SVOBODNA SLOVENIJA
AÑO XXXVIII (32) štev. (No.) 3
EBLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 18. januarja 1978
V JUGOSLAVIJI RASTE NERVOZNOST
Poner un dique a la violencia
TITO GROZI OPOZICIJI
Bajo el título del epígrafo, el matutino porteño Clarín vertió el 16 del cte. entre otras consideraciones también los siguientes términos:
“Con el secuestro y asesinato de la funcionaría de la Cancillería, Elena Holm-berg, la violencia ha reigresado dramáticamente en la vida argentina. Nada lo hacía prever. La guerrilla ha sido derrotada y con ella decae la necesidad que llevó al ejercicio de modalidades operativas capaces de contrarestarla. Por lo tanto, la esperanza generalizada en la ciudadanía consiste en el reencauzamiento del país por las vías del orden y la legalidad, a compás del proceso institucional que se está viviendo y de los desafíos que ha sido preciso vencer, pero con un progresivo afianzamiento de las garantías a la persona humana, una de las cuales, obviamente, es su preservación frente a la violencia.
El sacrificio que los argentinos —y en primer lugar las Fuerzas Armadas y de seguridad— hemos hecho en los tres últimos años tuvo como finalidad última ganar la paz, para emplear la feliz expresión del presidente de la Nación, teniente general Jorge R. Videla. Esa paz, deberá afirmarse, ante todo, en la victoria lograda contra las fuerzas de la subversión y, luego, como natural consecuencia, en el restablecimiento de condiciones de convivencia, con amplio imperio de la legalidad. El lamentable caso que comentamos demuestra la persistencia de grupos decididos a impedir que ese tránsito se cumpla y que el país pueda apartar sus ojos del dolor y el miedo, para afirmarse en el camino definitivo de la solucióin de sus grandes problemas, lo cual requiere ante todo unidad nacional.
El marco mundial, por otra parte, es adverso al ejercicio de la violencia-De todas las latitudes del planeta llegan voces en pro de la defensa de los derechos humanos. Esos alegatos desconocieron en un principio el problema de la subversión, pero paulatinamente la comunidad internacional ha aceptado que el terrorismo y el asesinato son factores de disgregación que ■—no importa quién los titularice— enfrentan la autoridad del Estado, la cual no puede sino estar basada en el imperio de la ley.”
Srbski pisatelj Dobriča Cosic postaja zanimiv
Boj med Moskvo in Pekingom
Potem, ko se jima je s skupnim naporom posrečilo s področja Ulvše francoske Indokine, ki jo sestavljajo Tajska, Kambodža, Laos in Vietnam, iztisniti kot kolonialno silo Francijo, za njo pa iz Vietnama ZDA, ki so tam poskušale izpolniti nevarno politično in vojaško praznino, da bi obvarovale to področje pred sovjetsko-ki tajskim vdorom, se sedaj za ta isti prostor jugovzhodne Azije borita med seboj 'Moskva in Peking.
Severni Vietnam je bil vso dobo bojevanja proti Južnemu Vietnamu in Amerikaneem zvest sovjetski satelit in je to ostal tudi po umiku Ameri-kancev in združitvi obeh Vietnamov pod komunističnim režimom. Prav tako je režim v sosednjem Laosu s pomočjo domače gverile in neposredne pomoči iz Vietnama ostal sovjetski satelit, medtem ko je rdeči režim v Kambodži, ko se mu je posrečilo zavladati, bil satelit Kitajske. Peking se je preko tega satelita nameraval postopoma polastiti tudi ostalega področja Indokine ter se je zaenkrat predvsem oziral čez mejo v še zahodno orientirano Tajsko.
Boj med Moskvo in Pekingom, ki se odigrava poleg ideološkega tudi na političnem in bojnem polju, se je zadnje mesece predvsem razvnel v Kambodži. Moskva ima v načrtu obkoliti Kitajsko tudi z juga, zlasti odkar je kitajski režim po smrti Maocetunga razvil predvsem v minulem letu 1978 silno živahno gospodarsko in zunanjepolitično delavnost tako v Aziji kakor po vseh drugih celinah.
Giavnj namen kitajske zunanje politike je omejitev sovjetskega vpliva po vsem svetu. Novi kitajski komunistični vodje vsepovsod propagirajo u-stanovitev tkim. „protihegemonistične fronte“ držav tretjega sveta skupaj z državami drugega sveta proti velesilama prvega sveta. V Pekingu so namreč razdelili svet takole: razvijajoče se države tvorijo tkim. tretji svet, industrijske države drugi svet, prvi svet pa super-velesili ZSSR in ZDA. Kitajska bi rada postala vodilna država tretjega sveta, to pa namerava doseči s čim večjim izkoriščanjem gospodarskih in tehnoloških zvez z državami drugega sveta in tudi z ZDA, da bi tako pospešila svojo lastno modernizacijo. Ker gre Washingtonu za to, da bi Moskvo obdržal pod kontrolo, smatrajo sedanji kitajski vodje ZDA v tem pogledu za svojega zaveznika.
Za lažje razumevanje nove kitajske zunanje politike po Maocetungovi smrti, je prav, če bralec obdrži v spominu imena najvažnejših novih kitajskih partijskih in obenem državnih vodij, šef kitajske partije in države je Hua Kuo-feng, ki potuje po državah, kjer mora obiskati sebi enake vodje. Zato je šel Hua na obisk k jugoslovanskemu diktatorju Ttiu in romunskemu diktatorju Ceaucescuju. Hua-ju „pomagajo“ štirje podpredsedniki partije in države,med katerimi je najmočnejši Teng Hsiao-ing, kateremu sledijo Li Hsien-nien, Keng Piao in Wang-čen. Prvi, Teng Hsiao-ping, je tudi glavni tajnik kitajske partije in prav za prav vodi vso kitajsko notranjo in zunanjo politiko. Starost teh po-Maocetungovih vodij se suče med 70 in 75 let, se pravi, so še generacija, ki je vse svoje življenje sodelovala in bila pokorna Maocetungu, le da zaradi kulta osebnosti, ki so ga ustvarili okoli njega, sami niso prej mogli na površje.
Predsednik Hua je v minulem letu obiskal Iran, Jugoslavijo, Romunijo in Severno Korejo. Obiski v teh državah so bili naperjeni proti Moskvi, na kar je Moskva tudi reagirala in obtožila Kitajsko, da je „nevarna miru in socializmu.“
Štirje kitajski podpredsedniki pa so si razdelili zunanjepolitična področja za svoje obiske in sklepanja trgovskih, kulturnih in finančnih pogodb.
Teng je podpisal z Japonsko 10-letno trgovsko pogodbo in določbo proti
Dunajski dopisnik Frankfurtarce Viktor Meier je poslal 27. decembra iz Beograda svojemu listu\ poročilo o sestanku Tita z visokimi vojaškimi in političnimi osebnostmi na Brionih ob priložnosti večerje v slavo „dneva ar made“. Po „prisrčnem in veselem“'poteku večerje, je Tito napovedal zelo jasno novo preganjanje opozicije: „Pri nas so nekateri, ki so med vojno storili nam v korist, kar so mogli, toda sedaj delajo proti narodu in deželi. To so razni nacionalisti, kominformovci in drugi. Mi smo se dozdaj nasproti njim obnašali zelo tolerantno, kakor predvideva ustava in zakon. So tudi taki, ki molče, da na ta način ohranjajo med ljudstvom svoje pozicije, ki pa so v resnici naperjene proti režimu. Tudi te moramo razkrinkavati.“ Opazovalci menijo pri tem, da to meri na tiste nekdanje voditelje ki — razen Djilasa — molče; to so nekdanji predstavniki „liberalistov“, pa tudi Ran-kovič in drugi. Videti je, da Tito zida svoje zaupanje čim bolj na vojake. „Jaz spremljam inozemski tisk precej natanko, in moram reči, da v njem vse do zdaj nisem nikdar bral kaj slabega o vojski.“ To je gotovo dozdaj največja pohvala, ki jo je Tito mogel najti o svojih vojakih.
STRAH PRED OPOZICIJO
Nekaj dni prej je Bakarič, član partije in državnega predsedništva, govoril pred Centralnim komitejem partije o poskusih „sestajanja“ opozicije, ni pa ničesar Tekel o „direktnem preganjanju“. Njemu gre predvsem zato, da z ozirom na inozemstvo vse nasprotnike režima vrže v en lonec in jih poveže z zvezo s „teroristi“. Pri tem je omenil Djilasa, pa tudi ubogega, sedaj v USA živečega pisatelja Mihajlova. Trditve, da se opozicija skuša zbrati, se opirajo predvsem na potovanje Djilasa v Zagreb in na druga „kavarniška mnenja“.
Poseben strah, zlasti strah pred solidarizacijo drugih socialističnih držav s to opozicijo, vidi Bakarič v možnosti ustvarjati neko „opozicionalno platformo*“ v okviru boja za človekove pravice. Poživitev človekovih pravic in svobode, izmenjave misli, smatra Bakarič za „najbolj reakcionarno interpre-
sovjetski „hegemoniji“ na azijsko-paci-fiškem področju. Moskva je odgovorila s podvojitvijo svojih čet na kurdskem otočju, ki si jih je prilastila od Japonske po drugi svetovni vojni in ki jih Tokio vztrajno zahteva nazaj. Teng je osebno obiskal japonskega cesarja, ki ga je Peking še do nedavnega proglašal za vojnega zločinca in pohvalil japon-sko-ameriški varnostni pakt. Teng je tudi obiskal Malazijo, Burmo in Nepal.
Wang je bil v Kambodži, ko jo je že začel napadati Vietnam, kateri ima v načrtu pod sovjetskim vodstvom ustvariti tkim. Indokitajsko federacijo, medtem ko Kitajska hoče ustvariti na tem področju svoje „Združenje narodov jugovzhodne Azije.“ Kambodža je podlegla Vietnamu odn. Moskvi in se že spremenila v sovjetski satelit.
Li je bil na obisku na Filipinih, Keng pa v Pakistanu in v Indiji.
Na Srednjem vzhodu Kitajska podpira Sadatove napore za mir, istočasno pa sklepa pogodbe z Libijo, ki nasprotuje Sadatu. Peking podpira sklenitev varnostnega pakta držav perzijskega zaliva, ki gia propagira Kuwait, z Omanom pa je že Vzpostavila redne diplomatske odnose. Stike je Peking navezal tudi s Sirijo, Jordanijo in palestinsko organizacijo odn. njenim vodjem Arafatom.
V	Afriki Peking obsoja kubanske vojaške podvige v prid Moskvi in imenuje kubanske vojake „sovjetske najemnike“, medtem ko Vietnam označuje za „azijsko Kubo.“
V	Latinski Ameriki je Teng obiskal Trinidad in Tobago, Jamajko, Guyano, čilski zun. minister pa Peking.
Kitajska je s Skupnim evropskim
tacijo helsinških dokumentov“. Stvar-janje take platforme vidi v liniji tistih internacionalnih sil, ko „disidente v socialističnih državah vzpodbujajo z namenom, da bi jih uporabil kot poslušno orodje v razvijanju internacionalnih napetosti.“ S tem v zvezi je bil znani zagrebški proces proti šestim študentom voden tajno, brez udeležbe javnosti, ker so obtoženci hoteli pozvati belgrajsko konferenco z& Helsinško pogodbo, naj brani človekove pravice v Jugoslaviji. Bakarič je tudi izjavil, da se vidi v cerkvah pod plaščem „narodnih interesov“ protikomunistična propaganda.
Titova izjava na Brionih kakor tudi posvet pri Centralnem komiteju KPJ delata vtis, da se visoka leta Titova zdaj začenjajo tudi politično kazati in tudi direktno. Veliko neugodnost je povzročil tudi Titov predlog vodstvu gremijev o samo enoletnem mandatu voditeljev v političnih gremijih. Namestnik predsednika partije Mikulič, ki se je še pred dvema tednoma odločno izjasnil za takojšnjo izpolnitev Titovih besed, se sedaj izraža neodločno o „če bi“, „toda“, kar da sklepati na odpor v vodstvu. „Moram celo stvar še dobro preštudirati, da ne dosežemo ravno nasprotno, kar hočemo“, je bila vsebina njegovega govorjenja. Razen Bakariča in Mikuliča se nihče — razen Bakalija o albanskem problemu — ni javil za besedo na seji. Tudi Dolanc ne. Kardelj pa , je resno bolan in se komaj še pojavi zunaj Ljubljane.
Celo znamenja zopetne navezave na Sovjetsko zvezo so se dala zaslediti o božičnih praznikih. Ministrski predsednik Sovjetske zveze Slomoneev, ki predstavlja tudi politbiro, je bil na Brionih in je govoril s Titom „v dolgih in še daljših“ pogovorih o nujnosti dobrih medsebojnih razmerij, športni sovjetski minister Pawlow je iskal v Beogradu podporo pri sovjetskem poizkusu, kako eliminirati iz olimpijskega predstavništva neke dežele južne Afrike, kljub nasprotnim predpisom mednarodnega odbora za olimpijske igre. Vedeti je, da je našel potrebno razumevanje pri Titu. Ta je namreč v Beogradu rekel, ,,da je treba mednarodne olimpijske igre korenito demokratizirati, tudi če se odbor mednarodnih olimpijskih iger ne sklada s tem.“
trgom podpisala pogodbo o sodelovanju in vzpostavila predvsem gospodarske in tehnološke stike z ostalimi zahodnoevropskimi državami. Kitajski zun. minister je obiskal Italijo in Anglijo, za njim pa je bil v Londonu še podpredsednik Wang.
'Z ZDA je iPeking vzpostavil normalne diplomatske odnose in dosegel ameriško odpoved varnostne pogodbe s Taiwanom. Izmenjava kitajskih študentov z ameriškimi je sedaj na dnevnem redu. Kitajska je na široko odprla vrata ameriški tehniki in znanosti.
Edina država odn. blok, s katerim je Peking v minulem letu poslabšal odnose, je ZSSR odn. sovjetski blok. Obmejna pogajanja med sovjeti in Kitajci so se lansko leto končala z neuspehom, v Kambodži si Peking in Moskva stojita nasproti, Peking nagovarja Japonsko, naj odpove svoje sodelovanje sovjetom pri izkoriščanju sibirskih petrolejskih, rudninskih in plinskih ležišč.
V tej novi kitajski zunanji politiki je ostala Albanija, bivši pekinški satelit, popolnoma izolirana. Albanski partijski veljak Einver Hodža je namreč ostal na Maocetungovi liniji in je obsodil nove kitajske partijce za „revizioniste“. Kitajska je Albaniji odpovedala vso pomoč. Moskva je hotela vskočiti v praznino, pa je tudi Moskvi Hodža obrnil hrbet in napadel ZSSR in Jugoslavijo kot „državi, kjer so vzpostavili kapitalizem v različnih oblikah.“ Kitajsko pa je albanski vladni predsednik Šehu obtožil, da „hoče postati imperialistična super-velesila s pomočjo ameriškega imperializma in japonskega militarizma“ in da- ji gre za „vojno na Zahodu in za začasni mir na Vzhodu.“
Lani v drugi polovici leta je vzbudilo zanimanje v Jugoslaviji in v svetu nastopno predavanje na novo izvoljenega člana Srbske akademije znanosti in umetnosti pisatelja Dobriča ČOSIČA, enega najboljših sodobnih srbskih pisateljev, katerega pomembnost prihaja že tudi v mednarodno evidenco. Ta sin srbskega kmeta, rojen 1. 1921, se je kmalu pridružil komunistični partiji, se je boril pri partizanih kot politični komisar, in je veljal za osebnega Titovega prijatelja, in postal član Centralnega komiteta komunistične partije Jugoslavije. Imenovali so ga tudi „poeta laureatus titoizma“. Toda leta 1968 je izstopil iz Centralnega komitpja in pustil sleherno politično delovanje ter se posvetil pisateljevanju. Napisal je 1. 1951 roman „Daleč je sonce“ iz časa partizanske vojne, kjer opisuje delovanje majhne partizanske skupine med drugo svetovno vojno. Sledile so še povesti „Korenine“. Sledi roman „Delitve“, ki obravnava meščansko vojsko med komunizmom in antikomunizmom v Srbiji za časa druge svetovne vojne. L. 1970 pa je napisal obširni roman „Doba smrti“, v katerem slika epične dogodke iz prve svetovne vojne in trpljenje Srbije. Ta dvodelni roman smatrajo za njegovo največje delo •— dozdaj, in to ga je pripeljalo v Akademijo.
PREDAVANJE V AKADEMIJI
Nastopno predavanje, ki ga je imel sredi 1. 1977, je razburilo partijo doma. V celoti ga je prinesla Naša reč v štev. okt., nov. in dec. 1977. V njem pisec govori o strahotnih žrtvah, ki jih je tedaj — I. svetovna vojna — morala prenesti mala Srbija — 1,270.000 oseb (toliko kot je vseh Slovencev v Jugoslaviji). In tu se sprašuje: „v imenu kakšnih ciljev in zablod je Srbija žrtvovala skoro polovico življenj? V izgubah ljudi, v boju za svobodo“ smo enaki velikim narodom in imamo „rekord v žrtvah...“ In tu si postavi osrednje vprašanje: „Kakšen narod smo mi, Srbi, ki toliko žrtvujemo v vojni za svobodo, ki pa po tolikih zmagah ostanemo končno brez nje?! Kako to, da nam potem nekdo to ukrade, kar nam na bojišču ni mogel vzeti še tako številen sovražnik? Kako, da smo na bojišču tako ponosni, hrabri, v miru pa tako ponižni in suženjski ? Kakšne zmage za naš obstanek, pa kakšen poraz države, vojne in politične „pameti“ oblastnikov! Kako, da se umira tako razsipno in brezsmiselno,- pa da se nato svoboda plača tako drago? Naj se temu čudim? Naj se s tem baham? Naj v našem vojskovanju, nekdanjem in polpreteklem, mislimo samo na herojske, slavne, nadčloveške podvige, ko pa je — le „tragično, da pripa-dam narodu, ki ima več sile za umiranje, kakor za mir. Mučno je biti potomec, sin, vnuk, tistih, ki so se tako ponosno in uporno pa brezsmiselno borili za svobodo in zedinjenje v letih 1912-1918.“
Res je, da Čosič govori o prvi osvobodilni vojni, jasno pa je, da misli pri tem tudi na „polpreteklo osvobodilno borbo, v kateri je bil on sam „politični komisar“, torej aktivni udeleženec. To se vidi že iz tega, ker je v predavanju dodal: „Enak skup vprašanj in nera-zumljenj si ponavljam tudi sedaj, ko snujem prihodnji roman iz časa Druge svetovne vojne in revolucije. Vsa ta vprašanja so mi odprta in neodgovorje-
na.“ Tudi — preveč žrtev in nepotrebnih in zakaj ?
ODMEV V SVETU
To čosičevo predavanje je izšlo tudi v tisku. In tako so se oglasili v oficielnem tisku odpori proti predavanju kakor tudi proti njegovi pisateljski tezi sploh. Znani pisatelj in satirik, ki pa se je ves predal režimu, iz katerega se je prej norčeval, V. Bulatovič, je napisal v Politiki 12. nov. 1978 odgovor, v katerem imenuje cosiča pisatelja „velikosrbske pozicije“ in ga zmerja za „nacionalista“, ki ne razume „tega, kar je srbski narod dosegel v revoluciji in po njej v izgradnji socialistične družbe, tega največjega uspeha v vsej srbski zgodovini.“ Za-merja mu predvsem to, da postavlja četnike in partizane na isto raven, da govori o „bratoubijajoči borbi“, v kateri „smo se klali in uničevali. S takim pisanjem se postavlja na malobur-žuazno in kontrarevolucionarno stališče, ogne se razredni borbi in piše... kakor da revolucije sploh ni bilo, da se po njej ni nič spremenilo v družbenih odnosih in v položaju srbskega naroda. . . Čosič „osporava revolucionarno borbo KPartije že s tem, ko jo izenačuje s četniki; ko jo imenuje bratoubi-jajočo“ ne vidi „progresivne sile“ v partizanskih bojih s KP na čelu, ne vidi socialne osnove v revoluciji in napada temeljne teze scoialistične revolucije... Na buržuazni način ignorira proletarsko napredno borbo... in se pridružuje — nacionalistični opoziciji...“ Tako Bulatovič kot Tito na Brionih tudi ta grozi: „Naj Dobriča čosič ve, da za nacionalizem in nacionaliste in za vse druge nasprotnike demokracije socialistične samouprave nikdar ne more biti svobode delovanja, kajti oni bi se prvi obrnili proti svobodi in demokraciji naroda, temelječima na ravnopravnosti, enakosti in skupnosti.“
To je njegova grožnja „čosičevemu drznemu nacionalizmu“. Že v smislu novih navodil.
ČOSIČEV POZIV SVETU
časopis Die Welt je 29. nov. 1977 prinesel nato intervju Carla G. Stroh-ma ob priložnosti izida angleškega prevoda romana Doba smrti. V pogovoru prihaja do izraza čosieeva potreba po novem vrednotenju zgodovine, po odporu proti vojski ter o novem razmerju med Nemci in Srbi. To je bilo Nad. na 2. str.
KONEC MONARHIJE Y IRANU	MEDNARODNI TEDEN
MOSKVA V
iPo več kot enoletnih izgredih proti monarhiji, ki so jo Iranci mirno prenašali nad 35 let, a se jim je iznenada zazdela neznosna — vsi vedo, da se izgredi niso začeli kar sami po sebi, temveč da je vse dogajanje proti šahu v Iranu organizirano in vodeno iz Moskve — šahu Pahlevi končno ni preostalo drugega, da se je odločil predati vrhovno vodstvo države devetčlanskemu regentskemu svetu, dokler se razmere v državi ne bi pomirile in bi se lahko vrnil na teheranski prestol.
Večina opazovalcev je mnenja, da so dnevi monarhiji v Irani šteti in da se šah za vedno poslavlja od prestola. -Včeraj je s svojo družino odpotoval skozi Egipt, kjer se je sestal s svojim prijateljem egipčanskim predsednikom Sadatom na kratko snidenje, v 'ZDA, koder se bo nastanil na svojem poses-stvu blizu Los Angelesa v Kaliforniji.
Regentski svet, ki je predviden po iranski ustavi, sestavljajo sedanji civilni predsednik vlade Bakhtiar, govornika obeh parlamentarnih zbornic, šef vrhovnega sodišča, dvorni minister, šef štaba oboroženih -sil in trije stari iranski politiki, med njimi Ebdolah Ente-
Čosie postaja zanimiv
Nad. s 1. str.
nekoč zelo kulturno, ki pa so ga nemška nasilja tako v prvi kakor v drugi svetovni vojni porušila — omenja brutalne represalije Nemcev v Srbiji pri streljanju talcev tudi sto za enega. Ob tej priložnosti spet poudarja svojo v nastopnem predavanju izraženo misel: „Dvom o vrednosti osvobodilne borbe za vsako ceno sem obdelal ze v svojem romanu.“ Nato pa doda svoje mnenje, kako „bi se radikalno osvobodili _ Srbi: kompleksa žrtve in moralne povrnitve in — Nemci: krivde in moralne brezbrižnosti. Nihče nima namreč pravice, vojaških zmag svojih dedov in očetov spreminjati v zveneč denar-, kakor tudi nihče nima dolžnosti, odgovarjati za zla dejanja svojih prednikov. Zato pa, če mi dovolite, kaj reči nemškim izobražencem in mladim Nemcem, bi rekel naslednje: „Vi ste danes odgovorni samo za resnico o dejanjih svojih prednikov, za resnico o vojaških dejanjih vašega naroda, za resnico o dejanjih vaših nekdanjih nasprotnikov Srbov in Jugoslavije. Ne govorim samo o vojaški in politični resnici, ampak o celi človečanski resnici, ki bi nas pripeljala k globokemu medsebojnemu razumevanju in resničnemu medsebojnemu spoštovanju. Prihodnjo jesen bo 40 letnica, odkar se je začela druga svetovna vojna: ali
ZAKULISJU
zam, šef iranske državne petrolejske družbe.
Regentski svet bo vodil vse š&hove in tudi državne posle, dokler ne bo iranski parlament izglasoval zaupnice novi civilni iranski vladi pod predsedstvom Bakhtiarja, vodilnega člana opozicije.
Razvoj v Iranu budno zasleduje ves svet, predvsem ZDA zaradi izrednega strateškega položaja te države ob južni sovjetski meji. Washington je močno vplival na iranske oborožene sile, da doslej niso izgubile živcev in ne povzročile novega državnega udara. Več iranskih generalov je bilo namreč mnenja, naj bi z novo diktaturo vojske „pomirili“ državo.
Medtem je glavni vodja izgredov proti iranski monarhiji, muslimanski vodja Khomeiny, iz varnega oddaljenega Pariza objavil, da je ustanovil tkim. islamski revolucionarni svet, s katerim namerava zavladati v Teheranu, iranska vojska pa je opozorila prebival- ^ stvo, da po šahovem odhodu „ne sme več demonstrirati, ker novih spopadov med oboroženimi silami in ljudstvom ne bodo preživeli ne eni ne drugi.“
satelji, ki so pisali o drugi svetovni vojni, povabili druge pisatelje vseh narodov, s katerimi so bili v letih 1939-1945 v vojski, na skupen resnični dialog? Mislim, da bi bilo zanimivo, če bi se mi, nekdanji nasprotniki, toda bratje po peresu in službi človeku, srečali intelektualno, izmenjali naše misli o literaturi na vojne teme, če bi si drug drugemu povedali, kaj mislimo drug o drugem in to pred vsem svetom? Zato predlagam, naj nemški pisatelji sprejmo iniciativo za tak sestanek spomladi 1. 1979 v Nemčiji. Verujem, da si ni treba še dopovedovati, kakšno duhovno in moralno pomembnost bi imel tak protivojni dogodek za našo sodobnost.“
V Varnostnem svetu ZN je ZSSR vetirala resolucijo, s katero so ostale članice tega sveta pozvale Vietnam na takojšnjo ustavitev sovražnosti v Kambodži in umik vseh tujih oboroženih sil iz Kambodže. Vseh ostalih 13 članic Varnostnega sveta, vključno Kitajska, je glasovalo za resolucijo.
Ril je to 111. sovjetski veto, odkar so bili ustanovljeni ZN. Zadnjega je ZSSR izrekla leta 1974 v zvezi s problemom sredozemskega otočja Cipra.
AMERIŠKI PREDSEDNIK CARTER je začel znova pritiskati na Egipt in Izrael, da bi Sadat in Begin spet sedla za okroglo mizo in letos čim prej podpisala mirovno pogodbo. Egipt je na Carterjeva prizadevanja odgovoril, da jih „z veseljem pozdravlja“, da pa ne namerava odstopiti od svojega pogoja, da istočasno z mirovno pogodbo rešijo tudi vprašanje palestinskih Arabcev. Carter je objavil, da bo, če ne bo šlo drugače, znova povabil Sadata in Begina v Čamp David.
V	PEKINGU so se po zidovju pojavili lepaki, ki pozivajo na odstranitev Maocetungovega trupla iz mavzoleja sredi prestolnice in na zgraditev mavzoleja. Čuenlaju. Novi kitajski partijski vodje izjavljajo, da so „lepaki znak želje po demokraciji*1 in da „jih bodo Kitajci lahko lepili po zidovju še dolge generacije brez ovir.“ Niso pa dodali, da namerava partija kljub temu ostati na oblasti prav tako „še dolge generacije“.
V	BEOGRADU so po novem letu vpeljali za „delovno ljudstvo“ .različne urnike. Doslej so v Beogradu, kakor po vsej državi, začenjali z delom ob šestih ali ob sedmih zjutraj, s polurnim dopoldanskim odmorom in se vračali ■domov ob pol dveh ali ob treh popoldne. Prometna gneča je bila vsak dan velika in so nekateri delavci izgubljali tudi do tri ure za potovanje na delo in domov. Sedaj bodo delavci hodili na delo v šestih različnih časih med šesto in pol deveto uro zjutraj. Tovarniški delavci, šoferji avtobusov in strojevodje bodo začenjali ob šestih zjutraj, hotelsko osebje pol ure pozneje. Bančni uradniki in trgovski prodajalci bodo začenjali ob sedmih zjutraj, pisarniško osebje in partijski funkcionarji ob pol osmih. Muzeji, knjižnice in veleblagovnice bodo odprli ob osmih, umetnostne galerije in gledališko osebje pa bo začenjalo ob pol devetih dopoldne. Partija upa, da bodo novi urnikU pripomogli zvišati nizko produkcijo.
V Kambodži se medtem novi komunistični režim pod pokroviteljstvom Vietnama vedno bolj utrjuje ter je sporočil Združenim narodom, da ,,smatra kakršne koli resolucije proti sebi vmešavanje v notranje zadeve Kambodže in zato neveljavne.**
S padcem prejšnjega, pro-kitajske-ga komunističnega režima v Kambodži in utrditvijo pro-sovjetskega, ki mu je z vojsko direktno pomagal Vietnam, je Moskva zadala Pekingu močan politično prestižni udarec.
bi ne bilo zanimivo, če bi nemški pi-
td.
Nov sovjetski veto v ZN
Tine Debeljak
(79)
Med ten j igrami in revijami
HRVATSKA REVIJA XXVIII. zv. 3.
Prišel nam je v roke oktobrski zvezek te vodilne hrvatske revije v emigraciji, ki jo že 28 let ureja pesnik Vinko Nikolič. Je gotovo centralna hrvatska revija, združujoča okrog sebe večino hrvatskih javnih delavcev, ki jih veže en sam skupni imenovalec: hrvatska država. — Ta SOO strani obsegajoči zvezek se uvodoma spominja smrti papeža Pavla VT. kot velikega papeža reformatorja, zameri pa mu tri stvari: protokol z Jugoslavijo, sprejem Tita in molčanje o Stepincu. — Uvodno politični esej je napisal Bogdan Radiča Pogled na nas, kjer poda karakteristike 30 let hrvatske emigracije in to že treh generacij: s predvojnimi političnimi spori (HSS - ustaši), druge z zavzetim kulturnim ustvarjanjem (HR, Studia croatica, Akademija...) in tretje po letu 1972 („hrvatska pomlad“ celo s teroristično revolucionarnostjo). Treba je vse te tri sinetizirati in predvsem informirati tuji svet o težnjah hrvatske neodvisnosti, kar naj bo cilj zdomstva. Domovine pa, da jo ustvari. — Osrednjo razpravo je napisal M. Blažekovič o hrvatskem misijonarju — prvem Hrvatu, ki je prišel v Argentino 1. 1763, jezuitskem p. Nikoli Plantiču. O njem se je razširila tradicija, da je bil „kralj Paraguaja“ 4n koval svoj novec. Zdaj je njegovo delo v Buenos Airesu in v Paragvaju raziskal po tukajšnjih virih dr. Blaže-
kovič in ugotovil, da je njegovo „kraljestvo“ le legenda. — O drugem gradivu naj samo omenim razpravo o grafikah A. Cetina (V. Grubišič) in razpravo filozofa p. Kvirina Vasila o splavu s filozofskega in moralnega stališča. Zanimivi so spomini polkovnika
I.	Babiča na svoje vojaško službovanje v Jugoslaviji med Makedonci (Prilep) ih med Albanci (Priština), kjer konkretno prikaže makedonski in albanski problem. — Na ta problem — makedonski in kosovski — v sklopu k razbijanju Jugoslavije (pri katerem naj bi imel utdi Trst svojo vlogo), govori B. Radiča. — Prof. S. Žic je napisala lep zgodovinski članek o Treh slavnih hrvatskih ženah. Ob priložnosti 500 letnice smrti poslednje bosanske kraljice-matere Katarine Kotromanicke-Kosače, se je spomnila tudi dveh drugih Hrvatic Katarin, namreč hrvatske banice Katarine Zrinjske in knjeginje Katarine, hčerke obglavljenega Ivana Frankopana. Vse tri so bile izgnanke: njihova bol in rodoljubje naj bosta zgled tudi naše boli in ljubezni do domovine. — Naj omenim tudi oceno knjige Nestorja hrvatskih duhovnikov, velikega borca za istrsko-tržaške Hrvate, msgr. M. Milanoviča, ki jo je izdal v Jugoslaviji pod naslovom Moje uspome-ne (1. 1900-1976). V tej knjigi zopet priča, da mu je „goriški Slovenec Janko Kralj ponudil visoko vsoto denarja, ako on izjavi, da je treba Istro priključiti Sloveniji, a je to jasno takoj odbil“
(HR, str. 492). To da se je zgodilo poleti 1. 1946. Že nekoč — ko so spomini še izhajali v listu tržaških Hrvatov — sem v Svobodni .Sloveniji zavrnil to pričevanje, kajti dr. Janko Kralj je umrl že za božič 1. 1945 v Rimu! Danes, ko so spomini izšli v knjigi, ta datum zopet ponavljam, ker gre verjetno za zamenjavo, kajti dr. Kralj je bil tedaj že leto in pol v grobu.
V Drobižu je zanimiv ponatis iz Istre o sodelovanju komunistov in ustašev pred vojno (po Djilasu) in pozneje. Tudi tale stavek, ki stoji na str. 531, naj še omenim — v zvezi z našim nedavnim člankom o slovenski AŽU v Ljubljani: „Jugoslovanska Akademija znanosti i umjetnosti v Zagrebu ■— na svojo in našo sramoto še vedno ne nosi imena H r v a t s k a.“
Med drugim slede nekrologi pa tudi jubileji: 60 letnica pesnika Ahtuna Ni-zetea, 65 letnica pesnika in časnikarja Iva Lendiča v Buenos Airesu, nekdanjega urednika Hrvatske straže, pozneje pa Glasu sv. Antuna v Bs. As., velikega prijatelja Slovencev, (kateremu seveda tudi mi čestitamo) ter — 75 letnica „slovenskega književnika dr. Tineta Debeljaka“ (str. 504). Pisec (sz) mu posveča celo stran, h kateri je uredništvo HR še pripisalo, da „mu je HR hvaležna za iskrene simpatije, s katerimi spremlja hrvafesko kulturno življenje v emigraciji.“ Piscu in uredništvu HR se zahvaljujem za čestitke, za katere se pač ne morem drugače obdolžiti, kot z zopetnim poročanjem o kulturnem delu hrvatske emigracije, tokrat o — novem zvezku Hrvatske revije.
IZ ŽIVLJENJA IN DOGAJANJA V ARGENTINI
Draginja v Argentini trdovratno vztraja odn. narašča, dasi so državne blagajne zaradi izredno ugodnega izvoza, ki ga je Argentina imela v preteklem letu, polne ameriških dolarjev in država sproti plačuje svoje zunanje dolgove odn. obresti na posojila, ki si jih je tekom let nagrmadila, da je obstala. Zlasti se je spet podražilo meso in to zaradi vedno večjega izvoza. Nekateri živinorejci pošiljajo v klavnice celo svoje najslabše krave-mlekarice, ker več zaslužijo na mesu, kakor pa če bi prodajali mleko. Ne potrudijo pa se, da bi povečali proizvodnjo sira, če že z mlekom ne zaslužijo toliko, kolikor bi hoteli. Seveda bi z večjo proizvodnjo sira cena temu produktu padla, česar pa spet nočejo. Geslo: čim več zaslužiti s čim manj dela in obratovanja, še vedno prevladuje v argentinskem gospodarstvu.
Kljub gospodarski in finančni nestabilnosti, ki jo predstavlja inflacija, brezposelnosti v Argentini ni čutiti. Seveda se morajo mnogi boriti z dvema ali tremi službami in garajo od zore do mraka, da morejo preživljati svoje družine. Zaradi inflacije se ponovno oglašajo „poučeni“ krogi, da bo treba znova zamenjati denar ali pa, da bo morala državna tiskarna začeti tiskati bankovce za en milijon novih pezov. Leta 1938 je bilo mogoče v Argentini kupiti n. pr. avto s petimi bankovci po 1000 pezov, danes pa potrebuješ aktovko, da vanjo spraviš 2500 bankovcev po 10.000 pezov.
Decembrski odstotek inflacije je po uradnih statistikah dosegel 9,1% z ozirom na november, tako da je uradno lanskoletna inflacija dosegla blizu 170%. Letošnja ne bo veliko manjša, kakor kažejo vsi znaki in kakor smo omenili že v prejšnji številki našega tednika. Naraščanje cen osnovnim življenjskim proizvodom, zlasti živilom, namerava vlada izpodbijati z ukinitvijo uvozne carine na sadje, meso, konzervirano zelenjavo, perutnino, svinjino, krompir, čebulo, banane, orehe, ananas, limone in še vrsto drugih produktov.
januarjem t. 1. 40% zvišanja plač, toda večina plač je zelo nizka ter imajo samo najvišje kategorije za današnje draginjo primerne dohodke. Tudi učitelji in gimnazijski ter univerzitetni profesorji so dobili uradne povišice z novim letom. Govori se, da bo državno uradništvo, kamor spadajo tudi učne moči na državnih zavodih, dobivalo redne povišice vzporedno z inflacijo. Tako vlada sama priznava, da letos inflacija še nikakor ne bo ustavljena, kaj šele zmanjšana.
Z diplomacijo kardinala Samoreja odn. Vatikana v zvezi z zadevo Beagle je večina prebivalstva zadovoljna. Družine sedaj čakajo na svoje sinove, kdaj se bodo vrnili od vojakov. Kardinal Samore je bil, po mnenju tukajšnjega tiska, izvrsten vatikanski stik s časnikarji vseh barv, istočasno pa odličen diplomat, ki je veliko govoril pa nič povedal, vse do zadnjega trenutka, ko sta Argentina in čile pod njegovim pokroviteljstvom podpisala pogodbo o mirnem reševanju medsebojnih sporov. Argentinski politiki pa so se, kakor vsa zadnja leta, tudi sedaj pokazali za nedorasle razvoju. Balbin se ni hotel odkrito izjaviti, da mu ne bi spodrsnilo in da se ne bi morda znašel na napačni strani. Frondizi je skupaj s peronistom Camusom izdal smešno izjavo, da bo gospodarski minister Mar-tinez de Hoz kriv, če se Argentina ne bo dobro borila v primeru izbruha sovražnosti. Oba sta tudi izjavila, da sta za vojno, če pride do vojne in da sta za mir, če ne pride do spopada.
V času Samorejevega bivanja v Argentini je bilo več ugrabitev časnikarjev in drugih oseb, ki pa so se nekatere že srečno iztekle z vrnitvijo žrtev na svoje domove. Utopljeno v reki Bujan so našli kulturno predstavnico argentinskega veleposlaništva v Parizu 47 letno Eleno Holmberg, ugrabljeno dva dni pred Samorejevim prihodom v Buenos Aires. Opazovalci menijo, da je bila ugrabljena in umorjena, ker da je vedela preveč o teroristih in finančnih mahinacijah le-teh v Franciji, kjer je zadnjih šest let delovala na argentinskem veleposlaništvu v Parizu kot kulturni ataše.
Državno uradništvo je dobilo s 1.
1944
1979
35. OBLETNICA USTANOVITVE NARODNEGA ODBORA ZA SLOVENIJO — SLOVENSKEGA DEMOKRATIČNEGA POLITIČNEGA PREDSTAVNIŠTVA V SVETU.
Sirija-Irak ena sama država
RAVNOTEŽJE NA BLIŽNJEM VZHODU SE MAJE
Za 25. in 26. januarja t. 1. napovedujejo arabski krogi v Damasku, da bosta Sirija in Irak podpisala pogodbo o „popolni združitvi obeh držav v eno samo republiko, pod enim samim voditeljem in oboroženimi silami pod enim samim vrhovnim poveljstvom.**
Združitev Sirije in Iraka v eno državo, dasi sta še do pred kratkim bila sovražna drug drugemu, bo zamajala ravnotežje na Bližnjem vzhodu.
Za združitev sta se načeloma dogovorila pred več tedni sirijski predsednik Hafez Al-Assad ih iraški predsednik Ahmed Hassan Al-Bakr v Damasku. Sirija in Irak skupaj moreta postaviti pod orožje 415.000 mož, 750 bojnih letal in 4.400 tankov.
Dasi bo treba rešiti še vrsto uprav-
nih problemov med obema državama, predno bo združitev v celoti izvedena, sta vladi Sirije in Iraka trdno odločeni združitev izvršiti „v prid vsemu arabskemu svetu in boju proti Izraelu.“
„Združitev bo kompletna, z enim ljudstvom pod eno zastavo iz ene prestolnice. Ne gre več za organiziranje skupnega vrhovnega vojaškega poveljstva, gre za eno samo armado pod enim samim poveljstvom,“ so objavili istočasno v Iraku in Siriji.
Pogodbo nameravajo podpisati v Damasku. Niso pa še objavili, kje bo prestolnica nove arabske države, kdo bo njen prvi predsednik in tudi ne, kako se bo imenovala.
Če bo dejansko prišlo do. popolne združitve, se bo zemljevid Bližnjega vzhoda vsekakor močno spremenil.
Človekove pravice fii Kitajska
VANČE BO VPRAŠAL TENGA
Ko bo kitajski podpredsednik Teng Hsiao-ping, kot najmočnejši kitajski partijski veljak, ki je podpisal nedavno kitajsko-ameriško pogodbo o vzpostavitvi normalnih diplomatskih odnosih med Washingtonom in Pekingom, 29. januarja t. 1. prispel na uradni enotedenski obisk v Washington, mu namerava ameriški zunanji ^ minister Vance zastaviti poleg drugih tudi vprašanje o človekovih pravicah na Kitajskem.
Vance je na nedavni tiskovni konferenci ta svoj namen objavil vnaprej in to kljub temu, da je Teng v svoji izjavi v Pekingu ob pripravah na po-
tovanje v ZDA izjavil, da „o zadevi človekovih pravic nočem debatirati z Vancejem.“
V ameriškem zunanjem ministrstvu so v zvezi s tem izjavili, da je stvar človekovih pravic tako bistvena točka sedanje ameriške notranje in 2'unanje politike, da je „ne morejo v nobenem primeru izpustiti s programa važnih tujih obiskov.** Vanče je v tej zvezi tudi objavil, .da ZDA nameravajo ohraniti v ravnotežju svojo politiko do ZSSR in do Kitajske, ne glede na razvoj med tema komunističnima silama.
8» agBOW^yïIf qg
Akademik prof. dr. A. Peterlin o Argentini
MARIBOR — Na Dravi v Mariboru je bil led že 12. decembra; kako pa je bilo zadnje dni, ko je vso Evropo zajel mrzel val, pa si kar težko predstavljamo. Sredi decembra so slovenske hidroelektrarne že imele probleme zaradi suše, a termoelektrarne so delale s polno paro. Toda na vidiku so že bile obvezne redukcije, ker s električnim tokom kljub prošnjam oblastnikov ljudje niso varčevali.
'CELJE — V Celju je bil v začetku decembra končan drugi kongres umetnostnih zgodovinarjev Jugoslavije. Posvečen je bil umetnosti IS. stoletja v Jugoslaviji. Na kongresu so tudi izvolili dr. Naceta Šumija za novega predsednika zveze umetnostno zgodovinskih društev.
LJUBLJANA — Zaradi pritožb porabnikov „alpskega“ mleka je 8. decembra inšpekcija v Ljubljanskih mlekarnah „izločila iz prometa“ enajst tisoč litrov mleka. Mleko so embalirali 22. novembra, pokvarilo pa se je menda zato, ker embalaža kupljena v Gornjem Milanovcu v Srbiji ni bila dobra. Normalno se „alpsko mleko“ ne pokvari 60 dni.
LJUBLJANA — Premoga za „široko potrošnjo“ — kar pomeni za o-grevanje stanovanj — v Ljubljani primanjkuje že od začetka decembra. Novih naročil pa že od začetka novembra niso več spejemali. In tistim, ki so premog naročili pravočasno, so v decembru poslali po n ja več 500 kilogramov tega kuriva.
CELJE — V Slovenskem ljudskem gledališču so 8. decembra uprizorili tretjo premiero letošnje sezone, ki je obenem tudi bila krst nove slovenske drame. Pisatelj Janez Žmavc je drami dal naslov „Pindarova oda“, vendar delo nima nič zveze s starodavnim pesnikom. Žmavčevo delo govori o „novo-meščanskih ljudeh današnjih dni, o njihovih intimnih in družbenih stiskah in o silovitem iskanju odrešilnega izhoda... “
LOGATEC — V počastitev Župančičeve stoletnice so v Logatcu pripravili „Večer koroške pesmi in umetniške besede“. S prireditvijo so naslednjega dne 9. decembra gostovali tudi v Ho-tedrščici. Nastopili so gostje s Koroške — Instrumentalni trio in vokalni oktet društva Danica iz št. Vida v Podjuni — ter Logaški oktet in moški zbori iz Dolenjskega in Gornjega Logatca ter iz Hotedrščice in koroški pesnik Andrej Kokot.
LJUBLJANA — Narodna univerzitetna knjižnica je kupila izredno dragoceno knjigo „Ta pervi dejl tiga no-viga Testamenta“ Primoža Trubarja, ki je bil natisnjen v Tiibingenu 1557-58. Knjigo je slučajno odkril v antikvariatu v Gradcu Marjan Podgorelec, vodja Trubarjevega antikvariata v Ljubljani. Po bibliografskih podatkih je
ta sedma Trubarjeva knjiga ohranjena v 12 izvodih. Od tega so sedaj trije v Sloveniji: imajo jo v Celju, Ptju-ju in sedaj v Ljubljani. Izvodi, ki jih hranijo v Sloveniji, pa niso popolni.
LJUBLJANA — 17. decembra ob 4,48 uri so zvonovi cerkve na Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem zazvonili brez mežnarjeVe pomoči, v Ljubljani pa so ljudje iz stolpnic . pribežali na ceste. Potres 5. stopnje je kar precej prestrašil Ljubljančane in okoličane, saj je bil epicenter petnajst kilometrov od Ljubljane prav v bližini črnega vrha. Potres pa razen strahu ni povzročil nobene škode.
PREDDVOR — Žago v tem kraju, ki dela še s stroji izpred druge svetovne vojne, bodo prenovili. Z novimi stroji, ki so jih kupili v Zvezni nemški republiki, bodo nažagali letno 25.000 kubičnih metrov lesa, kar je dva in polkrat več kot dosedaj.
LJUBLJANA — Ugotovili so, da so načrti za gradnjo novih cest v Sloveniji preveliki in da naj bi na novo priredili srednjeročni plan z „ustreznimi zmanjšavami“. Pa so rekli, da načrta ni treba spreminjati, ampak skušati čimveč narediti. Vendar v najboljšem primeru ne bodo mogli izpolniti več kot 60% predvidenega načrta... Manjka denarja.
Umrli so od 13. do 19. decembra 1978:
LJUBLJANA — Marija Gerkman, up., 84; Marija Pirc r. Bizjan, 82; Franc Drganc, up., 89; Marija Trček r. Tominc, up.; Marija Pivk r. Zvo-ljenk; Marija šijanec r. Rokavec; Anica Oblak r. Komočar; Minka Demšar, bivša trgovka; Ljudevit Žiger, 78; Lidija Bergant r. Rebec; Ignac Stanič, 57, bančni ur.; Janez Ilija, 86; Frančiška Klavčič; prof. dr. Jakob Medved, 53, geograf; prim. dr. Slavka Lunaček r. Kristan, 80; Marija Tome r. Janc; Emilija Vilhelm; dr. Fran Petre, univ. prof., znanstvenik svetnik SAZU; Stanko Valenčič, up.; Ivo Majerle; Anton Simčič, up.; Julius Wohlfeiler.
RAZNI KRAJI — Alojzij Kunovar, Dravlje-Lj.; Ernest Vauh, Prevalje; Karol Lukan, žel. up., Rakek; Janko Šmid, Selca; Matevž Raspotnik, up., Trbovlje; Anton Mazovnik, up., pevovodja, Ježica; Ana Tratnik r. Kraut-berger, Koper; Tone Uršič, Celje; dr. Dušan šeber, Maribor; Franc Čebela, Celje; Elizabeta Petkovšek r. Žitko, 85, Kranj; Ana Koželj r. Potočnik, Kranj; Andrej Levstek, dipl. pravnik, 82, Maribor; Marija Kos, posestnica, Mala vas; Jože ševerkar, Litija; Martin Milavec, Laze; Ana Šuštar r. Gartner, 76, Orešje; Angela Srdič r. Čebulj, Mengeš; Iva Križaj, Godešič pri Škofji Loki; Amalija Fock r. Praust, 88, Kranj; Boža Zrnec r. Kračman, Grosuplje; Jože Hočevar, Dravlje-Lj.; Agica Medvešek, Šentvid; Karel Drča, Kapla; Pavla Slemenik r. Krpač, Slovenj Gradec; Janko Erjavec, šlentvid-Lj.; Marijan Kolšek, dipl. pravnik, Litija; Martin Japelj, Mrakov ata, Vnanje Gorice; T% ne Boh, poslovodja, Grosuplje; prof. Lojze Pavlič, župn. upravitelj in bivši katehet, Polje ob Sotli; Frančiška Čepon, up., Verd; Alojz Skok, Mengeš; Neža Senožetnik, 93, Dolnje Kamence pri Novem mestu.
V začetku decembra je prišel v Argentino prof. dr. A. Peterlin, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, že dvajset let delujoč v Združenih državah Amerike na najvišjih znanstveno raziskovalnih zavodih. Po študijskem tednu v La Plati, kjer je imel pred izbranimi svetovnimi fiziki svoje strokovno predavanje, je prišel z gospo za par dni na obisk v Buenos Aires, kjer si je ogledal mesto in se slučajno udeležil sklepne proslave slovenske gimnazije in Gallusovega koncerta.
Za novo leto je pisal tukajšnjim prijateljem o svojih vtisih med nami in, mislim, da se ne pregrešim proti prijateljstvu, če priobčim nekaj iz teh pisem. S svojim predavanjem pri SKA o razvoju moderne fizike, je namreč vzbudil vsesplošno pozornost in hvaležnost pri občinstvu, ki se odslej zanima zanj in za njegovo mnenje o vtisu med nami. Takole piše med drugim:
„Najin obisk v Buenos Airesu je bil pravo presenečenje za oba. 'Že v Bariločah sva videla, kaj zmore slovenska podjetnost na tujih tleh... Tam je slovenski planinski klub tako podjeten in neutruden, da to kar težko verjameš, ko prvič vidiš. Vendar nisva bila pripravljena na Buenos Aires. Tam sva bila neverjetno presenečena, ko sva videla vso veliko organizacijo, ki se vam jo je posrečilo zgraditi iz nič v tako daljni deželi, o kateri nismo pred vojno vedeli ničesar.. . Presenečenje prav posebne vrste je bilo zaključno slavje na slovenski gimnaziji, na katero hodi mladina po vsej obvezni šoli, torej res iz pravega idealizma, ki je danes tako zelo redek. Menda ste Videli sami ob mojem nagovoru, kako neverjetno sem bil ganjen, da sem res
Osebne novice.
Poroka: Poročila sta se v Don Bos-covem zavodu v cerkvi Marije Pomočnice v Ramos Mejia gdč. Ivica Kociman in Eduardo Bustos. Med poročno mašo ju je poročil g. Tone Škulj, čestitamo.
Rojstva: Dne 9. januarja se je rodila hčerka prvorojenka v družini našega rojaka Jožeta Burja in njegove Žene Marije, roj. Jemec. Naše iskrene čestitke.
Rodila se je Nadja Veronika Kržišnik, hči Jureta in Lučke roj. štrbenc.
17.	SLOVENSKA OTROŠKA KOLONIJA V CORDOBI
Dne 26. decembra se je zbrala na postaji Retiro 17. otroška kolonija, da bi odpotovala v počitniški dom v Cordobi pri dr. Hanželiču. Starši in prijatelji so se prišli poslovit in ko je vlak odpeljal, so jim še dolgo mahali v slovo in želeli lepe počitnice.
Naslednji dan so dospeli v Dolores, kjer jih je dr. Hanželič sprejel z veseljem. Lepo vreme jih je vseskozi sprem* Ijalo, tako da so se lahko vsak dan kopali v potočku.
Prva daljna pot je bil izlet na Zapato, kamor so šli peš. Tam so si
komaj govoril. Nobena pisana beseda ne more dobro izraziti, kakšna čustva so me navdajala in premagala ob tem srečanju, ki je bilo tako nepričakovano. Zelo veliko uslugo bi mi napravili, če bi povedali še enkrat vsem odgovornim za to šolo, kako veliko zahvalo zaslužijo za svoj trud, ki rodi tako lepe uspehe... Koncert pevskega zbora pod vodstvom Savellija, je bilo drugo čudo tega dne... Sedem slovenskih domov je gotovo dosežek, na katerega si lahko ponosen. Pri tem pa ne smeš pozabiti, da se je vsakdo, ki je hotel uspeti, moral lotiti prav pogosto dela, ki ga ni bil vajen, na katerega ni nikoli mislil, da ga bo izvrševal. Vse moje spoštovanje za tako življenjsko odločitev, za tak zdrav odnos do življenja. Ne toži, ampak delaj, in bo šlo! Vse laže je drugi generaciji, ki pozna svet okoli sebe, ker je zrasla v njem. Tembolj pa občudujem nje in njihove starše, da so ostali še vedno povezani s slovenskim izročilom; da govore slovensko, od česar nimajo nobenega neposrednega dobička. Prav ta idealistična usmerjenost mladih ljudi, tako nasprotna temu, kar vidiš danes po vsem svetu, tudi v ZDA... me je izredno presenetila.. . Argentina je bila za naju pravo presenečenje, tak oddih, ki ga bova dolgo nosila s seboj. Ne nehava pripovedovati v mali slovenski družini v Washingtonu, kako svetlo sliko sva prinesla s seboj iz te tako daljne dežele... Zato bi mi zelo ustregli, da bi se v mojem imenu zahvalili za vso ljubeznivost vsem, ki so na kakršenkoli način prispevali k tej moji svetli sliki slovenskega življenja v Buenos Airesu.“
In z objavo skušam to njegovo željo izpolniti.	td — jd
ogledali skalo v obliki čevlja, po katerem ima ta kraj ime, in Capillo del Monte. Drugi zanimiv izlet je bil „Mástil“. Navsezgodaj so se naložili na tovornjak, ki jih je pripeljal do poti, ki vodi na Mástil. Na vrhu je bil tako močan veter in gosta megla, da se niso mogli razgledati po okolici. Po teh izletih so se napotili na najvišji hrib Uritorco,, kamor je šla vsa kolonija. To je bil celodnevni izlet. Vsi so dosegli vrh, tudi petletna Sašika. ZadT nji izlet je bil La Cumbre. Tam so obiskali tovarno cordobskih alfahorjev El Rosario in radovedno so si ogledali jez San Gerónimo. Od tam so šli h Kristusu. Na izletih so prepevali slovenske pesmi pod. vodstvom gdč. Anice Šemrovove.
Imeli so tudi več večernih prireditev. V prvem večeru jim je g. Gregor Batagelj kazal diapozitive iz prejšnjih kolonij. G. inž. Jože Žakelj jim je predstavil provinco Tucumán in še posebno kraj San Javier in tovarno ETA, kjer dela več Slovencev. V tretjem večeru jim je pa gospod Rudolf Smersu pokazal najvažnejša mesta Slovenije.
Tudi sveta večera so lepo preživeli: poslovili so se od starega ieta in sprejeli novega ob pesmih, deklamacijah in rajanjih angelčkov. Takrat jim je g. Brumen podal nekaj misli. Na predve-
čer Sv. treh kraljev so pripravili malo akademijo, kjer so pokazali, kaj so se bili naučili v slovenskih šolah.
V nedeljo 7. januarja so imeli tombolo, katero so obiskali tudi vsi gostje počitniškega doma. Dobiček je bil namenjen za slovenske misijonarje.
Dnevi so hitro potekali med raznimi igrami in petjem. In prišel je večer slovesa, katerega so praznovali z zahvalno prireditvijo v dvorani. Otroci so se zahvalili g. dr. Hanželiču in njegovemu pomočniku g. Smersuju za prelepe počitnice, ki so jih preživeli, gos-pej Majdi Bukovec za odlično vodstvo kolonije, drugim voditeljem: gospej Betki Vitrih, gospodičnam Anici Šemrov, Ivanki čop, Marjani Lenarčič in gospodama Gregorju Batagelju in Pavlu Novaku za spremstvo, kuharicama gospema Ivanki Golob in Anici Starič ter strežnicam v obednici Marti Kožel-nik, Ireni in Mirti Rant, Veri Breznikar, Ini Durič in Heleni Dolinšek za dobro postrežbo. Nato so se zbrali o-krog kresnega ognja, kjer so prepevali in plesali kolo. Ob tej priložnosti je g. Jože Krivec spregovoril nekaj besed o pomenu kresnega ognja.
Na dan odhoda je prišel v Dom eden naših slovenskih misijonarjev pater Lovro Tomažin. Otroci so ga sprejeli z veseljem in s petjem. Pater, jim je govoril o misijonih in pokazal jim je tudi nekaj slik iz okraja, kjer deluje.
Nato so bile še zadnje priprave za vrnitev v Buenos Aires, kamor so se srečno vrnili dne 11. januarja dopoldne.
S kolonije je vodstvo z otroci poslalo pozdravno pismo, lepo okrašeno z risbo telohovega cveta, predsedniku Narodnega odbora za Slovenijo Milošu Staretu, v katerem med drugim sporočajo, da „se Vas hvaležno spominjamo z željo, da bi Vsemogočni v letu 1979 blagoslovil Vaše delo,“ drugo pismo pa tudi uredništvu Svobodne Slovenije s podobnimi voščili. Podpisali so se naslednji deklice in rečki z vodstvom kolonije:
Deklice: Adamič Silvija, Beltram Milena, Bizjan Marjana, Bukovec Monika, Čop Alenka, Fajdiga Irenka, Golob Zofija, Heller Dorica, Javoršek Marjeta, Javoršek Veronika, Klemen Helena, Kobi Mojca, Kocmur Marjanca, Lukančič Marta, Magister Nevenka, Malovrh Jožica, Malovrh Sandra, Mehle Miriam, Mikelj Tatjana, Mikelj Veronika, Nose Klavdija, Potočnik Saši, Poznič Lučka, Rode Helenca, Rovan Rezika, Snoj Rozka, Škulj Micika, 'Škulj Rezika, Šušteršič Marjana, Tomazin Sonja, Vitrih Monika, Vitrih Marjana, Vodnik Marta, Vodnik Vilma, Vombergar Andreika, Vomberger Fani, Žakelj Anica, Žakelj Helenca, Žnidaršič Kristina, Žnidaršič Marica,
Dečki: Adamič Jože, Andrejak Miha, Arko Tomaž. Beltram Jože, Bizjan Robert, čop Marko, Eiletz Damijan,
Nad. na 4. str.
Našim bravcem
Obveščamo vse naročnike, dopisnike in oglaševalce, da bo tiskarna Vilko, kjer tiskamo Svobodno Slovenijo, zaradi dopustov zaprta od 5. februarja do 19. februarja. Zato Svobodna Slovenija ne bo mogla iziti 8. in 15. februarja. Zadnja številka bo izšla 1. februarja, naslednja pa 22. februarja.
Uprava Svobodne Slovenije
Darovali so:
Za tiskovni sklad Svobodne Slovenije je daroval N. N. iz San Justo 20.000 pesov. Iskrena hvala.
Uprava Svobodne Slovenije
SLOVENCI v ARGENTINI
Karel Mauser	„
Stari
iS tresočo se roko je zaklepal vegasta vrata, vtaknil ključ med skladanico butar in stopil po bregu. Kakor da ga je nekaj potegnilo nazaj, se je zasukal in se zastrmel v bajto, ki se je belila med razcvelimi vejami zgodnjih češpelj.
„Prijazna bajtica, bogme. Kakor nevesta. Nič čuda, da mi je Jože pisal, naj pregovorim gospodarja, naj počaka s prodajo. Eno leto še in spravil bo toliko skupaj, da jo bo kupil. Ej, v Franciji je denar pod zemljo.“
'Na smeh gre staremu Froncu. Deseto leto že živi todle. Vsako leto je dal Hrastarju tiste novce za najemnino, pa so ga vsi pustili z mirom. Prva leta je bil še Jože, edini, ki je ostal od rajnce. Potlej je oba zgrabila misel: ljubek dom, ta bajta in Jože jo je potegnil v Francijo. Tam je še denar. Plačata Hrastarju, kar bo zahteval, pa bosta na svojem.
To leto je pa Hrastarja obsedel hudič. Prodaja. Fronc ne more verjeti.
„'Rekli ste, da boste počakali, da se Jože vrne, je letel koj nad gospodarja, ko je zvedel za novico.
„Preden se Jože vrne, mi bajta lahko razpade. Kupita če mislita. Cenejše vama jo dam kakor tujcu.“
Fronc kaže Joževa pisma. Hrastar jih samo preleti. „Kaj pisma, Fronc! Denar, denar.“
Fronc ubira pot navzdol.
„Takrat je bil že tak, danes bo dru-
Fronc
gače mislil, ke mu pokažem to pismo. Čez eno leto mu položi Jože denar na roko. Tako stoji v pismu.“
Kar vroče je in v zraku diši po opranem cvetju. Po krošnjah sadnega drevja je tako šumenje, kakor da za prvim stogom šumi voda.
„Tudi moje češplje bodo letos napravile“, je sladko Froncu. „Cveti kakor še nobeno leto.“
„če me pa Hrastar zavrne?“ ga je groza temne misli. Ne upa se je raz-prezati naprej.
Prav na dnu se domisli.
„Potlej bajto zažgem."
Hrastar je dobre volje. Fronca sprejme kakor prijatelja.
„Kaj bo novega, Fronc?“ Na dan e besedo.
„Jože mi je pisal, čez eno leto bo prišel in vam položil denar v roko, do pare, kakor boste zahtevali.“
,/Pokaži pismo.“
Fronc ga s tresočo se roko odvija s časopisnega papirja. Hrastar brž prebere okorne črke.
„Eepo, toda Jože mora še celo leto služiti, da bo za bajto zaslužil.“ Hrastar postrani škili na časopis, ki ga je bil poštar ravno dobro prinesel.
„Leto je brž okoli“, dobiva Fronc pogum. „Ena setev, ena košnja, ena žetev, mlačev in ko še otava pade, je pa z letom pri koncu.“
Hrastar je čudno miren. Froncu tak ni nič všeč.
„Težko bo kaj. Meni se ponujajo dobri kupci, z Jožem pa najbrže ne bo nič."
„Zakaj ne?“ zavija Fronc.
„Poglej, kaj stoji v časopisu!“
Hrastar s prstom hodi pod črkami.
„Težka gospodarska kriza v Franciji. Odpuščevanje delavcev iz tujih držav.“
Fronc nič ne razume. Da delavce odpuščajo. Zakaj le?
„Veš, kaj je kriza?“ je Hrastar resen.
Fronc splašeno odkimava.
„Dela ni, denarja ni, ljudje stradajo.“
Fronc samo strmi.
„Jože ga bo vedno imel, priden je“, se nazadnje zdrami. ,/Počakajte s prodajo.“
„Morda bom, če mi ne pride pod roko kakšna ugodna kupčija. Če bom pa bajto prodal, ti bom že ob pravem času povedal.“
Fronc je čutil, da je vse izgubljeno, vse sanje, Jožetov trud in krvavi pot pod zemljo v Franciji. Vidi Hrastarjevo roko, ki je lepo zalita, čuti, da gre skoz vežo, da stoji na cesti.
Nebo je modro, zrak poln vonja, Fronc počasi prihaja k sebi. Zažene se nazaj po poti. Domov!
V breg se je unesel. ¡Sapa mu je nagajala. Nazadnje ni mogel nikamor več. Usedel se je nad pot in srepel
proti bajti, ki je zaspano čemela na vrhu. Nekakšna zaspana vročina se je sprelivala skoz cvetje.
„Ne grem iz te bajte“, je tolklo v srcu. „Deset let sem živel v njej, Vrtič sem napravil, prebeliti sem jo dal. Kos moje duše je, vse sanje so v njej. Kam naj grem zdaj, ko sem betežen? Od hiše do hiše, da mi bodo ljudje iz usmiljenja dajali kruh in prežgano juho.“
„Zažgem jo“, je siknil. „Nihče je ne bo imel."
'S težavo se je vzdignil in rinil navkreber.
[Poiskal je ključ in odprl vrata. Prijetno hladno je bilo v veži. Duri v hiši so bile odprte. S peči je skočila tigrasta mačka in se mu komajsala okrog nog.
„Kaj sem te zaprl, muc? Zamijavkal bi, pa bi te spustil. Fronc je stopil čez prag. Peč se je zelenkasto svetila/ ura je tiktakala na steni, na postelji je ležal razvegan klobuk.
Kar padel je za mizo. čudna trud-nost mu je ležala v nogah. Nekaj časa je sedel in gladil mačko, ki je skočila na klop, potlej je začutil žejo.
¡Odbencal je v vežo in zajel s kor-cem iz škafa. Pil je hlastno, da mu je ob straneh tekla voda od ust. Potlej je stopil k morajni in si urezal kos kruha. Lačen je bil.
Usedel se je kar v veži. Vrata so bila zaprta, skoz zadimljeno okence je sijalo sonce.
„Zažgem, vse zažgem“, je siknil in zlobna misel ga je privzdignila. „Morda pa Jože pride, jutri, ta teden, in prinese denar. Morda je imel srečo in ima že toliko na strani, da bo za bajto dovolj.“ Pomiril se je in stopil po krivec. V Kovačevi gmajni je videl drobno bukev, ki jo je bil podrl sneg. Kovač mu je dovolil, da jo spravi domov.
Zaklenil je in porinil ključ med butare.
Hrastar je pa le prodal. Že čez en /teden. Fronc je ravno razsekoval bukev, ko sta se majala dva človeka v hrib. Napenjal je oči, pa nobenega ni mogel spoznati na daleč. Vendar ga je čudno stisnilo pri srcu.
„Bog daj, Fronc. Sekaš?"
Hrastar je bil. Fronc se je tresel, kakor da ga je nekdo mahnil z brinje-vo vejo.
„Bajto sem prodal. Ta je pa kupec. Zdaj bi si jo rad ogledal", je Hrastar kar metal besede. Malo mu je bilo le nerodno, ko je videl obupno žalost v Froncovih očeh.
Kupec je kar sam od sebe stopil čez prag. Fronc ga je čul, kako je zadovoljno brundal.
Stiskal je sekiro v roki in begal s očmi od Hrastarja do kupca. „En mesec boš imel časa, da poiščeš stanovanje. Lahko ga boš dobil“, bi Hrastar rad spravil Fronca do govorjenja.
„Da ste mi to napravili! Nisem mislil."
Nad. na 4. str.
Slovenci v Argentini
OTROŠKA KOLONIJA Nad. s S. str.
Goimajer Pavel, Grohar Tomaž, Heller Turi, Javoršek Tinček, Javoršek Tonček, Kocmur Janez, Kokalj Dimitrij, Kozelnik Andrej, Lovšin Dani, Magister Bogdan, Magister Martin, Malovrh Pavel, Mehle Andrej, Mikelj Janez, Mikelj Marko, Mokorel Dani, Rant Gabi, Rode Tonček, Rovan Tonček, Slabe Andrej, Urbančič Ivo, Urbančič Marjan, Uštar Pavel, Vitrih Marko, Vitrih Tomaž, Vombergar Ivan, Vom-bergar Marko, Vomberger Jože, Zupanc Gabi.
Vodstvo: ga. Bukovec Majda, gdč. Šemrov Anica, ga. Vitrih Betka, čop Ivanka, Lenarčič Marjanka, Batagelj Gregor, Novak Pavle.
SLOVENSKA PRISTAVA
Veseloigra „Pričarani ženin“ in Silvestrovanje
Za konec starega leta 1978 so nam naši igralci pripravili dobro mero veselega razvedrila. Naštudirali so Lado-ta Novaka veseloigro v treh dejanjih „Pričarani ženin“. Starejšim je ta komedija poznana, saj so jo v letih pred drugo svetovno vojsko uprizarjali na naših društvenih odrih zlasti v predpustnem času. Komedija sama ni kaj posebnega, za naše današnje razmere je pa poleg vesele komičnosti še zanimiva, ker nam prikaže en del pristne domačnosti, ki je danes ni več ne tukaj pa tudi ne doma, ko so namreč kmečke matere še pripravljale poznanja med mladimi pari, snovale zveze in splet-karije, da bi mlade pare po svojih mislih in željah spravile skupaj. Nagibi za take možitve in ženitve niso bili idealni in niso bili vedno vredni tako važne življenjske odločitve. Pogostokrat ni šlo za ljubezen, za srčno plemenitost, niti za pravilno pojmovanje zakonske sreče, temveč so bili odločujoči razlogi zgolj računarski gospodarski: izvleči se iz revščine, z ženitvijo povečati grunt, ali že k lepemu kupu primakniti še večji kup. Pri izbiri sredstev za dosego tega cilja ni bilo resnih pomislekov niti v zadevni vesti, časti, mirnega sožitja s sosedi.
V „Pričaranem ženinu“ je vsa ta zadeva odeta z veselo komičnostjo. Z uspešnim in srečnim zaključkom, ki pa je navzlic vsem čenčam, prepirom in spletkam in vkljub vsej napačni prizadevnosti mater, le združil tiste, ki so se ljubili in želeli priti skupaj. Seveda brez ciganke pa le ni šlo.
Osrednje osebe so tri matere, ki vsaka na svoj način žele srečo dvem
hčeram, jih omožiti po svojih mislih in načrtih in enemu nečaku.
Treba je priznati, da je bila zasedba vlog več kot posrečena. Lenka, žena čevljarja-pijančka Urha Drete je postavila gospa Vera Zurčeva. Bila je to pristna kmečka vaščanka iz let pred ki ga je zelo dobro podal g. Miro Oman. Hotela se je za vsako ceno oz-prvo svetovno vojno. Odločno je krotila svojega žganje ljubečega dretarja, Vleči iz revščine; zato je za svojo hčerko Urško našla ženina v daljni Ameriki, v hčerkinem imenu. Z njim 'dopisovala in ga tudi pripravila, da se je prišel ženit. Urška, ki jo je odlično odigrala gdč. Marija Kopač, pa ni mislila na Amerikanca, temveč na Tončka nečaka gruntarice Mete. Tu smo pa naleteli na presenetljivo novost. V vlogi vdove gruntarice Mete. je nastopila gospa Francka Kočar jeva in jo zelo dobro odigrala.
Gospa Vida Fograjčeva se je zopet odlično izkazala kot preizkušena igralka v vlogi skromne in pridne vedno uslužne sosede Neže, ki bi rada oddala svojo hčerko Cilko, ki jo je zelo prikupno predstavila gdč. Ani Kočar. Neža bi rada spravila skupaj Cilko in Tončka, ki ga je posrečeno prikazal g. Mavric Kočar.
Vmesna pojava je amerikanec Kalin, ki ga je prav dobro odigral g. Marjan Kopač. Ciganka Rozamunda zmeša vse niti ko začara Cilko in temeljito
izprazni Metino kaščo. V vlogi Roza-munde je nastopila gdč. Jelča Kopač, ('e bi bila malo bolj zgovorna in poči gansko nasukana in vsiliiva bi njena dobra igra mnoge pridobila.
Ko- se Meta vrne domov najde v hiši začarano hčerko Cilko. Z zavezanimi očmi in neprestano ponavljam* besede. Pošlje po zdravnika. Po čudnem nnkliučiu na pade v hišo Amerikanec Kalin, ki mu je deklica na moč všeč in io tudi spravi k sebi.
Zdravnik, ki ga je pa Meta klicala pride in nade v roke Lenki, ki ga ima za Amerikanca, Ta zdravnik sproži komedijo zmešpiav. G. Miha Gaser se vedno zelo dobro izkaže in ¡se je tudi tokrat kot zdravnik dr. Skaza. Komedijo zmešnjav povečuje vaški poštar, ki ga je zelo dobro podal g. Češarek Nande kot odličen sekundant čevljarke Lenke.
(Redalci smo res dobro odigrano veseloigro in ko so se končno združili pravi pari v ljubezni in sreči, se je z vsemi veselila tudi publika, ki je z navdušenim ploskanjem dala priznanje nrav vsem igralcem.
(L. Nande češarek ie komediio do-to-n rotiral. Rceno ie zelo leno zamislil in naslikal g. Miha Gaser. kateremu trVjv	mrravili o*o\ Anrlre;]
HaI/nV* .To^e TTnrniV	Tp*or ATiciti,
pfelc^e ie imel Trn oVrhi
T-.-.-v.il* TTo ■? rij
Pic,
Sporočilo naročnikom
Vse naročnike, ki še nimajo plačane naročnine, prosimo, da to store čim-preje. V februarju bomo pošiljali opomine, kar povzroča nove stroške naročnikom in upravi.
Naročniki iz Vel. Buenos Airesa lahko plačajo v UPRAVI LISTA v Slovenski hiši vsak dan od 10. dopoldne do 19. zvečer in ob nedeljah po slovenski maši.
V	Ramos Mejiji sprejema naročnino tudi PISARNA V SLOMŠKOVEM DOMU, ob torkih, sredah in petkih od 17 — 20 ure in ob nedeljah po maši.
V San Martinu g. SKALE JOŽE st. ob nedeljah v Domu po maši.
V	San Justo g. MAKS OSOJNIK.
Na Slovenski pristavi ga. MAGDA ČEŠAREK ob nedeljah po maši.
Naročniki iz Vel. Buenos Airesa telefonsko v Upravi Sv. Slovenije.
Stari Fronc
Nad. s S. str.
Čuden ogenj se mu je vžgal v očeh.
„Priložnost je bila, saj boš razumel Fronc. Toliko ti Jože že pošlje, da boš lahko živel.“
Kupec je prišel iz bajte in zdaj ogledoval vrtič in cvetoče češplje.
„Prav prijazno je vse, sicer malo zanemarjeno, pa se bo dalo to in ono prenarediti. Za upokojenca kakor nalašč.“
„Torej Fronc, danes mesec naj bo bajta prazna. Kar je tvojega vzemi, kar si pa k bajti svojega dal, se pa oglasi, da se zmeniva. Nočem, da bi ti imel škodo.1*
Hrastar je ponudil roko, toda Fronc jo ni videl. Ko se je zavedel, je sedel na tnali in po glavi mu je šumelo kakor po prehudi pijači.
„Prodal jo je“, je bila prva misel.
„Zažgem jo, še nocoj jo zažgem, se je utrnila takoj druga. Ko so se mu umirile noge, je omahnil proti veži in čez prag v hiša
„Podobe bom snel, mojega očeta so. In skrinja je moja, postelja, ura in omara tudi.“
Pričel je nositi iz hiše v grapo, kjer je vedel za jamo. Do noči je vlačil. Skrinjo in omaro je moral najprvo sprazniti in perilo na rokah zvlačiti do jame. Tudi prazni ni privlekel daleč. Preveč je bilo v hrib. Prevrnil ju je z vozička koj na začetku gmajne.
Potlej je • še enkrat preštefnal vse
se lahko informirajo, koliko dolgujejo,
UPRAVA SVOBODNE SLOVENIJE
kote in kar je spoznal za svoje in je mogel odnesti, je vzel.
Ko se je trdo znočilo je pričel v hišo nositi butare in slamo s podstrešja.
„Vse bom zažgal, vse1', je sikal. Nenadoma se je spomnil na vrtič, kamor je bil vsejal že nekaj solate. Zdirjal je iz hiše in poteptal gredice, da je bila kotanja pri kotanji.
Potlej se je vrnil v hišo in obrizgal stene ter strop s petrolejem. Roke so se mu tresle od divje ihte. Nazadnje je šel po kramp in nekajkrat udaril po peči. Koj se je udrla.
„Da bo bolj vleklo“, je odprl še okna.
Vse je bilo pripravljeno. S tresočo se roko je privlekel iz žepa vžigalice. Prva še ni vžgala. Druga je zagorela z drobnim plamenčkom, ki ga je koj vtaknil v slamo.
Tudi v veži je zažgal.
Potlšj je smehljaje se stopil čez prag in odšel proti gmajni. Na parob-ku se je ustavil.
Ogenj je že butal skozi okna.
Froncu so se raztegnila usta.
Bilo je plat zvona.
Fronc je videl ljudi, ki so hiteli v hrib, slišal je kričanje in topotanje cokel, toda vedel je: bajte nihče več ne reši.
Čutil je, kakor da prihaja vročina goreče bajte vse bliže, da mu buta v velikanskem kolobarju, ki ima v sredi Hrastarjevo glavo.
Potlej se je sesedel, kakor pogorelo ostrešje.
Goriška in Primorska
Vikar za slovenske vernike v Gorici
Goriški nadškof Cocolin je v začetku decembra 1978 sklical zborovanje svoje duhovščine; navzočih je bilo 120 duhovnikov in redovnikov. Ti so na volitvah izbrali nov 'Škofijski duhovniški svet, ki pomaga škofu pri upravljanju in vodstvu škofije. V tem novem svetu predstavljajo Slovence dr. Jože Markuša, Anton Lazar in Marjan Komjanc. Goriški nadškof Cocolin pa je ob tej priliki razglasil tudi izid volitev za generalnega vikarja in za škofovega vikarja za slovenske vernike. Za generalnega vikarja je bil potrjen znova Enij Tuni, za škofovega vikarja pa
dr. Oskar Simčič. Dr. Oskar Simčič je doma iz Medane v Brdih, rodil se je leta 1926, bogoslovje končal v Gorici, doktoriral na Gregoriani .v Rimu iz moralne teologije. Po smrti msgr. Gregorca je postal kanonik, razen tega je tudi profesor verouka na gimnaziji ,,'P. Trubar“ v Gorici. Njegova naloga bo povezovati dnšnopastirsko delo med Slovenci v goriški nadškofiji.
OBVESTILA
NEDELJA, 28. januarja:
Vsakoletna prireditev Duhovnega Življenja na Slovenski Pristavi.
NEDELJA, 18. februarja:
Velika tombola na Pristavi
Vsakoletna prireditev „Duhovnega življenja"
v nedeljo, 28. januarja, na Slovenski Pristavi
•	ob 11.30 sv. maša za žive in rajne dobrotnike revije, nato kosilo
•	velik srečolov z okrog 500 lepimi dobitki
•	nagradno žrebanje za tiste, ki bodo do večera poravnali naročnino za leto 1979 in seveda za prejšnja leta, če je še niso
•	malo nagradno žrebanje za otroke, ki so lansko leto pisali v „Božje stezice“. Teh je bilo 48.
•	Ves čas prijetno-razvedrilo na senčni Pristavi in skrbna postrežba.
•	S sodelovanjem (tako poravnane naročnine, darovanjem dobitkov, kupovanjem bogatega srečolova...) in z udeležbo bomo moralno in gmotno podprli naš verski tisk, ki je najmočnejša vez med nami.

Izredne uradne ure v SLOGI
OB SOBOTAH OD 16. do 19. ure
•	SAMO ZA NALOŽBE DENARJA (Vezani in navadni deleži).
•	POKOJNINSKA POSVETOVALNICA — Vodi g. Adolf škrjanec. (Namesto ob sredah, bo odslej ob sobotah od 16. do 19. ure).
SVOJI K SVOJIM! V SLOGI JE MOČ!
INTERMCn u „O
opozarja posebej Slovence na
svoje Izdelke
ESLOVENIA LIBRE
Editor y director: Miloš Stare
Redacción y Administración:
Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires, Argentina T. E. 69-9503
Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
O §«	FRANQUEO PAGADO
lii	Concesión N* 5776
	TARIFA REDUCIDA
	Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 1.419.886
Naročnina Svobodne Slovenije za 1979:
za Argentino: $ 25.000.—, pri pošiljanju po pošti $ 28.000.—; ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 30 USA dol.; obmejne države Argentine 25 USA dol.; Avstralija 35 USA dol.; Evropa 32 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 24 USA dol.
Talleres Gráficos Vilko S.RL, Estado» Unidos 426, 1101, Buenos Aires, T. E. 33-7213.
KREDITNA ZADRUGA
“SLOGA" z o. z.
URADNE URE: PONEDELJEK, SREDA IN PETEK OD 15. DO 19. URE.
PO ŠPORTNEM SVETU
„ALPSKI TEDEN“ se je pričel 17. decembra na Pohorju, kjer je v slalomu zmagal Bolgar Poangelov, nato je bil 21. in 22. decembra v Kranjski gori veleslalom za svetovni pokal. Pokal Vi-tranca je dobil Šved Ingemar Stenmark, drugi je. bil Luescherv (ŠEdcaO, tretji pa Bojan Križaj. Na Soriški planini pa je bil 23. decembra slalom za svetovni pokal. Zmago v tej smuški panogi je nepričakovano odnesel Vladimir Andrejev (SZ), slovenska reprezentanta Magušar in Križaj pa sta se uvrstila na peto oziroma šesto mesto.
V TELEMARKU v ZDA so priredili konec decembra prvo tekaško smučarsko prvenstvo za svetovni pokal. Merili so se na progi 15 km, zmagal pa je Norvežan Aunli, dame pa so tekle na progi 5 km, prva je bila Spencerjeva (ZDA).
©SREDNJA HIŠA: LOMAS BE ZAMORA
Av. Hipólito Yrigoyen 8854/62 Tel.: 243-2291 (med Boedo In Sáenz)
Vse za dom
PODRUŽNICE!
EZE1ZA
Ruta 205 (nasproti postaje) Tel. 295-1197
C. SPEGAZZINI
Av. 25 de Mayo 136
SAN JUSTO
Almafuerte 3230 (eno kvadro od občine)
LOMAS DE ZAMORA
Hipólito Yrigoyen in Laprida
Pohištvo
Dekoracije
<.4fte««a8»9ta««0aa»vf»««aaa«eaa«aa*iiaa*aBBac»caa«««aaa«aMiia«'B»a»e>"eu«caH«a«a«nH«a*a»
«»b«aeas»M
Prof. dr. JUAN	j
JESUS RLASNIK
s
n
a
specialist za ortopedijo
in travmatologijo	S
■
a
Marcelo T. de Alvear 1241, pritličje •
Capital Federal	:
Tel. 393-2413	!
■
a
a
Ordinira v torek, četrtek in soboto : od 17. do 20. Zahtevat! določitev | ure na	privatni telefon 666-4366. •

JAVNI NOTAR
i
FRANCISCO RAUL j CASCANTE
Escribano Público	k
|
Cangallo 1642	Buenos Aire» |
Pta. baja, ofic. 2
T E. 35-8827
t
BOG MU DAJ VEČNI POKOJ
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je dne 15. decembra 1978 v Žabnicah pod Sv. Višarjami umrl v 93 letu starosti naš dobri oce, tast, ded in praded, gospod
Martin Kranner
V veliko tolažbo nam bo vaša molitev za pokoj njegove blage
duše.
Žalujoči:
sinova: prof. Kranner Martin in Marjan;
hčere: Marija por. Hirschgger, Anka por. Tumminia in
,	Breda por. Mošitz;
zet Rudolf Hirschegger
in ostalo sorodstvo.
Trbiž, Gorica, Kranj, Livorno, Mendoza, Buenos Aires.