ZLATA TRADICIJA MIKLAVŽEVANJA V GORICANAH MIKLAVŽEV VECER Miklavžev vecer je. Piše se leto 1969. Otroci so nemirni, komaj cakajo, da bodo šli spat. Na mizo so pripravili krožnike, nanje napisali vsak svoje ime. Zjutraj pa jih bo na kro­žnikih cakalo darilo, ki ga bo cez noc prinesel sveti Miklavž. Zunaj se slišijo neki cudni glasovi, neko rjovenje, zvonckljanje zvonca. Le kaj je to? Sta-rejši se še spominjajo, da je pred leti hodil Miklavž od hiše do hiše. Kaj, ce bo spet prišel? Res je prišel. Potrkal je na vrata in preseneceni smo mu odprli. Z njim so parkeljni: rogati, kosmati, strah zbujajoci. Pa angelcek je tudi zraven. »Dober vecer dragi otroci, dragi starši. Po dolgem casu sem spet prišel med vas. Ste bili kaj pridni, ste ubogali starše? So bili starši tudi kaj pridni? Vesel sem, ko vas vidim tukaj zbrane. Otroci, kaj imam tu v košari? Darila, tako je. Darila za vas. Na njih so napisana vaša imena, prvi je Janez. O kako si že zrasel. Ali znaš kaj moliti, znaš zapeti kakšno pesem? No, kar korajžno - parkeljni, mir!« Tako je vsako leto 5. decembra, ko se zacne delati mrak in Miklavž s svojim spremstvom obiskuje družine po vasi. V Goricanah je že petdeset let tako. Brez prekinitve. ZLATA TRADICIJA MIKLAVŽEVANJA V GORICANAH O MIKLAVŽU IN PARKELJNIH Miklavž, kakor pri nas navadno imenujemo svetega Nikolaja, je gotovo eden najbolj priljubljenih svetnikov, na kar kaže tudi dejstvo, da mu je v naši državi posvecenih kar 116 cerkva. Podoba tega prikupnega svetnika je v nas tako mocno živa že od otro­ških let, bolj kakor podoba marsikaterega drugega svetnika. V novembru otroci pišejo pismo sv. Miklavžu. Vanj napišejo, kaj bi radi, da jim pri­nese, ko bo nosil darila. Oddajo ga na okensko polico in nato radovedno cakajo, kdaj bo pismo izginilo. To je tudi cas, ko gledajo v prelepo ožarjeno nebo in jim starši pravijo, da Miklavž pece piškote. Na predvecer godu sv. Miklavža (s 5. na 6. december), preden gredo otroci spat, po obicaju postavijo peharje ali krožnike na okenske police oziroma mize. Naslednje jutro pa nestrpno navsezgodaj pritecejo v kuhinjo in pokukajo vanje, da bi videli, kaj jim je dobri mož prinesel. V preteklosti je Miklavž otrokom nosil dobrote, kot so ore-hi, jabolka, suho sadje, rožici, piškoti, za malo manj pridne pa šibo. Zdaj jim vcasih izpolni željo, ki so jo napisali v pismu. Kjer pa je sv. Miklavž s svojim spremstvom angelckov, sv. Antona ter parkeljnov ho-dil po domovih, je bilo posebno doživetje. Ponavadi je otroke vprašal, ali so bili pri­dni, ter jih prosil, da mu zapojejo kakšno pesem ali zmolijo kakšno molitev. Otroci so Miklavža gledali s strahospoštovanjem, bali so se predvsem parkeljnov. Nato je Miklavž otrokom razdelil darila: bombone, suho sadje, jabolka … pa tudi šibo tiste-mu, ki slucajno ni bil priden. Miklavževanje je pri nas priljubljeno predvsem zato, ker ga dojemamo kot slovensko tradicijo, ki se navezuje na nekatere obrede še iz casa pred prihodom kršcanstva. Najstarejši ohranjeni opisi Miklavževega obhoda na Kranjskem so iz sredine 19. sto­letja. Iz življenja sv. Nikolaja Sveti Nikolaj se je rodil v 4. stoletju našega štetja v kraju Patara v Mali Aziji (današnji Turciji) bogatemu in zelo pobožnemu ocetu Evfemiju in materi Ani, sestri prejšnjega nadškofa v Miri. Vzgojila sta ga v bogabojecnosti in ga poslala v dobre šole. Še cisto mlad je živel zelo zgledno. Njegov stric – škof ga je posvetil v duhovnika. Prav tedaj so starši zboleli za kugo in umrli. Veliko premoženje, ki ga je podedoval, je razdelil med reveže. Njegov stric je sezidal samostan in za opata v njem postavil Nikolaja. Ta se je v svoji veliki skromnosti branil te službe, naposled se je dal preprositi od redovnih bratov, da je prevzel mesto predstojnika in ga upravljal z veliko modrostjo. Pripoveduje se, da se v Miri niso mogli zediniti, koga naj izvolijo na izpraznjeni ško­fovski sedež; zbrali so se h goreci molitvi in prosili Svetega Duha za razsvetljenje. Sklenili so, naj bo za škofa tisti duhovnik, ki bo naslednji dan prvi stopil v cerkev. In glej, Nikolaja, ki o vsem tem ni nic vedel, je Bog pripeljal v cerkev in ga tako postavil za škofa. V tistih casih zadnjih preganjanj kristjanov za casa cesarja Dioklecijana je moral biti zelo pogumen in razumen, kdor je opravljal škofovsko službo. »Ce naj imajo moje besede moc, da bodo segle do srca, moram svojim ovcicam biti za zgled v vseh krepostih,« je imel navado reci in se je po teh besedah tudi ravnal; bil je usmiljen in dobrotljiv, se postil in spal na golih tleh, že pred svitom je zbral svoje duhovnike k skupni molitvi. Na dan Nikolajeve smrti 6. decembra praznujemo njegov god. Vse bolj znan pa je postajal od 11. stoletja naprej, zlasti zaradi priljubljenih legend o njegovi cudodel­nosti in dobroti. Tri kepe zlata za doto. Tri hcere siromašnega moža je rešil sramotne usode, ko jim je ponoci skozi okno potisnil tri kepe zlata. Ena kepa se je zavalila na tla in pristala v copati, ki je ležala pred ognjišcem. Od tod nemara izhaja šega, da otrokom ponoci prinaša darove v nastavljene posode ali drugod po svetu v nastavljene nogavice. Iz te legende verjetno izvira tudi obdarovanje ob Miklavžu, kepe zlata pa naj bi predstavljala jabolka. Rešil je mornarje nevarnosti na morju, ko se je podal na krov, umiril vihar in ladjo varno pripeljal v pristanišce. Ob hudi lakoti je srecno pripeljal ladjo z žitom v Miro. V casu lakote v Miri je iz­prosil sto mernikov žita z neke ladje, ki je bila namenjena k cesarju v Rim. Zagotovil je, da kljub temu s pomocjo njegove molitve pri oddaji ne bodo imeli primanjkljaja, kar se je izkazalo za resnicno. Neki krcmar naj bi hotel umoriti tri popotne študente, ki so se lacni zatekli v krcmo. Nikolaj je po nakljucju pripotoval mimo in obvaroval študente pred okrutnim zloci­nom. Zaradi te prigode so ga šolarji in študentje izbrali za svojega zavetnika. Parkelj Parkelj je mitološko bitje strašljive podobe, ki ponazarja zlega duha, hudica in sprem­lja svetega Miklavža. Ljudska navada je, da Miklavž deli otrokom dobrote, parkelj pa jih straši in zganja hrup z verigami. Ima kosmato telo, pokrito s crnimi ali rjavimi dlakami, ki ga dopolnjuje dolg, prav tako dlakav rep. Na nogah ima preklana kopita ali parklje, v nekaterih kulturah tudi kremplje. Glavo mu krasijo rogovi. Iz ust se mu vije dolg, rdec, vcasih tudi preklan jezik. Ima tudi dolge ostre zobe, podobne vampirskim. Kdo je pravzaprav sploh lahko parkelj, ali so kakšne omejitve? Parkelj je lahko pol-noleten, neporocen moški. Ker zanimanje za ta obicaj malo upada, so lahko to tudi mladoletni fantje. Ce ste mislili, da je biti parkelj lahka naloga, potem ste se motili. Teža kostuma na­mrec lahko presega trideset kilogramov, pod masko je vroce, slaba vidljivost. Prigoda Miklavž in parkelj Miklavž se je odpravil obiskat revnega decka, ki je bil bolan in tudi lacen. Miklavž si je naložil vreco jabolk zanj in ker je zunaj mocno snežilo je vzel konja in si opasal mec namesto da bi vzel palico. Medtem ko sta s konjem dirjala skozi temno noc, se je konj v hipu ustavil. Ker je Miklavž v roki držal vreco, ni mogel pogledat, kaj je razlog za to. Tako je vzel mec in z njim zamahnil. Nekaj je zacvililo in nato je konj zdirjal dalje. Decek je bil zelo vesel darila in Miklavža, ki ga je tolažil ob postelji. Tedaj je zunaj nenadoma nekdo zacel javkati: »Miklavž, krempelj nazaj!« Bil je parkelj, ki je iskal svoj krempelj, katerega je našel dobri mož v svoji vreci. Ko ga je vrnil parkeljnu, se mu je ta zahvalil in mu rekel, da se sedaj lahko vrne nazaj k nemarnim, Miklavž pa k dobrim, bolnim, ubogim in pridnim. Od takrat naprej torej za Miklavžem hodijo parkeljni. Obhodi v zimskem casu Zima pokrije naravo s snežno odejo in jo zaziblje v skrivnostno spanje. Po stari ljud-ski veri, ki je menda indoevropska, je zimska narava v dolgih temnih noceh nevarno torišce temnih sil, demonov in besov, ki ogrožajo cloveka in njegovo imetje. Severni narodi, pri katerih je zima posebno dolga in ostra, so verovali, da hudi duho-vi in besi povzrocajo nevarne zimske viharje in snežne zamete. Odganjali so jih od svojih domov, polj, travnikov in gozdov s hrupnimi obhodi – obredno maskirani s krinkami pošastnih demonskih likov. Nekateri narodopisci, kakor npr. Graber, Meissen idr., domnevajo, da se je iz takih pradavnih obrambnih obhodov poganskega izvora v kršcanski dobi razvila šega današnjega miklavževanja, ki se pojavlja ob zacetku zime. V kršcanskem srednjem veku so v krinkah nekdanjih zimskih demonov zaceli nastopati parklji ali parkeljni kot peklenšcki. Izraz »parkelj« je nemškega izvora, izhaja iz nemške besede Bartl – brada, ki prav tako kakor ime Spitzbartl pri Slovencih v rabi kot špicpartl oznacuje nosilca brade oziroma kozjebradca. Ta pa je po ljudski predstavi zlodej, vrag, ki zlasti v pravljicah pogosto nastopa kot kozel. Ljudska domišljija je v kršcanski dobi nekda­nje poganske demone kratko malo spremenila v peklenšcke. Parkeljni z raznimi imeni imajo vsekakor prastaro domovinsko pravico na indoe­vropskih tleh. Sveti Miklavž se jim je pridružil šele po 12. stoletju. Tedaj se je zacelo razvijati naše miklavževanje iz srednjeveških religioznih iger. Narodopisec Karl Meissen ugotavlja, da se ta šega naslanja na neko legendo o sv. Elipidi, ki pripoveduje o prikazni, ki da jo je svetnica imela na zacetku 13. stoletja. Videla je sv. Miklavža v spremstvu drugih svetnikov – krotecega hude duhove. Ti so se mu morali vdati in mu slediti, vklenjeni v težke verige. Zakaj maskiranje? Na doloceni tocki clovekovega razvoja so umišljeni pohodi demonov in rajnikov do-živeli materializacijo: clovek jih je zacel sam mimicno predstavljati. Nastopal je v opravi, ki naj bi ustvarjala videz, da nastopajoci ni clovek, ampak nekaj drugega. V njej naj bi se tudi skril pred izmišljenimi nadnaravnimi bitji, ki se jih je bal. V njej se je nazadnje identificiral z bitji, ki jih je predstavljal. Maskiral se je. Obhodi sredozimskih mask, kakor in kolikor so se do danes ohranili, naj bi potekali v starem dušnem casu. Ugotavljamo pa, da se je ta cas razcepil na vec terminov od konca septembra do zacetka februarja. Nic ni cudnega, ce so se stari sredozimski obhodi na obmocjih z intenzivnejšim duš­nim pastirstvom zlasti v dobi protireformacije umaknili tako mocnim pritiskom. Po svoje je k temu pripomoglo še razsvetljenstvo. Sredozimski obhodi pa so se zlasti v nekaterih odrocnih alpskih krajih ohranili do naših dni. To prica o njihovi globoki zakoreninjenosti. Obhodu sv. Nikolaja se je tako pridružil najprej eden, sledila pa je lahko truma stra­šljivo maskiranih obhodnikov, dedicev starega divjega lova, peklenšckov. Oni naj bi strahovali nemarneže in neubogljivce. Cerkev je s tem del starih grozljivih obhodov usmerila drugam in jih tako ukrotila. Peklenšcki so se za naprej v doloceni meri odpovedali svoji gospodovalni vlogi in se podredili sv. Nikolaju in njegovemu pos­lanstvu. Tako so dobili tudi obhodi sv. Nikolaja svoje mesto v sredozimskem casu velikega dela Evrope. Tudi oni so sprejeli izrocilo divjega lova, ceprav že povsem pokristjanjeno in vsebinsko spremenjeno. Vendar se vsi hrupni obhodniki, nasledniki starega divjega lova, niso povsod pridružili sv. Nikolaju. Skozi stoletja so se ohranili sami po mnogih evropskih deželah. Prizor s svetim škofom in njegovim spremljevalcem angelom ostaja sicer osrednji del, toda pocetje njegovih drugih spremljevalcev (krampusov) v drugem delu obi-ska prica, da so nasledniki divjega lova. Ne samo, da rencijo in razsajajo z verigami, napadalno se lotevajo fantickov, ki jih izzivajo, predvsem pa lovijo domaca dekle­ta. Tako se dogaja na sosednjem nemškem Štajerskem pa naprej na Salzburškem in Tirolskem. Tod se nabere vcasih do štirideset krampusov, ki se – ne menec se za Miklavža – podijo po vasi (Krampuslaufen). Na Južnem Tirolskem sv. Nikolaj kar izgine v množici nekakšnih strašil. Ponekod (na Zgornjem Štajerskem, na Tirolskem in Salzburškem) so znane in priljubljene ljudske igre o sv. Nikolaju, ki jih domacini igrajo po gostilniških izbah. ZLATA TRADICIJA MIKLAVŽEVANJA V GORICANAH MIKLAVŽEVANJE V GORICANAH V pricujoci knjižici želimo prikazati zacetke obujanja miklavževanja v naših krajih, tega prastarega obicaja. Mladi fantje se na predvecer godu svetega Nikolaja – 5. de­cembra, preoblecejo v parkeljne ter v spremstvu sv. Miklavža rajajo po vaseh. Med drugo svetovno vojno in po njej so bili bolj dejavni Miklavž in parkeljni v Vašah. V Goricanah se je ta navada oživila leta 1969. Takrat si niso niti v sanjah predstavljali, da bo to trajalo neprekinjeno do sedaj – torej celih petdeset let. Menjavali so se rodovi parkeljnov in Miklavža, vmes so fantje služili vojsko v JLA, vojski takratne skupne države Jugoslavije. Vendar so zdržali in danes je miklavževanje mocno zasidrano v srcih prebivalcev vasi Goricane in Vaše. Zahvaljujemo se vsem generacijam, ki so v teh letih kot parkeljni, angelcki, sv. Anton, Miklavž nadaljevali tradicijo, da se je ohranila do danes, in upamo, da se bo ohra­njala še naprej. Hvala vsem mamam, ki so šivale oblacila, naj bo to za Miklavža, sv. Antona, angelcka ali parkeljna. Hvala vsem fantom, ki so izdelovali maske za parkelj­ne in vsem, ki so bili pri tem opravilu udeleženi. Hvala vsem za fotografije dogodkov. Kako se je zacelo? Bilo je leta 1969 Spomini Marka Sušnika Nekega lepega in toplega avgustovskega vecera leta 1969 smo fantje sedeli na bregu sredi vasi v Goricanah in modrovali o tem in onem. Bili smo mladi, za nas je bilo pomembno, da smo ob vecerih v vasi kakšno ušpicili. Na novem rdecem mopedu se je k nam pripeljal tudi Slavko Smolec – Jerebov Slavc po domace, ki je bil kakšno leto starejši od bratovšcine, ki je sedela na bregu. Beseda je tekla o raznih stvareh, ko je nenadoma Slavc prišel na dan z idejo, da bi se letos napravili v parkeljne. Za nas, tam zbrane, je bil to kar majhen šok. Hkrati s tem smo zacutili izziv, da se tega lotimo, vendar nismo vedeli, kako. Bolj ko se je približeval 5. december, bolj nas je vse skupaj vznemirjalo. Zaceli smo izdelovati maske iz zajcjih kož in temnega blaga, kakor smo vedeli in znali. Slavc je bil deležen dragocenih nasvetov, posebno od Cerenovega Toneta iz Vaš, ki je bil pred leti Miklavž s spremstvom po Vašah in Goricanah. Po vojni je bila ta de­javnost zelo živa posebno v Vašah, ceprav jo je takratna oblast preganjala. Na dan našega prvega miklavževanja je Slavko prinesel tudi nekaj podloženih bund. Obrnili smo jih okoli, tako da je bil kosmati del navzven. Najvecja težava je bila Miklavževa oprema. Palica, ki je v funkciji še danes, je bila zapušcina zadnjega Miklavža iz Vaš, plašc pa sva s Slavcom izprosila od takratne­ ga preškega župnika. Plašc je bil star 150 let in je imel všite drage kamne, ki so se v svetlobi mocno lesketali. Kapo oz. mitro je naredila moja mama, po poklicu šivilja, tako da je z blagom oblekla kartonsko osnovo kape. Brada in brki ter lasje pa so bili narejeni iz vodoinstalaterskega prediva. Angel je imel srebrno obleko in srebrne cevlje – porocno zapušcino matere prvega angela Andreja. Drugi so bili v maskah, ki so bile narejene pretežno iz zajcjih kož. Posebno posrecena maska je bila Slavceva, ki je imela glavo crnega kozla. Prvi obhod po vasi Na predvecer Miklavževega godu leta 1969 smo se pol ure pred pohodom dobili pri Milanu Jamniku doma, se napravili in se ogledovali med seboj, kako strašni smo bili. Bilo je mnogo smeha, preden smo se odpravili na pot po vasi. Tako opremljeni smo bili: Slavko Smolec, Milan Jamnik, Vinko Božnar, Dušan Dolinar, Andrej Inglic, Ja­nez Inglic, Dušan Svast, Karel Luštrik, Brane Zalokar in Marko Sušnik. Ob glasnem rjovenju in milih glasovih zvonckov smo zaceli obiskovati hiše in podarjati malim otrokom darila – piškote in bombone. V tistih hišah, kjer so bili živahni otroci, pa tudi dekleta, je bilo zares veselo. Za parkeljni so hodili – seveda v civilu in bolj od zadaj – tudi nekateri možje, v katerih je bil še živ spomin na obhode, ki so jih sami izvajali. V njih se je mocno prebudila nostalgija. Prvi vecer smo zakljucili na takratnem kegljišcu v Sori. Vecerja pri Bohincu Približno mesec dni kasneje smo šli na vecerjo k Bohincu v Medvode. Takrat je bila to stara gostilna z obokanim polkrožnim vhodom in veliko vežo, v kateri je stal rocni nogomet, na katerega smo po vecerji veselo igrali do zelo poznih vecernih ali zgo­dnjih jutranjih ur. Za vecerjo pa smo imeli ocvrtega pišcanca, kar je bilo za tisti cas pravo razkošje. Tako se je koncalo prvo goricansko miklavževanje. Naslednje leto se je zanimanje širilo in v svoje vrste smo sprejeli nekaj novih clanov. Sprejeli smo manjšega angela, prvi pa se je prelevil v sv. Antona. Ta je imel s seboj knjigo, ki je vsebovala seznam grehov in dobrih del posameznikov in seveda pušico, v katero smo sprejemali prostovoljne darove. Teh se je nabralo za bogato vecerjo, tako kot prejšnje leto. Po vasi se je mocno razvedelo o naši dejavnosti. Tam, kjer smo bili zaželeni, je gorela luc na stopnišcu, ki nam je dajala znak, kje so majhni otroci. Hiš, ki so nas sprejele za svoje, je bilo kar veliko v Goricanah in v Vašah, tako da smo vse v treh do štirih urah komaj obdelali. V poznih urah pa smo šli še na Svetje, kjer smo bili kljub pozni uri sprejeti v marsikateri hiši. Miklavžev plašc Pri tretji izvedbi pa je nastal problem Miklavževega plašca. S preškim župnikom nis-mo vec našli soglasja o izposoji, do odhoda pa je manjkalo samo še nekaj ur. Takrat je skupini pomagala mama Jelica, na hitro ukrojila plašc in nanj prišila križ. S tem je bila rešena velika zagata. Z Milanom pa sva pomila vso posodo ter pospravila vse po kosilu, samo da je Jelica lahko šivala. Ta plašc imam v uporabi še danes, oblecen pa je v rdeco in zlato podlogo, tako da ima Miklavž v bistvu izbiro med dvema barvama plašca. Kasneje je bilo narejenih še nekaj plašcev, kar je razvidno iz posameznih fotografij. Eden od njih je bil delo Darinke – babice Mihevcevih fantov. Od takrat gre tradicija naprej. Izmenjujejo se generacije, kar pa ne vpliva na kvaliteto izvedbe. Z vsakim letom smo fantje postajali starejši, zrelejši in seveda manj odporni proti alkoholu, ki so ga po hišah ponujali v izobilju. Težav z oblastjo nismo imeli, nekajkrat so nas spremljali od dalec medvoški policisti s svojimi vozili, ampak to samo zato, ker so nas po službeni dolžnosti morali. Vec let smo imeli v svojih peklenskih vrstah tudi pravega policista, tako da je bila možnost spora z oblastjo minimalna. Ponosen sem, da sem bil v vlogi Miklavža v prvi ekipi leta 1969, da sem to vlogo imel nato nekaj let v Goricanah in tudi drugje in da še vedno vsako leto odigram to vlogo, skupaj že petdeset let. Spomini Boštjana Luštrik – Botija Moji spomini na Miklavža so zelo custveni. Ta custva me spremljajo od otroštva, kasneje pa so se ponovno vzbudila, ko sem pred vec kot dvajsetimi leti ponosno in odgovorno sprejel “vlogo” Miklavža, najprej v Sori in kasneje v moji vasi – v Gorica­nah. V zacetku decembra so sledila vprašanja »Boti, a boš ti Miklavž?« Moj odgovor je vedno isti: »Ne, sveti Miklavž pride iz nebes za vse ljudi.« Spominjam se stavka, ki je prišel iz ust majhnega otroka starega okrog pet let: »Miklavž ve, da obstajamo otroci, ceprav smo drugacni! Hvala da si me prišel obiskat in mi pri­nesel bombone.« Ostal sem brez besed, objel otroka, ga pobožal in odšel naprej. To delo je zame res odgovorno, upam, da bom imel še dovolj moci, da ga bom lahko opravljal še naprej. Takole se miklavževanja in izdelave mask iz papirja spominja Dominik Lapanja Spominjam se, da so že pred vec kot pol stoletja ta parkljasti in ta rogati po Goricanah in Vašah spremljali sv. Miklavža od hiše do hiše in prežali na dekleta in otroke, ki so si drznili oddaljiti se od varne Miklavževe in angelske družbe. Kosmate grdobe so tulile in norele, da so debeli zvonci okrog kožuha divje odmevali; gorjace so treskale naokrog in plameni razklanih lojenih bakel so divje ksihte hudob še bolj popacili ... Parkeljni so v naših krajih že stara tradicija, o kateri so nam pripovedovali že dedki in babice. In njihova izrocila, pripovedovana z žarom mladosti v oceh, so nas spodbudila, da smo nadaljevali tudi mi in za nami mlajši, ki zdaj že tudi sami uvajajo svoje naslednike. Tiste cajte smo larfe delali iz cajteng papirja. Limali smo jih z moko in vodo, in ce je kdo kuri zmaknil jajce iz gnezda, smo lepili z beljakom, ki pa se kasneje med peko maske v roru ni vedno obnesel. Maske smo delali pri meni doma, pekli pa pri »ta dolgem Pavletu«, kjer so že imeli elek­tricni šporhet s pecico.1 Model smo naredili iz pregnetene ilovice izpod Starega gradu. Posušili smo ga na soncu ali v žerjavici in zraven še kak krompir spekli. Na ta glinen, z mastjo namazan hudobcev obraz smo polagali košcke casopisnega papir­ja, namocene v lepljivi zmesi moke in vode, sloj za slojem in vse skupaj postavili v pecico, kjer se je maska pocasi sušila in strdila. Sledilo je izrezovanje oci, ust in cekanov pa bar-vanje, lepljenje kocin in grive in pritrjevanje zadnjega dela, ki je bil obicajno iz blaga. Težav je bilo veliko in marsikaj je šlo po zlu, ampak na koncu je bilo veselje ob uspehu še toliko vecje. Ponosen sem na našo mladino, ki je izdelavo mask in izvedbo prireditve povzdignila na profesionalno mednarodno raven, ki zbuja pozornost tudi okrog po Evropi in privablja sodelujoce in obiskovalce iz številnih držav. In mi, stari fantje in dekleta iz Gorican, smo k temu nekoc po svoje pripomogli. Tradicija in izrocila so pomembnejša, kot je videti na prvi pogled. Povezujejo sosede in rodove, budijo krajevno in narodno zavest, tako kulturno kot zgo­dovinsko. In prav je, da je tako. 1 Razlaga starih izrazov: ta parkljasti in ta rogati je drug izraz za parkeljne, ki naj bi po izrocilu imeli rogate in kosmate glave, kozlovim podobne oci in na nogah kozje parklje; ksiht pomeni obraz; larfa pomeni maska; šporhet je narecna beseda za štedilnik; ror pa za pecico v štedilniku; lintver je ime za hudobca ali šaljiva oznaka za nagajivega otroka. Lesene maske Na zacetku so bile maske iz blaga kakor tudi papirnate in celo lesene. Iz lipovega lesa sta svoji maski prav umetniško izrezljala Karel Luštrik in zdaj žal že pokojni Brane Zalokar. Srednji dve maski sta narejeni iz lesa, ostale pa iz poliestrske smole. Izdelava mask iz poliestrske smole Milan Jamnik je prišel na idejo, da bi maske izdeloval iz poliestrske smole. Zaposlen je bil pri obrtniku s poliestrsko dejavnostjo, zato mu je bila ta smola glavna surovi­na za izdelavo. Najprej je iz skupaj zlepljenih petcentimetrskih poliuretanskih plošc naredil osnovo. To je bilo pravzaprav oblikovalsko delo, take osnove v bistvu delajo kiparji. Nato je vse skupaj prevlekel s trimilimetrskim slojem steklenih vlaken, pre­pojenih s poliestrsko smolo. Ko se je to osušilo, je kalup oziroma negativ razbil in ostala je lupina – maska. Ker so bile maske velike in okorne, je luknje za oci naredil skozi usta maske. Nato jo je še pobarval na zunaj, ponavadi v rdece-crni barvni kom­binaciji. Tu je sprostil svojo domišljijo in nastale so prav posrecene maske, larfe po domace. Dolgo so se sušile, zato jih je moral narediti veliko pred dogodkom. Bile so dovolj grozne, da so se jih otroci bali, pri starejših pa so zbujale nemalo zanimanja. Izdelava mask po novem O izdelavi mask v zadnjih letih pa nam je povedal Gašper Knific. Takole gre: najprej se odlociš, kakšno masko hoceš narediti. Vsak zase gre iskat glino – ilovico v gozd. Ta mora biti cim bolj cista in brez kakršnih koli kamnov zaradi lažjega obdelovanja. Potem se zacne obdelava gline. Na leseno desko daš glino v velikosti koncne oblike in velikosti maske. Najprej pomeriš svojo glavo (širino in višino, da cim bolj ustre­zno pride na glavo in da maska ni prevelika), potem se iz tega kupa gline natancno oblikuje maska: vse ureznine, gube, brada, poševne oci, jezna usta …, da je natanko tako, kakršna bo potem koncna oblika maske. Potem se okoli deske, na kateri je glinena maska, izdela lesena ograja, ki bo zadržala mavec, zmešan z vodo, in potem najprej z zelo redkim mavcem lepo preliješ obliko maske iz gline, da se dobro ohranijo vse gube in drobni detajli. Potem zaliješ do kon-ca in pocakaš, da se strdi. Ko je kalup iz mavca popolnoma trd, vendar ne cisto suh, z njega izdolbeš cisto vso glino. Namažeš s kremo za kalupe, da se kasneje poliester in mavec ne sprimeta in je lažje locevanje poliestra od kalupa. Sledi nanašanje poliestra. Najprej zapolniš vse majhne in globoke gube, da se ohranijo, kasneje pa še naneseš poliestrska vlakna za utrditev maske. Pocakaš, da se popolnoma posuši. Ko je trdo, razbiješ kalup iz mavca in dobiš osnovno obliko maske. Ce si natancen, je identicna maski, izdelani iz gline. Na koncu masko fino obdelaš: ji dodaš zobe, oci, jezik in roge, nato daš v notranjost peno ter kožo, ki pokriva glavo, nato sledi barvanje in maska je koncana. Dve skupini Z leti je bilo parkeljnov vse vec, tako da je skupina postala prevelika in s tem težko obvladljiva. Padla je pomembna odlocitev, da se razdelijo v dve skupini in s tem tudi razdelijo teritorij delovanja. V Vašah so organizirali svojo skupino, tako da je med Goricanci in Vašani obveljal dogovor, da je meja potok, ki tece iz Babje luknje in raz­mejuje obe vasi za vse merodajna meja, tako da so jo vsi spoštovali. Stojijo: z leve Vili Kos, Janez Zor, Božo Dolinar, Marjan Petac, Dušan Kuralt, Bojan Gorišek in Sašo Reš. Cepijo: z leve Mladen Blanuša, Janko Jamnik Žan, Drago Blanuša in Miran Starman. Na zacetku so se fantje zbirali in oblacili pri Milanu Jamnik, nato pri Zorovih, pa pri Kuraltovih pri Petru in Dušanu, kasneje pri Mihevcevih, zdaj pa se zbirajo in preob­lacijo v kostume v prostorih TD Goricane - Vaše. Spori in pretepi Ni bilo vedno vse samo lepo, tudi do sporov in pretepov je prišlo. Nekoc se je goricanska skupina srecala s Prešcani na nekem dvorišcu stanovanjske hiše v Novih Vašah in med obema skupinama se je vnel pretep, ki pa ni trajal dolgo. Tudi na Svetju, ko so bili še ena skupina, so se sporekli s S’nicani – pa bolj sporekli kot stepli. Pa tudi znotraj skupine je prišlo vcasih do nesoglasij in tudi ravsa, tako da je bil nekoc zasne­ženi travnik v Rakovniku skoraj tak kot bojno polje po bitki. Ob vracanju iz Sore so se pac na tak nacin reševala nesoglasja. ZLATA TRADICIJA MIKLAVŽEVANJA V GORICANAH ANEKDOTE IN VESELI TRENUTKI V Goricanah je bilo kar nekaj hiš, v katerih smo se zelo radi in dalj casa zadrževali. Tako je bilo prva leta pri Dolinarjevih, saj so bili k njim povabljeni tudi od drugod; najvec jih je bilo iz Kranja. Bilo je kar nekaj majhnih otrok, še vec pa je bilo odraš-cajocih deklet. »Tole je bilo od Miklavža vse,« je rekel oce Janez. »Drugo bo prinesel Božicek.« Takrat je Miklavž prvic slišal, da ima sodelavca oziroma konkurenta. Papa Nicol V novi Dolinarjevi hiši je zacasno živel belgijski par z majhnim otrokom. Oba, mož in žena, sta sodelovala pri projektu napeljave plina v naših krajih. Ko je Miklavž potr­kal na vrata, je odprl mož, ki ni mogel verjeti, da v socialisticni državi hodi po hišah Miklavž. Takoj je poklical ženo in z radostnim glasom in z vzklikom »papa Nicol« jih je povabil v hišo. Ker ni znal drugega jezika kot francošcino, je bil še posebej pre­senecen, ko ga je Miklavž ogovoril po francosko. Miklavžu je dal v narocje svojega malega otroka in ju slikal z vseh strani, drušcina pa je bila postrežena z najboljšim viskijem, kar ga je premogel, pa še v pušico je precej kapnilo. Pri Djurdji Zelo radi so se ustavljali pri Djurdji Bergant in njeni družini. Tam je bilo vedno veli­ko smeha. In kar je najpomembnejše. Vsako leto jih je slikala pred hišo, na slikah so vidni datumi. To je še posebno dragoceno in kar nekaj od predstavljenih fotografij je njeno delo, za kar se gospe Djurdji lepo zahvaljujemo. Ostanite še naprej z nami V eni od hiš, ki so jih obiskali, je nekdo praznoval okrogli jubilej. Med gosti je bil tudi priljubljeni televizijec iz Medvod Janez Cucek. Bilo je mnogo smeha, šal in dovtipov. Ko je Miklavž odhajal, se je na vratih obrnil in rekel: »Ostanite še naprej z nami!« Janez in drušcina so bili nemalo preseneceni, da je tudi Miklavž »vedel« za njegov znameniti stavek ob koncu TV Dnevnika, kadar ga je vodil. Sprva šok, nato pa gro­mek aplavz. Ne glede na vremenske razmere Prvo leto so bili povabljeni tudi h Kopacevim na ovinek pod gradom. Seveda so jo parkeljni ubrali od gradu direktno po bregu. Pred obhodom je nekoliko deževalo, zato so imeli blatne cevlje. Miklavž si sprva ni upal v hišo, saj so bila tla sveže ociš-cena. Bila je namrec sobota. »Kar naprej,« je rekla Francka, drušcina pa seveda v ku­hinjo, kjer sta se v kotu stiskala bratec in sestrica, Jaka in Darja. Bila sta obdarovana in Miklavž je zadnji zapušcal hišo, ki je spominjala na asfalt pred sveže zorano njivo. »Bilo je vredno,« je še zašepetala Miklavžu Francka in se spet lotila cišcenja. Miklavž na mopedu Nekoc so parkeljni po koncanem obhodu Gorican odšli kar direktno k Bencaku v Medvode, da bi v veseli družbi povecerjali. Eden od fantov iz Gorican tisto leto ni hodil s skupino, spremljal pa jih je z mopedom v Medvode. Ker je bil Miklavž že star in temu primerno utrujen, ga je ta fant peljal na mopedu. Seveda sta izkoristila pri­ložnost, da se pokažeta ljudem, ki so se vozili skozi Medvode – vozila sta se od ben­cinske crpalke do mostu cez Soro in to kar nekajkrat. Ljudje so ustavljali avtomobile, ploskali in se cudili motoriziranemu Miklavžu. Slikovnega materiala od takrat žal ni, saj se je vse to dogajalo še v prejšnjem stoletju, ko še ni bilo mobilnih telefonov. Videti pa je bilo enkratno. Kar nekaj anekdot je še. V njih so nastopali maskirani fantje, ki so ta vecer doživljali lepe trenutke pa najsi je bilo podkrepljeno z maligani ali pa so bili veseli, ce so videli deklico na vasi, ki jim je bila še posebno všec. ZLATA TRADICIJA MIKLAVŽEVANJA V GORICANAH FANTJE, KI SO SE V VSEH TEH LETIH ZVRSTILI V MIKLAVŽEVI VLOGI: Marko Sušnik, Milan Jamnik, Marjan Petac, Peter Kuralt, Marko Strušnik, Rok Luštrik, Matej Sušnik , Aljaž Dežman, Uroš Knific, Jaka Peklaj, Gašper Bokan, Boštjan Luštrik. Marko Sušnik Milan Jamnik Marjan Petac Peter Kuralt Marko Strušnik Rok Luštrik Matej Sušnik Aljaž Dežman Uroš Knific Boštjan Luštrik ZLATA TRADICIJA MIKLAVŽEVANJA V GORICANAH ZLATA TRADICIJA MIKLAVŽEVANJA V GORICANAH NOC PARKELJNOV V GORICANAH Zacetki segajo v leto 2010, ko so goricanski parkeljni odšli na ogled prireditve Sre-canje parkeljnov treh dežel v Podkoren. Na tej prireditvi so vsi ugotovili, da si nekaj podobnega želijo v svojem kraju. Po druženju z domacini so se že tega leta dogovorili, da bo skupina Goricanski parkeljni v letu 2011 nastopila na prireditvi v Podkorenu. Sledile so celoletne priprave na nastop, saj je bilo treba urediti maske in kostume, si izmisliti tocko, s katero bodo naredili pravi spektakel. Po mnogo pogovorih in do-pisovanjih so fantje iz Gorican in Podkorena postali pravi prijatelji. Vsi so se veselili nastopa v Podkorenu. Ko je bil nastop mimo, pa je v vseh zagorela mocna želja po organizaciji tovrstne prireditve v Goricanah. Prijatelji iz Podkorena so jih pri tem zelo spodbujali: brez njihove pomoci prve prireditve v Goricanah ne bi izpeljali. Prva Noc parkeljnov v Goricanah V letu 2012 se je zgodilo nekaj nadvse pomembnega. Tisto leto je bila prvic organizi­rana prireditev z naslovom Noc parkeljnov v Goricanah. Do tedaj skupina Gorican­skih parkeljnov ni delovala pod okriljem nobenega društva, saj se je v njej združilo le nekaj posameznikov, ki so organizirali vsakoletne obhode 5. decembra. Za orga­nizacijo tako velikega in odmevnega dogodka pa je moralo stati društvo. Edino dru­štvo v Goricanah pa je Turisticno društvo Goricane - Vaše, v katerega se je tisto leto vclanilo vec kot 25 novih clanov. Že v zacetku leta 2012 so se zacele velike priprave na dogodek. Te priprave so zahtevale celovit pristop. Poskrbeti je bilo treba za gostinski del prire­ditve, soglasja lastnikov parcel ob prireditveni trasi, urejati in pridobivati dokumen­tacijo za prijavo prireditve, zapore cest, pridobivati dovoljenja in priskrbeti prostor za nastanitev skupin od drugod in seveda pripraviti prostor za osrednjo prireditev. Treba je bilo tudi dobiti dovolj prostovoljcev, ki so pomagali, da je bila prireditev iz­peljana kar se le da dobro. Med drugim so pomagala tudi medvoška gasilska društva. Vodja prireditve Znotraj društva je bilo treba najti tudi vodjo prireditve. Prvo Noc parkeljnov v Gori-canah je vodil Uroš Knific, ki je s pomocjo drugih clanov odlicno izpeljal prvo prire­ditev. Na prireditvi je nastopilo 120 parkeljnov iz Slovenije, Avstrije in Italije. Udele­žilo pa se je je okrog osemsto obiskovalcev, ki so bili nad prireditvijo zelo navdušeni. Pred zacetkom priprav na drugo noc parkeljnov se je zamenjal tudi vodja prireditve. V velike cevlje je leta 2013 stopil Nejc Bergant. Potrebnih je bilo veliko vec priprav, saj so takrat prevzeli na lastna pleca tudi celotno gostinsko ponudbo. Prireditev pa je tudi zrasla, saj je bilo dvesto nastopajocih in si jo je ogledalo že okoli dva tisoc obi-skovalcev. Pred tretjo nocjo parkeljnov se je zopet menjal vodja prireditve. To je postal Jakob Knific, ki sedaj že pet let vodi prireditev, ki iz leta v leto raste, tako po številu nastopa­jocih, ki jih je sedaj že prek 450, kot tudi po številu obiskovalcev, ki jih je okoli osem tisoc. V slogi je moc Najvecja tradicionalna etnološka prireditev v obcini Medvode je živ dokaz, da je v slogi moc. Za njeno izvedbo skrbi kar nekaj clanov Turisticnega društva Goricane - Vaše vse leto, na dan prireditve jim na pomoc priskocijo prijatelji in prostovoljci, clani društev ter nekatera gasilska društva iz medvoške obcine. Skupno sodeluje na prireditvi vec kot 150 prostovoljcev in brez njih nikakor ne bi bilo tisoce zadovoljnih obrazov obiskovalcev, ki vsako leto pospremijo mimo-hod strašljivih peklenšckov, ceprav vremenske razmere prireditvi niso bile vedno naklonjene. Zahvala gre tudi vsem stanovalcem ob trasi, ki potrpežljivo dajo so-glasje za izvedbo prireditve. Dogodek povezuje mladino. Pred drugo nocjo parkeljnov so se organizirali in uredili prostore, jih prebarvali in si ustvarili t. i. »PEKÚ«, v katerem se clani turisticnega društva družijo in »kujejo« nove ideje. Vsa leta pa je bil poseben izziv financna pokritost prireditve. Noc parkeljnov je velik dogodek, kar zahteva tudi visoke stroške, za katere pa vsako leto priskocijo na pomoc številni donatorji, sovašcani z opravljenimi raznoraznimi uslugami, del prireditve pa pokrijejo tudi s sredstvi obcine Medvode, od katere sredstva prejmejo preko razpisa. Logotip Pred prvo nocjo parkeljnov je bilo treba za dogodek pripraviti graficno podobo, ki se je uporabljala za vsa oglaševanja. Pri pripravi prvega reklamnega gradiva je pomaga-la slikarka Andreja Eržen. Po dobro izpeljani prvi Noci parkeljnov v Goricanah pa se je zamenjal tudi logotip dogodka, kateri je v uporabi vse do danes. Logotip 1. Noci parkeljnov Logotip Noci parkeljnov Oglaševanje prireditve Treba je bilo izpeljati obsežno akcijo obvešcanja s plakati in obiskovanjem medijev, kot so: radio Sora, medvoška kabelska televizija, nacionalna TV in POP TV. Po vec uspešnih prireditvah ni vec potrebno tako agresivno oglaševanje, saj je Noc parkel­jnov v Goricanah dobila pomembno mesto v slovenskem kulturnem prostoru na po­drocju ohranjanja ljudskih obicajev v okviru nesnovne kulturne dedišcine. Noc parkeljnov SOBOTA 19.11.ob 18h Zabavali vas bodo veseli SVATJE JAVNI ZAVOD SOTOJE MEDVODE Projekt sofnancira Ob.ina Medvode Turisti.no društvo GORIANE - VAŠE in o.goricane@gmail.com SLOVENIJA HRVAŠKA ITALIJA AVSTRIJA 7 24.11. ob18h SOBOTA Turisti.no društvo GORI.ANE - VAŠE info.goricane@gmai .com SLOVENIJA HRVAŠKA ITALIJA AVSTRIJA ŠVICA JAVNI ZAVOD SOTO.JE MEDVODE Projekt sofnancira Ob.ina Medvode Oglasni video V Babji luknji, votlini v Goricanah, so posneli oglasni video, ki so ga predvajali v na­povedniku prve prireditve. https://www.youtube.com/watch?v=VJ5ZWusD0Ws Direktor fotografije: Žiga Kovac, snemalca: Max Petac in Žiga Kovac, montaža: Matej Sušnik, asistent režije: Žiga Mrak. Posneto v Babji luknji v Goricanah, oktobra 2012. Medijski odzivi Prireditev je dobro medijsko podprta že od zacetka. Vsako leto jo v svoj program umestijo skoraj vsi vecji slovenski mediji. Prireditev ima zanimivo tematiko, saj se dotakne slehernega cloveka, ki ima na ta obicaj dobre ali slabe spomine. Zaradi tega in pretekle dobre izpeljave so bila vrata prireditvi v medijski prostor široko odprta. Raznorazne promocijske aktivnosti so se odvijale na RTV Slovenija, v porocilih, v oddaji Dobro jutro, kjer je skupina Goricanski parkeljni vsakoletni gost, na Radiu 1, radiu Gorenc, radiu Veseljak, radiu Sora, radiu Hit, radiu Antena ter na Planet TV, POP TV, TV Medvode ... Pred drugo Nocjo parkeljnov v Goricanah so v oddaji Vid in Pero šov nastopili tudi parkeljni in so bili prava senzacija. Na Miklavžev god leta 2015 so clani TD sodelovali v radijski oddaji Sledi casa na prvem programu Radia Slovenija: https://radioprvi.rtvslo.si/2015/12/parklji-grozljive-miklavzeve-sence/. V oddaji Dobro jutro V oddaji Vid in Pero šov Planet TV Radio 1 Vsako leto se Turisticno društvo Goricane - Vaše v okviru Turisticne zveze Medvode predstavlja tudi na sejmu Alpe Adria v Ljubljani. Na sejmu se poleg ostalih prireditev daje velik poudarek prireditvi Noc parkeljnov v Goricanah. Na stojnici so vsako leto razstavljene maske, ki privabljajo pozornost mimoidocih, ki kažejo veliko zanimanje za prireditev. Tehnicna izvedba Tehnicne priprave na izvedbo potekajo v tednu pred prireditvijo. V torek ali sredo pred nocjo parkeljnov pridejo postavit šotor velikih dimenzij, ki sega od desnega kri-la zgradbe KS pa vse do ceste, tako da je en vogal na umetnem podstavku v neposre­dni bližini asfaltirane ceste. Kakšen dan prej se postavita tudi ozvocenje in osvetli­tev trase mimohoda v dolžini osemsto metrov. Te postavljene pripomocke je seveda treba varovati in tu stopijo skupaj možje iz vasi, ki vršijo predvsem nocno varovanje. Že dan prej ali dopoldne pred prireditvijo se postavi ogromen šank, klopi in mize se razdelijo po prostoru, tako da je vse pripravljeno za žur. Na sam dan prireditve se postavijo tocilne hišice, tako imenovani jurcki, v katerih brhka dekleta poskrbijo v glavnem za gašenje žeje. Za hrano poskrbi zunanji izvaja­lec, ki s svojo ekipo ustvarja okusno hrano, predvsem jedi na žaru, kakor tudi hre­novke, kranjske klobase, pomfri in palacinke. Postal je že legendaren spremljevalec te velike goricanske prireditve – to je nepogrešljivi Pecko iz Rakovnika. Trasa prireditve Najprej je prireditev potekala po goricanskem klancu s ciljem pri prireditvenem šo­toru na plošcadi pred KS. To je zadostovalo za nekaj let, potem pa je postala pri­reditev prevelika za to obliko delovanja. Zdaj že nekaj let sprevod krene od podje­tja Cementni izdelki Jarc v Vašah, ki prirediteljem velikodušno ponudi gostoljubje starta, preoblacenja in parkirišca gostujocim skupinam. Nato gre sprevod razigranih parkeljnov po klancu navzgor mimo gradu, kjer je po ozvocenju predstavljena vsaka skupina. Ker je prireditev mednarodna, napovedovalec v vec jezikih – slovenskem, nemškem, italijanskem, hrvaškem in angleškem, napove skupino v jeziku kraja, od koder prihaja. Potem se trasa prevesi navzdol po klancu vse do Mraka, kjer jih prev­zame avtobus in pripelje na izhodišce v Vaše. Mednarodno sodelovanje Vsako leto povabijo vec kot 120 skupin parkeljnov iz osmih držav. Pri tem pomaga Jože Mohar, clan TD, ki dobro govori nemško. Predstavijo se skupine iz Sore – Sor­ške hudobe, ki vsako leto pripravijo poseben program, parkeljni iz Zbilj, Hraš, Moš, Preška hudobija, Parkeljni iz Brodov, iz Železnikov, iz Kanala ob Soci. Posebno po­zornost pritegnejo parkeljni iz Podkorena, znani po tem, da se zlasti radi najprej gro­zece približajo damam, nato pa jih prijazno pobožajo s sajastimi rokavicami. Poleg slovenskih so bile še skupine iz avstrijskih Oberdörfa in St. Jakoba, italijanske Tablje (Pontebba), iz Švice in hrvaškega Sv. Martina na Muri. Nastop skupin Parkeljni v mimohodu predstavijo maske in opremo svojega kraja, s tem pa tudi zgo­dovino in navade. Velikokrat pa obicaj oblacenja v hudobce prehaja iz roda v rod, z dedov in ocetov na otroke in vnuke. Teža kostuma presega trideset kilogramov, pod masko vlada neznanska vrocina, za rjovenje in strašljive podvige pa je treba imeti kar dovolj kondicije. Obiskovalci Kulturno-etnološko prireditev, ki ohranja dolgoletno zgodovino miklavževanja v Goricanah, vsako leto obišce vec tisoc obiskovalcev, ki si lahko ogledajo prikaz sta­rih obicajev in predstavitev kulture in navad. Na prireditvi se skupine parkeljnov predstavijo obiskovalcem v obliki mimohoda, kjer vsaka s svojo tocko pricara pravi spektakel. Po nastopu sledi zabava Po preoblacenju pa skupine – sedaj v prepoznavnih jopicih vsake skupine – pridejo na prireditveni prostor, kjer ob bucni podpori svojih navijacev prejmejo plakete za udeležbo. Za pijaco in hrano je poskrbljeno tako za udeležence sprevoda kakor tudi za gledalce. Ob zvokih priznane glasbene skupine pa zabava oziroma rajanje traja pozno v noc – skoraj do jutra. Do sedaj so nas zabavale sledece skupine: Veseli svatje, Dejan Vunjak in Brendijeve barabe, Marko Vozelj in Mojstri. Po zabavi pa pospravljanje Moramo omeniti tudi to: ko gre zabava v zgodnjih jutranjih urah h koncu, se zacne pospravljanje in cišcenje. Tu sodelujejo v glavnem vsi razpoložljivi prostovoljci in sokrajani, tudi tisti, ki so imeli redarske funkcije na prireditvi. Naslednji dan ali pa dan kasneje na prireditev spominjata le prazen velik šotor in od gledalcev pohojena trava, ce seveda v tem casu kraja prireditve ne pobeli sneg, kot se je že tudi zgodilo. Gostovanja Od leta 2012 dalje je skupina Goricanskih parkeljnov povabljena na številna gosto­vanja, tako doma kot tudi v tujino. Že od takrat se z veseljem udeležujejo gostovanj v Podkorenu in v Kanalu ob Soci. Tam sta edini tovrstni prireditvi pri nas, v tujino pa hodijo v italijansko Pontebbo, Coccau, avstrijski Oberdorf ter v hrvaški Sveti Martin na Muri. Ob teh priložnostih se organizira avtobusni prevoz in poleg skupine parkeljnov se gostovanja radi udeležujejo ostali clani turisticnega društva, pa tudi prostovoljci. Dobrodelnost Goricanski parkeljni so med Nocjo parkeljnov v Goricanah in potepanjih po sose­dnjih državah s svojim strašenjem porednih otrok (in odraslih) ustvarili nekaj dobic­ka. Po posvetovanju s strokovno službo so presežna sredstva v anonimnosti izrocili materialno ogroženim obcanom oziroma njihovim družinam ter jim na ta nacin zaželeli vesele praznike in srecno novo leto. Idejo, da se zaznamuje 50-letnica miklavževanja, je dal Marko Sušnik. Ekipa TD Goricane - Vaše v sestavi: Jakob Knific, Štefan Rogelj, Vida Bališ, Gašper Knific, Gašper Bokan, Marko Sušnik in Jelka Sušnik se je lotila dela. Brez arhivskih fotogra­fij miklavževanj ge. Djurdje Bergant, te knjige ne bi bilo. Hvala vsem za cas, ideje in potrpljenje. Viri in literatura: Niko Kuret, Praznicno leto Slovencev, druga knjiga, 1989 dr. Pavle Zablatnik, Car letnih casov, 1984 Daniela Jaklic, Izdelovanje mask parkeljnov v Goricanah, seminarska naloga, 2016 Slovenske pravljice; zbrala in uredila Jana Unuk, 2002, https://sl.wikipedia.org/wiki/Sveti_Miklav%C5%BE_in_parkelj http://www.kapitelj.com/sveti_nikolaj_miklavz_6.december.html https://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/0354-0316_5_kuret_sredozimske.pdf © Turisticno društvo Goricane - Vaše Koordinator projekta: Jelka Sušnik Besedilo: Marko Sušnik, Milan Jamnik, Dominik Lapanja, Gašper Knific, Jakob Knific, Boštjan Luštrik Fotografije: Djurdja Bergant, Žiga Živulovic jr./Bobo, Borut Živulovic/Bobo, Peter Košenina, Miro Majcen, Dominik Lapanja, Drago Blanuša, Milan Jamnik, Marko Sušnik, Peter Kuralt, Karel Luštrik, Borut Zor, Jasna Kralj, Max Petac Lektorirala: Marjeta Žebovec Prelom: Franci Kastelec Tisk: MediaPrint Naklada: 250 izvodov Izdajo knjige je sofinancirala tudi obcina Medvode Goricane, 2019 CIP - Kataloški zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 398.332.412(497.4Goricane) ZLATA tradicija miklavževanja v Goricanah / [besedilo Marko Sušnik ... [et al.] ; fotografije Djurdja Bergant ... et al.]. - Goricane : Turisticno društvo Goricane - Vaše, 2019 ISBN 978-961-290-571-2 1. Sušnik, Marko, 1954­COBISS.SI-ID 302404096