PoStnln« platana * ;(otoYin(, I. izdaja. - krat,... Cena Din 1*- Izhaja vsak dan zjutraj razven » ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna številka Din 1'—, lanskoletne 2‘—; mesečna naročnina Din 20’—,za tujino 80'—, Uredništvo t Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. S0-R9 In 30-71 Jugoslovan Rokopisov ne vraSam«. Oglasi po tarifi Id dogovbru. Uprava v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta 51 24, tel 29-G0. V Celju: Slomškov trg 4. Po5t. čfik. raS.J Ljubljana tr».G2f. St. 92 Ljubljana, sreda, dne 22. aprila 1931 Leto II. Matija Eldersch, predsednik avstrijskega parlamenta, ki je v ponedeljek nenadoma umrl. Konferenca Male antante Bukarešta, 21. aprila. 1. »Universul« poroča, da se bo na insistiranje Češkoslovaške vršila konferenca Male antante pričetkom maja v Bukarešti. Na tej konferenci bodo zavzeli soglasno stališče glede načrta o nemško-avstrijski carinski uniji. Vprašanje razpusta pruskega deželnega zbora Berlin, 21. aprila. AA. Nocoj ob 8. so zaključili vpisovanje v plebiscitne liste za razpust pruskega deželnega zbora. Plebiscit so zahtevali Stahlhelmovci. Podpiralo jih je nič manj kakor sedem političnih skupin, ki pripadajo desnici alt konservativcem. Stahlhelm je nocoj sporočil, da prekaša število vpisov zdaleka potrebnih 5,274.000 vpisov, ki predstavljajo 20 odstotkov pruskih voOlcev. Uradni rezultati niso še znani. Vendar bo morala pruska zbornica, ako je trditev Stahlhelmovcev resnična, sklepati o svojem razpustu. V primeru, da bodo razpust odklonili, bo odločal o njem narodni plebiscit v vsej Pruski. V tem primeru bodo morali Stahlhelmovci zbrati za razpust nad 13 milijonov glasov. Politični krogi menijo, da je to nemogoče, ker so stranke, ki podpirajo plebiscit, zbrale pri zadnjih volitvah v Prusiji le 9 milijonov glasov. V Berlinu in drugih velikih mestih se je splošno vpisalo zelo malo ljudi. Največ uspeha so imeli Stahlhelmovci na vzhodnem Pruskem. Spor med fašizmom in Vatikanom Rim, 21. aprila, n. Kot odgovor na napade fašistovskih listov proti delovanju Katoliške akcije na soetjalnem in vzgojnem polju je papež Pij XI. ob priliki sprejema rimske dieceze izrecno branil Katoliško akcijo. Med drugim je izjavil: Akcija ni le zakonita in potrebna inl-cijativa, temveč ima pravico, da deluje na vseh poljih ljudskega žitja, da se razvija, kjerkoli gre za dobro ali zlo, za blagostanje duše in carstv6 božje. Njenega delokroga ne more omejiti ne čas ne kraj. Ona mora in more delovati povsod tam, kjer so na dnevnem redu moralna vprašanja. Tajnik Društva narodov pri papežu Rim. 21. aprila, n. Generalni tajnik Društva narodov sir Drummond je bil v osebni avdijen-Ci pri papežu Piju XI. Jutri odpotuje v Berlin Islandija se hoče odcepiti od Danske Kopenliagen, 21. aprila. AA. Položaj na Is landiji postaja vedno bolj resen. Politična kriza v Reykjavlku zavzema polagoma revolucionaren značaj. ^Danska vlada skuša z vsemi silami zatreti avtonomistično gibanje, ki se čedalje bolj širi. Pred vladno palačo v Reykjaviku so se vršile velike demonstracije. Dijaki so sprejeli resolucijo, kjer zahtevajo popolno neodvisnost Islandije. Sestanek madjarskga parlamenta Budimpešta, 21. aprila, n. Danes dopoldne Je Ibil otvorjen madjarski parlament po enomesečnem velikonočnem odmoru. Na seji je bila izglasovana nujnost nekaterim zakonskim predlo goni. Potem se je vršila komemoracija za umrlim predsednikom avstrijskega parlamenta El-derjf»m. Protinemške demonstracije v Varšavi Varšava, 21. aprila, n. Snoči se je vršilo ve liko protestno zborovanje proti zatiranju in ubijanju Poljakov v Gdanskem. Po zborovanju je odšla množica ljudstva pred nemško in potem še pred avstrijsko poslaništvo in tam protestira ]a proti priključitvi Avstrije k Nemčiji. Nov avstrijski glas proti uniji z Nemčijo Govor poslanca Kunschaka na .krščansko-socija!r>«,^n zborovanju - Upravičene bojazni avsirijske industrije - »Skoda, da se splo*& bavimo s tem vprašanjem« Dunaj, 21. aprila, d. Na dobro obiskanem kršcansko-socijaliiem zborovanju v dunajskem XIX. okraju je govoril včeraj znani krščansko-socijalni poslanec Kun-schalt (j avstrijskem proračunu in izjavil: Dohodki od davkov daleč zaostajajo za tem, kar so bili preje in kar se je pričakovalo pri sestavljanju načrta proračuna za leto 1931. Nobene možnosti ni, da bi se ta primanjkljaj na dohodkih pokril z zvišanjem davkov. Za tem pa stoji še nekaj čistvo drugega. Na podlagi mirovnih pogodb smo imeli v Avstriji nekega moža, po imenu Zimmermanna, ki nam je bil postavljen kot vrhovni lcurator v zastopstvu zmagovitih sil. Ko je dr. Seipl državni proračun saniral, je Zimmermann zopet odšel. To pa velja samo dotlej, dokler imamo aktiven proračun. Tisti dan pa, ko bomo imeli zopet primanjkljaj, pride tudi Zimmermann, čeprav bo imel liajbrže drugo ime, in nas vžame pod svojo skrbstvo, Kunschak je govoril potem optimistično o sedanjih pogajanjih za trgovinske pogodbe in je izjavil, da je pričakovati, da pride v doglednem času (lo ugodnih trgovinskih pogodb z Jugoslavijo, Madjarsko in Češkoslovaško. II koncu je govoril poslanec Kunschak ostro proti nameravani nemško-avstrijski carinski zvezi. Dejal je: Nastala je misel, da bi se doseglo med Avstrijo in Nemčijo skupno gospodarsko ozemlje. Ta misel je jgotovo velikopotezna, četudi izredno težavna. Uvidevam pa dobro, da obsega taka carinska skupnost z Nemčijo prav mnogo in veliko nevarnosti. Če se je naša strojna industrija zadnje dni zelo energično postavila proti temu, potem sc to ni zgodilo iz zlohotnih nagibov, temveč iz upravičene skrbi. Ogledati si moramo to združitev tudi s stališča naših socijalnili naprav. Gotovo ne bomo mogli naše socijalne zakonodaje Nemcem vsiliti. Povsod vidimo, da sc proti zamisli skupnega gospodarskega ozemlja, četudi se zdi prav preprosta, v praksi pojavlja mnogo resnih pomislekov. Toda vse to je še otročarija proti težavam z mednarodnega stališča. V Franciji, Češkoslovaški, Poljski in drugih nasledstvenih državah je nastala naravnost revolta zaradi tega načrta. Nešteto težav se poraja iz tega. Če je torej opaziti toliko nasprot-stva, potem pravim, da je škoda, da se ba-vimo s tem načrtom, ker ne pridemo do nobenega uspeha. Razburjenje v romunskih političnih krogih Vsi poslanci in senatorji zbrani v Bukarešti - Stranke ne zavzemljejo nikakega stališča napram novemu *položaju - Verjetnost razpusta parlamenta - Državno podtajništvo za manjšinska vprašanja Bukarešta, 21. aprila, n. V Romuniji je politično življenje popolnoma lieorijentira-no. Spričo vesti, da je Tituleseu s svojim poskusom za sestavo vlade doživel polom, kar je mnogo zmanjšalo njegov veliki ugled in njegovo reputacijo, ki jo je uživat v državi, in da je prof. Jorga sestavil vlado, so prihiteli vsi senatorji in poslanci v Bukarešto. Vsi politiki, ki sploh pridejo v poštev, so se sedaj zbrali v prestolnici. Ne vedo, kako bi se odločili, in nihče izmed njih niti ne sluti, kaj bo prinesel jutrišnji dan. Vedo le, da bo vlada kabinet močne roke. Dobro namreč poznajo politično delovanje profesorja .Torge in ne izključujejo možnosti, da bo njegova vlada razpustila parlament in povzročila propast vseh političnih strank, V vladi se je baje že čula takšna želja. Položaj vlade se je v pretekli noči zelo utrdil, ker je princ Chica prevzel zunanje ministrstvo. Najprej je ponudbo profesorja Jerge iz rodbinskih razlogov odklonil. Ko ga je pa ministrski predsednik obvestil o položaju, je v pretekli noči poslal v Bukarešto iz Rima ta-le radiogram: »Spremenil sem svoj sklep, sprejmem portfelj zunanjega ministra. V nedeljo prevzamem dolžnosti.« Chica ima dobre vezi z mnogimi kraljevskimi rodbinami in je imel doslej že zelo lepe uspehe. Značilni so sklepi romunskih strank, ki so bili napravljeni snoči. Vse stranke so sklenile, da za enkrat ne zavzamejo nikakega stališča proti vladi, nego da rajši počakajo. Službeni organ iiacijonalno-kmet-ske stranke »Patria«, ki izhaja v Bukarešti, se v svojem poročilu čudi, da v Jor-gini vladi ni nobenega moža iz Transilvanije. . Jorga je sklenil vzpostaviti državno tajništvo za narodne manjšine. Državni tajnik bi postal nemški poslanec dr. Rudolf Brandsch, državni podtajnik pa Arpah Wi-tayi, ki je Madjar in profesor zgodovine na zavodu Mariani v Cluju. Jorga je izjavil, da bo nova vlada stremela za tem, da pridobi narodne manjšine za Romunijo. Hoče jim dati vse pogoje za njihov kulturni razvoj. Bukarešta, 21. aprila. AA. Rador poroča, da odpotuje romunski poslanik v Londonu Tituleseu te dni na svoje dosedanje službeno mesto v London. Berlin, 21, aprila, AA. Vsi nemški listi izražajo veliko zadovoljstvo, da je nova romunska vlada imenovala nemškega poslanca Rudolfa Brandsclia za državnega podtajnika za manjšinska vprašanja. Listi menijo, da bo nova vlada postopala z manjšinmi pravično in da bo v lastnem interesu zadostila obveznostim, ki jih je prevzela v manjšinskem vprašanju. Redakcija trojnega pomorskega sporazuma Včeraj je odpotoval v London francoski delegat z novimi navodili Sporazum v resni nevarnosti Pariz, 21. aprila. A A. Davi je odpotoval v London z novimi navodili francoski strokovnjak v razorožitvenem vprašanju Mas-sigli. Včeraj so se vršila med ministrskim predsednikom Lavalom, zunanjim ministrom Briandom in mornariškim ministrom Dumontoin dolgotrajna posvetovanja, nakar je ministrski svet pozno ponoči odobril francoske razorožitvene predloge. Podrobnosti navodil niso znane. Nekateri menijo, da Francija predlaga, naj se gradnja novih vojnih ladij odgodi do leta 19114. »Le Matin« pravi, da je Francija pri-prvljena na neke koncesije, da pa ne more priznati auglešlco-italijanške interpretacije določb pomorskega sporazuma. List končno poudarja, da se bodo pogajanja razbila, ako bosta Anglija in Italija vztrajali na svojem stališču. »Le Journal« in »Oeuvre« poudarjata, da Francija ne bo kriva, ako bodo njeni novi predlogi pospešili krizo. Pariz, 21. aprila, n. Sef francoske delegacije Massigli je odpotoval v London. Pariški tisk je sicer optimistično razpoložen, vendar pa se da med vrstami razbrati, da ne pride do sporazuma, ker Francija ne more opustiti svojega stališča, po katerem se pariški in rimski dogpvor ne tičeta nadomeščanja starih ladij. »Journal« predlaga, da bi se sploh vsa vprašanja odgodila cio razorožitvene konference. V londonskih krogih z veliko napetostjo pričakujejo odločitve. Vse je odvisno od predlogov, ki jili prinese Massigli. Nekateri krogi računajo s tem, da se bo morala celo razoro-žitvena konferenca odgoditi do leta 1933. Ženeva, 21. aprila, n. »Jounal de Genove« prinaša dopis iz Londona, v katerem pravi, da ni sporazuma med Francijo in Italijo v pomorskih vprašnjih in da je zaradi tega prišlo do napetosti med Fran-1 cijo in Veliko Britanijo. Dogodki v republikanski Španiji Izgredi in poboji v Barceloni in nova Barcelona, 21. aprila, AA. Neznane osebe so včeraj v predmestju Barcelone streljale na delavce, ki so očividno pripadali svobodnim sindikatom. Pariz, 21. aprila. AA. Havas poroča iz Barcelone, da so tam na idici ubili predsednika svobodnih sindikatov Sevagiela. Barcelona, 21. aprila. AA. Skupina brezposelnih delavcev je včeraj demonstrirala pred vladno palačo in zaiitovala, naj se uvede šesturni delovnik, da dobe brezposelni dela. - Beg kapitala v inozemstvo vlada Barcelona, 21. aprila. A A. Več profesorjev univerze predava v katalonščini. Madrid, 21. aprila. AA. Finančni minister je danes sprejel delegate upravnega odbora Hipotekarne banke in jim objavil, da bodo vsi tisti, ki spravljajo španski kapital v inozemstvo, luido kaznovani. Obenem je minister pozval vse Špance, ki so svoj denar že poslali v inozemstvo, da ga spravijo v roku 4 tednov nazaj v Španijo. London, 21. aprila. A A. Španski kralj Alfonz XIII. je dospel sem ob 18-37. Albert Thomas obišče Jugoslavijo Beograd, 21. aprila. AA. Po sporočilu, ki ga je dobila Centrala industrijskih korporacij, odpotuje ravnatelj mednarodnega urada za delo Albert Thomas 23. t, m. iz Ženeve v našo državo. Obiskal bo Ljubljano, Zagreb, Beograd, Sarajevo, Dubrovnik, nato pa bo čez Cetinja krenil v Albanijo. Spremljal ga bo Sef njegovega kabineta. Obletnica ustanovitve O v • • fasijev Rim, 21. aprila, n. Po vsej Italiji so z velikimi ceremonijami praznovali obletnico ustanovitve fašijev. Fašistovska stranka je priredila velike parade. Sindikati so imeli svečana zborovanja. Fašistovska milica je ponovno prisegla zvestobo Mussoliniju in režimu. Vojni minister je odredil, da se morajo zastopniki vojske udeležiti vseh fašistovskih manifestacij. Centralni korporacijski svet je bil danes ob 11. dopoldne v svečani avdijenci pri kralju. Italijanska akademija je imela sejo, ki so se je udeležili kralj, kraljica, njuno spremstvo, ministrski predsednik in ostali ministri. Na tej seji so razdelili takozvane Mussolinijeve nagrade književnikom, umetnikom in znanstvenikom. Nagrad je bilo skupno za 3,000.000 lir. Portugalska naročila v Italiji Itim, 21. aprila. AA. Portugalska vlada je na" ročila v italijanskih ladjedelnicah pet vojnih ladij. Naročila predstavljajo skoro polovico novega mornariškega načrta Portugalske. Po tem načrtu bo Portugalska zgradila štiri torpedovke, 4 jzvidniške ladje, dve podmornici in ladjo za letala. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 21. aprila, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Severne Alpe: Spremenljivo in zelo hladno, v predalpskem ozemlju živahni severo-zapadni vetrovi; na vzhodnem robu Alp: pretežno oblačno in deževno, par! o temperature; Južne Alpe; oblačno, deževno, nagnenje k nevihtam, padec temperature. Sokolski program Savez Sokola kraljevine Jugoslavije je iz,dal v posebni knjižici »Putevi i ciljevi« resolucijo, ki jo je odobrila in sprejela I. redna skupščina dne 29. marca v Beogradu. V tej resoluciji je na /elo izčrpen, jasen, a tudi notranje silen način podan ves sokolski program, kakor ga izpoveduje Sokol kraljevine Jugoslavije. Knjižica ima zato dokumentaričen pomen in je za ves naš notranji razvoj /.elo velikega pomena, vsled česar bi tudi pričakovali, da bi se naš tisk bolj zanimal z njo, kakor pa se^ranima. Prvo, kar mora vsak bravec knjige »Pota in cilji konstatiiati, je, da se sokolski program popolnoma krije z jugoslovanskim. Vse velike misli jugoslovanskega programa, vsa njegova velika državotvorna in nacijonalna sila, vsa njegova krepka soci-jalna plat ter svoboda mišljenja, vse to je povdarjeno v sokolskem programu z naj-večjini naglasom. Sploh je ves cilj Sokolstva samo v tem, da čim bolj služi jugoslovanski misli, da čim bolj utrdi v njej vse svoje člane, in kakor jugoslovanska misel »tremi naprej k slovanstvu in človečanstvu, tako izpoveduje isto misel tudi sokolski program, širok kakor je jugoslovanska misel, je tudi sokolski program in njegov prvi ideal je srečen jugoslovanski narod, ki naj se z vso svojo veliko silo uveljavlja v bratskem slovanskem svetu, ta pa naj pripomore k uresničenju vseh onih vedno veljavnih človeških idealov, katerim je že Prešeren posvetil svojo »Zdravico«:. Posebna prednost sokolskega programa, pa je v njegovem močnem po vda r jan ju moralnih in duševnih vrednot. Karkoli sploh more služiti moralni vzgoji naroda, vse to sprejema Sokol in v tem pogledu mu je dobrodošla tudi pomoč cerkve. Sokolstvo zlasti spoštuje tudi vsako versko prepričanje in čustvovanje, ker smatra, da je vera najsvetejši del notranjega življenja vsakega posameznika. In ta bistveni del človeškega naziranja na svet sokolstvo ceni in spoštuje. Vsak pripadnik sokolske organizacije more prosto izvrševati zapovedi in predpise svoje vere in »cerkve«. Tako se pravi dobesedno v resoluciji in po našem mnenju je s tem ustvarjen most za vse one, ki so nekoč mislili, da iz verskih vzroki.v ne morejo biti člani Sokola. Kakor so včasih bili vsi Slovenci združeni v Sokolu, tako morejo bili tudi danes, ker ni več nobenega pravega razloga za odpor, ki je bil razumljiv v nekdanjih strankarskih časih. To je sedaj tem lažje mogoče, ker je Sokol danes absolutno nepolitična organizacija, ki prepušča svojim Članom, da se v mejah splošnih sokolskih načel in pozitivnih državnih zakonov politično čisto svobodna opredelijo. Tako je sokolski program politično čislo v duhu 6. januarja, da bi na ta način teni bolj uspešno mogel podpreti delo za konsolidacijo države. Velika prednost sokolskega programa je tudi v njegovi neomajni odločnosti za državo. Tu je naravnost brezkompromisen in tu pozna samo eno zahtevo, da vsak njegov član z največjo požrtvovalnostjo dela za državo in za dvig državne zavesti. Tako kategoričen in jasen je v tem pogledu sokolski program, da se brez vsega lahko reče, da je slab Sokol tisti, kdor ni nad vse odločen pionir za napredek jugoslovanske države. Čisto v skladu s tem nazi ranjeni o državi pa je tudi sokolsko stališče v socijalnih vprašanjih. Od vsakega svojega člana zahteva Sokol kraljevine Jugoslavije, da se v zasebnem in javnem življenju vedno ravnajo po zahtevah soci-jalne pravičnosti in sokolskega bratstva. Velika resnica je s lem povedana na enostaven način. Ne z doktrinami in teorijami, temveč s tem, da vsi izpolnjujemo v zasebnem in javnem' življenju svoje soci jalne dolžnosti, bo rešeno vsako socrjalno vprašanje Vsa vprašanja, ki morejo danes imeti važnost v javnem življenju, obravnava sokolski program in vedno v smislu čiste in prave jugoslovanske misli. S lem je dana možnost, da postane sokolski program last vseh Jugoslovanov in da združi Sokol svojih vrstah ves jugoslovanski narod, kar je Lii mora biti njegova želja. Sedaj, ko je sokolski program jasno in izčrpno formuliran, je čas, da se prične ta želja uresničevati. In pri dobri volji vseh ter vztrajnosti sokolskega dela se bo to tudi izvršilo Princ Thurn-Taxis na Sušaku Sušiik. 21. aprilu, k. Na Sušak je prispel krez. Louis Pbilippe Thum-Tasis s svojo soprogo princeso Elizabeto Luxembur$ko. Knez 1'hum Taxis je lastnik velikih gozdnih kompleksov v gorskem okn»>u. Sedaj je poselil svoje posestvo. Sprejel je podpredsednika udrir/.onja za domačo gozdno industrijo Nikola Bolta. Pred novim procesom proti Jugoslovanom v Italiji Procesi proti Slovencem in Hrvatom se najbrže pričnejo v začetku prihodnjega meseca Rim, 21. aprila, n. Izredno sodišče za zaščito države, je obsodilo profesorico Fa-lorni obtoženo zaradi antifašistovske propagande in snovanja atentatov proti ministrskemu predsedniku na (i mesecev zapora. Devet, komunistov iz Turina, ki so bili obtoženi, da so skušali organizirati tajno komunistično stranko antifašistovske propagande in drugih protidržavnih zločinov, je obsodilo na dve do 6 let zapora vsakega posameznega. Pričakujejo, da se bodo pričetkom pri- hodnjega meseca pričeli pred rimskim izrednim sodiščem procesi proti Slovencem iz Julijske Krajine. Najprej bo proces proti 11 slovenskim mladeničem iz Koprivišča in okolice na Goriškem, ki so obtoženi, da so napadli skupino italijanskih finančnih stražnikov lani 30. novembra in ubili mi-ličnega stražnika Rastellija. Sledil bo proces proti Jugoslovanom, ki so bili obtoženi z isto obtožnico kakor prva skupina, ki jo je lani v Trstu sodilo in obsodilo fašistov-sko posebno sodišče. Aretacija belgijskega profesorja v Italiji Belgijski turist prof. Moulin izročen izrednemu sodišču za zaščito države it im, 21. aprila, n. Pred nekaj dnevi je milanska policija aretirala belgijskega državljan profesorja dr. Leopolda Mou-lina. Profesor dr. Moulin je spremljal skupino belgijskih potnikov na poučno potovanje po Italiji. Ko je o aretaciji izvedelo tukajšnjo belgijsko poslaništvo, je zahtevalo od italijanske vlade pojasnil in vložilo protest proti tej aretaciji. Dr. Moulina pa niso izpustili iz zaporov. Danes so izdali uradno poročilo, v katerem je rečeno med drugim, da je prof. dr. Mouliii bil 10. t. m. aretiran v Milanu in da so pri preiskavi dognali, da je prišel sicer res s skupino belgijskih turistov v Italijo, da pa je v resnici prišel le kot emisar prolifašistov-skih elementov. Dr. Moulin je, kakor pravijo, prinesel s seboj tudi nekaj pisem, naslovljenih na razne osebe v Italiji, ki vršijo propagando proti fašistovskemu režimu. Ta pisma so vsebovala navodila za organizacijo tajnih protifašistovskih društev v Italiji in za izvajanje teroristične akcije. Dr. Moulin je po obtožbi milanske policije vzdrževal kontakt z antifašistom Arnaldom Fossatijem, ki so ga prav tako aretirali. Oba so izročili posebnemu sodišču za zaščito države. Obtožena sta zaradi teroristične akcije proti fašistovskemu režimu. 300 ton premoga za'65.000 Din je izginilo Razprava proti železničarjem, obdolženim, da so si prisvojili železniški premog -- Obdolženci vse ta je Ljubljana, 21. aprila. Danes dopoldne se je pričela v bivši porotni dvorani senzacijonalna obravnava proti 6 uslužbencem v Ljubljani, enemu prevozniku in njegovemu hlapcu, in sicr proti prvim 6 obtožencem radi zločinstva utaje, proti zadnjima dvema pa radi zločinstva prikrivanja in potuhe. Obravnave se je udeležilo številno občinstvo, med katerim je bilo zlasti mnogo železničarjev, tako da je bila dvorana nabito polna. Senatu je predsedoval sodni svetnik Kralj, sosodnika sta bila gg. Avsec in dr. Kobal, državno tožilstvo Je zastopal g. Branko Goslar, zagovorniki pa so bili dr. Korun, dr. Jelenec, dr. Pegan, dr. Žirovnik, dr. Kreč, dr. Žitko, Milčinski in dr. Švigelj. Kakor znano, se je obravnava proti obtožencem že vršila pred Božičem 1. 1., a je bila preložena radi zaslišanja novih prič. Obtožnica. Dne 25. aprila lani je Dohodarstveni urad na Bleiweisovi cesti ugotovil, da je oženjeni posestnik in prevoznik Josip K. iz Linhartove ulice 7 razvažal premog za stranke na podlagi starega tovornega lista. Zadevo je prijavil po postaje-načelstvu gorenjskega kolodvora železniški policiji, ki je potem stvar preiskala in ugotovila. Dne 24. aprila Je dospel v Ljubljano na gor. kolodvor voz naložen s 15.000 kg premoga, za kurilnico na gor. kolodvoru. Zato so ga postavili na kurllniški tir, da ga raztovorijo. Ker pa sc ta premog ni takoj razložil, ga je obdolženec Jožef L., roj. 1. 1876 v Beričevem, oženjeni zvaničnik IX. kategorije prelistkal »za stranko« in povzročil, da so ga premikači 25. aprila prestavili na postajno skladišč, da se premog naklada zasebnim strankam, ki jim je premog že preje prodal, aprosil je prevoznika, da premog razvozi strankam. Premog je pustil K. razkladati oženjeni skladiščnik Josip U., roj. 1. 1884. v Tržiču pri Mo kronogu, dasi ni imel potrebnih listin. U. je celo še preskrbel star, že rabljen tovorni list, da bi se mogel K. izkazati na mitnici. Od tga vagona sta si L. in U. prilastila 7000 kg premoga, ostanek pa pustila, ko se jim je prišlo na sled, hitro razložiti v kurilnici. Na podlagi nadaljnih poizvedovanj in zasliševanja L. in K. je prišla železniška policija na sld dobro organizirani družbi železničarjev, ki si je že od leta 1927 prilaščala skoro vsak peti ali šesti teden po 1 vagon premoga v teži 15 do 20 ton. Člani te organizacije so bili: L. Jernej V., roj. 1882 v Ljubljani, oženjen skladiščnik, Josip N. i-oj. 1890 v Ljubljani, oženjen uradnik III. kategorije, Ignac Z. rojen 1887 v gt. Vidu pri Stični, oženjen uradnik III. kategorije, Pavel K., roj. 1. 1903 v Ljubljani, oženjen dnevničar in Josip U. vsi prideljeni na službo na gorenjskem kolodvoru, kjer je kurilnica II. s svojim premogovnim skladiščem. Obtožnier je nato navajala, da je osobje pri skladišču razdeljeno v rukovalca premoga, v skupinovodjo premogarjev in v premogarje in akordanta, kakšna je bila dolžnost posameznikov in kako se je vršilo redno poslovanje pri prevzemu režij, premoga. Spričo točno predpisanega in smotreno opravljenega poslovanja si je pa£ skoro nemogoče misliti možnost, da bi si kdo mogel režijski premog prilastiti, še težje pa, da bi se take prisvojitve vršile skoro 4 leta, ne da bi bile opažene, niti da bi se sumilo, da se vrše. Le dobro organiziranemu poslovanju obdolžencev in pa spretno izdelanemu načrtu, pa katerem je bila vsakemu določena njegova naloga, je predpisati, da so se malvr-zacije vršile neopaženo tako dolgo .in v tako velikemu obsegu. Glavni organizator teh malverzacij je bil L. ki si Je po spretno zamišljenem načrtu pridobil za svojo idejo vpoštev prihajajoče funkcijonarje in je z njimi vršil malverzacijo, sedaj s tem, sedaj z onim, kakor so pač opravljali službo. Prisvojeni premog so sl obdolženci delili med seboj ali in natura ali pa ga prodajali in se okoriščali z izkupičkom. Količina utajenega premoga se je mogla približno ugotoviti na podlagi opazk, ki jih je V. napravil v svojih knjigah. V. je namreč vsako pošiljko, ki je dospela brez računa, napisal na rob ali pa na listek, ki ga je potem zavrgel. Na podlagi teh opazk in režijskih tovornih listov se je potemeugotovilo, da je bilo vsega utajenega premoga 292 ton v vrednosti Din 64.864'10. Zaslišanje obtožencev. L. je izjavil, da se ne čuti krivega in je nato začel opisovati manipulacije s premogom. Med njegovim zaslišanjem je prišlo do besed med dr. Korunom In namestnikom državnega tožilca g. Goslarjem. Ko je predsednik bral zagovore poedinih obtožencev in izpovedi zaslišanih prič in je izpraševal L., kaj pravi k njim, se je občinstvo pri nekaterih odgovorih krohotalo, da ga je moral predsednik opominjati k redu. Na poziv dl-. Koruna, naj L. izpove, kako je živel, je obdolženec povdarjal, da zelo solidno. Ribe je zares hodil lovit, in sicer vsako soboto popoldne v svoje lovišče v Kamniško Bistrico in je ribe lovil v nedeljo ves dan. Zgodilo se Je, da je dnevno nalovil do 200 kg rib. (Smeh med občinstvom.) Ribe je prodajal ijubljanskim gostilnam in restavracijam. Dr. Korun je opozoril predsednika na dejstvo, da je železniška direkcija ustavila proti L. disciplinarno postopanje, ker ne manjka nič premoga. To je važno radi tega, da se vidi kako gleda direkcija na to zadevo. Dr. Korun je tudi ugotovil, da ne drže podatki železniške policije, na katerih sloni obtožnica. Predsednik je nato bral, kaj je L. izpovedal pri zaslišanju na policiji in pred preiskovalnim sodnikom. Te izpovedi so v nasprotju s tem, kar je izpovedal pred senatom. Obtoženec: Mislil sem le to, da pridem iz zapora in da bom že pred sodiščem po pravici povedal. Predsednik: Potem pa niste pametno ravnali! — Neumen sem bil, seveda! Bil sem popolnoma zmešan in nisem vedel, kaj govorim. — Dr. Korun: če ne bi izpovedal, bi pa še naprej sedel! Tudi drugi obtoženec V. je zanikal krivdo in je nato predsednik bral njegov zagovor v preiskavi, ki je prav tako v nasprotju s tem, kar je izpovedal pred senatom. Krivdo so zanikali tudi ostali obtoženci. Popoldanska razprava Zaslišanje prič Zasliševanje obtožencev je bilo končano ob 13'30, nakar je predsednik prekinil obravnavo za poldrugo uro. Za popoldansko obravnavo je vladalo, sodeč po navalu občinstva, še večje zanimanje kr'tor za dopoldansko. Zaslišane so bile priče ) ičel-nilc Gornik, inženjer Lavrič in šef žele*, fke policije Orehek. Ta je odločno vztrajal pri rezultatih, ki jih je ugotovila železniška policija. Zaslišani so še bili paznik Dohodarstvenega urada Zupanc, Egij, Marčun, Saticr in drugi Pravilnik o kontroli svežega sadja Beograd, 21. aprila. AA. Redakcijski odbor ki ima dolžnost, da izdela novi tekst pravilnika o kontroli svežega in suhega sadja, je končal snoči v ministrstvu za trgovino in industrijo redakcijo pravilnika o kontroli svežega sadja. Pravilnik obsega sveže grozdje, sveže slive, jabolka, hruške, kutine, breskve, marelice, jagode. višnje, črešnje, smokve in ostalo sadje. V načrtu pravilnika so tudi odredbe o kontroli in klasifikaciji sadja za izvoz. Redakcijski odbor bo nadaljeval svoje delo v četrtek 23. t. m., kjer bo razpravljal o pravilniku za izvoz suhih sliv in suhih smokev. Ta načrt pravilnika se bo razposlal v presojo zainteresiranim gospodar skim organizacijam pred izgotovitvijo defini tivnega teksta. ik lil Češkoslovaško odlikovanje načelnika prosvetnega ministrstva Beograd, 21. aprila. AA. Češkoslovaški poslali g. Robert Flieder je izročit red Belega leva I. stopnje Dragoslavu Djordjeviču, načelniku inistrstva prosvete, s katerim ga je od'’koval predsednik češkoslovaške republike'Masaryk za meščanske zasluge. Kmetsko zborovanje v Obrežu Pakrac. 21. aprila, k. V nedeljo se je v Obrežu vršilo zborovanje kmečkega pokreta, na i •)-tereni je bilo navzočih tudi mnogo italijanskih naseljencev, ki so sponhmo in navdušen i manifestirali lojalnost in vdanost Nj. Vel. kralju in Jugoslaviji. Obenem so izražali svoje odobra-anje dela kraljevske vlade, ki ji stoji mi tVIu g. general Zivkovič. Zaključek razstave nemške likovne umetnosti v Beogradu Beograd. 21 aprila. 1. Razstava nemške likovne umetnosti in arhitekture se je snofi zaklju-ila. Posetilo jo je okrog 5000 ljudi. Od i zloženih slik so kupili Nj. Vel. kralj 1, mestna oblina 1, druge pa zasebniki. Razstava se ipreseli v Zagreb, kjer jo otvorijo 3. maja. > Preiskovalna komisija na Malti Malta, 21. aprila, n. Danes je prispela na Malto vladna ankelna komisija, ki bo proučila notranje-politični položaj zaradi spora, ki je la-nastal med ministrskim predsednikom na Malti lordom Stricklandom in maltiškimi naeijo-nalistii. Parnik zletel v zrak London, 21. aprila. AA. V kantonskem pristanišču je zletel kitajski potniški parnik v zrak. Preiskava je dognala, da je eksplodirala bomba. 40 potnikov in vsa posadka se je ponesrečila. Kapetan parnika se ni hotel odkupiti in zato so se pirati maščevali s tem, da so položili v parnik bombo z uro. Velike povodnji v okolici Pariza Pariz, 21. aprila. AA. Zaradi dolgotrajnega deževja so reke zelo narastle. Pri St. Denisu v bližini Pariza so popustili nasipi prekopa Ourcq. St. Denis in nekatera pariška predmestja so v veliki nevarnosti, da jih poplavi povodenj. Gasilci in vojaki skušajo popraviti nasip. Povodenj prodira proti St. Denisu. Nedeljske predstave v Angliji dovoljene London, 21 aprila. AA. Spodnji dom je včeraj sprejet v drugem čitanju zakon, ki dovoljuje nedeljske predstave v kinih in odpiranje rniire- jev in razstav Zakon je sprejet z 258 glasovi /roli 210. Gradnja prve cesZ Ustanovna skupščina Ljubljanskega zimskošportnega podsaveza. Ljubljana, 21. aprila. Sinoči se je vršila v damski sobi kavarne Emona ustanovna skupščina Ljubljanskega zimskošportnega podsaveza. Zborovanja se je udeležilo 11 klubov, dočim je bilo 7 odsotnih. Skupščino je vodil podpredsednik JZSS dr. Ciril Pavlin. Opazila se je stvarnost in absolutna harmonija v debatah in iznešenih predlogih. Vsi ukrepi so btlt storjeni soglasno. Teritorij novoosnovanega LZSP obsega dravsko banovino, razen ozemlja, ki je že organizirano v mariborskem in gorenjskem podsavezu z izjemo Tržiča, ki bo najbrže na željo Tržiča pripadal ljubljanskemu podsavezu. Podsavezne tekme se bodo vršile na Kamniških planinah ali v okolici Tržiča, po možnosti tudi na Blokah. Za službeno glasilo je bil izbran »Športni list«, nujne stvari se bodo objavljale v dnevnikih. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Gnidovec Ante, podpredsednik dr. Kuhelj Mirko, tajnik I Jug Franci, tajnik II Heyne Emanuel, blagajnik Kukar Pino; odbornika: Hartman Ivan, Kunstelj Tone; namestnika inž. Pogačnik, Zemljič Tone. Smuško-teh-nični odbor: dr. Kmet Stane, Sepin Ivan, Predalič Stane, Kersnik Janez, Skočir Franc, Mahkovec Lojze, inž. Koudelka, Smuc Lojze, Kajfež Makso, Vrhovec Lojze, Seljak Tone. Drsalno tehnični odbor: inž. Bloudek Stanko, Betetto Evgen, Avčin Franc, dr. Juvane Maks. Nadzorstveni odbor: Lukežič Ivo, Kopriva Franc. Razsodišče: dr. Berce Janko, dr. Vovk Viktor, Švigelj Zdenko; namestniki: dr. Souvan Hubert, dr. Novak Janže, Lederhas Rajko. Zastopniki klubov izven sedeža podsaveza: Domi-celj Aleksander (Javornik), Markelj (Sokol, Tržič). Novi LZSP bo imel dosti dela. Sklenilo se je, da se bodo vršile tedensko vsak četrtek redne plenarne seje ob 20. v kavarni Emona. Prva seja se vrši 23. t. m. LZSP: Prva seja celokupnega odbora LZSP se vrši dne 23. t. m. ob 20. uri v damski sobi kavarne Emona. Radi izredne važnosti Je udeležba vseh odbornikov obvezna. Tajnik I. Poslovilna tekma Hajduka. Med brzojavnimi vestmi smo včeraj poročali, da je igral proti prvaku Argentine New Old Boy. Tekmo je Hajduk izgubil s 1:4 in ne dobil, kakor je bilo pomotoma objavljeno. O tekmi smo dobili še naslednje podrobnosti; Pred 20.000 gledalci je podal Hajduk krasno igro, moral pa je kljub temu kloniti boljšemu nasprotniku. Splitčani so nastopali v postavi: čulič, Luki, Mikačič, Marušič, Deškovič, Gusina, Šime Poduje, Lemešič, Zivkovič, Sotiruovič, Pavelič. Prvak Argentine je predvedel krasno igro, kakršne Hajduk še ni videl. Hajduk je z naporom vseh sil vzdržal odprto igro. Ob zaključku sta bili obe moštvi popolnoma izčrpani. Sodnik Je bil Izvrsten, tekma izredno falr. Hajduk se je vkrcal v torek za povratek v Evropo. Ustanovitev Gorenjskega zimsko športnega podsaveza na Jesenicah. Jesenice 20. aprila. Gorenjski kot, zibeljka zimskega športa, je dobil sedaj tudi lastno samoupravo s tem, da je bil v nedeljo ustanovljen Gorenjski zimskošportni podsavez. Ustanovno skupščino je otvo-ril g. Miha Čop, ki pa je predal predsedstvo skupščine predsedniku JZSS g. dr. Pircu. Skupščine se je udeležilo 17 delegatov raznih športnih društev na Gorenjskem. Uprava podsaveza pa bo obstojala iz 21 članov. V verifikacijski odbor so izvolili g. Gorca in g. inž. Janšo, zapisnikar pa je bil g. čidkovec, ove-rovatelja pa gg. čop in Zupan. V podsavez so pristopila vsa društva športnega značaja, tako športni odseki Sokola, razen treh društev in to Sokol Dobrava in Sokol Gorje, ki radi svojega nedolgega obstoja še nista pristopila kot člana JZSS in S. K. Tržič, ki je pristop k podsavezu odklonil. Vsa ostala društva Gorenjskega kota pa so se izrekla za podsavez. Pravila podsaveza Je skupščina vzela na znanje in organizacija ima oficijelno ime: Gorenjski zimskošportni podsavez (GZSP) in obsega njegov teritorij sreza Radovljico in Kranj, torej ves Gorenjski kot, kot geografsko enoto. Proti temu je glasoval S. K. Tržič. Prvenstvo podsaveza se bo vršilo v kombiniranem tekmovanju prvo nedeljo meseca februarja prihodnjega leta v kranjski Sori. Kot službeni list se je določil na skupščini »Športni list«. Pri volitvah se je izvolil naslednji odbor: Jože Žabkar, predsednik; Josip Zupan, podpredsednik; činkovec in Tomažič, tajnika; Gajšek, blagajnik; Smolej Janko in Kosmač odbornika; namestnika: Božič in šega; nadzorni odbor: Miha čop in Stanko Černe, častno razsodišče: dr. Janko Vovk, Serajnik in šrems; namestniki: Stroj, črnko in Čebulj; širši odbor tvorijo: Adolf Vran, Matko Ulčar, Fr. Pečar (Kranjska Gora), Peter Klofutar, Albert Brmen, Janez Kolman in Jakob Jan. Smuški tehnični odbor predstavljajo: inž: Janša, J. čop, Korenini, Krajner, Seljak in Ravhekar. Ustanovitev tega podsaveza je za razvoj zimskega športa izredno velike važnosti. Neprecenljive vrednosti je dejstvo, da se bodo vprašanja reševala na tleh, kjer se šport goji in bo aparat hitrejše in temeljitejše deloval. Sa-vez bo s tem močno razbremenjen. HoLdtic Ljubljana, četrtek, 23. aprila. 11.45 Šolska ura: Otroške narodne pripovedke V. Mitri e nulo rf er. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesli. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.30 Drago Ulaga: Gimnastika. 19.00 Dr. Mirko Rupel: Srbo-hrva-ščina. 19.30 Dr. O. Reya: Vremeuoslovje. 20.00 Pero Horn: Duševna vzgoja otroka. 20.30 Koncert muzike Dravske divizijske oblasti. 22.30-Časovna napoved in poročila. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Beograd, četrtek, 23. aprila. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Predavanje. 17.30 Harmonika. 18.00 Jugoslovanske pesmi. 19.30 Francoščina. 20.00 Zdravstvo. 20.30 Ljubljana. 22.30 Novice. 22.50 Večerni koncert Radio orkestra. Zagreb, četrtek, 23. aprila. 12.20 Kuhinja. 12.80 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Belgrajski koncert in ruski pevski zbor. 18.30 Novice. 20.30 Ljubljana. 22.30 Novice in vreme. 22.40 Večerna glasba. Praga, četrtek, 23. aprila. 11.15 Plošče. 12.30 Moravska Ostrava. 16.05 Plošče. 16.20 Otroška ura. 16.30 Komorna glasba. 19.15 Operne arije. 19.40 »Potovanje okoli sveta«, glasbene scene. 21.30 Piano. 22.20 Orgle. mu -oglasi Uglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din 5—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10 — (do 5 besed). Vsaka naduljna beseda 50 par. Za pismene odgovore priložile znamko. Prodam več elektromotorjev 440 Volt, 6 HP za isto-merni tok, 220 380 V., 6 HP in še drugijmanjši malo rabljeni v dobrem stanju pod garancijo — Ogleda se: F. Perčinlič elektroinehanično podjetje Ljubljana Gosposvetska c. 16 Pomlad S. O. S.l Že drugič, a odgovora od nikoder. Kaj naj storim? Vse mi je pusto brez Tebe. Strašno! Pišt. Tvoj fant. 1098 Nogavice, roka* vice, volna in bombaž 468 asjeenoje in v veliki Izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulioa In Stari trg VI 1018/31—5. 1099 Razpis. Mestno načelstvo občine ljubljanske razpisuje oddajo železne strešne konstrukcije, pleskarskih in steklarskih del za novi rastlinjak v mestni vrtnariji. Razpisni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami. Ponudbe je vložiti do dne 30. aprila 1931 do 11. ure dopoldne v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored št. 2/11. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 21. aprila 1931. 150/150 na dobrem blagu Din 55-— »Breda« žepni robci kom. Din 2’— Entlanje, ažuriranje, predtiskan,je Specijclni entel oblek Vezenje mehanično umetno in ročno Tamburiranje hotelskih in gostilničarskih zaves. MATEK & MIKEš LJUBLJANA, poleg hotelu Štrukelj. GRADBENO PODJETJE IV Al CI OKAM STAVBENIK IMA VNAPREJ SVOJE OBRATOVALISCE IZKLJUČNO V LASTNIH PROSTORIH V TRNOVEM KOLEZIJSKA ULICA ŠT. 1 TER NI Z GRADBENIM PODJETJEM V ŠTUDENTOVSKI ULICI ŠTEV. 7 V NIKAK1 ZVEZI PRIPOROČA SE VSEM P. N. INTERESENTOM ZA NAROČILA VSEH V GRADBENO STROKO SPADAJOČIH DEL, KATERA BO TUDI VNAPREJ IZVRŠEVALO S PRIZNANO SOLIDNOSTJO Sr la, 22 aprila 1031. ■—r ' r—»ran— KjziUuvol •iiigie šsii Hainfei (Po gostovanju The English Players.) Vkljub bojazni, da se naše občinstvo obisku angleških igralcev iz nekaterih čisto stvarnih acUžkov nc bo moglo odzvati v zadovoljivem •Številu, je bilo nše operno gledališče v ponedeljek zvečer skoraj docela napolnjeno; Ljubljana je z lepo gesto dokazala, da jo žeja tudi po resnih kulturnih srečanjih z velikim svetom in da zna ceniti minuto, ko jo predstavniki velikega naroda obiščejo s svojim kulturnim poslanstvom. Vsako takole gostovanje je majhen dogodek za nas; vsako gostovanje nam daje priliko, da pretehtamo in premerimo, koliko zmoremo sami pri nas doma in kako daleč ali kako blizu smo tistim velikim stvarem, ki ven-čajo s slavo in častjo druge narode v svetu. In ko se je v ponedeljek zvečer človek spominjal naših domačih Hamletov, kar smo jih videli — vedno pomalem izpreminjanih in prenavlja-nih — v teh zadnjih letih; ko se je človek spominjal vseh teh Hamletov in Klavdijev, vseh teh Polonijev in grobarjev, vseh teh kraljic in Ofelij in vseh tistih velikih, božjih minut, ki so iz velikega Shakespearejevega dela z našim plamenom že gorele na deskah našega odra, je moral biti samo ponosen na tisto malo, kar smo. Nivo našega gledališča in našega občinstva je v resnici toliko visok, da bi bili mogli sprejeti tudi nekaj več, kakor so nam Angleži dali. Toda The English Players so pri nas komaj orali ledino: skoraj nobenega neposrednega in organiziranega kontakta ni med nami in angleško kulturo, nobenih velikih, trdnih tradicij, JUGOSLOVAN S' on 7 kakor nas vežejo na Francoze in Nemce; njihovo gostovanje je bilo šele prvi vidnejši dogodek v tem oziru in je mimo umetniške ambicije imelo brez dvoma tudi malo družabno propagandnega namena. Njihova igra nas je pridobila bolj s pristno angleškim, kakor pa da bi nas pretresla z zadnjim razgaljenjem človeškega srca; bolj z lepoto govora in naravno ver-tnostjo obrazov kakor pa z najneposrednejšo intimnostjo vsega človeškega, kar je Hamlet. Mimo nekaterih scen, ki so motile celoto, pa smo vendar doživeli tudi mnogo trenutkov, ki so ogreli človeka — tako nekajkrat pri Hamletu • Edvard Stirling) in Poloniju (Frank Rey-nolds), tako podoba kralja Klavdija (Eric Ade-ney) in blazna Ofelija (Doreen Bali), ki je bila s svojim petjem nepričakovano svetel moment večera. Občinstvo je goste navdušeno pozdravljajo. Fri. Boris Godunov (Zalewski kot gost.) V soboto je nastopil v operi baritonist Za-lewski kot Boris. Gost ne razpolaga z kdove-kakim materijalom, ima ga pa popolnoma v oblasti. Njegovo pojmovanje vloge je globoko, kar je pokazal s plemenito in (So dna pretehtano igro; kot pevec je ugajal zlasti v daljših nastopih, kjer se je zamogel dinamično razviti Predstavo je vodil vzorno Polič, pozna se pa, da je bilo premalo skušenj. Domače moči so bile dobre: Thierry-Kavčnikova, Majdiče va Španova, Ribičeva, ZupanT Janko, Rumpel, Kovač i. dr. Obisk je bil srednje dober, čeprav bi opera sama in odličen gost zaslužila razprodano hišo. Menda smo z gosti prezgodaj začeli in se jih je marsikdo že naveličal. Slavko Osterc. Dr. Jakob Kelemina: Bajke in pripovedke Nemci alpskih držav imajo ta materijal zbran v lepih zbirkah. Pri nas je velik del tega mate-rijala šel pod nemško firmo, kar je pa izšlo v slovenščini, je težko dostopno v časopisih. Bajke in pripovedke prof. Kelmine, sedanjega dekana filozofske fakultete ljubljanske univerze, so prvi poizkus, podati antologijo najvažnejših tipov takih povesti. Slovenska mitologija je s tem dobila trdno ogrodje. To kulturno blago nudi isto sliko kakor narodna glasba ali obča narodna umetnina sploh. Izvesten del teh tradicij je navadno slovenski, ker nosijo mitične osebe slovenski narodna imena, ali pa so pripovedke lokalizirane na slovenskih tleh. Močni vplivi so prišli tudi s furlanskega in italijanskega kulturnega območja, pa tudi od alpskih Nemcev. To blago se ne sme omalovaževati, ker nam nudi sliko narodne mitologije kakor je vznikla med ljudstvom do predkratkim. Zbirko otvarja mitološki uvod, kjer je s filološko akri-bijo obdelano vse gradivo, kar so ga nabrali v zadnjem stoletju naši folkloristi. Povsod se skuša najti paralela predvsem v istovetnih predstavah drugih južnih Slovanov in paralele z istimi narodovimi predstavami drugih evropskih narodov. Za tem sledi zbirka pripovedk samih, ki so nanizane v skupine po metodičnh vidikih. Dočim nam je bila znana doslej samo nižja mitologija, je tukaj v prvem oddelku »Duhovi« in v odstavku »Nebeški vladar« izpopolnjena slika tudi naše visoke mitologije. V prvem odstavku je posebno pomenljiv Kresnikov ciklus, kjer je prvič postavljena v ospredje a-še mito^iie postava Krsnikova, ki odgovarja solčnim herojem drugih narodov. V odstavKU »Junaške snovi« so nabrane povesti, kjer l)ivji lovec«. Red K. Četrtek, 23. aprila: »Pri belem konjičku' Red D. Petek, 24. aprila: Zaprto. Opera. Začetek ob 20. uri zvečer. Sreda, 22. aprila: >Snegurka«. Red C. Četrtek, 23. aprila: »Wertherf. Red B. Petek, 24. aprila: Zaprto. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Začetek ob 20. 'uri Četrtek, 23. aprila ob 20. uri: »Cirkuška princesa«. Ab. A. Kuponi. Petek, 24. aprila ob 13. uri: »Veriga-. Dijaška predstava. Službene objave Razglasi sodišč in sodnih oblastev U 5/31-5. 1057 V imenu Nj. Vel. Kralja! Podpisano okrajno sodišče je razscdilo s sodbo z dne 1. aprila 1931, da je Kajn or Matko, pekovski mojster na Hirbii. štev. 52, star 31 let, kriv prekrška po čl. B. zak.. o pobijanju draginje živi jenskih potrebščin in brezvestne špekulacije z dne 31. decembra 1929 štev. 307/CXXXI, s tem. da je kot pekovski mojster prodajal štruce belega kruha v teži od 37 do 40 dkg po 2 Din. Zaradi tega je bil obsojen po členu 8., odst. 4, navedenega zakona na 1 dan zapora in 200 Din denarne kazni ali v slučaju neizterljivosti v nadaljne 4 dni zapora. Okrajno sodišče v Ribnici, dne 1. aprila 1931. U 4/31—5. 1056 V imenu Nj. Vel. Kralja! Podpisano okrajno sodišče je razsodilo s sodbo z dne 1. aprila 1931, da jo Košir Peter, pekovski mojster na Hribu štev. 81, star 62 let, kriv prekrška po čl. 8 zak. o pobijanju draginje življenskib potrebščin in brezvestne špekulacije z dne 31. deccm-bra 1929 šlev. 307/CXXXI, s tem, da je kot pekovski mojster prodajal štruce belega kruha v teži od 37 do 40 dkg po 2 Din. Zaradi tega jo bil obsojen po členu 8.. odst. 4, navedenega zakona na 1 dan zapora in 200 Din denarne kazni ali v slučaju neizterljivosti v nadaljjie 4 dni zapora. Okrajno sodišče v Ribnici, dne 1. aprila 1931. * C 120/31—2. 1050 Oklic. Tožeča stranka Suhadolnik Fran, posestnik v Borovnici št. 4, zasl. po not. namest. dr. Penko Fran na Vrhniki, je vložila proti toženi stranki Malta Marija roj. Petrovčič, pos. v Borovnici št. 44, sedaj neznanega bivališča, radi predznambe opravičite s prip. k opr. št. C 120/30 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 3 0. aprila 1931. ob d e v e t i h dop. pred teni sodiščem v izbi št. 2. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Verbič Josip, ravnatelj občinske hranilnice na Vrhniki za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče na Vrhniki, odd. II., dne 17. aprila 1931. Cne 1 3. m a j a 19 31. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Škal-ee, vi. št. 105, zemljiška knjiga Bedna vi. št. 293. Cenilna vrednost: 37.485 Din 20 p; vrednost pritikline: 3989 Din; najmanjši ponu-dek: 33.000 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okraju« sodišče v Konjicah, dne 11. aprila 1931. $ E 841 30—14. 1054 Dražbeni oklic. Dne 13. maja 1931. ob desetih bo pri podpisanem sodišč« v sobi štev. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Oplotnica, vi. št. 387. Cenilna vrednost: 77.098 Din 50 p; vrednost pritikline: 2555 Din 50 p; najmanjši ponudek: 5-.399 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, .je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beneni naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Konjicah, odd, II., dne 10. aprila 1931 * E IX 4848 30—9. 1034 Dražbeni oklic. Dne I 8. maja 1931. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Slivniško Pohorje, vi. št. 19. Cenilna vrednost: 169.609-90 Din; vrednost pritikline: 12.550 Din; najmanjši po-nndek: 113.073 26 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču uh,,pozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal \ dobri veri. (ilede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki j<~’ nabil na uradni deski tega sodišča. Okraju« sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 31. marca 1931. Razglasi raznih uradov in oblastev T. No. 441/15. Razglas 1064-3-1 o licitaciji za dobavo in polaganje linoleja in celoteksa v novi porodnišnici v Celju. Z razglasom sreskega načelstva v Celju z dne i). aprila 1931, T. N. 441/9 na dan 5. maja 1931. ob 11. uri dopoldne razpisana licitacija za dobavo in polaganje linoleja in celoteksa v novi porodnišnici v Celju, ki je bila objavljena med »Službenimi objavami« v št. 87 ? Jugoslovana« z dne 16. aprila 1931, se bo vršila dne 15. maja 1931. oh enajstih pod istimi pogoji, ki so v označenem razglasu navedeni. Sresko načelstvo v Celju, dne 18. aprila 1931. TI. No. 1655/1. 1063 Razglas. Z razsodbo okrožnega sodišča v Mariboru Kzp VI 1271/30 od 7. novembra 1930 je bila izdana po § 55 k. z. prepoved, da ne sme zahajati v krčme od 9. maja 19 3 1 do 9: maja 193 3: Gajsler Anton, rojen 26. septembra 1907 v Stogovcih, občina Drobtinci, srez Ljutomer, v Stogovcih št. 6 bivajoč, pristojen v Rožengrund, srez Maribor, levi breg, čevljar po poklicu. Vsakdo, ki bi zgoraj navedenemu vede postregel z opojno pijačo, bo po §-u 268 k. z. kaznovan. Načelstvo sreza Ljutomersko-Rndgonskega, dne 15. aprila 1931. U No. 736/3. * Objava. 1049 Orožni list, ki ga je izdalo sresko načelstvo v Gornjem gradu pod U. br. 4530/21, R. br. 30/29., dne 9. januarja, je Podrižnik I’rane iz Spodnjih Kraš izgubil. Proglaša ga za neveljavnega. Sresko načelstvo v Gornjem gradit, dne 15. aprila 1931. Razne objave Razglas 1058 Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani kot naslednica »Kranjske deželne banke« javlja, da so bile v smislu J? -1 točke 14, 15 in 16 statuta umaknjene z dne 15. aprila 1931 iz prometa sledeče 1 % komunalne zadolžnice Kranjske deželne banke: Po K 10.000: št. 53 149 152 178 183 184 187 189 191 195 196 197 201 202 242 244 245 248 249 251 254 255 256 257 258 261 262 263 264 265 266 267 269 270 272 273 274 276; Po K /2000: št. 352 403 404 430 434 435 436 440 444 445 44« 447 448 449 450 451 453 454 457 458 460 463 46-4 465 468 471 473 475 476 477 478 479 480 481 482 483 481 487 488 489 490 491 492 494 495 406 197 198; Po K 1000: št. 230 243 248 257 258 259 261 262 263 264 266 267 268 269 274 276 282 290 293 294 295 297 298 366 368 369 371 373 376 379 380 381 384 385 386 424; po K 100: št. 156 157 164 210. V Ljubljani, dne 15. aprila 1931. Hipotekarna banka Jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani. (prej Kranjska deželna banka:.) Razglas. 1059 Pri trideset tretjem žrebanju VA % komunalnih zadolžnic j Kranjske deželne banke , ki se je vršilo dne 15. aprila 1931, so bile izžrebane nastopne številke: Po K 10.000: št. 358; po K 2000: št. 335 337 341 348; po K 1000: št. 41 65; po K 200: št. 1582 383 388 390; po K 100: št. 111. Te komunalne zadolžnice bo “ Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic« v Ljubljani kot naslednica >Kranjske deželne banke« proti vročitvi izplačevala pričenši s 1. julijem 1931. V Ljubljani, dne 15. aprila 1931. Hipotekarna banka Jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani. (prej »Kranjska deželna banka«.) * Vabilo 1065 na III. redni občni zbor delničarjev lirme: Št. Jan/ki premogovnik And. Jakil, d. d. v Krmelju pri št. Janžu, ki se bo vršil dne 6. maja 1931. od pol-enajstih v družbenih prostorih v Krmelju. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1930. 2. Predložitev zaključnih računov za 1.1930. 3. Poročilo nadzorstvenega odbora. 4. Zaključek o poslovnem rezultatu 1.1930. 5. Absolutorij upravnemu svetu in nadzorstvenemu odboru za poslovanje 1. 1930. 6. Volitev nadzorstvenega odbora. 7. Slučajnosti. Upravni svet. Delničarji, ki žele prisostvovati občnemu zboru, morajo položiti snoje delnice ali pri družbeni blagajni v Krmelju ali pa pri Hrvatski sveobči Kreditni banki d. d., podružnici v Karlovcu, do vštetega dne 27. aprila 1931. Svoje predloge morajo delničarji podali upravnemu svetu najkesueje sedem dni pred občnim zborom. V Krmelju, dne 18. aprila 1931. * 1066 Vabilo na redni občni zbor /družbenikov premogokopne združbe »Bc-lokrajina« v Črnomlju, ki se ho vršil dne 6. maja 1931. ob poldvanajstih v rudniški pisarni v Krmelju. Dnevni red: 1. Poročilo /družbenega ravnateljstva o poslovanju v letu 1930. 2. Predložitev zaključnih računov za 1.1930. 3. Poročilo revizorjev. 4. Zaključek o poslovnem rezultatu 1.1930. 5. Absolutorij združbenemu ravnateljstvu in revizorjem za poslovanje leta 1930. 6. Volitev revizorjev. 7. Slučajnosti. V Črnomlju, dne 18. aprila 1931. Načelnik /družbenega ravnateljstva. 1060 Objava. Izgubila sem izpričevalo VIIT.a razreda ljudske šole Št. Jakobske v Ljubljani za lelo 1912/1913 kal. št. 8 na ime: Ferjančič Elizabeta. Proglašam ga za neveljavno. Ferjančič Elizabeta, s. r. £. 2W. 1lemavq[ue: 72 i*cf nazaj Roman (Copyright by M. Feature Syndicate. Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.) Ludvik je vstal, čelo mu je pordečilo. Oči so mu žarele. Prav od blizu je pogledal Raheju v obraz. »Toda zakaj, Georg, zakaj? Zato, ker smo bili ogoljufani, tako ogoljufani, da komaj slutimo kako! Zato, ker so nas strašno izrabljali. Govorili so nam o domovini, pri tem so pa imeli v mislih okupacijske načrte požrešne industrije — govorili so nam o časti, mislili so pa na poželjenja po ^oči peščice častihlepnih diplomatov in knezov — govorili so nam o narodu, mislili so pa na želje po udejstvovanju brezposelnih generalov!« Potrepal je Raheja po rami. »Ali ne razumeš tega? Svoje fraze, svojo častihlepnost, svojo voljo po moči, svojo lažno romantiko, svoje neumnosti, svoj kupčij ski pohlep — vse to se nabasali v besede o domoljubju ter nam prikazovali kot žareč ideal! Mi smo pa mislili, da je vse to fanfara za novo, močno, silno bodočnost! Ne razumeš? Sami proti sebi smo vodili vojno. Vsak strel, ki je zadel, je zadel enega izmed nas! Čuj me, v ušesa ti vpijem. Mladina celega sveta je bila na nogah in v vsaki deželi je mislila, da se bori za svobodo! V vsaki deželi pa je bila nalagana in izrabljena, v vsaki de- želi se je borila za interese, mesto za ideale, v vsaki deželi je bila postreljena in zatrta? Ne razumeš? En sam boj je, boj proti laži, polovičarstvu, kompromisom in zastarelosti! S svojimi frazami so nas ujeli, mesto proti njim, smo se borili zanje. Mislili smo, da gre za bodočnost! Toda šlo je proti bodočnosti. Naša bodočnost je mrtva, ker je nje nositeljica, mladina, mrtva. Samo preostali, ostanki smo! Ono drugo, tisto sito, zadovoljno, pa živi, živi bolj sito in bolj zadovoljno kot kdaj prej! Nezadovoljni, goneči, naskakujoči so umirali zanje! Pomisli vse to! Ena generacija je bila uničena. Ena generacija upanja, vere, volje, {poči, znanja je bila tako hipnotizirana, da se je sama postrelila, čeprav je imela po vsem svetu iste cilje!« Njegov glas se je odlomil. Njegove oči so bile polne joka in divjosti. Vsi trije smo skočili pokonci. »Ludvik,« sem dejal in položil roko krog njegovega vratu. Rahe je vzel čepico in položil kristal nazaj v omaro. »Na svidenje, Ludvik, stari tovariš.« Ludvik mu je stal nasproti. Ustnice je imel stisnjene. čeljustne kosti so mu stopile ven. »Ti, Georg, pojdeš,« je izbruhnil iz sebe, »jaz bom pa ostal! še nisem obupal!« Spremil sem Georga po stopnicah. Spodaj je prihajalo skozi vrata svinčeno jutro. Koraki na kame-nitih stopnicah so zveneli, kot iz podzemskega rova sva stopila ven. Ulica je bila popolnoma prazna in siva. Vlekla se je nekam daleč. Rahe je pokazal z roko v daljavo. »Vse strelski jarki, Ernest —« pokazal je na hiše — »sami podzemski stani — vojna se vleče naprej — toda podla je ta vojna — eden proti drugemu —« Podala sva si roke. Nisem mogel govoriti. Rahe se je smehljal. »Kaj ti je Ernest? Tam ni več prave vojne, tam gori na vzhodu. Glavo pokonci, saj smo vojaki. Saj ni prvič, da se poslavljava —« »Pač, Georg,« sem dejal naglo, »mislim, da je zdaj prvič, ko se v resnici poslavljava —« Trenotek je stal pred menoj. Potem je počasi pokimal in odšel po ulici, ne da bi se ozrl. Vitek in miren, še nekaj časa potem, ko mi je že zginil izpred oči, sem čul njegove korake. IV. 1. V veliko dvorano pri Konersinannu je bil sklican prvi sestanek tovarišev iz našega polka. Povabljeni' so bili vsi tovariši. Pričakovali smo, da bo to prisrčen sestanek. Karol, Albert, Jupp in jaz smo prišli eno uro prezgodaj. Nestrpni smo bili v pričakovanju, ko bomo zagledali zopet stare, znane obraze. Začasno smo sedeli v gostilniški sobi poleg velike dvorane in čakali na Willyja in druge. Ravno smo hoteli vreči karte, da bi pregnali čas, ko so se odprla vrata in Ferdinand Kosole je stopil noter. Ob pogledu nanj smo bili tako presenečeni, da so nam popadale karte iz rok. Bil je v civilu. Izdaji tUkarm »Markurt, Gr&gorUlBsvo uMm 29. Za tlakarao odgovarja Otmar Mlhilalt. - Ur«dnlli Milan Zadnek. — Za inseralni del odgovarja *v*nst Koiman. — Vsi v Ljubljani. 400-letnica smrti znamenitega nemškega kiparja Tilmana Riemen-schneiderja Riemenschneider je umrl 7. julija 1. 1531. kot župan v VVllrzburgu. On je naj-znajmenitejši umetnik svoje dobe poleg Albrechta Diireijja. Na sliki vidimo ki njegova najbolj znamenita dela: Adama, kip Matere Božje v cerkvi v \Vurzburgu in lutp Marijinega Oznanenja. Agitirajte za Jugoslovana! Princ Bibe.seo ponesrečil Predsednik mednarodne zveze za letalski šport princ Bibesco se je na svojem letu okoli sveta v Indiji ponesrečil. Letalo je zgorelo, princ in njegovi trije spremljevalci so pa dobili težje poškodbe. Izumirajoči narodi Izumiranje celih narodov je znan kulturnozgodovinski pojav, Ta nesreča zadeva predvsem narode, ki v svoji primitivnosti in dobrodušnosti nimajo dovolj odporne sile, da bi so obranili tujli osvojevalcev in da bi kljubovali tujim vplivom. Na ta način je izumrlo že lepo število nekdaj visoko-kulturnib narodov. Spomnite se le na Inke, ki so pred stoletji ustvarili v južni Ameriki visoko kulturo, ki prav nič ne zaostaja za kulturo starih Egipčanov, in pa na narod »Majev«, čegar ogromne stavbe na polotoku Cu-katanu Se danes vzbujajo občudovanje učenjakov. Prav tako tudi nekdaj mogočnega naroda Aztekov v Mehiki ni več. Narodi pa izumirajo tudi še dandanes. Nedavno so n. pr. izumrli zadnji potomci domačinov na tazmanskih otokih. Teh otokov so se bili polastili Angleži šele v začetku 19. stoletja in so tam ustanovili naselbino za kaz-njence. S takimi »gospodi« se pa domačini nikakor niso mogli razumeti in zato je prišlo med obema skupinama do neprestanih krvavih bojev. Pred angleškim puškami so seveda bili domačini na slabem, ker so jih Angleži streljali kakor divjačino. Domačinov je bilo na teh otokih še leta 1815. več tisoč, kmalu pa jih je bilo le še okoli 250 in7 te je angleška vlada preselila na mali otok Flinder. Tu jih je bilo leta 1845. le še 45, zadnji Tasmanec pa je umrl leta 1876. ' Podobno se godi tudi narodu Maorov, Leta 1769. je cenil kapitan Cook domače prebivalstvo na novi Zelandiji še na ‘250.000 duš, do leta 1886. pa se je zmanjšalo to število na 47.000. Tudi domače prebivalstvo na otoku Cejlonu izumira. To je narod »vedov«. Danes je »vedov« le še 150. V Afriki izumirajo »bušmani«, ki jih je danes le še kakih 5—8 tisoč, na severu Evrope pa izumirajo Eskimi, ki jih je danes le še okoli 40.000. Zatira jih »evropska kultura in civilizacija«, največ v obliki žganja ... »Diisseldorfski vampir« pred sodiščem Na raapravd v ponedeljek so bili zaslišani ■tud i Ktirtenov oče, oba njegova brata in njegova »estra. Ko so ee Kurteoiovi sorodniki pojavili v dvorani, ga ni nihče od njih pogledal, on pa njih ne. Povedali pa niso nič posebnega. Nato «o bile zaslišane še različne priče. Ko je bila zaslišana neka priča, je pripomnila, da Ktirten mogoče ni duševno zdrav. Na*o je rekel K ur ten: »Strokovnjaki naj se nikar ne trudijo z menoj! V moji glavi je bito vedno vse v redu m jaz sem vedeil, kaj sem naredil. Tudi z očesom ne bom trenil, če bom slišal svojo smrtno obsodbo.« Potem bi bili morali biti zaslišani Kiirtenovi bratje in sestre, toda ti so izjavili, da ne izpovedo nič in so nato zapustili dvorano. Po zaslišanju še nekaterih prič, ki pa niso povedali nič posebnega, je prišel na vrsto profesor Berg, ki je izjavil, da je Kulten dedno obremenjen, ni pa norec in tudi ne zmešan. Kasneje je bil zaslišan še kriminalni uradnik Wimmer, ki je govoril o Kttrtenovih požigih. Kiirteti je namreč 11 krat podtaknili ogenj. S tem je bilo zasliševanje prič končano. Strupeni plini in zločinci V Ne\vyorku se je zgodilo, da so se zločinci menda prvič v zgodovini kriminalistike poslu-žili za izvrševanje svojega posla strupenih plinov. Nepojasnjena tajnost pa je, kako so prišli do tega silno nevarnega orožja. Žrtev zločincev je postal premožni Francis Garven, ki je nekdaj trgoval s starinami in si s to trgovino pridobil ogromno premoženje. V svoji trgovini je imel zaposlenih mnogo agentov, ki so po vsem svetu stikali za redkimi starinami. Kupoval je egiptovske mumije, starinska cerkvena oblačila, rokopise in podobne stvari. Pred tremi leti pa je mož svojo trgovino opustil in je živel kot premožen zasebnik v bližini Newyorka. Tu so ga pa obiskovali še vedno neki njegovi stari prijatelji, med temi tudi neki njegov bivši agent Godvin. Ta mož ni bil samo agent za starine, ampak je trgoval tudi z omamljivimi trupi in je bil zaradi tega večkrat zaprt. V družbi takih »trgovcev« je bržkone dozorel tudi načrt zastrupiti bogatega starinarja s strupenim plinom. Ta načrt so lopovi tudi izvršili in ko je nekega dne prišel sluga zjutraj v sobo svojega gospodarja, ga je našel mrtvega. — Pa tudi njemu je v par minutah postalo slabo in če ne bi bil hitro odprl okna, bi bilo tudi po njem. Po natančni preiskavi je policija ugotovila, da je bil starinar zastrupljen s strupenim plinom. To je najnovejša moderna »pridobitev« za zločince ... Nevaren strup V okolici mesta Plenaars v Trans valu (v južni Afriki) so našli delavci ob bregovih reke istega imena gomoljasto rastlino, iz listja te rastline pa se je širil zelo omamlijv duh. Dva delavca, ki sta pretipa v a la gomoljaste korenine, sta obolela in vse je kazalo, da sta zastrupljena. Zdravnik dr. Green, ki je oba bolnika pregledal, je v svojem laboratoriju ugotovil, da se nahaja v gomoljih tiste rastline »trup, ki je talko hud in nevaren, da zadostuje že ena tisočinka grama, da umoru odrastlega človeka. Učinek novega strupa je torej 5000-kral hujši kakor učinek strihnina. Novemu strupu so dali ime »adenia«. Ta strup je tem nevarnejši, ker ne zapusti jiikakih sledov v telesu zastrupljenca. Kako dostavljajo pošto V nekaterih krajih je dostavljanje pošte še danes silno težavno. Na malih »Tongac-otokih, tako poroča »Daily Ilerald«, je dostavljanje pisem zaradi zelo nevarnih Idleči mogoče samo z raketami. Na nekem malem otoku južno od Islandije pa dostavljajo pošto tako, da potak-nejo pisma v steklenice in jih dobro zamaše; kedar je veter ugoden, pomečejo steklenice v morje in voda žene steklenice na obrežje, kjer jih domači ni polove. V Magelanovem prelivu (v južni Ameriki) pa je na visoki skali z verigami pritrjena košara, ki jo ladje, ki vozijo tod mimo, potegnejo navzdol in pobirajo in oddajajo pisma. Tajna žganjarna v kanalu Policija v mestu Vasteras na Švedskem je te dni dognala prav zanimivo zadevo. Policija je namreč že dolgo sumila, da se mora nekje v mestu ali pa v okolici nahajati velika žga-njarna, ker so tam tihotapiti alkohol v silnih množinah. Niso pa mogli ugotoviti, kje naj bi bila ta žganjarna, dokler ni policiji pokazala prave poti neka nepodpisana Ovadba, da ee nahaja žganjarna v velikem mestnem kanalu. Policija je dala nato takoj zastražiti vse vhode in izhode do kanala, stražniki pa so se peljali s čolnom v veliki zbiralni kanal. Tam so res našli celo vrsto kotlov za kuhanje žganja, ki so jih seveda takoj pobrali, kuharje pa so polovili in zaprli. Dvesto let Robinzona Povest »Robinzon Cruzoe* je znana po vsem svetu. Napisal jo je pisatelj Danijel Defoe, ki je umrl pred 200 letii. Prva slika nam kažo portret pisatelja po neki sodobni .sliki, druga slika pa nam kaže naslovno stran prve izdaje te znamenite knjige, ki je izšla leta 1719. 'v Londonu. Nekaj, kar ne vedo vsi Malo je ljudi, ki vedo, da so iprodali v Parizu okroglo oljnato sliko, ki jo je slikal znameniti umetnik Holbein, leta 1921. za 1 milijon dinarjev; da napravijo v orientu v preproge nalašč kakšno napako v vzorcu, ker brez napake lak-ko samo Alah kaj naredi; da je v Ameriki danes kljub vedno večjemu številu^avtomobilov več konj kakor jih je biilo pred 15 leti (leta 1916: 25 milijonov, leta 1930. pa 28 milijonov); da ostane pristen kameniti kristal brez ozira na vreme vedno hladen; in da ima Nova Fundlandija pač znamke za zračno pošto po 15 centov, nima pa zračno pošte.