Razne stvari. Iz domačib. krajev. Naši deželni poslanci so imeli včeraj zaupno posvetovanje v mariborskem Narodnem domu. 0 6em so se posvetovali in kaj so sklenoli, je tajno. Slovenjebistriško katoliško politično drdštvo si je izvolilo naslednji odbor: načelnik Jožef Onič, kmet v Hošniei, načelnikov namestnik Martin Medved, župnik v Laporju, tajnik Franc Mlakar, kmet v Hošnici, blagajnik Karl Stupan, zidarski vodja iz Razgorja. Sklepi, ki so se vsprejeli na društvenem zborovanju se glasijo: 1. Na ustanovnem shodu Slov. Bistr. kat. pol. društva zbrani kmetje najodločneje obsojajo tudi slovenske liste, ki so nemškutarskega »Štajerca* hvalili, »NaSega Doma» pa ne priporočajo. — 2. Na ustanovnem shodu kat. pol. društva zbrani kmetje pozdravljajo z veseljem misel, da se ustanovi na f-"p. Štaj. k r š 6. kmeftka stranka in vodstvo, ki bo dajalo smer spodnještajerski politiki. — 3. Ker so se baje storili koraki, da se pri okrajni sodniji v Slov. Bistrici nastavi nemški sodni p r i s t a v, zbrani kmetje obsojajo tako ravnanje in zahtevajo od pravosodnega ministarstva, da nastavi slovenskega uradnika v popolno slovenskem okraju. — 4. Zbrani kmetje in volilci zahtevajo od svojih poslancev, da se vendar enkrat združijo v eden klub. Imenovanje. Pravni praktikant pri okrajni sodniji v Celji gosp. Rudolf Potočnik imenovan je avskultantom ravnotam. Iz Ormoža. Zaupnice g. sodniku dr. Preskerju, kakor smo jo priobčili o trgu Središče, sklenile so nadalje sledeče občine ormoškega okraja: Jastrebci, Brebnovnik, Savci, Koračice, Vitan, Bratonečice, Tmovci,  Lahonci in Hum ter so vposljala občinska predstojnistva dotične resolucije c. kr. dež. nadsodišču v Gradcu. Odločen in pošten odgovor dobili so ormoški nemSkutarji do sedaj že od 19 o b 6 i n. Notar v Šoštanju je postal g. Vinko Kolšek, dosedaj notar v Ložu na Kranjskem. Svojo službo nastopi dne 16. t. m. Duhovniške vesti. Prestavljeni so 66. gg. Jakob Cinglak, dosedaj provizor v Št. Petru v Sav. dolini v Vojnik, Anton Kolari6, kapelan v Vojniku k Sv. Magdaleni v Mariboru. Od Zidanega mosta. V sredo pred Božjega Telesa praznikom užgala se je blizo >Zoreta« nasproti Radečam hosta od isker, ki so tje naletele od mimogredo6ega hrvatskega vlaka in je pri zdajšnji grozni suši dolgo gorela. — V 6etrtek popoldan zgorelo je v Sarni peči nad Zid. mostom gospodarsko poslopje in hlev, ogenj je najbrž nastal, ko je nek mimogredoči popotnik tje zagnal §e goreči ostanek smodke. Pozite torej, kam zaganjate žveplenke ali smodke. — Kakor zvemo, se v Loki nahaja v novejSem 6asu fabrika za umetni gnoj. Da razpečava gnoj, ima dva glavna agenta. Gnoj kidata na duhovnike in cerkev, skladiS6e imata pa v neki gostilni, ki jo danes no6emo imenovati, pa koje ime prihodnjič objavimo, ako se tudi v tej zadevi ne bode mera naSla. Nismo mi, krš6anski kmetje, dolžni v javni gostilni poslušati govore, ki so prav za prav že tako prepovedani in po postavi kaznilni. — Na Božjega Telesa je med procesijo nastal tak vihar, da je na Razborju podrl eden altar, ki se je zvrnil v okna blizu stoje6e hiSe in je Sipe popolnoma strl. Na Studenicah je prišel dne 25. maja fant Kolar Franc med kolesa samostanske žage ter bil takoj mrtev. Dne 27. maja pa ie pogorelo gostilničarju Pavlu Sattlerju gospodarsko poslopje; ravno ta dan so imeli gostijo. Na Resnikn pri Zrečah je minolo nedeljo proti ve6eru strela udarila v prazno šolsko poslopje k sre6i brez posebne nesre6e. Iskra si je pot odorala po zidu, a ne po novem strelovodu. Izpit na orgljarski šoli v Gelju se ne bo vrSil 15. t. m. kakor se je po pomoti v »Slov. Gospodarju« čitalo, temve6 15. julija ali malega srpana, kakor na drugih javnih žolah. Št. Ilj pri Gradišču. Sprejmite iz naSe doline kratko poro6ilo. Naznanjam vam, gospod urednik, kako so se izvršile volitve ob6inskega odbora dne 30. maja. Pristaši nemškutarskega ptujskega >Štajerca« so hoteli odstraniti prejšnji ob6inski odbor, a trezni volilci se niso dali premotiti, vsa agitacija je bila zaman, ve6ina odbornikov so naro6niki »SIov. Gosp.«, in upamo, da si bodo županom izvolili odlo6no narodno-katoliškega moža. Pristašem »Štajerca« pa svetujemo, da nehajo s svojo strastno agitacijo, s katero so naredili že toliko zdražbe. Med nami za njih ni prostora! — Šentiljski. Razuzdanim in nemškutarskim mladeničem! Večkrat smo govorili svojira mladim prijateliem, vrlim, dobrim mladeničem. Danes pa recimo besedo tudi takim, ki niso vrli. Velikokrat se sliSi, da so se fantje stepli, ali koga umorili itd. In od kod pride vse to? Od mladeničev, kaleri nimajo vefi vere. Da, le pregola resnica je, da se dandanes nahajajo tudi mladeni6i, kateri več ne pomislijo na sveto cerkev ter zametujejo vse kar je svetega in verskega. Ob nedeljah v6asih gre v cerkev, ker že mora iti zaradi stariSev, se poslanja po kotih ali pa Se morda tisto ne, ampak gre v kr6me, namesto k službi božji, tam popiva, in še zapije v krčmi svoje poštenje, svojo vero, svojo dobro ime. Ali ni to žalostno? Pregovor pravi: »Pijanec se prej ne preobrne, dokler se v jamo ne zvrne«. 2alibog, da je resniea. Tudi tukaj ob meji Slovenstva je še nekaj mladeni6ev, kateri ve6 ne pomislijo, kako razuzdano živijo. Stariši pa doma grenke solze točijo za svojimi zabredlimi sinovi. Ali to Se ni vse. Nekateri mladeni6i tudi že več ne pomislijo, da so rojeni Slovenci, da so bili prvi glasi raili in gladko done6i, slovenski. Naša mila domovina pa6 z žalostjo gleda na svoje zabredle sinove, pa6 pa vidi, da naš slovenski narod se ne bi boieval, — 6e bi bila sila — tako za svojo domovino, kakor burski narod sedaj odbija navale oholih Angležev. Mladeni6i, kateri ste že tako dale6 prisli, da ste se potuj6ili, vas obžalujemo, kateri pa še se mislite potuj6iti, vi še niste zgubljeni. Ah, pristopite k nam slovenskim mladeni6em, da nas bo še večje Stevilo, kateri se bomo borili za narodni obstanek. Mi slovenski mladeniči pa delajmo na to, da bodo naSi tovarši, raladeni6i postali boljši, zapustili krčme, pristopiti rajše k naSim bralnim društvom. Veste, predragi mi slovenski mladeni6i, kaj že pregovor pravi: «Besede mi6ejo, zgledi vle6ejo». Delajmo tako! Vse za vero, dom, cesarja! Otmimo, kar se Se oteti da. Eden. Ogenj v ljutomerski cerkvi. Prete6eni petek je bil žalosten dan za celo ljutomersko župniio. Ob 10. uri dopoldan se je zaslišalo kričanje: «cerkev gori». In resnično. Že so cele orglje v plamenu. Velikanski plamen se razširja od kora po srednji ladiji na oboku proti velikemu altarju. Iz oboka že padajo razbeljeni kosi ometa na tla. Ljudje jočejo, kričijo pa tudi delajo. Oni pograbijo bandera, tabernakelne, podobe svetnikov iz altarjev, z eno besedo vse, kar se da odtrgati in odnesti — vsak se trudi, vsak hoče nekaj rešiti. V 10 minutih je cerkev prazna. Vročina v cerkvi je neznosna. Požarna bramba se zamore le z naporom vseh sil približati ognju ter začeti od dveh strani gasiti. V sredini cerkve na oboku je precej velika zra6na luknja. Les, ki jo pokriva je že v plamenu. Plamen se vzdiguje pod streho. Trije trami pod streho že gorijo. Le nekaj trenutkov Se in streha bi bila v ognju in ž njo tudi zvonik in brez dvoma tudi sosednja poslopja. V tem odločilnem trenutku gre požarnik Lukner iz Ljutomera v smrtni nevarnosti v najhujšem dimu in vro6ini na cerkveni obok, pomeče gore6e deske skozi zra6no luknjo t cerkev ter jo pokrije z železnimi vratami. Koj za njim prineseta dva druga moža vodo in s to pogasijo že goreče trame. V kratkem 6asu potem pogasijo po2arne brambe ogenj. In kakšna je zdaj,poprej tako lepa župniska cerkev v Ljutomeru?! Orglje so do tal pogorele. Iz oboka srednje ladije je omet popolnoma odpadel; namesto prejšnih lepih slik se vidi le gola opeka. Slikarija cele cerkve je uni6ena. Cerkev je uradno zaprta. Pri službi božji, ki se je opravljala v nedeljo v Florjanovi kapeli, so ljudje na glas jokali. In kdo je to veliko nesre6o povzročil? Skoraj brez dvoma hudobna roka. Škoda znaSa 6ez 20.000 K. Knjižica za mesec junij, naslovljena »Obljube presv. Srca Jez.«, ki se je pred 9 dnevi priredila v II. izdaji, je že zopet poSla v teku enega tedna. Zdaj se je že zopet predelala in popravila in se danes zopet tiska. Jutri se za6ne razpošiljati. Knjižico že priporoča samo to, da se je je v kratkem 6asu razprodalo 8000 izvodov. Naroča se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Komad stane 10 v, s p što 14 v, 100 skupaj pa s poštnino vred 8 kron. Iz sodne dvorane. Pred mariborskira porotnim sodiščem je bila dne 10. junija Mima Ribi6 iz Gornjega Korena radi zatajitve poroda obsojena na dva meseca ječe. Dne 11. t. m. je bil Franc Bratuša iz Majšperga, ker je svojo lastno h6erko zadavil in spečeno deloraa pojedel, obsojen na smrt. Njegova žena je bila obsojena na tri leta ležke je6e. Dne 12. t. m. je bila Treza Holc iz Cage, ker je svojo h6erko zadavila, obsojena na smrt. Iz Celja. Pretekli ponedeljek podrl se je zid pri skladišču železne trgovine «Merkur» vsled preobilne teže železa ter se prevrgel z veliko množino železa na ulico. Neki vodnjak v bližini je popolnoma razdrt, druge nesreče ni. Celjani in plavice. Piše se nam: Celjski Nemci so letos zopet zelo marljivi — v trebljenju »nemškega« plevela iz naših polj. To je zelo hvalevredno in le želimo njim, da nazadnje Se sami sebe iztrebijo iz slovenskega Celja. — Pri tern prihaja nam na misel šaljivo vprašanje: V čem sta si podobna plavica in nem6ur? Odgovor: oba sta plevela naše domovine, oba pa tudi služita v prusofilske namene. Nove razglednice je izdal z geslom »Kje dom je moj« g. Janko TroSt v Trstu. Na razglednici so slike Ljubljane, Trsta, Gorice, Novega mesta, Celovca, Celja, Maribora. Te slike naj predstavljajo slovensko domovino. Razglednice so lepo izdelane. V Konjicah so na praznik R. Telesa obhajali Nemci «Folksfest». Iz Celja so prisli v obiske privrženci gibanja «pro6 od Rima», ki se v Celju niso hoteli udeležiti procesije. Frankfurtarice so jim vihrale v pozdrav raz nekaterih konjiških hiš. V ob6no za6udenje se je udeležila tega volksfesta rodovina kneza Windischgraetza. V Slov. Gradcu je prodal g. Avgust Giinther svojo h>šo in gostilno slovenski za-  drugi. Nenaci ne vedo, na koga bi se bolj  jezili ali na Giintherja ali na zadrugo. Po magalo pa ne bo ni6, naj se jezijo na kogarkoli. Prečitaj še naš dopis iz Slov. Gradca! Iz Dobrne: Od 2. do 10. junija obhajal se je sr. misijon na Dobrni pod vodstvom prč. gg. misijonarjev iz Jezusove družbe: Doljaka, Vrhovca in Žužeka. Vkljub silnemu delu se je vdeležilo sv. misijona prav veliko Ijudstva. Obhajnih je bilo 1700. Pa saj. je bil ta sv. misijon namenjen tudi sosednim St. Joščanom, ki imajo, odkar so jih v6. g. Hrovat zapustili, dobrnskega župnika za soprovizorja. V najlepšem redu vršil se je sklep sv. misijona, k katerem so tudi prišli pre6. gospod dekan dr. Lavoslav Gregorec. Bog daj, da bi trdne sklepe, ki smo jih storili ob misijonu, tudi zvesto spolnjevali! V6. gg. misijonarjem pa kliče vsa fara: Bog Vam povrni ves Vaš trud in VaSo ljubezen! Iz drugih krajev. Laška kraljica Jelena je odločila, naj dobi vsak otrok, ki je prišel isti dan na svet, kot njena prineezija Jolanda, od dvora hranilnično knjiyo z znatno vlogo. Laški kralj pa j e daroval za katoliško cerkev v Cetinju na Crnigori 20.000 lir. Odličnjaki v stranki »Vsenemcev". Stranka Vsenemcev, ki ima na Spodnjein Štajerskem pri Nemcih toliko pristašev, ima razne »odličnjake*. Eden izmed njih je dr. Ursinn. Le-ta gospod je bil prvi agitator Vsenemcev v Inoraostu, ali nekega lepega dne je iz tega mesta izginil kakor kafra, pa ne sam, ampak z ženo nekega poštnega uradnika. Radi tega čina je bil sam «general» Schonerer zel6 žalosten. Druga imenitna oseba je nrednica Marija Heinclnova v Monakovem Prej je bila poštarica v Krimu na Ceškem. Tu je izneverila denar ia je bila sodnijsko z iskovalnim viotom zasledovana. Iz Češkega je bežala in je našla službo v uredništvu lista «Odin» v Monakovem. Ta vsenemSki list je bil dozdaj uredovan od gospodov Kordona, Lenzera, Kutschere, ki so sedaj ali v je6i ali so morali bežati v Ameriko. Lepa stranka, kaj ne? Dvojna smrt radi pijanosti in jeze. »Prinesi mi za štirinajst novcev žganja*, kričal je neki žganjar na Slovaškem, kjer je žalibog žganiepitje jako razširjeno. Ko žena prinese žganje, zahteva mož, naj mu skuha žena kisle juhe. Kadar on to poskusi, se zareži: »Stnrad, pfui!» Žena je namre6 med kuhanjem zadremala, rned tem pa se je juha nekoliko osmodila. 2ena mu odvrne nevoljna: «Ko si pri pe6i bil, lahko bi si sam juho mešal.» Nato surovi mož udari z roko ženo na usta. Ta je zamižala, nato pa vrnila udarec z gorko ponvo možu po glavi. Ta zgrabi ženo za lase, ali ta se izmuzne, med tem ga pa s koncem od ponve dregne v trebuh in pretrga čeva. «Za sto bogov!» za upije mož, nato popade sekiro ter leti za bežečo ženo na cesto. Ko jo dohiti, udari jo s sekiro preko glave, da žena omahne. Med tem prihite Ijudje, umirijo moža ter vzdignejo ženo. Pomo6 pa je bila prepozna. Tretji dan umrie inož za ostrupljenjem krvi, teden pozneje pa žena za pretresenjem možganov. — Kar ne pomagajo opomini, u6e glasno izgledi. Varujte se žganja! Eoliko trnda ima plesalec! Koliko korakov napravi plesalec ali plesalka v eni nočt na plesu, o tem si je letošnjo predpust ubijal glavo neki Amerikanec. Izra6unal je, da ako prepleše 20 valčkov, 4 polke in 2 kvadrilji, napravi toliko pota, kakor bi prehodil 12 milj. Zdravilo zoper jetiko. Iz Buenos Ayres se poro6a: Zdravnik dr. Charles L. Villar je iznašel nekafc serum, ki je baje do sedaj edino sredstvo, ki pomaga z gotovostjo zoper jetiko. Dr. Villar ni Se obiavil skrivnosii svojega seruma, pa6 pa je povabil vse zdravnike v deželi, da naj poskušajo novo zdravilo in naj se o istega velikanski koristi sami prepri6ajo. Zabava pri deln. V tvornicah za smodke v New-Yorku v Ameriki delajo večinoma delavci iz Španije, ki so v takem delu zelo izurjeni. Ker so pa bili pri delu jako pridni, dovolili so jim gospodarji t vsakem oddelku po enega čitatelja. Gitatelj sedi na mali raizici mej svojimi tovariSi in jim 6ita na glas, najprej novice iz 6asopisov, potem jitn prednaša važne odstavke iz spisov kakega Spanskega pesnika. Srečni so ti delavci,vki lmajo dobre knjige in dobre smodke! Clovek s krogljo v spcu Strel v srce provzro6a smrt. Le sila redki so slu6aji, da bi 6lovek, ki je dobil krogljo v srce, ostal živ. O takem slu6aju poročajo iz Amerike. V Cardilonu, v Michiganu, je neki Charles B. Helson že pred štirimi leti dobil pri dvoboju krogljo iz samokresa v srce. Vender je Se danes živ Dolgo niso vedeli, kje da mu ti6i kroglja. Po iznajdbi Rontgenovih žarkov in na podlagi prodiranja z Iu6jo v neprozorne stvari se je dal Helson zopet preiskati in pogodili so, da je kroglja v srcu in da se pregiblje, kakor se gibljejo misice. Na to seveda ni misliti, da bi mu krogljo odstranili. 2ivi pa vendar-le. Nova nevarnost preti kmetijstvn v zahodni Evropi. Evropska stavbena tehnika ho6e se lotiti novega ogromnega dela, sezidati namre6 železnico, ki bi zvezala vsa glavna mesta Evrope z Indijo. Prvi korak je že storjen s stavbo anatolske železnice, katero zida nemški kapital in ki veže Carigrad, Smirno in Konijo. Iz Konije pojde železnica ob obrežju Tigrisa do Dijarbekira. Tu bo Sla 6ez zel6 rodovitne kraje Mezopotamije in Babiloniie. Tako razširjena anatolska železnica bode napravila pristopne bogate premogove rudnike v srednji Aziji, petrolejeve vire v Mali Aziji in sploh celo zel6 rodovitno Malo Azijo. Mala Azija 6aka obdelovanja, kakor Sibirija, ali ona je rodovitnejSa in evropeiskemu kmetovalcu nevarnejSa, nego cela Sibirija. Po stavbi anatolske železnice bode postala Mala Azija za Evropo druga severna Amerika, a bode nevarnejSa, ker Arabcem ob Tigrisu okoli Basare obrodi vsejana pšenica stoteren sad in dve tretjini pridelane pšenice dajejo živini, ker je nimajo kam spraviti in prodati. Samo vpraSanje časa je, kedaj poslje nemški kapital svoje naseljence in svoje železne pluge v le-te rodovitne kraje, ki so ve6ji nego cela Avstrija z Nemčijo vkup. Danes velja v Angori meterski cent pšenice v našem denarju samo 1 gld. 80. kr. In ta pšenica bode veljala po sezidanju anatolske železnice v Trstu 3 gld. 50 kr. Crni in nevarni so oblaki, ki prete našim kmetovalcem! Društvene zadeve. Veliki koncert »Športnega drnštva Maribor" se zavoljo gostilniških razmer v Narodnem domu ne vrši 16. junija — marve6 7. iulija t. 1. o d b o r. Celjsko pevsko društvo priredi v nedeljo dne 16. t. m. popoldne izlet v 2alec, kjer bode nastopilo s sledečimi mešanimi zbori: Foerster <Ljubica», Korun «Iz Naroda», Bazin «Križaci na mori», Sattner «Nazaj v planinski raj», dr. B Ipavec «Molitev iz opere», »Teharski plemi6i». — V slu6aji neugodnega vremena, preloži se izlet na 23. t. m. Bralno društvo v Goragi Radgoni ima veselico dne 16. t. mes. Kmetijska zadruga pri Sv. Trojici v Slov. gor. ima dne 29. t. m. po večernicah veliki shod, pri katerem bodo nastopali govorniki in se bodo vršile tudi dopolnilne volitve v odbor. Natančneje Se se bode prihodnjič razglasilo. Mlekarnica pri Sv. Trojici v Slov. gor. dobro napreduje in so v teku 8mesečnega delovanja udje donesli 49.661 litrov mleka, za katero se jim je izplačalo 4966 K 10 v. Udje zmiraj pristopaio in je naraslo njih števile že na 140. Odjemalcev za surovo maslo ima za sedaj dovolj, vendar bode jih v kratkem ve6 potrebovala, kajti vsak dan donašajo ve6 mleka. Opozarjaio se toraj vsi rodoljubi in trgovci na naše pridelke posebno na sir, katerega je velika zaloga in zelo po ceni. Mili darovi za družbo vednega češčenja: Sv. Vid pri Ptuju 8 K, Sv. Marija Magdalena v Mariboru 100 K, Slov. Bistrica 40 K, Sv. Peter pri Radgoni 40 K 18 v, Sv. Lovrenc na Dravskem polju 40 K, Jarenina 112 K, Sv. Ožbalt pri Dravi 7 K, Loka 62 K 24 v, Polenšak 400 K, Sv. Vid pri Ponkvi 21 K, dijaško semeniš6e v Mariboru 50 K, Sv. Jakob v Slovenskih Goricah 36 K, Sv. Bolfank na Kogu 18 K 72 v, Ormož 10 K 64 v, Sv. Jurij v SIov. Gor. 40 K, Sv. Lenart v Slov. Gor. 18 K 86 v, Bu6e 12 K 80 v, Fram 10 K, Sv. Jurij na Š6avnici 31 K 66 v, Videm 82 K 70 v. Emet. zadrnga v Malinedelji je po6ela s izdelovanjem sira in surovega masla v ponedeljek t. j. dne 10. t. m. Ob enem se vrši ob6ni zbor na dan 17. t. m. kjer se bode pristopnina prih. udov predrugačila in dolo6ila. Odbor kmet. zadruge. Gospod. bralno društvo v Kozjera namerava v kratkem prirediti mladeniško Ciril-Metodovo slavnost in veselico, na katero že opozarjamo danes vse rodoljubne mladeni6e, da se je udeležijo v obilnem številu. Katero nedeljo in kako se bode vršila in kakšen bo vspored, se bode že pravo6asno naznanilo. Kozjanski mladeniči, le z navdušenjem naprej za benedi6arskimi mladeni6i.