U D K — UDC 05:624 G R A D B E N I V E S T N I K L J U B L J A N A , M A J 1972 tZ LETNIK 21, ŠT. 5, STR. 101 — 120 U ZAVOD ZA RAZISKAVO MATERIALA IN KONSTRUKCIJ V LJUBLJANI: Modelna preiskava lupine na vertikalno obtežbo V S E B I N A - C O N T E N T S Članki, študije, razprave Articles, studies, proceedings Vesti iz ZGIT News from ACE Iz naših kolektivov From our enterprises Mnenje in kritika Opinions ANTON UMEK: Vpliv intenzivnega mešanja na kakovost beton a ............................... 101 Intensive mixing of concrete Resolucija o problemih gradbeno-tehničnih regulativnih aktov . . 111 BOGDAN MELIHAR: SGP Primorje še na dveh nadaljnjih odsekih avtoceste..................112 Kako pa napredujejo v dosedanji izgradnji avtoceste...................... 112 Gradimo HE A jb a ..........................................................................................112 Strokovni izpiti ne le za gradbince......................................................113 Pred otvoritvijo nove blagovnice v P tu ju ............................................. 113 Vegrad p o r o č a .............................................................................................. 113 25 let SGP Konstruktor M aribor...............................................................113 Gradbena poklicna šola v A jd o v š č in i......................................................114 Graditev stanovanj v I. četrtletju...............................................................114 Nadhod nad cesto Piran—L u c ija ...............................................................114 Kaj smo videli na sejmu v Veroni.......................................................... 114 Gradnja stanovanj za t r g ............................................................................ 114 Kaj je novega na Notranjskem................................................................... 115 Zaključki javne razprave o cestni problem atiki....................................115 Iz strokovnih revij in časopisov From technical reviews ING. A. S.: Anotacije iz jugoslovanskih revij 116 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani Reports of Institute for material and structures research in Ljubljana ALEŠ HOČEVAR - JANEZ ŽMAVC: Uporabnost apna kot veziva za stabiliziranje drobnozrnatih zemljin (Nadaljevanje) ................................................................................. 117 Odgovorni urednik: Sergej B ubnov, dipl. inž. Tehnični urednik : prof. B ogo Fatur Uredniški o d b or : Janko Bleiweis, dipl. inž., Vladim ir Čadež, dipl. inž., M arjan Gaspari, dipl. inž., dr. Miloš M arinček, M aks Megušar, dipl. inž., Anton Podgoršek, Saša Škulj, dipl. inž., V iktor Turnšek, dipl. inž. R evijo izdaja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov za S lovenijo, Ljubljana, Erjavčeva 15, telefon 23 158. Tek. račun pri Narodni banki 501-8-114/1. Tiska tiskarna »Toneta T om šiča« v L jubljani. R evija izhaja m esečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 50 din, za študente 20 din, za podjetja , zavode in ustanove 300 din V E S T N I H ŠT. 5 — LETNIK 21 - 1972 Vpliv intenzivnega mešanja na UDK 693.542 1.0 Povod za raziskave vpliva IM (intenzivnega mešanja) na kakovost betona Avtor tega članka se že desetletja ukvarja s problemom numerične določitve vseh vplivov na kakovost betona. Svoje raziskave in podatke toza­ devnih tujih raziskav je podal leta 1962 v knjigi: »Brojčano odredjivanje kvaliteta betona i betonskih komponenata« (1). V tem delu je upošteval, anali­ ziral in številčno definiral, kako količine in kva­ liteta komponent vplivajo na kakovost betona. V teku tega dela je ugotovil, da nekateri avtorji na­ vajajo način mešanja betonskih sestavin kot vpliv­ ni faktor kvalitete betona (npr. Hummel: »Das Beton ABC« 12. izdaja str. 97 do 99 iz leta 1959) (2). Nobeden teh piscev, z izjemo S. Turka, univ. prof. na FAGG, Ljubljana pa o tem vplivu ne daje številčnih vrednosti. Turk upošteva v svoji publi­ kaciji: »Direktno projektiranje betona na osnovi zahtevane trdnosti in konsistence« 1955 (3), vpliv kakovosti mešanja na kakovost betona v mejah ± 6 °/o od povprečka, oziroma zmanjšanje do 12 % od optimalne možne tlačne trdnosti, označene s 100 odstotki. Če je ta vpliv res tako velik, je seveda nujno, da ga podobno kakor prof. Turk, uvedemo v vsako enačbo za določitev predvidene trdnosti betona, z ustrezno številčno vrednostjo. Nesmiselno bi bilo 15), če bi izpustili tako izdaten vpliv, kakor je po Turku kakovost mešanja. Treba je zato bilo ta problem raziskati, vendar s predhodno načelno razmejitvijo. 2.0 Definicija pojmov normalno (NM) in (IM) intenzivno mešanje 2.1 Nezadostno mešanih in zato nezadostno ho­ mogeniziranih betonov sploh ne moremo razisko­ vati, saj gre teoretično nehomogenost lahko tako daleč, da v določenih delih »betona« sploh nima­ mo cementnega lepila, zato pa ga je v drugih delih več kot predvideno. Vpliv nehomogene porazdelitve komponent v svežem betonu, ne more biti pred­ met raziskav, ker po naravi stvari lahko zavzame vse vrednosti od 0 do 100 % optimalno možne ka­ kovosti, lastne določenemu mešalnemu razmerju komponent z določenimi lastnostmi. Kot normal- kakovost betona ANTON UMEK, DIPL. INŽ. no mešanje (NM) bomo, per definitionem, ozna­ čili mešanje, v katerega je vloženo prav toliko dela, da je betonska mešanica zmes homogena in da ob koncu mešalnega procesa analiza vsakega vzor­ ca, vzetega na kateremkoli mestu mešalca, po­ kaže vedno isto razmerje komponent a : c : v, agre­ gata : cementu : vodi. 2.2 Koliko spec. dela je potrebno, da dosežemo tako definirano NM Cement, v raztresitem stanju ali v vrečah, ima povprečno prostorninsko težo 1250 kg/'m3, njegova spec. teža pa je ca. 3,1. V prostorskem metru ce­ menta, kakor ga vnašamo v mešalni proces, imamo zato le (1,25 : 3,1). 1000 = 400 lit. trdne substance ter ca. 600 lit. zraka. V prostorskem m agregata imamo: 1000 ■ 1,75 : 2,7 = 650 lit. snovi in 350 lit. zraka. Nadalje ima 1 kg mineralnega agregata zrna- vosti po EMPA, če ne vsebuje mikrofrakcij pod 0,1 mm, ca. 1,5 m2 specifičnih površin. Agregati, bo­ gati na pesku, a brez zrn — 0,1 mm vsebujejo do 8 m2 površin na kg. 1 kg cementa normalne drob- nosti mletja ima spec. površino 85 do 100 m2. Da dosežemo homogenost, moramo v mešalnem pro­ cesu: —- iztisniti večino zraka, ki smo ga vnesli z doziranjem komponent v mešalni proces, — vsako zrno cementa čim bolj enakomerno prevleči s filmom vode, — vsako zrno agregata prevleči čim bolj ena­ komerno s cementnim lepilom, — razdrobiti vse sprimke cementnih in agre­ gatnih zrn. Za homogenizacijo 1 m3 vgrajenega betona, ki vsebuje povprečno 300 kg cementa, 2000 kg agre­ gata in 150 lit. vode, je zato potrebno zelo veliko dela. Po H. B. Riesu (4), (5), (6) je za dosego brez­ hibne homogenosti, odvisno od konsistence, upor­ nosti agregata in od mešalnega razmerja, vložiti ca. 0,5 do 1,0 KW h mešalnega dela za 1 m3 goto­ vega betona. V tem delu seveda ni vpošteto delo za dodeljevanje komponent v mešalec in za praz­ njenje, temveč izključno čisto mešalno delo. 2.3 Koliko spec. dela lahko vnesemo v svežo be­ tonsko zmes v normalnem času mešanja Če izvrši mešalec v 1 uri neprekinjenega dela 25 ciklov, smatramo, da dela normalno in tako tudi običajno programirano avtomatizirane mešalne na­ prave. En ciklus traja s polnjenjem in praznjenjem ca. 3600 :25 = 144 sek. Če suponiramo, da znaša polnjenje in praznjenje vsako po 30 sek., ostane čistega mešalnega časa 84 sek. Mešalci znanih fabrikatov koristne vsebine 1500 lit., kar daje ca. 1 m3 vgrajenega betona, ima- prostopadni m ešalec ................................. prisilni m e š a l e c ...................................... intenzivni mešalec min.............................. max............................. Takoj vidimo: s prostopadnim mešalcem ne dosežemo v normalnem mešalnem času zadostne homogenosti sveže betonske zmesi. Pri prisilnih mešalcih, zlasti pri protitočnih, je vneseno delo, razen pri izrecno upornih agregatih, zadostno, da je zajamčena homogenost. Nezadostno homogenost v normalnem delovnem času pri prostopadnih me­ šalcih in zadostno pri prisilnih, sem lahko ugoto­ vil pri vseh tozadevnih analizah svežega betona. Pri intenzivnih mešalcih je v istem času vneseno delo okoli 4-krat večje, kakor bi to bilo potrebno za homogenost. Imenujemo: normalno mešanje (NM) mešalni proces, v katerega vnesemo prav toliko dela, da dosežemo homogenost zmesi, intenzivno mešanje (IM) pa mešalni proces, v katerega vnesemo več, običajno 3 do 6-krat več dela od tistega, ki nam jamči homogenost zmesi. 2.4 Zakaj intenzivno mešanje Če dosežemo z delom 1 KW h/m 3 že v vsakem primeru homogenost zmesi, zakaj bi potem vnašali več in to nekajkrat več dela v mešalni proces, tro­ šili s tem pogonsko energijo in povečali trošenje mešalnih elementov? Seveda je z IM možno bistve­ no, do dveh tretjin, skrajšati mešalni čas in tako znatno povečati kapaciteto mešalca pri istem vo­ lumnu mešalnega bobna. Hitro lahko izračunamo, da povečamo kapaciteto mešalca za 67 °/o, če zmanj­ šamo čisti mešalni čas od 90 na 30 sek, pri istem času za polnjenje in praznjenje. Seveda je ekonom­ sko interesantno, da z IM lahko, brez izgube na ka­ kovosti betona, proizvedemo v 1500 lit. mešalcu me­ sto 24 kar 40 m3 vgrajenega betona na uro. Vendar to ni namen IM, ker dosežemo z njim v normalnem delovnem času še bistveno večje prednosti v teh­ nološkem, kakor v gospodarskem pogledu, kar bom razložil v naslednjem odstavku. 3.0 Intenzivni mešalci Če želimo vnesti v določenem času 3 do 6-krat- no mešalno delo v primeri s tistim, ki bi ga v istem jo povprečno pogonske motorje naslednjih moči (brez dvigal): prostopadni m ešalec......................7,5 K W prisilni m e š a le c ............................35,0 K W intenzivni mešalec . . 90 do 150 K W Ta instalirana moč je pri zemeljsko vlažnem betonu običajno polno izkoriščena. V čistem mešal­ nem času 84 sek. vnašamo zato v 1 m3 betona na­ slednje spec. mešalno delo: . . . 7,5 • 84 : 3600 = 0,175 KW h/m 3 . . . 35,0 • 84 : 3600 = 0,82 KW h/m 3 . . . 90 • 84 :3600 = 2,1 KW h/m3 . . . 150 • 84:3600 = 3,5 KW h/m3 času vnesel v beton normalni prisilni mešalec, po­ tem moramo ta mešalec bistveno drugače konstru­ irati. Strojno-tehnično je nemogoče v taki meri povečati obrate in površine mešalnih elementov, da bi mogli vnesti v istem času tako bistveno poveča­ no delo v svežo betonsko zmes. Pri tako velikem povečanju obratov mešalnih elementov ne bi do­ segli izboljšanja in pospešenja mešanja, temveč prav nasprotno: komponente različne spec. teže bi zaradi prevelike centrifugalne sile segregirale. Vprašanje, kako izvesti stroj no-tehnično mešalec, da lahko z njim vnesemo v normalnem delovnem času poljubno in izdatno več mešalnega dela, je rešila strojna tovarna Gustav Eirieh v Hardheimu ZRN. Ta tovarna vgrajuje v svoje mešalce že ne­ kaj let nove mešalne, zelo hitro rotirajoče elemen­ te, ki so patentnopravno zaščiteni in ki jih imenu­ je »Wirbler«. Slovenski bi »Wirblerju« morda lahko rekli »vrtelj«. Če izraz ni dober, naj ga nadomestijo je­ zikoslovci z boljšim. Ta vrtelj je lahko različne velikosti in geometrične oblike. Nekaj možnih oblik kaže slika št. 1. Vrtlju pa je možno dati v enoti časa različno število obratov in s tem različno obodno hitrost. Od te hitrosti, površine in oblike vrtlja pa zavisi spec. delo, ki ga moremo vnesti v enoti časa v me­ šalno snov. Vrtelj (lahko jih je več) je situiran med običajnimi mešalnimi lopatami normalnega prisil­ nega mešalca. Te lopate dodelujejo vrtlju vedno novo zmes, ki jo ta mehanično obdela s svojo rota­ cijo, pri kateri obodna hitrost lahko variira od 8 do 60 m/s. Kljub temu ne pride do segregacije se­ stavin, ker normalni mešalni sistem vedno zopet prevzame centrifugirani material. Kaj se pri tem godi v fizikalnem pogledu z betonskimi sestavina­ mi, bomo videli v naslednjih odstavkih. Take mešalce izdeluje tovarna Eirieh, pri če­ mer trdi, da se z IM lahko bistveno skrajša mešal­ ni čas, ali pomembno dvigne kvaliteta betona pri istem razmerju komponent, ali pa je za dosego za­ htevane trdnosti in konsistence možno prihraniti znatne količine cementa. Podatki tovarne so se mi /J lil/// i u J W L 1 m , f Slika 1 sicer zdeli verjetni, želel pa sem sam preizkusiti, kako vpliva IM na kakovost betona in tako raz­ iskati vpliv, katerega v svojem delu (1) do takrat nisem upošteval. Priložnost za to se mi je nudila, ko sem leta 1966 prevzel dolžnost tehnološkega svetovalca pri neki zvezi betonarn v ZRN. Vse te betonarne, ki sem jih imel v tehnološkem pogledu v svoji oskrbi, so imele instalirane normalne, prisilne mešalce iste fabrikacije in vodstvo zveze ni bilo pripravljeno menjati mešalce in dobavitelja, razen, če bi mi uspelo dokazati izdatno tehnološko in gospodarsko prednost IM. Podjetje (zveza) je imelo v vseh be­ tonarnah svoje laboratorije. V največjem obratu v Wardenburgu (Oldenburg), z dnevno kapaciteto 400 1 betonskih izdelkov za cestogradnje, pa je imelo zelo lepo urejen centralni laboratorij, s ka­ terim sem povsem samostojno razpolagal. Na vpra­ šanju: kako in v kakšni meri vpliva IM na kvali­ teto betona, so bili poleg mene interesirani tudi zveza betonarn in strojna tovarna Eirich. Zveza je hotela vedeti ali se ji izplača postopno menjati vse svoje mešalce, tovarna Eirich pa je bila zadovolj­ na, da je nekdo nepristranski in nezainteresiran na uspehu te tovarne hotel ugotoviti vpliv IM s pomočjo mešalcev, ki jih je izdelovala edino ta to­ varna. Jaz pa sem potreboval točne, znanstveno in fizikalno utemeljene podatke za izpopolnitev svoje knjige. Tovarna Eirich ima zelo lepo opremljen laboratorij in odlično raziskovalno skupino pod vodstvom inž. H. B. Riesa. Zato je prilično natanč­ no vedela, kako bodo poskusi, ki sem jih predlagal, uspeli. Niso pa vedeli, kaj pravzaprav povzroča tako veliko stopnjevanje kvalitete betona in v ka­ terih okoliščinah dobimo optimalne rezultate. Moji interesi ter interesi zveze betonarn in strojne tovarne Eirich so bili zato identični. Na­ sprotni interes pa je imela strojna tovarna, ime­ nujmo jo tovarna »S«, ki je dobavila obstoječe me­ šalce. Pri poskusih pa je vseeno lojalno sodelovala. 4.0 Poizkusi iz leta 1966 V betonarni v Wardenburgu smo iz iste ladij­ ske pošiljke renskega agregata odvzeli material v 4 frakcijah in vsako frakcijo razdelili na 4 enake dele. Prvo četrtino smo uporabili v laboratoriju v Wardenburgu, druga je bila odpremljena v tovar­ no Eirich v Hardheim in tretja v tovarno »S«. Ce­ ment istega mletja in dobave je bil takoj ob dospe­ losti pakiran v pločevinaste nepredušno zaprte so­ de. Četrtino agregata in cementa, za morebitno potrebno ponovitev poskusov, smo deponirali, a ne uporabili. S prisilnima mešalcema brez vrtlja smo napravili betonski zmesi »A « v Wardenburgu in »B« v tovarni »S«, pri čemer smo vnesli, na obeh mestih enako, ca. 0,75 KWh v m3 zgoščenega be­ tona. Zmes »C« pa smo mešali v tovarni Eirich v mešalcu z zelo učinkovitim vrtljem, s čimer smo vnesli v 60 sekundah čistega mešalnega časa ca. 3 KWh mešalnega dela v m3 zgoščenega betona. V mešalcih A, B in C smo pripravili po 3 serije sve­ žih zmesi z naslednjimi karakteristikami: I. cementa 250 kg/m3, v/c = 0,59 II. cementa 300 kg/m3, v/c = 0,53 III. cementa 350 kg/m3, v/c = 0,49 V vseh treh primerih je imel beton isto pla­ stično konsistenco. Iz teh zmesi smo formirali po 9 kock z normiranim postopkom in sicer 3 za 7- dnevno in 6 za 28-dnevno trdnostno preiskavo. Se­ veda so bile izvršene še vse dodatne preiskave, prost, teža, razmerja a : c : v in volumen por v sve­ žem betonu. Bistveni rezultati so razvidni iz grafi­ kona po sliki št. 2. Kp/cm7 650 600 350 300 250 PRIMERJALNI DIAGRAM TRDNOSTI BETONSKIH KOCK 20x20x20 CM PRI NORMALNEM IN PRI INTENZIVNEM MEŠANJU 66 2 '— ] TRDNOST V V. , REZULTATI POD A I , A II . A III OZNAČENI S 100V. 100 ! 100 100 85 93 1 87 103 I 112 1 111 133 107 128 V:C V : C V: C 059 1 053 1 049 059 053 0 49 0-59 053 049 CEMENT V KG/m3 CEMENT V KG/M3 CEMENT V KG/M3 CEMENT V KG/M3 25Ö 1 300 i 35Ö 250 1 3ÖÖ 1 35Ö — 25Ö i 3ÜÖ ! 350 250 1 300 j 350 STAROST 28 DNI STAROST 28 DNI STAROST 7 DNI STAROST 28 DNI OZNAKA VZORCA OZNAKA VZORCA OZNAKA VZORCA OZNAKA VZORCA A ! ; A II ! A III B I i B II i B III C I i C II l C III — č l 1 č l i Tc"m PRISILNI MEŠALEC V TOVARNI WARDENBUR PRISILNI MEŠALEC V 1 TOVARNI .5 " __________ INTENZIVNI MEŠALEC Z VISOKOUCINKOVITIM VRTELJEM V TOVARNI EIRICH HARDHEIM NORMALNO MEŠANJE 0'75kWh/ms INTENZIVNO MEŠANJE 30 kWh/m* SUka 2 Iz tega grafikona je razvidno, da z IM pri po­ vsem enaki zmesi pridobimo pri katerikoli količini cementa v m3 betona ca. 30 % na 28-dnevni tlačni trdnosti proti trdnosti doseženi z NM. Poleg tega lahko ugotovimo, da so 7-dnevne trdnosti pri IM višje od 28-dnevnih pri NM in da dosežemo z 250 kilogramov cementa pri IM znatno višje trdnosti, kakor s 350 kg/m3 pri NM. Rezultati so torej bili skoraj neverjetno ugodni. Zato sem hotel vpliv IM preizkusiti še v industrijskem obratu in ne le v laboratoriju in zato uporabiti zemeljsko vlažen beton. 5.0 Poizkusi iz leta 1968 Za poizkuse smo izbrali obrat Wardenburg, ene izmed betonarn že omenjene zveze, ker smo tam takrat že imeli 3 različne mešalce, ki so bili z isti­ mi avtomatičnimi dozirnimi napravami oskrbovani iz iste večfrakcijske deponije renskega in kremen­ čevega agregata ter iz istih silosov cementa tovar­ ne Lengerich (Bersenbrück). Vsem 3 mešalcem smo avtomatično dodeljevali isto zmes istih komponent ter tako pridobljeno betonsko mešanico oblikovali v istem stroju za izdelavo betonskih tlakovcev z avtomatično reguliranim časom in jakostjo kom- paktiranja. Pogoji so zato bili za vse 3 mešalce po­ polnoma izenačeni. Mešalec » A « je bil normalni prisilni mešalec tovarne »S«. Mešalec »B«, prav tako izdelek tovarne »S«, ki smo mu v obratu Wardenburg v poizkusne namene vgradili lahek vrtelj (vendar najjačji, ki ga je kon­ strukcija tega stroja še prenesla). Mešalec »C« originalen izdelek tovarne Eirich z visokoučinkovitim vrtljem, takrat najnovejše izvedbe. Celotni mešalni čas, s polnjenjem in praznje­ njem, je bil, za vse 3 stroje enako, določen z 90 sek. Sestava agregata je bila naslednja: renski gramoz 7/15 m m ........................................43 % renski pesek 3/7 m m ..............................................17 °/o renski pesek 1/3 m m ............................................. 20 °/o kremenčev pesek (Jade) 0,2/1 mm . . . 16 °/o kremenčev pesek (Jade) — 0,2 mm . . . 4 °/o skupaj . . . 100 °/o Odstotki se nanašajo na suh material. Sestava komponent: a : c : v = 6,26 : 1 : 0,41 a = ................................. 1992 kg/m3 c — ................................. 318 kg/m8 v = ................................. 1301/m3 (abs. količina) sveži beton . . . . 2440 kg/m3 Izvršili smo, kakor leta 1966, še dodatne pre­ iskave, posebej pa še ugotovitev prostorinske teže vseh preiskanih tlakovcev v svežem stanju in pred trdnostno preiskavo, analize vseh šarž uporablje­ nega betona ter granulometrične analize agregatov pred in po mešanju. Merili smo tudi vmesno mešal­ no delo in ugotovili: za mešalec »A « 0,75 KW h/m 3 normalno prisilno mešanje za mešalec »B« 1,10 KW h/m 3 pojačano normalno mešanje z lahkim vrtljem za mešalec »C« 2,0 KW h/m 3 intenzivno mešanje z močnim vrtljem Trdnostni rezultati v kp/cm2 in v °/o so razvid­ ni iz grafikona št. 3. S 100 °/a je označena tlačna 28-dnevna trdnost tlakovcev, izvršenih iz betona iz mešalca »A«. Rezultati so srednje vrednosti iz 8 serij po 6 kock za vsako starost in za vsak me­ šalec. Podrobno poročilo raziskav obsega 75 tipka­ nih strani in mnogo grafikonov. Ob vznožju diagrama št. 3 je črtopikasto vrisa­ na linija funkcije: trdnost v °/o proti vnesenemu spec. mešalnemu delu v KW h/m 3. Na osnovi rezul­ tatov izvršenih raziskav naj bi bil ta odnos skoraj linearen. Tak premi odnos bi bil seveda fizikalno neutemeljiv in zelo zgrešeno bi bilo, na osnovi teh raziskav smatrati, da z vnesenim mešalnim delom 700 kp /c m 1 119 % STAROST KOCK OB PREISKAVI V DNEH 28 28 28 VNESENO ČISTO MEŠALNO DELO V kWh na m 1 BETONA 075kW h/m * i T10kW h/rrr 20 kW h/m s norm a ln i m ešalec „S" z lahkim vrte ljem originalni intenz. m ešal. z težkim vrte ljem norm aln i m ešalec „S" Sl. 3. Prim erjalni diagram tlačne trdnosti betonov iste sesta­ vine v odvisnosti od vnesenega mešalnega dela. Poizkusi iz 1. 1968 lahko številčno izrazimo vpliv IM. Poizkusi 1970/71 bodo pokazali, da je specifično delo le eden, če tudi morda naj izdatnejši, izmed številnih vplivnih fak­ torjev, ki določajo izboljšanje kvalitete betona za­ radi IM. 6.0 Poizkusi iz leta 1970 in 1971 Fizikalno neutemeljiv linearen odnos med trdnostjo in vnesenim mešalnim delom je dal slu­ titi, da so naši poizkusi iz let 1966 in 1968 zajeli le sorazmerno majhen obseg resnične funkcijske lini­ je, ki je v preiskanem območju zelo stegnjena. Ob nezadostnem številu preiskav, zlasti pa zato, ker nismo dovolj variirali pri poizkusih kvaliteto in količino komponent, mešalnega časa in obodne hi­ trosti vrtlja, smo lahko dobili rezultate, ki so ka­ zali na linearen odnos razmerja med trdnostjo betona in med specifičnim delom, ki je bilo v ta beton vneseno. Pri programiranju novih poizkusov sem ta dejstva upošteval. Poizkusi 1970/71 so bili izvedeni v poizkusni postaji strojne tovarne Eirich v Hardheimu. To­ varna mi je za njih izvedbo dala na razpolago svoj vzorno urejeni laboratorij in odlično šolane sode­ lavce. Poizkusi so trajali septembra in oktobra 1970 ter od marca do julija 1971. Vse materialne stroške je prevzela tovarna. Ing. H. B. Ries, šef tega labora­ torija, je aktivno sodeloval pri sestavi preiskoval­ nega programa ter dal na razpolago svoje obsežno znanje in izkušnje pri raziskovanju najrazličnejših mešalnih problemov. Ing. Helmstetter je bil od­ ličen organizator naših raziskovalnih del, g. Brosch pa zanesljiv upravljač vseh preiskovalnih strojev in aparatur. Tovarna je za te poizkuse razvila tudi povsem nov tip laboratorijskega intenzivnega me­ šalca, pri katerem je možno variirati obrate vrtlja od 1000 do 6000 o/min. in obodno hitrost od 9 do 60 m/sek. ter vnesti v mešalni proces od 0,75 do 16 KW h/m 3 betona. Celotna raziskava je bila izra­ zito teamsko delo, za katero je pisec tega članka dal iniciativo in sestavil prvotni raziskovalni na­ črt, ki pa je sicer produkt sodelovanja številnih glav in rok. 6.1 Obseg raziskovalnega programa 6.11 Variacije agregata 6.110 Kot agregat smo uporabili renski pesek in gramoz, sestavljen iz 4 frakcij po novi nemški li­ niji A 31,5. 6.111 Agregat, kakor pod 6,110, vendar z odstra­ nitvijo vseh frakcij pod 1,0 mm in z obogatitvijo frakcije 16/31,5 za količino odstranjene fine frak­ cije. 6.112 Agregat kakor pod 6.110, vendar z odstra­ nitvijo vseh frakcij pod 3,0 mm in z obogatitvijo frakcije 16/31,5 za iznos odstranjenega peska. 6.113 K renskemu agregatu po variantah 6.110 do 6.113 smo pri teh serijah poizkusov dodali še 10 utežnih procentov bazične, granulirane plavžne žlindre. 6.114 Mesto renskega agregata, ki vsebuje ca. 45 °/o mineralov, bogatih na kremenjaku, in 55 % apnen­ ca in apnenčevih peščenjakov, smo uporabili agre­ gat, ki je obstajal ca. 90 °/o iz kremenjaka velike trdnosti in žilavosti. 6.12. Variacije v količini cementa in vode Dodajali smo alternativno 200, 250 in 300 kg cementa na m3 zgoščenega betona. Vode (absolutna količina) smo dodajali: za 200 kg cementa 130 lit., za 250 kg cementa 144 lit. in za 300 kg cementa 156 lit. Dobili smo tako vodocementne faktorje: 0,65, 0,575 in 0,52, a vedno enako rahlo plastično konsistenco sveže betonske zmesi. Čisti portland- cement PZ 275 je bil za vse poizkuse isti. Bil je shranjen v pločevinastih sodih takoj po dobavi iz cementarne Heidelberg. S tem cementom smo iz­ vršili tri preiskave po nemški normi DIN 1164. 28- dnevna tlačna trdnost gredic je znašala v povpreč- ku 415 kp/cm2. Ker je preiskava po DIN ostrejša kakor po JUS, je dejansko ta cement, označen kot normalen, presegal kakovost jugoslovanskih ce­ mentov PC 450. 6.13 Vgrajevanje in kompaktiranje je bilo za vse kocke, brez izjeme, izvršeno z visokofrekvent- no zunanjo vibracijo in s površinsko protivibracijo. Tako smo dosegli zelo enakomerne prostorninske teže svežega betona pri vseh variacijah kock in dokazali, da je mogoče doseči z 200 kg cementa in 130 lit. vode ter vodocementnim faktorjem 0,65 pri IM in dobrem zgoščevanju, gostoto svežega be­ tona, ki ne daje samo zelo visoke trdnosti (600 kp na cm2 in več), temveč jamči za zadostno zaščito armature proti koroziji in znatno odpornost betona proti menjavi zmrzovanja in odtajanja. Znano je, da dosegamo ta svojstva betona z NM le pri zelo dobri granulometriji agregata in pri dozah cemen­ ta prek 300 kg/m3. 6.14 Variiranje vnesenega mešalnega dela V poizkusnem mešalcu smo variirali obrate vrtlja od 1000 do 6000 o/min in s tem obodno hitrost od 9 do 56 m/s. Z variacijo čistega mešalnega časa 30, 60, 120 in 180 sek smo tako lahko stopnjevali mešalno delo od 1 do 16 KW h na m3 vgrajenega betona. Dejansko vneseno delo smo merili in ne le ocenili iz nazivne moči elektromotorjev. 6.15 Trdnostne preiskave smo izvršili po 3, 7, 28 in 56 dnevih. 56-dnevne preiskave smo predvideli zato, ker smo domnevali, da se bosta pri IM visoka vsebnost silikata v agregatu in dodatek plavžne žlindre izkazala kot ugodna šele pri večji starosti kot 28 dni. Poizkusi so to domnevo potrdili. S tako širokim programom raziskav (nad 1000 kock in nad 330 trdnostnih rezultatov iz povprečka 3 kock) smo seveda marsikaj odkrili, kar bom lah­ ko priobčil le v knjigi, ker bi že samo naštevanje ugotovitev daleč presegalo okvir tega članka. V tem okviru lahko objavim le glavne rezultate, ki zanimajo inženirja-praktika na gradbiščih in v be­ tonarnah in ki dokazujejo, da bi morda lahko pri­ hranili z uporabo intenzivnega mešanja pri ne­ zmanjšani kakovosti betona toliko cementa, da ga ne bi bilo treba več uvažati. Preden pa navedem glavne rezultate izvršenih preiskav, moram na kratko pojasniti, kako je mo­ goče, da z IM v tako veliki meri lahko izboljšamo kakovost betona v splošnem in ne le njegovo me­ hanično odpornost. 7.0 Kakšne fizikalne spremembe utrpi zmes agregata, cementa in vode pod vplivom IM? Vsak mešalni proces je istočasno tudi mletje in brušenje partiklov med seboj. Pri NM, pri katerem rotirajo lopate mešalca z obodno brzino največ 1 m na sekundo in pri katerem tudi brzina rotacije si­ stema ni večja, ne moremo pričakovati, da bo v normalnem času mešanja drobnost mletja cementa ugotovljivo povečana. Prav tako se zrnavost agre­ gata ne more bistveno spremeniti. Če pa vnesemo z vrtlji pri 1500 o/min oziroma pri obodni hitro­ sti ca. 14 m/s v mešanico okoli 3 do 4 kWh/m3, smo po naših raziskavah povečali drobnost mletja cementa za 500 do 700 cm2 na gram. 7.10 Sprememba zrnavosti agregata pod učinkom IM Agregat se je obrusil, kakor to kaže slika št. 4, sestavljena iz podatkov samostojnih raziskav inž. H. B. Riesa. Te Rlesove podatke smo pri skupnih raziska­ vah preverili in so bili v celoti potrjeni. Pri pravil­ nem intenzivnem mešanju moramo skrbeti za to, da se agregatna zrna ne razbijajo, temveč v toliko obrusijo, da se površine aktivirajo, ne pa polirajo. Zato so preveliki obrati vrtlja neugodni, premajhni pa premalo učinkoviti in zahtevajo daljši mešalni čas, ne da bi dosegli s podaljšanjem časa tisto ka­ kovost betona, ki jo dajeta optimalna obodna hi­ trost in najugodnejši čas mešanja. Za preiskani agregat je bila najugodnejša obodna hitrost med 14 do 16 m/s. Zmanjšanje ali povečanje hitrosti rotacije vrtlja je zmanjšalo tlačno trdnost preiskanih kock, tudi če smo s podaljšanjem ali skrajšanjem mešalnega časa vnesli v beton isto specifično mešalno delo. 7.11 Spremembe pri cementu zaradi IM Intenzivni mešalni proces učinkuje v nekem pogledu kakor mokro mletje cementa v cementnih mlinih, pri čemer učinkujejo zlasti grobi partikli agregata kot mlevske krogle. Poskusi so pokazali, da se drobnost mletja cementa le neznatno poveča, če v agregatu ni grobe frakcije. Če smo mešali intenzivno le cement, pesek 1 do 3 mm in vodo ter dodali večje frakcije šele v 2. fazi mešanja, ki je bilo normalno, brez uporabe vrtlja, so bili trdnost­ ni rezultati takega dvofazno mešanega betona po­ dobni tistim pri NM in to tudi tedaj, če smo v prvi, intenzivni fazi povečali obrate vrtlja do 6000 o/min. Sl. 4. Prikaz sprem em be zrnavosti renskega agregata 0 do 15 m /m v odvisnosti od časa učinkovanja m očnega vrtlja pri obodn i hitrosti 14 m /sek in 1500 o/m in. Agregat s 4 °/o vlage. Raziskave ing. H. B. Riesa 7.12 Celotna sprememba v fizikalnem sestavu mešanice Pri IM povečamo istočasno, v normalnem me­ šalnem času, drobnost mletja cementa in granulo- metrično sestavo agregata. Pri agregatu se znatno poveča količina zrn pod 1 mm ter zmanjša količina grobe frakcije, dočim se srednje frakcije količinsko ne spremenijo mnogo, pač pa se vse površine agre­ gatnih zrn aktivirajo. Pri cementu pa ne povečamo le drobnosti mletja, temveč spremenimo z intenziv­ nim mešanjem še cementni gel, ki ostaja pri NM kosmičast, v skoraj koloidalno fino cementno le­ pilo. 7.20 Kakšen je učinek spremembe izhodiščne zrnavosti agregata v intenzivnem mešalnem procesu na trdnost betona Če smo izbrali agregat, ki že v izhodiščni zrna­ vosti vsebuje mnogo finih in premalo grobih zrn, bo vpliv spremembe zrnavosti zaradi IM seveda negativen. Dobili bomo še več mikrofrakcij in še manjšo količino grobe sestavine. Nasprotno pa je vpliv IM pozitiven, če so izhodiščnemu agregatu manjkale fine in mikrofrakcij e in je bilo grobe frakcije preveč. Običajen agregat, pridobljen v se­ paracijah in ostro pran, ima največkrat izrecno premalo frakcij pod 1 mm. Količino grobe frakcije pa po navadi lahko poljubno reguliramo pri sestavi agregata. V industrijskem obratu je problem sko­ raj vedno zagotoviti si zadostno količino finih in mikrofrakcij, seveda z izločitvijo glinenih substanc in zrn pod drobnostjo cementa. IM pa nam v sa­ mem normalno dolgo trajajočem mešalnem pro­ cesu spremeni premalo fino izhodiščno zrnavost tako, da se lahko zelo tesno približamo izbrani op­ timalni zrnavosti, seveda, če smo pravilno izbrali zrnavost izhodiščnega agregata. Primer pravilne iz­ hodiščne zrnavosti pred in skoraj optimalne zrna­ vosti po IM kaže slika št. 10. Pri izhodiščnem agregatu, ki smo ga preizku­ šali, je bila optimalna zrnavost dosežena po 60-se- kundnem mešanju s 1500 o/min. Optimalni čas me­ šanja, optimalno obodno hitrost vrtlja ter najugod­ nejšo izhodiščno prnavost agregata moremo za vsak agregat različne mineraloške karakteristike dolo­ čiti le s poskusom. Za naše mineralne agregate bodo ti odnosi verjetno nekoliko drugačni, kakor pri poskusih v ZRN, pri katerih smo uporabljali zelo odporen in ostro pran renski agregat, skoraj brez frakcij pod 1 mm. 7.30 Kako učinkuje sprememba fizikalne struk­ ture cementa zaradi IM na trdnost betona? V trenutku, ko smo suhi zmesi dodali vodo, se je na površinah cementnih zrn začela hidratacija. Če začne cement hidratirati v pogojih normalnega mešanja, vdira voda le polagoma v cementno zrno in ga tako polagoma spreminja v cementni gel. Po Wischersu se ta proces vrši tako, kakor to predo­ čuje slika št. 5. Iz te slike je razvidno, da je tudi povsem hidratirano cementno zrno še vedno v ob­ liki kosmiča, ki ima približno dvojni volumen prvotnega cementnega zrna. Pri IM pa grobi partikli agregata sproti obru­ sijo gelirano plast in jo pretvarjajo v skoraj ko- loidalno fino cementno lepilo. To lepilo, ki ga tikso- tropija spremeni v sol, lahko že pri znatno manjših dozah cementa mnogo bolje obda vse partikle agre- A B C Sl. 5. Shematičen prikaz hidratacije cementnega zrna po W i­ schersu. A — Cementno zrno pred dodatkom vode (velikost zrna 10 do 60 m ikronov), B — Cementno zrno takoj po dodatku vode. Na površini plast cem entnega gela. C — K onec hidra­ tacije . Celotno cem entno zrno se je sprem enilo v cem entni gel. V olum en je približno 2-krat v eč ji od prvotnega cem ent­ nega zrna gata, kakor to more kosmičasti cementni gel pri NM. Koloidalno fini cementni gel zmanjša pomemb­ no konsistenco svežega betona in poveča njegovo vgradljivost pri sicer isti sestavi zmesi. Zato se pod vplivom IM sveža betonska zmes začetkoma, kljub znatnemu povečanju spec. površin cementa in agregata ne zgosti, temveč postane nasprotno bolj Žitka in bolje vgradljiva. Šele po daljšem učin­ kovanju IM, ko se je količina mikrofrakcij in drob- nost cementa izdatno povečala, se sveži beton po­ stopoma zopet zgoščuje. Običajno smo dosegli opti­ mum trdnosti in gostote betona takrat, ko je trajalo IM, tako dolgo (60 do 120 sek pri 1500 o/min), da je imel sveži beton zopet tisto konsistenco, ki bi jo imel pri NM pri znatno manjših spec. površinah svojih trdnih partiklov. 7.30 IM povišuje temperaturo mešanice Poskusi so pokazali, da pri obodni hitrosti vrtlja 14 do 16 m/sek narašča temperatura zmesi, ne oziraje se na izhodiščno temperaturo, linearno ca. 4° C v minuti. Zvišanje temperature povzroča višje začetne trdnosti betona in hitrejši začetek vezanja cementa, kar aktivira še kemično toploto. Oboje je zelo pomembno pri betoniranju pri nizkih temperaturah, ni pa škodljivo v vročini, ker ostaja toplota, povzročena po IM še vedno daleč pod škod­ ljivo mejo. Seveda pa bi bilo zvišanje temperature pravilno upoštevati pri zelo masivnih konstrukci­ jah, pri katerih je zvišanje temperature zaradi ke­ mične reakcije že itak problem, ki ga ni zanemariti. 7.40 Skupni učinek sprememb fizikalne strukture cementa in agregata zaradi intenzivnega me­ šanja Kakor sledi iz odstavkov pod točkami 7.0 do 7.20, smo dobili izključno zaradi pravilnega IM v normalnem mešalnem času svežo betonsko zmes, ki vsebuje agregat optimalne zrnavosti, enostavno tako, da smo uporabili kot izhodiščni agregat pesek in gramoz s premajhno količino mikro- in finih frakcij in s povečano količino grobih sestavin. Tak agregat pa večinoma izhaja iz separacij in bager- skih naprav, kjer ostro pranje ne odvzame le škod­ ljive predrobne in glinaste sestavine, temveč tudi neobhodno potrebne fine frakcije. Iz normalno mle­ tega cementa smo dobili visokovredni cement znat­ no povečane drobnosti, kosmičasti cementni gel pa smo spremenili v skoraj koloidalno fino cementno lepilo, ki že pri bistveno manjših količinah zadost­ no in sklenjeno obdaja vsa agregatna zrna in pove­ čuje vgradljivost betonske zmesi. Vse navedene spremembe pa učinkujejo v taki meri na vsa kako­ vostna svojstva betona, kakor je to razvidno iz na­ slednjih diagramov: Iz slike št. 6 je razvidno, koliko je povečana tlačna trdnost standardnih kock pri uporabi IM in da beton z 200 kg cementa na m3 mnogo prekaša beton s 300 kg cementa pri NM. Izboljša pa se ne le me­ hanična odpornost intenzivno pripravljenega beto- na, temveč kakor so pokazali poskusi, tudi vsa ostala kakovostna svojstva. Iz slike št. 7 je videti, kdaj in kako dosežemo z IM maksimalno povečanje kakovosti betona. Slika št. 8 pokaže za razne starosti standardnih kock optimalni mešalni čas za beton s 300 kg ce­ menta na m3 betona. Slika št. 9 pokaže vpliv povečanja drobnosti mletja cementa, vpliv spremembe zrnavosti agre- 28 DNEVNA TLAČNA TRDNOST STANDARDNIH KOCK PRI NORMALNEM IN PRI INTENZIVNEM MEŠANJU V KP/CM2 POVPREČEK IZ 3 KOCK 300 KG CEMENTA NORMALNO MSŠANIES3» KP CM1 NORMALNC ME SAN. MEŠANJE ČAS V SEK. CEMEN 300 v'c CEMEN 200 v'c NORMALN ) 60 5 38 100 052 467 100 065 IN TE N ZI VN O 30 6 19 ” * 052 5'25 112 0 65 60 6'47 M 052 6 14 J3S 065 120 603 112 052 5 90 126 065 180 636 118 052 551 118 065 TRDNOSTI PRI NORMALNEM MEŠANJU 100 V. ^OPTIMALNI C AS MEŠANJA IN OPTIMALNO MEŠALNO DELO STA RAZVIDNA tZ DIAGRAMA Slika 7 TLAČNE TRDNOSTI IZ POVPREĆKA 3 STANDARDNIH KOCK PRI NORMALNEM IN PRI INTENZIVNEM MEŠANJU V KP/CM2. BETON Z 300KG CEMENTA NA 1 M2. VARIIRAN ČAS MEŠANJA IN VARIIRANO MEŠALNO DELO PRI KONSTANTNI OBODNI HITROSTI VRTELJA U M/SEK. S lika 8 SHEMATIČNI PRIKAZ TRDNOSTNIH SPREMEMB PRI INTENZIVNEM MEŠANJU KOT FUNKCIJE MEŠALNEGA ČASA Slika 9 LINIJE ZRNAVOSTI ZA 60 SEKUNDNI UČINEK VRTELJA PRI K M/SEK. OBODNE HITROSTI Slika 10 gata in njih skupni vpliv na kakovost betona, kot funkcijo mešalnega časa. Vpliv povečanja drobnosti mletja cementa se s trajanjem učinka vrtlja stalno veča in se asimptotično približuje končni vrednosti. Spremeba zrnavosti pri pravilni izbiri izhodišč­ nega agregata najprej povečuje trdnosti betona, pri mešalnem času prek 120 sek pa trdnosti izdatno padajo zaradi prevelike količine drobnih frakcij. Slika št. 9 tudi pokaže, da leži skupni maksimalni porast trdnosti pri IM med 60 in 120 sek, če ima vrtel j obodno hitrost 14 do 16 m/sek. 8.0 Praktična navodila za intenzivno mešanje 8.1 Najbolj učinkovito je IM v večini primerov, če smo vnesli v beton v 60 do največ 120 sekundah čistega mešalnega časa, pri obodni hitrosti vrtlja 14 do največ 19 m/sek, mešalno delo 3 do 6 kW h/ m3 betona. Če dodajamo agregatu nesušeno in ne- mleto, granulirano in bazično plavžno žlindro, 5 do 10 % teže agregata, veljajo večje številke. Do­ datek žlindre poveča še nadalje trdnosti betona za 5 do 10 %>, če beton ne vsebuje več kot 200 kg ce­ menta na m3. Če pa večamo dozo cementa, ugodni vpliv dodaje žlindre sorazmerno večji dozi pada. Tozadevni poskusi so še v teku in še niso zaključeni. SL 11. Prikazuje na jm odernejšo izvedbo E irichovega p rotitoč­ nega, i n t e n z i v n e g a m ešalca, s parnim in jektorjem . Levo in v sredini norm alni m ešalni elementi, v centru parni Injektor, desno visokoučinkoviti vrtelj 8.2 Izbor agregata Mineraloško-petrografska sestava agregata mora biti ugodna. Med ugodne materiale štejemo prakamnine, eruptive in sedimente zadostne trd­ nosti zrn (prek 800 kp/cm2), ki niso izrazito plastov- nati. Ugodni so tudi peščenjaki, vezani s kremen- cem ali apnencem, ne pa z glinenim vezivom. Agre­ gati s primesjo gline, ilovice ter z organskimi ali sicer kemično škodljivimi substancami so pri IM najmanj tako škodljivi kakor pri NM. Pri inten­ zivnem mešanju so rečni in drobljeni agregati ena­ kovredni, če so pravilno izbrane izhodiščne zrna- vosti. Pravilna izhodiščna zrnavost za rečni agregat ni enaka pravilni zrnavosti drobljenega agregata. Optimum lahko ugotovimo le s poskusi. 8.3 Izbira cementa Za intenzivno pripravo betona je treba izbrati čisti portland cement, normalne meljave in kvali­ tete. Izbor visokovrednih, fino mletih cementov je brezsmiseln, ker nam IM itak poveča drobnost mletja in s tem pomakne cement v višji kvalitetni razred. Uporaba žlindrinih, metalurških in pucolan- skih cementov je prav tako neustrezna. Intenzivni mešalni proces zmelje določen del hidravličnih pri­ mesi, brez predhodnega sušenja in mletja do ce­ mentne drobnosti, ostali del pa služi kot dobrodošlo gostilo, če smo temu primerno izbrali izhodiščno zrnavost agregata. Surova, nemleta in nesušena plavžna žlindra, ki jo vnesemo direktno v IM pa je nekaj 10-krat cenejša, kot če jo kupimo z žlin- drastim ali metalurškim cementom. 8.4 Dodatek vode Če potrebujemo beton neke določene konsi­ stence, nam zaradi IM ni treba spremeniti dodatek vode, ki bi bil potreben za isto konsistenco in za izhodiščni agregat pri NM. Ker pa mora vsebovati izhodiščni agregat malo finih frakcij, je njegova potreba po vodi nizka, kar zvišuje mehansko od­ pornost betona. Uporaba plastjfikatorjev in aeri- zatorjev je pri IM brez učinka in nesmiselna. Pod učinkom tiksotropije (procesa, ki spremeni s po­ močjo mehanskega dela, npr. vibriranja ali pod ro­ tacijo vrtlja, cementni gel v sol) smo cementni gel itak utekočinili do maksimalno možne meje in po­ večali žitkost betona tako, da nam tudi pri več­ kratnem povečanju spec. površin zrn cementa in agregata betona ne zgosti. Za intenzivno mešanje so uporabni betoni od plastične do ekstremno malo vlažne konsistence. Pri močno plastičnih ali celo tekočih betonih pa pride lahko pod vplivom vrtlja do spenjenja zmesi in zaradi tega do zelo majhne gostote in mehanske odpornosti betona. 8.5 Intenzivno mešani betoni so po prestanku učinkovanja vrtlja koherentnejši od normalno me­ šanih in pri transportnih manipulacijah ne segre- girajo. Pri vgrajevanju pa se pod vplivom vibra­ torjev zopet vtekočinijo, kar poveča vgradljivost, žitkost in kompaktibilnost intenzivno mešanih be­ tonov, kar je treba pri sestavi koristiti. 8.6 Optimalna sestava betonskih mešanic se za­ radi IM ne komplicira, temveč se poenostavi. Pri­ rast celotnih kvalitetnih svojstev zaradi intenziv­ nega mešanja je tako velik, da so eventualne ne­ pravilnosti v sestavi daleč pokrite že s samim učinkom IM. Ne smemo pa pozabiti: načelo pri granulometriji izhodiščnega agregata je »brez fi­ nega« (no fines). 8.7 Z intenzivnim mešanjem je možno prihra­ niti 100 kg cementa na m3 betona in več. Dozirati prek 250 kg/m3 je v vsakem slučaju nepotrebno, priporočljivo pa je izvršiti predhodno ustrezne preiskave prav z materiali, ki jih mislimo upora­ biti, ker bi sicer presenečenja ne bila izključena. 8.8 Prihranki zaradi IM Zaradi možnih prihrankov na cementu in za­ radi odpada finih frakcij v izhodiščnem agregatu se materialni stroški za isto kvaliteto betona znat­ no zmanjšajo. Povečajo pa se izdatki za pogonsko energijo, za iztrošenje vrtljev in za amortizacijo dražjega intenzivnega mešalca. (Razen vrtlja, iz­ trošenje intenzivnega mešalca ni večje kakor pri NM.) Prihranki in večstroški pa so nekako v raz­ merju 5 : 1, zaradi česar intenzivni mešalni po­ stopek ni le tehnološko, temveč je tudi ekonomsko zelo interesanten. 9.0 Zaključek Intenzivno mešanje, kakor je opisano v tem članku, je nov pomemben prispevek k tehnologiji betona. Po izdatnosti vpliva IM na povečanje kako­ vosti betona zasluži morda ta postopek prav tako pripombo: »revolucija v tehnologiji betona«, kakor se je izrazil slavni francoski konstruktor Freyssi- net leta 1936 za takrat nov postopek zgoščevanja betona s pomočjo vibratorjev. (E. Freyssinet: »Une revolution dans la technique du beton«, Eyrolles, Paris, 1936.) Iz vseh prikazanih diagramov, ki predstavljajo izvrednotenje poskusov, ki so trajali skoraj 5 let in ki so bili dovolj obsežni in številni, da so nepra­ vilni zaključki zelo malo verjetni, sledi, da so mnogi standardni predpisi za beton za intenzivno mešanje neuporabni. Predvsem velja to za pred­ pise o minimalni dozi cementa, o granulometriji uporabljenega agregata, o minimalni količini mi- krofrakcij itd. Nesmiselni pa postajajo tudi pred­ pisani roki za razopaževanje in razodranje kon­ strukcij, ker dosezamo z IM včasih z znatno manjšo dozo cementa, večje 7-dnevne trdnosti, od 28-dnev- nih trdnosti normalno doziranih in mešanih be­ tonov. Za novo tehnologijo priprave betonov so zato potrebni novi predpisi ali pa proste roke za tiste izvajalce betonskih del, ki imajo ne le zadostno iz- vežbane strokovnjake, temveč tudi ljudi z izrazi­ tim čutom odgovornosti. Prikaz navedene literature: (1) A. Umek: »Brojčano odredjivanje kvaliteta beto­ na i betonskih komponenata«, Ljubljana 1962. (2) A. Hummel: »Das Beton ABC« 12. izdaja, Berlin 1959. (3) S. Turk: »Direktno projektiranje betona na osnovi zahtevane trdnosti in konsistence«, Ljubljana 1955. (4) H. B. Ries: »Zur Intensivaufbereitung von Beton unter Berücksichtigung der Zweiphasenmischme­ thode«, Betonsteinzeitung, 5, 1965. (5) H. B. Ries: »Theorie und Praxis der Zweiphasen Mischmethode bei Betonaufbereitung«, Het Inge­ nieursblad, dec. 1964, Antwerpen. UDK 693.542 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1972 (21) ST. 5, STR. 101—110 Anton Umek: VPLIV INTENZIVNEGA MEŠANJA NA KAKOVOST BETONA Članek pokaže rezultate raziskav o intenzivnem mešanju betona, ki jih je izvršil pisec v letih 1966 do 1971 v Zahodni Nemčiji. Najprej definira pojma nor­ malno in intenzivno mešanje in ugotavlja, da označu­ jemo kot normalno mešanje betona proces, v katerega smo vnesli prav toliko mešalnega dela, da je zmes ho­ mogena. Intenzivno mešanje pa je mešalni postopek, v katerega smo prek posebnih mešalnih elementov vne­ sli v 60 do 120 sek večkratni iznos dela, ki bi bil po­ treben za homogenizacijo. Pri poskusih se je na več kot 1000 vzorcih variirala sestava betona, mešalni čas, obodna hitrost specialnih mešalnih elementov in v zelo širokem obsegu, vnesena energija. Poskusi so poka­ zali, da tako dosežemo spremembo fizikalne strukture vseh betonskih komponent in kot posledico tega do 40% povečanje tlačne trdnosti. (6) H. B. Ries: »Aufbereitungstechnische Probleme bei Herstellung von Injektionsmitteln«, Aufbereitungs­ technik, I (1960) zvezek 4. (7) E. Freyssinet: »Une revolution dans la technique du beton«, Eyrolles, Paris 1936. Uporabljena literatura: T. G. Powers: »The Physical and Engineering Proper­ ties of Concrete«, Research and Development La­ boratories of Portland Cement Association, Chica­ go 1958, Bulletin 90. K. Wesche: »Die Bedeutung der Zementleimvormi- schung für die Praxis der Betonherstellung«. Beton u. Stahlbetonbau nov. 1960. K. Wesche, S. Mängel: »Versuche zur Betonherstellung durch Mischen in mehreren Stufen«. Beton u. Stahlbetonbau, 4/1969. G. Wischers: »Einfluß langen Mischens oder Lagerns auf die Betoneigenschaften«, Beton 13/1963. W. Locher, J. Wuhrer, K. Schweden: »Einfluß der Mahlfeinheit und Kornverteilung auf die Eigen­ schaften von Portland und Hüttenzementen sowie hydraulischen Kalken«. Tonindustrie-Zeitung 90 (1966). F. Uhl: »Das Ybbser Verfahren der Betonmischung«, Beton Verlag, Düsseldorf 1963. A. Umek: »Der Einfluß der Intensität des Mischens auf die Güte des Betons«, Eirich Sonderdruck N°. 1098a, Bauverlag Wiesbaden 1969. Iz simpozija: »Zerkleinern« Amsterdam, sept. 1966 pri­ občeno v »Dechema« monografijah, Verlag Chemie GmbH Weinheim 1967. B. Beke in L. Opoczky: »Strukturänderungen bei der Klinkervermahlung zu extremen Feinheiten«. Zen­ tralinstitut für Silikatforschung, Budapest. D. Ocepek: »Probleme der Feinstkornzerkleinerung einiger Nichterze« Montanistični oddelek Fak. za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. H. B. Ries: »Aufbereitung und Mischungsfragen« Be- tonstein-Zeitung 2/70. H. Mäkelt: »Kurzleitfaden durch die neuen Stahlbe­ tonbestimmungen DIN 1045« Bauverlag Wiesbaden 3. izdaja 1969. UDC 693.542 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1972 (21) NR. 5, PP. 101—110 Anton Umek: INTENSIVE MIXING OF CONCRETE The paper presents the results of the experiments in intensive mixing of concrete that the writer carried out in Western Germany from 1966 to 1971. First it defines the concepts of normal and intensive mixing of concrete and states that normal mixing is a process into which so much mixing work has been put that the mixture has become homogenious. Intensive mixing, however, is a proces into which within the span to 60 to 120 seconds several times the amount of work has been put by special mixing devices than would be necessary for homogenization At the experiments the mutual relation of the components, the mixing time, the circumference speed of the special mixing devices and especially in a particularly wide range the appli­ ed energy were varied in more than 1000 samples. These experiments showed that by intensive mixing a chan­ ge in the physical structure of the concrete compo­ nents is achieved and consequently an up to 40 % in­ crease of pressure resistivity. vesti iz ZCIT RESOLUCIJA O PROBLEMIH GRADBENO- TEHNICNIH REGULATIVNIH AKTOV Peta skupščina Zveze gradbenih inženirjev in teh­ nikov Jugoslavije, ki je bila 20. maja 1972 v Beogradu, je v želji, da prispeva svoj delež k reševanju aktual­ nih problemov gradbeništva Jugoslavije, da nudi pomoč ustreznim organom uprave in drugim dejavnikom, od katerih je odvisno uspešno izvrševanje nalog pri iz­ gradnji države, ter v cilju, da se odstranijo motnje, ki ovirajo izvrševanje teh nalog in da se sprejmejo in­ strumenti, ki bodo ustrezali tako zahtevam sedanjega trenutka, kot tudi perspektivnim tokovom gradbene tehnike in tehnologije, ekonomike in prava, sprejela naslednjo r e s o l u c i j o O PROBLEMIH GRADBENO-TEHNlCNIH REGULATIVNIH AKTOV 1. Gradbeništvo Jugoslavije stoji po svojem zna­ čaju, pomenu in obsegu nalog v teku vseh 25 let socia­ listične izgradnje v prvih vrstah borbe za preobrazbo dežele in ustvaritev materialne baze za realizacijo ve­ likih in plemenitih ciljev, h katerim stremimo. Začen­ ši tako rekoč z golimi rokami, šteje danes jugoslovan­ sko gradbeništvo armado okoli 35.000 gradbenih inže­ nirjev in tehnikov in okoli 300.000 neposrednih proiz­ vajalcev, zaposlenih na vseh sektorjih delovanja: pro­ gramiranja in planiranja, znanstveno-raziskovalnega dela, projektiranja, izvajanja in vzdrževanja gradbenih objektov, instalacij in opreme, kakor tudi proizvodnje gradbenih materialov. Ni potrebno posebej poudarjati, v kolikšnem odstotku sodeluje naše gradbeništvo v skupnih investicijah, niti ne dejstva, da bo to sodelo­ vanje še dolgo odločilnega pomena za našo ekonomiko. 2. Navedena dejstva ne samo dokazujejo, da so gradbeni inženirji in tehniki kvalificirani za aktivno udeležbo pri reševanju vseh problemov, marveč da mo­ rajo biti v ta proces neposredno vključeni ter pri po­ sameznih vprašanjih imeti odločilno besedo, da bo nji­ hovo mnenje cenjeno in upoštevano. To velja v enaki meri, kadar gre za reševanje problemov na nivoju fe­ deracije, republike, pokrajine ali komune. Potrebno je ugotoviti, da v dosedanjem razdobju gradbeni inže­ nirji in tehniki prek svojih strokovno-družbenih orga­ nizacij niso bili v zadostni meri angažirani, kadar je šlo za reševanje bistvenih vprašanj našega gradbeni­ štva. Skrajni je čas, da se s tako prakso preneha. 3. Proces reorganiziranja upravnih organov, tako na zveznem nivoju kakor tudi navzdol se je gibal v tem smislu, da so organi, katerih naloga bi morala biti, da skrbe za probleme gradbeništva, zreducirani na brezpomembne dimenzije in zgolj funkcionalno pristoj­ nost, kar se je odražalo in se še vedno odraža pri re­ ševanju nakopičenih problemov gradbeništva, ker ob­ jektivno ne obstoji nobena taka organizacija, ki bi bila v stanju, da učinkovito in sistematsko spremlja, anali­ zira in rešuje nastale probleme. Skupščina meni, da je to eden izmed razlogov, da problemi, ki pritiskajo na gradbeništvo, ne najdejo ustreznih rešitev, tiste pa, ki so sprejete, trpijo zaradi nedoslednosti, neaktualnosti, pa tudi kontradiktornosti. Posledica takega stanja je, da skoraj vsak resor sprejema svoje regulativne akte, ki se tičejo gradbeništva, da se ti regulativni akti prepletajo in dostikrat ustvarjajo zmedo in pomenijo oviro pri učinkovitem, ekonomičnem ter solidnem iz­ vrševanju nalog gradbeništva. 4. Gradbeno-tehnični regulativni akti, zakoni in podzakonski predpisi, tehnični predpisi, standardi in normativi v kompleksu teh vprašanj predstavljajo poseben, specifičen problem. Analiza stanja na tem področju imperativno terja iskanje takih rešitev, ki bodo ustrezale današnji stopnji razvoja gradbene teh­ nike in tehnologije ter pogojem, v katerih gradbeni­ štvo dela. V tem cilju je potrebno, da se ustvari čvrsta po­ vezava in solidno sodelovanje odgovornih upravnih organov, gospodarske zbornice in strokovne zveze, tako na nivoju federacije, kakor na nivoju republike, avto­ nomne pokrajine in komune. Da bi se to sodelovanje ustvarilo, je predvsem po­ trebno, da se pri družbenopolitičnih skupnostih uspo­ sobijo upravni organi, pristojni za gradbene zadeve, na način, da se izpolnijo z ustreznimi strokovnimi kadri za delo na gradbeni regulativi. 5. Z ustavnimi amandmaji je izvršena razmejitev pristojnosti med federacijo in republikami ter je zdaj v teku usklajevanje obstoječe zakonodaje s temi amandnaji. Pri tem smatramo, da je potrebno postaviti nekatere temeljne predpogoje kot so: A. v federaciji: a) sedanji zakon o tehničnih ukrepih in zakon o jugoslovanskih standardih je treba združiti v en sam zakon, katerega vsebina bo sinteza obeh teh dveh za­ konov. Novi zakon bi postal temelj urejevanja enotne tehnične regulative; b) z zakonom, navedenim pod točko a), je treba rešiti tudi probleme okoli izdajanja atestov, certifika­ tov, strokovnih ocen in podobno, zlasti pa je treba re­ gulirati vprašanje statusa in pravic organizacij, ki iz­ dajajo ateste, certifikate, strokovne ocene in podobno; c) osnovati je treba enoten organ oziroma organi­ zacijo, ki bo v njeni pristojnosti programiranje, spre­ jemanje in spremljanje tehnične regulative, in sicer za vsa področja tehnike (gradbeništvo, promet, elek­ trotehnika itd.). V tem procesu je treba ustvariti so­ delovanje republik in pokrajin, gospodarskih zbornic in strokovnih zvez s pomočjo formiranja ustreznega sveta; B. v socialističnih republikah: a) potrebno je, da se republike in pokrajine pri izdelavi ustreznih gradbenih zakonov najnujneje do­ govorijo o tistih vprašanjih, ki so bistvenega vpliva na zagotovitev enotnega jugoslovanskega tržišča, ter da se ta vprašanja regulirajo na enak način. V teh vpraša­ njih morajo strokovne zveze odigrati ključno vlogo. Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Jugoslavije mora pri tem opraviti vlogo koordinatorja; b) med drugim smatramo za potrebno, da se z re­ publiškimi in pokrajinskimi zakoni ponovno uvede institut polaganja strokovnih izpitov za diplomirane inženirje, inženirje in tehnike, z enotnim programom, ki bi veljal za vso državo. 6. Skupščina smatra, da s to resolucijo niso obse­ žena vsa vprašanja, ki spadajo v domeno gradbeno- tehnične regulative, saj nekaj takega v podobnem do­ kumentu sploh ni mogoče, vendar pa stoji skupščina na stališču, da tisto, kar je zgoraj povedano, predstav­ lja solidno bazo za kvalitativno nov pristop k reševanju velikih in številnih problemov gradbeništva Jugoslavije v celoti. Skupščina pričakuje od odgovornih faktorjev, v prvi vrsti od upravnih organov, da bodo tem iniciati­ vam posvetili potrebno in ustrezno pozornost ter ukre­ nili vse potrebno za vzpostavitev kontakta ter sistema­ tičnega dolgoročnega sodelovanja pri skupnem reševa­ nju problemov, za katere smo vsi v enaki meri zain­ teresirani. Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Jugosla­ vije se bo prek republiških in pokrajinskih zvez, kot tudi specializiranih strokovnih društev, ki delujejo v njenem sestavu, v polni meri zavzela za realizacijo teh sklepov. PETA SKUPŠČINA ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV JUGOSLAVIJE (Prevedel B. F.) iz naših kolektivov SGP PRIMORJE SE NA DVEH NADALJNJIH ODSEKIH AVTOCESTE Iz 3. številke PRIMORJA, lista te delovne skup­ nosti, povzemamo: »Na podlagi licitacije v okviru združenja GAST smo dobili v izgradnjo 2 odseka avtoceste Šentilj—Nova Gorica. Odsek Dramlje—Levec je dolg 14.860 m odsek Postojna—Razdrto pa 8.800 m. V licitaciji so sodelovala še podjetja: GRANIT — Skopje, RUDIS — Trbovlje, MOSTOGRADNJA — Beograd, MAVROVO — Skopje, PZ GIPOSS — Ljubljana, JUGOSLAVIJA PUT — Beo­ grad. PUT — Karajevo in HIDROELEKTRA — Zagreb. Odsek Postojna—Razdrto je nadaljevanje odseka Vrhnika—Postojna, ki je sedaj v gradnji in bo letos končan. Izvaja se tudi kot štiripasovna avtocesta. Na tem odseku bo potrebno izkopati in splanirati 115.000 kubičnih metrov humusa. 1.363.000 m3 usekov, napra­ viti 1,172.000 m3 nasipov, 307.003 m2 planuma in 18.000 m kanalizacije in drenaž. Za zgornji ustroj bo potrebno še 30.000 m3 filtrskega materiala, 74.000 m3 tampona, 30.000 m3 betonske stabilizacije in 131.000 ton asfalta. Ker smo ponudili izvedbo vseh del na tem odseku, bo poleg že omenjenih del potrebno napraviti še 16 nad­ vozov, podvozov in mostov ter 27 propustov; za to pa bomo porabili 11.500 m3 betona, 1.100 ton armature in 30.000 m2 opaža. Odsek Dramlje—Levec se izvaja delno kot štiripa­ sovna cesta, delno kot razširjena dvopasovnica. V prvi fazi bo zgrajena desna polovica bodoče štiripasov­ nice. Na mestu bodoče zelenice je predviden začasni odstavni pas. Na tem odseku bo potrebno izkopati, 156.000 m3 humusa, 923.000 m3 izkopov ter napraviti 850.000 m3 nasipov, od tega kar 538.000 m3 nasipov s kemičnim stabiliziranjem. Kanalizacij in drenaž je na tem odseku 18.700 m, zemeljskega planuma pa 235.000 kvadratnih metrov. Poleg nasipov bo potrebno stabi­ lizirati tudi ves planum in posteljico. Za zgornji ustroj pa bodo potrebne naslednje količine: tampona 116.000 kubičnih metrov, stabilizacije 25.000 m3 in vseh vrst asfalta 87.700 ton. Na tem odseku bo treba zgraditi še 23 nadvozov, podvozov in mostov, za katere bomo po­ rabili 29.000 m2 opaža, 1,056.000 kg armature in 10.200 kubičnih metrov betona. Da so ta dela res velika in bo za kvalitetno izved­ bo potrebna polna angažiranost podjetja, vidimo tudi iz vrednosti teh del. Odsek Dramlje—Levec smo dobili za vrednost 146,912.875 din, odsek Postojna—Razdrto pa za 130,282.793 din. Torej znaša skupna vrednost vseh izlicitiranih del na obeh odsekih 277,195.668 din. Za vsa ta dela so predvideni tudi roki za izvršitev. Za odsek Postojna—Razdrto je rok 28 mesecev, za Dramlje—Levec na Štajerskem pa 42 mesecev od da­ tuma podpisa pogodbe. KAKO PA NAPREDUJEJO V DOSEDANJI IZGRADNJI AVTOCESTE Rok zaključka del na odsekih avtoceste Šentilj— Nova Gorica, ki so sedaj v gradnji, se hitro približuje. Ob ogledu del, ki jih izvaja SGP PRIMORJE iz Ajdov­ ščine, smo dobili naslednje podatke: a) Količinski pregled opravljenih del: Napravljeno Vsa količina •/o — izkopi skupaj 548.294 m3 557.148 m3 98,4 — nasipi 430.633 m3 468.089 m3 92,0 — kanalizacija skupaj 3.528 m 5.704 m 61.9 — zemeljski planum 30.153 m2 139.771 m2 21,6 b) Finančni pregled opravljenih del: din din »/o vsa dela skupaj 27,614.621 40,000.000 69,0 samo gradbena dela 27,614,621 33,113,394 83,4 Dela torej dobro napredujejo. Želimo le, da bi naše gradbišče na avtocesti svoja dela v roku in kvalitetno končalo, kar bo nedvomno zelo pomembno za nadalje­ vanje del na novih odseki.« GRADIMO HE AJBA V isti številki lista PRIMORJE je tudi sestavek z gornjim naslovom, v katerem izvemo: »V sklopu izgradnje hidroenergetskega sistema na Soči je tudi rekonstrukcija HE Plave. V ta namen so se investitorji odločili zgraditi na jezu A j be manjšo hidrocentralo, ki bo delala takrat, ko HE Plave ne bi mogla požirati vse vode, ki jo spuščajo više ležeče cen­ trale. Tako smo februarja 1971 pričeli s pripravljalnimi deli. Prva faza izgradnje so bila pripravljalna dela. Po­ trebno je bilo ograditi gradbeno jamo vzvodno in niz­ vodno od obstoječe pregrade z 10—12 m visokimi ste­ nami. Že prvi prijemi so bili za nas težavni, kajti takih gradenj nismo bili vajeni. V deroči vodi je bilo treba zabetonirati temelje tako, da pregrada kasneje ne bi puščala vode. Pomagali smo si najprej z zagatnimi stenami in močnimi črpalkami. Kasneje, nizvodno, smo se morali zateči po pomoč k tolminskim potapljačem in 5 m pod gladino Soče smo zabetonirali temelje kva­ litetno in uspešno. Nadaljnja gradnja pregradnih zidov za nas ni predstavljala več nobenega problema in tako so bila julija 1971 pripravljalna dela za gradnjo HE Ajba končana. HE Ajba bo stala v obstoječi pregradi Ajba, za kar je bilo treba upoštevati levo obrežno stalno prelivno polje. Pregradne stene so nam popolnoma uspele. Ru- šitvena in izkopna dela pa so potekala počasi. Levi breg je na tem mestu precej strm in geološko neugo­ den. Obstajala je velika nevarnost, da se zruši, ker je izkop na najglobljem delu tudi 10 m globok in 28 m pod koto dostopa na gradbišče. Tu smo stalno sodelovali z najboljšimi strokovnjaki za mehaniko tal in geologi. Zaradi varnosti same gradnje smo morali graditi etapno. Da se breg ne bi zrušil, saj je visok nad 30 m, smo izvedli še sanacijo brega s posebnimi 6 m dolgimi prednapetimi sidri in prednapetimi razporami iz dveh I profilov. Objekt je širok 8—9 m. dolg 43 m in visok ca. 28 metrov. Gradnja je po dolžini razdeljena na 4 faze in za vsako od teh faz smo morali najprej izvršiti izkope, nato postaviti armaturo in opaže ter jo zabetonirati, šele potem smo lahko nadaljevali z izkopom naslednje faze. Tu so organizacijsko in tehnično nastopale naj­ več j e težave. Vsaka od faz ima od 400—700 m3 betona in ca. 50 ton železa. Opaži so zelo komplicirani, saj je sama cen­ trala brez nadgradenj; v bistvu cev, ki prehaja iz pravokotne oblike v okroglo in pri izpustu zopet v pra­ vokotno obliko. Do sedaj smo uspeli zgraditi za izvaja­ nje najbolj kritični fazi la in lb, to je osrednji turbin­ ski del in izpust ali sesalno cev. Upamo, da nam bo kmalu uspelo dokončati spodnjo polovico vtočne cevi, s čimer bi imeli zgrajeni 2/s objekta. Kljub nekaterim spodrsljajem in glede na težave, ki nastopajo med gradnjo, mislimo na uspešen zaključek našega prvega hidroenergetskega objekta.« STROKOVNI IZPITI NE LE ZA GRADBINCE Centralni delavski svet GIP GRADIS je sklenil, da mora njihov center za izobraževanje v dveh mese­ cih pripraviti program za strokovne izpite tudi za strojne in elektro tehnike, inženirje in diplomirane in­ ženirje. Po zgledu gradbenikov bodo tudi za strojne in elektro strokovnjake predpisani izpiti. Določili bodo tudi delovna mesta, na katerih bo treba imeti poobla­ stilo, saj morajo tudi strojniki samostojno projektirati. Ker gospodarska zbornica še ni uvedla strokovnih izpitov za strojnike, bo GRADIS organiziral interne izpite, kakor je bilo to že nekoč urejeno za gradbeni­ ke. Program bo podoben gradbeniškemu, snov pa bo prirejena za strojnike. PRED OTVORITVIJO NOVE BLAGOVNICE V PTUJU Zgodovinski Ptuj dobi novo moderno trgovsko hi­ šo. Gradbeni stroji so na gradbišču prvič zabrneli pred letom dni, danes pa je že pred nami mogočen objekt. Ptuj bo z njim pridobil 3.800 m2 neto prodajne površine. Funkcionalno je objekt s srednjim traktom verti­ kalnih komunikacij razdeljen v prodajne površine in površine za pomožne dejavnosti. Trakt vertikalnih ko­ munikacij povezuje etaže, od katerih so tri prodajne in štiri servisne. Poleg tega je še vrsta drugih pro­ storov, ki jih zahteva moderna trgovska hiša. Kon­ strukcija stavbe je armirano betonski skelet s stebri v razmaku 8 X 8 m. Tudi zahodna stena in stena ver­ tikalnih komunikacij sta iz armiranega betona. Objekt stoji v kulturno spomeniško izredno zahtev­ nem kraju, zato je bila naloga znanega strokovnjaka, projektanta dipl. ing. arhitekta Petra Kerševana zelo težka in odgovorna. Zunanjo in notranjo podobo je v celoti približal arhitekturi Ptuja in prejšnjih zgodo­ vinskih dob. Tudi fasada, ki jo bodo pokrivale zlite aluminijaste plošče v bakreni barvi, se bo čudovito skladala z okolico. Steklen zaključek fasade, poliester plošče, pa so že pritrjene ha jekleno konstrukcijo. Investitor ugotavlja, da je s kvaliteto in rokom že izvršenih del zelo zadovoljen. Meni, da je dokončana graditev do III. faze še pred rokom jamstvo, da bo ob­ jekt, na katerega bodo ponosni vsi Ptujčani, gotov pra­ vočasno. VEGRAD POROČA Iz prve letošnje številke VEGRAD — glasila de­ lovne skupnosti SGP VEGRAD, Velenje, izvemo: ■ »S planom za leto 1971 smo predvideli 11 °/o višjo skupno proizvodnjo kot v letu 1970. Plan smo dejansko še presegli, in sicer za 6.5 %> Skupna proiz­ vodnja, vključno z realizacijo v tujini je lani dosegla 153 milijonov dinarjev. ■ Povprečno smo zaposlovali lani 898 ljudi, skupaj z zaposlenimi v tujini pa je število zaposlenih v »VE­ GRADU« znašalo povprečno 1.110 ljudi. ■ Mehanizacije smo lani nabavili za več kot 4 mi­ lijone dinarjev. ■ Osebni dohodki so v decembru 1971 znašali po­ vprečno 1.410 din (brez terenskega dodatka). • V primerjavi z letom 1970 so bili ustvarjeni za 46 °/o višji skladi. ■ Boljša je bila tudi likvidnost podjetja in oskr­ ba z materiali. ■ Še posebno si je podjetje prizadevalo za izpol­ njevanje pogodbenih izvršitvenih rokov ter si s tem pri investitorjih pridobilo zaupanje in renome . ■ Uspešni smo tudi v uvajanju sodobne tehnolo­ gije, zlasti litobetonskih konstrukcij ob uporabi veli- kopanelnih opažev (Hiinnebeek).« 25 LET SGP KONSTRUKTOR MARIBOR Objavljamo nekaj povzetkov iz št. 3—5 lista »Gla silo Konstruktorja«: — Ostanke nekaterih predvojnih gradbenih pod­ jetij je nova oblast ob osvoboditvi združila v podjetje »Magrad«. Številni člani našega kolektiva so bili že takrat v tej gradbeni organizaciji in so požrtvovalno obnavljali stanovanjske hiše, šole, tovarne, mostove, ceste, kmetijske ter javne objekte v Mariboru in oko­ lici. — Zaradi uspehov tega kolektiva in potreb je vla­ da LRS 26. marca 1947 izdala odločbo, s katero je usta­ novila bazensko SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE KONSTRUKTOR v Mariboru. — Podjetje je bilo republiškega značaja z nalogo, da gradi pomembnejše objekte v takratnih okrajih Maribor, Slovenska Bistrica, Konjice, Rogaška Slatina, Ptuj, Ljutomer, Dravograd. Murska Sobota in Ormož. — Pod operativnim vodstvom Ministrstva za grad­ nje LRS se je podjetje hitro in močno tehnično opre­ milo, ter postalo eno izmed najpomembnejših gradbe­ nih podjetij v Sloveniji. — »Konstruktor« je bil takoj po ustanovitvi za­ dolžen tudi za vodstvo lastne vajenske šole ter za or­ ganizacijo gradbene srednje tehnične šole v Mariboru. — Vrsta pomembnih objektov iz obdobja 1947 do 1950 karakterizira takratne velike napore in dosežke tega kolektiva. — Prehod v naslednje najpomembnejše obdobje predstavlja leto 1950, ko se je 21. oktobra kolektiv od­ ločil za samoupravljanje. — Tehničnemu razvoju podjetja se pridružuje vedno večja skrb za dvig življenjskega standarda vseh zaposlenih. — Lastne investicije, ki za vse to presegajo mili­ jardne naložbe, so v celoti rezultat dela in naporov kolektiva »Konstruktor«. — Z letom 1961 je podjetje prešlo v nadaljnjo de­ centralizacijo upravljanja. — V letu 1960 začne »Konstruktor« kot prvo pod­ jetje v Sloveniji graditi stanovanja za tržišče. — Spomladi 1962 smo z Birojem gradbeništva Slo­ venije organizirali demonstracijsko gradbišče in raz­ stavo. — Leta 1963 je bil kolektiv »Konstruktorja« prvi iz SR Slovenije v Skopju že v reševalni akciji in po­ zneje v obnovi in izgradnji. — Z aprilom 1964 smo kot prvi gradbeni kolektiv Jugoslavije prešli na skrajšan 42-urni delovni teden. — 25. junija smo se vključili v izvajanje načel gospodarske reforme. — Z letom 1966 se je pričelo vključevanje v med­ narodno delitev dela. V Avstrijo je odšla prva manjša skupina, ki je do danes narastla na skupaj 150-članske, dobro organizirane delovne skupine, ki so sodelovale pri gradnji hidrocentral, mostov in industrijskih, šol­ skih ter javnih objektov. — Skupaj z IMP iz Ljubljane, »Jelovico« iz Škofje Loke in IMOSOM je bilo 8. 2. 1968 na Dunaju ustanov­ ljeno podjetje RATIONELLBAU. — Nastop v ZR Nemčiji je uspel leta 1968. ko je bilo v Miinchnu ustanovljeno podjetje KONSTRUK­ TOR BAU. ki si je s svojimi uspelimi gradbišči v Bad Godesbergu, Perlachu ter olimpijski vasi v Miinchnu pridobilo odlične reference. — 9. maja 1969 je bila na Korziki v Ajacciu usta­ novljena najmlajša inozemska enota »Konstruktorja«, tj. Societe insulaire de Construction. — Od leta 1966 se podjetje bavi tudi z uvozom in izvozom za svoje potrebe in za poslovne partnerje. — S l . januarjem 1967 je bila ustanovljena nova enota, »Gradbena obrt«, ki se je razvila v močne sku­ pine za instalacijska in zaključna dela. — Od 1. I. 1971 je v sklopu »Konstruktorja« enota »Kovinarja«, od januarja 1972 pa je priključeno še SGP Pomurje, kot samostojna organizacija združenega dela in s statusom pravne osebe. — Vedno resnejši gospodarski položaj nas je na­ šel pripravljene za elastično prilagajanje situaciji na tržišču, tako da so poslovni uspehi standardni, naše perspektive pa ugodne. — Aktivno delo kolektiva z anenehno dviganje ravni gradbeništva, kakor tudi delo v pomoč šolam in društvom v organih v komuni, republiki in zvezi ter sodelovanje v strokovnih, znanstvenih in drugih institucijah dokazujejo našo odprtost in povezanost na­ ših interesov z družbenimi. Ob petindvajseti obletnici življenja in dela našega sedaj 2.750-članskega kolektiva obljubljamo, da bomo vedno v prvih vrstah naprednega gradbeništva, in da bomo skrbeli za take odnose, ki bodo zagotovili na­ daljnjo izgradnjo našega gospodarstva v harmonično skupnost borcev za lepši jutrišnji dan. GRADBENA POKLICNA SOLA V AJDOVŠČINI Gradbena podjetja na goriškem in koprskem pod­ ročju so se odločila za ustanovitev gradbene poklicne šole v Ajdovščini. Do te odločitve je privedla premajh­ na zmogljivost šole in nastanitve v Ljubljani. Zaenkrat bo v Ajdovščini le dislocirani oddelek gradbenega šolskega centra Borisa Kraigherja, Mari­ bor — gradbena poklicna šola. Z delom bo predvidoma pričel v septembru 1972, z vpisom v 1. letnik za po­ klica zidar in tesar. GRADITEV STANOVANJ V I. ČETRTLETJU V družbenem sektorju je bilo po podatkih zavoda SR Slovenije za statistiko v prvem četrtletju zadnjih treh let v gradnji naslednje število stanovanj: 1970 1971 1972 dokončana stanovanja . . . . 671 846 771 nedokončana stanovanja . . . 7140 6929 7145 vsa stanovanja v gradnji . . . 7811 7775 7916 Karakteristično je, da je 93,9 °/o vseh stanovanj v gradnji grajeno za trg. NADHOD NAD CESTO PIRAN—LUCIJA Za varen dostop gostov najmodernejšega hotela »A« kategorije VESNA v Portorožu do kopališča ob morski obali je bilo treba zgraditi nadhod. Investitor je projektiranje tega objekta zaupal biroju SGP SLOVE­ NIJA CESTE. Konstrukcija je nesimetrično razpeti lok z razpe- tino 34,30 m. Lok ima obliko katenoide (modificirana parabola) V temenu ima debelino 0,40 m, v levem pod­ nožju pa 0,66 m, medtem ko je širina vseskozi 2,30 m. Temelji stojijo na flišu. Levi temelj je na globini — 1,25 m, desni pa na + 2,37 m. Na loku je pohodna konstrukcija, ki je proti morski strani opremljena z 42 stopnicami. Pohodna ploskev in stopnišče je pre­ vlečeno s posebno umetno maso — »epocon betonom«. Ograja je iz železnih cevi in palic kvadratnega preseka. Svetilna telesa za razsvetljavo so enaka kot na porto­ roški cesti. Skupno je bilo porabljenih okoli 162 m3 betona ter okoli 9 ton armature. Gradnja objekta velja okoli 400.000 din. Dela izvaja GIP GRADIS. Statičen izračun so na­ redili na lastnem elektronskem računskem stroju IBM 1130 pod vodstvom inž. Gorazda Raiča. Da je bila sta­ tika konstrukcije izredno zahtevna, pove že podatek, da je potreboval stroj polnih 8 ur za izračun statike in da je za gotove obtežne primere odpovedal zaradi tako imenovane numerične nestabilnosti. To pomanjkljivost stroja so premostili tako, da so posamezni obtežni pri­ mer računali v več fazah na poenostavljenih računskih modelih. KAJ SMO VIDELI NA MEDNARODNEM SEJMU V VERONI Takole opisuje svoje vtise udeleženec ekskurzije SGP »Slovenija ceste«: »Na sejmu so naši sosedje zastopani skoraj z 80 °/o razstavljenih strojev. Težko je opisati sejem — to je treba videti! Raznovrstna mehanizacija — od drobne, priročne pa do ogromnih buldožerjev, bagrov in žerja­ vov. Z zanimanjem smo opazovali vrsto betonskih pump, majhnih mobilnih betonskih mešalcev, od mi­ ni do maksi buldožerjev in bagrov. Premočeni smo gledali žlične bagre, ki so demon­ strirali izkop in pri tem podaljševali hidravlično roči­ co za eno dolžino. Ob vseh teh strojih smo se počutili majhne in revne, saj je pri nas pri teh strojih delo še na stopnji rokodelstva. Gledaš, strmiš in se zasanjaš: veselje bi bilo delati s takimi pripomočki! Za zemelj­ ska dela ni ovir, betoniranje je prava šala. Kljub slabemu vremenu smo vztrajali ob strojih, komentirali in ocenjevali. Kar malo potrti smo za­ pustili sejemski prostor, polni vtisov in želja. Za uteho so nam bili številni prospekti, na katerih pa na srečo ni bilo cen strojev.« GRADNJA STANOVANJ ZA TRG »GLASILO«, časopis SGP STAVBENIK Koper ob­ javlja v letošnji prvi številki zanimiv sestavek z zgor­ njim naslovom. Opisuje problematiko tovrstne gradnje na podlagi lastnih dolgoletnih izkušenj. Zaradi aktual­ nosti povzemamo iz članka najpomembnejše ugotovitve ter informacije. »Naše podjetje gradi stanovanja za trg na obalnem področju, tj. v Kopru, Izoli in Piranu ter na področju gradbenega vodstva v Ljubljani. V celotni dejavnosti podjetja zavzema graditev stanovanj za trg čedalje pomembnejše mesto, saj za­ posluje gradnja za trg v zadnjem času celo 50 °/o vseh zmogljivosti. Problematika, ki se pojavlja v zvezi z gradnjo sta­ novanj za tržišče, pa vnaša v poslovanje podjetja nove, zahtevnejše elemente, pa tudi širši obseg nalog. Težave se začno že pri urbanizaciji področij, na­ menjenih za stanovanjsko graditev, saj se zaradi ne­ izdelanega generalnega urbanističnega načrta za obal­ no področje zazidalno rešujejo le manjši kompleksi, ki delno rešujejo trenutne potrebe. Kot neizogibna posledica takšnega »reda« v stano­ vanjski graditvi je vnaprej onemogočena kakršnakoli bistvena racionalizacija, saj je le-ta možna le v dovolj velikih zazidalnih kompleksih. Zaradi delnih rešitev pa je zelo draga tudi komunalna ureditev manjših in deljenih zazidalnih kompleksov. Naštetim težavam se pridružujejo še problemi pre­ moženj sko-pravne narave, saj je zaradi različnih last­ niških razmerij bivših lastnikov in sedanjih koristni­ kov treba izvajati zapletene postopke za pridobitev zazidalnih zemljišč. Zaradi naštetih ovir so tudi uprav­ ni postopki za pridobitev lokacijskih in gradbenih do­ voljenj izredno dolgotrajni in nemalokrat preprečijo pravočasen pričetek gradnje. Financiranje gradnje za trg je v zadnjem času vse težji problem. Podjetje se mora finančno zelo zgodaj vključiti v predvideno gradnjo s tem, da vloži finančna sredstva za odkup zemljišč, poravna stroške odškodnin ter izvaja ali financira komunalno opremo. Postopki do pričetka gradnje so dolgotrajni in ves ta čas sredstva podjetja, ki jih je vložilo v odkup zem­ ljišč in druge predhodne stroške mirujejo, kajti krediti za graditev stanovanj za trg so dosegljivi šele po pri­ četku gradnje. Zaradi nezadostnih bančnih sredstev za ta namen je podjetje močno zainteresirano, da bodoči kupci stanovanj čim prej nakažejo delno plačilo ter s tem pripomorejo k zmanjšanju izredno dragih kredi­ tov. Žal pa se kupci praviloma zelo pozno odločajo za nakup, ker jim daljši varčevalni termin in celotni kre­ ditni sistem omogoča večje kredite in ugodnejše po­ goje, če njihova sredstva ostanejo dalj časa v banki. Če gledamo situacijo s tega stališča, nosi gradbeno podjetje največji in najtežji delež stroškov financira­ nja, kar seveda močno vpliva na likvidnost podjetja, zlasti še, ker so lastna obratna sredstva gradbenega podjetja običajno skromna. Kljub vsemu pa nas manjšanje obsega investicijskih del za zunanje na­ ročnike vse močneje usmerja na stanovanjsko graditev za trg. Vendar so tudi v tem določene meje, ker trg ne absorbira neomejenega števila novih stanovanj. Kljub relativno skromnim raziskavam trga je mogoče dovolj zanesljivo oceniti kupno moč določenega pod­ ročja glede na nakup stanovanj. Tako lahko na obal­ nem področju že v tekočem letu pričakujemo presežek ponudbe nad povpraševanjem, kar narekuje nam in vsem drugim za trg gradečim podjetjem določeno pre­ vidnost pri načrtovanju obsega graditve. V Ljubljani je trenutno v pripravi izgradnja de­ monstracijske soseske MS-3, kjer kaže kot zanimivost omeniti, da pomeni prvo konkretno obliko sodelovanja vseh činiteljev pri stanovanjski politiki in graditvi. Tako v posebnem skupnem telesu sodelujejo oblastve­ ni in upravni organi, raziskovalne ustanove, podjetja za urejanje mestnih zemljišč, banka, komunalne orga­ nizacije, poslovno združenje IMOS, ki predstavlja pro­ jektanta, gradbenike, inštalaterje in druge izvajalce gradbeno-obrtniških del ter stanovanjsko podjetje kot bodoči upravljalec stanovanj. Iz programa, ki si ga je zadala ta skupna organi­ zacija, je mogoče pričakovati tudi primerne rezultate mnenje in kritika *1 ZAKLJUČKI JAVNE RAZPRAVE O CESTNI PROBLEMATIKI Na osnovi gradiva s splošno obrazložitvijo k osnut­ ku »ZAKONA O DOLGOROČNEM PROGRAMU ZA GRADNJO, REKONSTRUKCIJO IN VZDRŽEVANJE MAGISTRALNIH IN REGIONALNIH CEST V SR SLOVENIJI v obdobju 1971—1985«, strokovnih refera­ tov ing. Blenkuša in ing. Cimolinija ter na osnovi disku­ sij na javni razpravi, organizirani s strani Zveze grad­ benih inženirjev in tehnikov Slovenije in Društva za ceste SR Slovenije v sodelovanju s Cestnim skladom SRS v Celju dne 12. maja 1972, povzema izvoljena ko­ misija za zaključke naslednje ugotovitve, predloge in zaključke: 1. Dokumentacija — kot osnova za postavljeni pro­ gram — bazira na danes dostopnem gradivu, je skrb­ no pripravljena in metodološko obdelana, po načelih, ki se uporabljajo tudi drugod. 2. Osnovni problemi, ki so prisotni na našem ob­ stoječem cestnem omrežju, so v gradivu pravilno vred­ noteni. Ti problemi pa so: — Prešibko dimenzionirana cestišča, v večji meri še celo v makadamski izvedbi, na katerih prometna obremenitev presega nosilnost širokega obsega obsto­ ječega cestnega omrežja, iz leta v leto v večji meri; odraz tega so t. im. »zimske poškodbe« vozišč. — Zaostajanje propustne sposobnosti vozišč za na­ raščajočim prometom, predvsem zaradi neustreznih osnovnih elementov cest. — Vključitev cestnega omrežja in prometnih to­ kov Slovenije v jugoslovansko in evropsko omrežje hitrih cest. 3. Predloženi osnutek zakona je odraz aktualnosti gornjih problemov, vključuje pa rešitve, ki jih v pol­ preteklem obdobju nismo uspeli izvršiti. tako glede poteka gradnje, uvajanja sodobnih tehnolo­ ških postopkov, kakor tudi glede ugodne cene in funk­ cionalne uporabnosti stanovanj. KAJ JE NOVEGA NA NOTRANJSKEM Iz glasila delovnega kolektiva GRADIŠČE, Cerk­ nica, izvemo: — Lansko poslovno leto smo zaključili zelo uspeš­ no. Končali smo velike gradnje v občinah Čabar, Cerk­ nica, Umag, Logatec in Vrhnika. — Z investitorjem ob morju smo bili že skoraj do­ govorjeni za prevzem novih del v letošnjem letu v vrednosti nad 5 milijonov dinarjev. V zadnjem trenut­ ku nam je investitor sporočil, da zaradi nezadostnih finančnih sredstev ne more iti v gradnjo. Zato smo se morali hitro prilagoditi nastali situaciji. — V Starem trgu končujemo stanovanj sko-poslov- no stavbo. Vsa stanovanja so že prodana. — Za Kovinoplastiko Lož nadaljujemo z deli. — V Velikih Blokah urejamo otroško mladinsko okrevališče za investitorja iz Pule. — V Cerknici smo zastavili gradnjo dveh stano­ vanjskih blokov za trg. — Na Rakeku končujemo tudi za trg zgrajena sta­ novanja. — Intenzivni so razgovori in ponudbe z nekateri­ mi investitorji za prevzem novih del v Cerknici, na Rakeku, Prezidu, Čabru, na Vrhniki, v Begunjah i. dr. Bogdan Melihar Z realizacijo postavljenega programa v obliki za­ kona bo v veliki meri nadoknađeno zaostajanje v usklajevanju cestnega omrežja s prometom. Iz tega izhaja, da je predloženi program kot akcij­ ski program dela potreben in sprejemljiv tudi kot sa­ mostojni in delni program gospodarskega in prostor­ skega razvoja prometa v SR Sloveniji. V enakem smislu je potrebno in mogoče vrednotiti tudi program mo­ dernizacije železniškega prometa. Usklajevanje z dru­ gimi perspektivnimi plani in programi družbenega in gospodarskega razvoja SR Slovenije je v predlogu zakona predvideno. Prav tako pa je tudi predvideno, da mora skupščina potrditi vsako novo gradnjo in večje vlaganje v cestno omrežje. 4. V razpravi so bili stavljeni še naslednji pred­ logi: — »Slovenika« naj se v Razdrtem cepi v dva ena­ kovredna kraka: Razdrto—Nova Gorica in Razdrto— Koper s priključkom na Trst. — V samem zakonu je potrebno ugotoviti, da vrednosti del v programu bazirajo na cenah iz leta 1972. — Cestnemu skladu je bil postavljen predlog, da se za predvideno raziskovalno delo po programu se­ stavi dolgoročni plan raziskovalnih del. — Proučiti je možnost za razpis nacionalnega po­ sojila za gradnjo cest. Poleg gornjih predlogov so diskutanti podali še aktualnosti gradenj cest v pogledu nekaterih cestnih tras in terminskih planov na področju Maribora, Celja in Kozjanskega. Za kom isijo za zak lju čke: ing. V. Turnšek Opomba uredništva: Gornji zaključki so bili verificirani na seji IO ZGIT dne 5. 6. 1972. Gradivo javne razprave v Celju bomo objavili v eni izmed prihodnjih številk GV. Ljubljana, dne 19. maja 1972. iz strokovnih revij in časopisov NASE GRADJEVINARSTVO — Beograd, 1972. St. 4 Ing. V. K o r a č , prof. univ.: Upotreba intenzifikatora mljevenja u proizvodnji cementa. Str. 73—77, 1 sl., 1 tab. Ing. P. N i n k o v i č : Determinante položaja, uloga i organizacija vodoprivrednog preduzeča za vodno područje, II. Str. 78—85, 2 sl., 4 tab. Ing. N. P a n d u r o v i ć i ing. V. D u č i ć : Prilog pro­ učavanja uticaja agresivne ugljene kiseline na be­ ton. Str. 85—88, 3 sl., 4 tab. Dr. P. A n a g n o s t i : O podlogama za gradjevinske materijale i računskim analizama u projektima na­ sutih brana kombinovanog preseka. Str. 89—93, 10 sl. Društvene vesti. Str. 94—96 a. Stručne knjige i časopisi. Str. 96 a. J. S u š a : Sadržaj gradjevinske stručne periodike. Str. 96 b. V V isti številki TEHNIKE: Ing. L. P e t k o v i č : Zadaci inženjera i tehničara na realizaciji društvenog plana Jugosl. 1971—1975. Tehnika 4 — 1972, 73—76. Preporuke Centr. odb. SITJ inženjerima i tehničarima i njihovim organizacijama o radu na realizaciji plana Jugoslavije 1971—1975. Tehnika 4 — 1972, 71—77. Ing. Ž. P r o t i ć : Prva konferencija SITJ o informa­ cijama. Tehnika 4 —• 1972, 84—88. Pukovnik Z. Š a l e t i ć , prof. dr. ing. J. P e t r i č : Uloga savremenih informacionih sistema. Tehnika 4 — 1972, 88—91, 1 sl. Prof. dr. ing. B. T e ž a k : Uvodni referat 6. sekcije. Tehnika 4 — 1972, 91—92. GRADJEVINAR — Zagreb, 1972. St. 4 Ing. V. D j o r d j e v i č , ing. K. N e i m a r e v i č : Hidroenergetski i plovidbeni sistem »Djerdap<' 1964—1972. Str. 129—180, 75 sl., 9 skica, tabele. IZGRADNJA — Beograd, 1972. Št. 5 M. J a r i ć : Projektovanje i gradjenje puteva. Str. 1— 7, 6 sl. Arh. S. D r n j a k o v i č , ing. B. K a r a d , ing. A. S t i - j e p a n o v i č : Prikaz prvonagradjenog rada na konkursu za idejno rešenje stambenih objekata u naselju Banjica, Beograd. Str. 8—24, 15 sl. Dr. ing. V. V e s e l i n o v i č : Obezbedjenje stabilnosti stenskih masa pri površinskim miniranjima pri- menom savremenih metoda miniranja, II. Str. 25— 35, 19 sl. Dr. ing. Z. H i b a : Razvoj visečih mostova. Str. 36—42, 4 sl. Ing. S. M i h a j l o v i č , ing. D. H e r a k o v i č : Gra­ djenje tunela »Zlatibor«, I. Str. 43—54, 10 sl. M. R a d o v i č : Sanacija protiv vlage jednog objekta u Titogradu. Str. 55—60, 12 sl. S. K u b u r o v i č : 25 godina privrede i tehnike SR Srbije. Str. 67—68. Ing. A . S. INFORMACIJE , 4 " 4 3 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A IN K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I U t o X III 5 Serijo: PREISKAVE M AJ 1972 Uporabnost apna kot veziva za stabiliziranje drobnozrnatih zemljin (Nadaljevanje) 5.22 Peščena glina 5.221 Tlačne trdnosti Iz rezultatov laboratorijskih preiskav je raz­ vidno (diagram na sliki 2), da so dosežene tlačne trdnosti preizkušancev (stabilizicijska zmes pe­ ščene gline in hidratiziranega apna) razmeroma vi­ soke (po 7 dneh od 4,3— 7,5 kp/cm2). Tlačne trdno­ sti s časom naraščajo in sicer: — pri stabilizacijski zmesi z 2,0 ut. % hidrati­ ziranega apna po 12 mesecih staranja za 38 °/o — pri stabilizacijski zmesi s 3,0 ut. %> hidra­ tiziranega apna za 71 % — pri stabilizacijski zmesi s 4,0 ut. % hidra­ tiziranega apna za 33 % — pri stabilizacijski zmesi s 5,0 ut. % hidra­ tiziranega apna za 2 9 % — pri stabilizacijski zmesi s 6,0 ut. % hidra­ tiziranega apna za 49 '% Iz diagrama je razvidno, da ima dozacija (ko­ ličina dodanega veziva na material) odlučujočo vlogo za dosego tlačnih trdnosti. Vidimo, da obstaja neka optimalna dozacija, pri kateri je mogoče doseči tudi optimalne tlačne trdnosti. V našem primeru smo dobili najboljše re­ zultate s 3,0 ut. % in 4,0 ut. % dodanega hidratizi­ ranega apna, medtem ko z večjim ut. % dodanega hidratiziranega apna (5 in 6 ut. % ) niso bile dose­ žene večje tlačne trdnosti. 5.222 Odpornost proti namakanju Tlačne trdnosti stabilizacijskih zmesi v mo­ krem stanju kažejo, da so bile dosežene naj večje vrednosti pri preizkušancih s 6,0 ut. % dodanega veziva. Tlačne trdnosti s časom minimalno nara­ ščajo. 5.223 Vremenska obstojnost Preiskave so bile narejene s preizkušanci s 5,0 ut. % in 6,0 ut. % dodanega hidratiziranega apna. Vsi preizkušanci so izdržali vseh 14 ciklov sušenja in namakanja, dosežene tlačne trdnosti pa so celo večje od doseženih tlačnih trdnosti v suhem stanju, tako na primer: — stabilizacijska zmes s 5,0 ut. % hidratizira­ nega apna ima po 7 dneh staranja tlačne trdnosti 4,8 kg/cm2 v suhem stanju ter 5,6 kg/cm2 po na­ makanju in sušenju, PEŠČENA GLINA TLAČNE TRDNOSTI : v suhem stan ju : _____ po nam akanju : _____ — stabilizacijska zmes s 6,0 ut. % hidratizira- nega apna ima tlačno trdnost 4,3 kg/cm2 v suhem stanju ter 11,5 kg/cm2 po namakanju in sušenju. Tlačne trdnosti se s časom ne spreminjajo mnogo. 5.223 Odpornost proti zmrzovanju Vsi preizkušanci, razen preizkušancev s 5,0 ut. odstotka in 6,0 ut. 'Vo hidratiziranega apna, so po Slika 2 28 dneh staranja razpadli, torej pred iztekom ce­ lotne preiskave. 6.0 Zaključek Rezultati izvršenih preiskav kažejo, da tlačne trdnosti pri sivici s časom precej manj naraščajo kot pri peščeni glini. Vzrok je v tem, ker vsebuje povzorčena glina — sivica veliko humoznih in or­ ganskih primesi in se apno že fiksira na močno kislih organskih komponentah. Tako se količina dodanega apna, ki naj bi povečala tlačne trdnosti, dejansko zmanjša. S pomočjo doseženih tlačnih trdnosti ugotovljena najbolj ustrezna dozacija hi- dratiziranega apna (dosežena vrednost enoaksialne trdnosti na pritisk zagotavlja, da bo stabilizacijska zmes odporna proti zunanjim obremenitvam) po­ kaže, da se praktično ne pogreši mnogo, če se iz­ bere dozacijo hidriranega apna že po 7 (ali 28) dneh staranja stabilizacijske zmesi. Pri tem pa je še zagotovilo, da se bodo tlačne trdnosti s časom povečale, kar se samo pozitivno odraža v voziščni konstrukciji, ko se s tem nosilnost s hidratiziranim apnom utrjenih — stabiliziranih plasti povečuje. Tudi pri peščeni glini tlačne trdnosti po 12 mesecih staranja tako močno ne naraščajo, kot je to predočeno po primerih iz tuje strokovne litera­ ture — verjetno zato, ker vsebuje povzorčena glina 3 4 5 62 3 4 5 62 3 hidratizirano apno ut. % Slika 3 manjši odstotek pucolanskih materialov (aktivni, z apnom reagirajoči materiali). Dozacija apna ima tudi odločujočo vlogo za dosego večjih tlačnih trdnosti. Tako so v preiskova­ nem primeru dosežene tlačne trdnosti v suhem sta­ nju pri peščeni glini največje z dodatkom 3,0 ut. odstotka hidratiziranega apna. S povečanjem ko­ ličine hidratiziranega apna se tlačne trdnosti ne povečujejo več. Torej obstoji za vsak material z določeno (optimalno) dozacijo hidratiziranega apna največja tlačna trdiost. Zanimivo je, da so ugotovljene največje tlačne trdnosti po namakanju pri istem materialu z več­ jim dodatkom apna (6,0 ut. °/o). Zato je potrebno pri izbiri dozacije hidratiziranega apna paziti tudi na to, v katero plast voziščne konstrukcije bo vgra­ jena stabilizirana plast; če bo stabilizirana plast vgrajena v območja z vplivom vode in zmrzovanja in če ni zagotovljeno ustrezno odvodnjavanje vo­ ziščne konstrukcije, je potrebno ustrezno povečati dozacijo hidratiziranega apna. Nasprotno pa je vidno, da se pri sivici kljub večjemu ut. °/o dodanega hidratiziranega apna tlač­ ne trdnosti po namakanju ne povečujejo, med pre­ izkusom z namakanjem pa so preizkušanci celo razpadli. Pri takih zmeseh pa je mogoče sklepati, da bo stabilizacijska zmes pod vplivom vode ob­ stojna le krajši čas, pod stalnim vplivom vode pa bo propadla- Zato je v takem primeru potrebno za­ gotoviti ustrezno odvodnjavanje voziščne kon­ strukcije, stabilizirana plast pa ne sme biti v stal­ nem stiku z gibljivo ali talno vodo. 7.0 Splošni zaključek Apnena stabilizacija je postopek, ki omogoča uporabo sicer neuporabnih, koherentnih materia­ lov za gradbeni material. Takojšnja reakcija apna se izkazuje v spremembi plastičnosti in strukture materiala ter zmanjšani sposobnosti vezanja vode. To je mogoče izrabljati predvsem pri zemeljskih delih (osuševanje tal, izboljšanje lastnosti zgošče­ vanja in obdelave). Poznejša faza reakcije apna, ki se izkazuje v povečanju tlačnih trdnosti in stabilnosti proti de­ lovanju vode in mraza, pa je ugodna pri uporabi stabiliziranih plasti v voziščni konstrukciji (za iz­ boljšanje temeljnih tal, za spodnje nosilne plasti). Za uspešno praktično izvajanje apnene stabili­ zacije — glede na kvaliteto in ekonomiko — pa je treba poudariti, da je uspeh mogoče doseči samo s predhodnimi laboratorijskimi preiskavami materi­ alov in stabilizacijskih zmesi, ker so lastnosti sta­ bilizacijskih zmesi odvisne predvsem od lastnosti uporabljenih osnovnih materialov. To so potrdili tudi rezultati preiskav opisane naloge. Zato bi moral postopek stabiliziranja materi­ alov, predvsem zaradi vsestransko možne uporabe in že v podrobnosti raziskanih postopkov stabili­ ziranja, predvsem pa zaradi ekonomskih razlogov, najti pravo mesto v gradbeništvu tudi pri nas. Aleš Hočevar, dipl. inž. Janez Žm avc, dipl. inž. EKONOMIČNO HITRO PRECIZNO EKONOMIČNO HITRO PRECIZNO EKONOMIČNO S G P » G O R I C A « Nova Gorica s svojimi obrati gradbenih polizdelkov proizvaja armirano betonske montažne hale razponov od 12—21 m, različnih rešitev za potrebe kmetijstva, industrije, obrti itd. Naše montažne skupine montirajo dnevno od 200—400 m2 površin strešne kon­ strukcije. Naša montažna konstrukcija je prirejena za vse klimatske in vse potresne cone Jugoslavije. Možna je tudi montaža industrijskih žerjavov, nosilnosti do 6 ton. Letna kapaciteta proizvodnih elementov znaša za 160 000 m2 montažnih hal. SGP »GORICA« Nova Gorica ERJAVČEVA CESTA 19 tel. 22 711 Obrati gradbenih polizdelkov Prvomajska c. 39 tel. 22 712 ■ ; V - * * ... S. G. P. » P I O N I R « N O V O M E S T O KETTEJEV DREVORED 37, TELEFON 21826, TELEX 33710 T E K O Č I R A Č U N PRI SDK 521-1-29 N O V O M ESTO