji VITTORIO DE SI CA je cel kup filmov: njena VETRI NA ITALIANA predstavlja nove ita lijanske avtorje. V seznamu so An drea Barzini FLIPPER, Gabriele Sal-vatores (igralec - režiser pri avant gardnem «Teatro deli'Elfo*) SOGNO Dl UNA NOTE D 'ESTATE, Sauro Scavolini UN FORO NEL PARA BREZZA, Claudio Callegari AMORE TOSSICO, Beppe Cino IL CAVALLO, LA MORTE, IL DIAVOLO, Gabriele Lavia (tudi trenutno med najboljšimi gledališčniki v Italiji) IL PRINCIPE Dl HOMBURG, Muzzi Loffredo OCCHl NER1, OCCHl BlONDl, OC CHI FE LINI, Salvatore Moira FAVORITI E VINCENTI, Massimo Maz-zucco SUMMERT1ME, Renato Mere-ghetti DIVERGENZE PARALLELE, Daniele Segre TESTA DURA, in še skupinski film JUKEBOX gojencev šole-laboratorija «Gaumont-ItaIia» in „ enajst kratkometražcev absolventov rimskega Centro Sperimentale Cine matografico. Od ne Italijanov imenujmo Nemca Hansa W. Geissen-doerjerja DIARIO Dl EDITH, nima mo namreč drugih podatkov pri roki. Nekaj besed tudi o letošnjih študijskih retrospektivah, ki bodo prikazale opus Francoza Rene Claira in Italijana Elia Petrija. Izbor filmov in kataloga so pripravili Edoar do Bruni in Ugo Pirro, in Tullio Kezich. Ni dvoma o veljavnosti obeh. pred kratkim umrlih, sineastov in niti o strokovnosti prej navedenih izvedencev, vendarle se nam zdi pre več banalna in poceni taka kulturna politika, ki privilegira celebra livno spominjanje «Prvi daljši postanek svaLaVila v in 462 prevoženih miljah °P . g^up" Dawsonu, kjer sva ostala 4 • ^ pa- no sva se v 65 dneh, ki s -a V rabila, da sva priplula d? . yendaf raznih krajih ustavila 15 “Jr —čitk0’ ti dnevi niso bili nameni®tako. ^ ampak sva jih izkoristila zaSlu-sva z opravljanjem raznih j^pila žila denar, s katerim sva h živež za nadaljevanje potovanj ^ ^ Tomaž je nato nadaljeval svo)^ jn_ poved o potovanju, o sr^..' z rek0 dijanci, o plitvinah ob šoto J pr Klondyke, o tisočih kanalnj^ u reka tere se v spodnjem toku ra jz- Yukon in po katerih sta s . ng-gubila in šele po nekaj dnen. z me°: šla pravo strugo, 0 Jsre^i?,ičinah. ^ vedi ter o drugih dogodiv d'3 sta jih doživela preden sta sre meseca po odhodu iz ^hitoh^# čno prispela do oceana h Emmonack. •mivoStil' O vsem tem in drugih zani ^jd-z njunega potovanja ^mo (mtn) njih dneh objavili daljši Kino Gorica spec*a' VERDI 18.00-22.00 «VigiJat<} le*. D. Hoffman. Barvni VITTOR1A 17.30—22.00 ^ P pove^ le a lezione di sesso*- v mladini pod 18. letom-CORSO Danes zaprto. Tržič PRINCIPE Danes zaprto. philadel' EXCELSIOR j8.00-22.00 phia security». Nova Gorica in 0^°^eri^ SOČA 19.00-21.00 «Linija»- w kriminalka. „ -j; k-nef~ SVOBODA 19.00-21.00 Pa so imeli »izdelane« programe. Napad klm 'čnsk° šolstvo se je nadaljeval s prepovedjo «il0Sk,e.ša glasila «Novi rod« na Tolminskem. To teh; . ie bilo precej priljubljeno, so razširjali . in a. : J« «« cmoi ha " Prav ti so dobili ukaz, da ga ne smejo s°lah propagirati. Čeprav je ta prepoved iz- šla že v oktobru, t.j. pred uradno objavo Gentile-jeve reforme, je bila do učiteljev dokaj stroga. Poleg prepovedi so od učiteljev zahtevali, da s podpisom jamčijo, da se bodo držali tega ukaza in ne bodo skrbeli za razširjanje »Novega roda«. »Goriška straža« je tako početje imenovala “brezobzirno kulturno kanibalstvo« in je zapisala, da jo je to zelo presenetilo, čeprav so časi taki, da je ne more nič več presenetiti. Neljubo presenečen je bil tudi trgovec Anton Lušicky, ko sta ga dva neznanca poklicala pred hišo v Avčah na pogovor, ki pa ni bil nič drugega kot izgovor za pretep nič slutečega človeka. Pretepača sta bila iz Kanala in s seboj sta imela še nekaj pajdašev, ki so si obraze pokrili, da jih ne bi Lu-šicky prepoznal. «Edinost« je zapisala izjavo nekega fašista, da je bil Lušicky tepen zaradi svojega članstva v dramskem krožku. Ko se je šel oškodovani pritožit v Kanal na sedež fašija, so mu odgovorili, da bodo stvar preiskali. Vprašljivo pa je, če so se obljube držali. Čeprav so fašistični veljaki pozivali svoje članstvo k redu in disciplini, ker je fašizem že prešel obdobje nereda, je »Edinost« zapisala, da so kanalski fašisti konservativni, ker nočejo priznati novega fašističnega obdobja. Raje so delali po svoje in v temi. * * * Da so tudi prefekti bili v nekaterih primerih »zelo napredni« kaže ukaz, ki ga je 19. oktobra 1923 v Vidmu izdal prefekt Pisenti in se glasi: «Vsi čas- niki, ki so izhajali v pokrajini Furlaniji doslej izključno v tujem jeziku, bodo morali od 21. oktobra 1923 dalje dodati naslovu, člankom in vsakemu zasebnemu odstavku odgovarjajočo prestavo (prevod) v italijanščino. Časniki, ki se ne bodo držali pričujoče odredbe, se bodo zaplenjali. Proti kršilcem odredbe se bo postopalo v smislu zakona. Predstavniki javne oblasti imajo nalog, da izvrše pričujočo odredbo.« »Goriška straža« je npr. imela podnaslov «Vedetta Goriziana« in je ta ukaz že izdala dvojezično. Enako velja za »Edinost«, ki pa je imela italijanske prevode 24., 25. in 26. oktobra, 27. oktobra pa je izšla popolnoma slovenska izdaja. Vidimo, da je Pisenti bil ostrejši in hitrejši v protislovenskem nastopu, saj je njegova odredba veljala še nekaj dni. Slovenski poslanci v Rimu Podgornik, šček in VVilfan so takoj poslali Mussoliniju protest sledeče vsebine: “Ekscelenca Mussolini, predsednik ministrskega sveta, minister za notranje zadeve, Rim. Prefekt furlanske pokrajine zaukazuje z odredbo od 19. oktobra zaplenitev vseh slovenskih časnikov, izhajajočih v pokrajini Furlaniji, ako se od 21. oktobra dalje ne vključi v besedilo časnika celoten prevod v italijanščini. Podpisani poslanci odločno protestirajo proti tej kršitvi ustavnih zakonov in zahtevajo takojšnji preklic odredbe. Podgornik, šček, VVilfan.« Vprašljivo je, koliko je ta protest slovenskih poslancev zalegel. Verjetneje je, da So bolj vplivala pogajanja med Italijo in Kraljevino SHS in sklenitev prijateljskega pakta 27. januarja 1924. leta. stran \Q □ ŠpOrt PKIMOHSKI DNEVNIK — 31. avgusta 1983 Drevi v 4. kolu italijanskega nogometnega pokaLa Udinese in Triestina favorita mm Franco De Falco V italijanskem nogometnem pokalu bodo že drevi igrali 4. kolo. Tako Udinese kot Triestina bosta tokrat igrala v gosteh. Videmčani, ld so v nedeljo zanesljivo premagali moštvo Caveseja, bodo drevi nedvomno pred težjo nalogo. Ob 21. uri se bodo namreč spoprijeli v gosteh proti Vareseju, ki v tej, tretji skupini ima točko manj od Videmčanov. Žico in tovariši so seveda tudi v tem srečanja nesporni favoriti. Drevišnjega tekmeca pa nikakor ne gre podcenjevati. Lestvica 3. skupine pa je po 3. kolu naslednja: Udinese 5, Bologna in Varese 4, Cavese 2, Cosenza 0. Tržaški drugoligaš, ki je v nedeljo zopet poskrbel za lepo presenečenje (zasluženo je premagal moštvo Sampdorie), bo tokrat gostoval pri moštvu Campanie. Srečanje se bo pri čelo ob 20.45. Glede na to, da so nogometaši Campanie doslej osvojili le eno točko, je torej Triestina v tej tekmi tudi favorit. Na dlani pa je, da so Tržačani doslej igrali odlično pred domačim občinstvom, v gosteh pa še niso pokazali, kar znajo. Zato je tudi vsako predvidevanje za dre-višnje srečanje zelo tvegano. Lestvica 1. skupino po 3. kolu pa je naslednja: Sampdoria, Triestina in Cremonesc 4, Pistoiesc 3, Piša 2, Campania 1. Drevišnji spored italijanskega pokala pa bo še kako zanimiv glede na to, da so nekatera prvoligaška moštva doslej krepko razočarala in celo v dvomu je, če bodo napredovala v naslednji del. To velja predvsem za Inter, ki je v težki krizi. Doslej je zbral le dve točki, že drevi pa bo pred nelahko oviro. Igral bo namreč proti Avel-linu. Tudi Juventus in Lazio, ki sta bila nesporna favorita v 2. skupini, sta doslej delno odpovedala. Turinčani bodo sicer danes igrali dama proti Tarantu, rimski nogometaši pa se bodo v gosteh pomerjli proti prvo-uvrščenemu Bariju. Poprečno je doslej igrala tudi Genoa, ki bo danes gostovala v Foggii. DREVIŠNJI SPORED 4. KOLA SKUPINA 1: Campania - TRIESTINA (20.45); Cremonese - Sampdoria; Pi- stnipsp _ pjco SKUPINA 2: Bari - Lazio; Catanza- ro - Perugia; Juventus - Tarmtc. SKUPINA 3: Varese - Udinese; Cave se - Napoli; Cosenza - Bologna. SKUPINA 4: Empoli - Parma; Inter Avellino; Sambenedettese - Cesena. SKUPINA 5: Atalanta Milan; Rimini - Arezzo; Roma - Padova. SKUPINA 6: Foggia Genoa; Vicen-za - Palermo; Monza Torino. SKUPINA 7: Carrarese - Verona; Ca-tania - Cagliari; Reggiana - Čampo basso. SKUPINA 8: Casertana - Ascoli; Fio rentina - Como; Pescara - Lecce. • UGO CONTI, 67 let, ki je v svoji nogometni karieri igral za več italijanskih klubov (Piša, Fiorentina, Juventus itd.) in ki je bil tudi trener, je včeraj umrl. • «AZZURRE» ZA KOŠARKARSKO EP. Italijanska košarkarska zveza je objavila seznam reprezentantk, ki se bodo udeležile evropskega prvenstva na Madžarskem. Le te so: Caldato, Draghetti, Gorlin, Melon, Montelati-ci, Passaro, Peruzzo, Pollini, Pomi-lio, Rossi, Tufano. Prvin jugoslovanska nogometna liga Ljubljanska Olimpija danes v Titogradu Se bo tokrat Olimpijin'01 tašem sreča vendarle na smelnnn. • ^ Od ostalih današnjih srečanj ^ menimo, da bo vodilni Velez igrm ma proti Vardarju, Priština »8^ la zagrebški Dinamo, državni v Partizana pa Rijeko. Danes bo 4. kolo v prvi jugoslovanski nogometni ligi. Ljubljanska Olim pija, ki je doslej osvojila le eno točko (v nedeljo doma proti Železničarju), bo danes gostovala v Titogradu, kjer se bo spoprijela z domačo Bu-dučnostjo, ki je v treh kolih osvojila dve točki. Na dlani je, da danes Gugljovi varovanci si poraza ne morejo privoščiti. Predzadnji so na lestvici. Nov poraz pa bi jih lahko drago stal: popeljal bi jih v hudo krizo, iz katere bi se težko izmazali. Res pa je tudi da so Ljubljančani doslej imel zvrhano mero smole. V prvem domačem srečanju so bili boljši tekmec od Hajduka, pa vendarle so izgubili. V nedeljo proti Željezničarju so vodili vse do 86. minute, ko je Terčič zakrivil avtogol in Sarajevčani so tako odnesli iz Ljubljane dragoceno točko. Današnji spored: * Budučnost - Olimpija; D'oirno yar. kovci - Crvena zvezda; Ye!®". ge-dar; Radnički - Osijek; Hajd lik; Sloboda Sarajevo; zeljez"‘C*b; Vojvodina; Priština - Dinamo Partizan - Rijeka. • GEFIDI. Italijanska zveza je včeraj objavila sP°k preiti lijanske ženske A l lige, v r.e0. nastopa tudi tržaško društvo jo. V prvem kolu bodo Tržačan gy igrale v Viterbu proti moštvo Danes na svetovnem kolesarskem' prvenstvu Amaterji na 100 km na kronometer ALTENRHEIN (Švica) — «Naš cilj je tretje mesto,* je včeraj optimistično izjavil Edoardo Gregori, trener italijanske amaterske kolesarske reprezentance, , ki se bo danes pomerila na prvi preizkušnji svetovnega prvenstva v cestni vožnji, in sicer na 100 km na kronometer ekipno. Vsekakor je Gregorijev optimizem nekoliko tvegan, če upoštevamo, da Italija v zadnjih dvajsetih letih, razen drugega mesta leta 1977 v San Cristobalu, ni žela večjega uspeha. Kako bo, pa bomo videli že danes. Ekipo bodo sestavljali Giovanni Bot toia, Giuseppe Manetti, Eros Poli in Mareello Bartalini. Rezerva bo Roberto Pagnin, ki je bil v soboto žrtev padca in je tako preskočil dva treninga, zaradi česar je trener me nil, da ga ne more vključiti v ekipo. Proga današnje dirke bo povsem ravninska, saj bo potekala po avtocesti. Prav zato bo uvrstitev «azzur-rov» precej važna tudi glede na prihodnje olimpijske igre v Los Angelesu, kjer bo proga prav tako ravninska. Najnevarnejši nasprotniki «az-zurrov» bodo danes gotovo tekmovalci iz Vzhodne Nemčije in Sovjetske zveze, poleg seveda Nizozemske, Norveške, Švedske, Francije, Švice in tudi ZDA. Dirke se bodo udeležili predstavniki iz 22 držav, start pa bo ob 13. uri. Italija bo na vrsti kot petnajsta, vsaka ekipa pa bo star-tala z dveminutnim presledkom, zadnjih pet pa s triminutnim presledkom. • NOVA AMERIČANA CURETON IN DUEROD bosta ostala pri Scavolini-ju Tako je odločilo predsedstvo kluba po včerajšnjem pogovoru z igralcema, na katerem so razjasnili dogodke zadnjih dni, ki so dvignili precej prahu. Zlasti ostra je bila polemika okrog Curetonovega obnašanja na turnirju v Sondriu, kjer je na lastno pest stopil na igrišče, in se ni menil za trenerja Skansija. Cureton se je opravičil in obljubil, da se kaj podobnega ne bo več zgodilo. Prijateljska tekma začetnikov Breg — Inter S. Sergio 2:1 (0:1) BREG: Cottar, Sancin, Starec, Kozina, Cah, Vodopivec, Raffaele, Slavec, Pelizon, Krašovec, Pintus (rezerve Glavina, Čuk, Zupin, Reggio, Alberti). STRELEC: Pelizon (2) Bregova ekipa začetnikov se je letos precej pomladila, kljub temu pa jo lahko že v prvi prijateljski tekmi nove sezone pohvalimo tako glede prikazane borbenosti kot tudi tehničnega napredka. Vsekakor pa bo treba za verodostojnejšo sliko o ekipi počakati še na kakšno tekmo. (M.Š.) Kapetana Brega (na levi: Ivo Strnad) in San Giovanni ja ter sodnik pred ponedeljkovo otvoritveno tekmo nogometnega turnirja za memorial «Ž. Race* na Proseku. Zanesljivo so zmagali nogometaši San Giovanni ja (3:0) Zarja — S. Nazario 2:0 (1:0) ZARJA: Racman (v 46. min. Puz-zer), Bencich, Tognetti, Marc, Ga-brielli, Križmančič, Grgič, Bon, Be-driva (v 46. min. Bessi), Fonda, Ra-žem. S.NAZARIO: RonceUi, Bubich (v 46. min. Kozlovich), Gersinich, Prelaz, Scher, Manzutto (v 46. min. Or-lich), Lanza, Vascotto, Franz, Ras-man (v 46. min. Pilat), Coranica. STRELCA: v 10. min. Gabrielli, v 61. min. Ražem. V drugi tekmi Racetovega memoriala je bazoviška Zarja s klasičnim izidom 2:0 odpravila novoustanovljeno ekipo S. Nazaria, ki bo letos nastopila v 3. amaterski ligi. Ba-zovci bodo tako odigrali prvo polfi- nalno srečanje proti S. Giovanniju, kj je v otvoritveni tekmi pren agal Breg. Čeprav je zmaga Zarje zaslužena, saj so Bazovci pokazali boljšo tehnično pripravo, moramo reči, da je bil nasprotnik trd oreh, saj je zaigral zelo borbeno in požrtvovalno V vrstah Zarje smo videli nekaj novosti: nastopila sta namreč vezna igralca in sicer Gabrielli, ki je v lanski sezoni igral pri Gaji in Bon, ki je lani bil pri Campanellah ter napadalec Bedriva. V bistvu je Zarja pokotzala dobro igro, maramo pa reči, da je morda tudi nekoliko podcenjevala nasprotnika, ki je brez dvoma solidno opravil svojo nalogo. (H. V.) rialu? » po' 3. SEPTEMBRA V LIGNANU Predavanje o nogometu s slovenskima strokovnjakoma Zveza tržaških nogometnih trenerjev bo 3. septembra v Lignanu Sabbiado-ro priredila zanimivo predavanje s slovenskima strokovnjakoma na temo •Teoretične in metodološke značilnosti sodobnega nogometnega v mladinskih kategorijah*. Teoretični del z vrsto zanimivih tem (•Analiza sodobnega modela igre*, •Psihosomatski status igralcev* itd.) bo podal prof. dr. Branko Elsner. Praktični del pa bo izvedel prof. Zdenko Verdenik, vaje pa bodo prikazali mladinci NK Sava iz Kranja. Glede na pomembnost tega predavanja, na veliko strokovnost obeh pre-dnveteljev, prireditelj vabi vse trenerje, da se predavanja udeležijo. Na včerajšnjem tekmovanju v Trstu Spodbudne uvrstitve naših atletov Včeraj je bilo v Trstu na sporedu prvo pokrajinsko tekmovanje za mla dinske kategorije po poletnem premoru. Kljub še vedno počitniškemu1 vzdušju, se je na stadionu zbralo precej nladih atletov, med katerimi so bili tudi člani treh slovenskih društev Adrie, Bora in Devina. Njihov nastop je popolnoma zadovoljil, saj so dosegli več dobrih uvrstitev in rezultatov. Naši atleti so včeraj osvojili tri prva mesta, od katerih sta dve pripadli Tanji Kalc. Svoje nasprotnice je premagala tako v teku na 80 metrov z ovirami kot v skoku v daljino. Prva je bila tudi Katja Migliore, ki je nastopila v teku na 60 m z ovirami. Za las pa je zmaga ušla Borutu Ra-cetu, ki se je v teku na 100 m z ovirami uvrstil na drugo mesto z istim časom kot zmagovalec. |fyp Mladi atleti se bodo zopet pomeri li že v petek na drugem delu pokra jinskega tekmovanja, ki se bo začel ob 15. uri. IZIDI DEKLICE 60 m ovire: 1. Katja Migliore (Bor) 11"4; daljina: 4. Sandra Sumberaz (Adria) 3,45 m; 8. Lara Milano (A-dria) 3,36 m; izven konkurence Katja Migliore (Bor) 3,58 m. KADETINJE 80 m ovire: 1. Tanja Kalc (Bor) 13"4; 2. Veronika Gerdol (Bor) 14"1; 3. Carmen Natural (Bor) 15''8; 6. I-vana Ažman (Bor) 17"6; daljina: 1. Tanja Kalc (Bor) 4,46 m; krogla: 3. Ivana Ažman (Bor) 6,21 m. KADETI 300 m: 5. Igor Sedmak (Bor) 44’'6; 100 m ovire: 2. Borut Race (Bor) 15”9; višina: 4. Borut Race (Bor) 1,45 m; 5. Igor Sedmak (Bor) 1,40 m; 7. Mar jan Guštinčič (Bor) 1,30 m; četvero-skok: 2. Alan Oberdan (Bor) 12,94 m; 3. Aljoša Škabar (Devin) 12,81 m; kopje: 2. Alan Oberdan (Bor) 39,86 metra; 3. Boris Čepar (Bor) 34,14 m. (C. D.) • STEVE CRAM, angleški atlet, je v okviru mitinga v Londonu skušal popraviti svetovni rekord na dveh miljah, ki ga je leta 1978 postavil Steve Ovett s časom 8’14”93. C ram ni uspel. Bil je za 1”42 prepočasen. • SMRT PILOTA. Vzhodnonemški pi lot 1.1 a us Schultz, 41 let, je umrl med motociklistično dirko v Poznanu. Nogometno SP leta 199® ZRN preklicala kandidaturo DuSSELDORF - Po J sedaj tudi ZRN. preklicala rjev ro kot eden možnih °r®anrvenstva svetovnega nogometnega P leta 1990. ^ Poslednji rok za vložitev jj re za to prireditev zapade avgusta. j. Medtem pa je 6 držav vloži^P j. njo za organizacijo SP- (}rč>' talija, Francija, SZ, Avstnj ja in Anglija. • ITALIJANSKI OLIMPIJS*1^ BOR za letošnjo sezono ne n"ega zahtevati nobenega poviška . ^ listka Totocalcio. Tako je v povedal predsednik CONI Caff. leg tega je povedal, da bo g sVe-didature Italije za °rganiz . a \9$ tovnega nogometnega prven ra]a italijanska nogometna zveza tgcijo 1 predstaviti ustrezno dokunien; v]a-vladnim pristankom, predsec gode Craxi pa že sedaj v.®.araZmer°' glaša, saj bi bili stroski ma majhni, dobiček pa veh V sinočnjem srečanju tradicionalnega nogometnega turnirja za memorial «Ž. Race» BAZOVIŠKA ZARJA USPEŠNA Zasluženo je premagala ekipo S. Nazario - Drevi: Primor je - Roianese Ob robu proseškega igrišča... # pr(r V ponedeljek zvečer se F f j tuf' seškem igrišču začel nogo ^«1 tis®' nir za Racetov memorial- ^jal"1 mi, ki je igral na vseh me - je tudi. nogometaš in kaPcwzaSta'lU Ivo Strnad, kateremu smo nekaj vprašanj. «Kaj misliš o Racetovem «Turnir je zelo P^^^nog01^ Žarka Raceta dolžnost, d® n ^ tega pa predstavlja taše, ki smo igrali in oben te1” turnirju nastopamo m s tem overn" najlepši način oddolžimo J jgtefl1®' spominu. Glede izločilnega.. v,erJe' pa čeprav imajo organizacij gn no upravičene težave in z‘ n8 tem slim, da vsaka ekipa, ki “L turnirju, bi morala imet'“"L jd P igra vsaj dve tekmi. Niste • 5k bil v prejšnjih letih, to J pinah, mi je bolj ugajal-* of *Bo Breg v bližnji t’ •Organizirati nogometni J tako enostavno, poleg >gr ' r turiVr imeti tudi razsvetljavo, * veče?„o lahko uspe, le če 'gfaS =„ dr115 je urah. Zaradi tega si je ", erI) k® 1 zadalo kot prvo nalogo. P upra od občine dobilo igrišče da postavi razsvetljavo.* *Kaj predstavlja zote ®r?vs6t t® •Breg praktično je.za^da sem preživel vsa moja > pri , v dobil prijatelje in družbo- ^ le' gu igram že 16 let in k tfj* . članski ekipi. Lepih in •st' piani j. spominov v tem obdobju jjSte n V mislih pa imam vedno lepše.* (B.R.) ^imorski dnevnik — 31. avgusta 1983 šport □ stran 11 Ojačena Borova košarkarska ekipa je v ponedeljek pričela priprave na novo sezono Sosič: Borili se bomo za sam vrh sezon lpravam> na novo košarkarsko karij . začeli tudi Borovi košar-bodo igrali v promocijskem V Ra vosti uTm mo®tvu J° let<)s ved frenerct prvo naJ omenimo, da je driian 5? vodstvo moštva prevzel A-tudj igj°?lc' ^ bo kot lani pri Poletu tni^^n Sosič, letnik 1955, je kot Sestopil Ural i »nje ^jan Pffttnnn pri Boru, da bi nato Hiral L, k. Boletu, kjer je tudi trenil a, jT? , ska moštva. Pri Jadra- vitve ilPbli ^ ,same njegove ustano-* “'stopilo k Poletu kot trener in je riacto^T1 tU[b kapetan moštva, ki zopet j?* ? v B-l ligi. Lani pa se je igralce j k Poletu kot trener in štvotn Pa je z Borovim mo- lueriff",', kako je prišlo do združi- Jankov* za prijatelje «B: »»fjev v Splitu zbranih 14 obd »Ja zla, sarn<> dvanajsterica bo b' ,\ij £, ,olajno iz MIS v Spli i> in^č je letos prvič vrv iv; je letos prvič i Se h JUS°slovanske reprezentan ®—*wvctii!>Ke reprezeniai i pohvaliti z enaki M- i® bon? kole8a Prandi. Najp za esre<-'il nastop na kvalifil Jul , sb°P na EP v Atenah, h. JUBnoiI 1 ““ ^ v ttienan, , "sko8?-Vani najprej premag; «!* so f- Rubili z domačini in i , i°čil6n !nci premagali še Grke ^lani i16 bil količnik v setih, da S tJfn Obtičala na 3 mesi . u m , "uiivaia na o. mes S?Voi,-i. io pozneje pa so domač ^ drugo mesto na turnirju jih «,Za ^Lovoriko Jugoslaviji n’ Jih “ »'>JvoriKo uugos b premagala Kanada. " Pa ni?!103 Kube in slaba Frai jePop0c?*'a bila dorasla nasprotni r. vSe t Ju8°sk>vanski izbrani vr: Nti ^spodrsljaje pa Jankoviča, ker so res ne so zadnji Jankovič: Jugoslovanski odbojki čimprej vrniti nekdanji ugled» leti delali z reprezentanco nestrokovno, kar najbolje potrjuje neuspeh na zadnjem evropskem prvenstvu v Bolgariji. Sedaj se stvari premikajo na bolje, a izgubljeni ugled, vabila na večja tekmovanja ter mesto v evropski, da ne rečemo svetovni odbojki bo izredno težko pridobiti, ker je konkurenca izredno močna in iz leta v leto bolj zahtevna. Najprej smo vprašali Jankoviča, katere igralce je zbral za Split. «Tu so: Pospišil (Željezničar Osijek), Trifunovič (JNA - Partizan), Ivanovič (Partizan BG), Tasevski (Vardar SK), Matijaševič (Partizan BG), Čauševič (JNA - Mladost Monter ZG) Lozančič (Mladost Monter ZG), Kasič (Mladost Monter ZG), Janoševič (Mladost Monter ZG), Ni-šič (Vojvodina NS), Imširovič (Bosna SA), Travica (Mladost Monter ZG), Basi (Mladost Monter ZG) in čur-cijevski (Vardar Skopje).* «Kako pa potekajo priprave?» «S fanti sem izredno zadovoljen. Vsi so zdravi in tudi forma je več kot zadovoljiva.* «Na turnirju v Skopju ste zlahka premagali vse nasprotnike. Konkurenca pa ni bila kaj posebnega.» «Res je tako! Mladi reprezentanci Jugoslavije in Japonske ter makedonska prvoligaša Vardar in Rabot-nički niso bili enakovredni nasprotniki. Naše sposobnosti in slabosti bi morali preveriti na večjem turnirju, a te možnosti nismo imeli in ta- ko smo se morali zadovoljiti s to konkurenco.* «Skupini za bližnje sredozemske igre sta znani. Kaj bi nam povedali o nasprotnikih?» «Najhujši tekmec bo verjetno Grčija, s katero imamo odprte račune. Mislim pa, da se nam bo uspelo oddolžiti za letošnja poraza na kvalifikacijah za EP in potem na balkanskih igrah. Če se Grki razigrajo, so resnično nevarni (to so spet dokazali v Vidmu v srečanju z Južno Korejo, op. p.), a mi bomo nastopili z močnejšo postavo, ker bosta igrala tudi vojaka Trifunovič in čuševič. Ostali tekmeci v skupini ne bi smeli biti tako nevarni.* «Vi, kot trener in reprezentanti še posebej pa imate pred nastopom v Maroku dokaj zahtevno vlogo in težko nalogo, ker je Jugoslavija doslej na vseh sredozemskih igrah, odkar je odbojka na sporedu — Neapelj 1963 — osvojila zlato kolajno.» «Tega se vsi tudi zavedamo in poskušali se bomo tudi okinčati spet s kolajno, a osvojiti zlato bo izredno težko, če zmagamo v skupini bi se morali v polfinalu srečati s Francijo, ki ni tako nevarna in potem bo naš nasprotnik za zlato Italija. To reprezentanco bo izredno težko ugnati, ker kolega Prandi ima res odlično postavo.* «Katera bo udarna jugoslovanska postava?» «Pričeli bomo z naslednjimi šestimi igralci — Tasevski, Čauševič, Travica, Kasič, Lozančič in Trifunovič. To so prekaljeni odbojkarji. Fantje se zavedajo, da bodo pred izredno težko nalogo, a nastop na sredozemskih igrah v Maroku je zadnja letošnja priložnost, da vrnemo nekdanji ugled naši odbojki, ker, kot je znano, na EP v Vzhodni Nemčiji ne bomo nastopili,* (G. F.) Lokar 1. hi icarjeva zena ... 0i.Brogi. Bilo je v nedeljo popoldne, bilo je je-;%ii vedrem toplem vremenu, ko se je sonce tSakn tak° nizko, kakor da hoče pogledati skozi °kn0 te jj^te d' ?elav„>eJski popoldan ustvarjen zato, da je tudi v i i w 111LAU, ItcUVUI Ucl I lULt/ i^aj, ktl° v izbo in kuhinjo in vprašati: «Ali ste doma? In je vse prav?» Računala sva, da sva se Proti delavskim hišam ob že- % S H te ?6lavskVJOi ________ h^ko ‘h hišah ob tem času mir in svetloba in se {/kihe aze°v°nš do mile volje. Mladina je bila po-0SradjKa. *gri^u, starejši ljudje pa v cerkvi, v viri ^ed i 'n P°vs°d nekaj. a. Sva- da je Slapenski bolan in da je bol-D niegova žena. Vedela sva, da sta se oba v a in ^a nista ve£ tisto, kar sta nekdaj H^la ak° se še pokažeta na cesti in s palico, in ^eg Va. da sta 3 preselila, nekako umaknila z 2ak5Vori^a' a to je bilo že nekaj let nazaj. Sto ^hkn’ a lo 01,0 ze neKa) nazaj, ti ^icah SVa te(*a) z Marijanom rinila po strmih i, bij Z1 lia? Bil je tudi spomin na stare čase, a je arbo spomin. Bilo je še nekaj življenja, ki ie asko Zamikalo in zvabilo, čeprav življenje na % * tiru in na umiku, čeprav življenje v po-■ "endar, vedela sva, takrat, ko je bilo to življenje še v prostem poletu, je bilo prav zanimivo, da, dosti bolj dražeče in zvedavo kakor prenekatero. Slapenski je sedel — ko sva prišla — pri mizi v kuhinji in bral. Žefe, njegove žene, pa ni bilo. Žefa je bila v postelji in to sva kmalu zvedela. Ni bila naravnost — kar se reče — bolna, zdrava pa tudi ne, najbolj prav ji je bilo takole v nedeljo popoldne v postelji. To sva izvedela in videla in ni bilo težko dognati in razumeti. Pošalili smo se, da prebira Slapenski star koledar, da rine nazaj v stare čase, a to je bilo samo mimogrede. Odgovoril nama je: «Kaj pa bi?» Pri tem se mu je usedel na licu okoli usten tisti nežni, otroški nasmeh, ki sem ga dobro poznal iz nekdanjih dni in ki mi je bil prav ljub in rad sem ga imel, ker je bil jamstvo — kakor sem pozneje dognal — neke meni ne povsem razumljive dobrote. Ozrl sem se na steno, kjer je v kletki pri oknu kanarček brusil ob paličici svoj kljun in se nato malo preletel. Pogledal sem gospodarja in vprašal, če poje. «Če poje?» mi je vrnil vprašanje, «če poje?- Nato je povedal, da zjutraj, a da to ni pravo petje, temveč neko neurejeno čivkanje, in da ni čudno, da ni kaj boljšega, ker: «Kaj pa bi človek samemu sebi popeval? Nima kompanije, ni družice.- «To bi moglo biti,- sem pomislil na glas. Zdaj sem se sam nasmehnil, in ta smeh se mi ni kmalu zgubil z obraza. «Kdo bi to vedel bolje kakor vi,- sem ga nato nekako podražil in zdaj sva si sedela drug drugemu oba s smehom iz zadrege na licih nasproti. «Kdo bi to mogel povedati bolj resnično kakor prav vi?» Slapenski je bil v še večji zadregi in menil: «Stari časi, ki se ne povrnejo. Na vašem borja-ču je bilo včasih res živo.- «Saj to sem mislil,- sem nadaljeval, da bi ga spodbudil, «to mi je prišlo v spomin, kakšen živžav je bil včasih tam pri nas. Še zdaj mi včasih vstane v ušesih, kakor da me hoče oglušiti.- Gospodar se je zasmejal na glas in se z dlanjo nalahko plosknil po bedru. V trenutku pa, kakor da se je jasno nebo popolnoma prekrio, se je njegov dobrodušni nasmeh sprevrgel v nekaj grenkega in menil je precej previdno: «Žefa, moja žena, je bila takrat tako čudna, tako prizadeta ali morda bolna, da sem moral iskati kak pripomoček ali mašilo ali kakorkoli že, ko je sprevidela in spoznala, da v zakonu ne bova imela otrok. In res jih nisva imela.- Vdal sem se v njegovo voljo in razumel, da ne smem biti nadležen. Previdno sem opomnil: «In ste ji pomagali? Ste ji znali biti na roko?-Pogledal me je brez smehljaja in pomislil: •Pomagal? Bil na roko?- Govoril je, kakor da me ne razume. Kam se je zgubil? Nisem bil gotov, če besedo prav obračam, in pristavil, da mu pomagam iz zagate: Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108.000 lir. * V SFRJ številka 6,00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. primorski M. dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432)731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska H ZTT Trst 6an italijanske averfl Jas°Pis"ih aaloinikov FIEG Italijani pridno «izvažajo» svojo valuto v tuje države RIM — Italijani kar pridno «izvažajo» denar v tujino. Po izračunih kvalificiranih bančnih tehnikov naj bi Italijani nezakonito «.pretihotapili» kar 35 tisoč milijard lir oziroma toliko naj bi znašal njihov kapital v tujih bankah. Ti podatki prihajajo na dan pred skorajšnjo razpravo v parlamentu, ki bi morala spodbuditi vlado, da se odloči za nekakšno «valutno sa nacijo* in v tej zvezi sprejme tudi «posojilo Italija». Vendar, kako so izvedenci sploh prišli do zgoraj omenjene številke? Gre za precej enostavne račune, ki se nanašajo na konec leta 1976 in začetek 1977, ko sta bila sprejeta «sanacija» (kdor spet prinese svoj kapital v državo, ne plača globe) in zakon 159, ki je valutni prekršek spremenil iz upravnega v kazenskega. No, takrat so imeli Italijani na tujem 30 tisoč milijard, v zadnjih šestih letih pa naj bi se položaj, predvsem zaradi notranjih gospodarskih težav, le malo spremenil. Kljub temu pa se zgoraj omenjena «sanacija» ni obrestovala, saj je prišlo v Italijo le tisoč milijard. Nekatere banke so že naredile prve korake, da bi zvedele, kaj namerava vlada ukreniti, da zajezi pojav nezakonitega izvoza valute. Vendar kaže, da na ministrstvu za trgovino s tujino še nimajo razčiščenih pojmov. Kako bi jih tudi imeli, ko gre pri izdelavi novega zakona za zelo kompli cirano stvar, ob kateri se morajo posvetovati še s pravosodnim in finanč nim ministrstvom. Enako zapletena je tudi izdelava načrta za «posojilo Italija». Na tem področju je treba premostiti nekaj težkih tehničnih zaprek, v prvi vrsti vprašanje obresti pri menjavi v tuje valute. Gre torej za dvojni problem, kajti to posojilo predvideva nabiranje kapitala na tujih tržiščih in amortizacijo v italijanskih lirah. Je policaj pravilno izbiral? f~-M P* ai^fp! Izraz na obrazu londonskega policaja je dovolj zgorovcn: najbrž ni preveč zadovoljen s svojo plesalko in bi do meje med Izraelom in Libanonom, čeprav je tam precej «vroče» in zaplesal z 21-letno Mileno Sinneri... Ue Uspela izstrelitev vesoljskega trajekta Challenger Spektakularen nočni start v vesolje CAPE CANAVERAL — Z zamudo 17 minut glede na programiran čas izstrelitve, so včeraj ob 2.32 po krajevnem času z oporišča Cape Canaveral na Floridi lansirali ameriški vesoljski trajekt «Challenger» iz serije «shuttle». Zamudo so narekovale vremenske razmere, v zgodovini ameriških vesoljskih podvigov pa gre za drugi primer nočnega lansiranja vesoljskih ladij, potem ko so prvega opravili leta 1972, ko so izstrelili raketo z luninim modulom «apollo 17». «Challenger» bo v vesolju šest dni in bo v tem časa opravil 98 krogov okoli Zemlje. Njegovo posadko sestavljajo komandant Richard Truly in astronavti Daniel Brandenstein, Dale Gardner, William Thornton in Guion Bluford. ki je prvi temnopolti vesoljec. «Challengerjev start» so spremljali desettisoči Američanov, ki so kljub neugodnemu vremenu in pozni nočni uri napolnili plaže in ceste v bližini vesoljskega oporišča, da bi prisostvovali po mnenju mnogih najspektakularnejšemu lansiranju neke vesoljske ladje. «Challengerjeva» raketna vektorja sta s slepečo svetlobo za trenutek pregnala noč in povsem osvetlila nebo nad Florido, kar dve minuti pa je bilo videti ogromen steber rumeno žareče svetlobe. Po mnenju izvedencev ga je bilo videti v premeru 720 ki- lometrov. Po dveh minutah od izstrelitve sta se raketna vektorja ločila od trajekta in padla v Atlantski ocean, od koder ju bodo potegnili na suho. Po slabih devetih minutah so ugasnili tudi trije Challengerjevi motorji, njihovi rezervoarji pa so odpadli in bodo razdrobljeni padli v Indijski ocean. Čez naslednji dve minuti in pol sta dva orbitalna motorja vesoljskemu trajektu omogočila, da se je namestil v začasno krožnico. Le nekaj minut po izstrelitvi je komandant Truly vzpostavil stik z vesoljskim nadzornim središčem v Hustonu Challenger se bo na Zemljo vrnil prihodnji ponedeljek, njegova glavna naloga pa je namestiti v predvideno krožnico indijski meteorološki in telekomunikacijski satelit «Insat 1B», poleg tega pa bo posadka preizkusila tudi telekomunikacijski satelit «TDRS-A», pomemben za misijo «spacelab», ki ga je ob sodelovanju ZDA projektiral evropski vesoljski zavod. Na krovu Challengerja je tudi šest miši, ki bodo v vesolju preizkusile novo vrsto živalskih kletk, ki jo je izdelala ameriška NASA. Vest o izstrelitvi Challengerja je nemudoma posredovala tudi sovjetska agencija TASS, ki je v komentarju obtožila ZDA, da gre tudi tokrat za vojaški poskus, maskiran z miroljubnimi nameni. Smrt med glasbenim koncertom kantavtorke Te*se ■edstavj.": CAGLIARI — Med koncertom znane napoletanske Sio je včeraj v Cagliariju prišlo do hude nesreče. 17-letni Robertino Murilli iz Cagliarija je hotel slediti glasbeni Pr jezal na bi plačal vstopnega listka. Zato je z nekaterimi drugimi f 31111 a(ji pr^ pela. Zid pa je^ ^ velike teže popustil in Murilli ja dobesedno pokopal. Niti takojšnji da zid. ki obkroža športno igrišče, kjer je De Sio velike teže popustil in Murillija dobesedno pokopal, mu um.op..j. r mofga nikov ni rešil fantu življenja. Murilli je včeraj ponoči umrl zarad travme in drugih udarcev. Bi se Dante vrnil v Firence? ■j v Fir^i RIM — uče bi Dante lahko še govoril, bi se gotovo ne vrnu ustanoviW Nekoliko nenavadno izjavo je dal Severina Regazzin i, direktor m,. Dantejevskega centra v Ravenni in menih samostana, kjer hra ^udo 11 velikega italijanskega pesnika. Regazzini je s tem odgovoril na v pels[ kega florentinskega učitelja, ki je predložil peticijo z več kol ^ pesi" podpisov, da bi Dantejeve ostanke prepeljali iz Ravenne. Tja s ■ ^as kot «gibelinski ubežnik» zatekel iz Firenc, od koder so ga tak izgnale. . .. pod^0' Istega mnenja je ravenski župan Giordano Angelini, i“ da je Dante našel v Ravenni svojo novo domovino. . žufal>[j Po vsej verjetnosti bosta držali trditvi meniha in ravens c jfl ? Dante se je namreč večkrat obrnil zaman na florentinske mes ^ apeW' se lahko vrnil v svoje mesto. In po enem izmed zadnjih °bup sv0je§ pismu, ki se začenja z znanim «Popule mee, quid feci tibh ni mesta, kljub številnim predlogom za pomilostitev, nikdar več vi Posnetek slikovite nočne izstrelitve ameriškega vesoljskega trajekta «Chal!en-ger» z oporišča Cape Caneveral na Floridi (Telefoto AP) Mlade čipkarice razstavljajo v Idriji IDRIJA — Čipkarska šola v Idriji z oddelki v Spod nji Idriji, Cerknem in Črnem vrhu je organizirala v galeriji Idrija razstavo izdelkov svojih učenk, ki uspešno nadaljujejo tradicijo idrijskih ^klekljaric*. S svojimi čipkarskimi izdelki, ki so jih izdelale v lanskem šolskem letu, so mlade čipkarice pritegnile pozornost številnih obiskovalcev, ki so si razstavo ogledali. Čeprav idrijska čipkarska šola s svojimi oddelki deluje v skromnih pogojih, mlade čipkarice prijemajo za svoje izdelke številna priznanja. Čipkarska razstava v idrijski galeriji, ki bo odprta do nedelje, 4. septem bra, je obenem tudi spodbuda tistim učenkam, ki se bodo letos vključile v delo čipkarske šole in tako prispe vale, da ta cenjena umetna obrt v Idriji in okolici še ne bo izumrla, čeprav se v zadnjem času vedno manj žena odloča za to delo. SILVO KOVAČ Dejavnost jugoslovanski zdomcev v Argentini Argentini blike, največji praznik narodov in narodnost* _ Proslavo bo priredil posebni odbor «Kohi' j_. slovanske skupnosti za domovinske pra7.ni * Jjjjj so* ma vsa jugoslovanska društva v Argentini. šte*j letos aprila; predsednik je Rodolfo S°ba r Zar|C^ za podpredsednika je bil imenovan 'r deMeiav' za tajnika pa Carlos Emilio Fabijan. Odb proS* vrsto let in je glavni pobudnik vseh osre /aZlxikib-ob pomembnih jugoslovanskih obletnicah in I drol?' Letos poteka tudi štirideset let odkar so '' oSlaW, zasedanju AVNOJ postavili temelje nove ,aVjti p Prav zaradi tega hoče odbor primerno Pr7 oVanja’ rf. republike in bodo v ta namen priredili P"”3, .»urni V bodo trajala teden dni. Napovedan je bogat “"vene n gram, ki vključuje tudi razne športne in dr nifestacije. BUENOS AIRES - Tudi v nrgc.it*- - ,an vanski izseljenci proslavljali 29. novembc . v narodnost* ieH> n. v. Gogolj: Taras Buljba riše: Željko Lot( padca. rui fsJA3STAR.C3S KOZAK. 0OVDJ TAKSNO iMRT 6\ 2EV.I V3AK KOZAK L/CČMA SLA* V/A RUSKI ZEM-L "Tl '