T . PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do emagsi GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. & DRUŽBE SV. MOHORJA M CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE X ZEDENJENIH DRŽAVAH. '(Official Organ of four Slovenian Organizations) ŠTEV. (NO.) 71 CHICAGO, ILL., SOBOTA, 11. APRILA — SATURDAY, APRIL 11, 1942 LETNIK (VOL.) LI. NARAVNA UTRDBA BATAAN PADLA JAPONCEM V ROKE Po trimesečnem odporu se morala ameriško-filipinska posadka podati napadalcem. — Okrog 36,800 vojakov prišlo v ujetništvo. — Napori in pomanjkanje pripomogli do padca. Washington, D. C. — Ameriški in filipinski brambovci, ki so cele tri mesece vzdržali napade Japoncev na malem polotoku Bataanu, ki tvori zapadni konec severnega filipinskega otoka Luzona, ter si s tem pridobili svetoven sloves, so se morali končno ukloniti silni premoči napadalcev ter so se podali. To poročilo je objavil vojni tajnik Stimson u četrtek zjutraj, ko ga je prejel od generala Wainwrighta, ki je po odhodu generala MacArthurja prevzel poveljstvo na polotoku. Poročalo pa se je obenem, da utrjeni otok Corregidor še vedno vzdržuje napade. Ta otok le- PRIMARNE VOLITVE IllinoUki volilci si bodo ▼ torek izbirali kandidate. Chicago, 111. — Prihodnji torek, 14. aprila, se bodo vršjle v državi Illinois takozvane primarne volitve, pri katerih si bodo volilci obeh glavnih strank, demokratske in republikanske, izbraji svoje kandidate za glavne volitve v jeseni. Izbrali se bodo pri teh volitvah kandidati za zveznega senatorja, za poslance ter za razne državne -------------------- uradnike. Pri kampanji je ži dve milji južno od Bataana! igrala vojna veliko vlogo, kajti pri vhodu v manilski zaliv.! vsak kandidat je skušal doka-V en dar pa je veliko vprašanje, \ zati, da je ravno on najbolj spo- , tiSs-jda ^aedi na odgovo^aem tamkaj kaj dolgo vztrajati ob toestu v tem kritičnem času. zalogah, s katerimi razpolaga- Volilci imajo zdaj pred seboj jo; novih zalog ne morejo pričakovati. / Poleg pi-emoči Japoncev je k ✓padcu Bataana pripomoglo tudi pomanjkanje živeža med vo-jaštvovm. Na malem polotoku je bilo namreč okrog 36,800 ameriških in filipinskih čet, povrhu tega pa tudi na tisoče domači nskega prebivalstva, ki se je s četami vred umaknilo na polotok, ko je začetkom januarja filipinska prestolica Manila padla Japoncem v roke. Gori omenjeno vojaštvo, ki je zdaj prišlo seveda v japonsko ujetništvo, je bilo po številu desetkrat slabotnejše od napadalcev ter je moralo biti takorekoč na stalni vojni straži. Napori in pomanjkanje hrane so torej zelo zmanjšali njegovo fizično odpornost. Palec Bataana sam na sebi nima posebnega strategičnega pomena. Japonci so si ta košček zemlje vzeli na piko očividno bolj iz moralnega ozira, kajti dokaj poniževalno je že bilo za rekorde in izjave raznih kandidatov in priporočati jim je. da gredo na volišče in oddajo svoj glas, kakor jim pač narekuje njih razsodnost. CHICA2ANOM BODO POKAZALI ZNAMENITOSTI Chicago, 111. — Kot se je v zadnjo sredo razodelo, je v na-rtu, da se napravi v Chicagi izstava, na kateri se bodo pokazale občinstvu razne zanimivosti, ki so jih zbrale zavezniške države. Med temi znamenitostmi bo aeroplan, v katerem je nazijski voditelj Hess priletel lani na Škotsko, dalje r^ki ujeti japonski mali pod-mornik, neki nemški tank, ujeti nemški in italijanski aeropla-ni, in podobni predmeti. Ta razstava se ima vršiti najprej v Chicagi, na kar jo bodo pokarali še v drugih mestih. nje, da se more tamkajšnja mala posadka ustavljati njih ogromni premoči. ZNAKI, DA MISLI OSISCE KMALU UDARITI London, Anglija. — Poročila z ruskega in z libijskega bojišča so takega značaja, da se more iz njih sklepati, da je velika nazijska pomladna ofenziva, ki se že dalje časa napoveduje z vso gotovostjo, takorekoč pred durmi. Vesti iz Rusije govore, da je Nemčija vrgla na tamkajšnjo fronto cele množine novih tankov, ki so pričeli tudi že napadati s tako srditostjo, kakoršna je bila značilna lani pri bojih pred Moskvo. Vendar pa so ti napadi omejeni le bolj na južni del fronte, zlasti na otok Krim, kjer je za operacije zemlja že dovolj trda. Na tem, južnem delu se tudi pričakuje glavni nazijski naval, kajti po mnenju tvedencev si bodo vzeli Nemci i cilj prednjo Azijo, da se za-fožijo tamikaj s , prepotrebniro oljem, in od tam naprej na Indijo, kjer imajo najbrž načrt, da se sestanojo z japonsko vojsko. Živahnost, ki se te dni opaža na bojišču v Libiji, potrjuje domneve, da imajo Nemci v načrtu omenjeni sunek proti prednji Aziji. Sploh se je po celem vzhodnem Sredozemlju vojna aktivnost zadnje čase oživila in tako je pričakovati, da bodo osiščene čete skušale iz Libije prodreti preko Egipta do Sue-za, in nato vzhodno, da se kje v Perziji združijo z drugo kolono, ki bi prodrla preko južne Rusije. * i k BRITANSKO POLITIKO DOLŽI ZA PORAZE London, Anglija. — Ne japonska premoč v tankih, aero-planih in v vojaški tehniki, marveč politika, ki jo je vodila Britanija doslej napram domačemu prebivalstvu na zapadnera Pacifiku, je kriva britanskih porazov ter izgube Mala je in Burme. Tako obdolžitev je izrazil zadnjo sredo na nekem zborovanju komunistični voditelj H. Pollitt ter dostavil, da je bila britanska politika že cele generacije taka, da je odtujevala domačinsko prebivalstvo, da se to ne mara bojevati na strani Britanije. Dejal je, da je "največja tragedija sveta" dejstvo, da se je Britanija poskusila približati Indiji šele tedaj, ko sovražnik stoji pred vratmi. --o-- NOVA OMEJITEV ZA GASOLIN OB OBALAH Washington, D. C. — Avto-mobilisti v mestih ob atlantski in pacifiški obali bodo, kakor se je napovedovalo zadnjo sredo, prizadeti od nove redukcije pri gasolinu. Pomožni koordinator šala 20 |>dstotkov normalne zaloge, katero so prej dobivale rasolinske postaje, ne bo zadostovala, in iz drugih virov se je izrazila domneva, da bo ta omejitev šla najbrž do ene tretjine. ŽUP4N STOPIL V MORNARICO Milwauke , Wis. — Kakor je bilo že pori čano, se je tukajšnji župan leidler priglasil k mornarici ii zadnjo sredo je bil zaprisežen % >t poročnik. Svojo službo bo iastopil 16. aprila. Zeidler, ki star 32 let in je eden najmfttjših županov v Ameriki, je, kakor se je izrazil, prejel dovolj|nje za odsotnost z županskega mesta za časa vojaškega službovanja. —4—o- PRIPOROČA SKRČENJE OSNOVNE ŠOLE NA &ZST LET Chicago, 111. — 5ra letni konvenciji katoliške vzgojne zv< je Rev. Cunningham, profesd na Notre Dame univerzi, stav;' predlog, najlbi se doba osnovfle šole znižala^ od sedanjih osjčm GEN. MARSHALL DELA V LONDONU NAČRT ZA OFENZIVO Splošno mnenje prevladuje, da se pripravlja Amerika skupno z Anglijo za veliko ofenzivo na evropski kontinent. — Marshall dejal, da se žele Amerikanci "raztegniti". KRATKE VESfr — London, Anglija. — Po radio preko Moskve se je slišalo tukaj zadnjo sredo poroči-lo, da je Ogrska poslala protest Nemčiji in Italiji proti temu, ko se je med Rumunijo, Hrvaško in Slovaško ustanovila vojaška zveza. — Kuibišev, Rusija. — List Moscow News, ki izhaja v angleškem jeziku, je v nekem članku, priobčenem zadnjo sredo, napovedoval, da bodo Zed. države podvzele veliko ofenzivi, ter je obenem pohvalil Ame-rikance, da so pripravljeni, 'o je vati se za svoje demokratične pravice. — London, Anglija.—Nemški aeroplani so v sredo bom- __________ w . ali se ne bodo čutili Amerikao- za olje se Jo namreč izrazil, da hardirifr V-badni d«4 £ "stenj^V prejšnja omejitev, ki je zna- Anglije, a niso povzročili znat- otočju, na kar j . London, Anglija. — Iz izjav, ki jih je podal ameriški general Marshall, načelnik generalnega štaba armade Zed. držav, ki je, kakor je bilo že včeraj poroča-no, prišel z raznimi drugimi osebnostmi semkaj, se mt>re z gotovostjo sklepati, da ima Amerika v načrtu pravo ofenzivo na evropski kontinent in, da je general zdaj v Angliji le zato* da se razgovori z britanskim poveljstvom o podrobnostih sodelovanja med armadama obeh velesil. Naprarrs časnikarjem se je Marshall izrazil, da so Zed. države v teku popolne mobilizacije in, da je zaradi velike razsežnosti ameriške zemlje mogoče, vežbati tudi velike armade. Neki časnikar je nato vprašal, VESTI 0 DOMOVINI "Jugoslovanski informacijski center" v New Yorku podaja v svojih poročilih izvirno poročilo iz Slovenije, v katerem omenja prve odredbe nacijskih oblasti ob okupaciji Slovenije. SLOVENCI NA GORENJSKEM POD^ HITLERJEM od okupacije do 17. oktobra 1941 Prve odredbe okupacijskih oblasti — (izvirno poročilo iz Slovenije) (Konec) Ko so bili v Begunjah izpraznjeni kaznilniški ' prostori po odhodu "Begunjcev" v Št. Vid, so začeli v Begunje dovažati "komuniste". Vsak, ki je bil po tem dnevu aretiran, je moral hočeš nočeš biti komunist. Seveda velika večina teh ni bila nikoli komunističnega mišljenja in tudi sedaj ni. Edina njihova krivda je bila, da niso hoteli postati čez noč Nemci. Sedaj se je tudi zelo spremenilo ravnanje stražnikov v Begunjah. Komunistom niso dovoljevali nobenih olajšav in okno, da bi videl, kaj se dogaja s tovariši na dvorišču in ga je opazila straža, je moral takoj sam na kolena in komolce . . . -o- Delavnost Rdečega Križa za naše vojne ujetnike New York, marc-april (JIC) — Iz urada jugoslovanskega delegata pri Mednarodnem Rdečem Križu smo prejeli sledeče: Uradni list Mednarodnega Rdečega Križa v Ženevi, "Revue Internationale de la Croix Rouge" je v neki svoji številki prinesel poročilo delegata Mednarodnega Rdečega Križa g. Lamberta, ki je obiskal večje število ujetniških toborišč v Italiji. Med drugim glasilo poroča: "G. Lambert je posetil ujet-niško taborišče, v katerem so Anglije, a niso povzročili nejše škode. Načelnik belgijske vlade Spaak pa je isti dan po radio objavil, da bodo angleška letala napadla tudi belgijske tovarne, ne samo francoskih. VOJNA BO PRISTIUGLA TUDI ŽENSKE OBLEKE Washington, D. č. — Vojni produkcijski urad je zadnjo sredo izdal odredbe, po katerih se nalagaajo tudi na ' žen,ske obleke razne restrikcije, da se prihrani na blagu za vojne namene. Povdarilo pa se je obenem, da te omejitve ne bodo tako dalekosežne, da bi skušale zpreminjati modo, marveč se bo odredilo le, da bo od oblek izginilo vse, kar ni bistveno potrebno, kakor na pr. široki rokavi, nagubana krila, itd. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA" et na šest/let, dočim naj bi višja šola in kolegij še vedno ostala pri štirih letih. Pri nekaterih zborovalcih pa je njegov predlog zadel na oster protest. raztegnit*". Ni sicfr feg$*izrec- iio omenil, vendar se domova da je s to "raztegnitvijo" milil, da se bodo ameriške čete razširile preko Evrope. Splošno menenje viada, da se fW~<^fevanjTm Manjkalo" namerava napad , na EyropoJ na Gorenjskem. Neprestano do- a naprej. O tem bomo pozneje vec slišali. Tukaj tfaj le toliko omenimo, da teh ."komunistov" tudi' po konča- vzeti kakor hitro bo dovolj ž in materijala na razpolago, bo uspeh siguren, kajti ta ofenziva se bo podvzela z odloč- važajo nove. In ker so sedaj iam kot talci, ki jih utegnejo vsak hip poklicati na morišče, si lahko mislimo, v kakšnem nostjo, da mora uspeti, in tie Strahu živijo iz dneva v dan. InomanAm /in oo Ka/ia nrvw/\4- _ _ — namenom, da se bodo čete zopet umaknile, ako ne bo šlo vse gladko. --o- IZGLEDI ZA PŠENIČNO ŽETEV UGODNI Chicago, 111. — Ozimna, pae-ugodnem stanju, ka- Ugotovljeno je n. pr., da je bilo ob koncu septembra v Begunjah zaprtih 200 Slovencev. Njihovo število se pa od časa do časa spreminja. Na svobodo se sicer redko kdo vr- ■H ne- Mnogo jih mora v smrt iz mca je v ugodnem stanju, ka- maščevanja za "storjene zlo-kor se je objavilo zadnjo sredo j čine>% ki M kar naprej v_ iz uradnih virov. Tekom zad-, ljajo na 2asedenem ozemlju> njega časa je namreč vladala:i— t— • .. nadnormalna temperatura preko vseh pšeničnih in koruznih okrožij in farmarji s svojim delom dobro napredujejo. Edino v Illinoisu je bila zemlja za pomladno delo doslej nekoliko preveč mokra. kakor bomo pozneje opisali. Včasih pa jih po- nekoliko odpeljejo v druge zapore ali taborišča. Tako je bilo v začetku mjeseca septembra več odpel j anih v taborišče Kraut na Koroškem. Vsi "Begunjci" od tedaj iskreno želijo, da bi tudi nje zadela ta vabljfiva usoda, ker na te način bi vsaj ušli strahu pred smrtjo kot talci. Tudi v Št. Vidu nad Ljubljano, se je godilo ujetnikom vse drugače, kot se jim je godilo, ko so bili še v Begunjah. V novih zaporih so bili izpostavil jani hudim duševnim in telesnim mukam. Tu so namreč uvajali svojo "častno" službo novi "cvetovi nemškega naroda", mladi pripravniki za SA oddelke, po večini smrkavci iz Kočevja. Ti so "samo za vajo" pretepali odlične slovenske može, družinske očete in jih silili, da so se morali plaziti po dvorišču na golih kolenih in komolcih, dokler si niso kolen in komolcev do krvi odrgnili in popadali v nezavest. Kdor je začel pešati ali je že opešal, je bil neusmiljeno tepen. "fa kazen hajajo spr | larja, I vojfti ujetn in da so obfesti ravnale. Vojaška Ravenni. ^ateri je Grkov in Jugoslovanov," posveča vsem bolnikom dobro p^žnjo. Prav tako je v voja"š"ki-.^plniš-nici v BolOgni, Ucjer je okrevališče grških- in jugoslovanskih " .ranjencev. Hrana je dobra. Ujetniki toiko- obiskujejo gledališče in kino. Vse bolniki pregleduje mešana zdravniška komisija. —Buy Defense Bonds and— Stamps— UJ LAHKp STORIŠ •na prvih slik. ki so prispele s Filipinov po prvem /Napadu, izvršenem tamkaj od Japoncev, so se moral* dolge vrste beguncev izseliti iz svčjih bivališč nekje ob zalivu Manile. za svoj slovenski katoliški dnevnik v tej letošnji kan^anji, če imaš dobro voljo in če "razumeš potrebo katoliškega tiska med nami. To lahko storiš z^ ta na-*nen, Če greš še te preostale dni kampanje na delo me^ svoje sosede in prijatelje ter j^h pridobiš za naročnike tega lista. To, kaj bo kdo rekel, ali to in ono te naj nikar ne moti. Bodi junak in odločen in zavedaj se, da delaš za dobro in potrebno stvar. Kaj bodo ljudje relctt? Nič, občudovali te bodo, da £i -korajžen, posebno še če uspel na agitaciji. S tem storil dobro delo za bližnjega i_ za veliko potrebno stvar za raz- ~ žirjenje katoliškega tiska. Jutri je Bela nedelja. JJaj bo -to nedelja agitacije za dnevnik f "Amer. Slovenec"! Vsi delajmo ^ in agitirajmo. Sedanja doba je resna doba, ki potrebuje junakov in zavednih mož in žena. Taki bodimo in ne dopustimo, da bi šla ta kampanja mimo nas na dvorišču se je uporabljala za in da bi v njej ničesar ne sto-vsak najmanjši prestopale. C& ' rili za svoj slovenski katoliški je kdo n. pr. pogledal skozi ' dnevnik! I AMERIKANSKI SLOVENEC AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 11. aprila 1942 Vrvi in najstarejši slovenski list v Ameriki, Uitamorlj« leta ML Uhaja rnk dan runo nedelj, deljkor fa| dnivov p* gnnflHh, Izdaja in tiaka: EDINOST PUBLISHING CO. Naalor uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.f Chicago. Telefon: CANAL 5544 Za odo leto 2a pol leto Za £c6* leta Naročnina! .16.00 3.00 1.75 Za Chicago, Kinetio In Etropo: Za celo leto_§7.00 Za pol leta_:_ 3.50 Za četrt leto _ Posamezna številka. 2-00 3c Ths first and the Oldest Slovene * Newspaper in America, Established 1891. leaned daily, except Sunday, Monday and the day after boUdaya. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Addreea of pubScatkm office: 1849 W. Cermak Rd.f Chicago. Phone: CANAL 5544 Subscription) For one year . For kali a year JC6.00 - 3.00 . 1.7S For three months Chicago, Canada and Europe: For o»e year & ^ For k alf a year _ Fbr three montha Single copy _ 3.SO 2.00 3c Dopisi vaJnega pomena ca hitro objavo morajo bid poelani na urodaiitvo vsaj dan in pol pred dnavoan, ko izide Hit. — Za zadajo itrrilko v tednu ie čas do Četrtka dopoldne. . Na dopiae brez podpisa as ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. P. Bernard Ambrožič OFM.: KRŠČANSTVO V NAPAČNIH ROKAH Dne 15. marca je prinesel New York Times izvleček iz govora nekega pridigarja, ki ga je imel v Washington!! pred 5,000 poslušalci. Pridigar je naglasil, da je treba postaviti nasproti Hitlerjevi krivi veri "duhovni protinapad". In je dostavil: "Satanski napad na vero bo mogel biti odvrnjen in premagan samo s toliko večjim duhovnim protinapadom, ki je zasidran v Bogu. Ko pride zmaga v sedanji vojski, nam bo potrebna ravno tako velika duhovna energija, kakor nam je potrebna sedaj, če hočemo zmago dobiti." To svojo trditev je utemeljeval s temi besedami: "Ce hočemo obenem z zmago doseči tudi mir, nam bo potrebna duhovna moč v taki meri, kakor je svet doslej še nikoli ni poznal. Le pomislimo, koliko duhovne sile bo treba, da bomo mogli Nemčijo pripraviti do tega, da bo živela z drugimi narodi v lepem sosedstvu." Tele zadnje besede so vredne, da se ustavimo pri njih. Da bo zmaga na strani zaveznikov, o tem je svet vedno bolj prepričan. Bolj in bolj določni glasovi prihajajo, da je začelo to mnenje prevladovati tudi v Italiji in v sami Nemčiji. Ali bo z zmago prišel zares tudi mir? Ce tega ne bo, zmaga ne bo mnogo pomenila . . . Z zmago utegne biti konec vojske — ali bo pa tudi konec sovraštva? In čeihe bo konec sovraštva, kako naj pride toliko zaželjeni — mir? Ko je oni pridigar govoril o duhovnem, protinapadu, je imel v mislih krščanstvo. Lepo je razvijal misli, kako more samo krščanstvo iz svojega neizčrpnega notranjega bogastva ustvariti v človeških srcih tisto ogromno silo, ki je zmožna prinesti med narode prijateljsko sosedstvo in s tem utrditi med njimi mir. Vse, kar je rekel, bi lahko prišlo iz ust katoliškega pridigarja, toda tisti, ki na tem mestu o njem govorimo, je bil — protestant. Nič zato. Še skoraj bolj veseli človeka, če iz ust drugo-verca sliši tako pravilno razumevanje krščanstva. Mož kot protestant nima pravega pojma o notranjem bistvu krščanstva, ker pozna samo po raznih "reformacijah" okrnjeno krščanstvo, toda o socialnih nalogah krščanstva ima zelo jasne pojme. Da, krščanstvo v pravih rokah lahko postane največja duhovna sila za preroditev človeštva. In tt) postaja bolj in bolj jasno, da ne bo svet nikdar postal boljši, če si ne bo poiskal poti do duhovnosti. Toda tudi krščanstvo, čeprav je božja ustanova, lahko zaide v napačne roke. In potem je ž njim tako kot z ognjem v rokah otrok. Lahko naredi ogromno škodo. Čudno se sliši ta beseda nam, ki poznamo bistvo krščanstva in ga skušamo prav rabiti za življenje in za smrt, toda dokazi so pred nami. Neverjetno je, kar prihaja zadnje čase iz zaslepljene Hrvatske. Da takoj poudarim, prav nič ne misilm, da je vsa Hrvatska zaslepljena. Videl sem celo prav zanesljiva poročila, da je tistih zaslepljencev na Hrvatskem manj ko 10. procentov. Toda kolikor jih je, z vsem obžalovanjem moramo izreči nad njimi svojo obsodbo. Z vso odločnostjo moramo protestirati proti njihovemu početju. Poročila pravijo, da tisoči in tisoči . pravoslavnih na Hrvatskem morajo hočeš nočeš prestopiti v katoliško vero. Prestopajo prisiljeni, ker se boje krutega preganjanja, ako tega ne store. Kdorkoli sodeluje pri takem "spreobračanju", se igra z ognjem in še vse več. Magari je škof ali nadškof — če ve, da se prestopi vrše pod zunanjim pritiskom, pa daje dovoljenje za to početje, strašno odgovornost si nakopava. In kako ne bi vsakdo na Hrvatskem vedel, da se te reči vrše le pod pritiskom zunanjih okoliščin, saj še mi to brez podrobnega poznanja razmer prav dobro vemo. In tudi to vemo: Čeravno bi bilo zelo želeti edinosti vseh kristjanov v eni Cerkvi, je vendar tisočkrat boljše prostovoljno pra-voslavje kot prisiljeno katoličanstvo! Podobno je, da je res svet na glavo postavljen. Ali so celo tisti, ki so odgovorni za duhovno silo krščanstva, izgubili zadnjo trohico pameti? V eni deželi je treba katoličanstvo uničiti do zadnje sledi, z najhujšim nasiljem, v drugi ga pa pomnožiti z ravno takim nasiljem! Kje je pamet? * "Ce se sol usmradi — s čim se bo solilo I MONROEŠKA SLOVENKA SE ZOPET OGLASA Monroe, Mich. Prav lepa hvala uredništvu Amer. Slovenca za lepo tablico in zaponko, katero sem prejela, ker sem poravnala naročnino za Amer. Slovenca! — Ob enem zopet pošljem pravljico o Adamu in Evi. Bo malo bolj dolga, zato, ker odsedaj naprej bom morala pričeti z delom na vrtu. Imamo precej velik vrt in bo veliko dela ter ne vem, kedaj se bom zopet oglasila. Ko je Adam zopet šel po svoji navadi na visoki hrib in se tam z visokega drevesa razgledoval po svoji zemlji, je opazil, kako se je po zemlji močno raz-rastlo vsakovrstno grmičevje ter drevesa, daleč na okolu. Ni opazil pa nič nevarnega, zato se je odpravil domov in Evi povedal, da izgleda zemlja silno lepa in ker bo ponoči sijal mesec, na jasnem nebu, ne bova šla spat, ampak se bova podala po široki zemlji med gozdove. Približala se je noč in na lepem jasnem nebu se prikaže mesec ter brez števila zvezd in tako sta se odpravila na sprehod po širni zemlji. Svetel mesec jima je razsvetljeval pot. Vse je bilo prijazno mirno, le sem pa tja je zažvrgolel kak zapozneli ptiček, ki ju je pozdravljal. Menila sta, da sta že zopet prišla v raj. Začela sta govoriti med seboj, kot je pač človeška slabost, da jima morda le ni greh toliko škodoval, kot sta spočetka občutila, ko sta bila pregnana iz raja. Čim dalje sta hodila, tem lepše se jima je vttJel svet in tako sta prehodila celo noč. Ko se je začel beli dan, sta bila utrujena in lačna. Zabela sta »e ogledovati okolu. kako daleč sta že prišla in začela misliti, Če morda nista zgrešila poti domov . . . Tedaj zagledata precej velikega ptiča, ki je bil pa pohabljen. Te-a vloviva, pravi Adam, ker ne more leteti in si* ga spečeva Toda ptič je vselej, ko je Adam prišel blizu njega, precej daleč gkočil, da ga ni mogel prijeti. Ko boš utrujen, pravi Adam, nas boš že počakal in te vjame-mo. Precej dolgo sta tako šla za ptičem, ko se je ta ustavil pri globoki zarezi, katero je Adam spoznal za tisto, ki jo je bil zo-ral pisani konjiček. Vesel je bil 3 najdbe, da bosta po tej zarez~: lahko našla pot domov. Vjela sta ptiča, ga spekla in se dodobra odpočila, predno sta se odpravila proti domu. Dolga je bila pot, pa sta bila vseeno dobre volje, kajti prijetna sončna luč jima je svetila všo dolgo pot, okolu njiju je vse cvetelo, nad njima so pa letali vsakovrstni pisani ptički in prepevali v krasno jutro. Tako sta bila vesela, da sta pozabila, da je zemlja dolina človeških solza. Ko je tista grda kača, ki je Evo zapeljala, prišla v pekel, s& je hudo vala nad satanom, da je Adam na vrhu zemlje in se ra- duje njene lepote. Satan je bil silno jezen, pa v razkačenosti reče, da ni nikoli utrujen, zato da bo poslal na zemljo svoje podložnike, ki bodo med Adamovimi potomci kuhali jezo in sovraštvo. Tako je satan pričel pri Adamovih otrocih, pa mu ni uspelo. Lotil se je nedolžnega Abela, pa je ta pri Bogu prosil pomoči in hudobec ni opravil nič. Uspeh je pa imel pri Kajnu, v katerem je začela kuhati jeza in sovraštvo nasproti svojemu bratu Abelu, da ga je na zadnje ubil, kot nam je že zgodba znana. Nad tem činom se je oglasil celo sam Bog, ki je Kajnu očital njegov zločin. Ko sta Adam in Eva zvedela kaj se je zgodilo, se je Adam zgrozil in rekel: Oj, prokleta je zemlja, prokleta od Najvišjega; koliko gorja boš še ti prizadejala. In do svoje smrti nista več živela brez skrbi, ampak prosila sta božjo moč za sebe in svoje otroke. — Ko sta Adam n Eva dobila več otrok, se je godilo, da j« mala deklic* vedno povpraševala, kako dolga in široka je naša zemlja. Mati ji je odgovarjala, da je tako velika, da je noben človek ne prehodi. Toda otroka je radovednost gnala po svetu in nekega jutra se je podala po zemlji. Videč lepe cvetlice in drevesa, le hodila kar naprej in naprej. Ko je prišla noč, je prenočila v visoki suhi travi, drugi dan je pot nadaljevala. Glad si je tešila s sladkim sadjem, nabirala je cvetlice in- tako je zašla tako daleč, da ni več našla poti domov. Ptičice so ji iz dneva v dan kratkočasno prepevale in otrok se je Veselil krasot, ki jih je zrl. Iz pisanega cvetja si je pletla krike in se s cvetjem krasila. Adam in Eva sta imela več otrok in sta imela veliko križev in težav, da sta deklico že kar fz spomina pustila, ker nista nislila, da bi mogla še živeti. Toda deklica je rastla in sam Bog nebeški jo je živel in čuval nad njo pod milim nebom. — Prigodilo se je, da je enega mlajših Adamovih sinov silno lejalo videti, kakšna je zemlja. Tako se je tudi on podal naprej, čez gozdove in planjave. Tedaj, enkrat se mu zdi, da sliši neki šum. Se ozre in vidi de-dico, ki se je kratkočasila s cvetlicami. Vprašala ga je, odtod da pride, pa ji je povedal, 1a od vzhoda. Tako sta potem 3kupno potovala. Ponoči jima e sijal mesec in ko sta bila utrujena, sta zaspala v visoki suhi travi. Zjutraj pri belem dnevu sta z grozo opazila, da sta zašla med samo pusto ska-, lovje. Ko sta se izmotala iz te-ra neprijetnega kraja, sta zagledala na neki- planjavi velikega lepega konja. Fant se razveseli in pravi: O, kako bi te potreboval moj oče. Ti si velik in boš počasen. Oče je imel mladega pisanega konjička, pa mu je ušel. Tako sta se podala proti vzhodu in ko prideta do- mov, se je oče silno razveselil in jima podelil svoj blagoslov. Nesramna kača je pa le še skakala po peklu ter kričala, da ljudje na zemlji imajo mir. Nam ni bilo prizanešeno, oni tudi grešijo, pa jih ne doleti kazen. Sedaj imamo moč, izrabimo jo. Zapeljujmo ljudi. Svobodo bomo imeli med njimi, pravi satan. In tako se je začelo. — Kača pa pravi zopet satanu: Ko bo preteklo štiri tisoč let, bo prišla nova luč na zemljo in na vrhu zemlje se bo zasvetil križ. Naša moč bo strta in mi bomo bežali v temo. Ta silna in močna luč bo pritegnila narode največjega imena k sebi. Satan pa pravi dalje: Čez veliko let bomo narodom glave '.mešali in dali namesto luči temo in drugo močno ime postavili, križ pa izruvali iz površja zemlje. Postavili bomo zver v človeški podobi, pred katero se bodo vsi tresli, katere ne bodo ustavile ne meje ne gore in ki bo svojimi-pomočniki podirala svetlo luč in vse kar se ji bc postavilo v bran. Pozdrav vsem. MonrOeika Slovenka IZ URADA TAJNIKA JPO SS Chicago, 111. Vsi nabiralci oglasov za spominsko knjigo ob priliki dobrodelnega koncerta dne 24. maja se uljudno prosite, da takoj naznanite podpisanemu tajniku, kakor hitro kdo kupi ali hoče kupiti kakšno - posebno stran, na primer na platnicah ali prvo ali zadnjo stran znotraj, da ne bo kakšna stran prodana dvakrat. Zadnja stran platnic je namreč že prodana, kar blagovolite vzeti na znanje. Rodoljubni pozdrav, John Gottlieb, tajnik JPO-SS 1845 W. Cermak Rd. Phone Canal 3073 ODBOR ŠT. 4 JPO,SS SE ZAHVALJUJE Sheboygan, Wis. V dolžnost si štej etno zahvaliti se slovenskemu in hrvatskemu občinstvu, ki je tako številno posetilo naš javen shod 28. februarja, na katerem je kot govornik nastopil poslanec naše rodne domovine, odlični slovenski rojak, Jugoslovanski minister Franc Snoj. Zahvaliti se želimo vsem, ki so pri programu sodelovali, kakor cerkveni moški pevski zbor, dekleta od ' podružnice SŽZ v narodnih nošah, ter male deklice, ki so s prisrčnim pozdravom našemu odličnemu gostu izročile šopek slovenskega cvetja. Najlepša zahvala vsem, ki sc na shodu darovali v pomoč revežem v domovini. Naša slovenska naselbina je v ta blagi namen dosedaj prispevala $821.-77. Od te vsote je naš lokalni odbor poslal blagajniku JPO v Chicago $769.77, tukajšna podružnica SŽZ je pa še posebej darovala $52.00. Ministra Snoja so ob prihodu v Sheboygan pozdravili zastopniki in zastopnice tukajšnjih slovenskih društev, naši trgovci in profesionisti ter mu pri skupni večerji prirejeni v Foeste hotelu, drug za drugim izrekali prisrčno dobrodošlico. V imenu sheboyganskega mesta je gosta pozdravil mestni župan. Dogodki Mrs. M. Cadonic »i ogleduje Washington Chicago, III. — Mrs. Mary Cadonic, naša zastopnica iz Pittsburgha, Pa., nam je poslala prav lep pozdrav iz Washington, D. C., kamor je šla pogle- Na shodu so bile sprejete in odposlane resolucije sledečim: Predsedniku Združenih držav; predsedniku in podpredsedniku jugoslovanske vlade; angleškemu premierju; ruskemu poslaniku za Ameriko in ministru Snoju. Točasno ima odbor na roki potrdilo za prejete resolucije od predsednika Roosevelta, v katerem imenu poroča njegov eksekutivni tajnik, da je bila resolucija pazno prečitana, ter da-bodo ob svojem času upoštevane nase prošnje nanašajoče se na združeno Slovenijo. — Poslanik Litvinov se v laskavem pismu zahvaljuje za pozdrave in čestitke poslane hrabri ruski armadi. Prihod ministra Snoja je tudi med Amerikanci v She-boyganu vzbudil mnogo zanimanja. Časopisa The Sheboy-gna Press in Milwaukee Journal sta poslala svoja posebna poročevalca, da poizvesta novice o Jugoslaviji. G. Snoj je porabil to lepo priliko ter ameriškim časnikarskim poročevalcem orisal vse krivice in trpljenje ki ga morajo prenašati jugoslovanski narodi, pa tudi junaštvo generala Mihajloviča in njegovih četnikov med katerimi je tisoče Slovencev. Predvsem je pov-darjal, da ima Jugoslavija zaslugo v tem, da je bila prva država, ki" je našla pogum za upor napram Hitlerju ter ga s tem najmanj šest tednov zadržala od vpada v Rusijo in tako povzročila prvi poraz oholih Nemcev. Mi, Jugoslovani, kaj radi slišimo take poudarke, saj je že skrajni čas, da pride junaška Jugoslavija do svojega kredita. Za Odbor št. 4 JPO,SS v Sheboygan, Wis., Marie Pruiand, predsednica Martin Jelene, podpredsednik-blaga j nik Johanna M°har, tajnica --Q.- ZAHVALJUJE SE ZA NAGRADO Milwaukee, Wis. Podpisana se vam prav lepo zahvaljujem za vaše dragoceno darilo, namreč za zaponko, ki sem jo dobila, ko sem plačala naročnino za Amer. Slovenca. V čast si štejem, da sem lastnica tako lepe zaponke in deležna tako lepe nagrade, ki mi bo v ve-den spomin letošnje kampanje Amer. Slovenca. Skušala bom tudi, da dobim kakega novega naročnika za list Amer. Slovenec, še pred koncem te kampanje, kajti ta list je vsem, ki *> le katoliškega mišljenja, nad vse priljubljen. Z največjim spoštovanjem vas prijazno pozdravim! Julia Bistan da^ kako krasno cvetejo čreš* njeva drevesa okolu Washing-tonovega spomenika. V svojem pozdravu, ki ga pošilja na ured-ništvo omenja, da je tam tako vroče, da bi najraje bosa hodila. Ljudstva je pa tudi, da se more komaj premikati -naprej, — Hvala za pozdrav! Moderni ipuzikalni koncert Chicago, HI. — V nedeljo 12. aprila se vrši v American Bohemian Hali na 1440 W. 18th St., veliki najmodernejši muzikalič-ni koncert, ki bo nad vse zanimiv. — Koncert izvaja mladina po večini iz mladinskega oddelka HBZ. — Omenjeni zbor je že prirejal koncerte po državah Wisconsin, Michigan, In-diani, Illinois, v vsesplošno za-dovoljnost. Ves čisti dobiček kongresa je namenjen za nabavo potrebščin raznih muzika-iičnih potrebščin za omenjeno skupino. Vstopnina je 50c za osebo. — Koncert bo silno zanimiv. Nezgoda rojaka Cleveland, O. — V Emergency bolnišnico je bil odpeljan William Božič, iz Luther Ave., katerega so omamili plini. Božič je bil zaposlen med mestnimi delavci. Ko so se ljudje začeli pritoževati, da uhaja plin iz kanala, je bil med delavci, ki so bili poslani na lice mesta, tudi Božič, ki je preiskava! odvodni kanal, pa so ga omamili plini. Poroka Cleveland, O. — V torek 7. aprila sta se v cerkvi sv. Kristine poročila Frank Primožnik, in tukaj poznane Primožnikove družine iz East 209th Street, Euclid, O. in Miss Bernice Arch, hčerka Mrs. Mary Arch iz 1167 East 58th Street. Ženin je vojak Strica Sama in sicer služi pri topničarjih v taborišču Forest, v državi Ten-nesse in je dobil deset dni dopusta. « Poroka v Milwaukee Neilesville, Wis. — V soboto 11. aprila se bosta v cerkvi sv. Petra in Pavla v Milwaukee, Wis., poročila Joseph Volovšek in gdč. Edita Ockerl. — Želimo jima obilo sreče in božjega blagoslova v zakonskem stanu! — Vile rojenice Cleveland, O. — Na velikonočno nedeljo so prispele prijazne vile rojenice na obisk k družini Mr. in Mrs. Stanley Baraga na Bonna Ave. in jim prinesle v darilo zalo, nad devet funtov težko hčerko prvo-rojenko. Dekliško ime srečne matere je bilo Sophie Lach. — Nazaj v armado So. Chicago, 111. — Brzojavno je bil pozvan nazaj v armado Strica Sama v Fort Sili, Oklahoma, tukaj dobro poznani mladenič George Blazic, brat Mrs. Louise Likovich, ki je bil že nekaj tednov na vojaškem dopustu. Njegov dopust bi se bil iztekel šele čez kake tri ted-ie, pa so ga nenadoma poklicali nazaj zadnji torek 7. aprila. — Mlademu vojaku žele prijatelji dravja in srečne zmagoslavne vrnitve nazaj k svojim domačim in prijateljem! TARZAN (429) PONUDBA (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burrou^iu Kmalu so začeli divjaki prosil mi losti. Tarzan je takoj ukazal op? ustaviti bojevanje*, nato je nagovo divjake; "Nikdar več ne boste grozili mojim prijatelje^;' Ta pravi Tarzan!" SANDO TURNED ID ZEELA, "THAT 15 THE MIGHTY TARZAN. FROM. HIM I LEARNED THE JUNGLE ARTS I TAUGHT XJ. WITHOUT THEM WE'D 3CTM HAVE PEfcSHED LC\G ASC." Sando se je obrnil k Tarzeli. "To je veliki Tarzan! Od njega sem se naučil džungelskih umetnosti. Brez njega bi bila oba midva že zdavnej poginila!" "Midva sva enaka," pravi Tarzela Tarzanu; "ti boš moj mož!" KEEP *BM PLHNG < SLOV. KUHARICE POZOR! Slovenskih kuhinjskih knjig v Ameriki kmalu ne be več. Mi imamo še par izvodov zanimive kuhinjske knjige: "IZ FRANCOSKE MESCANSKE KUHINJE" ki vsebuje ?58 strani in je lepo vezana knjiga. Stane............$4.00 s poštnino Naročilom je pridjati potreben znesek in poslati na: AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois BUY DEFENSE STAMPS BONDS Sobota, 11. aprila 1942 VEČJA PRODUKCIJA JE KLJUČ DO ZMAGE ZA KONGRESMANA 5. DISTRIKTA 0 A. J. SABATH ZA DRŽAVNEGA SENATORJA (15. distrikt) H PETER P. KIELMINSKI ZA DRŽAVNA POSLANCA (15. distrikta) 0 MATT FRANZ 0 SAMUEL KOSTELNY Vprašajte za demokratski balot! V TOREK 14. APRILA 1942. Za sanitarne distrikne nadzornike: Za izpraznjeno mesto sani- (Sanitary District Trustees) tarnega nadzornika (xj THOMAS F. BYRNE (Sanitary District Trustee) @ PAUL V. COLIANNI 0 JAMES J. POLODNA @ A. F. MAC IE JEWS KI Nelson, načelnik War Production Board-a, poveda delavcem naroda, da treba presegati cilje naše produkcije. "Znoj in delavnost na produkcijski fronti mora biti kos krvi in delavnosti na borbeni fronti." Ta predpis za zmago je narodu dal Donald M. Nelson, načelnik sveta z& vojno produkcijo, v prvem izmed štirih tedenskih radio-nagovorov v odgovor na vprašanje, kaj naj civilisti storijo, da pomagajo do zmage v tej vojni. Mr. Nelson rek/fel je poslušalcem, da "v najgloblji resnosti" jim hoče staviti vprašanje, ki si ga je sam vprašal: "Ali delate danes vse v svoji moči, da postavite več orožja v roke naših borcev? "Poudarjam besedo: danes," rekel je, "kajti 1 orožje, ki ga izdelamo jutri, prihodnji mesec ali prihodnje leto ne pride k možem, ki ga potrebujejo danes ,in obupno ga potrebujejo danes. "V Nemčiji, v Japanu, v osvojenih deželah milj oni ljudi so prisiljeni izvršiti svojo nalogo pod grožnjo smrti, pod grožnjo koncentracije, pod bičem in priganjanjem tajne policije. "Mi 'se ne vojskujemo s sovražniki, katerih produkcija je svobodna. Mi se vojskujemo s sovražniki,kjer uprava je sila in kjer delo je prisilno. Oba, pod kaznijo smrti, morata natančno tako ravnati, kakor se jim ukazuje. Oni so dejanski sužnji. To je ravno, s čim ur se moramo boriti, pa Nemčija in Japonsko sta na vrhuncu svoje producije. "In tako vas vprašujem, vse izmed vas svobodnih mož in žensk, moremo jim biti kos? Odgovor se najde v tem, kar vi možje v podjetjih za vojno produkcijo — upravitelji in delav- "Govoril sem z ljudmi, ki pravijo, da je delavstvo krivo radi pomanjkanja produkcije. Govoril sem z delavskimi voditelji, ki pravijo, da je uprava kriva radi pomanjkanja produkcije. Govoril sem z upravitelji, ki okrivi j a jo zalagatelje. Govoril sem z zalagatelji, ki okrivljajo pomanjkanje materij alov. In govoril sem z mno-fgimi ljudmi, ki okrivljajo Washington. "Moj odgovor vsakemu izmed teh ljudi je bil: Kaj ste Vi o tem storili, Vi sami?" "Poslovnim ljudem pravim: "Ste — li zares poskusili odpraviti vzroke vpravičenih pritožb proti delavnim razmeram v svojem podjetju? "Delavstvu pravim: 4 Ste — li zares šli do skrajne meje, da poravnate svoje Ispore, ne]da bi ustavili produkcijo? ' *Tn tako vprašujem industrijo, ljudi v tovarnah, vse vas, ki morete prispevati k čim dalje večji produkciji: Poglejte si v srce, poglejte si v svoj um, bodite pošteni s samimi seboj posamezno, pa mi odgovorite na moje vprašanje: "Ali delate vi danes zares vse v svoji posamezni moči, da letala, tanki, topovi in ladije, mu-nicija in oprema, ki jih ti fantje tako krvavo potrebujejo, pridejo v njihove roke hitrejše in v čim dalje večjih količinah? "Razun, ako morete odgovoriti na to vprašanje z glasnim, odločnim da, mi dejanski pomagamo Osišče zmagati v tej vojni. In možje v lisičjih rovih z MacArthurom, možje v Indi-jah, naši fantje na kopnem in na morju in v zraku, so prvi, ki trpijo, in trpijo smrt. "Produkcijska fronta je ona, ki zalaga borbeno fronto. Borbena fronta pa je, kjer svoboda se brani — vaša pravica do svobodnega podjetja, vaša pravica do kolektivnega pogajanja, vaša pravica do kritizira- nja, vaša pravica do bogoČ&st-ja po svoji volji — borbena fronta je, kjer se branijo vse te stvari, ki jih cenite nad vsem. ''Vseeno je; da — li delate v kovačnici ali nadzirate produkcijsko linijo ali upravljate tovarno. Ako začnete jutri postavljati v svoje oni ekstra dodatek pogona, ono ekstra mera odločnosti, tedaj moremo zmagati z minimalno zgubo krvi in zaklada. "Ako ne dosežemo svoj cilj, utegne to biti konec svobode sirom sveta za stoletja. Ali ne moremo pojmiti, kaj bi to po-menjalo ne le za one, ki sedaj živijo, marveč za generacije, ki še morajo priti? Mislim, da moremo. "Predsednik je vprašal za velik produkcijski vzmah. Zato jaz pišem upravam in delavcem v tovarnah, ki se bavijo s prvotno vojno produkcijo, naj sestavijo skupne odbore uprave in delavstva v teh tovarnah, da pospešijo produkcijo do ciljev, postavljenih od Predsednika, in preko njih. "In želim reči, da ni nikak zvijačen načrt, da bi se poganjali ljudje in stroji na večjo proizvodnjo zavoljo dobička. Marveč je to delo, pri katerem mi vsi pomagamo in imamo delež na uspehu. Iz istega mora priti večja proizvodnja za vsak stroj in večja raba vsakega stroja, ki je sedaj v obratu. Ne moremo čakati na nove. Moramo imeti popolno, tri-šihtno operacijo onih, ki jih imamo. Moramo priti čim bližje mogoče do meje 168 ur dela za stroj na teden. l "Jaz sem uverjen, da moremo povečati produkcijo za 25 odsto ob obstoječi opremi. "Da prinesem postavljene cilje bližje ljudem in upravam, nalagam produkcijski načrt prvotnim producentom. Oni dobijo kvoto večje produkcije na podlagi onega, kar znamo, da tovarna more storiti. "Mi Amerikanci ljubimo tekmo v športu in v obrti. Tukaj v tem načrtu imamo največjo tekmo vseh časov, v kateri volja in izurjenost ameriške industrije — delavcev in upraviteljev — more zares doseči, da svoboda zazveni širom sveta. "Jaz tudi pozivljem vsako podjetje, naj ukrene potrebno, da more vsakdo predložiti ideje in sugestije, kako naj se delo še boljše opravlja. One, ki se najdejo zmiselne, se bodo naprej pošiljale v Washington. Oni, ki se izkažejo, da so dobre, se bodo dajale na razpolago tudi drugim tovarnam. Tako nače pamo obsežen nov reservoir »daj, ujedinjajoč naš produkcijski ženij v skupnem naporu za zmago. Posamezniki, ki storijo posebne prispevke za večjo produkcijo, dobijo nagrade za zaslugo. "Mi v Washingtonu moremo le začrtati temeljni okvir večje produkcije. Uspeh je odvisen od ljudi, mjoških in žensk, na produkcijski liniji. Te produkcijske linije bodo določale, da— li bomo držali borbene linije in da—li bomo končno štrli sovražnika. "Zato vam pravim, svobodnim ženam na produkcijski liniji — svobodnim upraviteljem ameriške industrije — delajte, kakor niste delali nikdar poprej, da moremo premagati sovražnika, bolj brezobzirnega, krutega in krvavega, kot smo ga kedaj imeli pred seboj". ZAKAJ NE? Vaše naselbine ni bilo v nobenem poročilu letošnje kampanje. Ako ne, zakaj ne? Odgovor ni težko najti. Zato ne, ker se nihče ne zdrami, da bi kdo poagi-tiral za slovenski katoliški dnevnik. Ali naj tako ostane do zaključka kampanje? Ni-Icakor ne, eden ali drugi naj skuša vsaj nekaj napraviti za &Voj katoliški list. Pridobi mu soseda, ali svojega prijatelja za naročnika. Samo tega ne dovolite, da bi kampanja šla mimo, ne da bi kaj stoi-Ui za svoj list! val n vojne. "conscientious objectors". Spodaj objavljeni kandidatje so položili obljubo za sodelovanje z predsednikom Rooseveltom in njegovim pro-| gramom, za krepko vodstvo vojne in za uspešno zaključen je iste. Ti bodo čuvali tudi interese delavstva. Borili se bodo za svobodo in neodvisnost zatiranih narodov. i Volite za te kandidate in naredite križec pred vsakim teh imen. Ti kandidatje so: ZA ZVEZNEGA SENATORJA 0 RAYMOND S. MC KEOUGH ZA KONGRESMANA AT LARGE 0 BENJAMIN ADAMOWSKI ZA DRŽAVNEGA BLAGAJNIKA 0 W. D. F0RSYTHE AMERIKANSKI SLOVENEC PREDSEDNIKOVA DRUŽINA NAJELA STANOVANJE ŠE BESEDO VOLILCEM! je bi pa Stran 3 "Svrha našega odbora je prizadevati se na vso moč. da se udejstvi!je Predsednikova na-redba, v polnem prepričanju, da ona predstavlja le osnovno dostojnost v narodu, ki se na-zivlje krščanski in demokratični." -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA* DISKRIMINACIJA OB ZAPOSLOVANJU IZPODKOPAVA % VOJNI NAPOR Načel nik Predsednikovega odbora za pravično ravnanje ob nameščanju delavcev izjavlja, da treba odpraviti predsodke zaradi plemena, vere, barve ali narodnostnega izvira. Pod naslovom "Delo za vsakega", Mark F. Ethridge, načelnik Predsednikovega odbora za pravično ravnanje ob nameščanju delavcev (President's Committee on Fair Employment Practice), objavlja v februarski številki mesečnika "American Federationist", glasila organizacije American Federation of Labor, vprašanje in tudi odgovore glede zapostavljanja nekaterih skupin ob zaposlovanju. Recimo, vprašuje Mr. Ethridge, da bi bilo mogoče izključiti pet mi I j ono v Črncev iz gospodarskega življenja, da ne bi dajali dela desettisočinam Mehikancev na Jugozapadu in Ori-jentalcem na Pacifični obali in da bi odjemali zaslužek vsem delavcem z inozemsko donečimi imeni? VRecimo", naravnost vprašuje, "da bi mogli kar tako izbrisati mišice in možganc plantažnih delavcev, tovarniških delavcev, mornarjev, pisarjev, izurjenih mehanikov? Kje bi mi bili?" Njegov odgovor je, da bi se jako malo pridelovalo na polju, da bi se zaloga mesa in rib skrčila skoraj na nič, da bi obleke postale redke kot muzejske starine, da bi industrija sladkorne repe propadla in da sveža ze- PROTIVNIK PROTI VOJNI lenjava bi izginila s trga. ''V nekaterih predelih", rekel je, "ne bi bilo primerne zaloge mleka in mlečnih pridelkov. Ne bi bilo ni premoga ni železa v zadostnih količinah niti za nor malne potrebe. Ne bi mogli več imeti finega čiščenja perila. Tisoči ne restavracij bi ostale brez potrebnih delavcev. Priznava se, da je vse to fantastično, ne sme se pa omalovaževati, kake strašne pesledice bi imela diskriminacija na delu toliko za vso deželo, kolikor za posameznike, ki bi- bili žrtve iste. "Ako se kaki manjšinski skupini zanika priložnost do dela", izjavil je Mr. Ethridge, "bo kmalu le vprašanje časa, dokler ne bodo druge manjšinske skupine enako zapostavljene, in ko zadosti skupin postane prizadetih, vse te manjšine skupaj postanejo znaten del vsega produkcijskega delavstva, ki nam je na razpolago. "Ako se ta znatni del delavstva izključi, bo ves naš napor vojne produkcije — za katero trosimo biljone — oropan velikega dela človeških sil, brez katerega ni mogoče izdelati vojnih sredstev, prehranjati vojake ali dajati življenje aeropia-nom in bojnim ladijam." Mr. Et,hridge je poudaril, da naredba Predsednika Roosevelta minolega junija, pozivajoča vse ljudi "na popolno sodelovanje pri obrambenem programu brez razlike plemena, vere, barve ali narodnostnega izvira", je jasno proglasila vladno stališče o diskriminaciji na delu in da odbor, ki mu je on na čelu, je bil ustanovljen v svrho, da pomaga udejstvovati to naredbo. 'Prav rad bi rekel", izjavil je, "da že sama objava vladnega stališča s strani Predsednika je imela za posledico splošno ^ ravnanje v tem zmislu, v resnici pa tega ne morem reči. Imamo še vedno pokrajine in kraje, kjer se vrši velika in surova diskriminacija. Odgovor na Predsednikov poziv je bil sicer po-voljen v širokem obsegu, ali je še vedno mnogo delodajalcev, ki niti nimajo pojma o načelih, za katera ta narod stoji. Ža»i-bog je tudi še vedno mnogo unij, ki izključujejo svoje sodelavce, ker so druge polti." Razlagajoč narodno stališče, ki je proti diskriminaciji na delu v vojnem naporu, je Mr. Ethridge izjavil, da, kakor se lahko reče, isto predstavlja vporab-Ijanje najvišje produktivne sile ameriških delavcev na podlagi zasluge, tako da more narod imeti najvišjo proizvodnjo materij alov, potrebnih za zmago, in istočasno pojačati narodno edinost in moralo s tem, da drži vrata odprta za delo vsem slojem prebivalstva." "Engažirani smo", rekel je, "v naporu, pri katerem treba rabiti vsako roko, ki zna voditi kak stroj — v naporu, v Katerem vsak izurjeni in lojalni delavec mora imeti priliko sodelovati. Razporedba delavcev na kaki drugi podlagi razun one sposobnosti bi značila odrekati nam samim polno rabo naših delavnih sil, še hujše pa je dejstvo, da bi to škodovalo narodni morali. "To je vojna na vsej črti in, kaf se ne ujema s to idejo, je malone izdajalstvo. Ne moremo igrati Hitlerjeve ali japonske igre plemenske mržnje in predsodkov istočasno, ko skušamo zatreti te nedemokratične ideale. • "Naša svrha, kakor tndi naša dolžnost je držati priložnost do dela v vladni službi in vojni industriji odprto za vse na solidnem ameriškem načelu resnične vrednosti in zasluge in ne na umetnih omejitvah plemena, vere, barve ali narodnostnega ozadja. V teh resnih časih se moramo zavedati, da potrebujemo v naših javnih uradih izkušene može. Take može, ki bodo znali podpirati naše sinove, ki se bijejo na raznih frontah, doma pa ljudi čuvati in obenem delovati uspešno na to, da se ta svetovna katastrofa čimpreje uspešno zaključi. Kampanja primarnih volitev gre h koncu. V torek 14. aprila zvečer se bo zaključila. Kampanja potrebuje našo pozornost, ker mnogi, ki kandidirajo niso iskreni in ne sodelujejo iskreno za predsednikov program, ampak mnogi celo želijo neuspeh njegovi politiki. Zato ne dovolimo, da bi nas kdo farbal v teh resnih časih glede volitev. Ampak volimo le one, ki so se že izkazali, da so lojalni vsej deželi in narodu. Poznani borec kongresman A. J. SABATH, je kandidat za ponovno izvolitev v kongres za 5. kongresni distrikt. On služi svojemu ljudstvu 36 let v kon-' j?resu. Vedno je predlagal in podpiral le koristne zakone. On je velik prijatelj zlasti slovanskih narodov. Kongresman SABATH je velik prijatelj in podpornik predsednika ROOSEVELTA in je sedaj predsednik odbora za pravila in red v kongresu in kot najstarejši kon-gresnik dekan zveznega kongresa. V našem distriktu kandidira zopet za državnega senatorja PETER KIELMINSKI. Zdaj služi že 3. termin in je zaveden in odločen demokrat. MATT FRANZ, je kandidat za ponovno izvolite^ za državnega poslanca za 15. sen. distrikt za zakonodajo. On je bil preje že alderman. On lojalno deluje v zakonodaji in je zvest zastopnik ljudstva. SAMUEL KOSTELNY, je kandidat za 15. distrikt za poslanca v zakonodaji. Preje je že služboval kot West Park Commissioner in blagajnik. On j« upliven voditelj med Slovaki. Je direktor znane Kašparjeve banke. Po poklicu je pogrebnik. JAMES POLODNA, je kandidat za sanitarnega nadzornika, za izpraznjeno mesto. On je lastnik Palace Theatra na Hal-sted Street. Je jako aktiven v javnem življenju. Imenujejo ga "Sunny Jim", ker je vedno veselo razpoložen. Ko boste šli na volišča v torek ne pozabite torej teh mož. Zahtevajte demokratski balot v torek 14. aprila in naredite križ pred navedenimi kandidati, kakor tudi pred McKeou-ghom, ki kandidira za zveznega senatorja, in Forsythe za državnega blagajnika in pred Adamowskijem, ki kandidira za splošnega kongresmana. V nedeljo 12. aprila ob 2. uri popoldne bo velik demokratski shod v Pilsen Hali, na 1806 So. Ashland Avenue. ZA 81 MILJARD SE ŽE NAŠEL PROSTOR Washington, D. C. — Do zdaj je bilo spravljenih v obrat 81 miljard od tistega zneska, ki ga je kongres nakazal za vojno produkcijo, kakor se je objavilo v tor^k. To je tri četrtine vseh skladov odobrenih od kongresa v ta namen. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo ir. najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1300 kilocycles. Neka stanovanjska hiša v New Yorku, v kateri sta si predsednik ia Mrs. Roosevelt najela ▼ naj Tišjem nadstropju stanovanje sedmerih sob in podpisala pogodbo za dalje časa. Vendar pa bo njih uradno stanovanje še nadalje v Hyde Parku. Stran SAMOSTANSKI LOVEC GANGHOFER LUDVIK Sobota, 11. aprila 1942 Kako zaslepljen sem bil, kako gluh in kako blodno moje misli, da nisem slutil resnice in ne takoj spoznal. Moj otrok je! In ven-daiykaj bi dal z'a jasno, neovrgljivo besedo ! Ah, gospod! Zakaj mi niste dovolili oditi z možem .. "Ker odpotuješ še nocoj!" Pater Dezert je skočil na noge. "To, da bi mogli zahtevati od mene? Zdaj T V tej uri? Ko mi hoče raznesti prsi s(rah in upanje? Ko v drhtečem hrepenenju stegam roke za svojim otrokom?" "Pater Dezert! Redovnik!" mu je resno segel v besedo gospod Henrik. "Ne razumem ne tebe in ne tvojih besed! Srce se je rešilo ene blodnje in že grozi zajeti nova vse tvoje misli in čustva! Mar hočeš pozabiti, da so se v trenutku, ko si stopil v hišo božjo, zaprla železna vrata med teboj in vsem, kar leži za teboj v svetu? Kriv tega sem tudi jaz, kajti moral bi bil molčati o tej slutnji, ki je zdaj tako malo gotova ko prej. Ne segaj mi v besedo! In tako imam dvojno dolžnost, da te obvarujem pred novimi boji in dvomi. Odpotoval boš še to noč. Tvoj prost ti ukazuje!" Pater Dezert si je z rokama zakril obraz. Gospod Henrik mu jih je potegnil spet proč. "Pojdi, sedi sem k meni. Zdaj bo Henrik Incigar govoril s svojim prijateljem Ditvaldom!" Pat^r Dezert je omahnil na klop in pritisnil obraz na ramo gospoda Henrika. Prost je pomolčal; potem je rekel: "Mirno me poslušaj. Priznam: ta čudna sličnost in to polovično priznanje, ki ga je bližina smrti iztrgala ubogemu možu iz ust, sta res zapeljivi priči. Kako sta pa vendar dvomifi, spoznaš že iz tega, da bi brez moje nepremišljene besede sam niti ne pomislil na tako zvezo. Vidiš! Zdaj že povešaš glavo. Ni nič gotovega! L£ ii#ati smeš! Tega ti vzeti ne morem. Toda tudi to upanje je dvomno, Ditvald. Ce to dekle res ni so-larjeva sestra, ali mora zaradi tega že biti hči onega grofa Ditvalda s Falkenberga, ki je, Če se prav spominjam, za svet umrl? Mar dekle ne sme biti hči nekega drugega očeta. Ne govori, Ditvald, zakaj te bolesti ti ne morem prihraniti, ker nočem, da bi te morebitno razočaranje ne zadelo še huje. Mora li prav tvoj grad biti dom tega otroka? V teh bojnih časih, ko razdirajo gradove kakor krtine in požigajo trdnjave kakor predivo v sušilnicah, mar je v takih časih kaj redkega, da zaide gosposki otrok v kmečko bajto? Toda kdorkoli bodi oče tega otroka, nekaj je gotovo — gosposki otrok je in vrnil ga bom njegovemu stanu, pomagati mu moram do njegove pravice. In tudi pri tem, Ditvald, ne morem vedeti, samo upati, da bo njegova pravica tudi njegova sreča. Že jutri od-pošljem dekle h kanonisinjam v Salcburg." "Proč od tod?" je zajecljal pater Dezert. "Da, Ditvald, proč, najprej proč! Iz hudo nujnega vzroka." "Gospod ...?" "Dekle se je zagledalo v lovca." Pater Dezert se je prestrašil. "Ta otrok?" "Otrok, ki je v trenutku srčne bridkosti dozorel v ženo. Vendar še sama ne ve, da je storila iz ljubezni, kar je storila. Zana-. šam se samo na njeno mladost, da se čustvo ljubezni še ni toliko zakoreninilo v njej, da ne bi v daljnem kraju, pod novimi presenetljivimi vtisi usahnilo. Zal mi je mojega dobrega, zvestega Hajma; nikdar ne bo pozabil dekleta; zaradi nje je storil, česar ne bi bil storil za ceno lastnega živ- ljenja: proti svoji dolžnosti je utajil lovskega tatu in morilca. Hudo bo zadelo ubogega fanta." "Ah, da ne more biti nikjer veselja brez grenkobe pelina!" je zašepetal pater Der zert s tresočim se glasom. * "Videli bomo! Delam, kar moram. Vse drugo je izven moje moči." "Kaj mislite, gospod?" "Nič," je dejal gospod Henrik, kakor bi se bil prebudil iz zamišljenosti. "Jutri pošljem dekle proč. Ne sme pa nihče izvedeti zakaj. Naj se zdi vse kakor moj domi-slek, ki išče dekletovo srečo. Uvesti jo moramo v novo življenje samo počasi, previdno — ali se bo pa iz tega plahega zajčka iz-levila mlada levinja, ki se bo postavila po robu. V tem otroku polje vroča kri. Ali veš, kaj je rekla, ko je pripovedovala Hajmu o svojem srečanju z medvedom in jo je lovec vprašal, kaj bi storila, ako bi jo medved napadel. Dejala je: Sama ne vem; toda če bi bil prišel, mislim, da bi se z njim spoprijela." Pater Dezert si je pritisnil roke na prsi in v njegovih vlažnih očeh se je posvetilo. To naj ne bo njegov otrok? "In sodim, Ditvald, če bi zdajle stopil pred njo in ji rekel, da je njen oče kralj in kraljica njena mati, bi odkimala z glavo, manj i? nevere ko iz nejevolje. Kajti redkokdaj je še kak otrok tako ljubil in častil 3voje rodne starše kakor to dekle oba siromašna človeka, ki sta bila njena rednika." "In užila vso njeno ljubezen!" "Ne, Ditvald, reci raje: zaslužila njeno ljubezen, tako zelo, da je umolknil glas narave in se sprevrgel. Trajalo bo dolgo, dolgo, preden se bo s tem dekletoiii dalo govoriti o novem očetu. Ne sme izvedeti, da je iz gosposke hiše, dokler ni vajena gosposkega življenja. Medtem in ko boš ti na potu, b25 let, odkar je bila ustanovljena bresovišiika iupnija na Breeovici pri Ljubljani. Knjiga ki se imenuje: "ZGODOVINA BREZOVIŠKE ŽUPNIJE" iz leta 1907, zanimivo piše o tem kraju. Knjiga ima reč slik, od cerkev na Brezovici, Vnamjih goricah,, na Dragomeru, itd. Knjiga stane...................................... 95c Samo pet izvodov knjige je na roki. ŠENTRUPERČANI! Zelo krasna je trdo vezana knjiga: 'ZGODOVINA ŽUPNIJE SENT RUPERT NA DOLENJSKEM", ime 56 slik in zadaj zemljevid vse okolice. Knjiga je iz leta 1913. Stame ...........-.................................$2.00 Samo 1 izvod je še na roki. Kdor seli eno ali drugo teh knjig se naj pošurt dokler ne poidejo. NaroČilom je prid j ali potreben znesek in poslati na: AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. Cermak Read, Chicago, Illinois J, M. Trunk: Če kdo pride do nepričakovanih uspehov, je nevarnost, da mu zraste greben. Čuti se, da je nad vsemi drugimi, in da le on nekaj razume, vsi drugi pa so duševne ničle. Vidim tako sodbo o vladah pod jarmi j enih evropejskih držav, o vladah, ki so v Londonu in pač vlade brez> držav. Hudo petelinska sodba o teh vladah se glasi, da so popolnoma sterilne, jalove, za nič pač, da so, ker niso zmožne za nobene direktive za prihodnjost, ko se bo vse uredilo v bodočnosti, in menda bo narod uredil in šel preko teh sterilnih in starika-vih in jalovih vlad. Well, sirkov močnik je hudo vroč, ko se kuha, ampak če se nočeš opariti, moraš počakati, da se shladi. Prav, prav; če narod govori, ako govori pravilno, vedno pa ne govori pravilno. Pri Nemcih je bilo do devet (miljonov socialističnih glasov, ko so bile volitve, ifi pet miljonov komunističnih in toliko miljonov za centrum in za demokrate itd. Ali se je Hitler sam postavil na vrh nemškega naroda? Lahko se trdi, da je ob odločilni uri govoril za Hitlera prav ves nemški narod, in je ta narod naredil tako, kakor je narejeno, in noben pameten Človek razen Nemcev ne bo trdil, da je narod dobro naredil! Le malo bolj počasi in malo dobra dupčija $1,000 v gotovini — bo kupilo trinadstropno hišo • iz opeke, stanovanja 3x5, blizu fare sv. Štefana. Poslopje v dobrem stanju. Cena $4,750. En blok od cerkve sv. Štefana — na oglu dvonad- • stropna hiše, 3x4 stanovanja in trgovina; v zelo dobrem stanju. Lota 50x125. Cena $5,000 — za financiranje se lahko dogovori. 2036 W. 18th St.—$2,150 kupi to 1*4 nadstropno • hišo iz opeke in lesa, trgovina in 1x4 stanovanje s kopalnico, tla iz trdega lesa, kurjava na vročo vodo. mora biti prodano takoj. 1733 West 17th Street — dvonadstropna hiša iz o- • peke, v njej stanovanja s 4x4 sobami, v dobrem stanju, klet in podstrešje. Dobi se za samo $3,500 v gotovini. Na obroke po dogovoru. Za ta in druga zemljišča vprašajte pri k. ROPA & SON, 1700 West 21st Street, Chicago, 111. Tel. CANal 5462 manj prešerno, ako komu uspe, in se čuti za petelina v košu. Narod mora imeti tudi smernice, ki so sad inteligentnega in vestnega dela, če jih nima, naredi morda, pa lahko slabo naredi. Kdo "dela" v Rusiji? Narod? Saj niste šalobarde! Slovani, Slovani?? V območju mesta New York je osem cerkva z vzhodnim obredom, bolje z vzhodnimi obredi. Te cerkve ali cerkvice so v zvezi z Rimom, s katoliško cerkvijo, toraj uniati, kakor se glasi tehnični izraz, ker Rim jim pusti lastne obrede. To je vrlo dobro jedro, da se gibanje pozneje razširi, in pri tem prihaja razširjenje med razkolnimi Slovani v poštev, ker tri skupine niso slovanske, pa obsegajo sko-roda vse, kar bi gibanje moglo obseči, dočim je med Slovani še več sto miljonov izven tega gibanja- vsaj de- danes. Pet takih obredov ima slovanske vernike. Ampak iz imen bi kdo, ki ne pozna razmer, težko mogel pouzeti, da gre za Slovane. Le eno ime nekaj kaže: The Holy Cross Byzantine-Slav Hungarian church. Tu je nekaj pritaknjenega "Slav", pa le to je zadušeno po Byzantine in po Hungarian. Ali sem res "star in siten"? Naj bo. Pravim pa in trdim, da dokler bodo Slovani rabili vse mogoče označbe, in jim bo malo za slovanske označbe, bo med -mi Slovani mizerija še naprej, kakor je mizerija dozdaj. Ne lučam kamenja na druge, ker tudi pri nas doma je enako mizerija, ko smo Kranjci, Štajerci, Primorci. Korošci, in še Gorenjci, Dolenjci, Notranjci . . . zato so tudi Slovenci izginili. 'Širite amer. slovenca" Listen to i PALANDECH'S RADIO BROADCAST Featuring a Program of ^ YUG0SLAVF0LK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P.M. STATION WHIP 1520 Htx-ycles (Top of tfte Dial) ŠMARNICE Onim, ki se zanimajo za slovenske Šmarnice za Majniške pobožnosti javljamo, da imamo na roki po par izvodov spodaj navedenih slovenskih Šmarnic. Kdor jih želi naj se požuri, ker bodo vsak čas razprodane. Te so: Evharistične Šmarnice........................................$1.50 Lavretanske Šmarnice.........................................$1.00 Lepa si, lepa, Roža Marija ................................$1.00 Marija vzor krščanskega življenja .....................$1.00 Marija v predpodohah in podobah......................$1.00 Na Goro, (Dr. Brumat) ...................................$1.00 Rimske Šmarnice, (Dr. Opeka) ..........................$1.00 Sv. Marjeta Marija Alakok,................................$1.00 Šmarnice Arskega župnika ...............................$1.00 Znamenje na nebu ...............................................$1.00 '•■*'■'■ • jkr- j .". ' _ Naročilom je prid jati potrebni znesek in istega poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road. ' ™ •