IVAN JERALA A slednjič se ni mogel več pre- magati, vstal je, se oblekel in šel. KRALJ,Kl JE HODIL KRAST ,Pi;išel jf.mi trŠ L0 prodajalne ' slanme, belega kruha m drugih živii. »No,« si je mislil kralj, »okno je nizko, zlezem v prodajalno, ukra- Za deveto goro, devetim gozdom dem kos kruha, ki nima dosti vred- in deveto reko je živel nekoč kralj. nosti, in jutri trgovca bogato ob- Modro je vladal, malopridneže ka- darujem.« znoval in vsi ljudje bi bili dali živ- In zlezel je v trgovino. Tam je ljenje za svojega dobrega kralja. bila tema, da ni nič videl. Tipal je Edino, kar je kralju mrzelo, je bilo in dotipal roko, nato glavo in nogo. to, da ni imel sina, ki bi po njem ' Clovek! vladal. Zato je iskal, koga bi ime- »Kdo si?« je vprašal kralj. noval za svojega naslednika, ter se »Tat sem«, je odgovoril tisti člo- slednjič odločil za sina svojega mi- vek. nistra. »In te ni sram krasti?« se je raz- Seveda sta bila minister in nje- jezil kralj. gova žena zelo vesela. Toda mini- »Seveda me je. Toda kaj hočem, strica jebrž začela delati načrte, kaj ko mi je vzel minister poslednjo si bo kupila, ko bo kraljeva mati. kravo, ker je popasla košček na No, mislila je in mislila ter si tako njegovem travniku? Sicer pa, kaj dolgo predstavljala krasno življe- počneš ti tukaj ponoči? Gotovo si nje, da vsega tega z možem niti tudi tat.« dočakati nista mogla. Želela sta, da »Lej,« si misli, »moj dobri mini- bi kralj kmalu zatisnil oči. Kralj pa ster je storil temu človeku krivico. je bil še v najboljših letih in zdrav. Gotovo se je samo zmotil.« Minulo je leto, minulo drugo in Na glas pa je rekel: tretje leto. Kralj še vedno modro »Prav imaš, sem tudi tat. Bova vlada, Ijudstvo ga ljubi. kradla skupaj.« Ponoči pred njegovim godom se »Zakaj ne?« je rekel tisti človek. mu je nekaj čudnega sanjalo. Zbu- In kradla sta. dil ga je glas: Vzela sta prvi hlebec kruha in »Kralj, vstani in pojdi krast!« drugi in tretji. Kralj sega že po če- Kralj vstane, pogleda pod poste- trtem. ljo, po vsej sobi — nič. »Dovolj«, se je oglasil tisti člo- »No,« si misli, »to so bile samo vek. »En hlebec sem ukradel za de- sanje.« da, ki leži bolan, drugega za ženo In spet leže in zadremlje; iznova in tretjega za otroke, ki jokajo od glas: lakote. Nocoj sem že dovolj kra- »Kralj, vstani in pojdi krast, če del.« ne, umrješ!« Kralju je to ugajalo, a hotel je Kralj spet vse pregleda, toda ne človeka izkušati, češ: »Čakaj! Ču- vidi ničesar. tim tu še slanino. In kruh s slanino In komaj spet zadremlje, čuje: gre bolje v slast. Vzemiva tudi sla- »Vstani in pojdi krast! Če ne, nine!« umreš!« »Ne,« je dejal tisti človek, »za Kralj ni bil strahopetec, toda zdaj lakoto zadostuje kruh, slanine nam se je prestrašil. ni treba. Kradem le, kar moram, »Krast?« si misli. »Jaz naj grem slanina ni potrebna. Pojdiva!« krast, druge pa, ki kradejo, kaznu- In sta šla. Kralju je bil ta človek jem? Ne, ne pojdem.« še bolj všeč, a ga je še bolj izkušal. 208 »Ti si vzel, kar potrebuješ, jaz »Dobro skuhaj, da ne bo kralj pa nimam nič«, je rekel zunaj. »Poj- nič opazil, ko bo jutri pil iz čaše!« diva še kam krast!« In ministrica se je zasmejala in »Dobro,« je dejal ta človek, »ti pošepetala: si mi pomagal krasti kruh, moram »Potem ne bo več odprl oči, naš ti pomagati tudi jaz. Kam poj- sin bo kralj in lepo bomo živeli.« deva?« »Fojdiva krast h kralju. Ima pol- *h1 fŠttfAlfllllfI liltf ne skrinje zlatega denarja in dragih MB B >¦ ¦ ¦ I !¦ ¦ |/fl l/lf prstanov. Če vzameva en zlatnik, ne Bl WfW 1MMMm MMM1 P9mMm bo nihče poznal«, je rekel kralj. ^MmmSmMMmmmmmm7^rf9MMm »Ali si neumen ali hudoben člo SVLUQL^oiLjIjSxumJUWm vek, ker hočeš okrasti našega do- I ¦ ¦ ^o o o o ° ° ° wmm brega kralja!« je vzkliknil tat. »Mar BbI I r"LT"LJ~l *iMm ge reveže bi midva okradla, ko bi KAJ * ^P* ^^ ° m lahko zadovoljno smehljal; glasno I|]k o ^^H /* °| »Torej kam pojdeva? Morda k ¦[^"^"^^•v Q ?j _ ministru? Ta ima menda tudi zla- nvf ^- ^V _~ci\. f&L ^\ »O jej! Ta ima več denarjakakor I* /{.[^^^\m^^QS^^MkT\\ gospod kralj! Kralj daje revežem, l/\ ((ILlU V^{ ^*|ijKW/inll minister pa nikomur nič. Da, pri 1 jT^HH \s/^^^I^^^^^™/|(jr^ ministru — tam ti pomorem kra- I , f^| J^^/V^^Sjj^^lPl Kralj se čudi v duhu in noče ver- |> A^ ^V»5j^^C>^\\>I. 1 jeti, da bi bil njegov dobri minister IV_j ^Čr ^^-^>^^^\ takčlovek: ||T| ||||UU|(mm\%^y>\) »Poslušaj,« pravi, »zaka.i se nisi "W |j)i)'"'i'ii*m^v^>/ ^i pritožil pri kralju, ko ti je minister J__L V^(i i / vzel kravo? Najbrž to ne bo res, \- -f ^v«Z- ^/ kajne?« »Misliš, da bi kralj verjel tatu? Tat je vse to slišal ter se tiho Saj ti si tat, pa mi tudi ne verja- odplazil k svojemu tovarišu, mu meš«, je rekel ta človek. ponujal zlatnik in pravil: Tako sta prišla do ministrove »Ah, ko bi mogel jutri govoriti s hiše. kraljem! Za življenje mu gre!« »Čakaj,« je predlagal tat, »jaz Kralj se je takoj spomnil na tisti zlezem sam v hišo in ti prinesem glas, ki ga je izpodbujal k tatvini denar. Vidim, da si še zelo ne- ter mu grozil s smrtjo. izkušen.« »Vse je mogoče,« je rekel, »in Kralj je soglašal in tat je šel. morda boš tudi ti jutri kralja videl. Srečno se je vtihotapil, vzel en zlat- No, se že skoraj dani, morava se nik in hotel oditi. Zdajci pa je vi- ločiti. Bodi zdrav!« del pri priprtih vratih, da je v so- »Počakaj,« ga prime tisti človek, sednji sobi luč. Stopil je bliže in »ko se podnevi srečava, se niti spo- kaj je videl? Gospa ministrica stoji znala ne bova, ker zdaj je tema in pri peči, nekaj kuha in minister ji si ne vidiva v obraz. Kako bi to pravi: storila, da bi se spoznala?« 209 »Veš kaj?« je predlagal kralj. »Vzvišeni kralj, pij z nami zve- »Zamenjajva si čepici! Tako se bo- stimi na svoje zdravje in pusti uma- va spoznala.« zanega tatu. Biriči naj namesto te- In kralj mu je dal svojo lepo be zadostijo pravici!« baržunasto čepico, tat pa njemu ^ralJ Je vzel cas? v ™ko' toda svojo raztrgano in loeila sta se. zdajci se tat vojakom lztrga m Zjutraj je kralj precej zgodaj vstal obupno knči: inukazal svojim vojakom, naj išče- »Ne pij, kralj, ne pij! Mene m jo po mestu moža z rdečo baržu- škoda, ce me das obesiti, tebe pa nasto čepico ter ga privedejo k bi bilo škoda.« njemu ln vse Je povedal, kar je slisal, Medtem ko so vojaki iskali, je ko+Je kradel denar- Kralj posluša' kralj obhajal svoj god, ljudstvo mu Poton pa pravi: je voščilo zdravje in srečo, poseb- »Ppslusaj, clovek ce to m res, no pa minister in ministrica noSfls danes poslednjic glavo na A/T. . . v , , , . .... vratu. Ce pa je res, ti vse odpustim Minister je ze hotel dvigmti caso in še kravo ti vrnem.« kralju na zdravje, ko so vojaki pn- In takoj je vrnil čašo ministrici vedli tata. Le-ta pade pred kraljem ter j^ ukazal naj pije na kolena ter prosi m tarna. ,>Menda vendar ne boš tatu ver- Kralj seže v žep; vsi ostrme. Vla- jel? To vino je imenitno, skuhano dar si daje na svojo zlato krono nalašč za tebe.« raztrgano čepico in strogo zagrmi: »Da boš umrl!« je kričal tat. »Ti, tat, si ponoči kradel trgov- In kralj je spet ukazal ministru in cu kruh in povrh še obrekoval mo- ministrici, naj pijeta. jega dobrega ministra. Hočeš ta- Nista in nista hotela, slednjič pa jiti?« sta morala piti in takoj sta umrla. Revež tat je dvignil glavo in ni Tako je kralj videl, da mu je bil verjel svojim očem: njegova raz- ta človek zvest državljan, in ker ni trgana čepica je čepela na vrhu kra- imel zdaj več ministra, ga je ime- ljevske krone. Torej je moral biti noval za ministra. ta, ki mu je ponoči pomagal krasti, In odsihdob je bilo še bolje v tej samkralj. Zdajci se ministrica slad- deželi in novi minister je bil re- ko pripogne h kralju, mu podaja vežem naklonjen, ker je bil prej smehljaje se čašo in pravi: sam ubožec.