229. številka.
Trst v sredo dne 8. oktobra 1902.
Tečaj XXVII
%
..EDINOST"	V
izhaja enkrat na «lau. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri |*>|»olu<lne.
Naročnina znaša :
ea ee!n leto........24 kron
m pol leta........12
ta četrt leta........ 6
7a en	........ 2 kroni
N«r<x't)iru> je j»la«'-eTati naprej. Na na-ročbe \<r(-7 priložene naročnine se uprava ne orirjt.
Po tobakarnah v Trstu «e prodajajo po-aamezne številke j.r> 6 stotink 13 nvč.l: izven 'J r-ta pa po 8 notink <4 dvi'm
Telefon štr. S~n.
Gladilo političnega društva „Kilinostr za Primorsko.
V edinosti je moc.
Oglasi
«e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslan«, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi.
Vsi "dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranfeovani dopisi ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in	spre-
jema upravnistvo. Naročnino :u ogln-e je plačevali loco Trst
Uredništvo in tiskarna -t- nahajata v ulici Carintia štv. 12. Upravništvo ln sprejemanje inseratov v alici Molin piecolo -iv. II. nadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Vsenemčije ljubezen in sovraštvo!
IV.
„\\"ien wird enlueder eine slavisch«' Metropole oder die zvveite >tadt in Groesdeutsch-land"1.
•Sedanja Avstrija mora pasti. To je postulat gigantskega načrta, kakor nam ga predočuje avktor v X. poglavju svoje brošure : O (iu mein Oesterreich !« in po katerem imajo vsi predeli sedanje avstrijske države tam gori od Bodenbacha pa doli do morja Adrijanskega pripasti bodoči veliki Nemčiji.
Seveda zveni človeku nekoliko bizarno, ako brošura s tako vsebino, tako tendenco in takimi prorokova nji noei ime — O du mein Oesterreich ! Ali počasi! Avktor hoče meti Avstrijo, priznava nje neizogibno potrebo, in se v naslednjem XI. poglavju cel<j opominja znanega izreka slavnega historika češkeg8, Palackega, ki je menil: če bi Av »trije ne bilo, bi morali ustanoviti !
Ali on hoće Avstri'o, kskoršnje trebajo velikonem=ki načrti, Avstrijo, ki ne bo na poti bodoči Velenemčiji, Avstrijo, ki bo imela svoje tež - *e na balkanskem polotoku ! Sedanja pa mora pasti ... In mož ni šušmar, ki ostaja na pol pota. On je prijatelj radikalnih reševanj problemov, ki mu delajo skrbi. On ne jemlje le ve'enemakih škarij v roke, da reže se ianji zemljevid vseh možnih delov sveta, ampak odreja tud; novo, veliko moderno f-eijenje ljudstev. Ne le respektivne dežele naj zamenjaj « svoje sedanje državno pripadništvo h pripadništvom k veliki l>odoči nemški državi, ampžk tudi ljudem, ki ne bodo spadali prav v pangermanski enaemble, se bo seliti v drage kraje. Ali ne poljubno, ampak točn » jk» načrtu, tja, kamor jim bo veleval se svojo suvereno besedo ra< gočni Hei rnvolk.
V XI. poglavju je naš avktor natančno določil vse spremembe, ki se imajo izvrš ti na zemljevidu, oziroma : do katerih mora dovesti nemško-rusko-i talijanska t r o z v e z a! V XII. in XIII. pa določa bodočo usodo raznim narodom.
Sedanja Nencčja »— tako nas obvešča v XII. poglavju — šteje 4.V 3 milijona Nemcev, '.) milijone Slovanov, lfi milijona Francozov, 140.000 Dancev, ekupno torej 7 odstotkov Nenemeev.
K bodoči Velenemčji pa pripadejo ; -Ji 's 0<>0 N<meev in 2fKK) Francozov LnV,-senbnrga ; >$,100.000 Nemcev, 5,470000 Oe-
PODLISTEK
in
MELITA.
•vest iz naše dahe
f»pi«»l Jt»«ip	Tora le ; prevedel Radi.
Drugi de i. IX-
»Jaz bi vam priporočil, m.lostiva grofica, da vstanete iz postelje. Vašemu etanju ne more ugajali ležanje, ce o nevarno je«.
»Kaj se mi more dogoditi ?« je vpra-~aia b in ca čudn m, pri njej nenavadn m tonom.
To vprašanje je nemalo osupniio zdravnika, »koro da ga je razsrdilo, ker je bil koleričnega temj>eramenta.
»Kaj m vam m »re dogoditi? Z4o, in morda najhuje; jaz vam zabranjujem ležati«.
»Ali jaz vas ne bom ubogala, ker ne morem« je odgovorila bolnica odločno. »Nimam moči, da bi se držala na nogah«.
»Ali sedeti vsaj bi m >gli«.
»Niti za to nimam moči«,
»Ali poskušajte, prosim«.
hov, 1,800 000 Slovencev, 185.000 Italijanov. 180.000 Poljakov ter končno 135*000 Srbo Hrvatov iz sedanje avstrijske Cisiajta-nije, izvzemši Galicijo, Bukovino in laški Tirol; ter 350.000 Nemeev, 30.000 Madja-rov in 30.000 Slovanov iz onih delov Ogrske, ki se imajo priključiti Nemčiji.
Bodoča Velenemčija bo torej štela okroglo 54l/i milijona Nemcev; potem 10'/4 m>lij. Slovanov, 450.000 Kouiaiiov in 20.000 pri padnikov drugih plemen, torej okroglo 1»> odstotkov Nenemcev.
Ko je tako vse izračunal, meditira avktor: mnogi dvomijo, da bi nemški narod mogel izvršiti tako gigantsko delo in bi se zadovoljili s priklopljenjem Slezije, severne in severno zapadne Češke, S^lnograŠke, Zgornje Avstrije, nemškega Tirola in Predarlske. Ali nemški narod ne sme biti tak »cagovc«. Po tem programu da bi Nemčija se vedno ostala »torioc, t. j. telo, kateremu bi manjkal en člen : lepo število 4 in pol milijona ljudij, ki bivajo na »prastarih nemških tleh« ! (Po takem je tudi naše Primorje s Tretom,. katero Veenemci reklamirajo za bodečo Nemčijo, »prastara« nemšfa zemlja!), a V se-nemeija bi se odrekla svoji poziciji ob .1 a d r a n s k e m morju! Ali ne peče ga samo to, da bi taka Nemčija ne bila se tista Velenemčija, katero si mislijo Vsenemci, ampak pripominja tudi nejevoljno : Pa tudi Avstrija bi ostala to, karje danes!
Tega pa noč* on, absolutno noče, ker to ne bi bilo v soglasju z interesi Velenemčije. M ž računa nemreč tako-le : Novo-Avstrija, katere težšče bo na balkanskem pol u toku, bi bila > cer nekoliko nejevoljna, ker je bila prisiljena prenesti svoje tež šče (ali po naše rečeno : ker jej je velenemška sila vzela, kar je bilo po stari pravici nje neoporečna last) — ali slednjič bi se morala (po računih vse-nemškega avktorja) oblooiti na Nemčijo. Ako hi pa ostala stara Avstrija, kateri se je le odsekalo nekoliko udov, bi čutila vedno bolečine v vseh udih in bi radi takega prese-kanja starih zvez postala Nemčiji najzagriže-neja smrtna sovražnica.
Narod nemšsi torej ne sme mislili na krčenje svojega programa, ali — na razširjenje tudi ne. Ako bi hoteli priključiti vso Ogrsko (brez Hrvatske) Sedmograško in Bu kovino, bi se število Nemcev, ki se imajo priključiti Velenemčiji, pomnožilo od 8.450 000 na 10,200.000. število Nenemcev, ki se imajo priključiti pa o I 7,200.000 na 21 milij. Kadi nadaljnjih 1 in tri četrt milijona Nem cev, ki bivajo na Ogrskem, Sedmograškem
»Ne!« je odgovorila grofi a skoro jezno. »Ako morem umret', pa kaj za to? Smrt bi dobro došla : ona me vsaj resi od muk, ki tui dušo gonijo iz teleta«.
Zdravnik je zganil z rameni in je odšel nkat grtta.
»Kaj je? ga je vprašal gr.-f«.
»Na kraju <?mo«, je rekel zdravnik na kratko.
»Da umre?« je vprršal grof prestrašeno.
»Z* kateri dan, v njej je ni več nobene odporne sile, kakor sem že rekel«.
Grof se je prejel za glavo.
»Ah, ali tudi to moram še doživeti ?!« je govoril jokavim glasom. >Moje Ana, moj dobri Angelj !« In solze so mu zalile oči.
»Vaša hčerka je v inozemstvu« je prejel za besedo zdravnik. »Bilo bi dobro, da jej brzojavite, naj takoj pride domov. Kdo ve, da-li jo se najde živo«.
»Jaz da j^brzojavim ? Ah, dragi doktor, jaz vam v tem času nisem v stanu napisati niti besede. Prosim vas, lepo vas prosim, sestavite vi brzojavko in odposljite jo ! Moja
in v Bukovini, bi se Velikonemčija — kakor se izraža avktor — »obremenila« z nadaljnjimi 13 in tri Četrt milijona tujcev, ki bi skupno tvorili potem nad 30°/rt skupnega nje prebivalstva.
To pa bi bilo malce pretežko za sicer veliki nemški želodec in moglo bi postati nevarno.
Toda Velikonemčija ne bi smela pozabiti tudi na ta 1 milijona. Narodne zahteve teh Nemcev bi se morale zagotoviti po državnih p o g o d -
naše »italijansko« Primorje (ste-Ii Čuli, signori ?!), izvzemš le <ii! <* jo, Bukovino in italijanski Tirol.
V naslednjem, XIII. }>oglavju razmo-triva avktor vprašanje, kako bo Vel ikone racij i postopati s prirastkom na Nenemcih ? !
Ob DOTi Istrski železnici.
1\n/sfafitnskv.
(Dalje.)'
No, pustimo kliko na strani, pa b a h i n s e postaviti p o <1 g a r a n - 1 nimo se zopet do dežele in ljudstva !
obr-
c i j o
Velenemčije
l i
Vlak se je vstavil. Bili srao na i*ilju
To poglavje, v katerem je Člankar z vso	svojega potovanja: v Bujah,
zaželjeno — brezobzirnostjo načrta! konture	i Na postaji je stalo par izvošeekov. To-
bodoče Velenemčije, zaključuje tako-le :	variša in jaz smo pristopili k praznemu ko-
»Čim bo našemu jeziteu zagotovljeno na	le^-ljU ter povprašali — po italijanski seveda Ogrskem pristojno mesto, pottm pade bar-!— da nas popelje do Krasice. Ali, ker je
barsko narečje Madjarov samo po sebi zopet	čul, da smo se med sebjj razgovarjali po slo-
do uloge narečja kmetov, iz katere se je	venski, začel je tudi izvošček govoriti z nam:
bilo, slično češkemu, umetno izvijalo pol sto-	hrvatski, rekši :
letja sem: za nemštvu sovražoo karikaturo	»Umejem tudi jaz po vaši!«
t države, kakor jo imajo Madjari danes, bi	Z ozirom na razupiti narodni fanatizem
j itak ne bilo mesti v Novo- Avstriji. Mi lahko	Bujčanov se nam je t> seveda čudno zdelo,
z mirno vestjo prepuščamo bodočnosti, da-li	V polu podrtem koleslju smo se peljali do
nadaljnji razvoj naših sorojakov v tujini	vrha na 1 Kratico, kjer smo se poslovili od
postavi nase unuke pred nove naloge!« (Torej	vozaika ter šli peš par sto korakov proti,
se avktor ne odpoveduje nadi, da tu li one	Krasici.
dežele, katere odklanja za sedaj, postanejo	i Nad cesto videli smo lepo poslopje z kedaj prebavljive za veliki nemški že-, napisom »Seuola pojmlare«. Kaj so v Krasici
lodec.)	Italijani ? ! Tako smo se vpraševali. Sre-
»Piigovor, ki se često oglaša proti ne	čevali so nas otroci in nas pozdravljali:»Bon
popolnemu priključenju vse Avstro-Ogrske,	giorno !«
je ozir na Dunaj, ki da bi potem ležal na	j Prišli mu torej v italijansko selo. Tako
periferiji države. Toda, ko bi bil s tem prD-	sem si mislil.
vzročen tudi propad Dunaja, vendar bi mo-	Krenili smo v krčmo ob cesti, da do-
rala usoda posamičnega mesta, pa bila še	znamo kaj več. Pozdravili smo po ti >venski*
tako žalostna, umakniti se pred interesi vsega	Krčmar, čestit 70 leten starček , je odzdravi
naroda. Sicer pa Dunaj že leži na periferiji	lepo slovenski.
države, katere glavno me3to je: že dane? je	Vprašali smo moža, da li so v Krasici
Budimpešta njega zmagovalna tekmovalka in	Italijani? Na to vprašanje smo dobili odgo-
Praga postaja tudi od doe do dne bolj, ako	vor, da naseljenje tega sela je — »slavo«,
usod Avstrije ne navedemo na nove poti.	j Doznali smo od moža še marsikaj zani-
Ako ne stopimo vmes. bo Avstrija slo-	mivega. V cerkvi se poje »slovinski«, isto-
vanska država in gotovo se uresniči	tako tudi o procesijah. Skušalo da S2 je sicer
prorokovanje Edvarda Hartmanna, da bo	uvesti latinsko petje, a možje so skočili na
Dunaj prihodnje stoletje pretežno slovansko	noge in niso dopustili take spremembe.
me3to. Dunaj boali slovanska me-	A zakaj imate italijansko šolo? Tn do-
tro pol a, ali pa drugo mesto v	znali smo, da so delali prošnjo za šolo s hr-
Veli ko-Nemčiji! će imamo mi od-	vatskim učnim jezikom, ali sinjori iz Buj da
ločiti to alternativo, ne moremo biti v dvomu	so razposlali svoje agente, kateri so- nagovar-
ni za tren tek.«	jali ljudi, naj podpišejo za »seuola
* + *	mista« (mešano šolo). Dobri ljudje so me-
Narodu nemškemu je torej ostati pri pro-	nili, da gre za jezikovno mešano-
gramu, po katerem se imajo bodoči Vel ko-	šolo — v kateri ee bo namreč poučevalo
nemčiji priključiti za s^daj vse dežele se-	italijanski in hrvatski —, pa so v tej dobri
daDje avstrijske Cislajtanije, to rej tudi	veri podpisali prošnjo. Ja dobili so res me-
hči je sedaj v Saint Maurice u v Švicarski
Grofova želja se je točno izpolnila. Z Iravnik je takoj odpravil brz ljavko Meliti, ali tudi njenemu možu v Zagreb.
Branimir je takoj naslednjega dne prišel ter našel grofa neutolažljivega. Grofica je padala iz enega spanja v drugo, jela ni nič in morali so jo umetnim načinom hraniti. Moči so jo naglo zapuščale, a posušila se je do kosti i a kože. Branimir je bil potrt, ko je stopil v groti3ino sobo in jo videl. Ona seveda ni vedela za njegov prihod, ker je bila v brezčutnem dremežu.
Zdravnik je j»3skušal vsa umetna sredstva, da jo vzdrži na življenju vsaj toliko, da pride Melita. Nu, ona je trebala dva dni, dokler je iz Saint-Maurice a dospela v Deli-dvor. I)*a dneva sta minola, tretjega dne pa je nastopila agonija v tisti trenotek, ko je došel telegram od MeLt*, da pride predpo-ludan^kim vlakom. Branim r je sam odšel svoji ženi nasproti do bližnje železniške po staje, kjer je imela izstopiti. Njiju sestanek je bil jako tužen.
».Jeli živa?« je bilo prvo, kar je Melita vprašala, izidša iz kupčja.
»Živi še. ali ne poina nikogar !« je odgovoril Brnnimir.
»Ah, morda me vendar spozna, ko bo čula moj glas« je rekla Melita.
»Morava se jako požuriti, da ne bo prekasno«, je opomnil Branimir Meliti, ki je sobarici davala naloge radi svojih stvari.
Za nekoliko minut sta krenila proti Deli-dvoru. Kočijaž je imel nalog, da vozi čim brže, da bi morila grofico vendar še dobila pri življenju. In dobila sta jo — ali na slovesu žnjimi. Angelj smrti seje že zibal na svojih krilih okolo nje, da jej vsprejme dušo in jo odnese v oni drugi svet.
Ko je Melita stopila v sobo, videla je pretresljiv prizor. Njen oče, zdravnik, duhovnik, Evelina, pa vsa družina dvora so klečali okolo postelje grofičine, kateri je bil na licu že utisnen znak smrti. Evelina jej je bila stisnila v roko gorečo svečo in jo držala. Vsi so molili z duhovnikom smrtne molitve.
i Pride še.)
šano s do — ali ne take, za kakoršnjo so prosili in kakoršnje so pričakovali, »mešano« namreč po učnem jeziku ; ampak šolo, ki je bila > me^aua« le — po spolu otrok (!), v katero s<» ;meli torej zahajati de<**ki in deklice! Tako so laški agentje <nleparili naše dobro, ali najivno in nevedno ljudstvo. Ali se ne čuje to kakor kaka hajka iz delete dežele ? A je vendar žalostna resnica ... A vladni sistem molči k vsem takim prevaram... V Istri ga ni |>olitičnega uradnika, ki bi siromašno in nevedno ljudstvo jema! v zaščito pred takimi sle parat v i moralno propale, degenerirane oligarhije. Jaz menim vsaj, da bi bilo tam, kjer je ljudstvo še prene vedno, da bi se sam > zavedalo svojih pravic, zajamče- takoj k sultanu, kateremu je sporočil o tem nih mu v državnih zakonih, in da bi znalo dogodku. Sultan je zaukazal, naj se ta-tudi reklamirati in braniti te svoje ustavne koj začne poizvedovanje, da zaloti* napa-pravice — da bi bilo tam državnim funkci- dalca.
jonaijem v dolžnost varovati ljudstvo pred Na Balkanu. Vesti, prihajajoče iz kratenjem teh pravic, in v našem konkret- Balkana, postajajo od dne do dne resnejše, nem slučaju, varovati zakon, ki določa, da y8e kaže> ^ je ^ pot za5elo gii)aaje v
ima sleherni, narod piavico, da si sam določa, velikem zlogu in da se je tudi evropska di-v katerem jeziku M bo pridobival elemen- pi()maeija za$e]a reano baviti s tem gibanjem, tarni pouk, kajti določilo našega zakona, da ,Tako tajnoetno je lH)Selmo postopanje ruske ni emtti o ktgar siliti do učenja kakega diplomacije, o kateri nihče ne ve prav, v drugega jezika, invohira pravico za vsa kaki smeri se giblje nje akcija ?! Ravno tako kogar, da si sam določa učni jezik v Uud" - neumljivo je tudi postopanje bolgarske vlade.
Napad na ruskega častnika v Carigradu. Iz Carigrada poročajo, da se je pred tremi dnevi tamkaj izvršil napad na ruskega črstnika, grofa I > jI goru kova, ki je bil v spremstvu velikega kneza Nikolaja.
Ko je namreč grof Dol goru kov z nekaterimi svojimi prijatelji pil pivo v neki gostilni v Peri, padel je iz neke mimovozečese kočije strel, ki je razbil šipe gostilniškega okna. Sumi se, da je bila kroglja namenjena grofu Dolgorukovu in da je napadalec kak Turek, ker je namreč grof Dolgorukov postal zadnje čase Turkom zelo sumljiv radi njegovih gostih potovanj v Macedonijo.
Hmki poslanik v Carigradu se je podal
cesar v sprejme barske generale le v slučaju, ako angležka vlada privoli v to in ako pridejo v spremstvu angležkega poslanika v Be-rolinu: nadalje da se morajo burski generali tudi obvezati, da tekom svojega bivanja v Nemčiji ne prirede nikakih protiangležkih manifestacij.
Francija je seveda na strani svoje zaveznice
ski soli.
To pa je glavna abnormalnost v rame-	Kusije. Angležka diplomacija je odločno na-rah nagega Pr.morja, iz katere izhajajo vse	8protDa vsak; intervenciji od strani evropskih druge jsbn- roialnosti, vse kričeče zlo: d a	velesil. A to iz čisto jednostavnega vzroka, državni osnovni zakoni n e n a-	ker se ona sama čuti preslabotna, da bi v hajajo v teh pokrajinah p o-	8jažaju kakih komplikacij mogla dovolj tre b nega, dovolj energičnega	Vspešno braniti svoje interese. Angležki mi-varstva! iZvršetek pride.	Dister Ba!four je sam priznal, da je angležka --moč na V stoku mnogo manjša, nego je bila
Politični pregled.
V Trstn. S. obtobia M02.
pred leti.
V Londonu se zatrjuje, da Uusija podpira vstajo v Macedoniji in da je popolnoma v Boglasju z bolgarsko vlado, katera da pod-Dezelnozborske vo itve na sta- pira moralno in materijalno one bolgarske jarskem. Volilni shodi v po&amienih kra- državljane, ki bo na čelu macedon9kemu jih eo že postavili kandidate. Izbrani so ustaskemu gibanju.
naslednji možje :	Iz Sredca pa poročajo, da je ruski ve
Za celjsko kmečko skupino odvetnik dr. bki knez Nikolaj Nikolajevič, kateri je — D e č k o in camesto dosedanjega poslanca kaker znano — na slavnostih na prelazu dr. Serneca, ki ni mcgel več veprejeti kan- Sipka zastopal ruskega carja, tekom teh
gdature. dr. Juro H r a s o v e c.
Za okraj Brežice dekan -I o s i p Ž i č k a r.
Za š >lanjsko-s-lovenjegraški okraj tovar nar in posestnik Ivan V o s n j a k iz Š ,štanja.
Za ptujski okraj odvetnik dr. Fran J u r t e 1 a.
Za ijut< merski okraj drtsedanji |»osIanec, odvetnik dr. F ran R o s i n a.
sla vnesti vsprejel deputacijo macedonskih Bo'garcv, ki so mu izročili spomenico, v kateri je op sano trpljenje bolgarskega caroda v Macedonijf. Deputacija da je naprosila velikega kneza, da naj to spomenico izroči carju.
Kakor smo že pc ror ali v tem listu, bil je o priliki slavnosti na Sipki tudi general, gr* t Ignaijev |K»slaDik v Carigradu n je s svojo diplomatično akcijo dovel d > rusko-
Za mor i bo raki okraj dosedanji poslanec	turške vojne, katera je osvobodila P.jlgarijo.
prti". 1. Ko bič in namen • Lendovšeka	Ignatjev je tudi sestavil pogoje za sve toštefan-
pesestmk Ivan K o s k e r.	ski mir.
Zi ruft-tne skupine so postavljeni na-	<> piiliki njegovega sedanjega bivanja v
-iednji kan idatje :	Bolgeriji, prirejalo mu je tamošnje prebival-
Za me-tno skupino Celje Brežice dr. J.	&tvo v družbi z macedonskimi izseljenci pri-
Karlovžek iz Celja: /a slovenjegraško	srčne ovacije in na ta način demonstriralo za
dr. Fran Maver iz Šoštanje. za ptujsko	macedonsko stvar.
mestno skupino pa državni poslanec, dvorni	Ko je gri f Ignatjev nahajal na ruskem svetnik dr. Miroslav P 1 o j.	konzulatu v Sredcu, dos'a je k njemu depu-P« stavljeni eo torej kakor kanddatje	tacija, katero je spremljalo kakih tisoč Ma-večinoma dosedanji poslani. »Domovini« je	cedoncev. Načelnik deputacije, profesor Mito v znak, da se ljud-tvo strinja z dosedanjo	lete je imel na grda nagovor, v katerem ga taktiko, izltsti, kar se dostaje abstinence,	je spominjal, da so že na berolinskem kon-Hožje, ki -o glasovali za te kandidature, so	greni sklenili, da se v Macedoniji imajo uvesti pokarali, da vedo presojevati in ocenjati	j reforme. Prešlo je od takrat že 25 let, a re vzroke", ki s > bili poslance primorali, da so	forme še fedaj niso izvedene. V tem 'asu se odšli i z dt žel ne zbornice...	je stanje Macedoncev vedno bolj hujšalo. Mi -Nadejati se je torej, da se volitve izvrše	let o1 je slednjič naprosil, naj bo grof Ignatjev častno za naš narod in da bo izvoljen h to-	tolmač ubog h Macedoncev pre l carjem, ti ko naših [>o=lancev, kolikor je sploh možno	Grof Ignatjev je odgovoril, ob sedanjem volilnem ledu.	da je os vo bojenje M a c e d o n i j e Boj za nagodbo. Zabeležiti je na-	njegova najsrčnejša želja in s topne v nanje dogodke : Včeraj zjutraj je bil	u p a, d a se j e d e n k r a t uresniči ogrski m n;»terski predsednik v avdijenci	idej?, kateroje imel v Sv. S t e -pred cesarjem, ki je trajala od S. (to 9. tire.	fanu pred očmi. M a c e d o n c i se Za popoln tne ob 2. uri pa sta bila pozvana	morajo pripraviti za odločilni pred cessr^a avstrijski mnisterski predsednik	trenotek!
ir. Koerber n m nister za VDanje stvari,	Burski generali V Evropi. V Lon-
grtt (ioluchou G. S^ell «e je že včeraj	donu še sedaj ne verujejo, da bi nemški
|>ovrnii v Bud a>i>ešto, ne da bi bil na Du-	(*et>ar vsprejel v avdijenciji burske generale,
naju st p v dotiko s katero politično osebo,	Angležka v!a la meni, da bi se vsprejem
iz čti-ar sledi, da njegova pot na Diinaj je	l urskih generalov od strani nemškega cesarja
imela ediuo ta namen, da it formira cesarja o stadiju p< gajanj. V jako resni luči nam kaže položaj dejstvo, da se nič ne čuje o nadalje* vanju [K g*janj. V ponedeljek so v Budimpešti, po odkodu avstrijskih ministrov, smatrali položaj akutnim, in so pričakovali, da kakor v?*-r»j oba ministerska predsednika izročita cesarju svojo demisijo. No, tako daleč ni prišlo in taktično ne kaže še nič na že nastopivši ministersko krizo. Pripravljenimi pa treba biti na tak dogoelek sleherni bip.
slabo tolmačil v južni Afriki ia bi le vspod-bu lil nasprotnike Anglije.
Na vsaki Dačin pa menijo Anglež', da, če tudi nemški cesar vsprejme bu ske generale, frtori to le, da izkaže svoje simpatije jumškim vojakom in ne da bi o Um imel kake politične namene. Ker so se pa burski generali v svojem zadnjem man testu izjavili za nasprotnike Anglije, sumijo Angleži, da bodo isti nabrani denar porabljali v politične svrhe.
»Beriiaer Tageblattc piše, da nemški
naše sncijalne demokrate, obveze namreč v tem zmislu, da bi morali zatrjevano ljubezen do svojega jezika in naroda kazati tudi - -v deianjih.
Jeden običajnih izgovorov je nekako takle: Italijanska stranka je šovinistična, slovenska istotako. Ker pa so socijalisti na-
Cesar Viljelm da je že sporočil v Lon- čelni nasprotniki narodnega šovinizma — don, da želi vsprejeti burske generale, da na morajo nasprotovati enim in drugim, oziroma ta način dokaže simpatije nemškega naroda jim njihovo stališče ne dovoljuje, da bi se do Burov. Sedaj je odvisno le od angležke zavzemali za enega, ali se postavljali na stran vlade, ako dovoli to avdijenco !	' drugega.
Sedaj se Botha, Dewet in Delarev na-	Tako nekako hočejo slovenski socijalisti
hajajo še vedno v Bruselju, kjer jim je ta- zatrjevati nekako nevtraliteto v boju med ita-mošnje prebivalstvo predsinoči prirejalo ova- lijansko in slovensko »šovinistično« in »naci-cije do preko polunoči. De\vet je v nekem jonalistično« stranko. Oprti na to sofiste-svojem govoru rekel: Angležki listi trdijo, rij o pa konsumirajo neznanske množine da Buri posedajo sedaj v južni Afriki mnogo indignacije, ako jim kdo od naše strani očita, živine, ali jaz vas zagotovljam s častno besedo, da s takim vedenjem, s takim postavljanjem da je vse uničeno. Botha je omenil, tla so vzrokov in nagibov, ki vodijo laš<o in slo-Buri položili orožje samo zato, da se burski vensko stranko v teh bojih, v eno i a isto narod ohrani popolnega uničenja.	paralelo, da s takim vzbujanjem domnevanja,
Ko so ee burski generali vračali iz ho- kakor daje ni razlike med a s p i-tela »Grand Harmonie«, pozdravljala jih je racijami tukajšnje italijanske množica kakih 50.000 oseb. Ćuti je bilo in slovenske stranke: naši slt>-vsklikov »Doli z Angleži ! CnamUerlain — venski socijalisti Taktično le koristijo morile« !<	italijanski gospodovalni in škodijo svoji
lastni narodnosti, katero baje sicer toli
Tržaške vesti. iskreno ljubijo:
O interesantnem vprašanju, koliko je vredna ljubezen brez dejanj ? — spregovo-i rimo drugikrat.
Za danes naj po lamo le prispodobe« : Dva se tepeta. Enemu, kateremu so bile
razvil in
pazili ni najmanjega vznemirjenja
Tragični konec Drairotina Paterno-
sta je vzbudil iskreno obžalovanje vsepovsodi, kjer so poznali tega moža. Kakor nam zatr-jajo iz uradniških krogov, njegovi predstojniki niso niti neposredno pred katastrofo za-	...
..... .	...	p	razmere ugodneje, da se je lepše
d ^ l si 16 r-
nostu. Na licu mu je igral tisti ljubeznjivi nasmeh kakor vedno. V sobi z revidentom Paternostom je bil tudi praktikant Segre, ali samomorilec ee je pripravljal tako hladnokrvno in tiho, da ni praktikant ničesar zapazil, dokler ga ni prestrašil strel in se je Paternost zvrnil po tleh. Ko so prihrumeli v sobo uradniki iz raznih oddelkov, se je mizi ša kadita cigareta.
Tudi neposredno pred smrtjo se je Paternost pokazal točnega, redoljubnega uradnika. Akti ua mizi 8o bil skrbno zloženi v red, a poleg je bili nataDČno sestavljen seznam od h aktov, ki so mu ostali še nerešeni. Na mizi so našli (odprto) zadnjo voljo pokojnika, katere znamenita določba je ta, da revolver, s katerim se je ustielil, zapušča — v poseben spomin — uredniku »Pic-cola«, dru. Prezioso!
Ugibaje o motivih, ki so toli ljubeznji-vega, veselega in dobrodušnega moža doveli do takega nesrečnega čina, iščejo ljudje misterij tega dogodka sploh v razmerju s tem gospodom, v postopanju ital-janskili upnikov s pokojnikom radi dolgov, ki si jih je nakopal pokojnik radi a . oje ro Ibine — pa ne radi lastne soproge — in izlasti v postopanju lastne matere žnjim. Ako je le polovica re°, kar pripoveduje »Sole« — navajaje konkretna dejstva —, potem še le vidimo, kakovo človekoljubje vlada v onih vrstah, kjer so neilavno temu rjoveli proti dru. Grego-rinu pod izmišljeno h navsko pretvezo huma-nitete. Djčim se je in se še od strani dra. Gregorina vse zgodi, kar utegne (kolikor je
postal močneji, se je posrečilo, da je nasprotnika podrl na tla ter ga spravil pod se, kjer ga davi in mesti, da siromak krvavi in mu jemlje sapo.
Tretji gleda ta boj in se ne gane, ker hoče ostati »nevralen«, ker noče pomagati ni enemu ni drugemu. Sedaj pa nam bodi dovoljeno vprašanje: je-li okulnost, da n kdo noče poseči med nasprotnika, res enake veljave in istega pomena za oba — za onega, ki je spodaj, ki krvavi in ki pojemlje, ker mu primanjkuje sape, in za onega, ki je zgoraj in ki mikasti in duši onega siromaka spodaj ? !
Gotovo.ni enakegi pomena! Kajti od tega, da se ni kdo ne meša v pretep, ima korist le oni, ki je zgoraj, ki je močneji ! Onemu, ki je spodaj in ki je šibkeji, pa je taka »nevtralnost« na škodo in mu daljša trpljenje.
Z drugo besedo: kdor ravnodušno gleda, kako močneji pesti šibkejega, ta pomaga moč ne; emu!
Ta prspodoba velja za vedenje naših slovenskih soeijalnh demokratov v Trstu. Njim baje ne dopušča stališče, da bi se v teh narodnih b>jih [»ostavljali na našo stran — ki da je baje tu li šovinistična! S tem pa pomagajo — Italijanom!
Pometajte pred svojim pragom ' Pišejo nam: Včerajšnji nebod gatreba, ali po domaČa rečeno: »II G'zzetino«, si je zapet izmislil nedostojen roman na račun naše narodnosti.
Ta nesramni listič je v svojem kratkem
to sploh možbo) ublažiti usodo nesrečnega	življenju — z namenom, da si podaljša to svoje Škrka, pa je siromašni Paternost danes mr- ' nepotrebno življenje — že večkrat skušal tev . . . ! Značilno je vsakako, da je isti i sramotiti naše revno ljudstvo, kar mu pa — »Picc*lo«, ki prinaša sicer cele kolone po-	kakor Je zoaao v °,j6e ~ De Pomore <l 1 re" ročil o sličnih žalostnih dogodkih, sinoči pri- , šitve> ker Je gotov* 8tvar> (ia mu bo Ponesel le par kratkih vrstic, danes pa je nima	minoLi v nedolgem času.
niti ene besede o istem nesrečnem Paterno-	Ako bi bil tudl ta »mazani roman (kar
stu, ki je leta in leta trosil svoje moči	Pa Je izključeno) resničen, bi časnikar, ako
po cele noči s prirejanjem brzojavk za ta	ima le :skrico Potenc sti v svoji duši, opisal
U t j	le slučaj in ne bi poleg tega sramotil ljudi
Kakor nam poročajo očevide, je bil pri-	le zalo> ker baJe ne S,)Vore gramat kalnega
zor, ko je soproga PaternoBtova prihitela v	Dantejevega jezika.
urad in zazrla tam svojega soproga mi tvega,	Ako bi mi hoteli zasmehovati laške so-
neopisno pretresljiv, grozen. Pojavi obupa od	meščane, in Žide še posebe, bi imeli dan na
strani nesrečne žene so pretresli v dušo vse	t,aD 0t"10 torbo taklb notic.
navzoče	»Pejte ga sem! Ga damo dobra kup«
Primerna prispodoba. Kadar so naši	itd- je 8llšatl V8aki (iau» l><>*ebno p* nr- trgih
slovenski socijalni demokratje zašli v zadrego	in ^ ° v onem delu našega mesta, kjer za-
in ne vedo, kako bi opravičevali svoje več	povedujejo Žulje !
n-go čudno vedenje nasproti najopravičenejim	Kakor pa mi ne moremo zahtevati od
aspiracijam tržaških Slovencev, .tedaj priha-	kakega Kalabreža, da bi govoril pravilno slo-
jajo tu pa tam z zatrjevanji, da ?k> tudi oni za narodno enakopravnost; da je tudi njihov nazor tak, da je vsaki napad na materini jezik ob enem napad na kulturo : da tudi oni vedo, da je luhko kdo socijalen demokrat, a da vendar ljubi svojo nan dnost itd. itd. itd.
Ko so ee tako pred p. n. publiko p >; j
venščino, tako je be lasto, da se Vrhovo glasilo šali s kako slovensko kmetic ako ista ne govori čiste italijanščine !
Za g. Vrha in njegove somišljenike bo bolje, da puste na miru take — oslarije in se raje pripravljajo za pogreb lastnega bedastega glasila !
n. putiiiko p»-j Slavnemu uredništvu ljubljanskega stavili v primerno ugodno luč, potem pa za- >SIovenca>. »Slovenec« obuolžuje v svoji čenjajo zvijati in zavijati, da ne bi morda 228. štev. naš list vnovič, da »dela v shizma-tej p. n. publiki prišla nesrečna misel, da bi tiČni tendenci ta priho Injo obliko uni -iz besed hotela izvajati tudi kake obveze za jatstva«.
Za ilanei poživljamo slavno uredni- 'J 4. leto); l\ domovinski list: 3. zdravniško štvo »>.<>venoac, da nam navede katerikoli spričevalo o dobrem zdravju in fizični spo-članek, ali pa sploh spis, tiskan v > Edinosti c, sobnosti za opravljanje navadnih kmetijskih k:i bi n<>ti'i na sebi tendenco, da bi pripravil del: 4. spričevalo v^aj o dovršenju ljudske - oven-ko ljudstvo potom unijatstva v šole z dobrim vspehom ; o. spričevalo o cepljenju koz: • ». občinsko spričevalo dobrega vedenja, podpisano tudi od župnika : T. spriče-
razkol!
Ako nam »Slovenec« tega ne bi mogel
dokazati, je njegova dolžnost, da to obreko- j valo o premoženjskih razmerah prosilca ; 8.
vanje prekliče. Ta dolžnost njegova ie tem
nujneja, ker je bil na katoliškem shodu v Ljubljani proglašen kakor posten katoliški list Ako pa nam ne bi »Slovenec* hotel dati tega zad«.šSeoja, obrniti se bomo morali do člen«»v izvrševatoeg* odbora katoliškega shoda: ger. dekana K o m p a r e t a in d r.a L a -g i n j e !
Nekaj noveira ! V »Slov. Narodu« čitamo: ( es. kr. okrajno glavarstvo (katero f) je obsodilo gledališkega igralca g. Danila na K globe, ker je baje v minoli sezoni v gri »Nemški ne znajo« preveč natančno Kopiral domobranskega poročnika. Njegov toza-
zarad vstopa v omenjeno šolo morajo se mladeniči podvreči vsprejemnemu izpitu v dokazanje zadostne pripravnosti za uk.
Šolsko leto se začne na (rrmti dne 4. novembra 11*02.
Dekle izginilo. Pred desetimi dnevi došla je v naše mesto, iskat s; službe, i5-letna Rma Bratina iz Gorice. Obiskala je svojo sestro Karolino. katera je v neki tukajšnji družini v službi in je pri njej tudi prenoč.la. I»rugo jutro zgodaj se je Ema poslovila od sestre in si šla iskat službo, a je od takrat ni bilo več nazaj. Ker se je nje sestra Karnlina bala, da se jej je m< rda zgo-
devni rekurz je bil od c. kr. deželne vlade j Jila kaka nesreča, naznanila je stvar po-
zavrnjen. Ni tor*j dobro preveč natanjčno licij;.
igrati.	Orožnja Z rrvolverjem. 30 letni težak
Nova izuajdba. D»a avstrijska čast- Fran P. bil je do konca maja t. 1. v službi n g. Beranek in naš rojak g. I ridolin v larkovljanski tovarni ledu. Ker je zmanj-
Kauo *', sta dobila patent na svojo iznajdbo, kalo iz miznice v pisarni skoraj 100 kron,
Vesti iz Kranjske-
* Ljubljanska kadilca sta v gostilni pri Skrjaneu sklenila izredno stavo. Občinski svetnik go^p. S'^rjane in mesar gosp. Leben sta namreč stavila, da eno leto ne bodeta več kadila. Ako v teku enega leta enega drugi zasači, da kadi, plačati mora kadilec 100 kron na korist mestnih revežev. Kaj pa, če bo kilo njiju kadil — na skrivnem ? ! Ni še torej prav gotovo, da bodo mestni reveži imeli od te Btave kaj koristi, a erar posebne škode. Prvim bi bilo privoščiti, drugi pa ima toliko podpornikov, da bi lahko utrpel nekoliko škode.
s katero je mogoče konja hitro osedlati in razsedlfct . Ta »hitri sedlar« postane najvećega pomena za vojake v vojski in na vajah. Kratek pritisek na vzdigalo, in konj je osedlan. ali pa razsedT:in, kar se sedanjimi sedli ni mogoče. Nova iznajdba je veliko olajšanje za konja in jezdeea.
pa so ga aretirali, ker je letel nanj sum, da je izvršil tatvino. Bil je nekoliko dni v za-l>oru, a ker mu niso mogli dokazati tatvine, izpuščen je bil sopet na svobodo. Naslednjega dne in večkrat potem je pr hajal v tovarno in zahteval, da se mu plača dnina za one dni, ko je bil v zaporu : v tovarni pa
Prejeli smo natančneji Oj'is te iznajdbe, niso hoteli ugoditi tej zahtevi Frana. Pred katerega priobčimo jutri.	včerajšnjim je prišel zopet v tovarno in je
Podobe slovenskih pisateljev. — G. zahteval od uradnika Adalberta Iljneka, naj Bahovec je dal modelirati doprsne kipe slo- rau izplača zahtevane dnine. Ker mu ta ni venskih pisateljev v majhni oblik:. Dozdaj hotel ugoditi, potegnil je Fran P. iz žepa s. izdelani Slomšek, Vodnik, Prešeren, Gre- revolver in žugal Iljneku. da ga ustreli, gorči." in Simon .Jenko. Cena bo jako nizka, j Iljnek pa je tudi potegnil revolver, na kar Ti kipi bodo jako pripravni kakor okraski je težak pobegnil iz pisarne : na hodniku pa za pier?'ne mize. omare iti.	je ustrelil in razbil šipe na oknu. Dogodek
Novo kiieipov« zdravilišče na Slo 90 naznan'li redarstvu, katero je spravilo ne-lenskem ? »Kneipp B atter« poročajo, da je varnega moža v zapor.
več častilcev in častiiit Kneippove zdravilne	Priloga. Današnjemu listu smo priložili
metode sklenilo ustanoviti na avstrijskem dopisnice tovarne snkna Karola Kocian v jugu Kneippovo zdravilišče. Z Iravilišče naj Htimpolci ni Češkem.
bi se ustanovilo v kakem vinorodnem kraju	Kdor želi vkupiti blaga naravnost v to-
Kranjske, Primorske ali Hrvaške, kjer bi varni, naj zahteva po priloženi dopisnici -e jeleni - Kneippovo zdravilno metodo vzorce, po katerih si potem izbere zaželjem
združilo tudi zdravljenje /. grozdjem, kakor blago.
*e vrši v Meranu. Kraj naj ne bi bil dva	Dra&be premičnin. V četrtek, dne 9
Kilometra od ž-leza ce, imeti bi mera! mrzlo ckt. ob uri predpoiudne se bodo tekočo vodo in gozd. V kraju bi se moralo »aredbe tuk. c. kr. okrajnega soiisča za o< napraviti vsaj	postelj za tujce. Urednik viine stvari vršil« sledeče dražbe premični r :
»Kneipp B';itterc, naš rojak g. Okič-Jereb, ulica Maiolica lo 11. n.( hišua oprava ; ul. pr p roča za to ustanoviteljem Ajdovščino, Molin a vento 7 l. n. in ulica S. Marco 4, Ilirsko B -»trie > ali pa Samobor na Hrva- krčmarska oprema in pohištvo : ulici Carin--»čem. Nada i i ne predloge sprejema uredništvo t:a in III. n., hišna oprava : ulica S. Ctlino > Kneipp B /itter« J. OkiČ, \Vorish< len.	, 22, hišna oprava; ulica Leo T I. n., umi
Zadeva IJovdoTih kurilcev rešena, valnik ; ulica Sette Fontane 27, posode za Kakor je znano našim čitateljem, bil je ge -j sladčice in vaze.
neralni -trajk, ki ee je meseca februvarja	* rensemki vestnlk. Včeraj: toploai.r
vršil v našem mestu, pc s'edica dil'erenc, ki >h 7. mi zjutraj l»i.4 ob 2. ur popolu i t - obstajale med vodstvom in kurilci avstrij-| 17..o C.* — Tlaaoiner ob 7. uri ejutraj 759.H sivega LUtvda. Te diference se poravnale — DandB plimi ob 5.G preip io ob—.11 v konferenci, ki se je vrš.ia med zastopniki f*»p.; oseka ol 0.57 predpoludn« iu ol 8 30 vodstva iu kurilcev. Takrat so se teoretično pop>lu<*n». rešila vsa sporna vprašanja, ali praktično je
ostala nerešena še marsikatera ftvar. Da se	..
tudi v resnici izvedejo vse one točke, ki s >'	UrtlSTVullB VGSTI*
bile sklenjene že meseca februvarija med za	Rodni obeni zbor pol. clrilštva »Kdi-
--opn ki vodstva in kurilcev, podala se je v nost« bo zadnjo nedeljo tega meseca. Ura, ponedeljek zvečer posebna deputacija kur.I- kraj in dnevni red se naznanijo pravo-'*ev k Uloy iovemu predsedniku Becheru, s časao.
iate.im je mela dolgo konferenco. Predsed	Kliski j kružok. Naznanja se vsem p.
ni k Bet her je slednjič obljubil, da -e takoj | n. obiskovalcem druzega tečaja, t. j. vsej oni rešijo -e vse nerešene stvari, kar bo zagotov-	ki je lansko leto pohajala ruski
jeno v novem delavnem reiu kurilcev, ka- kružok, da se začne pouk v četrtek due
t. m. ob p o 1 osmi uri zveČrr. Želeti je, da pridejo prav gotovo vsi, ki se mislijo resno posvetiti učen*u ruskega jezika ter se prosi ob enem, da bi vsi zahajali redno} da bo vsp*h čim povoljnejši. >'<oda bi bila, ako ne bi uporabili ugodce prilike, ki je dara nam tržašk'm Slovencem : da imamo na mri č pravo R u s in j o za učiteljic >, kar je velike važnost', osobito za pravilen iz govor.
Začetnikom se v najkrajšem Čisu naznani prva ura pouka, oziroma vpisovanja. Nadejamo se tudi za prvi tečaj mnogo resnih učenk in učencev.
Odbor.
Slovenska < italnfea v Skednju vabi
svoje člene in prijatelje društva na veliki ples, katerega priredi v ned» ljo. dne 2G. t. m. v veliki Čemotovi dvorani v Skednju. — Začetek plesa bo ob 8. uri zvečer, konec pa ob 3. uri zjutraj. Vstopnina-l krono za osebo, udje plačajo polovico. Sviral bo orkester pes-
polka št. 07 iz Trsta. Ker so se čitalniaki baje s to razstavo nič kaj zadovoljne, kajti plesi tako omTlili škedenjskemu občinstvu, za- ista je naperjena proti njih interesom, tla gotovljena je že v naprej velika udeležba in celo proti njih ekzisenci ! Zlobni jeziki go-izvrstna zabava.	vore celo, da namerjajo ptaške miši prirediti
v kakem tamošnjem magazinu — protesten shod — seveda po noči in kjer ni mačk !
Brzojavna poročita
Opo/orjenje duhovščini.
DUNAJ 8. (B .) »Vaterland« opozarja na duhovnika Petra Bianchinija, ki je bil po sodnijski razsodbi odstavljen od službovanja v cerkvi Sta. M. Maggiore v Rimu in kateremu je prepovedano nositi duhovniško obleko. Bianchini pa se vzlic temu klati okoli v duhovniški obleki ter \ zbuja domnevanje, kakor da je on le žrtev političnih razmer.
Dogodki v Španiji.
MADRID (li.) Ministerskisvet je sklenil odpraviti obsedno stanje v Barceloni ter priporočiti kralju naj podpiše dotični dekret. Komori sg snideti dne 2<l. t. m. Kraljeva rodbina se je povrnila semkaj.
Štrajk v Ženevi. Ž K N E V A 8. (B.) Dva zelo dobro obiskovana shoda t rganiziranega delavstva sta sklenila sinoči, da se v noči med sredo in četrtkom proglasi splošni štrajk, ako do srede ne bo ustreženo zahtevam štraj kujoči h uslužbencev cestne železirce. Delavci mestne elektrarne, plinarne in vodnih naprav so v načelu pritrdili štrajku.
% Št ra j ki na Francozkem. FIR MIN V 8. (R) Tukajšnji premogarji sklenili, da stopijo jutri v štrajk. Povišanje tarifov na ogrskih državnih železnicah. BUDIMPEŠTA 8. (B) »Pester Llovd« imamo na nemški strani svoje javlja : Čuje s°, da se naiuerja splošno po-smrtne sovražnike, katerih največje višanje tarifjv za tovore na črtah ogrskih veselje bi bil naš mels^bijni prepir.	državnih železnic in s;C3r v vseh relacijah.
Mi le ne vemo, čemu se
vtikajo v	—---------^
večkrat.
Vesti iz Štajerske.
— Narodna edinost na Štajarskeni.
Z ozirom na pojave v kranjskih listih povodom volilnega gibanja na Štajarskem, piše »Dimovina« :
»Narodna edinost se doslej pri nae še ni kršila ; hoteli bi jo pa na vsak način razdreti razni tuji elementi, ne le v nemškem taboru, temveč tudi v taborili slovenskih političnih strank na Kranjskem. V petek sta se zagnala oba ljubljanska politična dnevnika v naše ras mere; enim so naši kandidatje preveč klerikalni, a drugim preliberalni.
Brez dvoma pa je, da stoje naši poli-t čni voditelji na sre li: mi nimamo sredstev, da bi si privoščali tak luksus kakor na Kranjskem. In, hvala Bjgu, mi nimamo tuli volje, da bi se podajali v bratomorni boj ! M i
kranjski listi Povišanje, ki ima znašati o°/0 in obsezati naše razmere. Prosili smi jih ža vse predmete, izvzemši žit«, moko in les, naj nas puste na miru ! M» nočemo stopi baje v veljavo s prvin januvarijem
K H KI
teri red stopi v veljavo takoj, č m ga odobri vlada.
Kazpis natečaja za poljedelske štipendije. - C. kr. namestništvo tržaško razglaša :
C. kr. ministerstvo poljedelstva je dovolilo z odlok m 20. septembra t. 1 , štev.
25122 za š< Isko leto 1902— UK)3. dva štipendija po	K na leto za mladeniče slovenske ali hrvatske narodnosti iz I-tre, oziroma iz tržaške okolice, kateri hočejo obiskovati prvi tečaj deželne kmetijske šole na < »raju pri Novem meatu (na Kranjskem L
Prosilci za te štipendije vložijo naj svoje prošnje na poJp sanem e. kr. namestništvu do 25. oktobra U*02.
Prošnjam je pridejati :
1. krstni list (za vsprejem v omenjeno šolo treba, da se je dovršilo 16. leto — izjemno, v slučaju prav čvrste rasti zadostuje 15. leto —, ne sme pa biti prekoračeno
ničesar slišati o kranjskih razmerah in se prav 1903. nič ne vtikamo v ond.itne prepire. Mi h i-čeroo iti svojo j»ot narodn? sloge, ker upamo, da si tem potom najprej priborim) svoje pravice in najlažje dospemo do svojega cilja.
»V edino *ti je moč!« To .je bilo doslej naše glavno geslo! To je bil znak vss naše politične borbe! 11 to o3tane tuli nadalje! Kdor želi sreče in vspeha štajar.-kim Slovencem, ta ne bo skušal razdreti narodne sloge! K<«r imami, sm> si pri-i borili na ta način, in to pot bomo hodili tudi v bodoče !«
—--1 Pridelek hmelja. V okolici Celja se je pr delalo letos okrog 1 1.000 stotov • hmelja, ki se je že razpredal. V začetku se je prodajal po 50 do 65 K za 50 kg. Končne ■cene pa so narastle na 10!) K vsled tega, ker je bila na Aogležkem in v Ameriki slaba letina.
—	Mestni očetje v Celju so dovolili 500 kron podpore za sulferajnsko šolo v Šoštanju. Mesto tiči v dolgovih, pomanjkanje je na vseh koncih in krajih, tako, da bi se moral mestn'm očetom smiliti sleherni noveič, kamo li da bi smeli zametati sfcotake za nemoralne politične in narolne agitacije v — drugih krajih ! I<s občinskega imetja je lahko igrati lepo figuro velikodušnega podpiratelja ! Ali zaknj ti darežljivi mestni očetje, če že po vsej sili hočejo povspeševati »veliko nemško stvar«, ne posfžejo v — lastne žepe? !
—	Žalosten konec. Fant Janez Vo-lavc na Dobrni ni bil le fanatičen pristaš nemškutarske stranke, ampak tuli silno vo-jev t Človek. Pove dom ntke slavnosti leta 1900. v Dobrni, je Volavc z odpit.m nožem napsl »Sokole«, Dne 23. eeptfmbra pa se je v hotelu »Stvria« zaplel v pretep, v katerem je zadobil toliko hudih telesnih poškodovani, da so kmalo na to provzročile njegovo Fmrr.
XKKKXKXXXKXKXKKX
Svoji k svojim!
ZALOGA
x pohištva
dobro poznane
U tovarne mizarste zadruge v Borici (Solkan)
^^ vpisane zadruge z omejenim poroštvom
prej yinton Černigoj
w Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi.
3 Največja tovarna pohištva primorske dežele.
Solidnnst zajamčena, 'taj ti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih 3 tem-^ peraturo <>0 stopinj. — Najbolj udobno, mo-y	derni sestav. Konkurenčne cene.
Album pohištev brezplačen.
XXXXKX*XXKXKX*XX
X X
X X X X X
X X X X X X X X X X
Proti
kašlju, grlobolu, hripavoati, kataru, upa-danju glasu. itd. itd.
tHiuevajte ve'ino
1
I Vil
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepovedni-
kih, učiteljih Itd. Dobivajo se v ikatljicah v Prendinijev' lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po ceii Evropi.
Skafljica stane 6 O stoti nk.
TOVARNA:
Via Teta.
▼ogsl Via LImIUsm
Razne vesti.
Hrvatski dnevnik v Ameriki. V Ameriki, in eioer v Alleghenv Pa., ishaja nekaj časa sem hrvatski politični dnevnik »Hrvatska«, ki stane 5 dolarjev na leto. G-lavni urednik je SkrivaoV.
Mačja razstava. Da, pravo pravcato razstavo msek imajo sedaj v Pragi. In kakor pf snemamo iz praških listov, je ta razatava _
silno interesantna. Ako bi si kdo rad ogledal N® • ™*n,j« «*ročbe tudi po posebnih aačrtih. r£zliene vrste mačk in mačkov, povemo mu,	OfOI bili konkardnot.
da so vse te mačke —vsaka posebe — zaprte.© ILOJTBOTAIJ CIIU ZASTOIJ II FliII9 Sfc v lepih kletkah in "e mu torej ni bati, da ' © P-edmetl postavio se na pa-obrod Si bi mu skočile v obraz in mu izpraskale oči. 1	aH železnloo 'ran^o
Tudi da so te ma&ke zelo krotke. Miši niso
1 Msanm Len Hinzi g
^ Prva la največja tovarna poMItra ^ ■gs	tiefc Trst.	^J
rl —trst — gf
&
Sf
&
a &
Si
ZALOOS:
Piazza Rastri« it 2
(Šolsko poslopje) In Via Rlbcrf« it. 21
Telefon it. 670. - <QK-
Velik Isboi iitpe< ar j, treal in alik. I*-
Andemo It Franz"
krčma
ulici Geppa št v. 14. Toči vina prve vrste:
Bela vipavska Ćrna istrska
liter |x> 4-0 . „ 36 „ Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gorkim? in mrzlimi jedili po zmernih cenah.
I)itišinam Be |>ošilja na rtom od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 32 kr. črno istersko liter po 28 kr.
Priporoča ae tudi krčmarjem, katerim dajem vini*50 litrov naprej jk> dogovorjeni ceni.
Josip F ur lan, lastnik.
Obrtnijsko društvo v Barkovljah
(Narodni dom). iš«"e za svojo gostilno izvezbanega krrmarja. Natančneji poboji se zvc**lo pri podiNi^anem.
Ponudil jt* doj »»slati pmlpisanemn <1«» *20. oktohra tega leta.
< >I>IH )K.
naravno iz Štajerskih planot, prodaja in po-. šilja na. dom i prodaja Inica jest vin v ulici Farnetoi itev. 2f>.	i
„K sv. Antonu Padovanskemu"
(AL SANTO Dl PADOVA)
l'rva pr<;<lajnlnica cerkven h oprav in nabožn h predmet »v
Anton G. Vog7?ič
Via Muda receliia st. 2. (zadej municipalne palače.
eli• * in rrenjj-jf ei f-e /} or masnih plas^ev. pluvijalnv, Stnl. k*i>, kolarjev, kan-j.r i delahrov. lame, svetik razpel, palm. m»I> žnih kip>v, <>lengr*fij, liturgooh iti molitvenih
Uniifcr, venoei'. koan, » vrnimli podob r. nabožnih r«/tr edni«1 za \>ak oa-» pripravnih.
Zaloga sveč od pristneca cfbelnega voska I in II. sestave ter vseh drugih predmetov.
Vse po najzmernejših cenah.
Preeastitini cerkvenim upravam se dovoljujejo posebno z nizane eeue. Sprejemajtt se vse v to stroko spadajoče poprave, ^^^^^mmmmmmm^ Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta.
podpirajte družbo Cirila in jftetoda!
Prodaja
fKide stare in do\ e s>!ar v ul. Hoorl.etto
Mev. 20.
Svilene plinove MREŽICE!!
„ROVAI
dajajo najbolj bleščečo luč in so neverjetne solidnosti
po 35 in po 50 nvč.
Cilindri, tulipani, klobuki za svetilke itd.
Naročbe.
PODJETJE ZA NEPREGORLJIVE LlTri
F. ROZZO, ul. S. Antonio 5.
o	—
Kazpro<hga !
Po nečuveno nizki eenš-dobi za samo
2 gfl. 95 nč,
krasna garnitura obstoječa i/.
14 krasnih drago cenih predmetov
in sicer :
1 ura od niklja, Anker remont, (na željo t m!: j»osrebr.) z lepo ra/.rezljanini pokrovom, točn« urejena s ;J letnim jamstvom in skatljieo. 1 krasna goldin ali ni kljasta okropna verizicSi
s privesom. Parižki sistem. 1 eoldin igla. /a kravate /. imitir. briljant-1 par gumbov za manšetc. znamka »Garantie . 1 garnitura (5 komadov) gumbov z:t srajce in ovratnike.
1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno punci r.
1 goldin prstan s krasnim katucnon. 1 žepno ogledalo v etviju.
Vseh 14 krasnih in vrednostnih predmetov r. uro Anker-Reinont. vred pošilja le za 2 gld. 95 nć. S povzetjem ali p<> napre; poslanem denarju, tvrdka
BRUDER HURVIZ
Krakovo - St rad oni 17. - k rakovo.
Neodgovirjnjoče sprejmem v v dueli nazaj ir povrnem denar, vsled česar nimji kupec nikakega riziku Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih <lr;«g -cen osti brezplačno in franko.
Razprodajalci in agenti se sprejemajo.
Vsak kupec vdohi v dar brezplačno krasen /epni album s 15 razglednicami mesta Krakovo.
Ciril-jVfctodijcvo
linlrnn SlOVecsRe PSPfliljB £xxxxxx*xxxxxxxxoxxxxxxxxxxxxx)oc\
Zahtevajte pri svojih trgovcih	V novi trgovini na drobno	jf
| Peter Klansicb jj
.. .. X Piazza Nuova (Gadola) št. 1, zraven bukvarne Chiopris X CIKOriJO. *	se nahaja bogata zaloga	p
X platnega in bombažnega blaga za opravo nevestam po X X	najugodnejšimi cenami.	^
^ - - Velik dohod fruštanja in po^rinjal. - - 0
X	Eimi zastou se zalogo za Trst, Gorisko: Mo: Istro in Dalmacijo	X
£ TOVARN ZA PLATNO IN PRTE v COURTRAI. FIANDRIJA (BELGIJA). *
VOOOCXXXXXXXX>CXXXOXXXXX>(XXXXXXXX)<y
100 do 300 goldinarjev
zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika /. ra/.pečavanjem zakonito d^vuijenilt državnih papirjev iu srečk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti. VIII Deutsbegasse. 8.
F 1 L I J A L X A
c. Kr. priv. avstr. MMn zavada
za trgovino in obrt v Trstu.
Hovel za vplačila.
V vrednostnih papirjih na	V napoleonih na
i-dcemi izkaz 21/. dnevni rnlkaz o« •	3-me»e£ni „
" n 4 * „ 21 \
o« ptMn«, katera ne morajo izplačati v p klanjih ban-koTeih avstrijske veljave, »topijo nove obrestne takm » krepost z dnem 24. junija, '2$. junija in odnosne 20. arguftta t. 1. pn dotičnih obiavah. Okroinl o d d e 1. * vredo. papirjih 2". na vsako svoto* V napoleonih brez o brest L Nakaznice ca Dunaj, Prairo, PeSto, Brno, Lvov. Tro pfcv i Reko kako v Zagreb, A rad. Bielitz, Gablonz. Grade v I bibinj, InomosTu. Ctovee, Ljubljano, Line. Olonn-u j Keicbenberp, Saaz in Bol nagrad, brez troskov. Kupnja ln prodaja bitku	provizije.
Inkaso Tceh vret pod najume^tnejAimi pogoji.
P r e d n J m i.
Jtmi'evne listine po dogovoru. Kredit na dokumenta j v Londonu, Parizu. Berolinu ali v drugih mestih — ; provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Na£a blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
sprejemajo »e v pohrano vrednostni papirji, zlati da ► rebrni utnar, ziati avstrijski bankovci itd. po pogodb
Obuvala!
Pri Pepetu Kraševcu
zraven cerkve sv. Petra i Piazza Rosa rio pod ljud Solo Bogata zalosra raznovrstnih obuval za gospode, gospe iu otroke.
PoJtne naročbe se izvrže takoj. Pošiljatve »o poštnine proste.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter
izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča
Josip Stantič čevlj. mojster. Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c kr. generalnih skladišč: nadalje stražnikov c. kr. I javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr. piiv. avstr. Lloyda.
o P
G
»
P e*
N-»
M
M
<
CA &
X:
o <
(/)
1
Ul
'O
"t
c2
Cc5*
3
Q)
Q) "t O Q<
a
Gustav Bonazza
v Trst n. Piit/.za Karripra > <MM-liiau
• veg:: 1 Androoa deb" O.'m'H. \ t lika za!«iga pohištva, ogledal, okv ir-- je v in tapecarij. Popolno opremljene sobe. Konkurenčne cene. Naročbe se dostavijo niz ven embalaže franko na kolodvor ali brod v Trsta.
4 ®
o
3» s
88 •1 O
3
5*
— D)
Prave
kranjske klobase
razpošilja po poštnem povzetju o<l 5 kl^;. naj>r«'j. kil»» po gld. 1 .."»"> Aiigt4a Novak. Trehnje. l>olenj5ko.
Ul
O <
k

!L.


-M
Trgovina z železnino „MERKUR"
PETER MAJDIfi
v Celju, O r aška o e 31 a.	12
priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, zrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
yse^a aruzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za cbijanje stropov (štorje), •ončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
■^T" Tomaževa ž 1 i taci ra, najboljše umetno griaojilo_ W
♦ Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *
,J03*rrežb^ fjjri.i
Gene nizke.


1
m
Jedina pntentovana zmes, pripoznana glede trpežnosti za tlakovanje. |e
LEGNOLIT.
Najl*olj udolmo. JaiTlStVO 10 let Paziti je na ponarejanja, ki provzrorajo podove prnšne.
krhkef nepravilne in j)odvržene razpokam. Vzorce, cenike in proračune pošilja brezplačno in franko
LEGNOLITH C.o v TRSTU, ulica Nuova št. 14.