St. 44.
V Gorici, dn<5 31. oktobra, 1895.
Te&« XXV.
„Soča"
izhaja vsak j.elek o poldne in velja  s  jirilrifo  „lttt**irikl Uit* vred p<i prišli pri-jemaiia ali v <V>rici na dom imSiljana: vse leto.....Hl'l.
2-21»,
cVirl leta       .....1-10.
Za  tuje   dežele toliko  več,  kolikor je večja poštnina.
Delavcem in družini manj premožnim novim narot-nikom namilimo  znižamo,   ako se oglase i>vi upravniku.
utrimtrtt" izhaja vsakih li dnij v^ik drujfk torek in velja za celo lete 80 kr.
„Gospottarski Llrt" izhaja in se prilaga vsak mesec v obsegu 16 «tranij. Kadar je v petek praznik, izideta lista že v četrtek.
SOČA
(Izdaja za Gorico)
Oznanila
in »POtlAIICE* plačujejo se za petstopno pelit-vrslo: 8 kr., ce se tiskajo 1 krat, 7   •        ,       .      2    ,
6  .        .       .     8   .
Večkrat — po pogodbi. — Za večje  Črke po prostoru. Posamične številke   dobivajo   se v lobakarnah  v Nunski ulici in v Šolski ulici, v   Trstu pri  LavrcmUcu naspro« velike vojašnice in pri Pipanu v ulici Ponle della Fabra po 8 kr.
Dopisi posojajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravnistvu »Soče«. — Neplačanih pisem uredništvo uo sprejema.  ~  Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici 9.
Izdajatelj in odgovorni urednik  Andrej Gabričak.
—   „ Bog in narod!««
T,,k*;Mfior?k* Tl***wni1^* B«l»ricak" (odgovoren Josip Krmpotičj!
I
Občni zbor »Sloge".
Kakor smo omenjali ob kratkem že v ¦/.idujem »Primorcu"', jo imelo naše »Slo-».tisko narodno-polilično društvo .Sloga* svoj rt-ilni 1«fni občni zbor pretekli ponedeljek od 11' < predp. do J' A pop. To je bil že peti občni zbor pod istim predsednikom dr. Antonom Gregorčičem. Pit let ji« pač kratka doba, vendar vidijo lahko tudi narodni »l<>pi i m zaslepljena velik razloček med S. IMM>. in W.K».. posebno v narodnem življenju v goriškem me »lu.
tJkljub slabemu vremenu se je zbralo iltiioljno število dru^tvenikov, da j<> bilo mu-PhV zborovali. Kot \ladin zastopnik je »lu--< 1 nauust. koiu-fpiiL liatoii SV i ii k E«' r. --• i.'o-j). predsednik je otvoril zborovanje, na-glašal sklepčuiot .»hč-nega zlmni in omenil na kralfco, zakaj ji- ta občni /bor nekoliko zakasnel. Lani je bil obrni zbor 11. oktobra, Motnji torej 2H. okt.; ali wiki>mur je znano, kakosne pn-le je imel odbor v triu f-a.-n, tia ni bilo mi.iliti na obi'ci zbor. Takoj po končanih volitvah je pa odbor sklenil raiiitie, a l»-r morajo biti ti i i dnij na razpolago društ-v cinkom, je biio mogoče določili /bor še-h-za J8. duii oktobra. Ponedeljek se je izbral pa zaradi t..ya, k"r j.d:ij zboruje državni zbor itn je tako za predsednika najugodneje, da \ slučaju potrebe na lliitiaju ne zamudi ničesa.   (Oh ponedeljkih   ni m-j !|
• Pr< iNidnik je oni'njal, da diuslveiio delovanje med letom ho razvidno iz poročil tajnika in blagajnika. k>r bo prilika v.-ako-mor, da poprasa še .m in ono, a!.o mu kaj ne bo dosti jasno. I V.ote /ahyadel t a j n i ka, ki prečita :
(tdlmrtiva i*nučibi
za vu* od II. okt, iy.i». iloih. okl. IMC.
Slavni zbor!
Zadnji obrni /bor •• je vršil v teh prostorih It. oktobra »s*.**-. Pri tem zboruje bil petič izvoljen predsednikom dr. Anton (i rog o r č i i'-, državtu in deželni poslanec. - Drugi odborniki pa »o si v prvi t.eji la-ko-le razdelili razne posle:
Po»i pred s imIii i >t v o je zopet pie-vzel deželni poslanic in župnik v Snnpasii lilazij ti rt a;
b 1 agajništ vo je tudi o.-E do v rokah Valentiisu Katielerja. pnse^rtika tn nad-iii-itelj« v pokoju v (ioriii,
tajništvo je prev/e! .lasja-nji poro-¦'.'valee \ndrej (Jabršrek, ti-k..r in ur« <ioik v  lioriei.
I Mali odborniki pa m>: Alfred grof •'oronini, državni in diželiii poslat««? v <«orici. Anton K on, p«,.-r->li;ik in trgovce v (loriii, Josi]» Masern,   vikarij   v   Št. Mavru
Podlistek.
Pol za smeh, pol za res.
(Priredi! I. R)
IS.
Muder svit.
NeKi ote, \uU-0. da se mit njegova zadnja ura pubažuje. ,Hjk,Us. SVl)jt. trj sine pred se ter jih. siovo ,,.»,.,:,., tako le nagovori: ,1 rfino/.eiija vam obilno zapiK-um, pa oporoke ti.- bom d. !ai. \\i .rijt- ^ mi enako mili in dr.:gi. salo hVt>i» «iiilL za menoj enako dedovali. VLe v.n»i ,|a,n VSl. vam z..pU5eam. Zato pa upam, da L0s\e za ihojo ubogo dušo sami cd >ebe vet storili »er'o_ bi vam jaz zapoveda!. Povejte mi torej! Kaj Ii mislite po moji smrti storiti za mojo iluso*-*
Starejši sin so hitro oglasi in pravi; -Ljubi moj oče, dokler koli me Bog živi, gotovo ne pozabim za vaSo dt&co moliti; miloščino hočeta s polnima rokama deliti iu za sv. maže obilno skrbeti".
Na to spregovori srednji sin ter se prav širokoustno tako le izjavi; »Dragi ote! Precej po vasi smrti dam ' m 300 sv. maš, Pa tudi cerkev in bolnišnico bogato obdarujem*.
Očetu se dopadajo te obljube, zato se < »dovedno obrne še do mlajšega sina, da "»i tudi on svoje misli razodene.
Mlajši sin pa rete: »Ljubeznivi moj °če. Komaj dočakam, da vaše mrtvo truplo
tik tloriee, Josip Poljšak, župnik v Prva-cini, dr. Aleksij Rojir, posestnik in zdravnik v Gorici, dr. Fran Ž i g on, prof. bogoslovja v (Jorici.                    •«»,_,
Namestniki pa so bili ;• Anion Ber-lot, župnik na Vogerskem, Jožef Klanj-stek, posestnik v Šl. Kerjauu, Anton Mo-zelit, župan v Solkanu, Alojzij »Štrekelj, posestnik v Komnu; izvoljen je bil tudi J. Boj i c, vikarij v Biljah,   ki   je   pa   odklonil
lo i
s!.
Na izraženo ;*eljo od neke strani se odbor omeji v svojem poročilu le na kratko omembo svojega delovanja, da bo vet časa za diuge morebitne razgovore. Saj je tudi nepotrebno, da bi ua široko opisovali društvenega odbora delovanje, kajti isto je Vsem zhorovaieeui dobro znano. O delovanju našega društva so poročali med letom razni slovenski listi, kar je pomoglo, da je izvedel o važnih korakih našega odbora vsakdo, ki čita It časopise. S tem pa še tli rečeno, da odbor sam • ali kdo drugi po njegovi ilii-i-ijativi - ui storil med letom drugega nego to, o čemur so pisali časopisi; nikakor, sili tesar odbor doslej ni maral razkriti, o tem ne mara uiti danes razpravljati, kajti to nam nalaga modra previdno*!; tako delovanje, kateremu sledi le molk in molk, je včasih p« političnih društvih večje in važnejše nego ono, o katerem je mogoče svobodno govoriti. , I Mu j in molči!*       to je čc.-dn   najpainel-
lleje  geslo !
Zato naj omenjamo ob kratkem le nekatere točke odliorovega delovanja.
Odbor je imel med letom sedem rednih sej, v katerih je pretresal razna upr.išauja, ki so se tikala bodisi društva samega in njegovih zavodov, bodisi dnevnih uprašaiij, ki -o prihajala na politično obzorje. Goriški odborniki so se shajali pa po potrebi, da so se dogovarjali o tem, kako naj bi se najbolje izvršili ndliorovi sklepi, ali kako naj bi -e sploh postopalo bodisi v društvu ali ti.di zunaj njega.
Pred vsem nam je omenili društvene šolske in vzgojevalne zavode. V šolskem letu ts'.»!••*>. smo imeli štinrazreduico s sedmimi raziedi; od začetka leta se je vpisalo :IS0 otrok, mej letom je narastlo število na .UM otrok, a do konca jih je ostalo ;*<>'.{. V v.-eh treh otroških zabaviščih je bilo Pol otrok. Kako ogromno so stali Ii zavodi, [•¦¦•»O j o/.neje denarnica!*.
Toda Z l.tošnjim šolskim letom smo morali zopet pomnožili razrede, da imamo ?daj pelrazredno ljudsko šolo z osinllllt ra.'i-tdi. Pčileljsko osebje Šteje učitelja-vodi-U-'j,», še jednega učitelja in šest učiteljic. — O.-taia so tudi letos dosedanja tri otroška zabavišča, dasi bi   živo   potrebovali   vsaj   še
pokopljejo in cerkven" molitve za vami opravijo, potem bom takoj delil premoženje s svojima bratoma, s tovariši pa bom noč in dan dobre in zidane volje. Na vašo dušo se gotovo »vet ne spomnim, ker, ako sami zdaj, Uo premorete, nočete za njo poskrbeti, zakaj bi si pa jaz potem za to glavo belil ?! lu gotovi bodite, da tudi moja brata prav tako storita, kakor jaz. dasi vam obljubujela zdaj hribe in doline. Zatorej, ljubi moj ote, storite sami, kar koli hočete za svojo dušico ter ne zanašajte se na otroke, ako se nočete ke-sati na onem svetu".
K< s modre, zlate besede!
Ifl. I'mimjori oderuh.
Neki trgovec sklene na vsak način obogateli, bodisi že po pravici ali krivici. Po tem sklepu ravna se dosledno. Pred vsem poskusi svojo srečo s kupčijo. Se ve, da prodaja slabo blago za dobro. Vendar si pridobi veliko odjemuikov. Potrebnejšim daje na posodo, in sicer mernik slabega žita za dva mernika dobre robe. Nekaterim upa tudi denarje, pa vselej s pogojem, da mu še enkrat toliko povrnejo. Ako pa kedo vrnili ne more, jemlje mu hišo, nograd, njivo, živino, sploh kar koli dobi. Hlapcem, deklam, delavcem in rokodelcem plačilo pridno zadržuje ali odtrgnje. Na ta način res obogati v malo letih.
Prigodi se pa, da omenjeni trgovec črez več let prav nevarno zboli. Videč, da mu je umreti, se silno zboji sodbe božje. Vse krivice, ki jih je mnogoterim brezsrčno prizadejal, stopijo mu živo pred oči. To premišlju-
dvoje novih. — V otroška zabavišča otroci Se vedno prihajajo; v društveno šolo se je pa vpisalo 4s0 otrok. - To je pač ogromno število, kakoršnonm se nismo nadejali pred petimi leti, ko je sedanje vodstvo dobilo dva razreda in jedno zabavišče! - Da Ii zavodi nzročajo mnogo skrbi iti požrtvovalnega truda, umevno je samo po sebi.
Pri lanskem občnem zboru je odbor poročal, da je pripravil že vse potrebno za lakozvano .obrtno-nadaljevaluo šolo za obrtno učence*. Malo pozneje je došlo pričakovano viadino ndobrcuje in šola je pričela. Prvo lelo je bil seveda le prvi razred, letos pa sta že oba po pr.r'!ih predpisana  razredu.
V zmislu vladinega odloka z dne '.). oktobra IKIH. šl. 18.051 se je ustanovil poseben »šolski odsek*, in sii-er: predsednik dr. Anion Gregorčič; zastopnika društva »Slogu.'- (ker ono zagotavlja šoli obstanek); Alfred grof (lomni ni in res. svet, 1'Vauc Vodopivec; kol zas:topnik obrtnih gospodarjev Andrej G a I) r A č. e k. ¦ Ta odsek iiiui vse skrbi za lo šolo; odsek ima tudi svoj uieun, iz katerega je lani poravnal vse stroške. Vlada je dala ii'0 gld. podpore. Deželni zbor ni dovolil uičesa vslod znanih liomalij, ki so bile povod predčasnemu za-ključenjii zasedanja. Poročilo o prvem šolskem leln je priobčila »Soča* ii, julija 1.1. Iz tega poročila je razvidno, da je bilo prvo lelo vpisanih 71 učencev, in sicer IS delavcev in oll rokodelskih učencev v si most i od Bi, do 110. leta.; od teh jih je hodilo 10 le v nedeljski oddelek k risanju. — Poučevali so gg. Fran Vodopivec, prof. Ivan Derlmč, učitelj v Pevmi Kdvard Priučit, — Letos se je vpisalo \l\ učencev, kar tisto zadošča; poučuje pa poleg prejšnjih Se ir. Kdvard Sirca, drugi učitelj na »Slogiui* šoli.
Že več let z, pored smo poročali, da se vodi iz našega odbora boj za slovensko šolo v Gorici. To ogromno d"lo je skoraj pri koncu, kajti 2(1. junija t. I. je govorilo upravno sodišče zadnjo besedo. Z dnem 15. sept. t. 1. bi morala biti šola že v skrbi mestnega šolskega sveta, a Se do danes deželni šolski svet ni mogel uresničiti tega, kar je najvišja oblast potrdila že pred 4 meseci. Ali tudi tedaj, ko bo goriško mesto vzdrževalo slovenske ljudske šole, naše društvo ne bo še smelo držali križem rok, marveč golovo bo moralo popolujevati delo mestne šolske oblasti. Skrb za narodno vzgojo mladine nam torej ne bo povsem odvzela. Ali to nič ne de, z zaupanjem v božjo in narodovo pomoč bo društvo skušalo nadaljevati svojo preko-risluo nalogo, katero si je nadelo z učnimi i., vzgojevalnimi zavodi raznih vrst. — Ako Se dostavljamo, da je novo šolsko poslopje v, ulici   Barzellini   narasllo  letos  zopet za dve
jočemu se lasje od groze jezijo in kurja polt ga obliva, bi ko slednjič vidi, da mu storjenih krivic skoro ni mogoče poravnali, kar obupa, ter hišnim ostro zapove, da nimajo pustiti duhovnika k njemu.
To pa izve domači duhovnik. Se ve, da je v velikih skrbeh za njegovo dušo. Zato kaj stori V Gre pred gospodovo hišo, šetajoč se gori in doli. Tu vidi, kako tekajo neprenehoma hlapci in dekle zdaj sem, zdaj tja; zlasti pa v lekarno po zdravila. Osrči se in upraša jednega, kaj to pomenja. Hlapec pravi, da je gospodar bolan, ter da je prav malo upanja, da kedaj ozdravi. Na to de duhovnik: /'-e nikdo ne, jaz ga gotovo ozdravim, le zdravilo, recite mu, da je precej drago". Hlapec leče to gospodu povedat. Gospod dii duhovnika nemudoma poklicat ter prišedšemu obljubuje polovico svojega premoženja, če ga res ozdravi. Duhovnik reče: ,Ozdravim vas brez vsakega plačila, če mi bo le mogoče, pravo zdravilo dobili". Bolnik mu naglo seže v besedo, rekoč: »Tudi četo tisoč rdečih zlatov velja, naj se pripravi!« .»Prav!"«, odgovori duhovnik ter zapove, naj pride v bolnikovo sobo njegova soproga s sinovi in hčerami, a dekla da naj prinese gorečo svečo in krožnik.
Vse lo se kmali zgodi. Zdaj se obrne duhovnik k došlim ler pravi: „Vi spoznate in dobro veste, da vaš ljubi oče iz to poslelje ne vstane, ako mu hitro s posebnim zdravilom ne pomagamo*. Ko žena in otroci le besede zaslišijo, se bridko zjočejo, proseč duhovnika, naj očetu vendar kako pomore. ,No*, pravi duhovnik, ,bodi! hočem mu pomagati. A da zdravilo napravim, morate mi
lepi sobi, katerih je zdaj v vsem skupaj osem, naj sklenemo kratko poročilo o društvenih zavodih.
V političnem pogledu smo doživeli letos pomembne in zanimive volitve v deželni zbor. Kako so končale, znano je vsakomur. Raztm na Krasu so zmagali povsod po našem društvu priporočeni kandidalje, Zakaj sta podlegla na Krasu po našem društvu priporočena kandidata, je tudi vsem zborovalcem lakd dobro znano, da je nepotrebno v tem pogledu sleherno pojasnjevanje,
Ukljub neuspehu na Krasu pa npa odbor, da tam izvoljena poslanca ne izpolnita pričakovanj naših narodnih nasprotnikov, pa« pa nado vseh zavednih Slovencev, namreč, da vstopila v klub slovenskih poslancev, kjer bosta složno potiskala narodni voz po edino pravi poti brez ozira na katero koli stran.
Odstopajoči odbor si je v svesti, du jo vestno vršil težavno nalogo volilne borbo. Odbor jo moral poslušali marsikatero očitanje. Toda tiverjcn bodi vukdo, da je odbor deloval po svojem spoznanju brez slehernih postranskih namenov. Zatd je bilo očitanje neopravičeno, kajti pomnili je trobn, da so si razne željo in nazori med volile! v navskrižju, a odbor ne zna delal! čudežev, da bi povsod dosegel znzoljono soglasje.
Odbor je posegel tudi v dopolnilno volitev enega državnega poslancu z« mostu in trge, ki se je vršila 17. 1. m. vslod odpovedi bivšega poslanca grofa Franca Coroninijo, Zakaj smo Slovenci brezpogojno nasprotni knezu Kgonu II o h e n I o h e, je gotovo znnno slehernemu zborovalcu. Zidegudel je prišel odbor do sklepa, pomagati s slovenskimi glasovi njemu nasprotnemu kandidatu. I.elos jo bil postavljen protikandidatom dr. Bujalli v Bruiiii; njega je priporočilo društvo tudi slovenskim volilcem. Ali ker se je dr. B. udal deputaciji pod vodstvom dr. Venutija iz Gorice in kandidaturo umaknil, je bil izvoljen knez H. z veliko večino. — V tej skupini imamo Slovenci te nekako tretjino vo-lilcev.
Tekom volilnega gibanja so bili štirje volilni shodi; 8. • ,jt. na Nabrcžini, 12. sept. v Gorici za veleposestnike, 14. sept. v Sežani, 22. sept. pa v Biljani. Na vseh teh shodih so bili proglašeni „Slogin>* kandidalje, a razprave so bile nenavadno živahue, zanimive in poučne. — Pri teh shodih je poročal »Slogin* predsednik o svojem in o delovanju tovariša grofa Alfreda Coroninija v državnem zboru, radi ^esar jih moremo šteti kol nadaljevanje v I. 1894. pričetih političnih shodov po deželi, katerih potrebo in korist smo že dolgo vsi priznavali in jih težko pričakovali.
Lani smo poročali o korakih našega društva v dosego slovenske porote. Sad tega
vi vsaj po nekoliko kapljic svoje krvi in masti dati, ker drugače je oče zgubljen*. Te duhovnikove besede ženo in otroke močno osupnejo, vendar obljubijo lo storiti.
Duhovnik vzame na to svečo, podloži krožnik ter ukaže najprej ženi prst v goreči plamen položiti, dokler vsaj nekaj kapljic masti na krožnik kane. Tako veli tudi otrokom storiti, rekoč: riz te masti hočem zdravilo pripraviti, ki vašega ljubega očeta prav gotovo ozdravi*. Skuša žena, poskušajo otroci, ali nikdo ne more prsta tako dolgo v plamenu držati, da se le ena kapljica pocedi. To videč duhovnik, okrega ženo in otroke, rekoč: »Zares, malo ljubezni imate do svojega očeta, ki je toliko za vas skrbel ter vas tako hogato preskrbel*. Pa vsi opomini nič ne izdajo, ker si noče nikdo prsta ožgali.
Na lo se obrne duhovnik k bolniku ler reče s pozdignjenim glasom: ,0 ti malo modri človek! Ali vidiš zdaj, da tvoja žena in otroci niti tri minule ne morejo držali prsla v plamenu, da te smrti rešijo! In ti, nespametnež, hočeš v večni peklenski ogenj se pogreznili, da oni na zemlji bogati ostanejo ! ?*
Te resne besede bolnika hipoma ozdravijo, temeljilo ga spreobrnivši. Takoj pošlje po priče, pryavivši jim oporoko. Dušo priporoči Bogu, blago pa zapove povrniti onim, katere je bil ogoljufal. Kar še ostane, zapove razdeliti ubogim, rekoč: »Bolje je, da moja žena in otroci beračijo, nego da jaz na veke gorim v peklu. Oni ne morejo prenašali nekaj trenotkov plamena na sveči, kako naj pa jaz prenašam peklenski ogenj za vselej ?!" Na to se skesano spove in spokorno umrje.
dela se je pokazal letos, ko so bile čisto slov. obravnave že mogoče, kajti med porotniki je bila večina Slovencev. -* Kakor več let zapored, je odbor tudi letos naprosil župane, du oskrbe natančne prvotne imenike, — Doslej jo poslala prepise že večina Županstev, iz katerih jo razvidno, da naša rodoljubna županstvo gredd »Slogi* drage voljo na roko, Hvala jim l Le v složnem delovanju društva in vseh razumnikov v dežel! jo naš spas, nala nada za boljšo prihodnosti
Nadalje naj še omenjamo, da je odbor poslal papeževemu nunciju A g 1 i n r d i-Ju na Dunaj udanostno izjavo do sv, Očeta in protest proti znanemu samovoljnemu postopanju Mudjarjev proti nunciju; - in ko->iečno, na inicijativo iz našega odbora sta bila podana na deželni odbor in trgovinsko ministerstvo dva utoka proti dovoljenju raznih ogroinilt podpor od strani gorilkogu mesla in trgov, in obrln. zbornico nepotrebnemu tramvaju na par po Futlanlji, S loma ulokoma jo branilo društvo gmolno koristi slovenskih davkoplačevalcev.
H koncu toga poročilu zahvaljuje odbor vso rodoljube v mostu in na deželi, ki so tekom leta podpirali odbor v nolalikem delovanju v,a vsestranski blagor slov, prebivalstvu to dežele, Posobo pa zahvaljuje slavne občinsko zuslopo in vso drugo zi\-sebuo dobrotnike, ki so dajali društvu gmotnih sredstev za vzdrževanje propolrobnlh zavodov. Priporočamo jim našo milo mladino nadaljni rudodumosti. Po tak! poli dalje, kajti živa resnica je, kakor smo nagla-šali že več let zapored, da; čegnr jo mladina, tega jo prihodnosti Skrbimo toroj za svojo mladino, vzgojimo jo v narodnem duhu na edino pravi podlagi nuše sv. vere, in dobro bo poskrbljeno tudi za — »irihodujo bojevnike na političnem polju, za prihodnje delavce v našem društvu. Delajmo torej po dosedanjem uzoru, kajti v složnem delu in po žr to val nem rodtl/abju se vsi pogoji srečneje prihodnosti. Vedno in povsod pa imejmo pred očmi, du: Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal!
*     *
Zborovalci so pohvalno pritrjevali temu poročilu. --Na uprašanjc gosp. predsednika, uli želi kdo govorili k poročilu odbo-rovem, oglasil se je preč. g, Miklavž Kocijančič, župnik v Kočah na Tolminskem, in spregovoril blizu lak6-le:
Velecenjeni društveniki! Pri zadnjem občnem zboru lanskega leta smo z veseljem pozdravili živahno in uspešno delovunje društva »Sloge", sosebno glede slovenskih Sol v mestu. Tudi iz letošnjega poročila vidimo, da se je odbor izvenredno trudil za te zavode. Posebno  večletna borba z incst-
¦   (                         20.
Žena dolgih lds, a kratke pameti. Gospod pelje svojo soprogo na sprehod. Prišedša do travnika, ki je bil malo prej po-košen, se nekoliko ustavita. Gospa se ne more dovolj načuditi lepi, gladko pokošeni senožeti. Vajena le doma se valjati po blazinah, lepoličiti se pred zrcalom ter v senci sedeli, nič ne ve o košnji. Ona za trdno meni, da so travo postrigli s škarjami. Obrne se torej k možu in vsa začudena reče: »Glej, glej, kako lepo so travnik postrigli !* Mož pa se ji zaničljivo poroga, rekoč: »Norica, kaj ne veš, da se travnik kosi, a ne striže?* A trmoglava gospa trdi svojo in možu zabavlja, ker si ne moro misliti, da so travo drugače posekli, nego s škarjami, katerim je bila va -jena. Ker je bit gospod nagle jeze;-vname se mej njima usodepolni prepir. Gospa vedno trdovratneja postaja, pa tudi mož se ji nikakor ne da v kozji rog ughati. Slednjič pa se prepir tako poostri, da zgrabi mož v srdu ženo ter jo z vso silo popahrte v bližnji globoki hudournik. Pa žena tudi zdaj od svoje trme ne odneha. Sirota, ne znajoča plavati, se potaplja, in ker ne moro več z besedo, pa z roko kaže — prsta dvigajoč — da so travnik s škarjami, nikar s koso postrigli. In tako dolgo kaže z roko na škarje, dokler ne utone. Tako je plačala s smrtjo svojo trmo, a mož je zgubil ženo radi nagle ieze, od katere se je puslil premagati.
¦   '     ¦*•*¦'... Slovenski pregovor pravi: Ženska ima dolge lase, a kratko  pamet. To je  večkrat tudi res. V tem slučaji pa se  ne sme  mož
nim magistratom pobrala je veliko časa in truda. Le neumornemu in vstrajnemn delovanju naših državnih poslancev se imamo zahvaliti, da je konečno zmagala pravična, stvar. •' Ako vse drugo »Slogino" delovanje pustimo na strani ter z ozrrom na "hode goriške razmere uvažujeoit> le to pridobitev, mora vsakdo — prijatelj ali nasprotnik. --priznati, da je odbor veliko storil, in več od njoga ne moremo zahtevati. S to zmago postavila si je »Sloga* venec svojemu delovanju. Le kralkovidneži, oni, ki računijo od danes do jutri, morejo nad tem dvomiti. Mislim, da smem v imen« vseh tu pričujočih druStvenikov, kakor tudi v imenu vseh gor. Slovencev izraziti iskreno zahvalo »SIo-ginemn* odboru na tej veliki pridobitvi.
Zdaj leto sem le od daleč namignil, v kakšnem smislu naj se »Slogin* odbor pripravlja za volitve v deželni zbor. Kakor seje pokazalo, je odbor te želje uvaževal in v označenem smislu tudi dek>wrt. Mi smo prepričani, da odbor je moral tako postopati in ne drugače zaradi razmer, ako je hotel sploh lo doseči, kar je nameraval. Mi smo na deželi in zamoremo vse pojave soditi le x ozkega in omejenega stališča, do-Čim ima »Slogino* vodstvo priliko od blizu opazovati gibanje prijateljev in nasprotnikov. In nojlngljo pravo zadene. Znano je, da od namena jo zavlana vrednost čina. Da je imela .Sloga« najboljše namene, je vsakemu znano. Da bi znane namene dosegla, potrebno je bilo, da je tako postopala in ne drugače. Pred nekaterimi dnevi je zborovalo gornje-avstrijsko politično društvo. Proti koncu zborovanja jf visoka oseba priporočala, naj se volilci držijo od volilnega odbora postavljenih kandidatov, dasi morda eden ali drugi za kakega b o I j š e g a v e. Ros je, da lehko je delovati in za tega in onega se potegovati, za kojega jo vnet, in težko je delovati proti svoji volji zaradi discipline! Res pa je tudi, da so vsi oni veliko več vredni, ki proti svoji volji delajo, uklonivSi tilnik narodni disciplini, ker s tem pokažejo, da ne iščejo sebe nego blagor naroda. Letošnje volitve v doželeni zbor so bile na vse strani zanimive. »Sloga" je marsikaj doživela, o čemur poprej ni sanjala. Ozračje se je sčistilo; čisto zlato se je ločilo od žlindre. Zalo pa smemo veseliti se rušenja discipline na Krasu in v vcleposcslvu, ker so le zdaj vemo, pri čem smo, in s kom imamo opraviti. Osebna mržnja do »Sloginih" kandidatov in zloraba avtoritete sti zmagali na Krasu, Zloraba avtoritete — kakor nas zgodovina uči, — privlekla je zaseboj veliko pre-kucije; cesarstva in kraljestva so vsled tega propadla. Zloraba avtoritete — pravi imeniten socijolog Vogelsang, — je začetek socijalizma in mhilizma. Krivice v odličnih krogih se prej ali slej bridko maščujejo. To naša stranka vedno poudarja in bode tudi v prihodnje to delala ne glede na razna očitanja. (Tak6je!)
Dasi niso zmagali vsi »Slogini" kandidati, vendar smemo biti zadovoljni in upamo, da »Sloga* v prihodnje na podlagi letošnjih izskušenj doseže svoj namen.
Novoizvoljeni poslanci naj imajo pred očmi,.da so sklenili z volilci tako rekoč pogodbo. Dandanes ljudski zastopniki pozabljajo to pogodbo, vsled koje so dolžni le koristi volilcev zastopati in ne pa svojih in svojih sorodnikov. Doživeli smo tudi na Slovenskem žalostne slučaje. Nekateri gledajo, kako bi s pomočjo poslanstva spravili naprej svoje sorodnike in osebne prijatelje, vsled česar umolknejo, ko »i bilo potrebno govoriti. Zato pa je posel poslanstva prišel ob ves kredit. Zaradi tega vse trpi in še nadalje vlada škodljiv sistem.
Tudi to pomislimo, ako bi vsi jugoslovanski poslanci složno postopali na  Dunaju,
togotiti in z ženo piičkali, ker to mu ni v čast. S pametjo in umeteljnostjo premagaj Ženo ter dovedi jo na pravi pot.
Moder mož.
Neka žena hoče po vsej sili, da tudi njen mož sklede in lonce pomiva, nikar ena sama. Mož se dolgo ustavlja takemu nespodobnemu zahtevanju svoje žene; videč pa. da žena od svoje trme nikakor ne neha, se uda naposled, rekoč: »Bodi tedaj, jaz bom pomival jeden dan, ti drugi, vendar s tem pogojem, da, če jeden kaj umazanega pusti, ima drugi pravico mu tislo posodo na glavi razbiti*. Žena v to privoli.
Par dnij gre vse gladko. A tretji dan pusti mož glinen lonee umazan na ognjišči. Ko ga3fena ugleda; od veselja kar poskoči, postavivši ga porogljivo na videz. Ko mož pride domu, pokaže mu Gendra umazani lonec, potem ga zgrabi ter mu ga neusmiljeno trešči v črepinjo. Mož prenese voljno storjeno mu sramoto in nič ne reče. Aii drugi dan skrije umazan, železen možnar, kojega je bila žena odrabila. PriSedši zvečer domu, ga najde na istem mestu umazanega. Popade ga, pokaže ženi ter reče; „Zdaj pa le drži glavo, da ga razbijem!* Ženo oblije kurja polt, razjoče se milo in moža lepo prosi, naj ji za pet krvavih ran prizanese, ker zanaprej hoče vse dni sama posodo umivati.
Mož pri oralu, žena pri kuhaiu.
Se Tri že bili. Ali žalibog, še vedno imamo take zastopnike na jugu, kojim to ne gre v glavo. Popolnoma se pa zlagamo s postopanjem naSih. državnih poslancev, da so si obdržali proste roke. Še vedno gojimo odkritosrčne želje, da bi se vsi jugoslovanski poslanci združili v en klub. Prosimo naša gg. državna poslanca, naj na to delata, ako se jima zdi umestno pri sedanji politični konstelaciji.
Daleč okoli razlega se glas: .Kmetijstvo propada". Oni, ki so pri posojilnicah, so najbolj merodajni za sodbo. Kdo se zmeni za kmeta? V državnem zboru se nekateri pritožujejo o velikanskih pristojbinah pri posestnih spremembah, uknjižbuh malih svet, o visokih kolekih pri pogodbah itd. Sedanji minister je pokazal dobro voljo. Dejanj nismo se videli, iti tudi jih ne bomo tako z lepa. Nekateri poslanci na Slovenskem sicer lo pondarajn doma pri shodih, a ko pridejo na Dunaj, se oklenejo mož, ki o kakem olajšanju nočejo ničesar slišati. Ko je šio pri davčni reformi za olajšanje pristojbin pri kmečkih posojilnicah, je načelnik konservativnega kluba proti glasoval. In vendar zastopniki kmečkih občin se tako krčevito držijo lega moža. Ali jn št kje večja nedoslednost? Preti leti so se povišale plač«4 nam duhovnikom; v nekaterih kronnvinah so povišali plače učiteljem. V zadnjem času prišli so na vrsto nižji uradnik'. Uprašam, gospodje društveniki, kdo je pa povišal plati« našemu kmetu? Mi živimo na deželi in poznamo našega kmeta od zunaj in znotraj, zalo lehko trdimo, da naš kmet je osamljen in najzadnji. Zato pa prosimo naSe deželno in državne poslance, naj imajo vsikdar pred očmi, da so oni zastopniki kmetovalcev, no pa grofov in baronov. Le z onimi posl.mri naj hodijo, ki so sprejeli v svoj program socijalne reforme.
Slovenci smo brez plemstva, zaradi tega smo bili vsikdar teptani. Zato pi ne smem končati, da bi se ne spomnil visoko-rodnega gosp. Alfreda grofa V.»ron i-nija, ki s svojim blestečim imenom tako izdatno podpira goriške Slovence. Visokorodni gospod naj bo prepričan, da gor. Slovenci tega ne pozabijo, pač pa se bodo hvaležno spominjali pri vsaki priliki. dim bolj bodo nasprotniki Vas zaničevali, Hm bolj Vas bodo gor. Slovenci spoštovali iu ljubil;. Priporočamo so Vam, da tudi v bodoče obračate Svojo skrb gor. Slovencem. Konečno pa v znamenje in zaupanje do političnega vodstva »Sloge", v zahvalo do voditelja gor. Slovencev, ki tako velike svote žrtvuje za »Slogino* zavode, v znamenje hvaležnosti do družbo Sv. Cirila Metoda, ki takd izdatno podpira slovenske šole v mestu, poživljam, naj se vsi dvignejo iz sedežev (Zgodi se. Pohvala govorniku.) *     *
Predsednik popraša, ali želi še ktro govorili bodisi o letnem poročilu, bodisi c društvenem delovanju v preteklem društvenem letu. Ker se nikdo ne oglasi, poprime predsednik sam besedo in govori približno tako-Ie:
„Kcr je omenil gospod predgovornik tudi moje in tovariša mi, tukaj navzočega gospoda Alfreda grofa Coroninija, delovanje y državnem zbora in ker jo izrazil svoje misli in želje glede na medsebojno postopanje slovenskih in hrvaških, torej jugoslovanskih poslancev, naj mi bo dovoljeno, iz-pregovoriti par besed v tem oziru. Misel, da bi se združili vsi jugoslovanski državni poslanci v jeden klub, je stara in skupna vsem zastopnikom slovenskega in hrvaškega naroda v državnem zboru. Žal, da do zdaj ni 5r> prišlo do tega in da ni Se zanesljivih znamenj, da bi se to v kratkem zgodilo. A četudi smo zastopniki slovensko - hrvaškega raroda ločeni v nič manj kot tri skupine v državnem zboru, smo vendar med seboj, posebno v zadnjih časih, v dobrih odnosajih ter pomagamo drug drugemu, kolikor in kjer moremo. Drznil bi se celo reči, da v nekojih pogledih se mi zdi skero bolje, da smo ločeni, nego da bi bili združeni v prikimovanju k vsemu, kar visoka vlada želi".
»Kar zadeva posebe mojega visoko-rodnega gospoda tovariša in mene, je slavnemu zboru znano, da pripadava malemu slovensko - hrvaškemu klubu, ki se je za časa, ko se je porajala nekdanja koalicija, ločil od kluba konservativcev, ker program koalicijske vlade po sebi je bil tak, da se nama je zdel nesprejemljiv, in da sva smela pričakovati za njegove veljave pravice slovenskemu narodu le toliko, v kolikor se ta program ni izvrševal, ali v kolikor se je delalo naravnost ali po ovinkih proti njemu. Radi tega nisvc stopila v vr.to vladiniii strank, mtirvcč sva si ohranila proste roke v imenovanem klubu".
»Skušnja naju je učila, da najino postopanje ni bilo napačno: kajti ako se hoče govoriti o katerih uspehih za goriške Slovence, smeva reči, da jih pripada več dobi proste roke, nego dobi vemo udaiiosti do visoke vlade. Zadeva naših porotnih sodnij je sploh znana; lefdš se je prvič prigodilo, da so bili sprejeli Slovenci v obilnem številu med porotnike in da se je  vršila sod-
nijska obravnava pred porotniki v slovenskem jeziku.
Prošnja za slovensko ljudsko šolo v Gorici fš* hSI?" ngodno rešena pri visokem ministerstvu in pri upravnem sodišču, dasi so naju Šteli za nekaka opozicijonaka. Tudi v gmotnem ozira pridobila je" dežela podpore, kakoršnim nI bila vajena, dokler sva podpirala Tjiffejevo vl.ido. Vipavska železnica je skoro zagotovljena in »redna podpora cestam v deželi poskočila je od 25.000 gW. na 96.500 gld., redni donesek za vzdrža-vanje iz popravljanje cest pa od 105.300 na 110.:100 jrfd.. (Olej vest: »Naše ceste" na drugem mfslii. Ur.) Videti je torej, da ljudski zastopnik more kaj doseči, ako zagovarja pravično stvar, četudi ne stopica vedno in povsod po vladni želji".
»(/pregovoriti mi je Se nekoliko o novi vladi in o njeni izjavi v državnozborski seji dne '11. oktobra. Reči moram, da ta izjava je naredila, na zbornico, in posebe na jugoslovanske zastopnik-' dober utis. MinL-l-r-ski predsednik grof liadeiii se je predstavil kot mož, ki ima trdno voljo in potrebno moč. Ni mu za lo, da bi se kolikor mogoče dolgo držal ininisterskega stola, marveč, da bi kolikor mogoče veliko dobrega in trajnega storil za avstrijsko cesarstvo. Nekak svež duh ter zaupanje v svojo moč iti v boljšo prihodnost naše-države veje iz njegovega govora. Nič ;ii omenil o tem, da hoče ohraniti stare krivice, marveč, da hoče pospeševali razvoj avutrij.ike države v avstrijskem duhu t-r na podlagi državnih temeljnih zakonov. Zadnji čas je, da avstrijsk • vlade popustijo obrambo jalovega liberalizma ter da začno delati z navdušenostjo za avstrijsko misel ravuoprav»o-ti iu pravice".
»Novo ministerstvi/ju složno v svojih namenih iu v poteh, po katerih bo hodilo; to mu jamči rnoč, uspehe in dolgotrajno življenje. V tem se razločuje od marsikatere prejšnje vlade, ko je eden mittislei« podiral, kar je drugi zidal, jeden grajal, kat je drugi hvalil. Močen uLis je naredil na zbornico ministrov izrek, da vlada hoče voditi iu ne vojeua biti. V državnem zboru, v katerem vlada mogočna večina, bi le besede vzbudile iu razburile duhove; ali pri aas je potrebno, da vzame poštena vlada vajeti« v roke, ker nobena stranka ni toliko močna, da bi mogla iz sebe kaj prida predlagati iti v veljavo spraviti. Zalo treba, da vratne vlada inieiju-tivo v roke, ako hoče, da se kaj stori, ker njej je iiajložo dobiti potrebno večino /a pametne predloge*.
»Ncvseciio diriiola je na mnoge strani ministrova izjava o nemški omiki iu o nekaki prednosti, ki bi jej pristojala. Dokler je govor lo o omiki na sebi, jej vsakdo rad prizna, kar jej tiče; ali ako hoče vlada pod pretvezo nemške omike delati propagando za nemški jezik pri nenemških narodih, tedaj naleti na odpor, kateremu se ne bo mogla lahko ustavljati, kajti državni temeljni zakon avstrijski je proglasil r a v n o p r a v ti o s t vseh deželnih jezikov brez vsakterega pridržka. Slovenski poslanci v kiuhu konservativcev so se izpodlikali nad tem ministrovim izrekom, kakor listi pripovedujejo, ter so izrazili svojo bojazen v klubovi seji. Klubov načelnik, kateri ima priliko, da pozna bliže vladino mišljenje in strmljetije, jih je potolažil, rekoč, da liste besede nimajo sovražnega pomena nasproti nenemSkim narodom. (Med tem je grof Padeni spel govoril ter skušal nekoliko omehčati prvotne besede. l'r.)*
»Na vse strani je naredilo dober »lis ministrovo zagotovilo, da vlada hoče bili pravična ter da se hoče ravnati po geslu, ki je zapisano na vhodu v cesarsko hišo, da namreč pravica je temelj kraljestvom. To zahtevamo iu to pričakujemo ; ako nam vlada lo da, ako nam bo pravična v vseh rečeh, v duševnem in gmotnem oziru, tedaj bomo ž njo zadovoljni. Kar zadeva gmotno stran, izjavil je minister, da bo vlada pospeševala napredek v boljših deželah ter da bo podpirala šibkejše, ne le na severu, ampak tudi na j u g u. S to njegovo izjavo se popolnoma ujemamo in le želimo, da bi se tudi uresničila".
»Mini&ter je omenil tudi narodne zahteve in potrebe ter obečal, da jih bo mirno, dobrohotno in natančno razmotrival. ko bodo opravičene, primerne razvoju do-tičnega naroda ter izvršljive z ozirom na gospodarski položaj in na državno gmotno stanje. Želeli bi le, da bi se to besede izvrševale v nam prijaznem smislu".
»Program nove vlade sam na sebi in kakor ga slovenski in hrvatski poslanci umetno, je lep in vzbuja v nas zaupanje v vlado in upanje na boljše čase; vendar pa moramo počakali, da bomo videli, ali unieva tudi vlada svoj program tako, kakor mi, in ali ga bo v dejanju izvrševala. Zato moramo biti previdni in se ne smemo preveč uda ti zaupljivosti, brezbrižnosti ali sladkim uadam, ki nos lahko prevarajo. Počakajmo, da bomo videli dejanja, in tedaj se odloČimo. Med tem pa ohranimo si proste roke*.
Na to je poprijel besedo naš urednic ter pojasnjeval razmere posebno brv. strank
i iz Dalmacije, kjer je veliko nasprotje med neodvisno narodno in pravaško stranko. Zlasti po zadnjih volitvah je postalo to razmerje skoro da nepremostljivo. Zaradi teh razmer ni upati, da bi vsi državni poslanci iz Dalmacije sedeli skupno v jednem klubu. To je velika ovira jugoslovanskemu klubu. Vendar upajmo, da nekega dne prenehajo taki napeti odnošaji in takrat bo mogoče skupno delovanje vseh slovanskih zastopnikov z juga.
Po teh opazkah je zbor potrdil tajnikovo poročilo.
Društveni blagajnik g. Kancler je prečilul na to najprej račun o .Slugmih* zavodih in potem račun o »Slogi"   kol taki.
Račun smo priobčili ž«? v predzadnji številki. Zato navajamo zopet na tem mestu le lo. da je imelo društvo -22'.i gld. 73 kr. dohodkov iu IU) gld. 40 kr. stroškov; imetje znaša Se 31 gld. ±1 kr. -- Društveni zavodi so imeli dohodkov titll gld. 07 kr.f stroškov pa GilG gld. rl kr.; imetje 1.1. okt. j- znašalo še Ittl gld. %\ kr. — Številke govore. Pravijo pa tudi, da drtsSt v o ima le malo denarja v blagajni; zato naj znana slovenska požrtvovalnost zopet priskoči na pomoč i [)aiu>s so priložene položnice postne hranilnice. Vsaka naj se uporabi, ako ne več, vsaj de.-atica naj se odpošlje! Zrno k zrnu pogača!
Predsednik je pa pojasnjeval račun v posameznih točkah, kolikor glede na »SIo-gine* zavode toliko tudi račun društva, (Ko je blagajnik s> posebe naznanil, da ji podaril za »Slogino* zavode sam predsednik Oil gld., sprejeli so to zborovalei na znanje s posebno zadovoljuost/i iu hvaležnostjo ter z »živio* - khci !* Sp.muul :,<¦ ji« tudi drugih dobrotnikov, ki so »Slogi* darovali izdatne zne-ke, med temi je grof A. (lomnim -'00 gld., neki dobrotnik 1.10 gld., prijatelj otrok 100 gld., ljudska posojilnica 100 gld., ženska podružnica sv. C. iu M. 100 -.-Id., stolni vik. Amlr. Pavlica bt gld., prof, ,los. Ivančič m;'sečuo .1 gld. itd. - Itačuua sta bila potrjena soglasno.
O proračunu se ni razpravljalo, ker je vse negotovo; gotovi so deloma le stroški. (Siede na slovensko šolo v (iorici in z ozirom na vzdrževanje »Slogitiih" zavodov je bila sprejeta enoglasno sledeča resolucija:
»Z ozirom na tu, da se društveni dohodki manjšajo, stroški pa Večajo, izjavlja občni zbor, da društvo ne more vzdizevali dalje svoje zasebni« ljudski' fiole, ter nalaga di uši votlemu odboru, naj odpove z mesecem novembrom plačo učiteljskemu osebju".
Zborovalei riii i/rekli zahvalo družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za lanskoletno podporo. Nadalje j«« bila določena tudi za prihodnje leto »Soča" kot glasilo za društvena razglasila.
Pri morebitnih predlogih govoril je deželni poslanec in župnik v. g. Itlazij Grča ter v daljšem govoril utemeljeval svoj predlog o zboljšanju kmelskega stanu. Pri tej priliki je spomnil posestnike, naj se pravočasno pritožujejo proti uradni cenitvi zemljišč ter naj si oskrbe v to svrho tiskane pritožijo, koje ima v zalogi »Goriška  tiskarna*.
(Jovon! je tudi o organi/.ovanju kmečkih stalnih domov iu o ustanovitvi k m e t i j s k i ti z a d r u g, katere hi potoni v mnogočem pmnogle kmetovalcem, kakor o. pr. pri cenitvi zemljišč ; hi kupovale propah* kmetije, določevale cene pridelkom, olajševale posle pri notarjih iu davkarijah itd. Slednjič je rekel. {\,i je .Sloga* v prvi visti politično društvo, vendar da ima v >w»jem programu delovanje iu skrb za vsakovrstni blagor iu korist kmetovalcev, in za to predlaga v sprejem to resolucijo:
»Občni zbor društva »Sloga* spoznava Za obstoj in blagor kinotskega stanu poln bo organizacije stanu z uredim s«a 1 u i h k m e t-skih d o m o v in z ustanovitvijo kmetijskih z a d r u g. In v tem pogledu z veseljem pozdravlja nagovor mm-gft poljedelskega ministra, v kojein Se je izrazil, da hoče delovati za omenjeno organizacijo kuiet-skega stanu*.
Posestnik Janez L e b a n i/. Grnič priporoča, naj bi društvo pazi'» kori&ti kmetovalcev tudi pri novi cenitvi zemljišč, ter navaja primer, kako se je pokopalo pri prejšnji cenitvi, kjer so kmete, ki so se pritožili proti previsoki cenitvi, pojavljali iz III. razreda v I.
Župnik Koči j a i\ č i č je pojasnil to točko tako. da bi tukaj največ pomagale kmetske zadruge, katere bi bite uajmero-dajnise v tem pogledu.
Po te.s pojasnilu je bit sprejet nasvet v. č. g. vio.-!...ica G r č e, na to se je prešlo na zadnjo  točko  dnevuoga-rcda — na volitve:
Pri teh je nasvetoval župnik Kocijančič, naj se voli vse vodstvo skupno ter v to predlaga! vse dosedanja odbornike in namestnike. ,Glej jih v začetku odboro-vega poročila). Kot petega namestnika je predlagal g. Miho Zeg.i, nadučitelja iti posestnika v Kanalu.
Pred no je zaključil zborovanje, zahvalil se  je  predsednik na ponovnem   zaupanju
ter priporočil, naj bi vsi druStveniki podpi. rali odbor v njegovem delovanju. S tem i« bil zbor končan.
DOPISI.
H Idrijske doline: .Tudi letos baje misli laški veletržec L. v Solkanu kupiti drva v naši dolini. Kakor se sliši, po celi dolini noter do Idrije se bodo oglašali jijc_ govi agentje. Ako oblastuije in županstva ne slopijo na noge, utegne priti čas, ko hodu naše gorovje popolnoma golo. Imamo izgled pri Slapljanih, ki so prodali po sramotno nizki ceni svoje gozde. Nekateri so prišli v veliko škodo. Že zdaj se vidi na nekaterih krajih nad Slapom, kako neusmiljeno je pela sekira. Kakor se sliši, nekateri gospodami nimajo zdaj ne denarja ne drvi. Znani luški veletržec vidi, da so naši hribovci v denarnih stiskah, zato je porabil to ugodno priliko, da nakupi Se drv za plavanje. Se ve, nekateri posestniki so že taki, da ne gledajo v prihodnost, samo da je denar.
Hribi so strmi in deževje odnaša gozdom potrebni; zemljo. Ako se v takih "strminah gozdi posekajo, mora se pokazati goli-čava, ker ploha bode odnašala vso zemljo. Priporočamo torej slavnim oblastnijam na;-toplejo, ^.i si« sekanje gozdov pri irhu iu v strminah popolnoma prepove. Vlada tisočaki zabiva v kraška tla. Ali doživimo tu tii-i. pri nas?
Vsemu svlii moramo tu odkriti, dt laški veletržec ni plačeval delavcev prš plavanju drvi, kakor je bilo pobotano ; vsakem1: je nekaj odtrgal, O teui se lahko vsakd<< prepriča na Slapu.
Torej pozorna vse itraui! Labodom ne bodemo polnili mošnje.
Domače in razne novice.
Naročnikom: »Soča* inu vHiU naročnikov, (oliko, kolikor se nikoli. \h ka; nam to pomaga, ko veliko tijiii uprav brezvestno ravna z nami, Vs.ik.lo vid), kako velik je liiist.i! list in kako skuš,im>> prinašati ne le vse domače novice, mar v* v tudi i/ ostale Slovenije, s slovanskega sveta in iz drugih krajev. To stane ti m!:; in denarja.         Ali   naročniki   so  do  nas  /e!o
malomarni; malo jih je, ki izvršujejo svrv dolžnosti, /a letošnje ieto nismo prejeli v eeia J gld. za vsakega naročnika. I»a pr; takih razmerah ni mogoče izhajali, ta/vid; pač vsakdo!!
itadl prn/.ntka Vseh svetnikov, ki l><> juti i, smo izdali list že danes, kakor je sploh v uašeia pr*»gramu. Ker deževje še ne neha, bo še žalo-lneji pogled po naših pokopališčih, kamor /uhaja ta dan \M.ikdo, ki ima zakopano tamkaj kako drago osebo. Iu kdo nima nikogar, ki mu je bi! mil iu «lr.i.-, a ga je zakrila črtic zemlje odeja ? Zato lii!< pač vsakdo tjekaj na tisto .,libo domovanje*, da oinli pomoli očenaš tu dragega pokojnik.« iu se domisli, da i njega čaka prej ali slej jeduakii usoda. Zato je spomin na mrtve Ci, iu resnoben, polu skrivnostnih mbdij iu globokih čustev, katera prešiujajo človeka in silijo cesto v vidnih znakih nu dan. ..... V (»o-
rici je na tak dan obilo ljudstva na pokopališču, na cesti vso mrgoli ljudstva, ali resnobno zro ljudjč pred se in očitno >o jim b<tv na obrazih tiha žalo-a* in pretremtjoče premišljevanje o — minljivosti vsega, kar je na svetu.
Radodarni doneska — Ta teden jih tli veliko za »S logi n o* zavode. Hodoljubi. čil ijte dana nje poročilo o zborovanju »Sloge-, zlasti tajnikovo in hlagujnikovo poročilo, p;i odprite radodarne roke. Došli so darovi: Ivo TroSt, nadučitc-lj na Razdrtem, .10 kr. tJosp. Andrej Vrtovec, učitelj v Tolminu. 1 gld. Veleč. g. dr. Franc Zigon v (Jork-ti gld. -- ('.. g. Jos. Mašera v Št. Mavru "» gld.    -Narodne takso iz Ajdovščine ^kretr.
Slavna županstva dobe prihodnje di;: okrožnico .Sloge" in položnice postne hranilnice. Ako laške občine dajejo »Legi* tisoč >ke, zakaj bi naše no dajale vsaj desi-takovV Ako da vsaka občina povprek le di-setak. dobi »Sloga* 100O gld. Kaj jo oltčinar.i dr-s, tak ? In vendar veliko pripomorejo ž njii.: naši >.!oieu-ki stvari na (Jonskem. •• Kma!;: se bodo delali občinski proračuni; gospod;« /.up ;ni. .spomnite se pri tej priliki »SloginuV
Za V o i a r i č e v e sirote smo da!/ prejeli. (";. g, Jos. Mašera v Št, Mavni -1 gi<i. ¦Pevski zbor v Prvacini v hvaležen spotiš::. /,a pokUmjeuo nr.2 pesem .1 gld, — (Jo<[-. Jakob stoka pri g. ur. Gregorinu v Tr>!:; nabranih 0 gld. 44 kr., katere je podrobne;' razkazala »Klitiosl".
Hiagim dobrotnikom izrekamo najtoplejšo zahvalo v imenu zapuščene rodbin*. I>al Bog še mnogo posnemovslrev! Slovenski narod je dolžan pokojniku zahvale; evo. tako naj jo skazujo njegovim sirotam, ko je on zdaj preskrbljen        za vselej !
Zopet jeden doktor! Gospod Emi-Spira, c. kr. avskultant v Gorici, je bil -kakor čitamn v pražkih »Narodnich Lifttvch* - v sredo -2:\. t. m. ob tis.t panlpoldne javno povišan na češkem vseučilišču v Pragi v doktorja vseh prav.
Novo poslopje za c. kr. okrožno in okrajno sodišče v Gorici se bo sčasom vendar zidalo, kakor znamenja kažejo. Vlada je postavila v proračun za leto 1 S%. kot prvi rok za nakup zemljišča, na katerem naj bi so zgradila nova stavba, znesek 9000 gld. Spominjamo se. da državni poslanec dr. tire-gorčic je že pred leti opozarjal vlado na potrebo novega poslopja ter ponavljal ta opomin vsako loto v proračunskem odseku.
PoTodnJl delajo v deželi velike Škode. Vipava je silno narastla; ponekod so cela jezera; mlini in žage ne delajo. Polja in travniki ob Vipavi trpe izdatno škodo. — Enaka jo s Sočo; silno je narastla, a tud vsi potoki in hudourniki, ki donosajo v Sočt veliko lesa in trgajo bregove. Ljudje love o! Soči les z nenavadnim uspehom.
Naše cesten Važnost in potreba dobrih ce3t in kolovozov s e sploh priznava; zato je hila državnih upraviteljev in ljudskih, zastopnikov, ki so se svojih dolžnostij zavedali, že od nekdaj jedna glavnih skrbij, da so pospeševali javna občila, ki omogočijo promet in občevanje raznih krajev in dežel mej seboj. Marsikateri javni upravitelj mor.il je požirati grenke besede, ko je silil občine, d.i so na-pruvljale potrebne ceste in poli; ali ko je bila cesta dokončana in trud pozabljen, so ljudje hlagrov:ili take može, ki so jih s silo pripravili do lega, da so si omislili potrebnih občil i" zvez s sosednjimi občinami. Dandanes skrbi tudi država za to, da se iu-pravljajo potrebne ceste ter zboljšujejo in popravljajo stare; a na*i zastopniki skrbijo ?a to, da vlada ne odneha pri teh svojih prfe.idevanjih. Nadini čilateljeni je zn mo, polito se naša državna poslanci trn lita. dj bi vlado nagnila k nekoliko hitrejšemu in izdatnejšemu delovanju v temi obziru.
Kot sad njih truda srno že omenjali to, ,',a se ceste merijo v braniški dolini, v gornjih Brdili ob italijanski meji Jer v strmem svetu med Kobaridom in Srpenico. Proračun, ki Ka i*" v';i('a Podložila za leto 1HIMJ, kaž". d\ tudi v drugem o'.iru j«' bil trud nabili doMaucev* uspešen. Za izredna cestna dela doI«ivaia j«« naša deželica navadno pu i1).<KH» do -25.000^ld. na leto. Za prednje U-to Is% | šli namenjenih v to »vrhu W..">0<i gld., in ! duer isjm za furlanski ter IK<H>0 gld. za j ,]nveicki d-l tU-ž-ie. KiuUui dobijo vrhu i Ee„u *i*».tM>*> gld. p.j.lpure /a svoji: luLduo }.>-ii-ziiico, da ji ne /manjka ir/.ja. Kot če-Mi ntk va urejenje Ter.i in SoiV dobijo ."».iHft) gid„ kot prvi rok z t ž»*I.*zimi most •:ez Ter na ee-li iz Vik-**« pndi Hudi..pri čegur proračunu «o se bili furlanski strokov -lijaki «-Uii kakor navadno, 7.1 tretjino, ijuiun-i- .VijOOO r/M.. dobijo L».:•«(i jjM., katerim bo =--ledt! v letu ts'*7 drugi rok v .nakem zntskii. 0|iozntiti nan» je le to, da za to podporo sli vloHa m.o;o pr»»;njo tudi suU jm-ilaif-a t"r tako pokt/da. d.i ur prezirata resničnih potr«-b furl.in-k»va ,;ud>tva.
N.i hlon-niki -»rani je odtujeno: za p-ipravo knroAk*' drža*««' cest«- med Jio.Vem ,-i Pr-delom drugi rok :MM*M gM.; /a poprav«* iste <•.-*«¦ med itod-;eui iti !>>-k;o (km,7«»-77| prvi rok .">.¦>!¦> ^M.; '6 razširjenje m popravo drž.ivttv »e-d- i»i Potika pii l.V'i»»ju Oez Sv. l*n>i\o do M:;je. ki j- piv-tidarjeiio ii.i lMMMHi iri>l.. .vliti rok lo.irnn gld., i.i okrajno n-do po Hački doj.iii ol Ihiileju/.ne do Podbrda iti kran;«ke meje, ki M' tlela že IU iel, sedmi rok \\\,\**\ t, M.; ,m okrajno reito i/ Kanala slo/ Avi"e do hilmiuskn-kaiial-.ke meje. kt j« «iMi;»na povprek na tOO.Oi)o j/ld, pri.i sok 10 iM* gM.: ,ra okrajno ee.to i/. S>/e v Trento, »¦»¦njeno tia JO.iHK) gld., prvi r..x <!.<**» »-'.d. Viki! (.¦ga v :i- p.Ai-.i! reihsi tu>-^'h /a vz bivanje in popr,i\t,au-.¦ divivn.b r. ,! ti t Psi« .iiur-dti-iii. ki zn Ki M»k l«.V-lot» gld.. a-i okro/ult ."i.tiiHi gld.. ier bo /i? iid k letu l|0.:iiH. i.'M.
Pri l«»j priliki pa ne Mioretno zamolfati. da popra*r.«iv m šir.enje ih?.ivnth in dnifr»b ce.Kt   Ji.ipreduje   pri naš mim« potVi-n>i in tla li^ta ni kriva iHrednja »Jada, lita^v.V'  i,'.vt-e-vabii organi v ih/.nu Vfada nakazuje let«, za letom   priirebm  denar, .« njeni or/am jra ne porabijo u pravrm «*a>u, k* r zan.-Ujjjii ;-. de- \ lom, in uImijto ljudstvu m  jw> S-ki po pravni j pritožuje. Z-aHaCko dolino je t»i',. dovo:-euds j M   U-koCc   kt.)   HMJI»»   »M.; a t« .!• iiar ne j bo porabljen do konec leta m  dtVavea   /bor j S»o moraš potl.djs.iti ta kre*bt, da tu- /..»p.ide. • Za unIo ob Idri-ei se   pa   ni«o   porabi?   nib : tibti znejiki. ki m) biti dovoljeni za ie1,o IV.KJ j in  tSVt. >lsupaj Ž*,MW) uM« Todi  f.i   ^ii.-h-k j treba z novim tin.mfniii« zakonout pmlai^di. j da ne zapade. ObCine ob I.ifi in   ob   Idrije j naj se pritožijo pri ^;uar-.!si« iu name^usit- ? u«, da   se delo ,.r.,v.n\iMH» izvrii. S it-i   dr- j iivna   ptslau>a   n v p t pazila, kako se d:v> ; izvriuje, bT naj tio-!a i-» d.'."je Jieulru bj.t ?.\- j govornika nabili koriti,;        \\t  ,PriH.o«\a*>.   \
Drobi*. V (irj.h;;n «>l. .vhi >e pretf-pb  v  poind-fjei, z*\.-U e.frtHt do krvi. j
- Iz t; ali« »;e .!• piUei V [,.,-drljO P.ir.MO ! • ioriri* M-lik v'.ik dvenut lok« :ii«ih\aiii.i. k-.e ptija; do lieihivr i."-i i;u.^- >'..i Atcrr.ko. iirol' |kid«-Di n;e poin.v.; -'..1.1* roj.tLosu! ltedarst\o v <JorK! >e Swje |«i:nfii>/i od M na Is nuj/. Zahb^amo, da Ihi \s<»kd» sna! »fovin<ki! — V <".. r v i u^.»ti u mi zaprl: slJri ,Ltt«poti< *, kakor jih n:txivbj ,Oit-rier»-» sta radi ?a!„i\d» ui >ratti<.bas h kr.'*..v na pn-v. eesarj.>. M r i p a v _>• pok...'.,I.i v tbjteli. in to v liradiM-U ob Stiii, lenrl ^* ni n.kdo. - V K a n a • u ;e r.i:",i;-..ai;t saiiba «)<Šne^,i slit»/«; staln.i \u.-.i.\ iS jiM. Pr.^itje «k» ¦>. dec. na t4r«»>.ui» sod;-C«- v »Joru. -• ^elf.7i,i^ki vlaki |.ril.aj..jo v i;.ir;wi Zelo :ien>ttiH», nav.ulr.o z \rv,kit«ji z-aia-.nlaiui. Pzrok so prncdnii!
(u4n* novim. — ,>:or. Narod* od po«?edei.ka jMiro^a. da tivovee p. Ant. Itoz-roan % Kropi ^ p;tu\ jj. ,. ,„. ,<(.kcniii MtilveVeku v Uorito. V CorUi ni-o n«.-a< 54. Zalo so pismo odprli, a uzruk zapi>ali v laik um j.vikti na /uiu.k, namree. da bi ihiuuli za pi-Mi. .i in mu tisi vnuli. TwU na peealu je bilo jj-ii« p:*aI^vo ime. ptiAtni pe,\it pa j,- juimo prifal. owt krni je pi*n,fl. prišlo, ladiko bi bih tnwj pisnio poseli v Kropo, ne da so jjn odprli. Ta ein, ako je \^;1 irsnieno, je r.cdopu?Le:i t
Volilu! red za driavne volitve v kmečkih uhcin".h na ^ori>kem se premeni v tem zmislu. da bo v njem niiLMiovr.ii tudi novi sodni okraj k o bn r i S k i. Tudi odslej pa bodo hodili volilni možje v Tolmin volit enega de-/eiitega poslanca skupno 7. roliluimi možmi tolminskega in cerkljanskega sodnega okraja. (HolCani volijo Je do zdaj v Bobu). Tako nainref govori vladna predloga v ^>rvi letoS-i\;i *eji paslanskc zbornice, ki l»o brez dvoma 5-pn'jeta. — ftri tej priliki omenjamo, da skom nobona županija novega sodnega okraja kobari*kepa ni imenovana pravilno v vladni predlogi, ali pa je pravilno ime dodano Se le »ued oklepi: Evo jih, kakor sloje tam: Ber-gogna   (Breginj),   Čreda    (Kreda),   Driznica,
Idersco, Karfreit (Caporelto), Libussina (Li-bušinja)t Luiko (Livek), Sedala (Sedlo), Ter-novo (Trnovo). — Edino Breginj, Livek, Sedlo in Trnovo na drugem mestu so pravilne oblike. Drugo je vse škandalozno spačeno! Odkod so došla imena: Bergogna, Greda, Libussina, Sedula, Luiko itd? 1 Sedež novemu sodiSfiu je imenovan Karfreit in Caporelto, le Kobarid ne, dasi tam ni ne enega Nemca ali Laha! Brez dvoma imajo na vesti te grehe modrijanski jezik-ostovci v tržaški nneni hiši. — Upamo, da bodo naši poslanci protoslovaii proti takemu sramohmju slovenske zemlje, ko pride la vladin predlog v razpravo !
Ostala Slovenua.
Trst. -- C. kr. namestnistvo v Trslir se pogaja z mestno občino, da mu prepusti v oskrbovanje mestna javna zavoda, t. j. gimnazij in realko, temu pa niti ne mara ustreči mestni magistrat, kajti, ako bi prešla ta zavoda v državno last, tedaj bi ne bilo priložnosti, odgajati srednješolce v čisto italijanskem duhu, kakor se dogaja danes. Ni upanja, da se doseže sporazumljeiije. Ali se na Dunaju odpro ofir! Seveda, ako bi te ftole vzdrževala država, bi najbrže maturantje iiv zlagali za .Lego* laskih lir, na kar so baje zelo ponosni ineslni očetje tržaški. • Država zida v Trstu poslopje za učne zavode, kamor imiesfi linli sedanjo uormntao Šolo iz uiiee i:iiiu/./;i. — Me.tni svet tržaški je dovolil 1-J00 g|.|. ,L.-gi NarimiiuV v podporo italijanskim učiteljskim kandidatom na učile-ijiču v lioveretii. a iuO gld, onim iičeiikiim »iiestuegi ženskega lieeja, katere se piipr.iv-rjajo za /rehit-tu« skupijo. - Vlada ni potrdila sklepa uiesiiieg.i sveta, s katerimi je iiueiiov d profesorja Prana F r i d r i e h .1 ravnateljem obr-iritke vi-je M.ilke           .Slov. p 1» v s k o d r u * 1 v o' priredi v »oholo zvečer ves:'!ieo s p|e»om v illoratli .Tržaškega Sokola", One 2, nov. imajo namreč v Tr.du vselej velik svoj pri/.uik p,dro'ia sv. JnMa. Ulr*. ¦- .Nafti Sloge pi-*e|o iz -v. Pelra v Šu;ui b-r iz Kovinskega sela, da :e lam obilno iloiirega vina Trgovci ali kupi i naj s,» le obrnejo n;t rodoljuba Simona S t ur m ara ali na Antona 1'grina v Hi>vin.4aM Vin (p. lloviiij) ter na župnika ;i!i /e.ii.uia v Sv. Petru \ Sumi. Isto tako priporo.M  ,N;il;i  Sloga", ua| bi Slovenci
kupovali vino v Biftščiiii. ožit.....i.t v Ihagiirii,
¦ jedino le ptikuieiU Antonu Še s 1.11111, k.de-reiini -o ii/r'a!i 11.i¦. 1 > natodui nasprotniki ter g 1 vrgis "-korai 111 beračijo, kajti zravi u bi-e /,!ore!.. mu <e klel 7. vinom (okolo .*iO heklov) vi.-:|.   Ti   kmet   je   poMeiijak   in   trguje   ¦/.
vin......   V lenah je zmeren,   a  postreže  le s
kaplji«». V i-ti M« vilki priporoča a goriška trgovca z vinom gg. 11 k a ;i! 1 M- k le v o in opozarja krnele na njii; * di.piM« 1/ lioiuv razpravlja goriške razmere m priponua ui-u obiliuke, posebno svečarja g. kopača hVoj" «d.»tel-et,i i/ -1ul,iitiii:kili ki I s 11 s k a vinarska t.; c iiaiela v sredo ob.iii zbor. o bi' i JI o t\iMrU- v ,he. Tj iiaroibnh nabili n;t jaottiiki ni ta na.ai ptithibili zopel S.M!...aiiio ,e. da w varajo! ¦«• UiUil tatuo-iiji župan P S. p. v m.!
Kranjska.           l»eže!no/.h«>r.-ke   volit
mi pred durmi. Obe slrauJii (narodno -11 predna m .Slovenčeva* | s,, piipravljnti ; !•...;. lhl.co.i mi že poslavljejii katldidalje v po-atnVmh okrajih. ,S|ov.« stranki je prisko-ii! na pointK- ttidi Ijublj. škof Misija s svojo okrožnico, ki »e «dina le vr-Ie v Av-lriji, a tudi drugi ..troji .blnjejo v korist .Sluveii-ieiivi.v".        !m.    i»i. pr.   m.   se bode   vriil
občni zbor dru-iva .Itaiioanj*. k«r se ui mog. I vršiti radi ne sklepčnosti dne :;o, av-^u-ta. - Ljubljaii-ko barje m-vse pod vodo. |:ir:.iti so v »fliki .'idregi. kajti v sl:,no-v.m.ih je voda deNiiin do 1 a':i i m. \;-oko. :,ud-tvo . dobi:«. /avMiitV po«t -treb.., a to ie začasiM«. Z.iviu.i v lilevdi ]e v \odi do trebuha. Neka ži-n-kt s kun,' m j«' ba;e u!o-.i ! 1 ;si ju pti.«t> i.i,"». Ne *aiiio v bnbljaiiski «.ko\. i. a'"p.ik iz \s. h Mraiii.; kranjske de-*•¦:.¦ pnha i;o žalo-tiie veh o povodnjih, ki otirajo tudi žeieztii ki ptomi I. P.ei / ilostua poročila dobivam 1 i/ so-i dnje Kr.tii«>V<-. poti.", -v tu vadiedi oikodoval pn bivaislvo. a zilaj )»• priMa buli p<>v<»detij!
štajerska. ¦¦¦ V t.rad.u j-> iimil dr. ¦ Je^ip M u r sr-i, bivši m-ib-lj vertrtiauk;: in j slov. o^iik* na r.aiki v <Jraij.it in pozu«-\ie j *-o!iki n.idznrtnk na llrva-keoi. PoKo^ak. ki f s- je porodi! !. W»7„ je -pisal v«č knjig j naliožne vsebine. Hudi mu lahka Zemljini, v ] kateri peciva! Povodettj je tudi na Šla-s jerskem in _;¦¦ u/.r<n*i!a ve.iko -ko<le, a po-s  ... 3 ...r  ;.. .,
piMn.. tudi t I'.
1 d r 11 ve a Lov
> Iti t.
v Pulju
ansko
čili   je   zasluga
v,   kalen   upitio
oluiiiske   vajeti.
1     ¦  V K .1 h l v u
iKsaver Mu ni..
Žrtre izjemnega stanja v Pragi. —
Izjemno stanje v Pragi .'rilo je 21'. t. m. od- j pravljeno vsled naredbe skupnega ministersLva. j »Arbeiter Ztg*. prinaša v Štev. 291. zanimivo ! bilancijo tega izjemnega stanja, j piše namreč: .Izjemuo stanje trajalo je dve Ieti,_ jeden mesec in 8 dnij. Ustavljenih bilo je 7 časopisov; triurni cenzuri podvrženih 24 listov, m«;d temi 13 Čeških, 1 nemškonacijo-nalni in deset socijalnodemokratskih. Izjemno stanje bilo je omejeno le formalno samo na Prago; v resnici sozalo je mnogo daljo. Tako je bilo v Kolino zabranjeno izdavanje peterih iiovin, katere so se morale zateči celo v Brno. Takoj po proglašenju bila je sislo-vaua delavnost mladočcškega kluba ter ustavljeno s o d e in n a j s t političnih društev. Nič manj nego 213 društvom bilo je zapovedano, da morajo svoja zborovanja tri dni poprej prijaviti, vsem drugim odločen je bil v bi namen obrok dveh dnij. Razpuščanje društev ni bilo s leni pri kraju; bilo jo uničenih osem političnih in Sest dijaških društev. Pravo delo vršilo je seveda izje 111 no so it i s č e. Obravnavalo je v 72 tožbah s 17«,) obtoženci. Najviše kazni prisojene so bile sedemnajstletnemu ključavničarskemu vajencu in šestnajstletnemu delavcu zaradi veleizdnje: la dva mladica bila sta obsojena vsak na dvanajst let težke ječe. Za letiia sledile so obsodbe zaradi ve-leizdaje po jednajst in deset lel. Skupaj prisodilo je izjemno sodišče kazni za 23S let, .'1 mesecev in -Jo dnij. Badi politično-kazenskih slučajev bilo je toženih 30, radi motenja javnega miru '.H, po gij 300, 'Mi in ;i0."> k. z. pa JO Ijudij. Od teh bilo je oproščenih samo dvanajst, od ostalih obloženih le trije, tuko da je bilo od 17'.» obloženih Uit obsojenih. Od onih, ki so bili obsojeni v pravdi proti Oiiiladini. je fteštirnajsl 1 zaprtih, trije so umrli v ječi; jeduega re.Sila je blaznost trpljenja. Pač bogata želev nesreče in slr.iiiti, ki jo je imelo izjemno .d;, nje*.
ftuMsfc;-' razmere nam primerno il-.islruje slučaj p. Stojiilov^kcuM. Pab>r Slojalovski bil je izmed tistih duhovnikov, ki propovodujejo Isog.daSem ter hodijo k ubogim v goste, lz-ilaj.il je dva poljudna IM.i, v katerih je pre-pioslemu kmeiskenm lju.Utvu odkrival namere in nakane njegovih llačiloljev \v izsesovalcev. V lem poglediMiiSdiid Ii plenieuilašev iu Židov, ampak tudi Modom ni prizanaSil, ako so kot liutlje iu ptilitiki ravnali krivično iu ljudstvu kvarno. To je Miofe bolelo in hoteli so se ga na vsak način i/uebili. Zaprosili je moral, da i!.i sp|'"jiiiejo v kako Skotijo izven' (i.ilieije ler je vstopit tako kol duhovnik pod nadškofa Miliuoviea v Baru v Cmogori in ne v Ogersko, kakor smo javili po poiuoli drugih časopisov; i/prosil sije pa takoj pel let dopusta, da kiiio ostali v (J.ilieiji ler nadaljevuti hvojo delovanje. Nadskoi" Miliuovie (llrvtil) mil je ta dopie I ratlovoljuo dovolil ler pohvalil njegovo v reaiii i k.ilnliskii delovanje, Tako je ostal p, Stoj.ilouski v (ialiuji ter doliil celo blagoslov •;v. Očeta /a svoje delovanje ImS v onem času, ko so "kolje gidiMd prepovedali svojim vernikom citati in naročiti njegovo liste. Ker mu nikakor nUn mogli /, lepa do živega (bil je pač ztsprl jcdenkral sedem mesecev, jedenkrid 10 dnij zaradi žaljenja časlij, obrnili ho se na nuncija Agliardija na Dunaju, in ta mu je naložil, naj nemudoma odide v svojo Skolijo. Ta nalog bil je prijavljen v u r a d ti e m I i s 111 g a 11 'i k e m, ler uaiu priča, v kaki zvezi so Skolje, gali.'.ka in osrednja vlada in pa litim ij ter ra/merje med temi zavezniki iu preprostim ljudstvom iu njega prijatelji in zagovorniki. K«-r ima pa po naših veljavnih zakonih p. Stoj.dovvskeniu v prvi vrsti ukazovati njegov Škof (Kpiscoptis propritis). od katerega ima Se Štiri leta dopusta, v drugi vrsti pa škof onega kraja, v katerem živi seilaj (to je sedaj hiskup Tješisiški), ni mu lieb.i pokoriti <e nuui-ijevcmu nalogu ler lahko ostane na svojem mestu, tlačenemu ljudstvu na korist, v strah in jezo njegovim tlačitoljem.)
naredi! sodbo, da je dotifini delavec bil so-cijalen demokrat in da je odgovorna za ta uboj vsa stranka, obrnil se je vsled tega v nekem ^oklicu do nemškega naroda, naj stere socjrjglizjra. Najbrž pa t^rii ta poziv ne bode nič pon)agal, kajti;y.N. ^(liji je tretjina prebivalstva v taboru socijftluvh demokratov in tretjina prebivalstva se kar tako ne vniči, pa naj bo tudi na ukaz samega cesarja Viljema.
tu kod !
adel tudi ;
Društvene vesti.
Odbor ak.ul. društva .Slovenija* Eia Imitaju s»- je pri I. občnem zboru I.1V. tečaja dne Jo.  okt.   \>%:   sie.lcče   sesbivil:
Pred^-tluik: cand. med. Ivan Oražen. Poi^prcitscitnik: stud. iur. Viktor Sušnik. Tajnik • stud. phil. Jožef Heisner. Blagajnik: stu-l. iur. Ivan Vr.tnc.ic. Knjižničar: sitni. phil. Fr.in (ior.-,i<>. Arhivar: stud. ph''l, Stanko Beuk. Gosjvod.tr: siud. tccbti. Ignacij Sega. Odbor, namestnika: sluti. iur. Karol Stefin. stud. phil. Fran Jesenko.
— .(iotiska O.italnica* bo imela drevi ob G. izredni občni zbor, na kateri zopet oj>oz:trjamo itruStiTntke. Na dnevnem reihi bodo zopet pravila, katerih vlada ni potrdila.
Raznoterosti.
Avstrijski proračun za I. J8%. kaže potrebščin G6iI16lU.582 gld.. za i«,2l0.495 vefi od I8'j;.., pokritja pa G6ž.{«)Ž.60S gld., za 18,3S4-.lliž več od kini, torej preoslajo prebitka -111.220 "gld."
V   tneSiUU   novembru   se   hode   vr.-ila	{troti
ajeino  zojie! ra/.jir.iva radi razžaljenja	ttrad-
tiikov.	
.Occrska v /ustavnlcl*.      ,lla	.aiik",
gladilo   ljudsko   -traiike   tna.ljafske,   jiiše,   da	
7.u.iš.ijo   obresti   državnih   dolgov   oge	skega
kraljeolv.i   1^7   miljonov gld.  na  leto,	vrhu
hga   pa   Sitni   obroki   žele/liiskili   dolgi	iv   13
uuijoiiov. Cisti k.ilaslr.ihii doiiodek celega oger-kega kraljestva zna»a 130 miljonov, torej manj nego letno obresti dolgov! Vilm tega pa treba pomisliti. d,i je na zemljiščih nktiji-ž*-ii;i jedna miljarda gld. To so zasebni dolgovi (gerskih zemljišk.h posestnikov, od katitih tnb.i Jilačevali tudi obresti. Čegava je torej Ogi-rska? Vladajoče stranke bah.ijo se vedno 1,1 vedno t. .naprt kom*. To nam pač. jasno ka/e. kak je ta njih »napredek*. Vsa njih jiodjetja, vse njih početje vtnli jta načelo: .vse za denar in Je za denai", Mesla pač rastejo iu liiili obrt se dviga iti širi, toda komu v korist V Madjarska država si je pridobila tudi nove navdušene priataše v Židih ; no iz njih vrat ni se rodi! madjarskeiuu narodu Se do danes nijeden moralno in zna-čajno velik mož. Mi damo vse za nnpredek, podržavili smo vse, ptiilrž-ivili tudi Žide in moralo -- toda kam letimo?", upraša se list — Ljudje, ki poznajo ogerske razmere, trde. da prirede Madjari Se razstavo v .spomin trsočletnice, potem pa jiride — polom!
»inškl cesar In sodjallstl. — Da nemški cesar ni prijatelj sorijalnih demokratov, je že mnogokrat pokazal. Sprva je pretil, da jih par sam zalro, kmalu je pa spoznal, da temu ni kos, in obrnil se je v nekom govoru do svojih gard, naj mu pomagajo socijalizem zalreli. Ostalo je pa pri lepih besedah. Socijalni demokratje se drže zakonov, se ne puntajo in zatorej proti njim ne morejo porabljati vojakov. Ko bi se socija-listi puntati, bi j h uac bilo moč z vojaki ugnali. Državni V.bor tudi ni hotel prihiteli cesarju na pomoč z izjemnimi zakoni. Nedavno je neki delavec ubil tovarnarja, ki ga je od~ pustil iz službe. Seveda kaj tacega ni ni«i novega, vsaj se je že slišalo, da je iz podobnega povoda hlapec ubil gospodarja, ali m« pa zažgal hišo, čo tudi §e o socijalizmu nikdar slišal ni. Seveda nemški cesar je hitro
Razgled po svetu.
Itazprava o vladlnem programu. —
V drugi jesenski seji poslanske zbornice 24. oktobra je pričela razprava o programu nove vlade, kateri je razglasil grof Badeni v prvi seji dva dni poprej.
Stališče nemške levice je označil grof Ktiouburg, bivši levičarski minister pod Tualfejem. Vlada se je postavila na samo-slalno stališče; imeti hoče proste roke. Tudi levica jo na vse strani svobodna stranka. Načela nemške levice so stara in obče znana. Vladin program v nobeni točki ne ruši teh načel; posamična načela v vladinem programu so levico celo simpatično doletela. Toda ves program nima one jasnosti, ka-koršue bi si želeli. Zat6 levica počaka, kak6 bo vlada izvrševala ta svoj program in kako bo v obče izvrševala opravila in vodila vso javno upravo.
Za njim je prišel do besede Mladoceh dr. Ilcrold, i/.boren govornik, trezen mož: Nova vlada jo napravila korak k boljcnui nego bivša koalicijska. Prejšnja vlada je izjavila, da no pozna češkega nprasanja, •ločim ga sedanja priznava, dasi se ni izjavila natančneje o njem. — Vlada je tudi izjavila, d a z n u p a č e š k o m u narod 11, Ne vem, kaj naj si mislim o tej izjavi 1 Kuj to pomenil' Ali ni vsaka vlada dolžna, z ozimni na sam obstanek države, imeti zaupanji' do tega naroda i* Kje na hvoIij sploh govor«« o zaupanju vlade do narodov. (Prav dobro !) To je nova miiiel! Jaz pa sem vedno mislil, da vlade si morajo pridobiti zaupanje narodov. (Polivala), tleski narod pa nima |io-Irebe, iskali zaupanja kalerekoli avstrijske \lade, uasjirotiEo, za.ipanje naroda si mora pridobili vsaka vlada z dejanji. — Tudi izjava, da vlada opusti pritoževanja proli č, narodu, zdi se mi presmela, Morebiti bi mi lahko rekli; mi hotno skušali, optiKtiti prllo-/icvauja proli novi vladi. Mi ue maramo za zaupanje vlade, niti za lo, da se ona nočo pritoževali, ("leski narod ni dal nikomur pravico k pritoževanju! Nasprolno, razni čiuttelji v državi so dali povod C. narodu, da se pritožuje. • - lijemiio stanje m je proglasilo lanli/aknuiln, 0110 je sramota za državo! Vnuka vlada, kaleri je pri urin časi, države, je imela dolžnimi, odpravili ga, - Vlada jn ilejidii, da z odpravo i/jouniega Klanja se vrnejo na ('lesko /.o)iel normalni odnošaji. Veliko je to, ako se nam prizna z vladno klopi, da v prvi deželi naše držive vladajo n e u o r m a I n i odnošaji. Ali v ozdravljenje leh odiioftajev ne zadošča le odprava izjmu-nega stanja, kajti v vsej javni upravi vladajo nenaravni, nenormalni, protizitkonili oduutaji, ki se morajo odjiravili. - Odločno je govornik zavrnil trditev o ,11 e m š k i k n I-1111 i". •- Da se vlada kaže mogočno, lo mu ugaja, kajti avstrijski piirlatutMil zasluži, da mu reče vlada: Tebe bom jaz vodila, ker si malo, bolno, šibko dete, ki trcDaS krepke roke, da te vodi. — Heseda »pravičnost4 v vladinem programu nuj ne oslaue le beseda, kakor je |>ud koalicijsko vlado ostala »odkritosrčnost in resnica* le zakrita hinavsčina. -- Češki narod je nezadovoljen 7. dosedanjim postopanjem proli njemu ; ako pa vladi pravičnost ni prazna beseda, naj odpravi krivice, ki delajo č. narod nezadovoljen. Še lo potem bomo prijatelji.
Za IleroMout je prišel do besede grof llohfinviirl, ki je govoril v imenu konservativnega kluba. On je zadovoljen s programom, ki kaže močno vlado, katera ve, kaj hoče. Vlada, ki ima toliko srčnosti, da odločno sprejme v roke državne vajete, dobi vedno večino v tej zbornici, Program doni lejm na uho; toda to so bile le besede, ki dobi- pravo veljavo Se le po dejanjih. In tem dejanjem gleda z zaupanjem naproti.
V  imenu poljskega kluba je govoril vitez Z a I e s k i. On pojiulnonia zaupa vladi in jej želi od srni najlepših uspehov.
Za antisemile je govoril dr. Pa tla i. Naglašanje nravstvene in verske vzgoje pri mladini je aitlisemile razveselilo. Govori dalje o volilni reformi, katero je vlada napovedala, in želi. da bi se ista ozirala tudi na delavski stan. Ako bo vlada poštena, jo bodo anlise-miti krepko podpirali, ako ne, pa nastopijo jut! ostre opozicije. — Ko je končal, so utu viharno ploskali tudi na galerijah. Kajpada jim je predsednik takoj zagrozil, da jih da izprazniti, «.ko se zopet oglase.
V   imenu hrvaSko-slovenskega kluba je govoril dr. Ferjancič. On je naglasa!, da je sedanja vlada opustila dve zmoti poprejšnjih vlad, katero so morale vsled tega pasti. Sedanji program je opustil »posestno stanje* in »odložitev narodnih in poliliških teženj in zahtev". To je napredek. — Vlada si je postavila kot glavno nalogo, doseči sporazumljene avstrijskih narodov. Tega si želi slehern avstrijski domoljub. Ako pa misli vlada to doseči le s tem, da opominja narode na zvestobo do cesarja in države, tedaj se vara. Ukljub zvestobi do cesarja, in države so šli narodi narazen; tako bo najbrže tudi pod novo vlado. — Ali sedanja vlada je v dosego tega namena obljubila, da se bo nepristranski ozirala na pravične želje in zahteve. To velja posebno za nas. Ako vlada izpolni, kar je obljubila, uresniči v velikem delu naše željo. — Na to omenja zahteve slov. naroda z oziram na narodno enakopravnost v vsem javnem življenju, kur je vsem citaleljem znano: omenja tudi znani boj za slov. šolo v Trstu in Gorici. — Trditev o .nemški kulturi* ume govornih takd, da ta izraz nadomeščale ..nemški narod". Ali zadnjega izraza vlada, ni  hotela rabiti.
ker bi zadela ob jasen čl. 19. dr?., temelj, zakonov; zat6 si je izvolila ovinek iii govorila o kulturi, mesto o narodu. — Ministru Poljaku je lahko govoriti takd, kakor Badetii, kajti poljski jezik je v vsem javnem življenju neomenjen gospodar, v vseh uradih, od ljudske šoie do vseučilišča. Pri nas pa je drugače, ko smo vsak hip v nevarnosti pred ponem-čevanjem. Dajte nam vse, Cesar trebamo za ohranitev in za razvoj svoje narodnosti, potem bomo tudi mi drugače govorili. Vlada se je ponudila za voditeljico. Ako bo izvrševala svoj program tak6, kakor ga razlagamo mi, ne bomo ugovarjali njenemu vodstvu, ali na vsak način podkamo na dejanja. KoneCno izreka govornik nado, da ne doživimo v.novi vladi nove — prevare.
Kratko, pa lepo je govoril Bar v iii s ki za gališke F*use ali Rusine. Program vlade mu prijetno doni, ali tudi ruski narod počaka dejanja, po katerih bo sodil novo vlado. ¦— Badeni je omenil češko u p r a š a n j e. To je prav, kajti le z ugodnim rešenjemiega uprašanja prisijejo mirnejši časi v državo. Toda tudi r u s i n s k d uprašanje zahteva prijazne rešitve. Vsak avstrijski domoljub mora delovatina ugodno rešenje teh uprašanjrkajti — le s tem bo deloval za sporazumi jenje narodov, kakor obeča tudi nova vlada.
S tem govornikom je končal prvi dan živahne razprave o vladinem progvamu.
Objektivno In subjektivno postopanje proti časopisom je zdaj na dnevnem redu ha političnem obzorju. — Kaj je to P —. Člta-teljom našim je znano, da so državna pravd« ništva plenila časopise kadarkoli bo hotela. Nekateri paragrafi* natega državnug.i zakonika, zlasti 300. do 805., so tftko raztegljivi, da se du spraviti j>od njo sleherna, lo tako nedolžna izjavlca časopisov o poslovanju jav-I nth oblaslvoiii!cov. Tu veljd zares Izrek znamenitega Francoza.' »Priskrbite mi Jodon som zapisan stavek od kateregakoli človeka, In jaz ga spravim na vislice I« Enaka so lahko godi časopisom In urednikom, ako zavejo »od zgoraj« neprijazen vdor, - Ali do najno-vejtep časa so državna pravdnišlva pustila na miru urednika, ako članki niso obsegali kakih očitnih zločinov? zaplenili so io časopise, tiskovna sodišča so navadno zaplembo potrdila, In mirna Rosna, To jo bilo
0 ti j o k 11 v n o postopanj«, to jo, zatrl so jo le objekt, v nasom bIuč,i!u fi I a n e k, ki nI bil po volji državnim oblastim. - Toda ml« nistor S ii h o u b n e u Jo izdal mulo prod svojim odstopom ukaz, da so smolo zapleniti le taki iManki, ki dijnjo po svoji vsnhlni zakonitih razlogov za osebno preganjanje philclja nli urednika, 1. J, da so tudi suh. j o k t i v u o postopa,
Po lom inlniRlerskoin odloku Jo nastalo državnim pruvdnlftlvom dolo bolj silno t ča* sopis /.uplenili, nI težavno dolo, ali sHnejo jo, ako treba na to stopiti s tožbo - prej porotnike. In ras so državna pravdnlslv.i tožila več urednikov pred porotniki, ali violoj so propadla, kajti uradniki so bili soglasno oproščeni. Tako so bili toženi uredniki časopisov: Kikeriki (v % slučajih), VVionnr Allg. Ztv., l»olilisches Volksblatt, VVIonor Nouaslo Naeh-richten, Klsenlinlmer, Mit vorolnlor Krafl, Volksfreund, - Narodni l,isly, d is, Pozor (5 krat), VvStilirad, Straž pod Vitkovom, JI-člnsky Obzor, ftoškd 2iijmy, Nase snalia, Pravo lidu, Radikalni Ll*ty, Volitf dueh, Časopis kovodčlnikn, Konec stoleti, Bydžovske Noviny. — V v s o h s l u č a j i h, ko jo prišlo I do razsodite pred porotniki, so bili u r o d-I n i k i oproščeni. Lepšega zadoščenja si I ni moglo priboriti časopisje, katero torej I branijo porotniki pred nevarnim preganjanjem državnih oblastvenikov!
Ali mmislerski odlok je določeval jedno, držuvim pravdnišlva in na njih predlog ti-I skovna sodišča so govorila drugo, namreč: tudi po oproščenju porotnikov so bile za-I plombe potrjene. — Tako postopanje j je pač silno neugodno za časopisje, Zato sta I dva  mladočeška  poslanca  dr.  Paca k   in I K i m podala dve jako temeljiti in krepki interpelaciji, imj ininislerstvo odpravi tako od -nošaje. — Ministerstvo se bo pač moralo I udali, kajti časopisje ima v državi večjo moč j nego vsa državna pravdnišlva; zadnja morejo pritiskati časopisje za hip, ali vsak pritisek I rodi slo novih močij, ki naposled slrmogla-I vijo vsako nazadnjaško vladanje.
Umestna interpolacija.   — Cisopis
1   .Ostdeutsche Rundschau* je priobčil 15. J oktobra iz učiteljskih krogov obširnejši dopis I o grdem ravnanju z učitelji pri vojakih. S j posamičnimi, zares v neb6 kričečimi slučaji I dokazuje, kaj vse so si dovolili razni častniki
in podčastniki nasproti ubogim učiteljem, ki so šli namesto na počitnice k vojaškim vajam. Nalagali  so  jim   vsa   možna dela, ki niso dostojna    učiteljskega    stanu;    ob    vsaki priliki   pa  so   morali   slišali  grde   psovke, J žaljenja, grožnje, kakoršnih ni čuti v olikani 1 družbi. — Nemški nacijonalec dr. Hofmann j je zaradi tega podal v poslanski zbornici 24. oktobra    interpelacijo    do   domobranskega ministra,   ali   misli   preiskati  resničnost v I dopisu navajanih trditev in poskrbeti, da se J z učitelji-vojaki ne bo nikdar več postopalo? I — V čast naših domačih vojaških oblastij, | moramo priznati da se pri nas spoštuje uči-[ teljski slan pri  vojakih. Spominjamo se, ko je znani major C a u č i g vitez Krasnodol-I s k i odločno naročil častnikom in podčastnikom zmerno, uljudno postopanje z učitelji in prepovedal vsako delo v vojašnici ali f zunaj oje. Dejal je: Ne  pozabite, da so to ljudski vzgojitelji, ki so po 10'/» mesečnem trudu  v šoli prifli semkaj mesto na vesele počitnice itd.! Čist takim vojaškim načelnikom ! Upamo, da je v Trstu še vedno tak6! »Netaška knlttmi". — Minister B a-j d e n i je povedal, da  nemška kultura sveti j vsem ostalim narodom v Avstriji. No Mladočeh dr. H e r o I d je poučil Poljaka Badenija, da j n. pr. poljski narod jo imel svojo zlato dobo \v\ knjiženem polju še pred Nemci. Pa tudi češki  narod ne zaostaja v nikakem  pogledu za avstrijskimi Nemci. — No, v nečem se Nemci res svetijo pred ostalimi  narodi v Avstriji!  — Na drugom   mestu govorimo o .umestni interpelaciji«; ali v isti reči je bil«
oddana §e druga interpelacija, katero so j podali v isti seji anlisemiti. Tam so naštete psovke, s katerimi so počaščevali učitelje preljuheznivi častniki in podčastniki. Evo jih, te cvetke, nemške kulture. (Glej stenogr. zapisnik str. 20137):
,Dnmnies, tndolentes Volk! Wartet, Ihr Lehrer, ich \verde Euch noch den A... vvasehen! Verkommener Burschel Sie haben ns nuihu-endig, inarod zu sein, fur jeden Tag dionstfroi haben Sie einen Tag Kascrnarrcst! Der Saukerl »st auch wieder da! Trottel! Saurekruten ! SatsschSdcl! Blode Sau! Sau-lelirer! Seli ... lehrer t Verlfiplschle Baucrn-sau! Teh spiesse Sie aiif! Sie kriegen einen i T riti I Ich reisse Ihiien ein Ohnvaschel aus! Idi lintic Ihncn den Schadel cnizivci! Ich j spucko Ihncn durch die Oliren, dass Sie glauben, ein Mannlicher Geschoss pfeift durch!"
Dunaj. — V torek je bila volitev dunajskega župana. Izvoljen je bil dr. Lue-gčr s 1)3 glasovi. Po volitvi je izjavil dr. h u e g e r, da sprejme izvolitev, .ako ga potrdi cesar. Njegovo službovanje da m* ho vladanje stranke, impiik narodovo. Hod*; prnvlf.en vsem strankam, a tudi nasproti dunajski m .S 1 o v a n o ni. Upanje je, da potrdi cesnr njogo\f» izvolitev, posebno z o;:irotii na novi politični položaj v Avstriji. -- DiuiaJHka uradna nWiencr Zi-itiing" je IirincHlu V;izgliinilo o imenovanju hiv.^-g.i ministra prof« Srhfniliornn prvim predsednikom, a bivSegn linančnega ministra H <"¦ h m a ocnatskim predsednikom pri upravnem HodiScu. Tuko slu preskrbljena zopet (Iva ministra na gotovo Škodit službujočih uradnikov, kateri so s leni prikrajšani v rednem povišanju.
Državno Nodltfe In l»n volilna pravi««. — V .Primorcu" smo poročali, da je državno sodišče zavrnilo pritožbo dra (Jre-g o r i n a iz Trsta, ker mu jo bila odvzela pasivna volilna prav ca o priliki zadnjih de-želnozi)or»kih volitev, to je, ni mogel biti izvoljen zu volilnega moža ukljub leniu, da je solastnik trgovine in imetja z bratom. Državno sodišče je razsodilo, da tuki solastniki nimajo pasivne pravice. To razsodbo naj si zapomnijo naši souVžidani. - V soboto pa jo razpravljalo državno sodiSč.e pritožbo frančiškanskih profesorjev na zasebnem ve'ikem gimnaziju v Ilallu radi odvzeto jim volilne pravico v lamoSnji mestni svet. Državno sodišče jo razsodilo, d v tem profesorjem tiče volilna pravica, ker poučujejo na zavodu s p r a v i c o j a v n osti, prav takci, kakor javnim uradnikom. Tudi lo razsodim si moramo zapomniti, kajti Slovenci imamo že več zasebnih Sol s pravico javnosti, na katerih poučujejo ua^i učitelji.
OgcrMkn. — V ogerski zbornici so bile živahne razpravo radi sežgane inadjarske zastavo v Zagrebu. Interpolacijo so bilo postavljeno, na katere je odgovoril ministorski predsednik tako, da ni zadovoljil intorpc-lanlov, kateri so delali seveda iz lega velik kapital za svojo stranko in hote napadali ministra HanlVv-a. • • M a d j a r s k i v s o-učili* e u i k i in visokofiolci v Budimpešti in drugih mest so imeli shode,- na katerih so proleslovali proti zagrebškim demonstracijam. — V Velikem V a r a d i n u izrazili so svoje preziranje zagrebškim vseueilisčikom tnmoSnji slušatelji pravoslovnc akademije madjarske narodnosti, dočim oni rumunske se niso hoteli udeležili shoda. To je madjarske dijike razkačilo ter so jih pozvali, naj opravičijo svojo odsotnost, ker jih drugače bodo smatrali za somišljenike zagrebških vscučiliščnikov.
Italija. — 21-. t. m. vsprejel je papež 200 avstrijskih romarjev. — 3. novembra zaključijo mcjiKirodno razstavo umetnosti] v Benetkah. — Italijanska vlada nameruje obda-čiti plinovo in električno razsvečavo, a tudi premično bogastvo, to je denar in vrednostne predmete. Dnevna svetloba je že obda-čena, kajti ljudstvo mora plačevali davek od vsakega okna, a sedaj obdačijo tudi umetno ponočno razsvečavo; s časom pride na vrsto tudi solnčna in lunina svetloba. — V Kata-niji so izneverili mestni davčni uradniki čez 200.000 lir.
Nemčija. — Zavezni svet nemškega cesarstva ni odobril zaključka državnega zbora, da je plačali dnevnice in potne stroške nemškim poslancem. — V Melzu (Alzacija) so odkrili v nedeljo spomenik pok. cesarju Frideriku, očetu sedanjega cesarja. Bila je navzoča vsa cesarska rodbina. Viljem je imel pri ti priliki zopet svoj govorček, kateri je bil zasoljen s politiško soljo  posebne   vrste.
Francija. - Najnovejše vesti iz Francije poročajo, da je odstopilo sedanje Ribo-tovo ministerstvo, katero so ostro napadali vsled postopanja vlade pri štrajku v Car-mauxu, in radi nerednoslij pri upravništvu južne železnice, kjer so sodelovali pri sleparijah razni francoski senatorji in že obsojeni Magnier.
Turčija. — Iz Londona poročajo, da so se zgodila zopel nova krvoprolitja v Trapecuntu, katerih so bili žrtev Armenci. Do 500 niuhameclancev je naskočilo vas Bal-burt in užgalo vsa poslopja, v katerih so pogorele-žene in otroci. Ubitih je do 150 oseb. Vas so popolnoma okradli, cerkve pa poškodovali.   •
-I".
, Hrvaška. — V klubu stranke prava, ali v Starčevičevi stranki, je nastal razkol. Dr. AnlonStarčevič, dr. Frank, dr. Milo Star.levic in Evgenij Kumi'-ic sp namreč izstopili iz kluba, ker ne soglašajo s predsednikom Folnegovieem in somišljeniki; posebno naglaSajo kot uzrok dejstvo, da Folnegovie se ni hotel izjaviti v mestnem zboru' solidarnim z znano demonstracijo vseučiliščnikov proti madjarski zastavi. Vsled tega poloma v stranki je bila začasno nehala izhajati »Hrvatska". Sedaj pa je zopet nastavila izhajanje pod uredništvom dra. H a-fta^bašiča. Jzstopiyši člani bodo baje izdajah nov list. Tako tudi iz te dežele slišimo
redkokdaj kaj veselega. Ako se neprenehoma ne lasata Madjar ali Srb in Hrvat, tedaj se pa mejsebojno kosata, da je res žalostno. Kam pridemo po taki poti! -- Preiskava proti vseučiliščnifcom nadaljnje. Z njimi so se izjavili solidarnimi tovariši na Dunaju (hrvaški vseučiliščniki) njih 110, in oni v Gradcu (99), a tudi zagrebški so v ,Ob-zoru" dali izjavo, da popolnoma soglašajo z zaprtimi tovariši. To jednodušnost hrvaške mladine ne morejo kaliti niti oni posamični slučaji nekterili tovarišev, ki so izjavili, tla ne odobrujejo demonstracije. - V nedeljo je bil posvečen v Zagrebu za senjskega škofa dr. Anion M a u r o v i č. — Hrvaški sabor se je otvoril dne 28. t. m. — Vsa Hrvaška je poplavljena vsled nepreuehanega deževja. Sava in Drava ste se že iz korita razlili pr poljih. Ljudstvo je v strahu za svoje življenje in premoženje.
Dalmacija. — Bivši član hrva koga gledališča v Zagrebu, V a c 1 a v A n ton (brat Čeh), kateri je izstopil iz /voze toga gledišča, nameruje ustanovili hrvaško dramalsko in operetno društvo z.i Dalmacijo, kalem bi predstavljalo v raznih nioMnih glediščih dalmatinskih. Pri tem podjetju ga podpirajo razni dal i aliicki rodoljubi, posebno mesln Split, Šibenik in Dubrovnik, s katerim se je pogajal. Zagotovljena mu je razmeram primerna denarna podpora. • Neki vinuprvrr iz vasi Kakma v Dalmaciji, vracaje se opit domov na kobili, prekucnil se je v neko kalužo, kjer je Irdo zaspal. Kobila j<; priM.i sama domov. Ko so zapazili hišniki, da je prišla kobila domov bivz gospo.larja, slutili so nesrečo in so Sli preiskat bližnje kr.ije, a brezuspešno. Se lo diuzeg.i dne so ga našli v kaluži še vedno spečega ter ga izvlekli iž nje vsega v krvi. Se lo sedaj so je zbudil in se spomnil, da ga je vrgla kobila. Spečega po noči so napadlo pijavke ter so mu izse-sale veliko krvi. Poklicani zdravnik mu je ¦¦stavil kri in dognal, da jo sesalo njegovo kri nič, monj nego 2.SS (dve*tuosomiuoseui-deset) pijavk. Neke rane so lako velike, po katerih sodi zdravnik, da so na istih ses.de po dve ali tri pijavke, Čudno je pu vsem to, da so pijanec ni zbudil ukljub temu, da jo spal v vodi ir, so ga sesalo pijavke, a zraven vspiju tega se jo dobro por.'i!il. Po treh dneh jo popolnoma okreval.
Bosna-llerccgovina. — V Sarajevu se je ustanovilo lovsko društvo. — V Hercegovini jo zapadel sneg. Moslarski gimnazij jo obiskovalo lansko lelo 1)1 učencev; 12niu-hamedaneov, :iS katolikov in 3S pravoslavnih. — Pri urodnUtvu vrlega „(11 asa lloree-govr.a" n.istano sprememba na boljšo. —-Zeloznična proga Podlugovi-Varoš jo '/.v. končana in so olvori prometu 1. novembra t. I.
Črnn^ora. Dosedanji avslrijski minister na C.dinju, general M i I i n k o v i č, zahvalil se je na svoji službi. Na njegovo meslo pridi; pnstnniški svetovalec Mc/.tl. Poslednji je posvelnjak, lo je civilni poslanik, kar pomeuja, da ne bo zanaproj vojak za odposlanca imenovan.
Srbija. ~ Srbski poslanik na Dunaju, S i m i č, jo upokojen. — Posnemamo po knjigi »Siiilistika kraljevine Srbije", da je Srbija štela IS«K>. leta »Hil/Hi! prebivalcev, to jo za 2b'0.22"» prebivalcev več nrgo I. 18R4. Glavni prirast je nastal vsled tega, ker se jih je več rodilo nogo umrlo.
Bolirarja. — Iz S r o d c a poročajo, da so odstranjene vso prolivnosli knezovo rodbine, ki so bilo proti prestopu sina Borisa k pravoslavju. — Za razpravljanje v sobranji, ki se odpre danes, je pripravljeno več za-konskib prcosuov, kakor zakon proti pijanstvu lor o poošlrenju tiskovnega zakona, fz bolgarske Macodonije poročajo zopet o novih ustaških čelah, katere jo vojska razguala po hudi borbi.
Kusija. — Vse pokrajinske uprave prosijo rusko vlado, da uvede obvozne ljudske šole in sploh vso dosedanje župne šole prevzame v svoje oskrbovanje in nadzorovanje. - Kot spomin na kronanje carsko dvojice ruske izdeluje neka tvrdka v Moskvi 400.000 vrčkov v porcelanu s sliko carja in carice. To vrčke bodo zastonj delili o priliki kronanja. —- Kot prinos k rnsko-fran-coskemu prijateljstvu beležimo, da \i' bil krstni boter hčeri zapovednika francoske vojske ruski general Obručcv, a bil je navzoč pri krstu tudi general Dragomanov.
Književnost.
Pobožni učence - Pobožna uj-euka,
spisal č. g. Karel Čigon. vikar na Vojščici dobiva se pri imcnovanoii: gospodu po različni ceni, t. j. po 30. 45 in 50 kr. Pisana je za dečke m deklico od 10. leta dalje, in to posebej za vsaki spol. Knjižico obče in vsestranski hvalijo, in višje osebe jo močno priporočajo za mladino, ki  hodi Scv šolo.
Pri g. vikarju dobiva so pa tudi molil-venik za dečke in deklice začetne šole, in ta po zelo nizki ceni.
Vedno se še dobi tudi molilveuik: »Skrbi za duš o t", 2. izdaja v ličnem vozilu.
Enako se lahko Še dobi za tretjerodnike spisana brošurica- ,Sv. Franc is k i n lil. Red"; knjižica obsega 88 sli-anij in slane 13 kr. — Svoji k svojim!
Fonlard - Scide «0 Kr.
bis H. 3.35 p. M.jupanesischo, cliiiie.si.srfic elc. in den ncni-esten UcHsins nn<l Parhen, stnviu selmar/.«, \veisse umi filrbiBC Ha»naberg-3aida von 33 kr. bis «. 14.«.*. per Meler — glatt, j,"!»!reiu, karriert, ftemusleil, Da-inasto etc. (ca. a«) vcrscli. QuaL umi k-HKK) verseh. Jjarben, Def.sinsetc.) Porto- und steuorfroi ius llan.s. — Slusler umgeliend. Uoppettes Hriefpnrlo nacli der beluveiz.                                                           mi
Seidou-FabrlFton 0.!Ieiniolierff(k. u. le. HotU. ZOHICU.
$ Slovenell Spominjajte se o vsaki » | priliki šolske dece v »Sloginih" zavodih, f
Spričevalo.
Profesor Gaetan La Farina iz Pa-larma je izdal goriškemu obrtniku gosp. Fran Tomadoni-u in dr.  to-Ie spričevalo:
Po večkratni skušnji smatram za dolžnost naznaniti, da je gortikf grenki eliksir (l' Amaro Goriziano), pripravljen pri tvrdki Franc Tomadonl in dr. y Gorici, pravi preporodilelj želodca, kajti poživlja lek, olajšuje prebavo in bistri raznim
¦Okus te pijače je edini svoje vrste, močno krepčajoči in nemudoma delujoči na moralo.
Podpisanec pričakuje, da bodo uporabljali goriški granki aliksir tudi drugod, posebno v Italiji, kajti med vsemi drugih-! pijačami take kakovosti je najbolj krepčajoči in prenavljajoči.
Palermo, H». oktobra 18'.)-"».
Gaetano La Farina.
Ta priporočena pijača se dobiva pri izdelovalcu na cesti Franca Jožefa »ii. v Gorici.
ki ji- najboljša pmihi^i in rn/m- i!ni','o iiium^k«! irir; raznih vr.-d marelice, jablane in vrtnice; murve
/. lepim lisljnn, protlnjr pi> nizkih n-nah
Jiisip Šlrekelj v Komu«.
Gostilna Antona Vodopivca
\Vn »Itniiačc „prl Prvirikuirir*; v Trstu, ulica Solitario itev. 12
se priporoča in obj»\lja slav. )-Iinei^kemu občiiislvu Tl-Nla 1» okolice, da je pre-krb-ljetia z.i livoje prostore in za veselice „Tu. Sokola" iz liistilf zalotre pravrira frmra in   liehga,   nepokvarjenega   vina   po   doli
označenih cenah. ('rilo prvaSko (novo) po ;fcj krajcerjev lid-r llclo        ,        (novo)   ,   4»      ' , Klzliiig   sladki,   prvaški (ih>vo) po  IS liter Modra frank in j a prvaš. (nova)    „   10    „
Stara vina, bela iu črna, večletna, toči v sodih po 10 iu iS kr. liter, v steklenicah pa liter prve vrsto po 80, druge po dO kr. Družinam  od "t litrov naprej 4 kr.  ceneje.
a<^4MlJ4 *4^<L44«M-4.44^4.4 Ji4«M4-4.**>M
IlZahtcvajfrt!      L
iil.iirni cenik, katrnra    t
lin-zplit.-iio in frank., raz- -fc
|""''iljiij«>             ¦ %
bratje Placht, f
prva l<i iiiciliiiiroilnu   :*-
tovarna za strune in t ijlasbeno orodje,   |
3:     ^chonbach 379 pri J;ebu, Čcžko.     . L
5 , Zii .slavimziKifia .-<v«ja (,'(Mbilii in .struiinjai/i/iino., J; J5' Goili brez loka.        Loki.         Collo za. *j>
*l' koncorle, lino dr-lo. Cilrs /. n:ijrUlrj;im «. « ! ročiiikoui. Cilro v. iiajri-UjAim inaiik.mi.' *. 2 i - Pi«Lnli (flouto) za koncorle \t. ^.-t.a.Iil- f ^'iur:i b'sa <:. II. Imiss. Klarineti za bon- Z n cerla i/, t--ivna.lilti.rit l^:i C, K. tis. M. Loki «. %; za gosli it.l.                                 l<iu ::o   i ¦ |
J5; PožiJjz se pa poSIntm povzelju. tor m ugaja, je rado niuji, g 2 '          Naslov prosimo Jirllrtcr 1'liM'llt- alt         fc
5                           „«nilf'i 1'lnclif.                       X
% ! n„Vis,.j,- «¦ Htm*b». Mk„, fr,n.....,k„ iu ,„.A;>.   %
^      Iščemo lati! spasobiih zastopnikov po posnmeiiift mesti!).      ^
1^^^^		_         _
I   C*		l         I
1   (h —		
		
1    3:		
1^7 1      tfl   TO ¦    OJ -_, I     h   i? 1 a = 1 ^.a 1     «5   ^* 1   « 2 1 3« l>	H	1    lo    1 s •* ° ^ 1 — i = l\ —J J co j 1
	W '      m I	
	1^31	
b	«^3	1 § 11
a:	^llil!liiHli|<J||:jjl	o       = ^3       1 ¦^       c   O       1 T      "   N       1
	1F1 iniTfiiutma	o.            1
Za trgovca in krotnjarje!
Najboljše in najcenejše kr.povališče /a vso vrste: tuozko
Javorjev o perilo, robce itd. v lovar-niški zal-.,Ki
ius. Manili, Dunaj
i. Sc|i\vimI(,m-s.> :\ (I)-.'! \Vippli-KtfrslrasM' IS.)
Mtjtohiii«   jii:;*»-
Ktfjittn-jm i,-l( ulici
in   jioMi nit   <¦*•»•
strani.
Preselitev
izdelovalnicc umetnih cvetlic in nagrobnih vonGov!
Znana izdelovalnica 'imi^lnili cvetlic, nagrobnih vencev in mrtvaškega blaga
SPLRIESSNER-JA^i
preselila se je z dnem 23. oktobrom v
Nunsko ulico it. 3
nasproti nunski cerkvi ter se priporoča rojakom, da bi jo v novem prostoru mnogohrojuo obiskovali.
Naravna   mineralna voda studeneov.
r«*nih
Kemični, farmacevticnf In drogeriishi izdelki najbolj čislane domače |n tuje zdravilske posebnosti.
Ribje olje, naravno in izvrstno, pri. jefnega okusa in kemično čisto.
Ribje olje z železom ali železnim jodom.
Najčistejše žveplenokislo apno c. kr. kmetijske šole v Gorici za vinarsko rabo.
Zdravila   za   živino,    konjski   cvet konjski prašek, goveji prašek.         '
Homeopalična zdravila.
prodaja novoustanovljena lekarna
A. Gliubich v Robatišču.
Miekarija M. Wasmeyr v Jirtli.B" (BarmovšJe     Razna dilina) pri Gorici,
priporoča
dnevoma sveže zdravilno in za
dojence prirejeno mleko. Dobiva si» v prndajuluici je>lvln pri
Ivanu Janeschu
¦ pr.j I    Alj-i -v  I.,
v Vrini ulici (vin <Ji. *diin»).
iw«>yiV»'«iViVi#ii
Nad 50 lef pripoznano u najboljše umivaliioi^i]
^POLLO
mm
g^miLo
Prnvo hnino z (joronjim otfekom. Pred ponarejenim se svari.
h _      .Aa^^i^k«^bw       Hibio oIiom
**    ^^BKmSBlrtflilfJ^m^^          lekarne       |«
H  ^^"^tfBBBBttBERNhT     CrisiofolettiH M              ^^^^^T^y             v Gorici.       h
ti i^* Tb pristno dtt je izlitmo sredstvo proii prsnim boleznini in proti splošni ohiiemoglBStt "*W4l J j
||                 fli-ua oivinalni ^U-kU-nUi mruuir \r»\i- im.-i,,- ?<» ki., Im-Ic   I  vUl.                i J
« Ribje olje z železom. I';;,,;:1;' -';]" Ribje olje z železnim ohisom. It.»«
», ,,,v„„i„, i„ .„m„, „„„,....... ' c.„; ;:;;t',;i^x,!:";:;ii:;,:; t;'!;z!;: m
M                    steklenici 70 kr.                   -plodna o!ui.<iuo»lo-i. <Vna sleKI. '«() kr. M
M Opomin. Ulje. kalrro iIi.Imv.iiu nar.ivm.-I /. Nnnv;!,.-;.. pivdm^a n.ilit.un v -1.11.- I* M          nii-i%vK.'lejki"iiihkipr.'inri-iii1daiii..iviii^vi.jiniiHlj.'iiiiiikiniiK.ir.inltiv.ili f.ii-liio-.t in ti
II          /llr.lviliKirl.                                                                                                                     U*
M        .              Kllzir i/, kiiic-žchza       VrlsU>\Wttl                      ij
||      iiiijliolj«. soil»liijoi'-i> sredstvo 7. rjlijini uljem, je  lliljbolj^ |tl'uti |MI-      ||
S S                                             iii.ifijKuiiju krvi                                             i|
H                    Cena steklenici 60 kr.                    i«
Bzsxfixxxzsxxsxxxzssxxsxassssssas3l!