ems __
poročevalec
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE
Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem.
Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije: Vido Repanšek.
Glasilo izhaja v nakladi 14.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 34, Domžale, p. p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 34. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in iredaod 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega .sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale.
24. XI. 1986, LETO XXIV, ŠTEVILKA 16
Ob
dnevu republike
Te dni praznujemo največji državni praznik — 29. november Dan republike. Spomini segajo v čas 2. svetovne vojne, ko se je iz ruševin stare Jugoslavije rodila nova, federativna država jugoslovanskih narodov. Konstituiranje nove države je bilo posledica in dosežek oboroženega boja proti okupatorjem in revolucionarnega boja za spremembo kapitalistične družbene ureditve. Sklepi II. zasedanja AVNOJa 29. 11.1943 so zajeli dosežke naše revolucije in jim dali državotvorno obliko. Postavljeni so bili temelji federativne ureditve, določena je struktura prihodnje državne skupnosti, ki je že med I. in II. zasedanja AVNOJa označena kot svobodna in bratska skupnost Srbije, Črne gore, Hrvatske, Slovenije, Bosne in Hercegovine, Makedonije. Uresničena je bila pravica do samoodločbe narodov — pri slovenskem narodu je pravica do samoodločbe izhajala iz pravice do združitve delov našega naroda ločenih
z državnimi mejami po 1. svetovni vojni in z odločitvijo za državno zvezo z drugimi narodi Jugoslavije. Ta drugi vidik samoodločbe je bil prisoten v sklepih najvišjega organa Osvobodilne fronte, zlasti pa v programskem sklepu z dne 1. novembra 1941. V njem je rečeno, da stoji OF na stališču naravne in usodne skupnosti jugoslovanskih narodov, da ne priznava razkosanosti Jugoslavije, ter da bo z vsemi silami
delovala za slogo in enotnost njenih narodov. Slovenska delegacija je na II. zasedanju ANOJa posebej izpostavila, da priznanje pravice do samoodločbe ne bo povzročilo razkola med jugoslovanskimi narodi.
Te načelne zgodovinske odločitve slovenskega in drugih narodov Jugoslavije so aktualne tudi danes, ko razpravljamo o vzrokih in razlogih ekonomske in družbene krize, in ko iščemo poti iz nje tudi s spremembo ustave. Nujno je, da pri tem upoštevamo zgodovinske in revolucionarne osnove naše države in njene družbene ureditve. Vodilne sile naše revolucije — nedvomno je bila v njih nosilka KPJ — so znale mobilizirati v boju proti okupatorjem in domačim izdajalcem vse napredne ljudi: proleta-riat, kmete, inteligenco. Vsa zverinstva in vse oblike nasilja niso mogle zadržati tega vseljudskega gibanja in boja. Ta revolucionarni polet se je nadaljeval po osvoboditvi z obnovo, z industrializacijo in z onemogočanjem notranjih in zunanjih nasprotnikov. Družbena lastnina proizvajalnih sredstev in samoupravljanje ter hiter razvoj proizvajalnih sil sta v
celoti preoblikovala našo družbo.
Sedanja faza preobrazbe naše družbe mora izhajati predvsem iz dialektičnega prehoda, ki bo vsebinsko razrešil današnja nasprotja ter omogočil prehod v višjo organiziranost, pri čemer pa bodo upoštevane pravice narodov Jugoslavije do lastnega razvoja, kulture in jezika.
Tudi v naši občini se v določeni obliki in stopnji odraža sedanje gospodarsko in družbenopolitično stanje. Razvoj občine je viden, čeprav je omejevan z ukrepi kratkoročne in dnevne družbenoekonomske politike. Dosežki v letošnjem letu so vzpodbudni. Prav pred dnem republike bomo bogatejši za ieie pridobitve: novi prostori Občinske matične knjižnice, nova kinodvorana, nov most čez Račo med Selom in Vrhpoljem, rekonstruirano križišče v Domžalah; nedavno pa smo odprli nov vrtec v Mengšu. Sprejet je tudi srednjeročni plan občine, ki zagotavlja vsklajeno reševanje naših skupnih nalog ter ciljev OZD in KS, s tem pa tudi ciljev vseh delovnih ljudi in občanov v občini.
V kolikor bomo dojeli in upoštevali veličino in zgodovinsko poslanstvo 29. novembra 1943 — Dneva republike, potem bo naša odločitev v sedanjem trenutku realna in tudi vizionarska in spet bomo odločno tlakovali pot naši družbi v bogatejšo prihodnost. Predsednik
Skupščine občine Domžale Peter Primožič, dipl. pravnik
Pred programsko sejo občinske
konference SZDL Domžale
Učinkovitost naše občinske organizacije SZDL kakor tudi krajevnih organizacij SZDL je mogoče preveriti predvsem po tem, kako smo se odzivali na posamezna življenjska vprašanja in koliko smo tudi prispevali k njihovemu razreševanju. Ugotovimo lahko, da je bilo obdobje, ki ga ocenjujemo, polno vprašanj in aktualnih zadev, ki smo se jih lotevali, pa najsi gre za pripravo in izvedbo volitev, javno razpravo in sprejemanje planskih dokumentov, ali pa za razreševanje drobnih, a pomembnih problemov katerekoli izmed 27 krajevnih organizacij.
Naša aktivnost je bila v tem obdobju v zelo veliki meri namenjena pripravam in izvedbi volitev v delegatske skupščine. Ob upoštevanju nove oz. delno spremenjene volilne zakonodaje ter nekaterih novosti pri volilnih postopkih smo predvsem vzpodbujali dosledno uresničevanje demokratičnosti pri evidentiranju in v predkandidacijskih in kandidacijskih opravilih. Posamezne kadrovske rešitve smo povezovali s potrebami sedanjega časa, s sposobnostmi, znanji in pripravljenostjo posameznika za opravljanje odgovornih dolžnosti.
Skupna seja Občinske konference SZDL in Občinskega sveta ZSS je pokazala, da so tako priprave kot sama izvedba volitev v naši občini potekale ugodno, precejšen premik pa je bil že v tazi evidentiranja narejen pri usposabljanju delegatov, saj smo že v seznanjanje s temelji delegatskega sistema in njegovim delovanjem pritegnili precej evidentiranih.
V vseh planskih dokumentih, katerih osnutki so bili obravnavani v vseh temeljnih okoljih, saj sta sindikat v združenem delu. SZDL pa v krajevnih skupnostih v tem obdobju zeio okrepila svoje aktivnosti v vsebinski in konkretni javni razpravi, ki je posegla na vsa področja našega življenja in dela. Na taki osnovi nam je skoraj v celoti uspelo, da so naši planski dokumenti strnili vsa hotenja in prizadevanja delavcev, delovnih ljudi in občanov-, na tak način, pa so naši planski dokumenti tudi zagotovilo za skladnejši razvoj vseh dejavnosti, ki uresničujejo celovite interese in potrebe delovnih ljudi ter pogojev za njihovo zaposlovanje in prebivanje.
Tako kot v vseh dosedanjih obdobjih, je tudi v letu 1986 Predsedstvo OK SZDL Domžale, njegovi organi, patudi OK SZDL Domžale sproti spremljali stanje na področju gospodarjenja, kjer v naši občini ne ugotavljamo velikih problemov in odstopanj, SZDL je vseskozi opozarjala na dosledno uresničevanje dolgoročnega programa ekonomske
stabilizacije, pri tem pa je glede na stanje v naši občini posebej izpostavljala še:
— odpravljanje nekaterih slabosti v združenem delu (ustreznejša organiziranost, večja delovna disciplina, racionalnejša poraba proizvodnih sredstev)
— dosledno uresničevanje sprejetih stabilizacijskih programov,
— doseganje resolucijskih načrtov (delitev sredstev za OD, doseganje ciljev začrtanih gospodarskih ciljev posameznih DO)
— izdelava programov aktivnosti za sanacijo razmer na področju delitve OD,
— selektiven pristop k razreševanju problematike posamezne DO oz. TOZD
— za razreševanje problematike po delegatski poti.
Dejavnost naše organizacije je bila usmerjena v preteklem letu predvsem v zagotavljanje družbenih in političnih pogojev za tako gospodarjenje, ki bo mobiliziralo kar največ delovnih ljudi in občanov, ki bo z
naslonitvijo na lastne sile omogočilo več ustvarjalnega dela, več učinkovitejšega gospodarjenja ter doslednega nagrajevanja po rezultatih dela.
SZDL se je v naši občini aktivno vključila tudi v javno razpravo o KRITIČNI ANALIZI DELOVANJA POLITIČNEGA SISTEMA SOCIALISTIČNEGA SAMOUPRAVLJANJA, v okviru katere smo spregovorili tudi o analizi razvojnih možnosti KS v naši občini. Pri razvijanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja smo največ pozornosti namenili uresničevanju delegatskega sistema, ki je s prehodom v novo mandatno obdobje ponekod takoj zaživel, v nekaterih temeljnih okoljih pa bodo morali to doseči z doslednejšim delom. Posebna skrb je bila namenjena tudi vlogi družbenopolitičnih organizacij v skupščinskem sistemu, kjer smo si prizadevali, da bi naša stališča uveljavljali skozi temeljne delegacije tako zbora KS kot zbora združenega dela in ne le skozi družbenopolitični zbor. Programska konferenca bo ocenila delo vseh organov
naše organizacije, ki so vsak na svojem področju sproti razreševali aktualno problematiko, zato omenimo le še prizadevanja vodstva OK SZDL Domžale, da bi se uveljavile take oblike dela, v katere bi vključevali kar največ delovnih ljudi in občanov in tako opravičili vlogo SZDL kot najmnožičnejše organizacije. Ta naša vloga se je najneposred-neje potrdila v krajevnih organizacijah SZDL, kjer so zlasti pri pripravi planskih dokumentov organizirali vrsto »sekcijskih razprav«, ki so jim bile v pomoč tako pri pripravi planskih dokumentov kot pri iskanju resničnih interesov in potreb njihovih krajanov. Tudi v okviru občinske organizacije smo pripravili vrsto sekcijskih oblik dela, za katere lahko ugotovimo, da so bile različno obiskane, da pa so pokazale, da so zlasti problemi zagotavljanja ustrezne komunalne infrastrukture v ospredju, zato ni čudno, da so bile prav sekcijske razprave s to problematiko najbolj obiskane in tudi najbolj odmevne. Tako smo v različnih oblikah obravnavali:
— Problematika štipendiranja v občini Domžale
(Svet za vzgojo in izobraževanje je bil nosilec sekcijske oblike in je na eni izmed svojih sej že ocenil uresničevanje sprejetih sklepov.)
— Delavska v združenem delu — delegatka — družbenopolitična delavka — aktivistka
(okrogla miza, ki jo je pripravil Svet za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položaja žensk je bila namenjena obe-ležitvi 8. marca in je bila pripravljena skupaj z OS ZSS).
— Aktualne naloge na področju nadaljnjega razvoja PTT omrežja v občini Domžale
(Nosilec sekcijske razprave je bil Koordinacijski odbor za družbeno planiranje stabilizacije in varčevanje. To je bila najbolje obiskana sekcijska razprava, katere sklepi se že konkretno uresničujejo v praksi — izgradnja PTT prizidka, telefonska centrala, zbiranje naročnikov ipd.).
— Programiranje in financiranje dejavnosti organizacij za tehnično kulturo v občini Domžale
(Nosilec je bil Koordinacijski odbor za družbene organizacije in društva. Na tej sek-cijski razpravi je bila sprejeta vrsta usmeritev za razrešitev problematike financiranja tehnične kulture v naši občini, ki pa se kljub sprejetim dogovorom nekateri ne uresničujejo.)
(Nadaljevanje na 2. strani)
Skupščina občine Domžale in družbenopolitične organizacije vabijo na
PROSLAVO ob 29. novembru — dnevu republike
Prireditev bo v sredo, 26. 11. 1986 ob 18. uri v stari kinodvorani v Domžalah.
Vabimo delovne ljudi in občane, da ob našem državnem prazniku izobesijo zastave in tako prispevajo k lepšemu videzu kraja ob našem državnem prazniku.
PRIREDITVE OB DNEVU REPUBLIKE
Ob dnevu republike bo v občini pripravljenih več prireditev, svečano pa bodo odprli tudi nekaj objektov:
— SREDA, 26. 11. 1986 ob 16. uri otvoritev novega mostu na cesti proti Vrhpolju.
— SREDA, 26.11.1986 ob 18. uri slavnostna prireditev ob dnevu republike v stari dvorani Kina Domžale.
— SREDA, 26. 11. 1986 ob 19. uri svečana otvoritev knjižnice v prostorih nekdanje šole Venclja Perka, Ljubljanska 62.
— ČETRTEK, 27. 11. 1986 otvoritev nove kinodvorane oz. večnamenskega prostora v centru Domžal.
— PETEK, 28. 11. 1986 ob 12. uri otvoritev novega križišča v centru Domžal.
Stanko Grčar Narcisa Kuhar Jaka Smolnikar
Po opravljenih regulacijah, melioracijah, zložbi:
Rudolf Miš
Franc Flere
Janko Kokalj
Ivan Marela
Kmetijska zemlja — da je veselje,..
■
Obiskali smo nekaj kmetov na melioriranem območju Doba, Krtine, Rače, Trojice
Prva sezona, odkar so kmetje prvič po opravljenih regulacijah, melioracijah in zložbi 500ha kmetijskih doslej slabih zemljišč le-te vnovič obdelali, je mimo. Kakšne izkušnje imajo? Kaj pravijo pred zimo? Kako so zadovoljni z zemljo, zemljišči, ki so jih dobili po zložbi? Kakšne so perspektive? Takole so nam Ougovoriii:
Stanko Grčar, kmet iz Doba:
V akciji za boljšo obdelovalno zemljo sem bil ves čas, od vsega začetka. Zemlje imam 5 ha, nekaj je imam tudi v najemu. Mislim, da je le dobro, če obdelovalna zemlja »pride skupaj«. Potrebno je seveda, da še narava dokončno pove svoje, da najde svojo pot. Takoj seveda ne more biti dobro.
O potrebnosti te melioracije se je govorilo v teh krajih že dobrih 100 let. Treba pa je reči, da je ob mnogo dobrih stvareh tudi še marsikaj slabega oz. takega, kar ni v redu, tako da vsi ljudje vendarle v tej stvari niso zadovoljni.
Narcisa Kuhar, kmetica iz Doba:
10 ha nekako imamo obdelovalne zemlje. Z vsemi temi ukrepi, ki so bili res potrebni, smo po eni strani zadovoljni, po drugi pa ne. Mnogo je še pomanjkljivosti, napak, mnogo je pa tudi še takega, kar je bilo v procesu zbiranja zemljišč obljubljeno, vendar do danes še ni bilo uresničeno.
Janko Kuhar, kmet iz Doba:
Če vam po pravici povem, je težko presojati kakšno delo smo vsi skupaj opravili. Letos smo pospravili šele 1. košnjo. Čas bo pokazal! Kar zadeva mene in mojo kmetijo lahko povem, da sem »noter dal« 3,5 ha zemlje, »ven« pa dobil nekaj manj kot 3 ha. Moti me pa to, ker doslej še nismo dobili nobenih definitivnih odločb, ustreznih papirjev, zemljiško-knjižnih potrdil.
Na moji sedanji parceli je ta čas še veliko vode, pa okolje je nekako brezoblično, manjka vetrobranov; bolj nezadovoljen kot pa ne, sem!
Jaka Smolnikar, kmet iz Gorjuše:
Z gozdom vred posedujem 9 ha zemljišč. 5 ha sem dal za zložbo, ven pa dobil pol hektarja manj. Seveda je bilo treba vse nanovo: od ureditve zemljišča, kultiviranja, odstranitve kamenja, setve travišča. . . Zgolj seme za travo me je veljalo 20 starih milijonov. Travišče se je lepo prijelo; voda ne poplavlja več. Obetajo, da ne bo več metlja-vosti, ki je doslej zelo zmanjševala prirastek,
Zemljica, zemljica... Domala vsi kmetje s katerimi smo se pogovarjali in so sodelovali v melioracijah in prispevali zemljišča za zložbo se strinjajo, da je zemlja že v enem letu bogato obrodila. Izrekajo pričakovanja, da bo v prihodnje še bolje.
(Nadaljevanje s 1. strani)
— Problematika kmetijskega zadružništva v občini Domžale
(Nosilec je bil Svet za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu, v gozdarstvu in na vasi. Na tej sekcijski obliki so sodelovali tudi predstavniki občin Kamnik in Ljubljana-Be-žigrad, nekatere usmeritve oz. sklepi so že bili vključeni v srednjeročni plan občine.)
— Aktualne naloge na področju nadaljnjega razvoja proge Ljubljana—Domžale—Kamnik in železniškega prometa za območje občine Domžale
(Nosilec je bil Koordinacijski odbor za družbeno planiranje, stabilizacijo in varčevanje, sodelovali so tudi predstavniki občine Kamnik, nekateri sklepi se že uresničujejo oz. so realizirani.)
— Problematika zdravstvenega varstva v občini Domžale
(Nosilec je Svet za socialno in zdravstveno politiko, problemska konferenca je bila zastavljena kot akcijski dogovor za razrešitev problematike kvelitetnejših zdravstvenih storitev, nadaljnjega razvoja Zdravstvenega doma Domžale, razreševanje finančne problematike Občinske zdravstvene skupnosti kakor tudi ustreznejše organiziranosti Medobčinske zdravstvene skupnosti.)
— Problematika boja proti kajenju
(Nosilec je Koordinacijski odbor za boj
proti alkoholizmu in narkomaniji ter ostalim zasvojenostim. Rezultat teh prizadevanj, ki so bila organizirana v mesecu boja proti kajenju — oktobru je oblikovanje iniciativnega odbora za ustanovitev DRUŠTVA NEKADILCEV v občini Domžale.)
V razreševanju posameznih, često konfliktnih situacij, se je vključevala tudi Občinska organizacija SZDL, pa naj si je šlo za razreševanje problematike v okviru posameznih društev, zvez društev ali pa posameznih temeljnih okolij. To smo razreševali v okviru delovnih prostorov, katerih rezultati so bili največkrat ureditev razmer, v nekaterih primerih pa rezultatov še ni, se pa stvari urejajo.
Programska konferenca bo v letošnjem letu tudi delno volilna, saj bo na njej izvoljen nov sekretar, dopolnjeno pa tudi predsedstvo. Za novega sekretarja OK SZDL Domžale je bila po končanem evidentiranju predlagana tov. Cveta Zalokar Oražem, roj. 1960, profesor, zaposlena na Delavski univerzi Domžale, Knjižnica; je aktivna družbenopolitična delavka, ki je že opravljala najodgovornejše funkcije v ZSMS, je pa že tudi članica Predsedstva OK SZDL Domžale in aktivna tako v KS kot v Kulturni skupnosti.
Za nova člana Predsedstva OK SZDL sta predlagana tov. Franc Capuder iz Lukovice ter tov. Vito Habjan iz KS Slavko šlander.
Vera Vojska
razvoj govedi, prirejo mleka. Škoda je le to, da imamo do vasi Gorjuša tako nezaslišano slabo cesto, ki je ovira za uspešnejše kmetijsko delo na melioriranem področju.
Rudolf Miš, kmet iz Gorjuše:
Vsega 11 ha zemlje imam. Za zložbo sem prispeval 7— 8 ha, ven pa dobil zadovoljivih 5 ha zemlje. Le-to imam še vedno po svoji krivdi na treh koncih. Prav žal mi je, ko vidim,
u« j^- 11 ioiiui ii ai ia .cdiiiju uuiiu, !S3 ..dr'.'JV V".',
skoraj črnica je že. Sei n ga pač polomil. Če bi poslušal komisijo, bi bil še bolj zadovoljen, kot pa sicer sem! Na 40 arov zemlje sem že prvo leto pridelal pšenice toliko, kot še nikdar v življenju. Odlično, četudi niso obetali, da bo dobro.
Kar se mene tiče nimam prav nobenih pripomb, ugotavljam le lahko, da so ljudje zelo krivični, pristranski, zahtevni in nerga-ški. Še največ tisti, ki so sicer k stvari najmanj prispevali.
Franc Flere, kmet iz Krtine:
24 let imam delovne dobe v Toku, pa sem se letos zaradi zemlje odločil, da službo pustim. 5 ha zemlje imam, pa veliko ljubezni in veselja do nje. Vse življenje sem vse svoje prihranke od službe i.i glasbe vlagal v kmetijske stroje, ki mi bodo zelo prav prišli. Trenutno urejujem — ravnam parcelo, saj ima buldožer že kar precej dela ... Na njej želim spomladi zasaditi krompir, za katerega so tukaj dobri pogoji. Pa tudi s še estero drugih kmetov imamo kombajn, tako da upam, na najboljše. Zelo sem srečen, in tudi v velikem pričakovanju, da bodo časi v prihodnje bolj obetavni.
Janko Kokalj, kmet iz Brezovice pri Dobu:
Vse zemlje z gozdom vred je 15 ha, od tega je 8,5 ha obdelovalne. V zložbo sem dal 4 ha in sem ob koncu kar zadovoljen. Stvar je bila dobro narejena, ljudje so tačas zadovoljni, vrašanje pa je, kako bo takrat, ko bo vsa reč tudi davčno dorečena. Sedaj je šlo za zemljo najnižje vrste, odslej pa bo to kmetijska zemlja najmanj druge kakovosti. Ob tem, ko sem vesel, da ne bo več povodnji, ki so odnašale seno, blata, ki ga je naneslo na travnike, metljavosti ki je v živinoreji naredila ogromno škodo pa se kot ostali bojim hudih, nepričakovano velikih davčnih obremenitev.
Ivan Mereia, kmet iz Žej pod Trojico:
Zemlje imam približno 12 ha, od tega je obdelovalne 7 ha. V melioracijski postopek sem dal cca 1 ha in približno toliko tudi dobil zemljišča. Letos sem imel na melioriranem zemljišču koruzo, ki je zelo dobro obrodila. Še nikoli je nisem imel toliko! To je rezultat. Poglejte, tudi pšenica, ki je tod nikoli nismo mogli imeti, je odlično obrodila. In že kar prvo leto!
Vesel sem in to veselje deli še 6 kmetov na Zejah, ko vidimo da je iz skupnega truda in prizadevanja izšel velik uspeh. Dela bo še veliko, moral sem potrositi že precej apna, veliko ga bo še treba, pa tudi stroškov še nekaj; perspektiva je pa le dobra in obeti tudi!
M.B.
Nov most v krajevni skupnosti Vrh polje Zalog je za to krajevno skupnost pomembna komunalna obogatitev. Svečano ga bodo odprli v sklopu prireditev ob dnevu republike.
Tudi letos novoletne prireditve
Tudi letos nameravajo v Domžalah prizadevni turistični delavci nadaljevati pred nekaj leti začeto1 novoletno razpoloženjsko tradicijo — organiziranje novoletnega sprevoda Dedka Mraza in drugih spremljajočih prireditev (vsakoletna prireditev v Hali Komunalnega centra).
Določili so tudi ze datuma. Tako bodo novoletni sprevod pripravili v:
— NEDELJO, 28. 12. 1986
— TOREK, 30. 12. 1986
Seveda bo tudi letos poskrbljeno za okrasitev kraja, h kateri vabijo že sedaj tudi druge občane in delovne organizacije, potekala pa bo po tradiciji tudi letos v prednovoietnih dneh stojnična prodaja na »štantih«.
Obetamo si skupaj s turističnimi delavci, ki vlagajo mnogo naporov in svoj prosti čas v pripravo prireditev, da se bodo v ta dela vključili tudi drugi občani. Le tako bo moč tudi letos poskrbeti za sedaj že tradicionalno razpoloženjsko prednovoletno vzdušje v Domžalah.
Cepljenje proti gripi:
Neobvezno -zelo koristno
vendar
Za jesensko-zimsko obdobje 1986—1987 je predvideno neobvezno cepljenje proti influenci. Dosedanje izkušnje v SR Sloveniji kažejo, da je cepljenje edini ukrep, ki zagotavlja določeno stopnjo individualne in kolektivne zaščite ter ima poleg zdravstvenega tudi ekonomski pomen, saj v primeru epidemije ne pride do večje odsotnosti z dela in zastojev v proizvodnji.
Za cepljenje je na razpolagi inaktivirano ali mrtvo cepivo proti gripi, ki vsebuje soje virusa influence, ki bodo povzročili morebitno epidemijo.
S tem cepivom lahko cepimo odrasle in otroke od 7. leta starosti dalje. Posebno je priporočljivo za cepljenje starejših od 60 let, bolnikov s kroničnimi obolenji srca, dihal in metabolizma ter bolnikov pri katerih ne obstajajo kontraindikacije za cepljenje.
Cepimo z dvema dozama po 0,5 ccm v presledku enega meseca, subkutano v predelu nadlahti.
Cena 2 x popolnega cepljenja z mrtvim cepivom je 2.661,00 din. Delovne organizacije, ki imajo obratno ambulanto ter vse šole plačajo samo cepivo (122,00 din).
Cepljenje posameznih zainteresiranih občanov bo organizirano v ambulantah ZD Domžale, cepljenje v večjih kolektivih pa bo potekalo po dogovoru z delovnimi organizacijami.
Vakcinacija naj bo čimbolj množična, ker je od višine odstotka cepljenih oseb odvisna zaščita prebivalcev pred boleznijo.
V primeru slabe zainteresiranosti ter manj kot 70 odstotkov prijavljenosti, cepljenje po delovnih organizacijah in šolah ne bo organizirano. Prijave vseh zainteresiranih kolektivov pošljite najkasneje do 25. 11. 1986 na zgoraj navedeni naslov.
Vodja TOZD »SOZV Domžale« dr. Ivo PEVEC
NAŠA AKCIJA
Takole pohojena ograja ob naših delovnih organizacijah ni nobena redkost. Na takih neformalnih izhodih iz tovarne je doslej poleg oseb »odšlo« tudi že marsikaj konkretnega.
Ekipa v nočni patroli na delu.
Odprte posode z barvami, topila, razredčila, krpe, vročina v prostoru; saj to kar kliče po požaru.
Tudi tov. Štefan Patarčec iz Varnosti ima svoje nočne zadolžitve — nadzor nad varnostniki — in varnostjo ponoči.
Nered, brezbrižnost, neodgovornost, zanemarjenost... spremljevalci naše splošne premajhne samozaščitne osveščenosti.
Čisto navadna noč
V naši nočni akciji smo skušali ugotoviti kolikšna je pravzaprav naša družbena samozaščita ponoči, ko vsi počivajo . . .
Dolgo časa so že potekali razgovori o tem, da bi bilo primerno izbrati neko noč, preživeti tistih nekaj nočnih ur z delavci Milice, spoznati specifiko njenega zahtevnega nočnega dela . . . Menili smo, da bomo te dogovore uresničili že v poletnih mesecih, pa je naneslo, da smo noč skupaj z miličniki preživeli ob koncu oktobra v torek, 28. oktobra. Naši prijazni sodelavci so bili fantje s postaje Milice v Domžalah — pomočnik komandirja Stane Šiška, ter miličniki Janez Polesnik, Dušan Sadar in Igor Kanižar. V akciji sta sodelovala tudi požarna inšpektorja Marjan Trobec in Janez Pukl z Inšpekcijskih služb občine Domžale.
Namen akcije je bil normalna kontrola varnosti družbenega premoženja pa tudi pregled požarne varnosti v mesecu oktobru. Z akcijo nismo želeli izpostavljati napak samo določenih OZD.
Ker bi pregled osstalih organizacij pokazal verjetno podobne ali še večje nepravilnosti.
Mamca ne sveti vam ne prva glavna luč, nimate zadnje luči, kako se sploh morete voziti sredi noči, ko je tema kot v rogu. Na fotografiji miličnik pomaga starejši kolesarki usposobiti kolo za nočno vožnjo.
Večer se je začel kot vsak drug, nekje po osmi uri z dogovorom o delu o akciji. Domenili smo se, da se najprej seznanimo z rutinskim delom spremljanja in kontrole prometa. Z redno nočno patrolo, ki naju je vzela s sabo, smo se ustavili v bližini Papirnice Koli-čevo. Pregledi, ki se začnejo že takoj zvečer ob nastopu službe, marsikar pokažejo. Ne gre v toliki meri za represijo, za kaznovanja ali iskanje prekrškov, v večji meri gre za preventivo, opozarjanje na nekaj, kar miličnik opazi in kar lahko pripelje slej ali prej do prometne nesreče. 24°°.
Nekaj ustavljenih osebnih vozil, kontrola dokumentov je stvar rutine, korektnega odnosa obeh: miličnika in ustavljenega voznika. Vsi odpeljejo ob pozdravu miličnika — Srečno — naprej.
23. je ura. Iz smeri Vira pripelje tovornjak. Že od 16. ure je napoti. Iz Poreča je, v Papirnico pa pelje odpadni papir. Tahometer, ki zapisuje prav vse, kar se dogaja z vozilom — pokaže da je voznik vozil normalno, da ni prekoračeval predpisane hitrosti. Tudi dokumenti so v redu in lahko odpelje naprej. Le žarnico na levem sprednem smerokazu bo treba zamenjati.
Naslednji ustavljeni voznik opravlja podobno družbeno potrebno preventivno delo: nadzornik Varnosti Štefan Patarčec je, trenutno pa je na poti preverjanja 20 objektov, kolikor jih bo treba to noč pregledati. V priložnostnem pogovoru z njim zvemo, da je bil tudi sam že v miličniški službi, sicer pa je z delom v Varnosti zelo zadovoljen. Dela v eni noči se kar nabere, saj 60 obiskov različnih mest, koder je potrebna kontrola, nikakor ni mačji kašelj. Vsaj za eno noč ne. Ko se Patarčec poslovi, patrola ustavi voznika nekoliko starejšega Renaulta LJ 158-032. Ob kontroli dokumentov se pokaže, da je prometno dovoljenje že poteklo, da se možakar vozi že nekaj dni brez veljavnih potrebnih papirjev. »Včasih je tako, oa se občani odločijo voziti s takimi dokumenti dokler pač gre. . .« Največkrat se dogaja, da so neveljavni dokumenti splet nepazljivosti, včasih pa se to dogaja name.-noma. Kakor kje . . . Mladi šofer si bo moral pač priskrbeti veljavne dokumente po ustreznem predvidenem postopku za to. Vrnemo se na postajo. Pravzaprav dežurni ugotavlja, da je noč čisto navadna noč. Ne1 dogaja se nič posebej pretresljivega. Zabeleženo ima že prometno nesrečo, ki se je zgodila na večer ob 19. uri v Mengšu na Gorenjski cesti. Kolesarka ni imela zaključne luči na kolesu, posledica tega je bilo trčenje z osebnim avtomobilom. Zlom stegnenice, hujše telesne poškodbe so davek, ki ga morda ne bi plačala, če bi imela popolno opremljeno kolo.
Sicer pa je na postaji že občanka, ki je prišla iskat svojo osebno varnost k miličnikom. Z možem sta pač ob glasnem prepiru šla predaleč, niso padle samo besede . . . Patrulja gre na lice-mesta, kjer močnejši del zakona nekaj časa preprečuje, doklej ga ne prepriča, predvsem pa pomiri. . . Menda bo v redu, tako da se tovarišica vrne domov k možu in zbeganim ter preplašenim otrokom. »Ponavadi je tako,« pripoveduje miličnik, kije opravil že ničkoliko takih intervencij, »kratko vedno potegnejo otroci, ki se jim taki dogoaKi še kako vtisnejo v spomin in oblikujejo počutje mladih let. . . Tudi s tem morajo živeti . . .« Odločimo se, da bomo preostali del noči preživeli na obhodih delovnih organizacij. Kakšna je pravzaprav varnost, zavarovanje družbenega premoženja — te pomembne komponente družbene samozaščite? Pa še ponoči! Kdo ve?
Druga patrulja se je pravkar vrnila iz sam-, skega doma ob usnjarni. Igranje kart za denarje prepovedano. Pa ga je bilo kar nekaj sto starih jurjev v oktobru. Denar preštejejo, naredijo zapisnik. Sodnik za prekrške bo odločil kako bo z njim, kakšen epilog bo dobilo nočno kartanje.
Kot prvega obiščemo varnostnika v Mlino-stroju. Spi. V vratarjevem prostorčku vročina, ki bi potegnila v spanec pravzaprav vsakega. Sam je kriv. Zbudi se, očitno mu je nerodno. Pa bi bilo nerodno tudi lahko vsem
VARNOST NI LE STVAR VARNOSTI!
Stanje, kakršno je v naši družbeni samozaščiti, vsaj kar zadeva varnost — ni dobro. Pa ne da bi kritizirali specializirano delovno organizacijo zaradi enega ali dveh primerov nedobrega dela, pač pa zaradi tega, ker sta samozaščita, to varovanje še vedno le stvar zaposlenih v Varnosti, ne pa nas vseh. Temu — česar nimamo, vsaj ne v znatnejši meri — rečeno podružbljenost družbene samozaščite, kar pomeni, da je stvar vseh nas: tebe, naju, nas . . .
Gojiti tak pristop, da je vse toikar imamo naše, gojiti tako kulturo gledanja na problem, da mora biti prav zato potrebna odgovornost še večja in to je naloga vseh družbenih subjektov, organizacij, vseh tistih, ki so si to kvaliteto v gledanju na problem družbene samozaščite na splošno pri varnosti se posebej — že pridobili.
Varnostniki so si v dosedanjem delu že pridobili mnoge izkušnje, ki bi jih morali, če bi prav hoteli in znali — uresničiti tudi v življenju. Gotovo je, da nekatere mineva pripravljenost nenehno opozarjati na nekaj, kar se v ničemer in nikoli ne spremeni. Ali naj tedaj, ko stvar postane prav zaradi te, ničkolikokrat opozorjene stvari, resna, obtožimo samo varnostnika?
, V Varnosti opravljajo pomembno delo, četudi v lastnih vrstah ne zapirajo oči pred napakami. Predvsem pa je gotovo nekaj, kar se nam je ob nočnih obiskih posebej vtisnilo v vednost: varnostniki Varnosti točno vedo, kaj je njihova dolžnost, kaj smejo in česa ne smejo; kot nas izkušnje z obiskov uče — tisti, ki jim je v delovnih organizacijah zaupana varnos^pa niso člani specializirane varnostne institucije pa skoraj dosledno še tega ne.
Samo v dosedanjih 9 mesecih leta so varnostniki preprečili 8 primerov odtujevanja družbenega premoženja, 5 krat preprečili začetni požar, 10 krat so opozorili na nepravilno ravnanje z družbenimi 'sredstvi, preprečili, zavarovali, zadržali ...
Zaradi vsega omenjenega smemo trditi, da je varnost v njihovih rokah še vendarle neprimerno večja, kot pa če se zahtevne prvine družbene samozaščite v delovni organizaciji lotimo ad hoc, amatersko, dobrovoljno; kot tedaj, ko se nam le zdi kako mora biti organizirana, koi pač tudi ta nebodigatreba in skrb mora biti!
M. Brojan
v Mlinostroju. Nered, neskrb, nevarnost požara. Požarni inšpektor pregleda lakirnico: barve, laki, nekatere posode celo odprte, ne da bi jih delavci ob odhodu z dela zaprli. Pa vročina v prostoru, krpe leže razmetane vsepovsod naokrog ... Vsi pogoji za požar so tu! Pogledamo v še nekaj prostorov, pokukamo v klet. Mlinostrojci — kamor pogledaš resnično sramotno stanje. Tako je, pa najdimo za to tisoč bolj ali manj upravičenih razlogov. . .
Pšata. Kmetijsko posestvo. Nezavarovano je pravzaprav vse, četudi je res, da bi bilo ustrezno varovanje zagotoviti zelo težko. Stroji, gnojiva, škropiva. Hodimo od objekta do objekta. Baterijski snop svetlobe sveti v temo. Požarni inšpektor preverja brezhibnost gasilskih aparatov. Nikjer niko-
gar. Daleč v hlevu gori luč. Tam najdemo čepečega delavca Šmona iz Trzina, ki bedi pri živalih in čaka, da bo prišlo do telitve. Kar osem takih živali je, pa mora biti na mestu. Težko delo je to, pa noč in vse ostalo. Pred časom se je poškodoval, pa je to delo edina možnost zaposlitve. Ni zadovoljen, vendar . . . Tako je pač življenje . . .
Ob vrnitvi pogledamo v Komunalno podjetje na Savski. Varnostnik — vratar je »domač«. Pravzaprav ne ve ničesar: ne kam naj kliče v primeru, ko je potreba, ne koga, niti kako se ravna z gasilskim aparatom. Vozila stojijo v oviro -- če bi bilo treba — da bi nastopila intervencijska vozila.
Brezžična radijska postaja v fičku (ura gre že proti tretji uri zjutraj) je kar vklopljena. Je pač nekdo pozabil, da jo izključi.
V lesenem objektu poslovnem prostoru, prav blizu, koder je nekoč že gorelo, nekdo spi. Rakija v pivski steklenici na tleh. Menda se piše Mijo Knezovič. Tam spi spanje pravičnega z vednostjo vseh . . .
Pregledajo proti požarne naprave. Dve rdeči omarici ob pisarnah sta prazni. Cevi za gašenje preprosti ni, morda so pa nekoč bile, kajti nastavki so vendarle v orni., icah. Nered, nemarnost, neskrb . . . Tudi drugje . . . Denimo v pisarnah, ki bi jim zaslužilo napisati slikovito oceno njihove urejenosti: kot bi padla bomba!
Avtoservis. Varnostnik Rudi Dimic je skrben. Pri Varnosti je že 8 let. Pokaže nam poškodovano ograjo, koder je vstop ali izhod iz tovarne lahko zelo preprost. . . Požarni inšpektor opozori na prenosne gasilske aparate, ki so zapeljani »zatrpani« pred komoro za barvanje. Ironija, vendar tako je . . .Sicer pa je v Avtoservisu še red, kakor smo videli drugje . . .
Na bencinski črpalki stoji tovornjak. Motor teče. Kdovekolikc ur že teče. Voznik spi v kabini spanje pravičnega. Dokumenti pokažejo, da vendarle ni vse v redu. Možakarju je malo mar za litre in litre bencina, ki je za to, da stroj deluje. Nima šoferske knjižice, pa tudi sicer je vse bolj tako — tako . . .
»Le kam bo pisal vse te litre, ki so bili porabljeni, ko je spal?« ugotavljamo . . .
peljemo se v SPB-1, pregledamo v klet ana vozila. Smeti, smrad, nered. Pravo leglo umazanije, pogoji za marsikaj. Le kdo je tukaj gospodar? Ves mogoč material, avtomobili, celo drva in ostalo rišejo groteskne sence naše podzemske neurejenosti. Žal niti ne kaže, da bi bilo v garažah SPB-1 kaj kmalu bolje . . .
Vrnemo se na postajo Milice. Druga Patrulja je obiskala Melodijo. Poroča, da je bila vnovič ugotovljena večja požarna ogroženost, ugotovili pa so tudi, da je moč priti v to DO nemoteno. Odprta vrata zraven ograje se ne dajo zakleniti. Napake se me'nda pojavljajo že dalj časa. Do kdaj. . .
Nočni obhod v Mengšu je pokazal, da je narobe še marsikje . . .
Patrulja je bila tudi v Moravčah. V DO Elektrovod sta delavca na delu spala. Kot varnostnik v Žitu na Viru. Utrujenost je le utrujenost. V Mizarstvo Moravče je nočnemu gostu vse na voljo. Kot marsikje. Denimo na Crnelem v obratu DO Jata, kjer ni nobenega varovanja. Res je pa to, da k sreči ni tako vendarle povsod: denimo v Rašici (Moravče) kjer je bilo — brez pripomb. Prav tako v Plastenki Radomlje. V redu. Vsaj nekaj!
Ko se noč prevesi v zgodnje jutro, se pravzaprav nikjer ne dogaja nič več. Tudi najbolj trdovratni ponočnjaki ležejo k počitku. Mi smo sedli k zaključnemu razgovoru in v kratkem povzeli dogodke skupaj preživete noči.
Kolikšna je naša nočna varnost, zavarovanost, zaščita? Če sodimo po tem, kar smo videli — slaba, preslaba. Očitno je tudi, da je bila že ena sama noč dovolj poučna, saj je pokazala, da potrebujemo vsi skupaj mnogo več odgovornosti pri varovanju našega skupnega premoženja. Le-to je kot smo videli tako fizično kot požarno zelo ogroženo. Preveč, da bi smeli biti še naprej do pomembnih samozaščitnih dejavnosti indiferentni, kot smo bili doslej.
Menda ta noč, kot so dejali miličniki ni bila preveč naporna. Za miličnike. Za naju s fotografom je bila. Precej.
Tekst: M. Brojan Foto: Vido Repanšek
Pričakujemo vaše pripombe, pobude in predloge!
V okviru Sveta za informiranje bo tudi letos potekala javna razprava o predlogu RTV programov v prihodnjem letu. Ker bi v javno razpravo radi pritegnili čim več poslušalcev in gledalcev RTV programov, vas prosimo, da tudi vi sodelujete v javni razpravi.
Pričakujemo vaše pismene predloge in pobude, v mesecu decembru pa bomo pripravili tudi okroglo mizo, na kateri bomo pripombe, pobude in predloge strnili ter jih posredovali RTV LJUBLJANA!
Oglasite se OK SZDL Domžale, Ljubljanska 70, Domžale!
Tema njegovega predavanja v Domžalah je bila:
»Mesto in vloga družbenopolitičnega zbora«
Na pobudo Predsedstva Občinske konference o«.DL ter družbenopolitičnega zbora SO Domžale je Klub samo-upravljalcev naše občine pripravil razgovor na temo DRUŽBENOPOLITIČNI SISTEM SFRJ — mesto in vloga družbenopolitičnega zbora, njegove metode dela in funkcija v skupščini. Razgovor je vodil dr. CIRIL RIBIČIČ, član Predsedstva CK ZK Slovenije. Največja pozornost je bila že v uvodu namenjena vlogi družbenopolitičnih organizacij in uveljavljanju njihovega vpliva preko celotne samoupravne delegatske baze.
Že uvodna razlaga kot tudi kasnejši razgovor sta pokazala, da v občini vlogo družbenopolitičnega zbora pravilno razumemo, da jo v skupščinskem sistemu dosledno uresničujemo, da pa smo premalo aktivni pri uveljavljanju našega vpliva preko naših temeljnih okolij.
V. V.
Dr. Ciril Ribičič na obisku v naši občini.
Srečanje nekdanjih zapornikov in izgnancev
V začetku oktobra je bilo v prostorih SLOVENIJA-LESA Radomlje v organizaciji posebnega odbora, ki v okviru Občinskega odbora ZZB NOV skrbi za nekdanje zapornike in izgnance, srečanje le-teh. Približno 200 udeležencem je najprej v imenu odbora spregovoril predsednik tov. Štele, nato pa je v imenu skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij vse navzoče pozdravil predsednik SO Domžale tov. Peter Primožič. Sledil je kulturni program, v katerem so se predstavili Moški pevski zbor iz Radomelj pod vodstvom tov. Žavbi Arčon ter člani Šolskega kulturnega društva OŠ Radomeljske čete Preserje. V tovariškem srečanju so nato nekdanji zaporniki in izgnanci obudili spomine na težke dni izgnanstva, pa tudi na srečne trenutke vrnitve v domovino in pretekla srečanja. Še zlasti so bili vsi prisotni prijetno presenečeni nad prisrčno gostoljubnostjo kolektiva SLO-VENIJALES in osebja obrata družbene prehrane, ki seje resnično potrudilo za dobro vzdušje vseh udeležencev.
ZATO DO SLOVENIJALES PRISRČNA HVALA!
Poročilo o sredstvih IV. samoprispevka:
Marjan Vidmar šestdesetletnik
Letos praznuje 60 letnico znani domžalski družbenopolitični in športni delavec Marjan Vidmar. Rodil se je v Ljubljani in sicer v napredni 6 članski družini očetu — strojnemu stavcu in mami, ki je bila gospodinja. Marjan se z bridkostjo spominja medvojnih časov, ko je I. 1943 po kapitulaciji Italije izgubil brata. Hudo je bilo. Sicer pa je tudi sam borec od 10. aprila 1942, ko je vstopil v Krimski odred. Ujet je bil, odpeljan v Gonars in od tam ušel v Cepovan v Bazoviško brigado. Kot po domače rečeno je »dal skozi« soško fronto, boje pri Gorici in dobil rang majorja. Svoja partizanska leta je nadaljeval v Slan-drovi brigadi, nato v Zidarškovi. Spremljal je skupino mobilizirancev na Dolenjsko in bil prav na Dolenjskem nekaj časa v zaščitni brigadi Glavnega štaba.
Konec vojne je dočakal v 10. ljubljanski brigadi kot komisar čete, sekretar SKOJA pa je bil na več ravneh.
Po vojni se je obilno udejstvoval v športu, četudi z družbenopolitičnimi aktivnostmi ni prenehal. Bil je aktiven telovadec, lahkoatlet, kegljač, košarkar, nogometaš, bil je skoraj povsod. V tem času je opravljal množico funkcij, kjer je pač menil, da je njegova pomoč koristna in potrebna.
Sedaj že več kot 20 let vodi občinski pogrebni protokol, sodeluje v pripravah in organizaciji borčevskih proslav in prireditev Komunikativen, vedno pripravljen pomagati.
Še na mnoga leta, Marjan Vidmar!
B.
Gradbišče ob šoli v Preserjah
V mesecu septembru je bilo odprto gradbišče tretjega ključnega objekta iz programa IV. občinskega samoprispevka in sicer objekt prizidka k osnovni šoli Radomeljske čete v Preserjah. Investicijska vrednost objekta po cenah iz septembra letošnjega leta znaša ca. 300.000.000 din. Izvajalec del je SGP Graditelj Kamnik, ki je bil tudi izvajalec del pred kratkim odprtega novega vrtca v Mengšu, poleg tega pa je gradil in še gradi več pomembnih objektov v občini Domžale. Projektno dokumentacijo so izdelali IBT TOZD Projektivni biro Ljubljana prav tako IBT vrši tudi strokovno-tehnični nadzor.
V sklopu investicijske vrednosti je zajeta novogradnja prizidka v velikosti 857 mJ netto površin in 141 m2 adaptiranih obstoječih površin, ki so potrebne za funkcionalnost prizidka. V prizidku bo zgrajena samostojna kuhinja s kapaciteto 400 obrokov, večnamenski prostor, garderobe, gospodinjska učilnica ter nekaj prostorov za
ostale namene. Z izgradnjo teh prostorov bomo razrešili pereč problem šolske prehrane, saj kuhinjski prostor obstoječe šole iz sanitarnohigienskih vidikov ni ustrezal ter je bil s strani občinske sanitarne inšpekcije tudi s posebno odločbo zaprt. S predvideno gradnjo se bo vsaj deloma razreševal tudi problem specialnih učilnic, ki
Z mengeške letne programske konference SZDL
Tokrat zelo kritično
Sredi novembra se je v sejni sobi v Mengšu odvijala tudi redna letna programska konferenca SZDL, ki je spregovorila izredno odkrito in kritično o vsej tekoči krajevni problematiki. Delovno predsedstvo so sestavljali Stane Golob, Danica Blejec in Franc Zabret, občinsko SZDL pa sta predstavljala Slavko Pišek in Franc Zabret, ki je hkrati tudi občinski delegat. Letna programska konferenca je bila tokrat pripravljena izredno obširno in tudi temeljito, s podrobnimi referati, zato je toliko večja škoda, da ni bilo pravega odziva s strani krajanov oz. vsaj vseh vodij društev, družbenopolitičnih organizacij, hišnih svetov, delovnih organizacij in ustanov. Delovna poročila so pripravili predsednica KK SZDL Mengeš Angelca Kržan ter člani predsedstva Slavko Pišek, Janez Zibelnik, predsednik sveta KS Peter Janežič, Igor Mlakar in Jože Mlakar.
jih šola nima. V prizidku bo zgrajena učilnica za gospodinjski pouk, s sprostitivijo sedanjega vhoda in jedilnice pa bo sproščena površina, katero bo možno z adaptacijo nameniti za učilnico fizike, kemije in učilnico za tehnični pouk s kabineti Za adaptacijo teh prostorov bo potrebno v naslednjih letih nameniti tudi znatna finančna sredstva iz naslova združene amortizacije osnovnih šol. Kljub izvedbi prizidka bo skupna kvadratura neto površin OŠ RadO' meljske čete v Preserjah še vedno pod prostorskimi normativi Republiške izobra ževalne skupnosti Slovenije, kar kaže na to, da je obravnavana gradnja prav gotovo družbeno-ekonomsko upravičena.
Z realizacijo navedenega objekta bomo realizirali enega od ključnih zastavljenih ciljev iz programa občinskega samoprispevka glede urejanja kuhinj in specilanih učilnic na naših šolah.
Z nami je približno polovica obdobja, ko teče program IV. samoprispevka — bilan ca rezultatov pa je sledeča: odprta je bila nova popolna osnovna šola v Trzinu, novi vrtec v Mengšu, zastavljen je objekt prizidka k OŠ Radomeljske čete v Preserjah, realizirali smo že kar nekaj objektov po KS tudi iz naslova viškov sredstev občinskega samoprispevka. Pred nami ostajata iz programa še dva ključna objekta in sicer: prostorsko razreševanje OS Josip Broz Tito Domžale (predvideno v letu 1987), zagotavljanje 50 % sredstev iz programa občinskega samoprispevka za potrebe domžalskega srednjega šols*' a kot tudi reševanje prostorske problematike na šolah v Dobu in Lukovici (pod plansko postavko iz programa samoprispevka: urejanje specialnih učilnic).
Glede na ugotovitve, da brez ustreznih prizidkov prostorskega problema v Dobu in Lukovici ne bomo mogli razrešiti, teh naložb do konca izteka samoprispevka ne bo možno realizirati, saj končno takšen obseg del tudi ni bil predviden. Zato smo si zastavili cilj, da ob ustreznejši amortizaciji — to pomeni normalni 100% višini amortizacije kot to velja za dtuge objekte — ter ob ,iekaterih drugih virih sredstev, to problematiko razrešimo do konca tega srednjeročnega obdobja. Poleg vsega povedanega pa tečejo številne aktivnosti po vseh KS v naši občini, da čim racionalnejše potrošimo sredstva iz naslova viškov samoprispevka za krajevne programe, ki pa so prav tako pomembni za celotno ob čino Domžale.
Predsednik komisije Preskar Anton
Iz uvodnega poročila predsednice KK SZDL je razvidno, da je bilo delo ves čas usmerjeno v razreševanje problemov delovanja krajevne samouprave in delegatskega sistema znotraj krajevne skupnosti, oziroma v povezavi z občinskimi organi. Splošna ocena je, da so volitve potekale po načrtu, obisk je bil izredno dober — z redkimi izjemami, slab odziv pa je še vedno na zborih krajanov v Loki, kjer je še vedno živo prisotna sprememba šolskega okoliša. Drugi raz-pravljalec je podal podrobno poročilo o celotnem postopku pri volitvah v krajevno samoupravo in v vse občinske delegacije, pri tem pa se je kritično dotaknil nekaterih pomanjkljivosti, predvsem pa slabega odziva mengeških delegatov v nekaterih samoupravnih interesnih skupnostih, pri tem pa kraj izgublja veliko, saj se zanj ne potegujejo krajani, ki so bili za to posebej izvoljeni in so jim bile zaupane pomembne delegatske dolžnosti. Tudi tretji poročevalec se je podrobneje ustavil pri volitvah, tokrat v organe krajevne skupnosti, kjer je treba širši javnosti še posebej predstaviti novo ime — Petra Ja-nežiča, predsednika sveta KS, podpredsednik pa je Kostja Modec; imenovanih pa je bilo tudi vseh šest potrebnih komisij. Nato je bilo podano poročilo o organizaciji organov krajevne samouprave, s podrobnimi razčlenitvami, ki naj prispevajo k izboljšanju stania. V petemu poročilu je bila ponovno izpostavljena boljša organiziranost KK SZDL Mengeš, s posebnim poudarkom na Loki, o možnosti, da bi organizirali posebne ulične odbore in aktiviranje hišnih odborov. Največ pohvalnih besed pa je bilo izrečenih o delovanju vseh društev, čeprav nekateri še vedno nimajo urejenih prostorskih težav.
Na kratko: Med društvi in organizacijami najslabše deluje, oziroma obstaja samo na papirju mladinska organizacija, ki jo je treba takoj ponovno obuditi, proučiti je treba možnost, da bi bila Loka z Dobenim svoja krajevna skupnost, saj je zdajšnja mengeška krajevna skupnost že prevelika in je težko obvladovati delo na terenu, delegatski sistem se mora bolje izvajati v praksi predvsem na relaciji krajevna skupnost: občina, na splošno se je treba zavzeti za večjo aktivnost vseh izvoljenih aktenev.       | Sivec
l
Nezadostnim ginekološkim zdravstvenim storitvam na rob: _
^   Ali ne vidijo (vidimo) potreb?
OPTIjC
Martina Skofic Ljubljanska 87, Domžale
Že nekaj časa skrb zbujajoče razsežnosti neustrezne organiziranosti ginekološkega zdravstvenega varstva v Domžalah so zaživele v pismu prizadetih pacientk tudi v formalni obliki. Dolgo časa namreč že vlada v občini nezadovoljstvo nad organiziranostjo ginekološkega varstva, saj je te oblike zdravstvene skrbi izrecno premalo za vso našo žensko populacijo.
Kako radi se v občini pohvalimo, da je kar 54 odstotkov vseh zaposlenih žensk, kolikšen da je njihov prispevek k družbenemu proizvodu v naši občini! Mnogo ustanov, ki se neposredno ali posredno ukvarjajo z vprašanji žensk imamo — pa se spotikamo na banalna vprašanja — kako organizirati zadovoljivo specifično žensko obliko zdravstvene zaščite.
Zbiranje množice žensk že v najzgodnejših jutranjih urah pred ginekološko ambulanto, od katerih jih je zdravstveno tretiranih praviloma le nekaj izmed njih, bi kdaj že moralo pomeniti alarmni signal pristojnim vodilnim zdravstvenim delavcem.
V občini »se gremo« vrhunsko medicino z uvajanjem — kar je vzpodbudno — vsak dan novih specializiranih ambulant, vendar nam (njim — zdravstvenim delavcem) nikakor ne uspeva zagotoviti ustreznih kadrovskih, prostorskih, gmotnih pogojev za to.
Delavke, ki sedaj delajo na teh zahtevnih zdravstvenih delih, so preobremenjene, njihov delavnik napet do skrajnih možnosti, tako da iskati rešitve v povečevanju njihove obremenjenosti ni ustrezna pot. Zahteve po boljših ginekoloških storitvah zato nikakor ne pomenijo kritike njihovega dela.
Kot pišejo v peticiji prizadete občanke-pacientke, so domnevne ovire za nezmožnost povečati potrebne zmogljivosti ginekološke zdravstvene zaščite tudi na občinskih upravnih organih. Če je to res, bi bilo prav, da zvemo, kdo boljši organizaciji omenjenega nodročja zdravstvenega delovanja nasprotuje.
Menimo namreč, da sredstva — kakršnakoli že so potrebna — ob vseh denarjih, problematiki financiranja zdravstva, izgubah in drugih težavah ne bi smela biti izgovor za to, da zdravstvo in zdravstveni delavci izgubljajo svoje težko prislužene ocene o zgledni uspešnosti zdravstvene skrbi v domžalski občini.
Uredniški odbor
4 STRAN
■ '»VI -r
OBČINSKI PORO
PISMA BRALCEV
Občinska meja ni ovira za krajevni napredek
Iz že znanih razlogov je naša KS Drago-melj-Pšata izpadla iz akcije »1000 telefonov v Domžalah«.
Nismo se sprijaznili s tem dejstvom, zato smo pričeli iskati nove rešitve.
V letu 1984 smo navezali neposredne stike z PTT podjetjem Ljubljana. Kmalu je bilo ob pregledu omrežnih kart PTT omrežij ugotovljeno, da ne obstajajo samo občinske meje/temveč tudi meje telefonskih omrežij, le-ta pa je naselji Pšata in Dragomelj razdelila v dve omrežji. Žal nas je ta meja v akciji vse do decembra 1985 delila na tiste, ki bodo v doglednom času dobili telefone in tiste druge, ki bodo čakali na naslednjo širšo akcijo v občini. Seveda pa to dejstvo sprva ni pozitivno vplivalo na enotnost v KS.
čas je tekel, naša prizdevanja so dobivala realne možnosti za uspeh. V tem času se je ponovno pokazala vrednota naše družbe, da je s skupnimi močmi možno uresničiti na pogled še tako nemogoče načrte ne glede na občinske nuje, ki so bile prisotne.
Po nakazanih možnostih smo spomladi 1985 ustanovili skupni gradbeni odbor s sosednjimi KS, Šentjakob — Podgorica in Beričevo — Brinje s sedežem v Šentjakobu. S tem smo pričeli skupne aktivnosti za izgradnjo sekundarnega telefonskega omrežja Šentjakob — Podgorica — Pšata — Brinje — Beričevo. Tako smo ob pomoči PTT podjetja Ljubljana v juliju 1985 izbrali za izvajalca del DO Tegrad iz Ljubljane.
Že od vsega začetka je bila naša akcija pogojena z izgradnjo primarnega omrežja na relaciji Črnuče — Šentjakob, saj se bo celotno območje navezalo na telefonsko centralo Črnuče. Le-to pa so sofinancirali EGS in PTT podjetje Ljubljana.
Sočasno z izborom izvajalca, ki se je obvezal zgraditi omrežje za fiksno ceno na enoto mere, smo pričeli z zbiranjem končnega števila interesentov ter zbiranjem dodatnih sredstev, kjer se je še posebej izka-
zala KS Šentjakob. Ne moremo mimo pohvale kolektiva DO Belinka, ki ie razumel potrebo svojega okolja in je v največji meri finančno podprl akcijo in s tem dokazal, da je uspešno poslovanje pogojeno s sodelovanjem z okoljem, kjer prebivajo delavci tega kolektiva. Poleg Belinke pa je z zakupom 50 linij akcijo podprl tudi IJŠ. Reaktor Podgorica. Tako smo zaključili finančno konstrukcijo polovico sredstev 25 mio din so zagotovile DO, ostalo polovico pa 270 pričakoval-cev telefonov.
Po hitro izdani lokacijski odločbi in gradbenemu dovoljenju, za kar gre zahvala strok, službi SO Bežigrad je v novembru 1985 izvajalec pričel z deli, ki jih je z nekaj-mesočno zamudo pred kratkim zaključil.
Po zadnjem koordinacijskem sestanku 29. 10. 86. na SO Bežigrad, je bilo s strani PTT podjetja dano zagotovilo, da bo v kratkem pričetek polaganja primarnega kabla okrog katerega dobave je največ težav. Sočasno bo izvršen prevzem sekundarnega omrežja ter nato po izdaji uporabnega dovoljenja priključevanje novih naročnikov. Pred tem bo s strani gradbenega odbora izdelan obračun stroškov gradnje, ki v nobenem primeru ne bo presegel še zbranega denarja. Vsak naročnik bo moral plačati priključni prispevek v višini 20.800.- din, ki je bil veljaven na dan podpisa sporazuma med PTT in KS.
V teku omenjene akcije je tudi PTT podjetje privabilo v korekcijo omrežnih mej ter tako omogočilo — razširitev akcije v sosednja naselja, navezana na omrežje Pšata to so: Dragomelj, Mala Loka, Bišče za kar je bil formiran samostojni gradbeni odbor, ki je tudi že pred zaključkom akcije na tem področju in bo sočasno z ostalimi priključen.
čeprav zametki akcije segajo že v leto 1982 z zadovoljstvom ugotavljamo, da ves trud ni bil zaman, da gre zahvala vsem sodelujočim v akciji, ki so finančno — moralno in s svojim delom pripomogli k uspehu akcije.
Na koncu naj poudarim, da je prišla do izraza zagnanost, volja in interes mejnih KS, Šentjakob, Beričevo in Dragomelj — Pšata zbranih v gradbenem odboru, kjer nas je družila želja po skupnem uspehu akcije s katero bo skoraj v vsaki hiši do maja 1987 zazvonil telefon.
Naj uspehi akcije služijo kot dokaz uspešnega sodelovanja mejhnih KS in kot temelj bodočega sodelovanja upoštevaje misel: »ZDRUŽENI SMO MOČNEJŠI«.
HALO V MAJU 1987!
Franjo Hrovat
November — mesec boja proti alkoholizmu
Alkoholizem zavzema vedno večji obseg in postaja vse večji socialni, zdravstveni, gospodarski in splošni družbeni problem. Ob tem pa vedno bolj čutimo pomanjkanje organiziranih in sistematičnih prizadevanj za preprečevanje in omejevanje alkoholizma in njegovih posledic. O problematiki se sicer veliko piše, zelo aktivno to področje spremlja tudi Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji Predsedstva Občinske konference SZDL, evidentirajo se posledice na vseh ravneh, vendar se alkoholizem nezadržno širi in pušča za seboj globoke in dolgotrajne posledice.
Mesec november, ki ga v naši republiki obeležujemo kot MESEC BOJA PROTI ALKOHOLIZMU je primerna oblika, da bolj poglobljeno obravnavamo probleme, ki jih alkoholizem povzroča, hkrati pa ocenimo in načrtno izvedemo akcije in ukrepe v prizadevanjih za preventivo na tem področju.
V okviru številnih prizadevanj naše družbene skupnosti si Rdeči križ še posebej prizadeva, da bi z najrazličnejšimi dejavnostmi prispeval svoj delež k borbi proti alkoholizmu. Zato naj bo mesec november, pa tudi vsi ostali meseci priložnost za vse organizacije, ustanove in vsakega izmed nas, da posebno skrb namenimo obravnavi problematike alkoholizma v slehernem temeljnem okolju.
če kje, potem za področje boja proti alkoholizmu velja, da moramo preiti iz besed k dejanjem. Za urejanje tega področja je bila sprejeta vrsta akcijskih programov in načrtov; sprejeti so bili sklepi in priporočila na različnih ravneh, ki so vsi še vedno aktualni, ugotovimo pa lahko, da se večina nalog prepočasi in nedosledno uresničuje, pa tudi, da smo nosilci aktivnosti med seboj premalo povezani. V načrtovanju in izvajanju aktivnosti za postopno zmanjševanje alkoholizma in pijančevanja mora dobiti posebno vlogo najširše zasnovana in družbeno dogovorjena ter strokovno utemeljena kompleksna preventiva, ki mora biti povezana z zdravljenjem in rehabilitacijo alkoholikov. Uspešnost boja je odvisna predvsem od aktivnosti strokovnih in družbenih dejavnikov, ki morajo kontinuirano izvajati svoj del dejavnosti. Zlasti je nujno ustvarjati ustrezno družbeno vzdušje. Aktivnosti se morajo prenesti na vse ravni od občine, OZD, KS, saj morajo osnovni nosilci aktivnosti postati delavci in občani. Resnično bi se morali vsi skupaj zavzeti za dosledno uresničevanje oz. izvajanje dokumentov in se o skupni akciji tesno povezati, saj nikakor ne moremo biti zadovoljni s stanjem na področju raznih oblik zasvojenosti in razvad. Čeprav
dajemo poudarek preprečevanju teh pojavov, se v večji meri še vedno preveč ukvarjamo zgolj z zdravljenjem in odstranjevanjem posledic alkoholizma.
Ker ni v naši občini to področje nič manj aktualno kot v širšem prostoru, je skrajni čas, da v vseh temeljnih okoljih, zlasti pa v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, šolah in drugje, začnemo s konkretnimi aktivnostmi pri preprečevanju tega družbenega zla.
Kdo nas bo zdravil?
Občanke Domžal sprašujemo vodilne v Zdravstvenem domu Domžale in Skupščine občine Domžale, kdaj bomo lahko hodile nemoteno na zdravniški pregled h ginekologu.
Pred 10 dnevi smo čakale pacientke ob 5. uri zjutraj pred vrati Zdravstvenega doma Domžale.da da smo sploh prišle na vrsto, nato pa pred vrata ordinacije ginekologije, da nas je doletela sreča in smo bile pregledane- Naslednji dan se je zadeva ponovila, vendar še bolj drastično.
Ob 7. uri so se odprla vrata ordinacije in rezek glas sestre nas je obvestil z dejstvom, da bo od 30 prisotnih, ginekologinja lahko pregledala samo 15 pacientk, ker ima poleg ordinacije Še druge obveznosti.
Pritoževale smo se nad odločitvijo in negodovale in dobile pojasnilo, da naj gremo na občino, češ, da odgovorni na občini ne dovolijo nove zaposlitve ginekologa. Ali zdravje občank in delavk ter mater ni za nikogar v zdravstvenem domu in na občini pomembno! Tisti, ki na občini odločajo o tem.verjetno ne čakajo v Zdravstvenem domu na zdravstvene usluge, ker je VIP čedalje bolj v modi.
Trideset žensk iz ginekološke ordinacije
Vojak nam piše
Najprej glasen pozdrav iz kasarne Bu-banjskih herojev. Nisem pričakoval, da mi bo uredništvo občinskega poročevalca poslalo svoje glasilo tako daleč. Res se vam iskreno zahvaljujem. Ko sem prejel vašo pošiljko, sem je bil zelo vesel, saj me zelo zanima, kaj se dogaja v mojih Domžalah medtem, ko jaz tu služim domovini. Ko sem bil še domačem Občinski poročevalec bolj poredkoma prebiral, saj sem bil nekako vključen v tokove dogajanja in sem bolj ali manj vedel, kaj se v mojem kraju dogaja in se mi ni zdelo potrebno, da bi to vse še enkrat prebiral v Občinskem poročevalcu. Sedaj pa, ko sem izven toka ima glasilo polno veljavo in sem ga prvič prebral od prve do zadnje strani.
Kako pa življenje v kasarni? Kasarna v kateri služim vojaški rok je daleč naokrog znana po zelo strogi disciplini. Držati se v tem ostrem tempu discipline pa zahteva veliko truda in dobre živce.
Moja specialnost je vezist-teleprinterist. Učim se tipkanja na teleprinter, kar pa mi gre kar dobro od rok, saj sem se v pičlih 25 dneh naučil tipkanja deset prstno slepo. Potrebujem le še hitrost, ki pa se dobi le z ogromno treninga. Tu sem že 43 dan in tako mi do konca ostaja »le še« 322 dni. Potem se bom zopet vrnil v svoj kraj, ki je pravi raj. Ko me vojaki sprašujejo, od kod prihajam, jim ponosno odgovorim, da sem iz Domžal in sem hkrati tudi presenečen, saj vsi poznajo to mesto. Nisem vedel, da je moje mesto tako poznano po vsej Jugoslaviji.
Vojak Janez Kunaver V.P. 6788/34 18002 NIŠ
HELIOS — KEMIČNA INDUSTRIJA Delovna skupnost skupnih služb Domžale
RAZPISUJE
LICITACIJO ZA PRODAJO OSNOVNIH SREDSTEV
uporabnih za obrate družbene prehrane in za gostinsko dejavnost.
začetna cena
1. Električna ponev — prekucnik 601 100.000 din
2. Električna ponev — prekucnik 60 I 100.000 din
3. Električni štedilnik na 6 plošč 80.000 din
Pravico do sodelovanja na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe. Izlicitirano ceno je razumeti fco naloženo na prevozno sredstvo kupca.
Pričetek licitacije bo dne 5. decembra ob 13. uri v jedilnici HELIOS TOZD Domžale, Ljubljanska c. 114.
Vsa dodatna pojasnila dobite vsak delovni dan od 7. do 13. ure po telefonu 721711 v Splošno kadrovskem sektorju.
Jaršani vabijo k rekreaciji...
Krajevna skupnost Jarše-Rodica organizira rekreacijo za občane, ki bo vsak petek med 19.30 in 21. uro, in
sicer:
— v telovadnici osnovne šole Josip Broz Tito za moške in ženske ter
— v telovadnici osnovne šole v Jaršah za ženske.
Vabljeni
Dimnikarji pišejo:
V okviru predlogov temeljne organizacije »Dimnikarstvo« Ljubljana za urejanje dimnikarske dejavnosti v občini Domžale iz Poročila o poslovanju temeljne organizacije za leto 1985 in za obdobje do 30. 5. 1986, obravnavanega na 11. seji Izvršnega sveta občine Domžale in sprejetega sklepa pod št. 06-1/86-10 bomo opravljali dimnikarske storitve v gospodinjstvih v kurilni sezoni 86/87 kot sledi:
1. HerJna čiščenja v kurilni sezoni se bodo vršila na 2 meseca (do sedaj na 30 dni). Stranke bodo obveščene o dnevih čiščenja z obvestili na krajevnih skupnostih
Predlagamo sprejem Odloka o rokih in načinu čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav, dimovo-dov in prezračevalnih naprav ter o meritvah dimne in druge emisije kurišč za individualna gospodinjstva, ki smo ga posredovali Izvršnemu svetu občine Domžale v obravnavo dne 7.8.1986
2. Do 30. 6 1987 bomo Občinskemu poročevalcu posredovali 3 do 4 krajše prispevke z namenom obveščanja občanov o potrebi rednega vzdrževanja kurilnih naprav iz vseh treh aspektov:
— požarnovarnostnega
— ekološkega in
— energetskega.
3. Občane, ki ne bodo dovoljevali ali omogočali čiščenja na dan rednega obhoda dimnikarja bomo prijavili požarni inšpekciji.
4. Do 1. 1 1986 bomo poslali vsem krajevnim skupnistim razporede rednih obhodov
5. Delovni čas bomo priredili tako, da bomo v kurilni sezoni podaljševali redni delovni čas do 16
ure in za dela v tem podaljšanem času ne bomo zaračunavali dodatka.
6. Po zaključku kurilne sezone bomo vršili naiprei generalna tiščenia in konzervaciio kurilnih naprav tako, da bomo naprave zaščitene pred korozijo (žveplo) in pripravljene za uporabo v naslednji kurilni sezoni To pomeni, da bi se v kurilni sezoni 87/88 redni obhodi pričeli šele v novembru mesecu.
Obenem bomo vršili čiščenje vseh iztočnic in rezervnih dimnikov
Od 1 6 do 30. 9 bomo vršili letne tehnične preglede in popise kurilnih naprav za kataster
7. Sproti se bomo obračali na Požarno inšpekcijo in Sanitarno inšpekcijo če bomo ugotovili pomanjkljivosti ali nevarnosti kot tudi če se bo nadaljevalo opravljanje dimnikarskih storitev s strani nepooblaščenih tako v gospodinjstvih kot v OZD.
Mnenja smo. da se bo s skupnimi močmi opravljanje dimnikarske službe v občini lahko uredilo
uredilo
Direktor Peter Rovšek
Praznik doma upokojencev
Vsako leto se stanovalci doma zberemo na slovesnosti, ki obeleži kakšen večji kulturni dogodek. Letos smo počastili obletnico rojstva pesnika Simona Gregorčiča. Ob tej priložnosti so se naše proslave udeležili tudi predstavniki vseh bližnjih in daljnih domov—vsi ljubljanski domovi, iz Zasavja in domovi iz Gorenjske. Pripravili smo kulturni program, ki je vseboval narodne pesmi v izvedbi pevskega zbora pod vodstvom Jerneja Vidergarja ter recitacije, ki so jih gostje in naši stanovalci nagradili z burnim aplavzom.
S to prireditvijo smo odprli razstavo izdelkov delovne terapije. Osnovni cilj delovne terapije je, da stanovalci še ohranjajo svoje psihofizične sposobnosti. Prav tako s svojo aktivnostjo in zaposlitvijo vseh oblik delovne terapije vzdržujejo boljše medsebojne stike in ustvarjajo prijetnejše vzdušje v skupinah.
K celotni aktivnosti v domu spada tudi domska knjižnica, ki je bogato opremljena in si naši stanovalci radi izposojajo knjige, da si z branjem krajšajo čas.
Delavci doma želijo ustvariti čimboljše po-
goje za pestro preživljanje prostega časa naših stanovalcev. Poleg osnovne in zdravstvene nege, prehrane in stanovanjskih razmer se morajo v domu razvijati vse tiste kulturne in druge aktivnosti, ki se odvijajo zunaj doma.
H kulturni dejavnosti veliko prispevamo stanovalci sami z lastnimi nastopi, prav tako pa nam neštetokrat pripravijo prireditve zunanji dejavniki, kot so Osnovna šota Slan-drove brigade, Društvo prijateljev mladine iz Domžal in drugi.
Jože Petere
VSE KRVODAJALCE OBVEŠČAMO, DA BO KRVODAJALSKA AKCIJA V LETU 1987 ŽE 5., 6., 7., 8., 12. in 13. JANUARJA 1987.
Občinska organizacija Rdečega križa
AVTO/f ELEKTRIKARSTVO
< H II VIR
I run bar
.Kim likinkrf
I M BI JANA
DUŠAN GRUM PODREČJE 60a DOMŽALE
obratovalni čas vsak delovnik
od 8n- 12h in od14n- 18h
našE KRfijEvns sHUPnosn
Upokojenci Društva upokojencev Mengeš. Na obisku v Društvu upokojencev Mengeš
Tudi jesen življenja je lahko lepa
V Mengšu že od leta 1949 izredno uspešno deluje Društvo upokojencev, v katerega je zdaj včlanjenih kar 560 krajanov iz mengeške in trzinske krajevne skupnosti. Čez celo leto tečejo različne aktivnosti, glavni poudarki pa so na izletih in športu, seveda pa ne gre zanemariti tudi družbene plati, z bifejem vred. Imajo tudi svoj trim kabinet, klubski prostori pa so nasploh lepo urejeni in dobro obiskani. O dejavnosti mengeških upokojencev je tekel pogovor s članicama upravnega odbora z Ano Vidrih in Julko Železnik ter s predsednikom društva Antonom Bur-garjem.
Po letu 1973 nanovo zadihali
Društvo upokojencev Mengeš je bilo ustanovljeno leta 1949. V začetku je delovalo v majhnih prostorih, skupaj s krajevno skupnostjo, boljše možnosti pa so se odprle po nacionalizaciji dela stavbe na Trdinovem trgu 14, kjer ima društvo še danes svoje prostore, ki jih je pozneje še močno razširilo.
Po preselitvi leta 1973 so mengeški upokojenci naredili veliko število prostovoljnih ur dela, da so obnovili svoje bodoče prostore, saj so bili v zelo zanemarjenem stanju. Tako so si uredili manjšo pisarno, klubski prostor s tremi mizami, pozneje pa je začel obratovati tudi bife, ki je namenjen predvsem upokojencem in njihovim svojcem. Ker pa ima skoraj vsak upokojenec kakšnega svojca ali je vsaj upokojenec-pripravnik, je bife precej odprtega tipa in prinaša tudi nekaj dobička že ves čas delovanja društva.
Število upokojencev v društvu je ves čas visoko: že na začetku je bilo včlanjenih okoli 360, ob preselitvi 450, zdaj pa kar 560. Računajo pa, da bi jh lahko zaobjeli še okoli 300. Članarina je simbolična — 100 dinarjev, po želji pa lahko vsakdo doda še posmrtnino v višini 300 din, za kar dobijo svojci ob smrti upokojenca izplačanih 12.000 din.
Z upokojenci na izlet
Med aktivnosti mengeških upokojencev v prvi vrsti štejejo izlete po Sloveniji, pa tudi onkraj republiških in državnih meja. Letos so bili v Izoli, v Trstu, v Jasenovcu, v Trbižu in Tamarju, v Pliberku in na Poljanah in v Goriških brdih. Vsi izleti so odlično uspeli: skupno je na pot odšlo kar deset avtobusov, oziroma 525 izletnikov. Če bi bila možnost, bi jih šlo še več, posebno čez mejo, po kavico, kot jih poznajo tudi že cariniki. Za kaj večjega pa tako ni denarja.
V upokojenskem društvu delujejo tudi štiri športne sekcije, od strelske do kegljaške, od balinarske do kolesarske, pripravljajo pa se tudi na šahovsko in posebej še za ženske — ročna dela. Po izselitvi cvetličarne Jeras so upokojenci namreč preuredili še bivšo cvetličarno in sicer v izredno prijeten trim kabinet,
v katerem je trim kolo, lestev, ročke, blazina in zračna puška, prostor pa je namenjen tudi za večje sestanke, saj lahko sprejme okoli 30—40 ljudi. Ob tem imajo tudi kuhinjo in kuhinjsko nišo, tako rekoč vse tudi za družabno bivanje.
Uradne ure so vsak četrtek od 9.00 do 12.00, vsak prvi četrtek v mesecu pa imajo tudi redne seje. Zanimivo je, da vabil sploh ne pošiljajo, kljub temu pa so seje stoodstotno obiskane, saj se vsi radi zbirajo, pogovarjajo, šahirajo in kartajo; vse to pa se seveda odvija tudi vse druge dneve, razen torka, ko je zaprt tudi bife, v katerem so cene nižje za okoli 20 —30 %.
V teh prostorih se odvijajo tudi manjša družabna srečanja in tako imenovani poračuni po izletih, kajti vse, kar ostane, skupaj porabijo in se seveda še dodatno poveselijo.
Mengeški upokojenci imajo v Izoli tudi počitniško prikolico, v kateri je v 12 izmenah letovalo po sedem dni kar precejšnje število članov in z njimi tudi nekaj vnukov in vnukinj. Prikolico imajo stalno na istem mestu in dobro služi svojemu namenu.
Nihče naj ne bo sam
Velika želja vsega upravnega odbora je, da bi se včlanili tudi vsi tisti, ki se še niso, saj jim društvo daje lepo priložnost, da jim na stara leta ne bo dolgčas, še posebej vabijo vse tiste, ki nimajo več bližnjih svojcev. V mengeškem društvu pravijo, da je tudi jesen življenja lahko lepa, če jo preživljaš v pravi sredini.
Zgledno sodelujejo tudi z drugimi društvi, posebno pa z Rdečim križem, s katerim pripravijo vsako leto tudi pogostitev ob Dnevu republike. Tudi letos bo Rdeči križ to izpeljal za vse krajane, ki so starejši od 70 let, sami pa vsako leto pogostijo v svojih prostorih vse upokojence, starejše od 80 let in sicer ob tednu upokojencev spomladi.
Sicer pa vabijo v svoj lepo urejeni kotiček na Trdinovem trgu; v kotiček, ki je z leti pre-rastel v večji večnamenski prostor, v katerem lahko najde vsak upokojenec svoj drugi dom, nekateri pa celo edino toplino na jesen življenja. Ivan Sivec
Veterinarska inšpekcija piše: Bolezen kuncev:
Na področju Občine Domžale se je pojavila pri kuncih bolezen mikso-matoza. Za območje okuženo z miksomatozo se proglašajo naselja v naslednjih krajevnih skupnostih: Krtina, Vrhpolje-Zalog, Lukovica, Prevoje, Rafolče, Rova, Radomlje, Homec-Nožice, Jarše-Rodica, Dob, Domžale-Slavko Šlander, Venclja Perka in Simona Jenka, Ihan, Dragomelj, Mengeš, Trzin in v krajevni skupnosti Moravče naslednji kraji: Dvorje, Krašce, Gorica pri Krašcah, Dole, Imenje, Podstran in Prikrnica ter KS Preserje in Toma Brejca Vir.
Da se prepreči širjenje posebno nevarne kužne bolezni miksomatoze pri kuncih, morajo lastniki kuncev na okuženem območju upoštevati naslednja navodila:
1. Vsi lastniki kuncev morajo prijaviti rejo kuncev na Veterinarski zavod Kamnik-Domžale, Perovo 20, 61240 Kamnik.
2. Lastniki kuncev morajo omogočiti cepljenje vseh kuncev. Cepljenje opravlja Veterinarski zavod Kamnik-Domžale. Stroške cepljenja krijejo lastniki kuncev.
3. Lastniki kuncev morajo prijaviti Veterinarskemu zavodu vsak sum obolenja pri domačih kuncih. VETERINARSKI INŠPEKTOR:
Zakrajšek Franc, dipl. vet.
Društvo za boj proti sladkorni bolezni
Na pobudo Zveze društev za boj proti sladkorni bolezni in ob veliki pomoči Zdravstvenega doma Domžale je bilo tudi v naši občini ustanovljeno DRUŠTVO ZA BOJ PROTI SLADKORNI BOLEZNI, ki že v začetku združuje, čez 200 diabetikov. Zelo aktivni člani iniciativnega odbora so v pičlih dveh mesecih pripravili vse potrebno za ustanovitev društva, ki bo med drugim skrbelo za:
— včlanjevanje diabetikov ter ostalih članov v društvo,
— ustrezno organizacijo zdravstvenih predavanj,
— organizirano prehrano diabetikov,
— naročanje in razpečevanje glasila SLADKORNA BOLEZEN,
— naročanje ustrezne literature in SOS obeskov,
— povezavo s posvetovalnico za diabetike,
— za pomoč socialno ogroženim članom društva
ter za organizacijo srečanj med člani dru-;
štva.
Občni zbor, povezan s kulturnim programom, v katerem je sodeloval dekliški pevski zbor OŠ Josip Broz Tito ter Tanja Zaje s citra-mi, je bil začet s predavanjem dr. Brede Kokalj Linberg, ki je spregovorila o pomenu telesnih aktivnosti sladkornih bolnikov. Zbranim je spregovoril tudi predsednik Zveze društev za boj proti sladkorni bolezni tov. Štefan Temlin ter predstavnika OK SZDL Domžale ter Zdravstvenega doma, ob koncu pa je AGROEMONA pripravila tudi pokušino DIEMONA. Ustanovitev DRUŠTVA ZA BOJ PROTI SLADKORNI BOLEZNI v naši občini poteka istočasno kot praznovanje 30-letnice ustanovitve prvega društva v Sloveniji, glede na dosedanjo njihovo aktivnost, lahko pričakujemo uspešen začetek dela še enega izmed društev v naši občini.
V V.
Biserna poroka
Pavličevih iz Domžal
3. oktobra 1986 sta praznovala izreden jubilej, biserno poroko 60-letnico sklenitve zakonske zveze zakonca Vincenc Pavlič-Maljev Cene in njegova žena Marija rojena Rakef. Cene, rojen 1901 izhaja iz stare domžalske Pavli-Pavlijeve družine iz Zgornjih Domžal št. 37, ki jo zasledim že od leta 1640. Kljub 85 letom je še vedno živahen, čeprav mu sedaj korak ni več tako živahen. Najprej je bil zaposlen v nekdanji Bistri, domžalski Kemični tovarni, sedanji tovarni Helios Domžale, kasneje na železnici, pa na občini, pa zopet v Kemični tovarni, pa na Radio postaji v Domžalah, nato zopet na občin, nazadnje pa pri Trojansku, od koder je šel v pokoj. Vseskozi je bil elektrikar, poleg tega pa znani domžalski veseljak.
Žena Marija rojena Rakef, je bila rojena leta 1900 v Loki 34 pri Mengšu. Bila je zaposlena v tovarni Induplati v Jaršah, v tovarni Ladstatter v Domžalah, nazadnje pa čistlka na domžalski občini.
V zakonu so se jima rodili otroci in to leta 1927 sin Franc, leta 1929 sin Vincenc in leta 1930 hči Vida. Sin Franc se je leta 1953 poročil z Ano Jereb iz Šmarce, vendar se je leta 1959 ubil. Sin Vincenc je umrl leta 1949 pri služenju vojaškega roka v Valjevu. Od otrok sedaj živi le hčerka Vida poročena s Rudolfom Klausom in živi skupaj s hčerko Izabelo v Švici.
V Maljevi prijazni hišici poleg domžalskega gasilskega doma v Zgornjih Domžalah 37 sedaj živita sama, vendar sta oba še kar zdrava. Posebno vesela sta kadar ju obiščejo vnuki in pravniku. Čeprav sta se letos še kako veselila biserne poroke, se je hčerka Vida tik pred jubilejem zlomila nogo, zato bodo ta družinski praznik praznovali šele čez krajši čas. Želimo jima predvsem zdravja, saj če bosta še naprej tako lepo prenašala svoja leta, bosta slavila še jubileje.
Tone Ravnikar
Naši storitveniki govore:
Maks Grošelj, čevljar iz Preserij: Čevljarstva sem se lotil davnega 1954. leta. Odtlej poskušam kot čevljar — storitvenik občanom popraviti sleherno obuvalo — če se le da; serijsko pa izdelujem težjo obutev za gozdarske, gradbene in druge delavce. Časi so taki, da se ljudje v večji meri odločajo za popravila čevljev kot so se še nekaj let nazaj. Sicer resda bolj starejši ljudje, vendar na splošno — bolj in več popravljamo kot smo še donedavno.
Senija Hašič, splošno šiviljstvo: Ko sem ugotovila, da primanjkuje šiviljskih storitev kot so oženje in širjenje, daljšanje in krajšanje oblek (tudi konfekcijskih) sem odprla nad frizerstvom Filipič v centru Domžal delavnico splošnega šiviljstva. Tukaj skušam obleke tudi oblikovati, tako da imam izdelanih kar precej unikatnih in nekaterih prećej ekskluzivnih modelov pretežno za mlade. Po želji stranke izdelujem tudi obleke, bluze, kostime iz prinesenih predlog (Burda, Neue mode ipd.). Ker so cene zmerne, se občani poslužujejo mojih uslug že kar v precejšnji meri.
Matija Zibelnik, popravila in servisi termoakumulacijskih peči:
Moja dejavnost obsega tudi servisiranje RTV antenskih sistemov, pri katerih prihaja do okvar zaradi strel ali kakih drugih prekinitev kabelske povezave.
Kar zadeva termoakumulacijske peči/je za občane najceneje, če jih polnijo v obdobju cenejše tarife, sicer pa naj bi te peči stale pod oknom. Ob tem je pomembno tudi to, da je treba za določen prostor izbrati prav določeno velikost peči. Najpogostejše so okvare ventilatorja ali razilčnih stikov.
Zmagovalna ekipa gasilcev Hidrometala na tekmovanju v Hočah. S to zmago so postali najboljša ekipa združenih podjetij strojegradnje Slovenije.
Biserna poroka Pavličevih. Na sliki ata in mama Pavličeva.
GASILCI »HIDROMETALA« DRUGIČ ZMAGOVALCI ZPS-a
Republiško odmeven uspeh...
Dobri gospodarji čuvajo svoje premoženje tudi takrat, ko ni videti nevarnosti.
To resnico so si izpisali tudi slovenski kovinarji, združeni v SOZD-u ZPS-združeni proizvajalci strojev. Iz naše občine sta to DO Hidrometal in DO Mlinostroj. Da bi potrjevali in izkazovali svojo humano dejavnost, organiziramo vsako leto tekmovanje poklicnih in ostalih tovarniških gasilskih brigad oziroma enot. Namen tekmovanja je med drugim tudi spoznavanje, izmenjava izkušenj in pregled pripravljenosti in uspešnosti.
Tekmovanje poteka po pravilnikih GZS in obsega več elementov gasilske spretnosti.
Delavci — gasilci Hidrometala so se letos že tretjič udeležili tega tekmovanja in so pokazali ostalim tovarišem, da so odlično izurjeni gasilci in da jim je nekaj treningov služilo le za popolno skladnost. Veliko znanja je potrebno, da premagaš celo
poklicne gasilce — Litostroja, Metalne, STT, Atmosa ter ostale kolege. Hidrometalovi gasilci so vsi prizadevni člani okoliških gasilskih društev, kjer s pridom prenašajo svoje znanje in izkušnje na mlajše člane. V sami DO so že imeli demonstracije gašenja nevarnih snovi, ter so stalno aktivni v protipožarni dejavnosti.
Rezultati Hidrometalovih gasilcev so bili zelo odmevni, tako v sami delovni organizaciji kot tudi pri ostalih članih SOZD-a, saj je to že njihova druga zmaga (enkrat tretji) ob trikratni udeležbi. Ti uspehi jih obvezujejo, da bodo organizatorji enega od naslednjih tekmovanj, tako da bodo tudi domačim gledalcem pokazali, da so ti uspehi sad dobrega in usklajenega dela.
Alojz Bonča
JAVNA HVALA JUBILANTKE — UČITELJICE MARE ŠEGULOVE
Prijetna dolžnost mi narekuje, da se ob svoji osemdesetletnici iskreno zahvaljujem Društvu upokojencev Moravče, ki so mi kot dolgoletni tajnici pripravili tako prisrčen večer s pesmijo zapeto iz srca in posebno še solo pevcu Francu Vehovcu!
Vsem iskrena zahvala!
Mara Šegula
Šahovsko društvo Domžale je pripravilo peti šahovski turnir za memorial Iva Sonca:
Kakovostna udeležba ob jubilejih
Kakovostna udeležba, zanimive partije in izvrstna organizacija — to so poglavitne značilnosti tradicionalnega, petega šahovskega turnirja »Memorial Iva Sonca«, ki ga je v oktobru pripravilo Šahovsko društvo Domžale v spomin na svojega dolgoletnega predsednika. Pokrovitelja turnirja sta bila Papirnica Količevo in telesnokulturna skupnost Domžale, gmotno pa so izvedbo turnirja podprle številne domžalske OZD.
I                  ODVOZ SMETI — PO PRAZNIKU! I
§        Komunalno podjetje Domžale obvešča uporab-
^ nike komunalnih storitev na območju občine Dom- ^
§ žale, da bo odvoz gospodinjskih odpadkov organizi- ^
§ ran namesto ponedeljka, i. decembra 1986, v torek, §
I 2. decembra 1986. |
^        Uporabnike prosimo, naj omenjenega dne posta- S
^ vijo smetnjake na odvozna inesta do 6. ure zjutraj. ^
^                                             Komunalno podjetje ^
§                                                          Domžale $>
S                                                TOZD Komunala §
Kot se za mali jubilej in 40. obletnico organiziranega šaha v Domžalah tudi spodobi, so domžalski šahovski delavci zagotovili kakovostno udeležbo, saj so na letošnji turnir povabili šest mojstrov in štiri mojstrske kandidate ter deset prvokategornikov in kandidatov, prvič v zgodovini memorialov Iva Sonca pa je na turnirju nastopil tudi mojster iz tujine in sicer danski mojster John Rod-gaard, ki je prispel v Domžale na povabilo delavcev Šahovskega društva Domžale, ki vzdržuje stalne stike z danskimi šahisti. Rodgaard je letos med drugim nastopil tudi na šahovski olimpiadi v Solunu na prvi deski
za moštvo Fererskih otokov ter celo remiziral z nekdanjim svetovnim prvakom Spaskim. Na memorialu Iva Sonca, ki je eden najkakovostnejših slovenskih šahovskih turnirjev, je bil Rodgaard edini igralec, ki je vseh devet partij zaključil z remijem in se je tako s 50-od-stotnim izkupičkom točk moral zadovoljiti z delitvijo petega mesta.
Igralci so odigrali devet kol v dveh skupinah s po desetimi igralci: A skupino so sestavljali mojstri in mojstrski kandidati, B skupino pa prvokategorniki in kandidati. V A skupini so se pomerili trije mojstri FIDE (Sta-nojević, Osterman, Steinerj. triie moistri
(Gostiša, Sifrer in Danec Rodgaard) ter štirje mojstrski kandidati (Ivančič, Vavpetič, Oso-lin in Kamer).
V skupini A sta po odlični igri v zadnjin kolih slavila zmago mojster FIDE Branko Stanojević iz Sremske Mitrovice in ljubljanski mojster Darko Šifrer. Stanojeviću bo letošnji turnir zagotovo še dolgo ostal v spominu, saj se je prav v Domžalah pred 26 leti kot dijak domžalske srednje tehniške šole naučil prvih veščin igranja šaha. Letošnji slovenski šahovski prvak, Vrhničan Leon Gostiša, se je moral zadovoljiti s 4. mestom. Domžalski šahisti so se v močni konkurenci dobro odrezali. Domžalčan Vide Vavpetič je začel odlično in do petega kola celo vodil, nato pa popustil, kljub vsemu pa si je s klubskim tovarišem Marjanom Karnerjem in Dancem Rodgaardom delil solidno peto mesto. Preostala dva člana ŠD Domžale v mojstrski skupini Vlado Ivačič in Milan Osolin sta osvojila osmo oziroma deveto mesto.
V skupini B je bil nepremagljiv član ŠD Domžale Janez Hribar, ki je v devetih kolih oddal le točko in pol, z osvojenimi sedmimi točkami in pol pa je tudi izpolnil normo za
naziv mojstrskega kandidata. Njegov uspeh in uspeh Šahovskega društva Domžale sta dopolnila še Bojan in Bogdan Osolin z drugim in tretjim mestom, ostali domžalski šahisti (Zupančič, Lapova, Svoljšak, Koširjeva) pa so se uvrstili v drugo polovico tabele.
Končni vrstni red petega memoriala Iva Sonca — skupina A: 1 .-2. Stanojević (Srem. Mit.) in Šifrer (ŠD Iskra Lj.) 6,5, 3. Osterman (ŠD Murka) 5,5, 4. Gostiša (ŠD Vrhnika) 5, 5.-7. VAVPETIČ, KARNER (oba ŠD Dom-
žale) in Rodgaard (Farerski otoki) 4,5, 8. IVACIČ 4, 9. M. OSOLIN (oba ŠD Domžale) 2,5, 10. Steiner (ŠD Iskra) 1,5, skupina B: 1. HRIBAR 7,5, 2. BOJAN OSOLIN 6, 3. BOGDAN OSOLIN (vsi ŠD Domžale) 5,5, 4.-5. Mali in Harinski (oba ŠD Murka) 5, 6. P. ZUPANČIČ (ŠD Domžale) 4,5, 7.-8. Orešič (ŠD Iskra) in LAPOVA (ŠD Domžale) 4, 9.
SVOLJŠAK 2, 10. KOŠIRJEVA (oba ŠD Domžale) 1,5.
Igor Matičič
Pestra, množična, družbeno pomembna dejavnost AMD Domžale
Razgovor s predsednikom AMD Domžale Franjom Ravnikarjem
Že nekajkrat v preteklosti bi morali ob doseških avto-moto društva Domžale, njegovih tekmovalcev ali ob različnih obletnicah ter tekmovanjih spregovoriti o delu tega društva. Našo obveznost izpolnjujemo danes! Zaprosili smo predsednika AMD Domžale Franja Ravnikarja, da nam je odgovoril na nekaj vprašanj.
Ali težave pri financiranju športne dejavnosti nastopajo tudi že ves čas? Ali je bilo sploh kdaj resno v občini razpravljano o vprašanju financiranja?
Težave o financiranju moto športa obstojajo vseskozi. Naša športna dejavnost se gleda tako, pač da je avto moto šport donosen. Nihče ne upošteva, koliko športni motor stane in koliko gre za vzdrževanje motorja, za tekmovanja in drugo. Financiranje vseskozi resno postavljamo, vendar ne pridemo do financiranja s strani TKS. V to financiranje vključujejo okoli 25 športnih dejavnosti, nas pa odrivajo v ZOTK (bivšo Ljudsko tehniko), koder dobimo bore majhna finančna sredstva. Od TKS prejemamo za naša dva vrhunska športnika Silva HABATA in Janeza PINTARJA takoirneno-vano »hranarino«. Iz te liste so nam celo črtali naše perspektivne tekmovalce! Zadnja leta smo se mnogo pogovarjali o financiranju našega športa. Da bi dobili večjo pomoč, smo sklicali z ZOTK pri Občinski konferenci SZDL letos maja problemsko konferenco. Bili so sprejeti nekateri pomembni sklepi, vendar k uresničenju še nismo pristopili. Vsako leto redno pošiljamo letna poročila in delovne programe za naprej. Kaže, da vsa naša prizadevanja pri izdelavi letnih poročil in programov o našem delu niso naletela na plodna tla, vse skupaj v celoti leži nekje v predalih.
Delo v AMD Domžale temelji v celoti na amaterskem prostovoljnem delu. Ali to sploh še gre, kajti zahteve so vse večje?
Delo AMD Domžale temelji v celoti na amaterskem delu. Poleg sredstev ZOTK 150.000 din se financira še iz ostanka članarine, od katere nam ostane le 25 odstotkov; preostanek »odvajamo« AMZ Slovenije. Športno dejavnost financirajo sponzorji od vsepovsod, to je posamezniki, ki imajo smisel za šport. Avtošola se financira samostojno. Naj pripomnim, da sredstva ZOTK porabimo za izobraževanje pomladka na osnovnih šolah v občini.
Kako gledajo na uspehe občinski športni forumi, politični dejavniki, delovne organizacije, ki bi jim lahko vrhunski športniki povsod pomenili imenitno ekonomsko propagandno možnost?
Kar se tiče odnosa športnih funkcionarjev ugotavljamo, da so bolj usmerjeni v druge športe: košarko, nogomet, konjeništvo in druge športe, kar se
kaže navsezadnje v zelo lepo urejenih športnih igriščih. Na vse naše prireditve kot je vsakoletni moto-slalom ter letos republiško prvenstvo v CHD ni bilo nikogar, kot tudi nikogar od političnih forumov. Republiško prvenstvo — katerega smo organizirali celo v počastitev občinskega praznika, — so nam vrgli iz programa. Zelo me čudi, da ima tako malo posluha za mlade športnike OK ZSMS, saj bi morala biti najbolj prisotna. Vsako leto pošljemo gradivo za svojo programsko konferenco o delu društva vsem vidnim funkcionarjem od športa do političnih delavcev. Šport v CHD je zelo zahteven in na velikih prireditvah zelo obiskan. Ker naši športniki tekmujejo po vsej državi in v inozemstvu, bi lahko preko tega delovne organizacije svoje proizvode seveda reklamirale. V preteklosti je bilo oglaševanje redko, danes pa se že vključujejo v to reklamo večje delovne organizacije, pa tudi malo gospodarstvo.
Koliko AMD lahko pomaga sam svojim tekmovalcem?
Društvo s svojimi sredstvi lahko športnikom bore malo pomaga. Letno jim plačamo zdravniške preglede, tekmovalne licence in zavarovanje. Pri današnji inflaciji teh računov ni malo, zagotovljenih sredstev pa ne dobimo od nikogar. . .
Ali je morda krivec zastanje dejstvo, da avto moto šport obravnavamo kot dejavnost zveze organizacij ljudske tehnike, manj pa kot pravi šport?
Verjetno, da to delno drži — vendar po mojem mnenju morajo pa biti tudi nekje sredstva za vrhunski šport. Sredstva, katera društvo dobi od ZOTK, so namenjena za delo z najmlajšimi, za predavanja, poleg tega gredo za izvedbo kvizov, spretno-stne vožnje šolskih kolesarjev in itd. To delo po osnovnih šolah izvajamo z našim inštruktorskim kadrom in mentorji prometne vzgoje.
Kaj nameravate storiti?
Dobiti bi morali vsaj del sredstev, ki so namenjena vrhunskemu športu, morali pa bomo razširiti tudi delokrog sponzorjev. V kolikor nam to ne bo uspelo, bo moto šport začel zamirati. To je nedopustno. Kot vrhunske športnike bi nas morala vzeti pod svojo streho ZTKS in nas financirati. Slej ko prej bo treba to vprašanje rešiti, da postane društvo enakovreden član drugim športom.
Ali imate za prihodnje še kakšne druge tekmovalne ambicije v avto moto športu?
Včasih je bila močna dejavnost v go-cartu. Letno smo imeli dirke za državno prvenstvo, odlične tekmovalce (Grilj, Šubelj), ki sta posegala celo po prvih mestih v državi. . . Zakaj je vse zamrlo?
V prihodnosti je naš cilj, da obnovimo oziroma »rehabilitiramo« karting. O kartingu bi lahko oz. o njegovem razsulu v Domžalah marsikaj povedali, vendar za to ni krivo društvo niti njihovi funkcionarji. Moja želja je, da tekmovanja, katera so nekoč že bila v Domžalah, vnovič organiziramo. Treba je, da vključimo veterane in vse mlade, ki se za ta šport zanimajo. Ta naloga bo težko izvedljiva, ker nimamo svoje steze za karting. Zanjo tudi širša družbena skupnost nima razumevanja. Tekmovanja na ulicah po samih Domžalah so bila idealno organizirana, vendar so bila tekmovanja zaradi varnosti ukinjena. Škoda pa je, da je dejavnost kartinga zastala in se je tudi v tem športu opažala oseka; zaradi neurejenega uvoza tekmovalnih vozil in opreme. Omenil sem nerazumevanje širše družbene skupnosti: pod nobenimi pogoji nam ne da zemljišča za izgradnjo karting steze.
Opišite ves delokrog dela vseh komisij, saj športna komisija ni edina, niti glavna . . .
Društvo ima več komisij — komisijo za članstvo in organizacijo (2500 članov), komisijo za varnost v cestnem prometu, šolsko komisijo in komisijo za športno dejavnost. Aktivno delajo vse komisije, vendar najbolj aktivna pa je športna, saj organizira vsako leto razna prvenstva, moto slalom, novoletni moto ples in druge prireditve. Zaradi njenega športnega dela ji je bila za aktivno in strokovno delo
Ob zaključku redakcije smo zvedeli, da je nenadoma umrl dolgoletni predsednik AMD Domžale Franjo Ravnikar. Danes prinašamo zadnji intervju z njim, ki je bil narejen nekaj dni pred njegovo smrtjo.
poverjena organizacija republiškega prvenstva cestno hitrostnih dirk na Grobniku. Tudi na tem prvenstvu so osvojili prva mesta naši vrhunski športniki — Silvo HABAT, Janez PINTAR, Martin ŠRAJ, Miro HABAT in naš najmlajši 16-letni Gregor GOREČ.
Koliko denarja so tekmovalci dobili denimo letos?
Od TKS smo za leto 1986 prejeli 198.000 din, kar sta prejela kot hranarino naša dva vrhunska športnika, od ZOTK pa smo prejeli 150.000 din, s čimer smo tudi pomagali športnikom: malo, premalo.
Kaj je še treba povedati, da nisva niti z besedo omenila?
TEKMOVALCI— DRŽAVNI PRVAK11986 izmed članov AMD Domžale so nastopili še Franc Kokalj in Mitja Gustinčič (oba v kategoriji do 250 ccm).
Silvo Habat državni prvak 1986 v kategoriji do 250 ccm
Janez Pintar državni prvak do 80 ccm, 2. v kategoriji do 125 ccm
:^|H&fi|B&: ':: - ::::dJI&tfHHHte:
«jflh& iifliiiiii
Martin Šraj 4. mesto v kategoriji do 250 ccm
O delu društva — mislim avto-šole, izobraževanju in o ostalih dejavnostih dela bi morai več pisati. Za konec naj omenim še, da nam je za leto 1987 poverjena organizacija državnega prvenstva v cestno hitrostnih dirkah na Grobniku. Upam, da bomo to organizacijo tehnično in strokovno dobro izpeljali. Silvo Habat bo nastopil že na 500 ccm motorju. Na koncu bi se zahvalil športnim funkcio-
narjem AMD Mengša in tudi našega društva za letošnje skupno sodelovanje in jih povabil na skupno delo pri organiziranju državnega prvenstva. Zahvala gre tudi vsem delovnim organizacijam za brezplačne prevoze, vsem drugim delovnim organizacijam za pomoč in sponzorjem, ki so darovali oziroma prispevali finančna sredstva za izvedbo republiškega prvenstva v letošnjem letu.
V Domžalah glede športne dejavnosti AMD lahko govorimo o tradiciji dobrih tekmovalcev, ki so se vedno uvrščali na vrh v Jugoslaviji. . .
Prizadevni delavci — amateriji so" v 40 letnem obstoju AMD Domžale dosegali zavidljive uspehe. Na športnem področju cestno hitrostnega tekmovanja so njihovi rezultati vidni v sijajnih dosežkih. V cestnoprometnem športnem tekmovanju se je prvi poskusil ukvarjati Peter SELJAK. Z udejstvova-njem in na tekmovanjih je pred 13 leti v svoji karieri že dosegal vidne rezultate. Sledila mu je nova generacija in preko dolgoletnega tekmovanja na republiških, državnih in mednarodnih tekmovanjih dosegala — uspeh za uspehom. Takrat je imelo društvo v svojih vrstah najboljšega tekmovalca 3 kratnega državnega prvaka Petra VERBIČA, ki je prejel celo najvišje državno priznanje »zlato čelado«. Med ostalim: tedaj se je smrtno ponesrečil Mijo LISJAK.
Cestno hitrostni šport se je začel v društvu tako hitro razvijati, da se danes naše društvo lahko postavlja v vrh vseh republiških in državnih ekip. Danes imamo 3-kratnega državnega prvaka tov. SILVA HABATA, ki bo letos tudi prejel najvišje priznanje »zlato čelado« za kategorijo 250 ccm. Državni prvak za 80 ccm je Janez PINTAR, Martin ŠRAJ je dosegel 2. mesto v kategoriji do 250 ccm na motorju, Miro HABAT pa v kategoriji do 250 ccm 4. mesto. Naš najmlajši tekmovalec je 16-letni Gregor GOREČ, ki je dosegel 5. mesto na motorju 50 ccm.
Med tekmovalci ne smemo pozabiti še Tomaža JERASA, ki vneto tekmuje v karting športu in dosega vidne rezultate na republiških in državnih tekmovanjih.
rv/////////////^^^^ Sprejem športnikov-motociklistov pri predsedniku SOB h Domžale Petru Primožiču:
I Ob majhnih sredstvih
Miro Habat 7. mesto v kategoriji do 250 ccm
Gregor Goreč 4. mesto v kategoriji do 50 ccm — razred juniorji
!
veliki uspehi!
Sklenjena še ena uspešna sezona tekmovalcev — članov ekipe AMD Domžale za cestno-hitrostne dirke. Veliki uspehi — naslovi državnih prvakov. Naši uspešni tekmovalci so iz rok predsednika Skupščine občine Domžale Petra Primožiča — v znak priznanja — prejeli knjižne nagrade.
Pred dnevi je predsednik Skupščine občine Domžale Peter Primožič sprejel tekmovalce in člane vodstva AMD Domžale. V tem društvu, ki združuje kar 2300 članov (10. mesto v Sloveniji), so najdlje prišli tekmovalci za cestno hitrostne dirke. SILVO HABAT, JANEZ PINTAR, MARTIN ŠRAJ, MIRO HABAT, GREGOR GOREČ in TOMAŽ JERAS so danes ekipa z nekaj naslovi državnih prvakov, ekipa, ki je najboljša v državi. Ni treba posebej poudarjati, da smo na te rezultate v občini posebej ponosni, četudi tekmovalci od tega našega skupnega ponosa nimajo nič ali skoraj nič.
Po razrezu sredstev, ki jim pripadajo, dobijo le-teh samo toliko, da je moč govoriti skoraj o simboličnih zneskih.
Ko je bilo v nevezanem pogovoru dodobra razčlenjen ta osnovni problem motociklizma oz. hitrostnih dirkačev v občini, je bilo ugotovljeno, da sredstva iz naslova »šport« ali iz naslova »tehnična kultura« ne morejo zadoščati, saj gre za specifične izredno velike gmotne zahteve motorjev, opreme in za druge zahteve, ki jih vsakodnevno prinaša avto-moto šport (nakup). Treba bi bilo (ali morali bomo!) najti ustreznejšo možnost (sistem sponzoriranja) za zagotavljanje potrebnih sredstev; če sploh še želimo imeti ekipo tekmovalcev s približno enakimi tekmovalnimi rezultati, kakršne so fantje dosegli letos.
Vse ostalo govorjenje in speljavanje pozornosti drugam je drugotnega pomena, saj le zagotovilo osnovnih pogojev omogoča nadaljevanje izjemno uspešnih sezon naših tekmovalcev v cestno hitrostnih dirkah.
M. B
i
l
J
u
LrG
OB PRAZNIKU ŽELIMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM DOMŽAL
VELIKO DELOVNIH USPEHOV!
TOZD PREHRANA
TOZD OPREMOTEHNA
TOZD GOSTINSTVO, SLAŠČIČARSTVO
IN TURIZEM
TOZD GROSIST
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
/jk trgovsko gostinska DO
K NAPREDEK
n.sol. o. domžale_/
Delavci Napredka čestitajo za praznik vsem svojim strankam in gostom ter priporočajo obiske in nakupe v svojih poslovnih enotah!
lidrometa
SOZD ZDRUŽENI PROIZVAJALCI STROJEV LJUBLJANA, Kardeljeva ploščad 24, telex: 32103 ZPS LJBYU KOVINSKO IN STROJNO PODJETJE
hidrometal        MENGEŠ, GORENJSKA CESTA, poStna številka 61234
nudi svoje proizvode in kvalitetne usluge:
— izdelava in montaža opreme za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda
— izdelava in montaža opreme za pripravo pitne in tehnološke vode
— izdelava in montaža opreme za obdelavo blata.
ČESTITAMO ZA PRAZNIK!
Tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov n.sol.o
lek lilllii *Kr,jA
Proizvajamo farmacevtske surovine, kemične izdelke, veterinarske preparate, droge in učinkovine.
Ob prazniku čestitamo vsem občanom domžalske občine.
TOZD
TEKSTIL     filc mengeš
o. sol. o.
izdelujemo in prodajamo tehnične, valjane in iglane filce ter končne izdelke iz filca.
Delovni kolektiv
Želi veliko delovnih uspehov vsem občanom in čestita za praznik!
UNIVERZALE DOMŽALE
INDUSTRIJA OBLAČIL N. SOL. O.
KIDRIČEVA 4
ZA PROSTI ČAS, PRI REKREACIJI IN ŠPORTU, FUNKCIONALNA IN ELEGANTNA OBLAČILA IZDELKI
UNIVERZALE DOMŽALE
m Slovenijales lesn?n»štvena radomlje
Lesna in pohištvena industrija
SLOVENIJALES
RADOMLJE
Proizvajamo:
— visoko kvalitetno sedežno pohištvo za izvoz in domači trg
— usnjene počivalnike in sedežne garniture
— žagan les
— viseče stropove.
ČESTITAMO ZA PRAZNIK!
OBRAT ZA KOOPERACIJO GOZDARSTVO DOMŽALE
Priporočamo svoje storitve in čestitamo za praznik vsem delovnim ljudem, poslovnim partnerjem, kmetom in lastnikom gozdov.
p Tovarna trakov in elastike Mengeš, Glavni trg 18
Vsem kupcem priporočamo naše kvalitetne izdelke:
— vse vrste tkane elastike
— elastične in neelastične trakove
— vrvice, trak za zavese in druge dekorativ ne trakove.
papirnica kohcevo
Proizvajamo:
KARTONE: premazne, nepremazne dupleks in
tipleks ter specialne vrste kartona
PAPIRJE: težko propustne, ovojne in embalažne LEPENKE: specialne vrste za potrebe obutvene,
elektro in tekstilne industrije.
ČESTITAMO ZA PRAZNIK!
tovarna strojev DOMŽALE
Vsem občanom čestitamo!
Splošna gradbena dejavnost BETON — Zagorje ob Savi n. sol. o. TOZD GRADNJE DOMŽALE Ljubljanska 72 a
Priporoča svoje storitve in čestita k prazniku!
STRAN 16
OBČINSKI POROČEVALEC
I
I
i
I
I
I
I
I
f^D TOSAMA
vsem poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom čestitamo ob prazniku
priporočamo svoje izdelke!
komunalno podjetje domžale n. sol. o.
61230 Domžal«, Ljube Sercerja 4
Vsem občanom in uporabnikom naših storitev ter poslovnim prijateljem čestitamo za praznik republike!
zora mmtm
Obrtna zadruga Domžale Mengeš, Prešernova 33
p.o.
čestitamo za praznik republike!
AVTOSERVIS DOMŽALE, p. o. Ljubljanska c. 1 61230 Domžale p. p. 74 Telex: 31778 YU AS DOM
ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM DAN REPUBLIKE 29. NOVEMBER IN HKRATI PREDSTAVLJAMO NAŠE DEJAVNOSTI:
— remontiranje in popravilo cestnih motornih vozil
— izdelovanje nadgradenj za vse vrste vozil, prikolic in polprikolic
— pooblaščeni servis za osebna vozila Volksvvagen
— izdelava menjalnih in snemljivih nadgradenj — kot prvi v Jugoslaviji.
industrija platnenih izdelkov induplati r.o. jarše,
induplati   p domžale
delovna organizacija induplati jarše vsem čestita k prazniku!
Vir, Šaranovičeva 21 a
Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za dan republike — 29. november.
I
I VAM
h
RUDARSKO PODJETJE KREMENOVIH PESKOV IN OPLEMENITENJE NEKOVIN n.sol.o. Ljubljanska cesta 18, Slovenija
ŽELI  PRIJETNO PRAZNOVANJE
USPEHOV!
IN  OBILO DELOVNIH
DO TOKO n.sol.o. Domžale 61230 Domžale, Kidričeva 1 tel.: 721 811 telex: 31424 YU TOKO
S svojimi TOZD:
— Proizvodnja galanterije Domžale
— Maloprodaja Domžale
— in DSSS.
Proizvodni program:
ženske torbice, potovalne torbe in kovčki, aktovke in mape, šolske in športne torbe, drobna galanterija, pasovi, izdelki iz reptilij, torbe za orodje.
INDUSTRIJSKI KOMBINAT »PLANIKA« KRANJ TOZD TOVARNA OBUTVE »MOJCA« LUKOVICA
£
DO Melodija, tovarna glasbil In učil, p.o. Trdinov trg 4, 81234 Menge*
—J
Tovarna glasbil in učil Mengeš
Proizvaja svetovno priznane proizvode:
— klavirske harmonke od 40 do 120 basov
— diatonične harmonike
— klasične kitare
— električne kitare r— notne zvočne table . — orkestersko elektroniko
— pribor za glasbene instrumente.
PRIPOROČAMO SVOJE IZDELKE!
OBRTNA ZADRUGA PREVOZ PE DOMŽALE, Metelkova 2 tel.: 721 452
ČESTITA VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM IN OBČANOM ZA PRAZNIK!
Se priporočamo!
i
kmetijska zadruga emona §
61230 Domžale. Koščeva 2, Slovenija, Jugoslavija
SE PRIPOROČA IN ČESTITA!
»SEME-SADIKE« MENGEŠ izvozno-uvozno podjetje
Nudi poceni kvalitetno seme, sadike za pogozdovanje, parke in drevorede.
UREDIMO VAM KVALITETNO OPREMO ZA TRGOVSKE LOKALE, HOTELE IN GOSTINSKE OBRATE.
SE PRIPOROČAMO!
MERCATOR-ROŽNIK, n. sol. o. TOZD GRMADA, n. sub. o., Ljubljana, Vojkova 45
ČESTITA OB PRAZNOVANJU VSEM OBČANOM IN SVOJIM OBISKOVALCEM TER PRIPOROČA NAKUP V SVOJIH TRGOVINAH!
''/////////////////////^^^^
Mali oglasi
Prevajam strokovna besedila v več jezikih. Telefon: 721 641.
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektronike. Tel.: 737 278.
USNJENI IZDELKI
PAVLI
DOMŽALE
Cenjene stranke obveščam, da v svojem poslovnem prostoru v SPB-2 na dvoriščni strani, Ljubljanska 91, nudim pestro izbiro usnjene galanterije ter opravljam drobna popravila usnjene galanterije.
Odprto: vsak dan od 9—12 in od 16—18,
v soboto od 9—12.
Ponedeljek zaprto.
Se priporočam!
Usnjeni izdelki PAVLI NATAŠA Ljubljanska 91 Domžale
ELEKTRON
REPOVŽ Roman, Kidričeva 11
Popravila vseh vrst barvnih in črno belih TV aparatov, HI-FI komponent, magnetofonov itd. Hitra popravila, rezervni deli zagotovljeni.
ODPRTO:
ponedeljek, sreda, petek od 8. do 12. ure torek, četrtek od 16. do 19. ure
Informacije tel.: 721 083.
(Vhod iz ulice Veljka Vlahoviča pri skladišču Marketinga).
V Domžalah najamem garažo. Tel.: 721 009.
Hišo (150 m2) z nekaj vrta v Celju prodam. Na vrtu (3500 m2) rastejo različne kulture. Možna je tudi zamenjava Domžale—Ljubljana. Antona Skoka 2, Domžale.
Kamin na trda goriva tip Franklin prodam. Tel.: 723 029.
25. oktobra 1986 se je našla denarnica z nekaj gotovine. Naslov v uredništvu.
Dobro ohranjen pralni stroj Gorenje brezhibnega delovanja ugodno prodam. Pokličite tel: 722 010. .
Mami, ljubila si nas,
v spominu imamo Tvoj glas,
trpela dolgo tiho si,
pogled Tvoj mili, nam v srcih leži.
ZAHVALA
Ob smrti naše najdražje mame, stare mame in tete
ANGELE URBANIJA Kavkove mame iz Krašc
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem ter Organizaciji ZB Moravče, ki ste ji darovali cvetje in nam izrazili ustna in pisna sožalja.
Globoko se zahvaljujemo moravskim pevcem za zapete žalostinke v hiši žalosti, na poti v Moravčah in
ob odprtem grobu. Iskreno se zahvaljujemo Francki Štefanovi-Tomičevi mami za pretresljive poslovilne besede na pragu iz domače hiše in Ivanki Brodarjevi za ganljive, polne tolažbe poslovilne besede ob odprti gomili. Zahvaljujemo se nosilcem praporov, ZB Moravče, ZB Vrhpo-Ije in ZB Lukovica, ki ste jo spremljali na žalni svečanosti in s poklonom praporov počastili njen spomin.
Iskrena hvala Francu Bizilju za trud in skrb pri organizaciji pogreba ter dobrim sosedom in vaščanom za izkazano pomoč. Posebno se zahvaljujemo spoštovanemu župniku za svečano opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se vsem, ki ste s svojo navzočnostjo počastili njen spomin in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni.
RAZGLASI, OBJAVE, RAZPISI
V SLOVO
FRANČIŠKI BOLTE roj. Rakef
11. oktobra smo se poslovili od Bičeve mame iz Loke pri Mengšu. Tragično je preminula v 78. letu starosti. Kakor je bilo skromno njeno celotno življenje, je bilo skromno in' tiho njeno slovo. Omahnila je sredi dela, saj je bila marljiva, neutrudljiva žena, ki je ljubila in spoštovala delo. Ko je bila še zaposlena v DO »Induplati« v Jaršah, je morala iskati dodatne vire za preživljanje, njena življenjska pot je bila izredno težka, saj v mladosti, pri ustvarjanju družine ni imela sreče. Ostala je sama z otrokom ter obilo ovir je morala premagati. Tujina ji moža ni nikoli vrnila. Kljub težavam pa ni obupavala. Nasprotno, Ločani smo jo poznali po njeni dobrovoljnosti, predajanju drugim — lahko bi rekli, da je živela predvsem za druge in pri tem našla
veliko zadovoljstva zase. Ni bila posebej aktivna v družbenem življenju, saj tudi ni našla časa za to. Bila pa je kljub temu vsesplošno razgledana, znala je priskočiti na pomoč drugim in sejala je dobro voljo in zanos med sovaščane. Taka bo še dolgo med nami!
Ločani
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta
JAKA ORAŽMA Pažbarjevega ata iz Krtine
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v dneh žalosti stali ob strani, nam ustno in pisno izrazili besede tolažbe. Zahvala DO Napredek Domžale, dr. Farkašu in sestri Bredi Kavka za nuđenje zdravniške pomoči, ZZB NOV, KS Krtina, govornikoma, praporščakom, gospodu župniku iz Doba za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in prav vsem, ki ste ga v tak velikem številu spremili v njegov prerani grob ter mu darovali toliko lepega cvetja. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mami, babice in sestre
ZINKE ČAD roj. Grošelj
se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno in pisno izraženo so-žalje, za cvetje in za spremstvo na njeni zadnji poti.
Posebno zahvalo izrekamo pevcem za lepo zapete pesmi, gospodu kaplanu pa za opravljen pogrebni obred.
Za njo žalujemo
Vsi njeni!
ZAHVALA
Ob smrti KARLA KUTNARJA se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, ga spremili na zadnji poti in darovali cvetje. Posebno pa se zahvaljujemo tov. Lipovšku in praporščakom.
Minka Malež z družino.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in strica
PETRA VOLKARJA iz Domžal, Savska c. 46
se najlepše zahvaljujemo Ivanki Pavlijevi, sorodnikom in prijateljem, ki ste nam v težkih
trenutkih kakorkoli pomagali. Lepa hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskreno zahvalo izrekamo ZZB NOV za lep poslovilni govor, pevcem za lepe pesmi, ter gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči vsi njegovi.
V12. letu nam je kruta usoda iztrgala ljubljenega sina, brata in vnuka
MIRKA RESNIKA iz Gorenj nad Blagovico
Ob mnogo prerani izgubi našega Mirka se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom za poklonjeno cvetje, izrečeno sožalje ob njegovi zadnji poti. Se posebno se zahvaljujemo župniku in cerkvenemu zboru za lepo opravljen obred. Enaka zahvala velja sosedom, ki so v najtežjih trenutkih prišli na pomoč. P.av tako se zahvaljujemo vsem učiteljem in učencem za izrečene besede ob njegovem grobu. Najlepša hvala vsem tistim, ki ste mu okrasili njegov zadnji dom in ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
vsem, ki so nam ob izgubi našega dragega sina, brata in očeta
KARLA KUŠARJA
izrekli sožalje, njegovim prijateljem in znancem, družbenopolitičnim organizacijam, gasilcem, društvom, godbam, pevcem, pionirjem in občanom, ki so ga spremljali na zadnji poti, posebno pa še Skupščini in občinskemu komiteju ZK občine Domžale za organizacijo pogreba ter vsem govornikom za tople poslovilne besede izrekamo iskreno zahvalo.
Sorodniki
ZAHVALA
ob smrti našega dragega očeta, starega očeta, brata in strica
FRANCA URBANČIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se dr. Cerarju in dr. Mušičevi za vso skrb in nego v njegovi bolezni. Prisrčna hvala gospodu župniku Rataju in gospodu dr. Ocirku za lepo opravljen obred in tople besede slovesa ter župnijskemu pevskemu zboru Sv. Jakob ob Savi za tako lepo
odpete žalostinke. Posebno zahvalo izrekamo dobrim sosedom, krajanom Pšate, gasilskemu društvu Pšata-Dragomelj ter govornikoma tov. Krivcu in tov. Kopaču za ganljive poslovilne besede. Še enkrat vsem iskrena hvala.
Vsi njegovi.
Sreča je kakor sonce: kadar je najlepše, zatone.
(Ivan Cankar)
V SPOMIN MARIJI AVBELJ - NADJI
leto mineva, odkar je kruto pretrgana tvoja življenjska pot. Čas nam ni zmanjšal bolečine, neizmerno te pogrešamo. Hvala vsem, ki se je spominjate, nosite cvetje in prižigate
svečke.
VSI TVOJI
OBVESTILO
TGDO Napredek Domžale TOZD PREHRANA obvešča cenjene potrošnike, da bosta na praznični dan 1. decembra 1986 od 8.—12. ure odprti dežurni trgovini SP Kidričeva v Domžalah in SP Preserje.
Cenjene stranke obveščamo, da je od 1. novembra dalje odprt nov damski frizerski salon »BOJAN« Mežnar, Šmarca, štajerska ul. 3. Pričakujemo vas vsak dan:
ponedelje, sreda petek
torek, četrtek sobota
13"—20" 12h—20h 7h—14h 7h—13h
Ob torkih in petkih sprejemamo naročila. Priporočamo se za obisk!
Ljuba Mojca, kam si šla, da Te ni med nami, v srcih naših še živiš, da nismo sami.
V SPOMIN
18. novembra mineva leto dni žalosti, bolečine in praznine, odkar si nas nepričakovano zapustila, naša nepozabna
MOJCA ŠKOFIC
Zahvaljujemo se vsem, ki postojijo ob njenem preranem grobu ter prinašajo cvetje in prižigajo svečke.
Žalujoči: Škofičevi in Lobodovi.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka
SLAVKA AVBLJA iz Stegen 14
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob nenadnem in bolečem udarcu stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje pisno
in ustno in nas tolažili. Hvala vsem darovalcem cvetja in vsem, ki
ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala moravskim pevcem za zapete žalostinke, gospodu župniku za pogrebni obred, praporščakom in Še posebno Antonu
Peterka za ganljive poslovilne besede.
Vsi njegovi.
I
I
SPORED KINEMATOGRAFOV OD 28. NOVEMBRA DO 14. DECEMBRA 1986
KINO DOMŽALE:
28., 29. in 30. novembra
1., 2. in 3. decembra
4., 5., 6. in 7. decembra
8., 11
13.
9. in 10. decembra ih 12. decembra in 14. decembra
ob 16. in 18. uri ob 20. uri ob 16. in 18. uri ob 20. uri Ob 16. in 18. uri ob 20. uri ob 16., 18. in 20. uri ob 16., 18. in 20. uri ob 16. in 19. uri
KINO MENGEŠ:
29. novembra
30. novembra
3. in 4. decembra
6. decembra
7. decembra
10. decembra
11. decembra
13. decembra
14. decembra
29. novembra
30. novembra
2. in 3. decembra
4. decembra
6. decembra
7. decembra
9. in 10. decembra 11. decembra
13. decembra
14. decembra
ob 15.;
ob 20. uri
17. in 19. uri ob 20. uri ob 20. uri
ob 15. in 17. uri ob 19. uri
ob 20. uri ob 20. uri ob 20. uri ob 15., 17. in 19. uri
ob 15.
ob 20. uri 17. in 19. uri ob 20. uri
ob 20. uri ob 20. uri
ob 15., 17. in 19. uri ob 20. uri ob 20. uri ob 20. uri
ob 15., 17. in 19. uri
COTTON KLUB amer. film HERETIK slov. film MOŽ Z ZVEZDE amer. film HERETIK slov. film KJE SO FANTJE amer. film HERETIK slov. film ŽENSKA SOKOL amer. film MODEL amer. film BRAZGOTINEC (SCARFACE) amer. film
DOVOLJENJE
ZA VIKEND amer. film
OCTOPUSSY amer. film
VOJNA AKADEMIJA amer. film
VOHUN IZ BONDOVE
ULICE hong. film
MOŽ Z ZVEZDE amer. film
VOHUN IZ BONDOVE
ULICE hong. film
ŽIKINA DINASTIJA domači film
ŽENSKA SOKOL amer. film
MODEL amer. film
MODEL amer. film
KONAN II. amer. film
KONAN II. amer. film
VOHUN IZ BONDOVE
ULICE hong. film
MOŽ Z ZVEZDE amer. film '
VOJNA AKADEMIJA amer. film
VOJNA AKADEMIJA amer. film
MODEL amer. film
ŽIKINA DINASTIJA domači film
ŽENSKA SOKOL amer. film
ŽENSKA SOKOL amer. film
Šolske predstave slovenskega filma »HERETIK« bodo organizirane 1., 2., 3. in 4. decembra 1986!
OBČINA DOMŽALE Sekretariat za občo upravo
OBVESTILO
Obvečamo delovne ljudi in občane, da bodo uradne ure upravnih organov in strokovnih služb občine Domžale tudi v torek, 30.12.1986 od 8h—13h.
V sredo, dne 31. 12. 1986 pa bodo uradne ure od 8h—13h.
Prosimo, da navedeno obvestilo upoštevate, ko boste urejali zadeve pri upravnih organih in strokovnih službah občine Domžale.
SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO
ZPS MLINOSTROJ Študljanska 5 DOMŽALE
Komisija za delovna razmerja objavlja dela in naloge:
1. ELEKTRIKAR — za nedoločen čas Pogoji: poklicna šola elektro smeri »S« izpit
5 let delovnih izkušenj
2. LIČAR — za nedoločen čas — z enomesečnim poskusnim delom
Pogoji: poklicna šola — smer ličar 3 leta delovnih izkušenj
3. DELAVEC — ČISTILEC — za nedoločen čas Pogoji: osnovna šola
1 mesec delovnih izkušenj
4. TRANSPORTNI DELAVEC — za nedoločen čas Pogoji: osnovna šola
1 mesec delovnih izkušenj
5. SNAŽILKA — 2 delavki — za nedoločen čas z enomesečnim poskusnim delom
Pogoji: osnovna šola
1 mesec delovnih izkušenj
Pisne prijave s kratkim opisom dosedanjega dela ter dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: ZPS MLINOSTROJ, Domžale, Študljan-ska 5, Splošno kadrovski sektor, 61230 DOMŽALE.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Komisija za delovna razmerja Elektroelement n.sol. o., Izlake TOZD SVIT n.sol.o. Kamnik
objavlja prosta dela in naloge
1. STRUGAR JA
Pogoji: — poklicna šola širokega profila oz. končana IV. stopnja strokovne izobrazbe kovinarske smeri
— vsaj eno leto delovnih izkušenj
— dvomesečno poskusno delo
2. ORGANIZATORJA DRUŽBENE PREHRANE Pogoji: — poklicna šola širokega profila oz. IV. stopnja
strokovne izobrazbe gostinske smeri
— eno leto delovnih izkušenj
—tečaj iz higienskega minimuma
— dvomesečno poskusno delo
— deljen delovni čas
3. RAZDELJEVALCA Pogoji: — osnovna šola
— mesec in pol poskusnega dela
— deljen delovni čas.
Delovno razmerje bo z izbranimi kandidati sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati v 8 dneh pošljejo na naslov:
Splošna služba TOZD SVIT 61240 KAMNIK, Bakovnik 4/a.
ZPS MLINOSTROJ DOMŽALE Študljanska 5
Na podlagi sklepa delavskega sveta objavlja
JAVNO LICITACIJO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
EKSCENTER STISKALNICA VRTALNI STROJ EVS 123 Al KOPIRNI STROJ SALONITNE PLOŠČE - 100 kom MOPED APN
HITROVPENJALNA NAPRAVA ZA STRUŽNE NOŽE VILIČAR LITOSTROJ 21 ROČNE ŠKARJE KLEPARSKE KUP DRV cca 3 m3
izklicna cena 1 kom 100.000 din 1 kom 5.000 din 1 kom 50.000 din 1 kom      100 din
1 kom   15.000 din
2 kom 20.000 din 1 kom 600.000 din 1 kom   60.000 din
10.000 din
Prometni davek plača kupec.
Javna licitacija bo v soboto 13.12.1986 ob 12. uri v prostorih »Mlinostroj« Domžale, Študljanska 5.
Licitacije se lahko udeležijo pravne in fizične osebe, ki pred začetkom licitacije plačajo kavcijo v višini 10 % od izklicne cene.
Ogled osnovnih sredstev je mogoč na dan licitacije od 10. do 12. ure.
Za nakup velja načelo »videno — kupljeno«. Kupljene predmete je potrebno plačati in odpeljati iz Mline -stroja v roku 3 dni po zaključku licitacije.
VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA OBČINE DOMŽALE Komisija za delovna razmerja
OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE
2 VZGOJITELJICI za določen čas (nadomeščanje odsotnih delavk zaradi porodniškega dopusta) Pogoji: vzgojiteljska šola strokovni izpit
2 VARUHINJI za določen čas (nadomeščanje odsotnih delavk zaradi porodniškega dopusta) Pogoji: šola za varuhinje
starost najmanj 18 let
NK DELAVKO za pomoč v kuhinji in čiščenje enote »Kurirček« Mengeš za nedoločen čas
Pogoji: osnovna šola
tečaj higienskega minimuma
ČISTILKO za čiščenje enote »Stanka Varšek Lija« Domžale za nedoločen čas
Pogoji: osnovna šola
tečaj higienskega minimuma
Kandidati naj pisne prijave z dokazili prinesejo v 8 dneh po objavi v tajništvo VVO Domžale, Savska 3.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Na podlagi 8. člena Zakona o hranilno kreditnih službah in blagajnah vzajemne pomoči (Ur. I. SRS št. 4/80) in na podlagi 31. in 32. člena Pravilnika o kreditni dejavnosti Združene hranilno kreditne službe za kmetijstvo in gozdarstvo Domžale (24. 2. 1981). Hranilno kreditna služba Domžale razpisuje
NATEČAJ
za pridobitev posojil v kmetijske namene združenih kmetov kooperantov KZ Emona Domžale — varčevalcev HKS Domžale za leto 1987. Vloge za posojila bodo sprejemali pospeševalci po Zadružnih enotah KZ Emona Domžale. Zadnji rok prijave je 31. 12. 1986. Vse prijave katere bodo oddane po navedenem roku ne bodo upoštevane. Splošni pogoji:
_ . .. ., , „. Obrestna mera Najdaljša odpl. Področje Vrsta posolila % doba v letih
a) hribov- gradnje 43 sko     mehanizacija 43
b) nižin-   gradnje 50 sko     mehanizacija 50
c) plemenska
živina 50
kmečki turizem 50
10 4 8 4
5 8
Obrestne mere navedene v tabeli so v veljavi trenutno in se tromesečno prilagajajo Sporazumu o oblikovanju obrestnih mer. Bodoči posojilojemalci bodo o slučajnih spremembah le teh naknadno obveščeni.
Vloga za pridobitev posojila mora vsebovati:
— osnovne podatke o posojilojemalcu
— namen posojila
— višina lastne udeležbe
— rok do katerega predvideva prosilec vračilo posojila
— osnovne podatke o kmetiji (fotokopijo posestnega lista in najemnih pogodb v slučaju, da ima posojilojemalec kmetijske površine v najemu), podatke o sedanji tržni proizvodnji
— dosedanje investicije in druge naložbe v kmetijo
— zadolženost prosilca
— fotokopijo gradbenega dovoljenja ali priglasitev del na občinskem odseku za gradbeništvo (v slučaju novogradenj oz. adaptacij)
— kmetje, ki žele uveljaviti status višinskega kmeta tudi ustrezno potrdilo Občinske geodetske uprave.
Po 31. 12. 1986 bodo samoupravni organi HKS Domžale vse prispele vloge obravnavali na svoji seji in vsem kmetom, ki so vložili prošnje za pridobitev posojila posredovali pismen sklep.
Domžale, 3.11.1986
Združena hranilno kreditna služba za kmetijstvo in gozdarstvo Domžale
Srečanje
mladine
ob 45-letnici
boja
na Moharju pri Moravčah
Ob spominu na 45-letnico boja Mengeško-Mo-ravške čete z Nemci na Mohorju se vsako leto dobimo in spomnimo uspešne bitke partizanov, saj je 21. septembra 1941. leta okrepljeni 171. policijski bataljon napadel 12 slabo oboroženih borcev pod vodstvom komandirja Janka Bizjaka. V dve urnem boju so Nemci zadrževali partizane v obroču in pri tem imeli večje izgube, saj je padel tudi njihov komandant. Zato se je nemške vojske prijela panika, tako da so začeli bežati in se umikati v smeri Moravč. Po uspešnem preboju pa je padel tudi borec Kmetic Tinče iz Trzina. Ta borba pomeni največji uspeh Mengeško-Moravške čete v letu 1941. Tako je sklenil svoj govor član Krajevne organizacije ZB NOV Moravče, tovariš Urbanija Lado.
O uspehih in bojih Radomeljske čete pa je spregovoril narodni heroj, tovariš Avbelj Franc-Loj-ko. Povedal je, da je četa avgusta 1941 uspešno napadla nemško motorizirano kolono na Želodniku pri Dobu, kjer je 10 borcev uničilo nemško predhodnico na motorjih s prikolico. Zaradi tega so Nemci, na Hrastovcu pri Dobu, organizirali napad na partizansko taborišče Radomeljske čete. Borci so bili pravočasno obveščeni, zato so se dobro pripravili za boj. Desetkrat močnejšega sovražnika so borci presenetili in mu prizadejali nekaj izgub, dočim so se sami umaknili brez žrtev. Ko so Nemci videli, daje bil njihov napad brezuspešen, so besni, v zapuščenem taborišču streljali v kotel, v katerem se je kuhala hrana. Teh dogodkov ne smemo pozabiti.
Na proslavi je sodelovala Moravska godba, moški in dekliški pevski zbor, recitatorji Osn. šole Jurij Vega iz Moravč in recitatorke KUD Tine Kos. Šew posebej razveseljivo je, da je bilo prisotnih približno 230 mladih iz OŠ Jurij Vega in delegacija osnovne šole Edvard Kardelj iz Trzina.
Kulturni program je bil enkraten, zato se v imenu Občinskega odbora ZZB NOV Domžale iskreno zahvaljujem vsem nastopajočim, kakor tudi vodstvu OŠ Jurij Vega in vsem prisotnim borcem ter drugim udeležencem. Menim, da bomo le tako nadaljevali revolucionarne tradicije našega boja.
Alfonz Avbelj
Za današnjo nagradno križanko razpisujemo 10 knjižnih nagrad. Rešitve pošljite do 10. decembra na naslov: Uredništvo »Občinskega poročevalca« Ljubljanska 34, p. p. 20 s pripisom »križanka«. Imena izžrebancev bomo objavili v novoletni številki časopisa.
avtomo bilske gume
goli-cavost drevja
japonski avtomobil
kersnikov grad pri lukovici
zlitina bakra in cinka
mesto ob j eniseju
lukav izraelu
VOSCllO občanom DOMŽAL
29.11. dan
REPUBLIKE
dragu-ljarstvo
tone seliskar
stran neba
slovensko ljudsko rekih
stvarnik sveta v egiptu antična ljubljana
NACRT
preme-tenec
pr
križanka franci pavser
teta
ravs
ptic na novi zelandiji
koracenje
malajsko oblačilo
film an je
pritok save
revice
nauk o gozdovih
ubiti politik moro
žlahtni plin
prebivalec torina
kupica
zevsova mati
nacrt dela
vohunka mata .
reka v pakistanu
konjski drnec
velika skakalnica v avstriji
Blagovica
večji kraj v občini domžale
K KAJ KKI kopru
navlaka
letovišče pri kopru
0
vergilov junak
dubrovnik
osebni dohodek
športna zvrst
slov. plesalec in koreograf
oksid
ljudska pravica
alojzij vaonal
arabski zrebec
TRT
skladatelj : bojan)
pritr -Dl ln i ca
družbeni položaj
prilagojenost domačemu okolju
preplah
luka na jugu arabije
srab
lanena tkanina
luka v
Španiji
stadion v budimpešti
puhlo-glavka
tibet. govedo
LESENA PLOŠČICA
verz, dvanaj-sterec
risba:
brane sotosek
domžale
evropska reka
otok v kari bih
razgled
trud
zupanci-ceva pesnitev
sarajevo
drag kamen
država v zda
ANTVVERPEN
nekdanji šahovski prvak
otoček
pri borneu
tkanina za podloge
opica
azijski državnik (norodomd
rimski pozdrav
vriskanje
z. ime
gl.mesto države Ml-ssissippi
slovan
bicikel
usmerjeni stih
TTlME
tantalo va h ci
dokaz odsotnosti
havajski otoček
karlovac
nekdanji teniski igralec
kovanje
odiranje
rimski cesar
slado-strastje
trapa
gorstvo v bolgari
d..ta
avtor ope re.knez igor«
ostanek pri deljenju kart
sekretarka
matija jama
planota na kozjanskem
otok v pacifiku
Tabja okončina
domžale
staja, tamar
ZNAC7F nost not ranjske in primorske dežele
kraj pri domžalah
skandinavski drobižek
cigarete
finska luka abo
nas ma-ratonec (sead)
pavza
slovansko drevo
m.ime
otok v jadranu
reka v švici
del ZIM ske garderobe
grška boginja nesreče
enklitika
delavski svet
ime 31 slovenskih krajev
daneu
mestece v dalmaciji
ridij
organ vida
besedna uganka
otočje pred amer obalo
fr.pisec kriminalk
pijaca pred jedjo
jadran. otok
100 m2
karlovac
Človeku
podobna žival
majhno govedo
izrastek na glavi
žensko (me
hrvaški šahovski mojster
zorana zemlja
8