ornas «t pmuMi» HfT B» UlMésU Ta) «pSoas: Uw»«aU «M jev v zadnjih itirih letth, Dawes litiï7 a-*Bssisjs ^Boltfsys. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE -----l___i....... ■!■ itt - , ■ ■ -,----- • ■■■■■■ • ■ i «—imj a .bi.'. ..■ l'-!" um. «■"■ il i I m n ■— ' "' ■ ...... yearxvh. »T«Ä «c^^'^rs:ir^^v^crik: au*fo,m.,«..ePu«kr« olj «o ae poboj-WiMli poslopju, toliko bolj 10 padali streli. V dvorani 'Wje na 3. strani.) tomnato glasovanje. k Follette je ie vedno prvi. N slamnatega glasovanja, ki H-arstovI liati r dva-K". Združenih držav, » " zjutraj sledeči : 11 M" KAtt, Ccolidg" l'a .s 7.V». r"11''" ^ n#-katerih mestih; '"olidge 6429, La J1' 'i Davi. W7. — Las Kullr tte 0904, Coolid ' H7n. - ««n Fran-I M-tte 3®9f., Cool id ge CM. - Milwaukee: Amerika. Volilna kampanja postaja Si-vahna na vseh koncih. Brutalna aiia napram delavski solidarnosti. Poglavar jeklarskega trusla ni za La Folletta. Hoover pojasnjuje, aakaj je podpiral stradajoče v Rusiji. Splošno znižanje mezde ae na poveduje tckatilnim delavcem. Paiixt Locatelli slabo aprejet oŽL avojih rojakov v New Yorku Amcriiki letalci na domačih tleh. InOMB18tVO.. Liga narodov osvojila obvezno razsodišče kot'sredstvo za dosego miru. Bitka za Šangaj ie ni končana; branitelji se umikajo* '.M NAČELNIK JEKLAR- Mezda pade v tekstilni SKEGA TRUSTA NI WM ZA LA FOLLETTA. OD NJBQÀ TUDI NI KAJ DRU-OBOA PEIÔàKOVATt ? Trustjani niso i« nikdar podpirali kandidata, ki j« nevaren denar ni moin ji. Zakaj je Hoever ral stradajočo Rusijo. ALI BI BHBBMANOVO PIBMO DALO POJABNILO NA TO VPBAftANJBt Dosdaj stvar ie ni tako jaann, «n m popolnoma rasnme. « - Waahington, D. O. (Fodemted Press.) — Federaliairani tiak v zadnjih itirih meaecih napravi 1 poizkuse, da dobi od Hoovcrjsve pisarno razglaieno pismo, ki ga je pieai neki Sherman, agent Hoo verjeve pomožne organizacij« 1 Parizu v meaecu juliju 1919, na vajajoie, da se živež in druge stvari poiiljajo po belih četah Revalu, Estoniji, v Rusijo aH naj ae razdele v pokrajinah, ki ao pro sto ali očiščene boljfcviike kon industriji takoj po volitvah. Veè ko milijon delavoem bo ntr- : ----- fana meada ca 80 (, nasnanja- Senator Bhipstead je okrcal . io tekstilni baroni. " ~ " v DAWES HOČE IME- Obvezno razsodišče je TI USTAVO LEr-"1 c,,,,,g*Mro,,ov ZA KAPITALISTE. New York, N. Y. — Uibwnjo za jlošno znižanj« mezde več ko milijon tekstilnim delavcem v Novi Angliji pride takoj volitvah. Talk» naznanja- tekstilna družbn fanford & Kelly v New Bedfordu, II ass. • C. S. Kelly, mlajii (lrug kompa nije, je izjavil, da mnogi tekstilni tovarnarji 14odprto pravijo» cls morajo snisati mezdo za dvajset Odstotkov." I« nerala Hall an' Marijo" na kampanjskem shodu.—Wheeler je povedal, lakaj Ooolidft molči. PRANK P. WALSH, KNANI OD-VBTNIK, SB JB IZBBXBL ZA LA FOLLBTTA. Branitelji Šangaja ee umikajo. Anglija in Pranoija stopili na telo ■fibanja la mir. Nemčija bo sprejeta, de ho6e stopiti v Ligo Ženeva, 7. sept. — Delegatjo lige narodov so včeraj aoglaano sprejeli program, katerega je predložil MaeDonald glede razo-roženjai Komisija lige narodov bo zdaj izdelala konkreten na^rt, in ko bo ta gotov, bo skliesna mednarodna konferenca, ki bo skuiala uveljaviti mednarodno mirovno razsodile. MaeDonald In llerrnot sta sno-M odpotovala domov. Beneva, Avioa, ti. sept. — Pele. listje lige nsrotlov so v vseh ozi-rih, samo formalno ie ne, osvojili rnzorožit veni program Haiuaaja MaeDonalda, ksterega je hote ali Oalleabnrg, ni—Senator Hhip etend iz Minnesote je v itvojcui govoru na tukajinjem shodu de jal, da 011 in drugi podporniki l«a Folletta se strinjajo z generalom Charlesom O. Daivosom, republl kanskim kandidatom sa podpred sednika. da glavno vpraianjev.^ t - letošnjih volitvah jo -ohranitev nehote sprejel tudi lemot Fran temeljnih ameriških pravic". Pr*»IJer je liprevidel, da • llf.vi,nn ,1. ne moro z malo entento vred rlski Ampak nn pravimo, da je ijtoUclu ra(0 Je odobril niivle* iuel>onaldov princip «Mod|Wa rekel Hhlpatead. ^)awes ne »mve specifično, katero so le temelj- lP»H H ■iom nosti. Mogoie si o» predštavlja>® '«J l^aTitoll ae ie d« so transakcije, katere je izvr » šila republikanska administraci. U»«« nflr°dov wtllo, ,> ** riM0UA ';r I*»«, Coolidge 52*, •J«» BLAOAJWIK BB NI »AL UOIfATI OD BAN a DITOV. ,l*hoit ^»s. rn banditov v Kokholtova državno »lato« ukft- - 4kct,f Bla vabili k » ' ¿riditov, marveč »kjea m priéel *( r.-Kop«rjl niM t«; '•k sprejem in •nke. kar ae j.h ne. ' ' ^ fj iKMkakali na n 1,-irtjiii v I aken za I,; i MM kadilo. Hoovrrjev uslužbenec nepi* pokazal poročevalcu Federalizi-ranega tiaka. To pismo pokazuje, da je ameriika odpomočna administracija pomagala poleti 1910 Judeniiu pri njegovih poizkusih za atrntoglavljenje aovjetake republike. Da se sliiita oba zvona, je poročevalec vprašal Ilooverja, da ne pokaže kopije le tega piama, ampak tudi vso korespondenco, ki pokazuje, da je ponudil pomoč, da se prehranijo stradajoči Rusi zadaj za rdečo črto. Končno je Hooverjev urad izročil Fcderaliziranemu tiaku me-morandum, ki se peča a poiskusi, da ao organizira iiveina pomoč v sovjetski Rusiji, toda Bhermano vo piamo se je defbiitivno pridr zalo. Hooverjev memorandum, braneč ARA v letih 1919-21, je ne-pristranski in prične: "Prvi po sovjetsko vlado, da se poilje od izkus, a'katerim je v zvezi mr. Hoover, da ae izvrii aporazum 1 pomoč v teritorij, ki je pod bolj še v lik o kontrolo, je bil izvrieo. ko je zborovala mirovna konferenca spomladi leta 1919. V meee cih januar in februar ae je svet desetoriee formalno pečal z ru skim problemom, ampak doeegel je le, da je bilo rasvozljanje ie težje. Ministrski preda. Lloyd George je predlagal konferenco z delegati boljieviike Bueije in drugih vlsd, ki so nastale is ru-Iskeva earstva, podpiral ga je pa predsednik Wilson, in končno ae je stvar razvila v Prikipov predlog. Ta predlog je propadel, ker se nekateri beli voditelji n»ao hoteli posejati in ker sta mu nasprotovala ministraki predsednik Clemeneeau in baron 8onino v svet« desetoriee, čel da »očeta i-meti ničesar opraviti a boljievikt. '* Položaj v Rosi ji je bil zelo slab in zelo ao trpeli posebno oni ki nbo imeli nobenih stikov 1 boljieviikim režimom in ki nie< bili odgovorni sa vpostavitev komunistične diktature ali o poizkusi. da se vpostavijo take dUtatn re v dragih deželah." V smislu te Izjave je Hoover Waahin«ton, d. 0. - wm. h. Johnston, predsednik konfcrcnee /.n progresivno politično akcijo in rcdaednik organizaoije "Inter-onal Ass'n. of Machinista", je od go^ril sodniku Qaryju, predsed niku United Statee Steel korpo racije, na njegovo provokaeijo delavstva in norčevanja iz poli tične moči dela vat va. * Johnaton pravi, da ne more nikogar to raz očarati, kar je povedal Garjr. Johnaton metki, da je to neka; naravnega, ako načelnik jeklar skega truata, ki je nagromadil mi- . wp _ ijon. u mulh «Mlaikov povpr.6. k^ol» nega državljana, odkar postoji, ne bo priporočal La Folletta kot —— prcdsedniikega kandidata. fcktaf, 7. aept. - Otnera Johnstoo povdarja, da je Oa- Csng-Tso^in, mandžarski dikta-ryju, zagovorniku 12-urnega de- j« »m»vedcl vojno lavnika, znano, da ao delavel v pckingski vladi. repuuuksnsaa aumiuiMraiii-1 .. . , va(, uj drfdi t uko ogromni v.h.1, «•, "'i tli«, n.pri.nrr velik. prtrokJA- «f»- ,kl i" m. ltr^.lj" da ve, kaj bi ae .godilo, ako ae f»tka za Hangaj ie traja. Uctc v'■ r- k . admlnl)|trac|jb elsiiiee ligs. Aiig.g. m " 'j delavci odloiijo, da vporabijo fc* ffnerala lu Jung Haianga, iM^dariu onim. ki so pred itiiimi w " p0h,°i » m mw I J^i " Jitično moč v svojo korist. jornerja Cekljang, ki bm»l]cv ^«Mikenskifko Zagovornik jeklarskega truata M«volilni .klad. Morda si domUljn-U™ je moral priaoliti eno organisira- ^e m iji na deset milj dolg. clpf,aclja , k§. |lgj. helsgat^ |c ns^tgii rw „emu delavatvu, ko je mislil, d. fanti vpričo silovitih napadov, k ^ „v^kj fa.niarji ^ v je prilika ugodna za kaj takegl. jih Uvrioje armada generala C«^ oiemJ|iM IulllJflril dolar.|to idejo. Herrlot jejlcjii v To je razumljivo, da načelnik je- Hi klarakega truata a jezo gleda or- - . ^ 1M)B„ u. ------, 1L . ganizirah« de&*e«r*er*e vrMi snočtto dan« *Jutr«f v - lu , velikim temu gibsnju^-.. ae tudi jeklarakl delavci neltetfa lici vasi Liuhu, kakih 30 ^j j^k ,„ kot tske ta liti ^^'j^ss do« dne organiairajo in napravijo ko- gevenmapadno od ftangaje. Na 1 '^^¿tl nedotaknje- edino praktično »r^vu doee nec samopainosti jeklarakega trti- w>eh straneh je obležalo večko h l**™ 0 d|l mt&u splolnega min, »rot1' ata. 8eveda dlavei ao dan^ ie **> »rtvih, toda izgube napadal £ m. p^ ljudstvu." dal, (u noročs ds iartrort,' Oonn. - Renitof jzol čete^e ^fe' nv^ndidst zs podpredsod- vUo moi nasprotne armade: med nika nt Usti ujetniki je tudi polkovnik Cen iz je v svojem ksmp*njekt« govoru sl bterm ie poslal na v Willimsntlou ponovil nspsd ni ssttf £ reateUija. Nekateri so vskli l^atelli je namreč fanatičen fallet. Newyorika pol^i« > worgU izeti letalca v svoje varstvo wnbblbb ji dobbobl do Saj dobbb uspbib Msnsfcsrl^ n. — D'lcvil ¡n farmarji J» prire«l.li r državah Maine, New lUmpsbir* in «aehusetta burne ovaeijr srnstor j- Buri on K. WheelSrju. Si'*o*\\ rr .1.._____a * l— i Ji 1 mouths, Vt„ |k> Uaiiolnovl eestl Na njih ne bodo sedele «¡»"jon.«'-kr. ampak vozili sa bf, ki ne bodo obdrževali glMoih govorav, a»-pak bodo iepetall lokalnim palHi. barjem nauke aamo v uho, kjer M bedo uatavili. Kakor »sgleda je maiina repu Mikenskih aterinov dobro namazana. t 4 ; mocbbad ▼ 0lovübem 2blodoü, največji ljudi, streli i* topov marea predsednik o Wiiaona memorandum. v katerem je priporočil, da ae odporno* ki komisiji, kot je bila ustanov. I jena v Belgiji, ia pönal je Fritjof \an»eaa v Pariz in ga vpra-I iei. ako aprejme naeelailtro ko-«siaije. Predlagal, da elnekfctvai vražnike Bartje kot za Busijo. rkkaco in okoliea so te hladno BdfCvalk) «wti vi bili pt*cc4 ickrc àbimt openraiT boj^ika, ki > sîwrl jS Ur dokazuje, da se dsJov. let aorti močerade v ž- preb^s P« vaej dJ,oUe Močeni je MIM Î.M 04 tukaj je iel Wheeler v paUttr. Ko eo sdr.vnikl dogoel îr^âveNew York in od tukaj poj- i «rani ge»"%imi ^ da .m UV Sew Jer^f i- NwiSjdv.Cl beleih mnfr CdC V irlodeu w „ U Penn^lrmiiy • aapotI bolniku «lall leb, ki je umoril mo. V torek ja-! proti »apadu k^r i-iane. dokiorUer.de, «aker ea Urrilll opera fut b» wdilna^soipcpM kopana,Jet) rt sp H -iderne M-g^l- £ U Tpîvi obkrožili nalc rem-I jo na krilih »Hala. Uislel ao imeli priti * * f«* „opoldne, toda WW 1. rbrsli ns bostonske» > ickaio morski ok.ll i- ^ilU,i.t! v^Me«; Poleta, MsiiK, kjer - * pin » rsdljsko zver« « Boston m „ drugimi k reji Ameri^ PolH ie ni ^JZ lZ komor«ke zrs^n^ ^^^ UUb i mors i« .....' e ^ H v Kalifornijo. kj.f I-n«kaj dneh bo dokanč.n m n 1Û ! otnl W.tiriMva. B- rSS H— r petrolejko s gasoliao» m^^ta c petrolejem K« »¿J^u Si iS je ekaplodirala .a 4e*ek je Ml U- k"j ve. v pismen«. P^l. n J' bil k kn,U o|*eaUne, da ym je podlegel, Prcasirjs v Monàv»a T'-gueigfllps. Ilonduraa, ^P*-Med vrtasi in vladnimi čet.m» bilo včer.j aranžirano desetdnevno premirje, is katereg. se «nord, iseimi »ir. PROSVETA PROSYETA glaiilo »loviwm hahopmi foorowk jkdwotk LAJTWIWA ilovcwiicc naeoowc pdb^obtg jcdkote Cwi oglasov po dogovsra. Rokopial se a« viola)«. Ntoíbúxm: Z*üojs»e £kk««o> ft00 « .í^ Ml leu in $1.26 m tri MUMI Clticafo UM aa leto, M M m I1.SI m tri ■>—es, in — tasoomstvs $8 00._____ • 2 pol nu1«t m «m, kar km •KS» "PROSVETA" 1SST-S« Lsw»dsU Ay—. CMMfgtJjHgjfe_ MTHE ENLIGHTENMENT** löw—.»í lls—ls Wall—I l—*»t totr- OwJjby'tW II»»—fa Wall—I J» CBT Adv 35 rut— on Subscription: Unitsd Chlesgo 9«) 60, and forsign "MEMBER ) Md Cenad* $» h» psr Mfi ' _ . FEDERATED 00 at Dalai »aal da V akWaja m. pr. CA»«. JO-24) fU« yalaga ■ ja s la» émmwm «atakla aara¿«laa. PaaarHa ja C aal da ra» )a • ta* ««an a, da m raw m a»tarl IIa«. KAKÄNA NAJ BO AKTIVNOST DELAVSKE STROKOVNE ORGANIZACIJE? -- JAVNA GOVORNICA. Glasovi članov S. N. P. J. in čitatdjOT Protrcte. Delavska strokovna organizacija ima namen, da služi kot sredstvo za zboljšanje sedanjega delavskega položaja. Ampak če so delavci s pomočjo svoje strokovne organizacije izvojevali skrajšanje delavnika, povišanje mezde, izboljšanje delavnih razmer v podjetju, še ni rečeno, da je delavska strokovna organizacija že dosegla svoj cilj in spolnila svojo nalogo. Taka misel je napačna in tisti delavci, ki jo goje, se nahajajo v zmoti, ker taka misel paralizira delovanje delavske strokovne organizacije za osvoboditev delavstva izpod mezdne sužnosti, kajti delavci se vendar ne nahajajo v takem položaju, da so lahko zadovoljni z njim. Podjetniki še niso postali tako dobrosrčni ljudje, da bi ne skušali pri prvi priložnosti vzeti delavcem, kar so izvojevali tekom večletnega boja. Tudi tako usmiljeni niso, ako se gospodarske razmere spremene in naprtajo delavcem več bremen, da bodo prostovoljno povišali mezde, izboljšali delavski položaj ali skrajšali delovni čas. Tudi moralno se niso povzdignili tako visoko, da bodo dejali, da je treba priznati enakopravnost za de* lavce tudi v gospodarstvu. Podjetniki se niso razvili tako daleč mogoče zaradi tega, ker so hudobni ljudje, am - pak sedanji gospodareki sistem vpliva nanje, da so trdo-Krčni in ne poznajo usmiljenja do delavcev. Ako bi se dale gospodarske razmere v človeški družbi izboljšati z dobrimi nauki o usmiljenju in dobrosrčnosti, tedaj bi moral biti na svetu že pravi raj, kajti minilo je že 1924, odkar se je rodil Krist, kakšnih štiri sto let pred njegovim rojstvom so pa že grški filozofi učili, da ne želi svojemu bližnjiku, kar ne želiš »ebi. Z drugimi besedami to pomeni, da demokracije še ni v industriji in da je tudi ne bode, dokler je delavci ne izvojujejo. Iz tega sled), da se razmere v človeški družbi še niso tako spremenile, da delavci ne potrebujejo strokovne organizacije, ampak razmere uče delavce, da to organizacijo potrebujejo vedno bolj in bolj, ker se boj med delavstvom in kapitalisti poostruje. ' t Delavske strokovne organizacije morajo prenesti svoje delovanje tudi na politično polje, da delavci obdrže, kar ho si izvojevali in obenem grade stopnjevaje pot za prihod nove Človeške družbe, v kateri bo mezdna sužnost odpravljena in se ljudje ne bodo več delili v izkoriščane in izkoriščevalce. Seveda ne smejo delavske organizacije s svojim političnim delovanjem služiti Htarima strank ima, ako hočejo, da Ik) njih delovanje koristonosno za delavstvo. Stari ntranki podpirata sedanji gospodarski sistem,, ki je kriv, «la delavci ne prejmejo sadov svojega dela, ampak dobe le majhen delež teh sadov, ki jim ga določijo privatni blz-niikt interesi. Ti interesi dandanes določajo, koliko delavec prejme mezde, koliko ur mora delati in pod kakšnimi pogoji ne glede na njegovo zdravje in na varnost za njegovo Življenje. In dokler bodo privatni biznfcki interesi imeli to moč, m> misliti ni, da delavci postanejo gospodarsko enakopravni, ampak ostanejo potlačeni in prikrajšani na sadovih svojega dela.* 1'ostavodajni zbori so pa edino pravo mesto, kjtr delajo postave in tako določajo, kakšno naj bo gospodarstvo v deželi. Delavci morajo torej izvoliti svoj« zastop-nike v postavodajne zbore, da bodo delali postave tudi v njihovem interesu, in svoje ljudi v javne urade, na katero ne lahko zanesejo, da ne bodo služili privatnim biz- tiiftkim int< K Hom. Da hc to zgodi, lahko pripomorejo delavske strokovna taganizacije. Delavske organizacije bodo pa le takrat izvrševale to nalogo, ako bodo delavci v odbore svojih strokovnih organizacij izvolili take svoje tovariše, ki niso podporni* ki profesionalnih političarjev, katerih oči so vedno obrnjene v Wall Street, ker jim je vnaka skromna itlja njih političnih gospodarjev te ukaz, vsak migljej pa strogo I k> ve I je. Delavci morajo torej »ami paziti, da delavska str o*. . __ — k«*» .^uri* n« nalogo T interna + 55? I rak glasovala ta poti pora i k/ K Oudahy, Wis. — Zopet prihajam v javnost.* Mogoče čitatelje iznenadim, ker se bo moj dopis razširil, toda sodim po sebi. Namreč ko dobim Prosveto v roke, prvo pogledam po dolgih dopisih ter male vedno prihranim tu pozneje; zavedam ae, da večji dopis da več razvedrila. Ilodil sem zadnje čaae zopet po naselbinah in iskal primernega stanovanja za preselitev iz Kači-na, katero mesto je zadnja ¿tiri leta postajalo slabejie in tiho, kolikor ae tiče dela,'ter je menda najslabše radi delavskih razmer, kar je meat v Wisconsin«!. Med drugim sem ai ogledal tudi Chicago odblizu ter ai ga predstav ljam drugače kakor prej. Vse kritike so vredna predraga Osnovanja, ki ae poleg tega fee težko dobe za navadnega delavca. Veliko bolj mi je dopadlo predmestje Cieero, kamor se selijo naši gostoljubni rojaki. Družinama fivigel in Margóle izrekam hvalo za gostoljubnost in prijazni aprejem, tako tudi družini Cain-kar v Chicagu. Človek na potovanju vidi dosti in tudi sliii zanimive itvari. Zlasti v politiki se nekateri ljudje ne morejo odločiti, za katero »tronko bi šli v boj in katere kandidate bi volili. Štejem si v dolžnost, da podam izjavo senatorja LaFolletta aH njegov govor, ko je prvič kandidiral za aenatni stolec v Beli hiši* Čitatelji naj potem sami sodijo, za katerega kandida ta bodo glasovali: "Cenjeni navzočil Prišel sem pred vas, da vara razložim raojp želje. Predno nadaljujem, vam povem, da aem po poklicu odvetnik in da zastopam Železniško drufbo ter imam 35 tiaoč dolarjev letne plače, poleg dobim povrnjene od družbe vse stroške, kamor grem zastopat družbo, če se peljem v New York ali Kalifornijo. Lepa plača, kajne t ICot zvesti služabnik družbe sem prisiljen, da spolnujem postave, toda postave ao take, da se dajo na ve* načinov tolmačiti in družba zelo ljubi odvetnika, kateri tolmači postave vedno v njeno korist ter v Škodo ubogega kmetiča in de-Uvea. Ker sem pa prepričan, da ne kritizira, lahko kdriatim deželi, v kateri il vim, in ljudstvu iste dežele, sem se namenil, da zapustim Železniško družbo in bogato plačo ter grem delat za ljudstvo, ako me izvoli, in sicer za plačo pet tisoč in pet sto na leto." Nastal je o« grotnen aplavz in' vsestransko o* dobra vanje ter klici t "To je na» drugi Lincoln I Živio Bob! itd. Ko je poleglo navdušenje, ki je tra-jalo kakih dvajset minut, je n* dalje val: "Danes povprečni delavec za-" služi tisoč dolarjev in manj. Petero oaeb družine preživlja na leto z enim tisočakom. Tudi jaz ne potrebujem 35 tisočakov na leto, saj vendar nimam 35 želodcev, da bi potreboval toliko plačo za svojo družino. (Zopet odobrava nje.) Ako sem bogatim družbam vreden to)ike plače na leto, mislim, da aem tudi za splošni a meriški narod vreden $5,500. Vi potrebujete poštene .zaatopnike in dam vam častno besedo, ako bom i/voljen, vas bom pošteno zaato-pal, ker *e danea vidim, da nekaj nI v redu. Ni mi za senatorsko «ast, temveč za blagor ljudstva . . ,M ("'itatelj Iz tega lahko razvidi, da senator LaKolIette ni lakom než, kajti odatopil je službo 35 tli noč in p rev sel službo za $5,50& Ko bi Ml on hotel ropati države, kot ao vriill nekateri Hrugi poki* rani, je imel priliko, toda oatal je zveat avojim obljubam in zato je vreden, da ga podpiramo in po* stavimo na predsedniški stol. Kll-šijo ae pripombei Zakaj senator ne priatopi k socialistični stranki tedaj bi ja« s veseljem volil lanj — Da. prijatelj, ta je vae dobro, loda odločnemu socialistu se ludl al treba proglašati, boljše je, da ae ne proglasi, ker v takem polo-' laju lahko računa na večjo pod poro in zmago. Na potovanju po naselbinah m je prišla v roke Čikaška Kdinoat, v kateri sem vKlel Članek ta "ka tot tik r evčiee". Bližajo aa držav ne volitve, vdrnšnjejo ae progro* ■itel, aoeialiati, komunisti in sploM \-ai rdeč kar Ji,' toda mi «mo na-siprotni taki stranki. Tako Jo po* ročat list. Tudi aa praktično Ira toličaae jo dobro, da povejo, «o nasprotniki del« vat v«, rial*ve« •a potan naj ve ogibati takih katoliških roditelj«-*. Ta cerkev ae K, W ostanlio aužnj«dr|eev, ker a jeni voditelji spadajo v tiste vrate ljudi, ki se poslužujejo raznih zvijač. Mogoče bo Se pri-»«•I čas, ko se bodo skrivali za hrbet socializma in prosili pomo-i od socialistov. V nekem drugem listu Edinost očita uredniku Prosvete, da ponareja moje dopiee. To je velika laž. Imam več izkušenj, kot so se jih naučili gospodje na Dvaiadvajae-ti cesti, zato skrbijo kapitaliati, ki me večkrat pošljejo a trebuhom /a kruhom, torej ni treba, da bi urednik Prosvete ponarejal moje dopise. Gradiva je dovolj, da bi Mimo z enim dopisom uničil vse uspehe katoliških shodov,a ki so se vršili zadnje čase. Ako ne prenehajo z napadi in obrekovanjem tf-r lahkomiaelnim ru varen jem proti 8. N. P. J. in njetum urad-,'i i kom, ki si jih je izvolilo članstvo, tedaj ni treba stokati, ko dobijo v odgovor klofuto, podprto z dokazi. Ampak danea naj se omejim na drugo, ker priznam, da ima Proaveta bolj važne reči poročati kakor pa odgovarjati na razne napade od atrani posiljenih katoličanov. 8. N. P. J. je praznovala dvajsetletnico obstanka, katere alav-noiiti sem imel čast se udeležiti. Od bliSa in d tleč ao prihajali člani, društva iz/.bližine ao se udeležila korporativno in napolnila ae je velika dvorana, da je primanjko valo prostora. Nastopili ao razni govorniki in govornice, ampak nini čul napadov in paovk, kot prihajajo zadnjo Čaae a Zapada ali a katoliških ahodov. Podajali smo ai desnice v znak ljubezni in bratstva. Spoznal aem ae tudi rojaki katoliških organizacij, ki so se z nami veselili velikega u upeha naše napredne in poštene organizacije. Ne ve», kaj bi po čeli katoliški voditelji, ko bi bi U tako močni kot naprednjaki, kajti že zdaj doprinašajo take or gije, da niso za javnost. Čul sem, kako je milwauški "father" na shodu blatil sociali' ste. Kak prijatelj delavcev je on: če več za*lpžijo, več lahko daru jejo cerkvi in za goapodovo ekai-steneo. "Toda Tdeči listi trdijo, da ao katoliški duhovni nasprotniki delavstva." — Tako mi je pravil poslušalec, ki je bil navzoč. Ali to ni nič slabega, Če je "father P." prijatelj delavcev in tu di napredno delavsko časopisje PONDELJEK, 8. SEPTEMBRA, i^ j zedinijo, ako se to ne iatrli, po- nih teles in spojen ju vff stanejo delavci pravi sužnji, da telo. jih bodo kapitaliatr zopet lahko! Ako spojimo oba dtla X«rt] prodajali na javnih dražbah, lu-1 vega zakona o težnosti skupaj | tor danea krompir. Razkladal je, i terih eden pravi, da »<> p^J kaj vae so že dosegli delavci z or- nost razlikuje neposredno ti ganizacijo, delavske vlade v Me- kakoršna je teža mat>e telet liki, na Angleškem, Danskem, v i drugi, da je pri tem treba Q J Rusiji. Tudi mi smo deležni pra- vati razdaljo med telesi, dobi vie, ne samo na papirju demokra podlago, na kateri je bil« tJ tične delavake vlade. Na amemojna vsa čudovita atruktura o dopustiti, da bi ae aužnoat povr nila, in tudi ne bomo. Zato mora mo že danea na delo, da pridobi »Ava in ne v nj^ovo Ikudo. V sosednjem mestu Cudahy je bila pred par leti velika meaar ska stavka. Duhoven katoliške poljske cerkve je povabil svoje farane in jim zagrozil, da morajo na delo. Havnotako je atoril alo vaški duhoven iato vere, medtem ko se je nemški duhoven popolnoma odrekel, češ, da nima ničesar opraviti v klavnici. Cast komur grel Poljaki in Slovaki ao pot pritiskom svojega duhovna šli stavkokazit in stavka je bila izgubljena, Kaj bo rekel na to 'father P.Mf V Waahingtonovem parku sem videl med tisoči ptic Čisto belo vrano. Me razumeta! Ne hvalite se, kako ate prijazni in ljubljeni pohvalijo naj vas farani. Pnatlte čikaške rdečkarje, ki vam nič ne prizadenejo. Boljše bi bilo, da po avarite vašega velikega diktator ja, ki priporoča nasilje in prepir po slovenskih nafelbinah. Strašno naailen mora biti tiat grd tin. Parkrat je rojil nad Ame rikannkim Slovencem v Jolietu pa se je prestrašil, da je moral ia-kšti zavetja pri očetih na Dvain dvajseti. Zdaj je zatulil prot Olasn Naroda, ampak Zgaga bolj samoglav, ne vem če ae l>o dal ustrašiti. Pa pride na vrst«. "Prosveta, trdnjava alovenakega naroda. Tam pa no bo nič opra vil, prej si bo glavo rasbil kot kaj tloorgel. Škodovati so že skušali bolj iaobraŽeni ljudje kot Jo on, po so več koristili nego škodovali. Boljše Je torej, da gredo vsi prepiri na atran in ae pričae aploš-ha propaganda za delnvako politično strsnko, od katero Jo priča kovati splošno blagostanj«, katera nhna opravka s verami in aerk-vami in bo ediaa poštena za naa aboge trpine. Poslušal aem govornike na Delavaki daa v Waahingtonovem parku, mod njimi tn-di milwaškega župana, ki J« ne namiljene bičal današnji družab ni rad. Opisal nam Jo glavno kriv-ee gorja in bedo ter naglašal, da tmo v veliki meri krivi delavai sami. ker aa boljše na organiziramo strokovno in politično. Pretita! j«* »tavek as stavkom, ki jih Je piaal in govoril nepozabni Abraham Lincoln; poudarjal Je, da «ta obe današnji veliki politični Stranki gnili ia k or um plran«. da am rdi do neha) natdoš vnl Je na raočo tfcmč+r* mnolieo k slogi, vaak delavski glas Je vrfden aa delavno mil Jone dolarjev. Cm Je prišel, da ae vae delavake stranke nostni astronomiji, s k»tero ie liko ukvarjajo Človeški molj Mnenje, da težnost ■ nast mo volilce za drflavako atranko, | vsled tega, ker «o zemlj« vrti 1 kateri načelnik je senator LaFol i li «voje os!, je brez podlsjre. ette, pošten od nog do glave in trifugalna (sredobežn«) ailn kapUaliatom največji strah. mali meri eelo zmanjša radii Zupan meata Milwaukee je žel nja zemlje, da telesa ne )>«d«i velikansko odobravanje na tak | toliko težnostjo na povržje.J govor. Radi alabega vremena je >il govor večkrat prekinjen. Odložili so daljni program za nc*|ne osi ter niso del zemlje, k« deljo 7. septembra, za kateri dan| je na primer luns. so pričakovali 50,000 poslušalcev. Naj Še pripomnim, kakih zvi- pak to se ne tiče privlaínoiti telesa, ki.se ne vrtijo okoli zetnj Kolikor nam je znano, j« vi nje okoli osi navadni pojav jač ae poalužujejo kapitalisti. Ko vgcmi nebesnimi teleai. Vsi je pričel govoriti župan, jo pri-plul nad zborovalce eroplan ter se aufcal tako nizko, da je vzne-| mirjal ljudatvo in večkrat prekinil govornika. "Zvita butice sol vaši nasprotniki lM so se glasili klici iz množice, govornik pa je| pripomnil: "Mogoče ae vozi Coo idge!" — Jo« Radelj. ti se vrtijo okoli svojih osi in ko tudi solnce okoli svoje. Raj| pričelo vrtenje okoli osi, n* mo- S polja vede. ¡i, Čudoviti akon teinoiti. ■ 1 ■ jcno gled. nt»v. t.ino- ^ »dn.k bolj p««d.«n kot .ti. Teorij, o privlmčno.ti" «lo U"- Potonul. imn. p. I. lepo pojasnjuje teinoit, doki« J«« »«d« dm p. b.J zainemo r.motm.ti, k.ko 7ÍI mogoče, d. .ploh obstoja kak. <»» ®¡»«.'^""kriA ^ privlačnost med tele.i, ki •• _ » i» precej odd«lj.n. drugo od dru-l ?« konj.« ta mrhovino „tor g./. ta nUoeve^n. , nlk.ko fi- C ' ltal žično ne matenjalno spono, ki f , «u . jih privlačila. tolažba 1 Nekateri ai tolmačijo, da je spo< na takozvani "eter", a 'katerim je | J napolnjen vsak prostor, tako da Bernardu Terlepu na je vsako telo a drugim zvezano s griču, oddaljenem od pomočjo etra. Težnost torej je deset minut, zverinsk smatrana kot posledica, etrovc Terlep je prenočeval nad Zagradac. — V noči od 15. 16. avg. ae je izvršila pri kroji ssmotn Zagrai deset minut, zverinska t«t?i l^aau ^ w ____________ U čuT nekcríb¡JÍnje okroi? hiše, lo morda lahko to pojaanitl a po- vprašal, kdo hodi tu. Nato močjo vrvice Iz indijskega kavču- «topila dva moška mu posvet ka. Stegnjen od vsakega konca, z električno svetilko, naitrr kavčuk vleče «kupaj proti aredini samokrese ter zahtevala d« vse konce in se vrvica tudi v ti- Odšel je I njima r sobo n ] stem hipu skrči, čim je »spuščen izročil ves denar v rnesku un konec. Vsikdar privlači skupaj K. Nato sta ga odvedla nazaj t konce po izpuščanju ▼svojo pr- ga do golega ^.«veuk votno stanje. roke in noge ter zamašila aM V°Ako se to ne zdi dovolj pojas- nakar sta odšla v sobo ter V* nljivo, služi morda v boljše razu- dla več oblek, mnogo blsgajrt mevanje, kako elastičen in privla- rega «^¡mega denarja v v", čen je eter. kamen, ako ga izpu- noati tudi do !^000 K , 1. stimo iz višine, da pade na zem- drugo v skupni tNdaoa^^Ida w Ijo. ¿mlačen ja k zemlji, čim je 000 K. Terlep rf*telavai izročen etru (ozračju). obvezo od u.t t M^ Ampak tu pride Einatein ter a kričati. Zjntr»J ^ ** pomočjo svoje nadnaravne mate- polje prihajajoč ^ matike tolmači, da v reanici ni šili gotove «nrti ter ;» « etra in d. težnoat (gravitacija) ni letvi privaaan. sila, temveč učinek, ki Izhaja z takoj na ^ prirojene "krivine" proatora. Mi nimajo za zločinci smo tu v temi, zapredeni v Žice, sledu. pokrajini, ki nI last nikogar, Belgrajska vlada aa m*j«. • maj V poarajim, ki ni »««a—# tMigrajs»» T u med dvema atrelnima jarkoma p^ j« doslej še vsaks ^ bojnega polja znanstvenih teorij, majala. Zaraditega nt nobena zato je najboljše, da tega aplohLebna umetnost pissti o « ne razmotrivamo, ker ai ne znamo nju" belgrajske vlade. No, wm razjasniti; najboljše je, da se u- M Ti«ka vlade maje t ud t prrj' maknemo ven iz bojnega polja u- Lfcj ^Ua ia bo padla tudi *o ¿enjakov, ker naših glav ne kri- nja. jejo čelada — v- i rr»>»»« k-» —7 . . j.f.o ve« mudimo na tem polju, ker se v»aka vlada, se maje 'ladt -v učenosti. C« a« pre- Pravtako pa. kakor « J ne zaatopimo, jo anamo še akustična politika piti. To je za znanatvene .teoretika. Posvetimo pažnjo aamo aa nekaj trenutkov "aakonu" o težno-ati, ki ga Jo mogel podati New-too. On Je razkazal s pomočjo ma | nem vencu, tematike, ki sloni na adravem ra sumu in priprostih poizkusih tičnih strank ▼ ramja demokraUko rsd.ksj- LurfuL« famalULk., ^ pa klerikalno radičevska itd. T ko aa vrste kakor Jagode sa ft m Tcnc«. , ^ d.] iu.in. Jum^irilk. 1» KUia««a soa g** ^» ■ — ¡f ■ ■ 1 —— — w 1 --------, V * nekaj povzroča, da vaa teleaa in preeej aorodno. i« »,eer , dHe «hiv» privlači «kupaj. Doka- jo, da je zaupni tajnik ne-Bfwvorškcfra denarnega me-I Predstavil sc je kot mr. nato je Maul izvedel, da pol miljona dolarjev do« Ena tretjina pripada Mau-rekrl Bowrien. Ampak stvar lahka. Bowden je raztol-Maulu, da mora položiti da tako dokaže, da ni brez denarja. Maul ae veael v Chicago in je shrambe na banki tisoč dolarjev. Od io »e v Cleveland in ao ii-vrednostne papirje pri Ttrdki Samuel Unger Co. je rrkel, iz tega denar miljone. miljone", je ponavljal tajnik mesetarske tvrd Bowden, je napravil malo in izgubljen je bil ves de Maul je moral iti po drage papirje v Chicago, kar t veseljem. Prinesel je • 000 vrednostnih papir ne jim je drug človek . ki je znal načeti brzo ali telefonsko žico za pri . Podali s a« v Akron, je Maul zopet dobil v • Bilo je res indo, kot ip'kulirati tajnik meie tvrdkr iz New Yorka in w jp z.lflo prijetno, kadar "stric". je pa priSel na ppaorišie ''»rker je nastopil v vlogi 1'nhitH je v Maulovo so dober prijatelj, da ga po financ« strojniške unij«. Waahington. — Porodilo tajnika mednarodne unije strojnikov, ki bo predloženo konveneiji to organizacije, katera ae otvori 12. septembra v Detroitu, se glasi med drugim, da ima organiaaeija čez milijon dolarjev premoženja. Unija poaeduje svoje nradno poslopje, tiskarno in mnoge bonde in pihoteke. Tekom stavke S železniških delavnicah je unija na jela posojilo $750,000, ki je danes že do centa poplačano. Unija je potrošila $3,500,000 za podporo svojih članov za čaaa stavke. Konvencija illinoiake federacije. Peoria, 111. — Letna konvencij^ Illinois Federation of Labor ae otvori danea (8. septembra) v Peoriji. Osemsto delegatov je na vzočih. Unija sa La FollatU. Hartford, Conn. — Connecti cutaka delavska federacija je na svoji letni konvenciji indorsirala La Pollette-Wheelerjev tiket z 48 proti 33 glaaovom. kn ""kar ho aretirali Bowde njegovega tovariia zarad 'elffnnske žice", je ves pripovedoval Maulu kak« je ft«raf okleni i" iij«-govega tovariia m"rhvH o, | t„kaj. Vi gre in jaz pridem tja • • v '" kaj dneh. k" J< odpeljal v Chicago i'«rkrrja. na katere Odšli je na po iM,s' a jo in tako naznani ^ «iaj trudi, da ,Pl iniktiK» kozake. " konra povest o «tare kl J- >mH krnt križev na ¡n lfpo premoŽenje uu" ' "jim fzhajal do svo " Pr'*H j« ob vae, ker , let* postati mi; "" upa. da ptičke iz 4 '""Hr bo najbrž •#■!» " v P^st. Warf k a pa 1 n' /a «tare in one. "i.rrn Tako je v aeda. m -loveški dražb •JUNI DAKoti n n REAKCIJA. N D - Vae. kar '*• * je združilo I ' Ht je nadela ime r""ks. da iivojaje '"Iga. R*-publiken k|ter. '«llofaja \o-'»»a. ni hotela dati « -na na glaaovai »Molili »voj kc-» je fc*»«t r^publi d1 '«okraUr. BEUT ALKA BILA H APE AM . DELAVSKI SOUDAI- KOSTI. (Nadaljevanje a prve atrani.) ao se zbrali branitelji, ki so atre ali tje, kjer je zablianil strel iz pužke. Pobojniki so ae umaknili. Streljanje je trajalo ure in nre. Naenkrat je bil Andrew Huber, čokat rudar, zadet od svinčenega zrna v hrbet. Neki pobojnik ae je priplazil do poslopja kot , kača. üudarji ao naakoiili in zahrbtni strelee je bežal. Huber se 'je vr nil k braniteljem, daai j« bil ra njen. Kmalu je bil zopet na lah co zadet v nogo. Rudarji so hrabro branili svojo dvorano proti pobojnikom, dotier ni država Zapadna Virglni ja prišla na pomoč. Nekdo je ga klical "helo" in naznanil, da želi žerif Yost govoriti a branitelji. Vatopil je v poslopje. Rudarji «o mu pçvedali, da so pobojniki napadli dvorano in mu rekli, da jih naj aretira. Serif pa ni aretiral pobojnikov, ampak je aretiral Huberja, Bryan Costella, Ray Cotterella in John Hutcheso na. Torej žtiri rudarje. Odvedel jih, je a sabo, zastražene od depu tijev, v Brady, kjer ao jih zaprli kompanijskem Klubovem po alopju, ki je bilo izročeno kot stan Brady-Warnerjevim stražnikom. Drugim braniteljem dvorane je ukaaal, da naj nemudoma zapuate dvorano, ker jo bo on rvaroval. William McKinley Toat je re-publičanski poiitičar. Njegove ob ljube ao ravno toliko pomenile, kot obljube, ki so jih dali drugi republikanski poiitičar ji Sit Hat-fieldu, da se mu ne bo ničesar zgodilo na eodittu. Hid Hatfield je bil namreč na atopnicah aodi žča uatreljen, ker je preveč zau pal v take obljube. Dve url kasne jo besedo, da bo varoval poslopje, je, ko je Yost dal rudarjem avo je radarska dvorana razavetljr vala dolino Monongahela. Poboj niki ao podtaknili ogenj. Nova rudarska dvorana je Iz opeke in betona in ne bo zgore la tako hitro kot prejšnja dvora na. Rudarji ao pač odločili, da zmagajo v4cj stavki in da bo po ražen«8am Brady in korporacija, ki ga podpira. Rudarji, ki ao bili aretirani v dvorani, niso prižli pred eodiščo, kajti obtožnica proti njim je bila kmalu umaknjena. Zaradi tega se zdi. da so bili aretirani, da so pobojniki toliko ložje zažgali ra darako dvorano, ko ni bilo niko gar, da jo brani. I Kanton, Pa. — Delavska Slovenija pile v izdaji z dne 21. avgusta, da je socializem velik prijatelj K. K. K. Organizacija Ku-kluksklana pozna razliko med na rodi in upoiteva aamo atopro centne Američane, dočisn sociali zem ne pozna nobenega raaločka, naj bo član katerekoli narodnoeti in naj verjame v katerokoli vero. V naa delavcih ne pozna nič drugega kot aužnje današnjega kriviš nega družabnega reda. To bi moral urednik pri Delavaki Sloveniji vedeti in ne primerjati aocia listične organizacije h Kukluks-klanu ter podtikavati take nerea-ničnosti. Delavaka Slovenija je piaala pred mesecem, da je že šel aocia lizem v grob. če je t d reaniea, zakaj se že sedaj boji aocializmaf Še pred mrtvim socializmom jo j« strah ter se Žnjim prepira. Soeia-lizma gotovo ne bo nič strah, ko bo umirala Delavaka 31ovcnija in šla v grob. Ne bojimo ae je žive ne mrtve. Če je Delavaka Slovenija komunističen liat po programu is ftuaije, zakaj ne povabi aoeia« lizma k svoji mizi in pogleda v naše bukve, kjer bo videla a velikimi črkami zapisano, da delavci hočemo delati kot ljudje in aa-služiti toliko, da se bomo preživeli kot ljudje. Če je Delavska Slovenija zoper Booialisem, je tudi zoper njegove principe, kakor ao vai kapitalisti zoper aocializem in njegova gesla. P Ruski komunizem je prijatelj socializma, komunizem Delavake Slovenije pa je aovražnik socializma. To naj si zapomnijo naii zavedni delavci v Ameriki. Anton Ohater. pripeljala celo ia lUiuoiaa, kjer ao rudarji stoproefotno organiziram. 1< .v um t se, kakorhitro ao ti rudarji izvedeli, kaj ae godi o-coli njih, je šeat takoj puatilo delo, Štirje pa ao oatall. Na žalost moram reči, da ao med temi štirimi trije Slovenei. Nisem ae nadejat, da bi slišal od rojaka v tem čaau, ki bi prišel atavkokazit v North Dakoto. Ker mi je vatop zabranjen na družbino zemljo, mi ni mogoče govoriti a njimi, upam pa da bodo opuatili ncčaatuo delo. . Opozarjam rojake, da se ne pu stijo zapeljati z vsakovrstnimi Slmnska Narulie ÜiUMfiJ«M ». «priU TfM. Podporna Jednota ImUmtp. IT. J»«lj« 1*07. v 4riavl IIIUoU. obljubami, zakaj, kadar jih dobi jo v roae, se jim ni mogoče več proeto gibati. Družbi ne manjka «aakojakih deputijev in pretepa Čev, ker aedanji governor je pod jetnikom naklonjen in 1« gleda, kako bi ustregel družbi. Opozorim rojake še enkrat, ne prihajajte v North Dakoto aa delom, ker ga ni, posebno v premo-govih rudnikih. Večinoma so vai rudarji na atavki ali pa iaprti. Kadar se razmere preobrnejo, bom drage volje poročal pismeno ali pa v Proz vet i. Rojaki, proč od Wiltona, N. D., dokler ae atavka ne izravna v našo koriat. Ako bi pa alučajno kdo prišel sem okori, naj vpraša za moj naslov in dal mu bom vsa potrebna pojasnila. Pozdrav rudarjem in članom 8. N. P. J. — Andrtw Hrt«, pred aednik lokala 3803 U. M. W of America. GLAVN? aai o fflaša po vseh Združenih državah, poarelile «e ji je dobiti va*ga de act atavkokazov do danea in U )e Gospodinjski kotiček. Komerviranja jaje. Mesec avgust je najbolj pripo ročljiv za konzerviranja jajo in aicer zato, ker imajo takrat koko ši največ dobre hrane na razpo lago in jc valed tega v jajcu več auhih snovi kakor spomladi, ko začnejo kokoši jeati mlado vodeno travo itd. Zato ao jesenska jaj ca za konzerviranje najbolj pri Hadna. Poleg tega jih treba tako dolgo držati kakor apomlad-na. Pri vaakem konzerviranju ae gre v prvi vrsti ta to, da preprečimo razkroj oz. pokvaro organ ake snovi. Vsebina jajca je koli kor toliko aterllna, to je prosta gnjllobnih glivic. Onjilobne glivi ee uderejo skozi luknjice jajčne lupine v sredino jajea in aačnejo po daljši dobi jajce razkrajati. Poaebrto ako so jajca nesnažna in na toplem prostoru, se hitro pokvarijo. To vidimo pod kokljami, kjer ae v 14 dneh narede klopot-ci. Zato ae mora gledati na to, da so jajca snažna. £e ao pa umazana, ae pa morajo umiti in hraniti na hladnem zračnem prostoru. Pri naa apr/vljajo jajca v žito, reza-nico, pepel itd. TI načini so nezadostni in če je slama ali žito za-tublo, dobe jajea zatuhli okua. Najbolj razširjen način konzerviranja jaje je konzerviranje v apnu ali v vodenem steklu ali garan-tolu. Jajea, vložena v redko, u-gašeno apno, ao dobila apnen o kua in se is apna težko ven jemljejo. Boljši, ampak primeroma drag način vlaganja jaje je vlaganje v vodeno ateklo in garan-tol. 1 kg vodenega atekla atane 15 dinarjev in ako ae razredči i 9 litri prekuhane vode, zadoetu j« vaeh 10 litrov tekočine za za-litje 200 jaje, tako da stane kon srrviranje enega jajea 40 vinar jev ali 10 para. Najcenejši In najbolj priporočljiv način vlaganja jajc je vlaganje v apneno vodo, K vlaganji» ae moratno na aledeČl način pripravit h Jajea, čiata in umita, kvečjemu aaalen BlagaJaUtre •*............. Vaa arlletke «U4a aaalavaaja v «L lavHaralaeni odbora »a aa] »elljeje Praak Zaiiaa, »radaedalka aedaaraa«* odbere, «aar aaalar ja sgaraj. Val prlslrl aa «L poretal adaak aa aaj fcAUjaJa na aaslati Jaka Uadar. waa4, 407 W. Hay Si« SprlafflaM, IK. In splek vaa kar irala", SSS7-S» Val denial la drefl tpM. aaaasalla, agtasl, asrainlaa In tf trail a flaaUam ]adaala, aaj aa paèllja na aaslavi HPeaai Laamdala Ara., Cklsa«*. ' lahko drašje proda, saj je po navadi takrat cena za &0 dq 100% višja. V velikih podjetjih konzervirajo jajea Je a pomot jo hladilnih naprav, pri toploti 1 do 'J stopinji C nad ničlo. — Pran Malasak, Orm. 14 dni stara, se vloži v Jonee ali pa v steklenico s širokim grlom Dno posode ae izloži a jajci, go renje vrste ae pa postavljajo po konol in aieer a zračnim mehur«* kota navagor. Tako nagnjena povoda ae zalije z apneno vode, ki ae jc poprej napravila is sveže ^narnrga apna. Na 1 liter tekočina ae jemlje S gremov negaše-n«*ga apna. Torej liodc za 200 jajc tr«-ba SO—100 gramov negaiene ga apna. ltaztopina ae pudi naU ti in se ustnla voda (»orabi m za litje jaje. Da ne Za moato Chicago in Ci* coro bb leto $6.80, pol l«ta $3.28, sa član« $8.30. Za Evropo atan« sa pol lota $4.00, sa va« loto p« $« 00 Todnik atan« sa Evropo $1.70. Člani doplačajo aamo SOc sa poštnino. Naročnino lahko tudi sami OOlljot« n« naslov: UPRAVNISTVO aPROSVETAM 2887 S. Lawndalo Av«w CHICAGO, ILL. NA PRODAJ hlla na 1701 South Union Ave. — aeda m stanovanj, »ao.ou meaelne itajrmnina. Csna samo MS00.00. Pofojli Takoj ae plata ŠSpO.OO, ostalo po f 110.00 na mesee. Tukaj Je ugodna prilika. Za SI «00.00 gotovina a oetaio na msselns obroke, se kupi nova b sob« na h tla a velikim podstraAJam, es-menttrans klal la nsrna kurlsvs, vse W. Slit Bi., HsV modarno na I4SS thorns, Cisare, IU. Î7300.00. Kljuil so 1st Bt. Osna ssmo na A484 W, Za SSaoo gotovine In IS.00 na »see se kuni prssno stavblMs (lot), M«ri SOalSa, UUsu Anhar in K« nsr Ave. Cena SStš.OO. Hamo BO lotov Je še oetaio. Sa SSS.O« gotovine in SS OO na maee« SS kopi veliko pot skra slav. biMs (loto) ensko mastnim stavbi* Mam oh Joliat cesti, blisu 44ih Ht., v Lyons, III., 8 bl«»ko South od Oadan Avs, Ortsll samo S od SIS. Cena aamo |07l.00. Za ST00.00 gotovine In |80.00 na msaalne obroka se kuai 0 sobno hiic9 is opska la lesa ns HOI Wallar* Ht.. moderna oprsms. Mora sa takoj prodati. Csna ssmo 14100,00. FRANK J. PETRU, 1441 W. I lih Si., hllsa Aahlaad Ar. Talaphaae Caaal oaoe. Chleaga. III. DA SKUHAŠ DOBRO PIVO. PISIPONASE PRODUKTE. Ibeme v aalogt slsd. hmelj, sladke. In vse «irujf• I">irri4«iaa raakasHc In se prepnšajta, da is dams prt nsa, kuhani redno le as/beljll la najse-nsjftl. Grorarltam, aladiliarjam la f prodajalne Mesnina damo prtmsrsa pe> pust pH veljlh naroflllh. rtMts po Informacije nai FRANK OGLAR. 0401 Saperlar Araaaa, Cta.al.sd, a 1 ZA 8LABO PREBAVO ijken^e UŠI Uf SEVERA'S balzol. PRPUMV^ Pomaga naravi o Um da to* lodoi in jetra hoda prlftoia a avojkn normalnim pošlo v a/1 jam In prebava bo topol po-etaia rodna. new-yoriko GROZDJE. ftarin odjemalcem, kakor tudi drugim rojakom naananjam, da bos tudi letos raipošlljal new. yoiiko groadje Ako ito torej na-menjeni napraviti il kaj grosd naga soka in ako bošotc Imeti rea dobro pijačo, tedaj je v Vašo ko. rial, da Brialito na new yordana, kar ta najbolje odgovarja Bale. »a okusu la aa la nJega tndi BaJ. val dobi. Mad našimi rojaki reete sahtova po Um groadja od loU do loU. Zato Ji potrebno, da mi avoje aakUve sporošlU še pred trgatvijo, da ao bom vedel rav. na ti Sa Utoa ae obcU prav dobra kofljUa Fiijaviu aa Hm prej. J08SPH VOOtlC. lot I, Bta D Mew Torli, If Y. Potmiki o euri kraj ks «•sigromtje l staesga kraja polajte prek' t ar. ust mikiij« »SS- Sad Ara.. Na« Verb »a t»iilJ*. pridno je ie ¡/.pregovorila. "(>, Slava!" ¿udi se Heroina kkoei ji naproti in ji predatavi /br^no gospodo. Židovka ae nakloni in m* zopet obrne k domači gospodični: "Se zameri, drajca Heroina, • >< — •••■»Ia . I.I/IIlIi A a dil ' NAVODILA IN NASVETI. kazen kar takoj izvrši." Na to ae obrne po sobi in oblaatno veli: "Ciprijan, pet poličev vina!" nea otajalo srce; izkusimo, da sc nam večkrat ponudi taklna prili ka. Najprej vprašam nalaga pred Ht reža j je etrme gledal t jedi i «ednika Milivoja, kakfce läbave v tukajšnji razlegal po dvorani, zadulil jc nim očesom avojim in ae obotav ljal, kakor da ni prav umel. Zdaj ae Goli jat imej* zadere nanj j . ^ "No, ali niste čuli, pet poličev vina Vam je prineati gospodi! "Pet poličev — to je toliko, kolikor dva vrča in polič," taraču na ai na glaa Ciprijan in steče v klet. /V,. / r, Zadrugarji ao bili raapoaajeno dobre volje. Blobodno in odkrifp srčno ao ae med seboj menili Ju kratkočasili, kakor da »o bratje ali vsaj starodavni prijatelji*. Pa aaj ao bili mladi in še uiso imeli tiatih bridkih izkušenj, ki človeku v poznejših letih ue dado, da bi ae naglo sprijaznil a kom in ae s vao dušo oklenil bližnjika avo-jega. V Zadrugi pa ao ae po srečnem naključju našli mladi ljudje, ki ao ae takorekoč dopolnjevali med aabo, zakaj vaak ae je nekoliko ločil od drugega hi ae odlikoval in ni je bilo zdražbe ali zamere med njimi, dokler jih usoda ni zopet razgnala na vae vetrove. Po obedu se je Veaelko odkaK ljal, kakor bi sc pripravljal na i-meniten goVor, prosil predsednika besede in začelr "Bratje zadrugarji! Navadna prislovica veli: 'Kuj železo, dokler je razbeljeno'; toda mi ne mislimo železa kovati, ampak druge namene imamo, tedaj rajši po-rečemo: 'Trgaj rožo, dokler avf-te!" '"Oho! Feodor, kaj bije tudi tebi pfesnifkt Žilrft"-pršeče mu '{•Glavina beledo in ae zopet jame amijati, v tem ko ao ae oatali drugI le pa smeh držali in poslušali . govornika, ki je' nadaljeval t, Otok in Struga. , Mpisal dr. Ivan Tavčar. (Dalje.) "Da, grof Kgon!" " Moj bratranec 1" " "Da, tvoj in njegov oče bila sta ai brala!" "Orof Kgon, tnama! Ti si kii pač zavrnila, predrznega tega človeka, ki .uganja salo i tvojo itarostjoT" " "Zavrnila? Ne, ja/ sem mu obljubila svojo roko!" Itiln sem otrpnela, od Kolega čudenja mi ni liilo mogoče besedice iz|ir« uovoriti. " "Grof Kgon! Moj ltog. mama vsaj vendar ve», - l»i. Ko sem Khii«'iio |iovxiliirnila nbrnz proti mami. Iiiln je leti \ KMtjcin slulii juutpftln. V takem pnln iji '•<• »pa« "Ii I. ove i v i*t' V ' /1 n 11111 >t »eni jo. "Ali (ire\n »pat, golobica!" " "Mniiin," " ihtela «cm, " ni »lupili \ juikonf" " 'V i<.inii!'' In Ra»|)ano j»« povila r roko po • l.nlèieali, ki nlale n« mizi. "To ni mogoëc m a ma ! Ker ve», Ntnvlj< na mej naju »lena, kalem ««• preko* tiKili m* .Im! Poleni »«• bode» mornln Inriti ml svo-I. beere!" " "Kakor i.eli|e, koiile»a'" "Tvoja «aduja l>e»eda n' M"jn lili 'l.«liko noči" " • A drugo jutro »«'111 »>• • Ipi iv¡l,i .11 o«||ieljula "éel<>V Iil4e. I» «cdsj »«lil lil, lin Otoku, ki lili • ledoma pripadel p„ očetu, grofu Milanu. V i srd nrtreAo iti temo!! t'ea noè arm bila pre-x ' Nikdar ne bodem moikemii v la»t, in ij«i»i mi t« »pol' Poglej «lailkoinndernega tn. .t Kiona' K»k«i »«• ji- »vijnl ..krof mene in koli-..krnt v- rotil. iv|jrnje, l'ofnhljeiia od v »« Il l .ueij» o\ i)»<4 okol.i Hielt stovalo Imilr ti» Tvojej nr»t, VII K< utr«a Wlrfs jutr« ••skrbnik ,l«net lyrin pred n ti .lr/d »r j» nad blapei 1,, no* m Ud*«'« avoj«^ glav«, la »nVr kakor v*e|ej ! K»r vá4ki iK»t Tone TSéar ter s. doJtrmnljniM »luebljni.j ii • «Ikrijr. ItllffM priir.1.1 tla. ter mW« U mmmn» *riurr kater« |HI ¡ß pu »Kl Iftebrškik dišav sk d»«alu. viln knkor x puwnvi! m v edin» pred ih'UiÍ ti- • i'1'koučali mojo ve- ^.tiiiu Ti. ilmira ml 'Inte s\ oje m• «11, vado o j |>» jateljiei, — stjil Ko«fM»i| geaj%ki •«'i- mi |{l«> nuni vra* ■i kUdil (»skreni »voj i .m- bil« (»ijana prrj > i ikrevM |M> mli Kle«ri korakov ••uvi si*j kutrk na ♦♦»•b», dr «Ihm ni* •vim mnenji }*» i^ck po čitalnici?" ' "PSTi-d pustom kaka dva aK tti plese." "To je premalo." '' Tako je bilo doslej a ne verjamem, da bi vprihodnje bilo drugače, kajti čitalnici sami in — materam nedoatajalo bi najpotrebnejšega." , "Prazne besede," ugovarja mu VVseiko, "samo dobre in trdne volje treba in vse pojde brez velikih troikov. Čitalnižki odbor prepuati nam vsak teden po je denkrat dvorano, za godbo na Kakina naj bo naja postelja? Čeprav danes ljudje že mnogo bolj gledajo na kigijeno, Hego so vendar p^ se niad «isto u-je treba tistemu kosu kjer prebijejo vež nego tretjino svojega življenja, posvetiti vsaj toliko paznoati kakor pripravljanju kave in jedi. Ljudje n. pr. ie danea ne vedo, da mora biti spalnica največja, najsvetlejša in najbolj uoln ena soba vsega stanovanja. 80 vedno je razlirjena navada, postaviti posteljo v kak kot ob ste-, no, samo da ne stoji na zručnem prostoru. Postelja mora stati pro»to, lc z veglavjem ob steni in kolikor mogoče v sredi največje aobe, kamor sije aolnce. Včasih ac je dvigal uad posteljo kraaen krov, "nebo", ki je počival na stebrih, težki zastori pa »o apečega ločili od svežega zraka in svetlobe. Tu beremo med aeboj in ,pri drugih di so bile postelje ozaljšanc z bo-mladih ljudeh, za svečavo se,bo- gatimi reabarijami. Vae to je ze- Ali ko je goapod Janez Igla tisto piaemce prebral, in pregledal, pograbil je z roko v grivaste svoje laae in dejal: 7j ""Iludiilča!" In ko je piaemce ie jedenkrat prebral, dejal jo ie jedenkrat in le bolj zategneno* , "Hudi-i-i-Îâ !" ' Ali končno je bila vendarle resnica ! Gospoda mu je prišla čez aimo na vrat in p njo je vzel vrag vae tiato prijetno, pozimako Življenje, brez skrbi^j in |»oluo pijače 1 Konteaa Serafina je v iatini prilla. In kak» sna je biial Kakor osa. Vgela je gospodarstvo v svoje roke, kar sc jc videlo naravno» ker ai je bila uže prej pri aodniji leta kupila. Hotela jo vse vedeti, račune, knjige, vse tako oakrbniku Igli silno aitne stvari. Vae je iztaknila v gradu, bila oaorna, tako da je Janez Igla izgubil ie tiato malo razuma, kar ga mu j« bilo pustilo večletno zimsko pijančevanje. Hkoro vea teden je bila kakor trn, ki je bodel vsakega. Ogledala ie hleve, predala, žito, vi* no, ter ae jc srdila nad oekrbnikom. Nikomur ui privolčila dobre beaediee. In ko jo prfiel vaški župnik, da bi jo obiakal, vedela mu je dejati, da jo bolna in da p* sprejeti ne more. Jedla je aama, pa skoraj nič. ('asih je poatrežniea tudi Čula, da je v svojej sobi glasno jokala. Vae s oakrbnikom Iglo na čelu je prorokovalo, da ae tako življenje dolga ne bode dalo živeti in da bode konec — bolezen. Nekega jutra pa je konteaa v istini obtičala v »obi in čutila se je bolno, brez moči. Neprestano jo jokala. In slugi je dajala t "Zdravnik naj pride!" Ko se je gospodu Igli povedal ta ukaz, razjaril se je inoéuo t "Zdravnik! kakor da bi se pri naa doktorji kar a drevj» tresli! V mesto bode kdo letel sedaj n v takem poti! Na Strugo po barona naj sko-èi jedcu! Mode imela vsaj plemenitega z«IVavni* kal" . Dobro uro potem pa je prijezdaril baron Konitantin iz Struge. V trdi zimi j« bil ailno lahno opravljen Kar ga niemo videli, bil ae je po-staral. Laaje na glavi ao bili na mcatih akoro sum* Ijivo beli; okrog oči, ki ao temno zrle iapod čela, videle so se mu proge. i b»orno je ogovoril oskrbnika, ki ee a«u je p* ni ¿no priklanjal. "Kdo je bolan?" vpraiaI je, "pa Je uže bil kak prelep, ali pa ja kdo padel v pijano«!i po slnpttteah. Kdo je bolan?" •• ''Konteaa " " ""Kakina kontesa?" x M"Na4n konteaa. gospod baron." " "Vnèa konteaa ! |n čemu mrnr kličete?" l ie Je hotel »enti zopet vVdk M "Uolrarn je nevarna! Priila je če« nečf In mesta j« predaleč J Nevarnost ja velika, Vasa mt» losi goapod baroni Pa smo dajali, goapod baro« na mrngi va gotov« toliko, kakor liaii maaači it ineala. pa »no Vas poproaiU, gospod baroni"" Hrdito «u fr »rg*i v roko uadna j«rmen% ter • topi I v velo, «ti ja vaa ralljalo. ko ja korakal po tlaku Pred njim ja imit sluga v sobo. da je po*a» dal «aapodtčni da j» zdravnik pniel. Slonela ja v »t»lu. vae noči ». jej bil« izginile b teUa, m i utila Sr ja tako «labonto. tako acarnčan ~ # taka nervaant» da ni mogla prebivati uiti s» » t lobr ne. C Dalja pnhodnju ) demo obrnili na velikodušnost o-Četov trgovcev, in potem povabimo gospodične na vaje v novih salonskih plesih in jih zarotimo, da morajo prihajati'kar v domačih opraf*h~brez vsakega lilpa." Izvrstno, Feodor I" pritrdili so mu tovariši, jedini Zagorski je majal z glavo, čel. to bi bilo prevratno novotarjenje v dru- lo nehigijenično. Prosta mora biti postelja, dostopna zraku in lu-ei. 1/.delana pa mora biti i/, pripravnega materijala čisto gladko, kajti . v rezbarijah sc nabira lc prah. Več nego tretjino svojega življenja prebije, človek v postelji. ("V bi mi danes koga silili, naj v slabo zračenem, s škodljivimi hla itvenem življenju prnjavorskem. pi nagiPenem! kratkomalo v nel.i- (Dalje prihodnjič.) gijeničnem prostoru dela, it udi k'o»t| s vel trd ra - to bi se pač 1 e,>uB Na ventilacijo se dane» ¿¡J dvoranah, -kavarnah, I U v posteljo nc sme Bog vari! Telo je permei, glava po tudi 1-ii n mehki bla/ini in tako sol pari v lastnih Mapih nadj 'svojega Življenja. Ce nam po dnevi ui obleka, imm bo po noči jJ odeja tudi dovolj tupla. V |j| el pod vzglavjem pa naj | ska žima. I^e nobenih peri pernatih vzglavij. To »o j lo, zelo nezdrave razvade. In nobenih blazin k pod Dobra žimniea je edino j, Človeško izhlapevanje je m 110, to mora prosto o«lc«v a»|s« uvi IS »Irtlov Ml« pHU»bl|,i. m*» «tr«M f« M mM M railKn. |xrtr«b. Up«. N«,Bi,Ji' I*«Uit. TurêlJI. rin«k«M, Kil.JU •fninUfcp «Máto iMalki «tmUUSa pulk.i, m •tr«lte«i» tare« ic •• opotarj» M C«, 4» J« t# oroM« Mlo lahko. príljmMJxio, i. aj» opoavjs » «O. da la t« orotj« PM1 ola t laaanla »oenlkaai »rai ta 1« mInt. Zalo pripravo« la. 4a m tet— ttM daljavo, T« orotj« i» Ml« rahljalo aa j« kot ttd.) kot I»vratno in M lo«. Poaabnc na*Ijivo In /amo. » roinlkoni v rad I« | lahko vlakna » «ap povrlnlka. ___ v.«« avatu aa lov na jalaoe. Mtdvada. _____________________ V vojni ja Ivral« Mfvaarle« v«llko vloco a«ako kot Losarjava aato«atl«i>a ? dru,24 r •^»•im vol«k«v..j». urui MtaMnooti. prabttM moli, «• faljavo. Smatra a«, da t« olltol« «aaa naidali I« imVS&r440 Pl*lta° ** l%mt4 P&^ .v7tu k.r «r«* lir ' Koatplatno plllolo a -Mveja« Itd. 10® S ma mm S vrad tahla la t H funt«, lo d*l»a alo pripravna j«, da m Mol • aabej na lov. kar aa Ljubltaljl IpMrta jo »ala radi jrmljajo a aahoj p» volkov«, divjat« prallte, M aoaa. Itd. Mftt lini i Ida i j aajdalj $29.95 4.50 mi1 MimuttiM«< «OVA TAJNA aLUaaKNA POSEBNOST ■ a «a "na mv ta lar—uha kaplla IOS — Ta var, SI lata S pftlaav dol«« ««« I« mernarik« kopit«. J« najkoljll avtomati», al rav«lv«r m itmatataaj« patron v" _ drtavah Naraj«n I» najhaljèaca mal» dobiti aa 4*aar. OarodJ* I * I* »i|M _ Patalfn I« vai dali «o Mtroja«! ta aaJSaljl— h-vana«a jekla, pravila« kalja«a»a : lahko a« mM sa hap msmmi atrata. «a pa lil» dra« aa áro«la». (>pr»mlj«n ja • varno«tolm MplMdÜ», iMSMIMta a dna >t. maja. I»lî. Mfsif la*«d«)« avtoma»l>aS, h« aa i*Nhta MMS. J«a- rUBta. kl m mor« ««biti a tla aajrtaejSaaa jahta • kova la livratao hal« u »Ska la para •pta.^Ak« *«Ht« •mali pealan la pHljaM^«« favplvar pa MVaMM pavplvor prn . mmm pnlijlta rada aa-r«4il. m ta ravalvar. rovajta. aha aa Itaèala im«ii jahlaa« piara barv« mi n>kl)aa<«a. Za ta ravalrar m rabijo rada« rt u« Pira at ta aa halibm s ;■■> „_____^ a W C«atar Pira Patraaa. st koHWral rarairar at hahWMl ra»«lv«r *amo M ................. M kaltaaral ravalvar doa»o ao ................. ISS potrao aa «I kaMWr as . ...................... IM polroo m SI kaMWr ISS 'potroo aa S...... $13.25 14.50 16.25 .55 2.50 3.10 » v r. tov no --n.^sca.v^ AV TOM AT Ii NA TUT ZNISKI UaCJEVALNI MODEL IS* — Lahko «Mi, «lat« aovaba aaadrU omtj«. nar«i«iM» poarbno ta atialnlka. Dvajaa dala, moi no _ o« rad ja. dSadar aa lapaSn« la ««vi «ai-aaatal pataNo. kl aanaaljlva «r«pr»^i »•ako naarado. I« kallW. 4 paMnS aav traína ''Íaí^á« V* »ta ->>*^n* DIELKA. ****** Caaa . . . .....<,.?.. ISS patron sa kalibra ■r. v IHK >hjítm¡A ». #18.50 im »otra« SS M halfcir 3.10 3.60 "BABY" ME VOL VEM MMBJt PETELINA x im — To ja oaj. V Z man JU Itd'lan r«. t d valvar. rabijo a« • ^ kratka patraao •■al- lí jakraanaaa iadatkai avtaaratldaa tapas aja patron« ta patalia a» talla pataM aS k«p4ta. mt'inc* T *M ** " S opta, a kaâaraee aa vtalaaa IM pat roa INÉB . . . «t ............... Maal m a U- $6.75 2.00 .55 2epni model. kalimem 12 t iman a avtomatična PIITC iea. V» «dktn,.»|ivaai maitaaln« v Vcpltu aa labke hrani S oatron I Piitota j« dalaa l»ipal- I rav la takta la 1® •*. • Ta plllola ja Irpa ltj»d. al _ nalaaa ia dobro aarajaaa. Il»tu u> n««a ladalka m toina. Ima >«rnu«t| zapiraio ia pepoin^ma varna, aka m V lepu. ti kaliSar piitota ' ju -M ataaa..................... St kallbar piltola ' g • POSEBNI MAGAZ1NE |1 u M kallbar atanc,.. POSEBNI MAOAZINE 1 M »a SS kallbar atan^ 'IS patroa U II 9 M kallbar.. ORIGINALNA NEMŠKA "LUGESIC (Parabellum) AVTOMATIČNA PtsTOt Mt kallbar (7.SS mm)—3'« paUoi t M atra'.av Uporablja aa pa vaam avata. aanaaljiv« ta ranta. Najoavajli mod«I, IST - Ut")•»• loatKna p«t«la »a t vadoo rabU« m »« «v«to la »rta I «V ■^■■NVVfllMSto aa )a r«ohtM| »anaaljlva » vaaS oalrih ia atüfafta aa »ploi»n t^rt. Upralal.. ^ vojaka kaj oa mlall od Lugartrl HjîT ra motornem kol^ J. abava*« r«llmi. da lavi «vtobandlt». k*r »'•*! dakita P^.vm«, j« I» aadaaa na dallara Batalla. - " iapraani a artti.kom na »umb Ra tadnjl atraC aa adpra aaklop la kaU. ja aaatakraa prana TI aavl m«daH aa I" ^ «k« »a maiam« kopil» doda «*no I opilo. Ta fam*", J"'"' j patada «raja raka. kadar airalja m « itavo Taka priprava j. I..ratna m a ,7 M lahka prtpra» aa »an Z\kZ ZT ÄU ZZ -m.. kot jrlao«. volkova. vaMka k ala, M rada. "d $1¿J ■ImH^M'J'^.........._ 3J ma — M kalibra Importiran toi It k rt »>«•!• a.njo ataaa to.............. HervOo > »«• f« «aaaf ia pH