Vi > o
t
V» •'
KOPER
Izhaja vsak petek. Izdaja Casopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 26, tel. 170 Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali 8,5 am. dolarja. Bančni račun 602-70-1-181. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo.
3z uóeb
ine
Koga so prizadeli Osnova gospodarskega
napredka Novice s Tržaškega 24 ur premirja Veli: k uspeh primorskih
jamarjev Turistična tiskovna konferenca
v Portorožu Izredni rezultati namakanja Rožno olje na Koprskem? Kmalu bo na vrsti, železnica Z lizolskimi ltbiči na nočnem lovu
Mednarodni plesni turnir Z.vahen živilski trg v Piranu Barba Vane pravi . .. Vesti s šahovskih turnirjev Zanimivosti
SKLEPI AKTIVA KOMUNISTOV ZA IZBOLJŠANJE PROMETA S KMETIJSKIMI PRIDELKI
Sprejeti sklepi pa niso pomembni samo za izboljšanje preskrbe s kmetijskimi pridelki, marveč bodo imeli neposreden vpliv na splošen napredek kmetijstva
Okrajni komite ZK v Kopru je nedavno sklical posvetovanje komunistov, ki delajo v blagovnem prometu s kmetijskimi pridelki. Posvetovanje je rodilo izredno plodne sadove in sprejeti sklepi ne bodo vplivali samo na izboljšanje preskrbe s kmetijskimi pridelki, marveč bo izvajanje teh sklepov neposredno podprlo boj na najširši fronti za napredek kmetijstva na sploh v okviru postavljenih gospodarskih načrtov •— tako letošnjega družbenega plana, kot perspektivnega plana razvoja kmetijstva v našem okraju. Vseh sklepov je štirideset in se med seboj prepletajo in dopolnjujejo, ker se nanašajo na delo v različnih kmetijskih in blagovnih organizacijah. Z doslednim izvajanjem teh sklepov bodo mogočno podprta prizadevanja za napredek kmetijstva, za dvig kmetijske proizvodnje in za preskrbo s kmetijskimi pridelki. Ker so ti sklepi napotilo za konkretno akcijo v nakazani smeri, bomo v nadaljnjem z njimi na kratko seznanili naše bralce, ki bodo v marsičem tudi sami lahko veliko pripomogli k uspešnejšemu izvajanju postavljenih nalog.
Osnovno pri obravnavanju vsakega vprašnja je seveda temeljito poznavanje obravnavanega problema, zato so na posvetovanju s prvim sklepom zadolžili posebno komisijo za izdelavo temeljite analize blagovnega prometa — posebej industrijskega in posebej s kmetijskimi pridelki. Analiza bo obdelala blagovni promet s stališča delovanja in organizacije trgovinske mreže: njeno notranje poslovanje, organizacijsko strukturo, upravljanje in potrošniške svete, družbeno kontrolo itd. Analiza mora biti gotova do 1. novembra letos in bo podrobneje obdelana na partijskem posvetovanju ob koncu sezone. Pri izdelavi analize bodo sodelovali okrajna Trgovinska zbornica, Zavod za statistiko in Zavod za plan pri OLO Koper.
Na podlagi doslej ugotovljenih
TITO ¥ SLOVENIJI
Predsednik Tito je te dni v spremstvu podpredsednika Zveznega izvršnega -sveta Edvarda Kardelja, podpredsednika Zvezne ljudske skupščine Franca Lesko-šlca, predsednika Ljudske skupščine LR Slovenije Miha Marinka ter drugih uglednih državnih in političnih voditeljev naše republike obiskal Štajersko in slovensko Koroško. V Velenju si je ogledal tamkajšnji rudnik rjavega premoga, v Šoštanju termoelektrarno, obiskal je najsevernejšo občino v Sloveniji Črno, topilnico rudnika v Mežici, železarno Ravne, eno izmed elektrarn hidroenergetskega sistema gornjega toka na Dravi v Vuhredu in nekatera podjetja ter ustanove v Mariboru.
Prebivalstvo Štajerske in slovenske Koroške je predsedniku Titu, ki se je podrobno zanimal za gospodarski razvoj tega dela Slovenije; priredilo prisrčne sprejeme, delovni kolektivi pa so mu izročili spominska darila.
potreb po kmetijskih pridelkih za preskrbo potrošnikov in industrije ter izvoza mora okrajna Trgovinska zbornica izdelati tudi analizo teh potreb zaradi uskladitve proizvodnje s potrošnjo ter neposredne povezave proizvodnih kmetijskih organizacij z gospodarskimi organizacijami, ki bodo za preskrbovanje potrošniških središč in industrije ter izvoza neposredno odkupovala kmetijske pridelke od kmetijskih zadrug ali posestev. Taka skrbna analiza bo po strukturi in količinsko pokazala dejanske potrebe po kmetijskih pridelkih in bo zato v veliko pomoč kmetijskim organizacijam pri bodočem planiranju proizvodnje. Tudi ta analiza mora biti gotova do konca oktobra.
Zadružne poslovne zveze in združenje kmetijskih posestev morajo v istem času izdelati analizo proizvodne zmogljivosti kmetijstva na Koprskem zlasti !->.-=	•««♦? "tvajanja
ustreznih kultur na posamezna področja in mora zato vsebovati več variant. Razen tega pa morajo te kmetijske organizacije izdelati do konca septembra meseca še pregled celotnega obsega kmetijske proizvodnje s posebnim ozi-rom na odkup in tržne viške, oziroma neprodane količine kmetijskih pridelkov vsaj za najvažnejše izmed njih. Te organizacije pa se bodo morale pokazati kot vsklajevalci in svetovalci v akciji kmetijskih zadrug in posestev za
načrtno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti in preorientacijo proizvodnje na določene potrebne kmetijske pridelke. To akcijo bodo kmetijske gospodarske organizacije začele na podlagi predlogov, ki jim jih bo dostavila okrajna Trgovinska zbornica, izdelani pa bodo na podlagi zgoraj omenjene analize te zbornice. Akcija bo dala tudi točen pregled proizvodne zmogljivosti našega kmetijstva in pa osnovo za sklepanje dobavnih pogodb med proizvajal-(Nadaljevanje na 4. strani)
Prireditveni odbor IV. medeonskega šahovskega turnirja v Portorožu je v ponedeljek povabil na izlet v Postojnsko jamo in Lipic.o vse udeležence turnirja in novinarje. Preberite kaj več o tem na 3. strani
PETLETNI PERSPEKTIVNI NAČRT SEŽANSKE OBČINE
Osnovna značilnost petletnega perspektivnega plana gospodarskega razsoja sežanske občme je skrb, da bi stalno naraščala obseg proizvodnje in blagovni promet v vseh panogah tamkajšnjega gospodarstva. Za dosego tega smotra pa bo potrebno do skrajnosti izkoristiti vse razpoložljive proizvodne zmogljivosti, kar bo neposredno vplivalo tudi na hitrejši dvig življenjske ravni občanov.
Druga značilnost tega plana so predvidene povečane investicije za mehanizacijo kmetijstva na osnovi razširjene kooperacije med
kmetijskimi zadrugami in individualnimi proizvajalci in preko za-družnih ekonomij povečanje kmetijske proizvodnje ob istočasnem razvijanju socialističnih proizvajalnih odnosov v kmetijstvu. Plan tudi predvideva vskladitev razvoja trgovine, gostinstva, prometa, uslužnostnih obrtnih obratov ter komunalne dejavnosti. Pomembna naloga gostinstva je nuditi ceneno prehrano delovnemu človeku, na drugi strani pa domačim in tujim turistom dati pestro izbiro v potrošnji in razvedrilu.
Perspektivni plan gospodar-
PREDSTAVNIKI PIRANSKIH PODJETIJ SO SKUPAJ PREGLEDALI USPEHE IN POMANJKLJIVOSTI
V piranski občini so že lani uvedli koristne konference, na katerih se predstavniki vseh gospodarskih organizacij in predstavniki pristojnih odsekov ObLO porazgovorijo o poteku dela v preteklem polletju In o potrebnih ukrepih v prihodnjih mesecih. Uspehe in pomanjkljivosti letošnjega 1. polletja so pretresli na taki konferenci pretekli petek. Diskusija je potekala na podlagi poročila, ki ga je pripravil oddelek za plan in statistiko, ter dopol-
nitev predsednika občine Davorina Ferligoja.
Gospodarske organizacije družbenega sektorja so v 1. polletju dosegle 48% celotnega planiranega dohodka, torej nekaj več kot 3 in četrt milijarde din. Polletni plan so v celoti izpolnile industrija, promet in obrt, ostale panoge pa precej zaostajajo; večinoma zato, ker so sezonskega značaja in je njihovo glavno poslovanje šele v juliju in avgustu. V primerjavi z letom 1956 ie letoš-



fea
Piranski solinarji so letos pridelali že nad 17.000 ton soli. To je 5000 ton več kot vso lansko sezono. Če bo vreme še riaprej tako ugodno, bodo svoj plan krepko presegli
nje prvo polletje mnogo boljše, v primerjavi z lanskimn polletjem pa nekoliko slabše. Vzrok so predvsem izpadi v rudniku črnega premoga v Sečovljah (ki je sicer izpolnil letošnji plan v polletju za 56,3 %, vendar je bil plan zaradi lanske nesi»eče mnogo nižji kot v preteklih letih), izpadi v kmetijstvu in gradbeništvu in izpadi v pomorskem prometu.
Razveseljiva je količina soli, pridobljene v piranskih solinah. V obeh preteklih letih ni bilo v prvem polletju nikakršne proizvodnje, ker vreme ni bilo ugodno, letos pa so pridobili že 3.825 t soli do konca junija. Po vseh predvidevanjih bo prekoračen letošnji plan proizvodnje.
Stanje v piranski ladjedelnici zagotavlja izpolnitev plana, v Tovarni mila pa se bodo morali preusmeriti na tiste proizvode, po katerih je večje povpraševanje.
Da je kmetijstvo in ribištvo doseglo letni plan samo 24,7%, so vzrok predvsem spomladanska suša in spremenjeni pogoji na ribjem tržišču. Pri tem je vrtnarsko podjetje »Cvetie« v Portorožu izpolnilo svoj plan v šestih mesecih že 60,5%, kar kaže, da je delovni kolektiv našel svojo pravo pot razvoja. Kmetijsko posestvo »Seča« pa je nasprotno doseglo le zelo nizek odstotek svojega, sicer previsokega plana. Glavni vzrok je v tem, da so bile zgodnje povrtnine s tega posestva zrele za trg šele tedaj, ko je bil (Nadaljevanje na 2, strani)
skega razvoja sežanske občine nakazuje številne smernice za njegovo uspešno izvajanje na osnovi že ustvarjenih materialnih in družbenih pogojev. Kolikor bodo te smernice realizirane, bo znašal družbeni bruto proizvod 1.1961 približno 5 milijard 472 milijonov dinarjev, to je za 86,7 % več kot je bil leta 1956, narodni dohodek pa 2 milijardi dinarjev, kar predstavlja 59,3 "/o povečanje. Glede na predvideno povečanje števila zaposlenih se bo narodni dohodek na prebivalca povečal od 127.190 dinarjev v letu 1956 na 187.440 dinarjev v letu 1961.
Ostvaritev predvidenega družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka bodo omogočili naslednji činitelji:
1.	Rekonstrukcija podjetij Mar-morindus, Tovarne pletenin, Mlekarne in mizarskega podjetja v Dutovljah;
2.	Povečanje zmogljivosti cestnega prometa in gradbene opera-tive z nakupom večjega števila tovornih avtomobilov in gradbene mehanizacije;
3.	Povečanje produktivnosti dela za 8,6 %, k čemur bo pripomogel učinkovitejši in spodbudnejši sistem nagrajevanja ter zboljšanje življenjskih pogojev;
4.	Povečana mehanizacija v kmetijstvu in sistematično uvajanje kooperacije med KZ in privatnimi kmetovalci;
5.	Izredno ugodni pogoji za razvoj turizma in gostinstva ter vpliv nadaljnjega razvijanja maloobmejnega prometa;
6.	Utrjevanje in materialna krepitev organov družbenega samoupravljanja, da bo gospodarjenje in finančno poslovanje gospodarskih organizacij iz leta v leto boljše.
(Nadaljevanje na 6. strani)
V sredo je minulo tri leta, kar je bil podpisan Videmski sporazum. Lahko rečemo, da je ta preizkusni kamen sodelovanja med Italijo in našo državo uspešno prestal to dobo in ogromno pripomogel k medsebojnemu spoznavanju na obeh straneh, V teh treh letih je na podlagi propust-nic Videmskega sporazuma prešlo mejo med Italijo in našo državo na tisoče ljudi — bilo je na milijone prehodov.
Zasedanje Generalne skupščine OZN
V New Yorku se nadaljuje zasedanje Generalne skupščine OZN, ki razpravlja o položaju na Bližnjem vzhodu, Kot je bilo pričakovati, so zainteresirane sile našle mnogo zagovornikov za svoj postopek v primeru Libanona in Jordanije, po drugi strani pa številne druge države zahtevajo takojšen umik vseh tujih sil z Bližnjega vzhoda. V torek popoldne je govoril tudi vodja jugoslovanske delegacije, naš sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, ki je v svojem izvajanju postavil stvari na pravo mesto in jih imenoval s pravim imenom, Zavzel se je za takojšen umik tujih vojaških sil s področja Libanona in Jordanije ter za zagotovitev nevmešavanja katerekoli tuje države v notranje zadeve držav Bližnjega vzhoda.
De Gaulle spet med Arabci
Včeraj je francoski premier De Gaulle odpotoval na Madagaskar, nato pa bo obiskal vse francoske kolonialne posesti v Ekvatorialni in Zahodni Afriki. Namen njegovega potovanja je pripraviti teren za sprejem novega osnutka francoske ustavo. Ta je že v razpravi tudi v metropoli in so zlasti socialistični poslanci imeli veliko pripomb nanjo.
Gospodarske težave v Romuniji
Po vsej Romuniji so začeli z veliko akcijo za saniranje položaja v gospodarstvu, zlasti z bojem proti gospodarskemu kriminalu, ki se je baje silno razpasel. Za učinkovitejši boj proti tem pojavom so sprejeli izredno drastične ukrepe: smrtno kazen za defravdacijo nad 100.000 lejev, visoke zaporne kazni pa že za poneverbo nad 1000 lejev.
Spet napad v ESernu
Minulo soboto so madžarski emigranti v Švici ponovili napad na stavbo madžarskega posla-
Delavci v ladjedelnici Sv. Justa so spet zelo zaskrbljeni, ker so nepričakovano nastale nove ovire za gradnjo štirih ladij, ki jih je že lani naročila Indonezija, in za gradnjo vlačilca, katerega naročnik je Pakistan.
Kakor je znano, so oblasti v Rimu pred meseci odklonile dovoljenje za gradnjo ladij po naročilu indonezijskega naročnika, češ da ni v Indoneziji političnega ravnotežja. Ko so sindikati in delavci ter nekatere politične stranke dokazale, da je tako stališče neopravičeno, so obJasti v Rimu junija dovolile gradnjo. Sedaj pa je prišlo do novih zapleti jajev in obe sindikalni organizaciji v Trstu sta te dni sklicali sestanek delavcev, ki so pooblastili svoje vodstvo, naj ukrene vse, da bi lahko začeli z delom.
*
Upravne volitve bodo v Trstu# predvidoma 12. oktobra. Vse po-' litične stranke se na te volitve temeljito pripravljajo. Sestavljajo voiilne programe in kandidatne liste. Vse stranke in skupine, ki se želijo udeležiti volitev, morajo clo 29. t. m, predložiti pristojnim oblastem spisek kandidatov. Mesec dni pred volitvami lahko začnejo predvolilno propagando.
Predvidevajo, da ta predvolilna propaganda ne bo tako hrupna kot je bila prejšnja, saj so vodstva strank pri nedavnih parlamentarnih volitvah potrošila znatne vsote denarja. Pričakovati je, da bo na volitvah nastopila tudi Neodvisna socialistična zveza, ki se ni udeležila nedavnih volitev v parlament.
Statistični podatki kažejo, da se je tudi v juliju močno zmanjšal promet v tržaškem pristani-
ništva v Bernu. Dva z revolverji oborožena emigranta sta vdrla v poslaništvo in začela streljati na uslužbence, nato pa sta se zaba-rilcadirala v neko sobo in od tam streljala. Na poziv madžarskega poslanika je posredovala švicarska policija, ki je napadalca ukrotila s solzilnimi bombami. Aretirala pa je razen obeh napadalcev še pet; madžarskih emigrantov, ki so tudi pripravljali še en napad na madžarsko predstavništvo v Bernu.
bagdad — V poslopju vaškega parlamenta v Bagdadu se je začela razprava proti skupini 108 Iračanov, ki so bili aretiran; po letošnji julijski; revoluciji in so obtoženi izdajstva, zarote ter ko-rupo je. Med obtoženci so štirje mimstrski predsednik; b;všega reži ma, osemnjast ministrov prejšnjih vlad, nekaj generalov in novinarjev,
PARIZ — Alžirski upom ki so te dre; napadli pet francosk h vojaških garnizij na področju Veli-k h Kabilov, v dolini Sumama n na sektorju Ouarscroja. Upornici so tudi napadli francoska opou šča v Ma llotu, Amizouru, La Martinu in v Duporeuxu. Oborožen' so bili z minometaloi in težkim avtomatski m orožjem.
BUENOS AIRES — Argentinska vlada je sestavila osnutek zakona, ki razglaša naftne vrelcc za splošno narodno imovino. Petrolej in drugi mineralni', vrelo; bcclo po tem zakonu last pokrajin, kjer so jih odkrili.. O osnutku zakona bo sklepal Kongres.
new delih — Iz New Delh' ja poročajo, da bo verjetno v kratkem sestanek med predsednikom indijske vlade Nehrujem ter predsednikom pakistanske vlade Nu- | nora. Na tem sestanku bosta vi- . soka državnika razpravljala o ob- j mejnem položaju med obema de- | želama. Gre za prek n tev obmej-n h spopadov, Wi kalijo odnose med obema državama,
teheran — Te dni je bi l v zahodnem Iranu hud potres, ki je poruš 1 več vasi. Kakor poročajo, je med potresom izgubilo življenje 500 oseb.
G AL WAY — Pred dnevi je nad Atlantikom eksplodiralo v zraku letalo, last nizozemske letalske družbe KLM, V letalu je bio 00 oseb, ki so vsi postali žrtve nesreče,
šeu, saj je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta padel za 316.7.20 ton. Predvsem zaradi zmanjšanja prevoza rud in starega železa.
Minuli četrtek so v Štivanu pokopali Ivana Legišo. Pokojnik — po poklicu klesar — je bil zaveden Slovenec iz Devina. Živel je več let v Beogradu kot primorski emigrant, med vojno pa se je vrnil v domači kraj. V prezgodnji grob ga je spravila poklicna bolezen silikoza.
Ponesrečen start na Luno
Minulo nedeljo so Američani poskusili izstreliti raketo s satelitom, ki naj bi krožil okoli Lune in fotografirala njeno stran, ki še nikoli ni bila obrnjena k Zemlji. Raketa pa je iz še neznanega vzroka kmalu po izstrelitvi, po 7? sekundah, v višini 17 km eksplodirala in padla nazaj v morje. Poskus bodo ponovili 14, septembra, ko bo Luna spet najbliže našemu planetu, saj bo od ■ Zemlje oddaljena »samo« 353,000 km.
Ciprsko vprašanje pred OZN?
Kljub intenzivni diplomatski aktivnosti Angležev, ki so predlagali nekaj načrtov za ureditev ciprskega vprašanja, obiskom v Atenah in Ankari ter v Nikosiji, ki jih je opravil angleški premier Macmillan, grška vlada ni zadovoljna z angleškimi predlogi in javljajo se glasovi, da bo zadevo predložila Generalni skupščini OZN še na sedanjem, izrednem zasedanju.
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR PRES-SERVISA O	iS	G>
Generalna skupščina Združen'h narodov je forum, kjer lahko veliki in mali ob vsakem času povedo svoje mnenje. To je eden izmed najvažnejših razlogov, da svetovna javnost od Generalne skupščine, tudi v tem trenutku, ko se je sestala na izredno zasedanje, pričakuje konstruktivne rešitve. Intervenci jo tujih čet. na Srednjem vzhodu so obsodle mnoge države v svetu; nj hovi predstavnici pa bodo imeli te dnll priložnost, da doprinesejo svoje k miroljubni in konstruktivni rešitvi krize, k' grozi splošnemu ml'ru.
V zvezi z razpravo na sedanjem izrednem zasedanju Generalne skupščine so vsi upi miroljubne svetovne javnosti obrnjen! v stališča, ki jih bodo zavzele male in izvenblokovske države, a predvsem s stališča neposredno zainteresiran'!! arabski h držav. Ene, druge in tretje — za razliko od vel lcli sil — nimajo noberih drugh ambicij v zvezi s krizo na Srednjem vzhodu, razc-n onih, ki jim jih narekuje nj hova iskrena predanost, m ru in neodvisnosti vseh držav.
Precej je znakov, ki kažejo, da bi hotele neke velike rile vsiliti Generalni skupščin! tako reš tev krize na Srednjem vzhodu, let bi dejansko odklonila osnovne razloge n vzroke sedanje krize. Predvsem te sile ne kažejo nobene volje, da bi začeli z akcijo tam. kjer bi b'lo edino logčno in nujno — z umikom tuj h čet iz Libanona in Jordana, Vse drugo, brez
Izmenjava kulturnih dobrin je ena izmed, osnovnih oblik mednarodnega sodelovanja celo med državami, ki nimajo navezanih ravno najbolj prijateljskih stikov. Povsod po svetu je na obmejnih državnih področjih v navadi medsebojno obiskovanje sosednih kulturnih ansamblov in športnih teamov. Po ureditvi, tržaškega vprašanja in okrepitvi odnošajev med. Italijo in našo državo so poslala takšna medsebojna gostovanja pomembna obChka spoznavanja hi. krepitve prijateljskih odnosov. Kar spomnimo se, s kakšnim navdušenjem so bili pri nas pozdravljeni in sprejeti umetniki znane beneške dramske družine »Cesco Baseggio«, spomnimo se na srečanje z miljskimi nogometaši, pa na gostovanje piranskega okteta v Gradiški in podobno.	,
Seveda pa se še vedno najdejo ljudje, ki jim takšno prijateljsko sodelovanje in krepitev odnosa-
| funs
(Nadaljevanje s 1. strani)
ta žo nasičen. Delovni kolektiv bo moral v bodoče skrbeti, da bo pravočasno začel gojiti povrtnino, ki ustreza tukašnji zemlji in podnebju. To velja tudi za kmetijske zadruge.
Vzrok neizpolnjevanja finančnega plana ribiškega podjetja »Ribič« pa je v glavnem ta, da podjetje letos ne sme nakupovati rib in da je močno padla cena ribam, ki jih odkupuje predelovalna industrija. Količinsko pa se je stanje ulova v primerjavi s prejšnjima letoma izboljšalo in sicer nasproti letu 1956 za 63°/o, 1957 pa za 18%.
Čeprav je bila gradbena dejavnost na vsem področju piranske občine v letošnjih prvih 6 mesecih zelo živahna, ne gre to v korist gradbenega družbenega plana občine, ker je večina podjetij. ki so adaptirala svoje počitniške domove, delala v lastni režiji in ker sta mnogo gradbenih del izvršili podjetji »Konstruktor« in Uprava komunalnih dejavnosti, ki se vodita pod obrtjo in komunalnimi dejavnostmi.
V prometu je bil polletni plan sicer izpolnjen z 52,9%, vendar je v primerjavi z letom 1937 za skoraj 350 milijonov din manj, ker še vedno traja depresija na pomorskem tržišču in s tem občuten padec pomorskih vozarin. Izpad je nastal tudi zaradi priključitve bivšega avtobusnega podjetja »Primorje« k podjetju, ki ima sedež (in plan) v drugi občini.
Trgovina je dosegla v polletju 47,4% plana, ki ga bo zaradi poznejših sezonskih mesecev gotovo izpolnila. Močno jo porastla trgovina s prehranbenimi artikli.
Da so občina vedno hitreje razvija v turistični kraj, nam
tega prvega koraka, ne more predstavljati jamstva, da ne bo svet ponovno prišel v tisto težko stanje, v katerem se je znašel v trenutku izkrcanja tujih čet v Libanon im Jordan.
Drug. pomemben pogoj za reš tev sedanje krize na Srednjem vzhodu je v tem, da mora vsak predlog vsebovati razen interesa svetovnega miru tudi interese arabskih držav. In ta skladnost interesov je ne pob tna ter govoričenje o tako imenovan,! neposredni agresij: je plašč, s katerim prikrivajo sumljive namene onih, k'i govore v tem smislu. Prav v zvez! s tem se pojavljajo namere, da se OZN izkoristi kot sredstvo za zaščito nc-ljudsk h rež'mov na Srednjem vzhodu. Taka »reš tev« ne samo. da ne bi bila konstruktivna, pač pa bi to svetovno organizaci jo angažirala za dejanje nasprotno duhu Ustanovne listine.
Upamo, da bo imela več na držav v Generalni skupščini dovolj moči da se takim težnjam uprejr» in da bodo čimveč doprinesle k reS tvi, ki bo v interesu splošnega miru n v nteresu narodov na Srednjem vzhodu.
Predvsem: umik ttij li čet iz Libanona i n Jordana. Po tem vse drugo. Na primer, načrti za gospodarsko pomoč arabskim državam, toda naravno brez pol iičn h pogojev n ne preko organizacij, ki so instrumenti blokovske politike.
dokazuje uspeh gostinstva v letošnjem prvem polletju. Doseženi promet znaša skoraj 130 milijonov din, kar je 89°/,> več kot v prvih 6 mesecih leta 1956 in 28% več kot; lani, ko je bilo doslej najboljše turistično leto. Iztržek-za prodane alkoholne pijače se je naspryti lanskemu polletju povečal za 47%. Zmanjšal pa se je iztržek za brezalkoholne pijače, ker večina gostinskih podjetij prodaja brezalkoholne pijače draže kot vino. Iztržek za hrano se je povečal za 25%. Izredno močno se je povečal iztržek, za prenočitve in sicer za 73% v primerjavi z lanskim. Skupno število prenočitev v 1, polletju je znašalo 37.801 prenočitev, od tega 23.850 inozemskih. Pri tem niso upoštevane prenočitve v počitniških domovih, temveč samo po hotelih. Največji porast prometa v primerjavi s prvimi 6 meseci preteklega leta je dosegel hotel »Central« in sicer 48%, mnogo pa tudi hotel »Palače« — 41%, Manjši uspeh kot lani ima hotelsko podjetje »Istra«, komaj maja ustanovljeni naslednik bivšega podjetja »Iielios«. Slabo poslovanje prejšnjega podjetja škoduje tudi novemu. Kolektiv pa je prepričan, da bo letni plan izpolnil v celoti, saj je že v preteklih mesecih pokazal, da je njegova storilnost mnogo večja kot storilnost prejšnjega kolektiva: lani je bilo junija zaposlenih 80 ljudi, letos pa samo 38, rezultati pa so le za četrtino slabši kot lani.
Mecl gostišči je najbolje izpolnilo letni družbeni plan gostišče »Pri treh vdo.vah« v Piranu in sicer z 71%, ali nad 10 milijonov din, kar je nasproti istemu lanskemu obdobju 290% več. Tudi novoustanovljeno gostišče »Riviera« je izpolnilo plan že 70%. Na tretjem mestu je gostišče »Na postaji« v Luciji s 53,6%, dalje »Na obali« Piran z 43,4% itcl.
Med obrtnimi podjetji je »Začimba« dosegla ob polletju že 43,5% plana, »Istrametal« 59,1%, »Konstruktor« 53,1% (čeprav je letni plan za 100% višji od lanskega), »Meso« 49.4% itd.
Komunalna dejavnost je v prvih 6 mesecih izpolnila 47,4% letnega plana. Sezonski meseci bodo tudi tu zagotovili 100% izpolnitev.
Predsednik občine Davorin Ferligoj je v svojem govoru poudaril, da je analiza pokazala, da je glavni vzrok za nedoseženi finančni plan v porastu zaposlenih v večini podjetij, medtem ko se storilnost ne veča v skladu s tem, temveč je — preračunano na enega zaposlenega — v upadanju, Zato morajo podjetja temeljito pregledati svoj položaj in ugotoviti vzroke, zaradi katerih se storilnost ne veča,
V razpravi so tudi predlagali, da bi podobne konference ne bile samo dvakrat letno, temveč po potrebi vsak mesec, ker se je pokazalo, da so zelo koristne, kajti skupnemu pregledu dela ne morejo uiti pomanjkljivosti, ki jih morda drugače ne vidimo.
Jule
NOV OBRAT industrije gradbenega materiala so začeli gradit1, v Pulju. Ta obrat bo imel pro7vo-no zmogl.i vost 19 tisoč ton betonskih izdelkov lelno, vrednost letne prctzvodnje pa bo znašala približno 100 nvTuonov dinarjev. Zaradi uporabe sodobne mehanizacije bo v njem delalo le 25 delavcev.
V UMAGU GRADIJO najsodobnejšo cementarno, ki bo začela obratovati že pr hodnje leto. Tovarna bo izdelovala cement iz surov'n. ki jih pridobivajo v neposredni bližini Umaga. Letna zmogljivost cementarne bo znašala 120 tisoč ton cementa. Opremo za to cementarno bodo v glavnem izdelalo domače tovarne.
NOVA TOVARNA ZA PREDELAVO SADJA IN MESA je začela obratovati v Negotinu. V tej tovarn bodo pro'Kvajali več vrst mesni h n sadn',h lionserv. po katerih ie na tržišču ve* ko povpraševanje.
VELIK PORAST TURISTlCNK-GA PROMETA V SLOVENIJI smo zabele": !i v prv h seclm h mesec h letošnjega leta. V ča.;u m?:l 1. januarjem 'in 31. .iuViem .ie b lo namreč 846.929 nočni n. se pravti za 27 odstotkov več kol l;nv v istem časovnem razdobju. Promet tujih turistov se je povečal za i odstotke. Z modernizacijo gorske cesle čez Vrš č se je promet lir, h turistov v dol1 ni Soče povečal kar za 02 odstotkov.
jev niti na športnem in kulturnem področju ni všeč. V svoji šovinistični zalelelosti vztrajajo na iredentističnih 'pozicijah in na vse pretege zastrupljajo in minirajo napore za zbliževanje. Se nam je v živem spominu ne-športni izpad nekega boksarskega šovinista, ki je celo preprečil medsebojne športne nastope, te I dni pa je obmejna italijanska'policija kol: organ oblasti preprečila gostovanje naše kulturne skupine iz Kopra v Gradiški ob Soči.
V soboto, dne !). avgusta zvečer je 5000 ljudi v Gradiški ob Soči zaman čakalo na napovedane izvajalce kulturno-zabavnega programa — pevskih in baletnih točk — iz Kopra. Po predhodnem dogovoru s prireditvenim odborom v Gradiški ob Soči so kulturni delavci organizirali izlet koprskih pevcev in baletne grupe na lo prireditev, kjer bi izvajali samostojen program. Vseh udeležencev je bilo okrog šestdeset in so potovali s posebnim avtobusom. Okrog 40 jih je imelo redne propustnice Videmskega sporazuma, medtem ko so naše oblasti ostalim dvajsetim izdale dvodnevna začasna dovoljenja za prehod meje, kot jih za take primere prav tako predvideva Videmski sporazum.
Toda ko so pevci, na Škofijah ■ prekoračili okrog IG. ure obmejni blok, so jih na oni strani že čakali — to se pravi., obmejni italijanski organi so že bili pripravljeni na njihov prihod, kar je bilo razvidno iz pozdravnih besed. Vsem so pobrali dokumente, nato pa se je začelo telefoniranje in konferiranje med obmejno postajo in Trstom. To je trajalo nad dve uri, dokler niso končno sporočili odločitev, da smejo tisti z rednimi propustni-cami nadaljevati pot, medtem ko se morajo tisti z začasnimi vrniti nazaj. Ko so jim pevci povedali, da se ne morejo deliti in da se morajo v tem primeru pač vsi vrniti, je nastalo še pol ure telefonskega posvetovanja, brezuspešnega seveda. Nekomu je pač bilo do tega, da pevci ne nastopijo na prireditvi v Gradiški.
Nekdo ali nekateri, ki jim ni. všeč niti kulturno zbliževanje med našima dvema obmejnima področjema in s tem seveda med našima državama, so sicer preprečili kulturni nastop naših ■pevcev in baletne grupe v Gradiški, -in se zaradi tega. »uspeha« morda tudi veselo zarezali v pest. Toda kaj so dosegli? Prizadel', naše kulturnike? Seveda, nekoliko jim je bilo že žal — ne zaradi njih samih, kolikor zaradi gostoljubnih. prebivalcev Gradiške. pri. katerih so že gostovali, nekateri izmed, njih. Zamislite pr. si jezo in ogorčenje pet tisočglave množice v Gradiški, ko je zaman čakala na napovedani program in so ji končno sporočili, da nastopajočih ne bo, ker so jih na bloku zavrnili karabinjerji,..
ur premirji
Po osmih kolih hudih bojev so si udeleženci IV. medconskega šahovskega turnirja v Portorožu privoščili prost dan. Vrata Ljudskega doma so ostala v ponedeljek zaprta. Na črnobelem bojišču je zavladalo štiriindvajset-urno premirje.
Prireditveni odbor turnirja je 1o priložnost izkoristil, da pokaže tujim gostom del naše ožje domovine. Priredil je enodnevni izlet v Postojno, Predjamo in slovečo kobilarno v Lipici za vse udeležence turnirja, njihove svojce, sekundante in novinarje. Ze pred odhodom iz Portoroža so bili vsi izletniki zelo dobro razpoloženi, obče veselje pa se je vse do večera stopnjevalo ob kozarcu dobre domače kapljice, ki jc uspešno prispevala k medsebojnemu sporazumevanju in navezovanju posled se ljudem prileže, da po-prijateljskih stikov vsevprek, Na-gledajo tudi malce iz dvorane in
TURISTIČNA
koaierencG
V PORTOROŽU
Turistična zveza Slovenije je izrabila priložnost in je za novinarje, zbrane v Portorožu zaradi poročanja o poteku Medconskega šahovskega turnirja, priredila v četrtek tiskovno konferenco. Sekretar za inozemski turizem dr. Mitja Goreč je zbranim domačim in inozemskim novinarjem komentiral 2 barvna filma (o naravnih lepotah in zgodovinskih znamenitostih Jugoslavije in Slovenije) ter odgovarjal na vprašanja. Zbranim novinarjem je predstavil tudi zastopnike avtoturi-stičnega podjetja »SAP-Turiist-biro« iz Ljubljane, ki so povabili navzoče novinarje na poseben izlet "iz Portoroža na Krvavec; izlet bo v začetku septembra. Dr. Goreč jc sporočil, da vabi novinarje na izlet tudi potovalni urad »Putnik Slovenija«. Tudi ta izlet bo v začetku septembra in sicer na Bled in Bohinj. Oba izleta bosta potekla v znamenju po svetu že dobro znane turistične atrakcije naše domovine, namreč da se turist, lahko v razmaku le nekaj ur koplje v toplem Jadranu in uživa prekrasen razgled z alpskih vrhov.
V' imenu navzočih inozemskih turistov se je za predvajana filma. obrazložitev in druge informacije zahvalil dopisnik lista »New statesman and nation«, g. Harold Lommer. Izrazil je navdušenje vseh tujih dopisni-kovkov nad lepoto naših krajev in nad številnimi ugodnimi pogoji ter je izrazil prepričanje v nadaljnji še uspešnejši razmah turizma v naši državi. Osebno se je posebej zanimal za izgradnjo •Jadranske magistrate, ki bo po njegovem mnenju odprla turistom edinstveno prometno zvezo, ker '-.o povezala in sploh napravila dostopne večjemu številu turistov najlepšo kraje sveta.
Po končanem razgovoru so bili novinarji povabljeni na zakusko, katero je priredila Turistična zveza Slovenije v turnirskem bifeju,	Julc
m^Lwm
se sprostijo. Lep spored izleta pa je vsakogar navdušil, tako da so se mu odrekli samo tisti velemojstri in mojstri, ki so se imeli srečati v prihodnjem spopadu s svojimi najhujšimi nasprotniki.
V Postojno sta potegnila izletnike dva udobna Slavnikova avtobusa. Tu so si ogledali stari in novi clel jame, zraven pa še Črno jamo in Pivko jamo. Na dolgi poti skozi vse štiri jame so neprenehoma presenečeni obstajali pred lepotami, ki jih je v dolgih tisočletjih ustvarila narava in jih nakopičila v našem pravljičnem kraškem podzemnem svetu.
Direktor jame tovariš Garza-rolli, ki je goste ves čas spremljal iti jih opozarjal na jamske zanimivosti, je po končanem obisku povabil vse skupaj v Jamsko restavracijo na kosilo, ki se ga je med drugim udeležil tudi predsednik postojnske občine tovariš Jože Baša. Ob tej priložnosti je direktor Jame seznanil vse navzoče z najzanimivejšimi dogodki iz zgodovine našega podzemlja in jim zaželel, da bi iz Postojne odnesli najlepše vtise. Nato je v imenu šahistov sprego-
Oblsk v jami je potekel v vedrem in prijateljskem razpoloženju vseh udeležencev izleta. Posebno prisrčno vzdušje je zajelo vso dvorano jamske restavracije po prijaznih besedah direktorja Garzarollija in toplem pozdravu vodje sovjetskih šahistov Av-ramova. Na sliki predstavniki šahistov v družbi predsednika postojnske obč ne in članov prireditvenega odbora turnivja. Vsem gostom so ob tej priložnosti dekleta pripela lepe šopke s slovensko trobojnico
miu
, i" i -
V jam' so gosti doživeli" marsikatero presenečenje. Mednarodni mojster Sherwin in njegova žena se kar nista mogla odtrgati od prelepih kapnikov. Na sliki ju vtldimo v družbi direktorja jame
80 TISOČ TON JABOLK VEC KOT LANI. Letos bomo pr delal kak'h ].;',! "io ton jabolk ali približno ¿0.000 ton več kot lani, ¿lasi i bo dober pn'delete jabolte v Slo-venlj . ker bo za kale h 00 odstotkov večjr od lanskoletnega.
91.43 STOTA PŠENICE NA I-IA so pr'delal na kmet ijskem posestvu »V- nkovci«. Turi na drugih posestvih v Srbiji, kjer so po najnovejših agrotehničnih metodah sejalr ' n obdeloval/, italijanske sorte p.štn ce. so bil.' doseženi nadpovprečni hektarski donosi. Velik " peli so dosegli tudi na kmetij-. ':"m posestvu v Radvanju pr Mariboru. lcjer je znašal pridelek G!) metrskih stolov na hektar.
STISNJENI PREMOČ V VREČICAH je i""., proizvod Scn.1sko-re->-ivs.k'.h rudni kov rjpvcga promo-■ i. To ie ^nlo:r:ki i-rilcel. katerega Hlogram da n(H> kilorj toplote. Briket boio proclafall v vt'f*o C"h no r> le: tic.io stale -'t rt nnr.iev. "•Usnjen: oremo« rad gor', ne pu-penr-in, r, It« m zadn •<•>••■> rta "••"■n K nr. v lončen/h pečeh tudi dalj časa
\\ M m
amp
■M'?
' " Slf
I ml:
piil..


Donskl kezak. To me si je zaslužil v L pic. sovjetski velemojster Aver-baeh s svo.i m g bčnim skokom na cslokrkiicga lipcanca. Njegovemu zgledu so sled ti radevolje tudi drugi mojstri, nekateri bolj, drugi pa spet manj spretno. Vendar so vsi še kar precej trdno obsedeli v sedlu
voril vodja sovjetskih šahistov Avramov, ki se je Postojnčanom zahvalil za res lep sprejem in za gostoljubnost, ki jo uživajo udeleženci turnirja, kjerkoli se pojavijo. Nato so se odpeljali ogledat še zatočišče uporniškega viteza Erazma — Predjamski grad.
V Lipici so gostom najprej pokazali kratek spored umetne jahalne šole. Lepe živali so vzbudile občo pozornost in nekateri se kar niso mogli odtrgati od njih. Najbolj navdušeni mojstri in velemojstri so celo zlezli v sedla in pokazali, da se razumejo tudi na prave konje.
Višek pa je doseglo veselo razpoloženje po končanem ogledu kobilarne na vrtu restavracije. Teran je kmalu razvezal jezike, tako da so nekateri celo ugotovili, da jih govorijo več kot so prej mislili. Ob poskočnih zvokih so se nato mojstri zavrteli na plesišču in tako zaključili prijeten dan počitka.
Na slikoviti Banjški planoti nad Kanalom ob Soči so štiri dni taborili jamarji postojnskega Društva za raziskovanje jam »Luka Čeč«, ki so raziskovali doslej znano najgloblje brezno v Sloveniji — »Jazben«. Vaščani bilžnje-ga naselja Kanalski Vrh, ki vedo povedati dolge pravljice o tem breznu, iz katerega naj bi hodil uganjat svoje hudobije sam zlo-dej, so skoraj dan in noč opazovali jamarje, oblečene v blatne platnene obleke in z vojaškimi šlemi na glavah. Med jamarji je bilo največ mladih ljudi iz Postojne, Prestranka, Divače, Logatca in Ljubljane ter jamarji iz najmlajše sekcije iz Kopra. Vodil pa jih je znani izkušeni jamar in sodclavec Akademije znanosti in
Skoraj tri sto stopn C, k; vodijo Iz Pivke jame na prosto, pa je bilo za vsakega več kot dovolj. Tudi sovjetski velemojster Petrosjan je pri tem pokazal, da je za šahovsko desko mnogo bolj llzdržljiv. Približno na pol poti je omagal, sedel na stopnico in vzdihnil ¡»Prekinjeno!« Naposled pa je bilo tudi to za njimi in nikomur ni bilo žal za trud, saj morda večina ne bodo imeli več priložnosti spet tako hitro priti v naše kraje. Pri izhodu iz jame sta že čakala oba avtobusa n pa za vsakega šilcc sli-vovke »proti prehladu«
Simpatlčn' filipinski mednarodni mojster Cardosso je opazil, da ima strežno osebje dela čez glavo. Nič ni dolgo pomlšljal: zavihal je rokave in se spravil nad steklenice tli kozarce
Za. konec pa še lahkih nog naokrog. V Lipici jc vse minila utrujenost. Ob poskočnih zvokih so mojstri zasukali pete In kar niso mogli zapustiti tega prijaznega kraja, čeprav so jih čakali naslednji dan spet liudl boji. Z najlepšimi vtisi so se nato poslovili od svoji h gost teljev in se napotili po štirilndvajseturnem premirju spet na bojišče
V«'-V. : I''-'
IMS
'••¿vMv■.-'iii '' v vic'-'S X ' ' * ' - * ■ " ':1' vv.i'l.'i'-ufiil^c"^:

¿lili


'iiliC,-'1'!;'
iS 1 -a
1.-1'
. . v
i to*H
ii:

m
^mmš ■ IISC-;: .■<""

m
m,
umetnosti iz Ljubljane Ivan Mi-cliler.
Skozi ozko žrelo so se v brezno najprej spustili člani tehnične ekipe, ki je pod vodstvom Zmaga Želeta iz Prestranka napeljala lestve, telefon ter spravila v globino ostalo raziskovalno opremo. Za njimi so šle ekipe, ki so ostale na posameznih mestih brezna, na relejnih postajah. Te so skrbele za spravljanje materiala skozi ozke rove ter za varnost raziskovalcev. Nazadnje pa je odšla v brezno znanstvena ekipa, ki so jo sestavljali profesor France Hribar kot vodja, hidrolog Pavle Štefančič in geolog Peter Habič. Ti so merili brezno, temperaturo zraka in vode ter zbirali druge geološke, morfološke in hidrološke podatke. Za varnost raziskovalcev pa je skrbel tudi vremeno-slovec prof. Pučnik iz Ljubljane, ki je s sprejemno-oddajno postajo in s pomočjo radioamaterjev iz Kopra zbiral in računal vremenske podatke. Ce bi računi pokazali verjetnost večjega deževja, bi se jamarji morali umakniti, sicer bi jih zalila skozi številne požiralnike vdirajoča voda.
Brezno »Jazben«, ki se pravzaprav sestoji iz dvanajstih večjih in manjših brezen, povezanih z rovi, ter 400 m dolge poševno padajoče galerije, je bilo nekdaj vodni požiralnik. Vanj so se stekale vode iz bližnjih hribov Kolka in Kuka. Toda voda si je sčasoma poiskala tudi druge poti v razpokanem kraškem svetu, zato je danes zgornji del brezna skoraj popolnoma suh. Le v spodnjem delu se skozi rove, jezerca in tesno galerijo pretaka voda, ki se zgublja v ozki, človeku nedostopni razpoki. Od tu se po neznani poti verjetno odteka v bližnjo Sočo. Če je to res, bo v prihodnjih dneh pokazala posebna barva, ki so jo spustili v tekočo vodo na dnu brezna.
Delo jamarjev, ki so uspešno opravili svoj največji podvig, smo spremljali tudi novinarji. Na lastni koži smo se prepričali, da je to garanje, o kakršnem se večini ljudi niti ne sanja. V mrazu, do kože premočeni, smo plezali po majavih žičnih lestvah, se prerivali skozi tesne rove, ki so ustvarjeni Ie za vitke ljudi in tu pa tam so nam vodni curki zalivali vratove. Zaradi premočenosti in mraza smo se včasih tresli kakor šibe na vodi, odrgnine pa smo imeli po vseh izpostavljenih delih telesa. Pa vendar ni po končani akcij i nihče dobil niti nahoda in vsem se je koža kmalu zacelila. To dokazuje — vsaj tako trdijo jamarji, — da je zrak v podzemlju popolnoma sterilen. Edino, kar smo čutili, je bila silna utrujenost in zaspanost, kajti v breznu smo bili nad 40 ur. Razumljivo je, da smo pri vsem tem občudovali pogumne jamarje, ki so s skromno opremo in pičlimi sredstvi izvedli to, doslej največjo jamarsko akcijo na Slovenskem.
Po končani odpravi smo bili vsi veseli. Zame, ki nisem bil še nikoli v breznu, pa je bil to še poseben doživljaj. Hvaležen sem novim prijateljem jamarjev, posebno še Petru Habiču (vodji predvidene odprave v brezno na Triglavskem ledeniku), ki mi je odprl pot v svet divjega podzemlja. Z njim sva se prerinila skozi ozke razpoke, drseč po ledjih ali pa po trebuhu ter plezaje po blatnih tesnih kaminih prav do tiste ozke razpoke na dnu brezna, skozi katere lahko prodre le še voda, ki v lahko topljivem apnenčastem svetu ne pozna ovir.
BOGDAN TOME
Rožno olje na Koprskem
Znano je. da pretežni del ravninskega obalnega pasu boluje predvsem zaradi preobilice slane talne vode in zaradi velikega pomanjkanja padavin. Prav na tem področju dela Vodna skupnost, ki meliorira, urejuje vodotoke in hudournike in gradi namakalne sisteme na področju Badaševice, Rižane, Ankarana in Semedele. Osnovni namen pa je sistematična ureditev vodnega režima na približno 3312 ha. Predvideno je, da bodo delali na regulaciji Rižane in Badaševice ter pri graditvi namakalnih sistemov celotnega koprskega bazena do vključno leta 1959. Za ta dela pa je potrebno, ne da bi upoštevali regres za namakalne naprave, približno 504,696.000 dinarjev. Tako bodo samo letos investirali 215 milijonov dinarjev. V skladu s perspektivnim načrtom za razvoj kmetijstva pa je predvideno, da bodo na obalnem področju opravljene vse regulacije, melioracije in zgrajeni namakalni sistemi do vključno leta 1963.
Po sedanjih cenah kmetijskih pridelkov se bo povečal dohodek na 3312 ha ocl sedanjih 317 milijonov, na milijardo 542 milijonov dinarjev.
Čeprav nam te številke zelo nazorno kažejo, kako bogato se bodo obrestovala v ta dela investirana družbena sredstva, se prav v koprskem bazenu opaža, da bi bili rezultati lahko mnogo večji, če ne bi bilo zemljišče tako razdrobljeno.
Kako velikega pomena je namakanje nam nazorno pokaže sledeč primer. Trenutno dosegajo na področjih, kjer bi bilo potrebno namakanje, povprečno 95,724 dinarjev bruto dohodka na hektar, Po melioracijah predvidevajo, da bodo brez namakanja dosegli 267.53.3 dinarjev bruto dohodka, z namakanjem pa celo 475.702 dinarja na hektar.
Precejšen problem je pomanjkanje vode za namakanje. Riža-na daje v sušni dobi lahko največ 80 litrov vode v sekundi, kar zadostuje za namakanje 600 do 800 ha. Potrebe pa so precej večje. Za namakanje zemljišč ob Škocianskem zalivu in polovice področja Badaševice oziroma Vansranelske doline, ki meri 1300 ha. pa bi potrebovali še 50 do 70 litrov vode na sekundo. Zaradi pomanjkanja vode bodo začeli z gradnio akumulacijskih bazenov, ki bodo dajali zadostne količine vode. vendar jo bo treba tudi po tem zelo racionalno uporabljati.
MESEČNO POROČILO Mestne hranilnice Izola-Koper za avgust 1958
Hranilne "lo«e: 3*> 757 ??o rt n aV za 6.542.930 din večje kakor 1. I. 1958.
Tekoči račun: 3 703.33G din Cz a 1,285.158 d n večji kakor 1. I. 1958).
Računi stanovanjskih naiemnin: dvanajst mili jonov 420.0C8 din.
Bančn: kredt: 14.821.807 din (za 11 milijonov 24.742 din maniš kot 1, I. 1958).
Potrošniška posoiila- 42.273.124 din (za 5,794.982 din manjša kot 1. I. 1958).
Druga posojla: 12.G18.G89 din (za G milijonov GG1.0G0 din večja kakor 1. I, 1953).
Kljub letnim dopustom je dotok hra-n ln:h vlog v enakomernem porastu kot v prejšnjih mesecih.
Letošnja izredna suša v maju je pokazala, da je mogoče z namakanjem doseči zelo lepe uspehe.
Pridelek jagod na nenamaka-nem zemljišču je bil 75 kg na ar, na namakanem pa 250 kg; vrednost proizvodov na nenamaka-nem je 7500 dinarjev, na namakanem pa 25.000 dinarjev, torej 17.500 večja
Podobno je s pridelkom krompirja, ki znaša 150 kg na nena-makanem aru, 500 kg na namakanem aru.
Pri krompirju in jagodah se je torej po enem štiriurnem namakanju povečal pridelek za 333%>. Ce pogledamo stroške namakanja, ki so samo 60 dinarjev na uro oziroma 1500 na ha, potem vidimo, kako se to izplača.
Tudi kmetje posamezniki spo-
V RODIKU BODO GRADILI NOVO POT
Rodičani že več let snujejo načrt, da bi zgradili v vasi novo pot. Sedanja je namreč zelo slaba in strma, zato nameravajo speljati po položnejšem terenu. S tem bi odpadla tudi nevarnost nesreč zaradi slabih zidov tik ob poti. Krajevni odbor je že začel priprave za odkup parcel. O tem so razpravljali tudi na nedavni seji krajevnega odbora. Na isti seji je krajevni odbor sklenil pomagati mladini pri gradnji cementne plošče za plesišče na prostem. Morda se bo to zdelo komu nekoliko čudno, vendar je treba povedati, da je rodiška mladina zelo delavna. Je torej popolnoma prav, da se jo je spomnil tudi krajevni odbor, -er
znavajo pomen namakanja. Sve-1-tislav Jovičič iz Bertokov in Jože Kocjančič iz Prad sta po enkratnem dodatku okrog 45 mm vode povečala pridelek krompirja za 300 kg. Podobno je s pridelkom zelja in drugih kultur.
S. C.
KNJIŽNA ZBIRKA »KMEČKE KNJIGE« ZA 1959
Knjižna zbirka »Kmečke knjige« izhaja že sedem let in je pri naročnikih zelo priljubljena, Letos jc bila reorganizirana z namenom, da se še bolj približa našemu podeželju in se še bolj razširi. Združena je bila s Kmečkim glasom, čigar naročniki imajo poseben popust pri naročnini, Naročn.ki bodo letos v decembru dobil; v knjižni zbirki 1959 priljubljeni Koledar Kmečke knjige za 1959, zgodovinsko povest Oskarja Hudalesa Vrnitev v življenje in pet strokovnih knjižic, katerih vsaka bo imela po 4o strani.
Strokovne knjižice bo mogel vsak naročnik izbrati izmed naslednjih:
I.	Krompir, 2, Jagodičevje, 3, K.sa-nje (siliranje) krme, 4, Gojenje in oskrba posevkov, 5. Travn.ki m pašniki — naša največja rezerva, G. Pitanje živine (telet, baby beef in živine od prvega leta dalje), 7. Kolo-barjenje in vaški kolobar, 8. Pitanje bekonov in pršularjev, 9, Gojenje hibridne koruze, 10. Sodobni vinograd,
II.	Sodobni sadovnjak, 12. Mleko,
Za naročnike Kmečkega glasu je
cena zbirke (torej koledarja, povesti in petih strokovnih knjižic) 240 din, za nenaročnike pa 300 din. Kdor bi želel dobitii še več strokovnih knjižic poleg petih, ki jih dobi v knjižni zbirki, dobi lahko nadaljnje po 100 dinarjev izvod.
Za zbiranje naročnikov so se zavezale okrajne zadružne zveze in kmetijske zadruge, ki bodo poskušale dobiti čimveč naročnikov, mnoge med njimi so pa naročile zbirke za vse svoje člane. Vse tiste, ki se na zbirko še niso naročili, pa opozarjamo na njo ter jih vabimo, da se nanjo naročijo pri svoji kmetijski zadrugi aU pa neposredno pri Založbi »Kmečka knjiga« v Ljubljani, Miklošičeva 4.
Z izsušitvijo bivšega Škocjanskega zaliva vzhodno in severovzhodno ocl Kopra se bo povečala kopnina Slovenije za nekoliko več kot 250 hektarov. To ozemlje je že od lani oddeljeno z nasipom od preostalega Koprskega zaliva in tik za njim tudi že zasuto z blatom in peskom, ki ga dviga pri poglabljanju bodočega tovornega pristanišča z morskega clna bager »Peter Klepec«.
Na tem tako pridobljenem ozemlju so nameravali prvotno urediti velike nasade povrtnin in drugih podobnih kultur, v zadnjem času se je pa pojavil dosti zanimivejši predlog: porabili naj bi ga za velikanske nasade vrtnic in drugih dišavnih cvetlic, ki pa ne bi bile namenjene cvetličarnam za prodajo, marveč predelane v — dišave. Predlog za to je dala piranska tovarna mila in drugih kemičnih izdelkov, ki je sklenila razširiti svojo dejavnost na področje, ki je bilo doslej pri nas skrajno zanemarjeno, bi nam pa moglo donašati lepe dobičke: na pridobivanje rožnega olja in parfumov.
Strokovni elaborat za to in pridobivanje potrebnih surovin je izdelal znani strokovnjak, agro-biolog koprske Vodne skupnosti dr. Ante Rozwadowski. Z analizami je dokazal, da bi bilo za razsolitev osušenega ozemlja v vrtnarske namene potrebnih precej let, medtem ko bi mogli saditi vrtnice in še nekatere druge cvetlice po dnu bivšega morja že v najkrajšem času. Razen tega bi potrebovali za obdelovanje tal v poljedelske in vrtnarske namene 60 odstotkov več delovne sile kot pri gojitvi cvetlic. Na 230 hektarih površine bi bile delavske

(Nadaljevanje s 1. strani)
nimi in potrošnimi organizacijami
kmetijskih pridelkov.
Sveti pri ljudskih odborih morajo preko zborov volivcev določeno zadolžiti posamezne delavce na teh področjih za izvajanje plana kmetijske proizvodnje in plana blagovnega prometa. S tem bo doseženo, da bodo vsi delavci v kmetijski proizvodnji in v blagovnem prometu podrobno seznanjeni s konkretnimi nalogami družbenega in perspektivnega plana na tem področju in tako kar najbolj mogoče mobilizirani za njuno uspešno izvajanje.
Med pomembnejšimi sklepi posvetovanja je nadalje izdelava predloga o razvoju predelovalne prehranske industrije, o katerem bosta nato v začetku prihodnjega leta razpravljala sveta za kmetijstvo in blagovni promet OLO. Predlog naj nakaže potrebe po povečanju obstoječih kapacitet ali uvedbi morebitnih novih obratov.
Okrajna zadružna zveza je bila na posvetovanju po svoji liniji zadolžena za izdelavo elaborata o proizvodnih stroških za posamezne kulture na podlagi različnih pogojev: pri običajni obdelavi zemlje, pri namakanju, v raznih letnih časih in za posamezna področja glede na podnebje, sestavo zemlje in podobno. Pregled mora
na odkupno postajo
biti gotov do konca letošnjega septembra, prediskutiran in potrjen pa mora biti od proizvajalnih kmetijskih organizacij. Imel bo odločilno vlogo pri sklepanju pogodb med proizvajalnimi kmetijskimi organizacijami in odkupo-valci.
Okrajna zadružna zveza, kmetijske poslovne zveze in občinski ljudski odbori morajo konkretno usmerjati kmetijske proizvajalne organizacije na rajonizacijo in sklepanje dolgoročnih zvez z odkupnimi podjetji, s čemer bo zagotovljena primerna količina tržnih viškov, ki jih zdaj odločno primanjkuje.
Sklepi nadalje predvidevajo izboljšanje in okrepitev semenske službe, s čemer bo zagotovljena uvedba čistih sort najrazličnejših kmetijskih pridelkov. Predvidevajo tudi ukrepe za zatiranje raznih rastlinskih bolezni. Dan je bil predlog, naj se fitopatološka služba iorepusti okrajnemu zavodu za pospeševanje kmetijstva. Pri skrbi za dozorele pridelke naj se ta služba loči in posebej obravnava blago za prodajo na notranjem trgu, posebej pa za izvoz. Do konca septembra je treba tudi izdati predpise o izvajanju zakona o vinu.
Posebej so na posvetovanju obravnavali vprašanje kmetijskih inšpektorjev, ki posebno pri občinskih ljudskih odborih niso našli pravega mesta in dela ter se spremenili v upravne referente. Predvsem bodo morali v prihodnje usmeriti svoje delo v izvajanje doslednega nadzorstva nad raznimi odloki in ukrepi oblastvenih organov za izboljšanje in napredek kmetijstva. Obvezna obdelava zemljišč, obvezno izvajanje fitosanitarnih ukrepov in podobno so nekatera izmed teh vprašanj.
Glede na postavljene plane je treba ugotoviti ekonomsko upravičenost obstoja posameznih kmetijskih zadrug in njihovo morebitno komasacijo. To naj bi opravila OZZ do konca tega leta.
Posvetovanje je priporočilo pospešeno uvajanje naprednih oblik kooperacije v kmetijstvu in je zadolžilo v tem smislu aktive komunistov v kmetijskih zadrugah, zadružnih poslovnih zvezah in ljudskih odborih. Okrepiti je tre-
ba delo in strojni park zadružnega servisa za mehanizacijo in strojnih odsekov pri kmetijskih zadrugah. Strojni park mora postati osnovni materialni einitelj za dosego večje kmetijske proizvodnje prav v povezavi z najširšo uvedbo kooperativnih odnosov.
OZZ in ZKP naj izdelata pregled učinka v kmetijstvo vloženih družbenih sredstev. Ta učinek bi se moral pokazati v večjih blagovnih fondih kmetijskih pridelkov za domači in tuji trg.
Kmetijske organizacije morajo zaostriti prevzem blaga od zasebnih proizvajalcev glede na kakovost, asortiment in zrelost pridelkov. Treba bi bilo doseči, da blago embalira že proizvajalec.
Odločilnega pomena za pravilno odkupno politiko je podrobna in točna analiza proizvodnih stroškov, na podlagi katerih naj kmetijske zadruge priznavajo odkupne cene. Pri tem je treba paziti na vskladitev odkupne politike med posameznimi, posebno še sosednimi kmetijskimi zadrugami.
Posvetovanje je obravnavalo tudi odkup letošnjega pridelka sadja in posebno grozdja ter promet z alkoholnimi pijačami. Dalje so bile napotene kmetijske zadruge na sklepanje preliminarnih pogodb za dobavo kmetijskih pridelkov zlasti večjim potrošnim središčem najprej v svojem okraju, nato pa še drugod v republiki in državi. S tem bi bili izločeni številni posredovalci, ki dražijo blago. Če je le mogoče, naj zadruge in posestva popolnoma samostojno nastopajo na trgu. Zadolžili so poslovne zveze, da do konca septembra izdelajo pregled, koliko in katere zadruge so že sposobne samostojno nastopali na tržišču. Kmetijske zadruge bodo lahko zelo učinkovito intervenirale na trgu, če bodo tudi trgovski mreži, s katero so v poslovnem stiku, limitirale maloprodajne cene svojih kmetijskih pridelkov.
Maloprodajna mreža naj bi žc začela z akcijo preskrbovanja potrošnikov z zimnico, to je, z zimsko zalogo potrebnih kmetijskih pridelkov — krompirja, jabolk, čebule, zelja itd.
Posebno pozornost so udeleženci posvetovanja posvetili kadrom, ki delajo v kmetijski proizvodnji,
mezde pri pridelovanju vrtnin približno 12,000.000 dinarjev, pri gojitvi cvetlic pa samo približno 7,240,000 dinarjev na leto. Mnogo večji bi pa bil seveda tudi dohodek od vsakega zasajenega hektara.
Za gojitev rastlin, ki bi dajale piranski tovarni mila surovine za rožno olje in druge dragoceno dišave, bi po izdelanem načrtu porabili 230 hektarov površin. Same plemenite dišavne vrtnice, ki bi dajale rožno olje, bi zavzemale okoli 100 hektarov, pocl njimi bi pa izkoriščali tla še za gojitev hiacint, narcis, šmarnic, lilij, fre-zij in še nekaterih drugih dišavnih cvetlic, ki dajejo esence za parfume. Na okoli 40 hektarih bi zasadili pravi jasmin, prav tako 40 hektarov bi zavzeli nasadi španskega bezga, ostale hektare pa nasadi kozjega grma. Zadnjih 10 od 230 hektarov površine bivšega Škocjanskega morskega zaliva bi pa posadili z več vrstami zimzelenih ekvaliptov, ki bi nasade ščitili pred hladnejšimi severnimi vetrovi, dajali pa tudi sami surovino za izdelovanje evkaliptovega olja. Razen tega bi obrobljali velike gredice vrtnic in drugih cvetlic še nasadi sivke ali lavendla.
Z gojitvijo takih množin vrtnic in ostalih navedenih dišavnih cvetlic bi dobili zadostne količine surovin za"veliko proizvodnjo rožnega olja in ostalih parfumov, ki so na svetovnem trgu izredno visoko cenjeni in plačevanj. Ureditev nasadov bi stala v celoti po sedanjih cenah okoli 230,000.000 dinarjev, cvetlice pa bi dale že v prvem letu polnega pridelka okoli 260,000.000 dinarjev dohodka. O rentabilnosti zato ne more biti dvoma. Nasprotno, nasadi bi postali velik nov vir dohodkov koprskega okraja.
Upati smemo, da se bo le našel potrebni kredit za pričetek proizvodnje rožnega olja in drugih parfumov v piranski tovarni ter za ureditev velikih cvetličnih nasadov pri Kopru. Trenutno je pa najvažnejše to, da se omogoči ureditev poskusnega nasada na zdaj poljedelsko še neizkoriščenem ozemlju za Fructusom in med cesto Koper—Škocjan. Koprska kmetijska zadruga, ki je lastnica tega ozemlja, ga je že dala brezplačno na razpolago za te namene. Če bo šlo vse kakor treba, bomo dobili s tem v do-glednom času nov dragocen pridobitni vir. obenem pa še privlačnost za domače in tuje turiste.
R. G.
zlasti pa še v odkupu. Skupno z OZZ in ZPZ naj bi Trgovinska zbornica proučila vprašanje strokovne šole za te kadre, ki naj izboljšajo promet s kmetijskimi pridelki.
Občinski ljudski odbori naj na podlagi poročil nadzorne tržne službe pogosteje obravnavajo trgovino s kmetijskimi pridelki. Prav tako naj se aktivi komunistov v ljudskih odborih, trgovinski zbornici in drugih organizacijah podrobno pozanimajo in pogosteje obravnavajo delo organizacij, ki se ukvarjajo z odkupom in prodajo, predelavo in izvozom kmetijskih pridelkov.
Na posvetovanju so tudi predlagali ustanovitev preskrbovalne-ga podjetja s kmetijskimi pridelki v Kopru in bo v ta namen sklicano posvetovanje predstavnikov naših občin. V njegov sklop naj bi prišla hladilnica v Dekanih, oz. ona naj bi bila odskočna deska za formiranje podjetja.
Posebej so bili člani ZK napoteni na močnejše sodelovanje in pomoč pri delu organov družbenega upravljanja v trgovini. Postanejo naj najaktivnejši člani potrošniških svetov pri trgovinah, organov družbenega upravljanja v kmetijskih zadrugah, v podjetjih, ki se ukvarjajo s prometom in izvozom ter predelavo kmetijskih pridelkov. Vsi komunisti naj imajo nenehno na umu naloge v zvezi s procesom socialistične preobrazbe kmetijstva in dviganjem življenjske ravni naših delovnih ljudi. Konkretno to pomeni, nenehno delati za dvig blagovne proizvodnje ter boljšo in cenejšo preskrbo potrošnikov.
Sonce se je že nagnilo glolioko k zatonu. Na mirnem morju se je zableščala dolga svetla steza, ki je izginjala nekje neskončno daleč na obzorju. Nikjer oblačka na modrem nebu.
Biser, Hobotnica lin Lastovka — ribiške ladje izolskega podjetja Riba — so oživele. Ribiči so preizkusili agregate za nočni ribolov, obnovili zaloge goriva in vode ter pregledali naprave. Vkrcal sem se na Biser, da bi z njimi preživel noč na odprtem morju.
Težki Diesel je zahrumel, vijak je razpeml vodo pod krmo in že brziino iz zaliva. Pridružim se ribičem, ki se sprehajajo po krovu, medtem ko ka-petan Očasič varno vodi ladjo po široki sinji cesti. Med njimi ni starih morskih volkov, ki tako radi zabavajo
V	koprskem pristanišču so se znašle v nedeljo, 3. avgusta, tri popolnoma enake ladje, last treh podjetij. To se dogaja redko, ker ima običajno vsako brodarsko podjetje svoj tip ladij, ki ga vedno bolj razvija in izpopolnjuje. Bile so ladje: »Petfovac«, last ladijskega podjetja »Lovčen« iz Kotora, »Levan«, last »Lošinjske plovidbe« iz Malega Lošinja in »Sežana« (bivša »PB 33«), last »Obalne plovbe« Koper. Vsaka ladja ima 128 BRT, 55 NRT in 140 ton nosilnosti. Ladja »Petro-vac« je pripeljala 20 ton raznega blaga, »Levan« 140 ton pšenice, »Sežana« pa čaka na rekonstrukcijo.
Norveška — japonski vzor
V	mnogih stvareh se Japonska le stežka loči- od zakorenele tradicije. Se pred dvanajstimi leti na primer je bila v earstvu sonca prepovedana sleherna sindikalna dejavnost. In tako do leta 1946 tudi japonsko pomorstvo ni poznalo nobene zakonodaje glede delovnih odnosov pomorščakov. Tedaj pa se je položaj temeljito spremenil in zdaj snujejo Japonci moderno socialno zakonodajo, ki naj bi ustrezala vsem sodobnim potrebam in zahtevam. Pri proučevanju pomorskih zakonodaj najrazličnejših držav so se odločili za norveški način, ki se jim zdi med vsemi pomorskimi državami na svetu najmodernejši. Posebna japonska komisija se bo v kratkem na Norveškem do podrobnosti seznanila s tamošnjo socialno zakonodajo za pomorščake.
Brazilsko pomorstvo
V	tekočem poslovnem letu grozi »Brazilskemu Lloydu« občuten deficit blizu 1000 milijonov kruzeirosov, ker bodo njegovi dohodki predvidoma znašali komaj dve petini vseh stroškov, vladna subvencija pa bo krila le dobro osmino. V brazilskih pomorskih krogih so nad neugodnim položajem svoje vodilne pomorske družbe zelo vznemirjeni.
Poljaki so segli tudi daleč tja doli. Brazilska vlada je po vsej verjetnosti sprejela njihov predlog, da bo nabavo novih ladij plačala z bombažem, kavo in kovinskimi rudami, Tamošnja- pomorska družba Figueiredo S. A. je nedavno prevzela dva nova 5000-tonslca parnika, zgrajena v poljski ladjedelnici v Gdinji,
P/l »BIHAČ« je 19. avgusta odplula iz Splita za Kontinent.
P/l »DUBROVNIK« je 18. avgusta priplula na popravilo v Remontno ladjedelnico Splošne plovbe v Piranu.
M/l »GORENJSKA« je od 19. avgusta raztovarjala tovor na Reki, danes, 22, avgusta pa odplula za Sfax.
P/l »GORICA« je 6. avgusta odplula iz Houstona (ZDA) za Jugoslavijo in je 16. avgusta plula mimo Bermudov.
P/l »LJUBLJANA« je 19. avgusta priplula iz Ancone v Benetke.
M/l »MARTIN KRPAN« je 14. avgusta odplula z Reke za Aleksandrijo.
P/l »NERETVA« je 20. avgiista priplula iz Zelenike v Rotter-dam.
P/l »POI-IORJE« je 75. avgusta priplida v Ploče, kjer natovar-ja blago do 25. avgusta, ko bo odplula.
P/l »ROG« je 14. avgusta odplula iz Ploč za Rotterdam, kamor prispe 28. avgusta.
P/l »ZELENGORA« je 19. avgusta priplula iz ZDA na Reko, kjer raztovarja.

on
ra
znance in neznance z zgodbami iiz svojega žlivljenja. Sami mladi fantje so, razen kapitana šele po nekaj let. na morju. Najmlajši — Aldo Gruden jih ima dobrih dvajset, a je že kar dober ribič. Prišel je iz Lokev v Trnovskem gozdu. Tu sta še zgovorna Brica Pučinek in Erzetič ter Anhov-čan ZeV.nšek. Ladijski kvartet, ki od

-m
Krog je sklenjen
časa do časa poživi enolično vožnjo s prijetno pesmijo.
Ostali fantje so iz Gorenjske, Zasavja in drugih krajev Slovenije. Lahko jih imenujemo pionirje slovenskega ribištva, kajti prav ti s svojimi tovariši na drugih ladjah osvajajo nemirno modro polje iin postavljajo temelje našemu ribištvu. Vzljubili so svoj poklic. Morje jih je osvojilo.
Polagoma se spušča noč in obala tone za temno zaveso. V polmraku tipajo s svojimi svetlimi snopa svetilniki v Savudriji in na italijanski obali, kjer se Trst koplje v razkošnli luči. Prve ladje so že odvezale svoje čolne. Druga za drugo se prižigajo močne svetiljke /in kmalu je morje do obzorja posejano z njimi. Mi še vedno plujemo, saj našemu kapetanu ni treba poskušati na slepo srečo: la-
Z vsakim zajemom rasle tudi zadovoljstvo ribičev
dja ima sodobno ultrazvočno napravo —eltosondo — M. neutrudno prisluškuje globinam in išče plen.
Potekla je ura. Tedaj se na belem traku aparatu pojavijo temne pege. Kot bi trenil je posadka skupaj. Gledajo, ocenjujejo in se posvetujejo. Po kapitanov! sodbi smo naleteli na jato sardel, ki bi jlih moralo biti nekako pol vagona. Toda morje je prav tu plitvo in mreža se kaj lahko zaplete. Vendar je skušnjava prevelika. Odvc-žemo oba čolna in spustimo sidro.
Agregati zabrnijo in močni električ-n!i reflektorji razsvetijo temno gladi-
no. Navidez mrtvo morje kmalu oživi. Najprej se pojavijo drobni morski prebivalci, ki se igrajo v soju blešče-čeče luči. Skoraj pa so tu tudi dolge gibke iglice, igrive skočee ali morski lipani, skuše in druge rlibe. Sardele so globlje in svetloba jih bo privabila šele čez nekaj ur. Da so še vedno tu nam pove nezmotljiva elcosonda, ki zasleduje njihovo gibanje.
Posadka je odšla k počitku. Na krovu je ostala samo straža,, lal budno pazi, da bi ne prišlo kaj nepričakovanega in streže motorju agregata. Naslonim se na ograjo in opazujem. Na severozahodu se pojavijo grozeči blliski. Ko nevihta? Na tihem upam, da nas ne bo dosegla. In res, še pred polnočjo sc spet popolnoma zjasni. Na nebu bliščijo goste zvezde in medlo odsevajo v mirni vodi. Ležem še sam in zadremljcm.
Okrog treh me prebudijo glasovni na krovu. Zlezem s pograda in pripravim fotografski aparat. Oba čolna sta že tik ob ladji — privabila sta vse ribe skupaj in pravi lov sc bo zdaj zdaj začel.
Dvignemo sidro in poženemo motor. Kratko povelje kapitana in mreža začne drseti s krme v vodo. Ladja opiše krog okoli čolna, nato začnejo ribiči z motornim vitlom vleči vrv, da bi zadrgnlili mrežo. Do tu je šlo vse posreči in upamo da bo lov dober. Nenadoma pa se vitel upre. Samo nekaj hipov, vendar dovolj. Ribe, ki so začutile nevarnost, so našle luknjo. Ubirajo jo iz mreže spet v svobodo. Fantje hitijo, vlečejo z goIPmi rokami. Vsaka sekunda je dragocena in ni časa niti, da bi človek pošteno zaroban-tll.
Naposled je mreža zadrgnjena. Tisoč drobnih repov udarja po vodi. Zaman. Ni več rešlitve.
Treba je le še ribe spraviti na krov. Zajemajo jih z velikim sakom in stre-

— f®
> ^mr^

Trdo delo -je bilo dobro poplačano
Poročilo ekosonde iz globine. Na sliki se dobro vidi jata rib, ki jo kažejo temne pege med obema črtama. Gornja črta je morska gladina, spodnja pa dno.
sajo v ograjen prostor, kjer sc še nekaj časa borijo s smrtjo. Toda kmalu se vse pomiri. Lov je končan.
Zvezde ugašajo in na vzhodu se prebuja nov dan. Ladja počasi! pluje v svoj pristan. Ribiči zvijajo mrežo, sortirajo ribe in jih spravljajo v za-bojčke, ki se kopičijo v dolgo skladovnico na krovu. Obkrožajo nas beli galebi, ki so prišli z upanjem na dober zajrtk. Prhutajo po vodi :in se tepejo za odpadke.
Ko priplujemo v Izolo, je mesto že poltoncu. Na obali nas čaka gruča radovednežev. Tu so že tudi kamioni, ki bodo tiibe takoj odpeljali na trg ln v tovarne. Izkrcamo in zadovoljni ribiči se odpravijo k zasluženemu' počitku, saj jih zvečer spet čaka naporno delo. Vsako noč, dokler se na nebu spet ne pojavi mesec in razlije svoj srebrni sij po širnem morju. Iv
Obalna plovba Koper je te dni uvedla zanimivo turistično privlačnost: enodnevne izlete po morju z znano turistično motorno jadrnico »Burjo« iz Kopra v Izolo, Piran, Portorož, Poreč in nazaj (17. in 21. avgusta, cena v eno smer 600 din, povratna vozovnica 900 din), potem iz Kopra v Izolo, Piran, Portorož in Umag (18. in 22. avgusta, cena 400, povratna 600 din) ter še enodnevni izlet 19.
in 23. avgusta iz Kopra preko Izole, Pirana in Portoroža v Ro-vinj za ceno 800 din, povratna vozovnica 1100 din.
Razmeroma nizka prevozna cena in še poceni buffet na ladji, prekrasno vreme in pa čudoviti naravni okoliš sicer manj znane severozahodne istrske obale — vse to privablja na »Burjo« številne izletnike, ki so s potovanjem izredno zadovoljni.
Železniški projektivni biro v Ljubljani je svojčas po naročilu OLO Koper izdelal dvanajst variant železniške povezave med Kozino in Koprom. Izmed teh je železniška revizijska komisija izbrala le dve za nadaljnjo obdelavo. Za najugodnejšo je obveljala varianta proge iz Kopra do Kozine, ki ib bila dolga 37 km in bi elektrificirana veljala štiri milijarde din. Program s to varianto so izdelali v Ljubljani in ga nato poslali v revizijo na Generalno direkcijo Jugoslovanskih železnic v Beograd.
Tamkaj pa so poročevalci predlagali novo varianto te proge, ki naj ne bi šla po dolini Rižane in ob novi cesti Koper—Senožeče, kot je bilo sprva predlagano v omenjenem programu, marveč bi sc začela dvigati takoj iz Kopra in bo tekla mimo Kubeda. Ta nova trasa proge je kar za šest km krajša pri enakem vzponu kot prvotno predložena varianta, veljala pa bo približno celo milijardo dinarjev manj. Imela bo še to dobro stran, da bo povezovala
Pri tem ni šale. Poprijeti je treba z obema rokama
tiste kraje, ki so sicer oddaljeni od nove koprske ceste.
S tako občutno pocenitvijo projektirane železniške proge Kozina—Koper se je močno povečala možnost zgraditve tega za obalno področje našega okraja življenjsko važnega komunikacijskega živca že v začetku naslednje gospodarske petletke, to je takoj po letu 1961.
»DUBROVNIK« V PIRANSKI LADJEDELNICI
Minuli ponedeljek je priplula v Remontno ladjedelnico Splošne plovbe v Piranu njena P/l »Dubrovnik«, ki bo ostala v ladjedelnici okrog mesec dni v remontnem popravilu za pridobitev ponovne klasifikacije.
P/l »Dubrovnik« je bila zgrajena leta 1938, ima 5155 BRT in 9296 ton nosilnosti. Ladja je postala last »Splošne plovbe« na podlagi dekoncentracije preko-morske flote reške Jugolinije pred koncem leta 1955.
AVSTRIJSKA MLADINSKA DELEGACIJA V KOPRU
Iz Ljubljane je 14. avgusta prišla v Koper avstrijska mladinska delegacija, ki je bila gost okrajnega komiteja mladine. Čeprav je delegacija ostala v Kopru le nekaj ur, se je živo zanimala za delo mladinske organizacije v našem kraju. Predvsem jih je zanimalo ideološko politično delo. delo mladine v šolskih odborih, podjetjih in na kulturno prosvetnem področju. O vseh teh vprašanjih se je razvila živahna razprava, ki so jo dopolnjevali z izkušnjami iz dela avstrijske mladine.
Po končanem posvetovanju jim je okrajni komitet pripravil večerjo, nato pa so si gostje iz Avstrije ogledali zanimivosti Kopra. Ob tej priložnosti so se zanimali za gospodarski razvoj našega okraja. Ogledali so si tudi gradnjo koprskega pristanišča in drugo.
Obalna plovba je s temi izleti — prav gotovo jih bo do konca sezone še več — izpolnila občutno vrzel v našem pomorskem turizmu, saj smo že tolikokrat povedali in zapisali, da si lahko domači in tuji gostje ogledujejo obalo le iz avtobusov in drugih motornih suhozemskih vozil, nimajo pa možnosti, da bi si naše obalne krasote ogledali z morske strani in navsezadnje lahko rekli, da so se tudi vozili po morju, ko so že prišli k nam na dopust. Zato so to umestno pobudo Obalne plovbe Koper z veseljem pozdravili ne samo prizadeti domači in tuji turisti, marveč prav vsi, ki jim je pri srcu razvoj našega turizma.
Delovanje Obalne plovbe Koper pa se občutno pozna tudi v rednem lokalnem pomorskem prometu med Koprom in njegovo najbližjo okolico, posebno pa seveda v zvezi s kopališčem v Ankaranu oziroma Nikolaju. Lepi motorni čolni »Pinko Tomažič«, »Portorož« in »Lubnik« so nenehno na poti in posebno ob nedeljah tudi vedno polni veselo razpoloženih potnikov.
PK »DELFIN« (Rovinj) : PK »KOPER« 98:54
V koprskem pristanišču je bil v nedeljo popoldne prijateljski dvoboj v plavanju in waterpolu med PK »Del-f.nom« iz Rovi-nja ¿n domačim plavalnim klubom. Večino prvih mest so odnesli gosti, ki se jim je poznal redni, vztrajni trening in odi čna kon-diclja, kar je koprskim plavalcem, zlasti pa waterpolistom še manjkalo. Pri tem je treba omeniti, da imajo v Rovunju od nedavnega pravi oli mp.ij-skii 50 m bazen, ki so si ga zgradili s samo 12 milijonu!
Posamezni rezultati: 400 m prosto moški: 1. Iskra Angelo, Rovinj, 0:01,G, Tič Igor, Koper, ki je zelo lepo plaval, je zaradi! pomanjkanja treninga za to težko progo pri 200 m odstopil. 50 m hrbtno pioniirji: 1. Dapas Saldo, Rovinj 0:35,9. 100 m prsno žene: Zei Lada," Rovinj, 1:45,7. 50 m crawl pionirji: 1. Sosič Mario, Rovinj 0:34,5. 3 X 100 mešano moški: 1. Rovinj (Sosič Gino, Graber.č Božo, Mavrič Slobodan) 4:18,8; 2. Koper (Tič Igor, Kal-6:5 Tomaž. Vuga Lado) 4:41,2. 50 m crawl žene: 1, Trajkovt:é Jelena, Rovinj 0:37,9; 2. Zel Lada, Rovinj 0:38,4;
3.	Koršič Katja, Koper 0:42; 4. France Marta, Koper, 0:43,1. 100 m crawl moški: 1. Mavrič Slobodan (R) 1:11,5; 2, Sosič Gino (R) 1:11,7; 3. Cerkvenlk Marto (K) 1:21,8; 4. Bandel Emil (K); 50 m prsno pionirji: 1. Lešnik Božo (Koper) 0:47,3; 2. Belič Dragan (R) 0:50. 3 X 50 mešano, pionirke: 1. Rovinj (Zal Lada, Buršič Albina, Trajkovič Jelena) 2:13,9: 2. Koper (France Marta, Jamšek Klara, Koršlč Katja) 2:35,5. 3 X 50 m mešano pionirji: 1. Rovsinj I 2:08,8; 2. Koper (Tič Mitja, Lešnik Božo, Vuga Lado) 2:11,7; 3, Rovinj D;
4,	Rovinj III,
4 X 50 m člani: 1. PK »Koper« (Cer-kve.ni'k Mario, Logar Boraut, Tič Igor, Bandel Emil) 2:05,8; 2, PK »Delfin« Rovinj (Sosič Gino, Iskra Angelo, Sponza Antonio, Mavriió Slobodan) 2:11,5. Lepa zmaga koprskih plavalcev!
4 xr>o pionirji: 1. Rovinj I; 2. Koper; 3, Rovinj II: 4. Rovinj III.
Vroč: dnevi so privabili na morje toliko ljudi', da je zmanjkalo prostora na obali. V Piranu so se morali kopati celo tam, kjer je najstrožje
prepovedano...
V sežanski občini so se že začele obsežne priprave za proslavo 28. avgusta, ki je bil lani proglašen za ljudski praznik te občine v spomin, ko je bil tega dne leta 1941 v Gornji Branici ob sodelovanju prve skupine partizanov prvi "sestanek Osvobodilne frotne na tamkajšnjem področju. Medtem ko so lani v okviru tega praznika priredili vrsto razstav, ki so prikazale gospodarski razvoj občine, je poudarek letošnjega proslavljanja začetka narodnoosvobodilnega boja proti fašističnemu okupatorju na Krasu na uspehih, dosežnih na področju šolstva in prosvete.
Osrednja proslava bo v četrtek, 28, t. m. v Dutovljah, kjer bo svečana seja občinskega ljudskega odbora Sežana, nato pa otvoritev na novo urejenega šolskega poslopja. Tako bo že v letošnjem šolskem letu odprta v Dutovljah osemletna šola, dosedanja v Tomaju pa bo ukinjena. To preselitev so narekovali objektivni činitelji, kot na primer boljši prostori za šolanje približno 400 otrok, boljše zveze itd. V nedeljo, 31 .t. m. pa.bo v Sežani otvoritev novega šolskega poslopja. To je
»SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Frimorja!
Primorski pevci v Italiji
V torek, 26. t. m., bo odpotoval v Italijo 46-članski moški pevski zbor primorskih študentov »Vinko Vodopivec«. Zbor bo pod vodstvom svojega zborovodje Antona Nanuta zastopal jugoslovansko zborovsko petje na VII, mednarodnem tekmovanju pevskih zborov, ki bo od 27. do 31. avgusta v Arezzu.
Jugoslovanski pevski zbori so na tem tradicionalnem tekmovanju, ki je razdeljeno na tri kategorije (mešani zbor do 30 pevcev, moški zbor do 30 pevcev, mešani in moški zbor do 40 pevcev), dosegli v prejšnjih letih lepe uspehe. Tako je med drugim študentski zbor »Branko Krsmanovič« iz Beograda zasedel leta 1955 v vseh treh kategorijah prvo, učiteljski zbor »Emil Adamič« iz Ljubljane pa drugo mesto v prvi kategoriji.
Tudi za letošnje VIL mednarodno tekmovanje je med našimi zbori veliko zanimanje. Posebna komisija glasbenih strokovnjakov je že spomladi izvedla po vsej državi avdicijo, da bi tako določila zbor, ki nas Ido letos zastopal v Arezzu. To častno poslanstvo je pripadlo primorskemu študentskemu pevskemu zboru, ki se je vse do odhoda na tekmovanje izredno vestno pripravljal v Ljubljani.
Primorski pevci bodo po tridnevnem tekmovanju v Arezzu obiskali še nekatera večja italijanska mesta in priredili vrsto koncertov. Našim pevcem želimo, da bi na svoji turneji po Italiji, posebno pa še na tekmovanju v Arezzu, kar najuspešneje zastopali jugoslovansko zborovsko petje.	M. A.
moderna zgradba s sodobno šolsko opremo.
V okviru teh proslav so predvidene tudi razne kulturno-pro-svetne prireditve. Društvo prijateljev mladine in učenci osemletne šole iz Sežane bodo uprizorili mladinsko igro »Junak Peter«, predmetni učitelj Vari bo razstavljal svoja olja s pretežno kraškimi motivi. Nastopili bodo tudi člani prosvetnih društev iz Sežane, Divače in Dutovelj, ljubljanska drama pa bo v Zelenem gaju v Sežani uprizorila Shakespearovo Ukročeno trmoglavko. Mimo teh kulturnih prireditev bodo člani Zveze borcev okrasili grbove padlih partizanov ter obiskali bližnje partizanske kraje.
Trg za poslopjem občinskega ljudskega odbora v Piranu ni majhen, vendar postaja zadnje dni pretesen za prodajo sadja in zelenjave ter raznih drugih kmetijskih pridelkov. Še letošnjo pomlad so se Pirančani upravičeno pritoževali, ker je bil njihov živilski trg premalo založen in je imel izredno visoke cene, zdaj pa je pravilna intervencija pristojnih odsekov Oddelka za gospodarstvo ObLO Piran končno privedla do tega, da je na trgu v jutranjih in dopoldanskih urah toliko prodajalcev in blaga, da primanjkuje stojnic in tudi že prostora, kamor bi postavili nove stojnice. Zaradi velikega števila turistov, Ivi se mudijo v Piranu in okolici (posebno veliko domačih turistov iz počitniških domov v Fiesi in Piranu) je na trgu tako živahno poslovanje, kakršnega smo pri nas navajeni kvečjemu na ljubljanskem živilskem trgu ali ga poznamo s tržnic v Trstu. Kmetje in vrtičkarji so doumeli, da lahko zaslužijo marsikateri dinar, če poskrbijo, da pridejo njihovi pridelki pravočasno na trg; povečanje števila prodajalcev ' pa ugodno vpliva na porast izbire in tudi na padanje cen. Ker je blaga kljub doslej nevideni količini še vedno premalo, da bi krili svoje potrebe vsi domači prebivalci in turisti Pirana, se cene le počasi spuščajo; zelo ugodno intervenira za znižanje cen KZ Lucija z rnnogo cenejšimi pridelki v svoji poslovalnici na trgu. Ko bo tržna inšpekcija okrepila svoje delo (en sam človek tega res ne zmore), bo piranski živilski trg gotovo prav kmalu dokončno urejen in stabiliziran.
S trgom v zvezi je že več obča-
nov opozorilo na pereče vprašanje gasilskega doma, ki je v poslopju ObLO in ima edini izhod prav na živilski trg. V primeru požara v dopoldanskih urah bi gasilski avto gotovo prekasno prispel na pomoč, kajti porabili bi preveč časa, preden bi pospravili s trga toliko stojnic, da bi avto lahko izpeljali iz garaže. Zato bi bilo pametno najti za gasilski avto nekje prnktičnejšo
garažo; morda podobno kot »Bor« za svoje skladišče ob vhodu v Piran. Sedanjo garažo bi potem lahko preuredili v skladišče za odkup kmetijskih pridelkov in za vsakodnevno vskladiščenje stojnic in neprodanega blaga, če bi bilo to skladišče kombinirano s hladilno napravo, bi bil to odločilen prispevek k moderni ureditvi piranskega živilskega trga.
Jule
Plesni turnir oh morju
Dvodnevni plesni turnir za pokal »Slovenskega Primorja 1938« ,in mesta Piran, ki ga je prired'la Plesna zveza Slovenije v sodelovanju z zavodom »Primorske prireditve«, nam je predstavil športno panogo, ki je bila vsaj za obalno področje novost. Športni ples je že precej let razširjen v Ljubljani ;in Mariboru po zaslugi plesnih mojstrov Jenka in S mončiča, ki je l)il tudi turnirski vodja tega turnirja. Ta športna panoga pa v ostali Jugoslaviji še ni poznana, pač pa je zelo razš- rjena zlasti v Angliji,- lii ima svetovne prvake, Danski, Nemčiji, Avstriji, Švici, Franciji, Ital;ji.
Na dvodnevnem turnirju v Kopru in Piranu je sodelovalo 10 plesnih parov i:z raznih dežel (pogrešali smo norveški, francoski in italijanski par) ter je lepo uspel. V Kopru so pari tekmovali za pokal »Slovenskega Primorja 1958« v standardnih družabnih plesih: počasnem (angleškem) in dunajskem valčku, slow- lin fox-troitu. Prvo mesto in s tem pokal je zasluženo osvojil elegantni avstrijski par ing. Herbert Orlner z ženo Cristo (Graz), drugo mesto slovenski par Miro Narobe—Božena Berčič (Ljubljana), tretje pa smpafčni danski par Ingvar in Ingelisc Frideriksen (Ko-penliagen), V Piranu je bilo naslednji večer tekmovanje v plesih Latinske Apterike: rumbi tangu, samb in paso doble-u. Prvo mesto n pokal mesta Piran je osvojil angleški par Jason in Anne Scott-Lee iz Liverpoola, ki na prvi večer v Kcpru še ni prispel, b'l pa je nedvomno 7:1 razred najboljši par tega turnirja, kar zlasf velja za plesalca Lee-a, ki jc po očetu kitajskega rodu. Drugo mesto so sodniki določili avstrijskemu paru Erika
(Nadaljevanje s 1. strani)
Skupna vsota bruto investicij bo do leta 1961 dosegla milijardo 406 milijonov" dinarjev. Od te vsote bo šlo za gradnjo in obnovo objektov v gospodarstvu 950 milijonov dinarjev, za objekte družbenega standarda pa 417 milijonov dinarjev.
Ker je kmetijstvo najpomemb-' nejša gospodarska panoga na področju sežanske občine, mu perspektivni plan posveča izredno veliko pozornost. Dosledno izvajanje tega plana bo okrepilo kmetijsko proizvodnjo v okviru kmetijskih socialističnih organizacij, omogočilo bo uvajanje sodobnih agrotehničnih ukrepov, smotrno izkoriščanje kmetijske površine in utrdilo sistem kooperacije. Struktura obdelovanja zemlje se bo spremenila v korist vinogradov, ki se bodo povečali za 38 ha, to je za približno 13 o, medtem ko se bo površina gozdov pove čala za 400 hektarov na račun pašnikov. V prihodnje bodo bolj gojili krmske rastline, saj so pogoji zanje zelo ugodni. Na področju Branice, Štjaka, Raše in
Dobravelj nameravajo intenzivnejše kot doslej saditi heterozno koruzo. Tudi sadjarstvo in vinogradništvo imata vse pogoje za nadaljnji razvoj in za ustvarjanje lepih dohodkov tamkajšnjemu prebivalstvu. Ne smemo pa pri tem prezreti živinorejo, saj je znano, da ima področje sežanske občine neizčrpne možnosti za sistematično vzrejo plemenske goveje živine, prašičev in perutnine.
Razumljivo je, da bodo v prihodnjem razdobju kmetijske zadruge glavni nosilec pospeševanja kmetijstva v sežanski občini, kar se bo najbolj odražalo v uvajanju različnih oblik zadružne kooperacije. Predvideno je, da bo vrednost proizvodnje v kooperaciji leta 1961 znašala okrog 280 milijonov dinarjev in da bo odpadlo na bruto dohodek zadrug 80 milijonov dinarjev za kritje njihovih vloženih sredstev in elela. Narodni dohodek zadrug se bo povečal ob zaključku petletnega plana za 97 % in bo dosegel skoraj 67 milijonov dinarjev.
Velik napredek je predviden
tudi na področju šolstva, zdravstva, komunalne dejavnosti, socialnega skrbstva ter telesne kulture, Za vse to so predvidena znatna investicijska sredstva, katerih smotrno izkoriščanje bo v veliki meri vplivalo na nadaljnjo krepitev. sežanske občine. Seveda pa bo potrebno pospeševati razvoj proizvajalnih sil, spremeniti strukturo kvalifikacijskega sestava zaposlenih, povečati storilnost dela, krepiti socialistično zavest, predvsem pa utrditi sistem družbenega upravljanja, ker bo le tako moč doseči namen tega perspektivnega plana: gospodarska okrepitev občine in dvig življenjske ravni občanov.
Pretekli teden so v tiskarni CZP »P nov rezalni stroj, ki so ga pred krat montirali v rekordnem času, Razen večala proizvodnja, je ta za tiskarno tančnega delovanja, kar bo dvignilo sodobno varnostno napravo z infrard možnost nesreče izključena. Na siki: Gorup spušča v
rimorski tisk« v Kopru prvič pognali 1C m nabav'li v Vzhodni Nemčiji in tega, da se bo z novim strojem po-velikcga pomena zaradi svojega na-kakovost izdelkov. Opremljen jc s sčimi zariti', tako da je kakršnakoli predsedn ic delavskega sveta Bolte pogon novi stroj
Mlaker—Manfred Buchgraber (Graz), ki je bil v Kopru prikrajšan za nekaj' točk. Na tretje mesto se je plasirat zahodnonemški par Giinter ,11 Anelise Meinen (Bremen). Tretji večer je b la v Izoli .izven tekmovanja zaključna rev..ja.
Plesni par), turnlrski vodja, zlasti šc predsednik nemško-avstr jske plesne zveze ing. Franz Biichler (Graz), ki je sodeloval že na več sto turnirjih, so zelo hvalili organizacijo (čeprav ni bilo izkušenj!), lepoto naše obale, dobro plesišče in okolje, ker je bil za večino parov to prvi turnir pod vedrim nebom. Zlasti pa niso mogli prehvaliti ljubeznivosti naših ljudi in gostoljubja ter izrazili željo, da bi radi še prišli. Zanimivo, da so ple-salci-amatcrji v svetu v veliki ve-El ni delovni ljudje — mehaniki, kovači ild. Zmagovalec v Piranu Anglež Lee je šofer taksija, druga, Erika Mlaker n. pr, šivilja in podobno. Občinstvu je prireditev ugajala, kar kaže obisk. Obenem je tudi to uspeh turnirja ob naši obali, saj je namen športnega plesa, da kultivira estetsko-družabne forme, ki so ponekod še na zelo nizki ravni med širokimi sloji, zlasti med mladino.
Pokal »Slovenskega Primorja 1958« je osvojil avstrijski par — inž. Herbert Ortner in njegova žena Crista
To, kar vam bom zdaj povedal, sem mislil že večkrat napisati, pa ne vem, kako da sem vsakokrat pozabil. Kaj je vročina, prava peklenska vročina, ki nas je kuhala zadnje tedne menda veste, saj ste slo prav tako občutili na svoji koži kot jaz. No, potem boste tudi vedeli, kako se ob takšni priložnosti človeku prileze kaj hladnega, joa naj bo karkoli. Po navadi pa takrat vsega zmanjka od, piva do kokte in oranžade.
Zdaj smo tam. Vidite, mi imamo v Kopru dve tovarni za, kokto, na primer. Toda za nas je samo ena, kajti druga ne sme prodajati, svojih izdelkov na »našem trgu«. Pa čeprav bi vsi ■moleli jezike od. žeje. Takšen je dogovor pa konec. Prijatelj, ki je študiral politično ekonomijo, mi je razlagal, da se temu pravi monopol. Jaz se na to ne razumem kaj posebno, zato ne vem če bo res. Zdi se mi pa, da je to vse preveč učena beseda za tako navadno... hm, ne vem. kako bi rekel. Če pa res nekomu toliko gre ra monopole, naj jih s kokto in podobnimi pijačami uganja levo pozimi.
Sicer pa, čese gostinsko osebje znajde, vi ravno tako hudo, če kake pijača ali jedače tu U zman jka. glavno da postrežba, »funkcionira« in da naposled le nekaj dobiš. Povedal vam bom, kako so me lepo odpravili v postojn-
skem Jadranu. Takole je bi\'o:
»Malinovec, prosim,« sem rekel.
»Takoj!«
Čez kakih pet minut je na moji mizi že stal — brizganec.
Da bi pomiril živce, ki mi jih je razdražil alkohol, sem takoj potem naročil črno kavo. Te mi sicer niso prinesli, zato pa sem dobil namesto nje —- zavojček cigaret.
Čez čas me je natakarica spet obiskala in me izprašala, če bom še kaj naročil.
»Bi že, bi,« sem ji. rekel, »a si ne upam.«
Potem. ser:, se mimogrede ustavil še v Senožečah. Iskal sem
v."kega	svojega znanca na bi se bil kmalu ubil. na razvalinah pod starim, gradom. Bilo je namreč ž? temno, luči pa nikjer nobene.
»Pa res ne zmorete za eno samo ulično svetilko na. tem koncu?« sem jih pograjal.
»Saj smo jo imeli.« so me zavrnili. »pa smo jo pred časom odstopili zadružni gostilni, da je z njo razsvetila balinišče. Prav tu je bila, ni. številki 23.«
Povedali pa so mi. še to, da upaja. da bodo zdaj, ko gostilne
vi.	več. lahko nazaj dobili svojo javno razsvetljavo. Jaz jim to iz vs»oa. srca želim, čeprav jo privoščim tudi balincarjem.
Lepo pozdravljeni.
Vaš Vane
TELESNA VZGOJA * SPORT*- S
* TELESNA ¥ Z G
Po izletu v Postojno in Lipico so šahovski mojstri sedli k devetemu kolu. Štiri partije so sc končale neodločeno: Pachmann— —Ma t ano vič, Pe tros jan—N e i k i r h (mojstru Neikirhu je treba čestitati; izleta sc ni udeležil, temveč je ves dan študiral Petros-jana, ki je že 6 zaporednih kol na vrhu portoroške lestvice! Malo je manjkalo, pa bi Neikirh premagal Armenca, kar bi bil njegov prvi poraz na tem turnirju), Pan-no—Benko in Larsen—Bronstein. Szabo je premagal dr. Filipa, Talj Fustera, Fisher pa kot črni Sanguinettija. Partiji Sherwin— —Gligorič in Olafsson—Rossetto sta prekinjeni.
Vrstni red na Icstvici se je od zadnjega tedna močno spremenil. Vodi še vedno Pctrosjan (SZ) s G in pol točke. Drugo mesto si delita Talj in Benko s 6 točkami. Sledita Matanovič in Olafsson s 5 in po! točke. Po 5 točk imajo Fisher, Averbach in Larsen. Po 4 in pol točke imajo: Bronstein, Gligorič, Sanguinetti, Panno in Pachmann. Sledijo s po 4 točkami Szabo, dr. Filip in Cardosso, dalje s 3 in pol točke Neikirh, nato Rossetto 2 točki, Shenvin 1 in pol točke in De Greiff ter Fiister 1 točka. Ker ima Gligorič v dobro prekinjeno partijo s Sherivinom, je upati, da pride ,v isti razred kot Fisher, Averbach in Larsen, Olafsson pa se zna z ugodnim
izidom prekinjene partije plasirati na drugo mesto.
Poteku partij prisostvuje v »Ljudskem domu« v Portorožu vsak dan bolj številna publika, ki prireja ob končanem kolu pravi lov na avtograme. Če se bo zanimanje za turnir tako stopnjevalo, bo velika turnirska dvorana v kratkem premajhna.
JULE
STRELJANJE
SD POSTOJNA : SD PIVKA
830 : 751
Ob otvoritvi novega strelišča za zračno puško, ki ga ;je ob podpori JLA zgradila v Postojni tamkajšnja strelska družslna, je bi l prejšnjo nedeljo dvoboj najboljših strelcev iz Postojne in Pivke. Kot eto pa so premočno zmagali domač ni z 830 krogi, kar je uspeh republ ške vrednosti. Med posamezniki! so prvo mesto zasedli; gostje s 172, drugo pa Glažar (Postojna) s IGO krogi.
V tekmovanju mladnlc za nagrado strelske druž/ne v Postojni je zmagala Ana Bencina s 151 krogi.
.
Gledalci napeto opazujejo igro velemojstrov
IV.	kolo: Piberl : Ročic ) :0, Ve-limirovič : Vinceljak 1:0, Radcn-kovič : Kitonič remi, Petrovič : Lazarevič 0:1, Pihajlič : Jovano-vič 1:0, Timofejeva : Katalinič 1:0, Joeič : Štruc 1:0, Čirovič : Ne-deljkovič 0:1.
V.	kolo: Nedeljkovič : Piberl 1:0, Štruc : Čirovič remi, Katalinič : Joeič 1:0, .Jovanovič : Timofejeva 1:0, Lazarevič : Pihajlič 1:0, Kitonič : Petrovič 1:0, Vinceljak : Radenkovič 0:1, Ročic : Velimirovič 1:0.
VI.	kolo: Piberl : Velimirovič remi, Radenkovič : Ročic 1:0, Pe-
Olimpijski komite FLRJ je že izdelal prvi seznam kandidatov, izmed katerih bodo v naslednjih dveh letih izbrali kakovostno reprezentanco naše države za olimpijske igre, ki bodo leta 1960 v Rimu.
Postojnske košarkarje in vso primorsko športno javnost je prijetno presenetila vest, da je na zvezni, listi olimpijskih kandidatov poleg enajstih najboljših košarkarjev iz Ljubljane in Mari-
bora tudi sedemnajstletni član TVD Partizan iz Postojne Peter Tavčar.
Izbor med olimpijske kandidate pomeni za Tavčarja in njegovo društvo izredno laskavo in častno priznanje. To pa je tud'i\ dokaz, da lahko s sistematičnim, delom in s skromnimi sredstvi vzgojimo v društvih Partizan na. podeželju vrhunske športnik ■?.
M. A.
trovič : Vinceljak 0:1, Pihajlič : Kitonič remi, Timofejeva : Lazarevič 0:1, Joeič : Jovanovič 0:1, čirovič : Katalinič 0:1, Nedeljkovič : Štruc 1:0.
VII. kolo: Štruc : Piberl remi, Katalinič : Nedeljkovič 0:1, Jovanovič : Čirovič remi, Lazarevič : Joeič 1:0, Kitonič : Timofejeva 0:1, Vinceljak : Pihajlič
VOJVODINA ODPOTOVALA
V	ponedeljek zjutraj je odpotovalo Cz Ankarana ligaško moštvo »Vojvodina«, ki se je tam pripravljalo na jesensko prvenstvo. Pretekli četrtek je »Vojvod.na« na koprskem stadonu porazila reprezentanco koprskega okraja s 13:0 (11:0). V okrajni, reprezentanci so igrali članii nogometnih klubov iz Kopra, Izole, Pirana ter eden iz Postojne. Tekma je pokazala, da je tU kondlajski trening ob našem morju za »Vojvodino« uspešen, zlasti Veselinovic je v dobri formi, pa tudi Bena, ki. je dal 8 golov, Ivoš in Krstié I. Dobro so se izkazal', tudi novli igralci, kot desno krilo Takač, desni hali Sentí n, v golu pa je bil zanesljivejši Vas č v I. polčasu kot Vercž v II. V okrajni! reprezentanci je zlasti ugajal vratar Petrovič (NK »Koper«) v II. polčasu, ko je prejel le 2 gola.
Moramo pa zapisati, da vodstvo NK »Koper« n. znalo izkoristiti ugodne priložnosti!, da je b la »Vojvodina« tri ledne v Ankaranu oziroma Kopru. Namesto predvidenih pet tekem, ki bi ji'h po dogovoru med vodstvi obeh klubov morala »Vojvodina« odigrati. v času svojega bivanja v korist NK »Kopra«, smo gledali le dve, s partnerji:, ki niso mogli nuditi resnejšega odpora in enakovrednejše igre. Zakaj ni. vodstvo »Kopra« že pravočasno poskrbelo za enakovrednejše sparing-partnerje, kar l:i. gotovo v Koper. Reko, Pulj ali Ljubljano privab lo štev.lne gledalce (tekma v Ljubljani je odpadla baje po krivdi; SAP), v blagajno NK »Kopra« pa zelo potrebna sredstva"? Zakaj nI pravočasno pci zvedelo za stališče Nogometne zvezo Jugoslavije in zakaj n/ pravočasno poskrbelo za razgovore s članoma I. itarjanske r ge »Ud nese« ali »Triest no«7 Ce ne v Vidmu, bi bila tekma lahko v Kopru!'.' Pnva-bila pa bi gotovo poln stadion gledalcev ne samo .z Kopra.
DELFIN : KOPER 21:0
V	nedeljo, 17. t. m,, je bila v Kopru walcrpolo tekma med mladinci Rov nja in Kopra. Zmagali so mla-d' no P K »Delfin« Rov. nj s 0:0 (3:0), Sodi! je Vi ktor Mato» 6, Rovinj. Spodbudno, da je Koper nastopil z dvema ekipama.
V	watei'polo tekmi članov, s katero jo bil ta dvoboj zaključen, so zmagali gosti z visok'm rezultatom 21 i» (10:0). Vi soka zmaga mlacil h waterpolistov iz Rovi,nja (ki ima še seniorsko ekipo!! je povsem zaslužena. Pokazali so boljšo kond.it1 jo, v. grano gro, hitrejše plavanje i n start ter tudi boljše podajanje, pokrivanje in osvobajanje. Upoštevati moramo, da so koprski plavalci, pričel gojit' to vodno igro šele konec lanske sezone ter da so tucV. letos ze!o pozno začeli s treningom. Soci 1 je Vjekoslav Brešič, Rovinj, zelo dobro.
Mlad nsko waterpolo. moštvo PK »Koper« sodeluje na letošnjem republiškem prvenstvu v wateipolu, ki se je v sredo pr čelo v Ljubljani. EW'ioa šteje 11 waterpolistov.
1:0, Ročic : Petrovič preložena, Velimirovič : Radenkovič 0:1.
VIII. kolo: Piberl : Radenkovič 1:0, Petrovič : Velimirovič, Pihajlič : Ročic in Timofejeva : Vinceljak odložene, Čirovič : Lazarevič 0:1, Nedeljkovič : Jovanovič 1,0, Struc : Katalinič remi.
Po VIII. kolu vodi Nedelj ko vi-čeva z 8 točkami, sledijo Lazare-vičeva 7 točk, Radenkovičeva 6, Piberl (Slovenija) in Jovanovi-čeva po 4, Vinceljak, Velimirovič in Pihajlič po 3,5 (1), Joeič 3,5, Timofejeva 3 (1), Štruc in Katalinič 3, čirovič 2,5, Ročic 1,5 (2) in Petrovič 0,5 (2).
—O—
V nedeljo, 17. VIII. 1958, je bil odigran šahovski dvoboj med ekipama Irisa iz Izole in Cinkarne iz Celja. Zmagala je ekipa Irisa z rezultatom 4:2.	db
POZIV
na prijavo terjatev lin obveznosti nasproti; podružnicam ilaljanskfh bank in drugih denarnih zavodov, ki so poslovali na priključenem ozemlju.
Z odločbo Državnega sekretariata za finance FLRJ št. 56G v. dne 2G. apr la 195G in odločbo guvernerja Narodne banke FLRJ štev. 419-XVII-1956 je b la Narodna banka FLRJ, Centrala za LRS v Ljubljani postavljena kot. likvidacijski organ za likvidacijo vseh italijanskih bank. hram;ln'c ter drug'h kred tn li ustanov, la! so poslovale na ozemlju, priključenem v smislu mirovne pogodbe z Italijo in dodatnih sporazumov k FLRJ.
Pozivamo v zvezi! s tem vse upnike in dolžnike podružnic italijanskih bank, hranilnic in drug h kredtirli ustanov, ki so poslovale na ozemlju, pr ključenein k I.R Slovenji', cla NAJKASNEJE DO 30. SEPTEMBRA 1958 prijavjo vse svoje terjatve ozroma dolgove, depozte. lo je vrednostne "in druge papirje na naslov:
NARODNA BANKA FLKJ CENTRALA ZA LRS
V LJUBLJANI, pravni oddelek.
Zaradi pospešenja postopka naj upniki in deponenti vrednostnih pap rjev prcclložc vsa potrebna dokazila o svoj li zahlcvkh Prijave naj bodo č.m popolnejše in naj vsebujejo vse potrebne podat- -j ke, ki bodo omogočili ugotavljanje ! resn'čnost'i pr. javi jenih zahtevkov.
Upniki bodo o dnevu, ko se bo začelo izplačevanje, posebej obveščeni, bodisi neposredno ali preko ll.sk,-i.
Posebej opozarjamo na prijavo ¡11 ureditev zemlj škoknjižno zava-rovalil h bremen,
Glede amortizac'je izgubljenih ali urf čen, li liranl lil h knj ž'c velja postopek, kakor ga je za tako primere predpisala Narodna banka FI.RJ.
Iz
NARODNE BANKE FLRJ.
CENTRALE ZA LRS, pravni oddelek
KOŠARKA
ODRED : POSTOJNA 78:49 (57:31)
V predpripravah za jesensk del republiškega prvenstva v košarki sta se v prijateljski tekmi srečala minulo nedeljo v Ljubljani spomladanska prvaka I. in II. republiške 1'ge — ljubljanski Odred in TVD Partizan iz Postojne.
Ljubljančan: so po skrbnih pripravah na prvenstvo in po p člem porazu z ljubljansko Ollmpijo odpravili borbeno Postojnčane z rezultatom 78:19. Med Ljubljančani sta bila najboljša Pajev s 2G in Cučnik s 13 koši, med Postojnčani! pa Tavčar s 2G ter Jurca z 12 koši. Tekma je bila v 12. minut' drugega polčasa prekinjena zaradi naliva.
Povratna tekma bo v nedeljo ob 17. uit. v Postojni.	M. A.
NEDELJA, 24. avgusta 8.00 Kmetijska oddaja: Zdravstveno zavarovanje kmečkega prebivalstva — 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro — 9.oo Reporterjeve turistične beležko — 13.45 Za našo vas — 15,00 Vesti — 15.15 Glasba po željah.
PONEDELJEK, 25. avgusta
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesli. — 13.40 Kmetijski nasveti — 14.30 Športna oddaja,
TOREK, 2G. avgusta 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.31) Vest. — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Iz opernega sveta — H.30 Okno v svet.
SREDA, 27. avgusta 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesli, — 13.30 Vest. — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Od melodije do melodije — 14.20 Pionirji; na počitneah: Med Postojnčani ,.n Pivčani v Ankaranu.
ČETRTEK, 2S. avgusta 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasvet! — 13.45 Vesele skladbe — 14.00 Glasba po željah — 14.30 Pogovor z volivci: Govori predsedn k OLO Koper Albin Dujc — 15.20 Pel. 'in grali bodo Dana Fii. pl e, Slojen Vene, Janko Sraolm kar, Janez Jeršinovec, Franc Koren in ,trio Ostrouška.
PETEK, 29. avgusta 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vest. — 13.40 Kmefdsto: nasveti — 14.30 Gospodarska oddaja: Priprava na tarifne pravilnike.
SOBOTA, 30, avgusta
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesli. — 13.30 Vest — 13.40 Kmetijski nasvet,! — 14.30 Kulturni obzornik.
Glasbena šola v Kopru obvešča vse slare in nove učence, da bo vpisovanje od 1. do 5. septembra 1958. Učene! lahko dobe prjavnice vsak dan od 9. do 12. • n od 14. do 17. ure v pisarni Glasbene šole. Prijavnice je treba kolkovati s 30 d n državne in 20 d' n obči iu;ke takse.
Vps velja za naslednje oddelke: klavir, v.ol na, vioioncello, kontrabas, solopelje, pihala in trob.la.
Uprava otroškega vrtca v Kopru obvešča, da bo vpisovanje v vrtec od 15. do vključno 31. avgusta 1958 od 10. do 12. ure v prostorih vrtca. Starši morajo ponovno vpisati otroke, ki. so že hod.lc; in ki že hodijo v vrtec.
Vse naše bralce obveščamo, da bo imel Radio Koper v nedeljo, 24. t. m., ob 9.00 na sporedu zanimivo reportažo: »Z mikrofonom v podzemlju Banjške planote«. Oddajo je priprav.l reporter Rad.a Koper,
Ravnateljstvo gimnazije v Kopru obvešča vse svoje dijake, da bodo izpiti po temle razporedu: Matura od 26. avgusta ob 7. uri Sprejemni izpiti od 26. do 29. avgusta ob 7. uri.
Popravni razredni in privatni izpiti od 26. do 29, avgusta ob 7. uri.
Naknando vpisovanje za vse razrede bo 1, in 2. septembra 1958 od 8. do 12. ure v gimnaziji.
KOPER: 22., 23. in 24, avgusta francoski f. lm-cinemascope VRNIL SE BOM V KANDARO, 25, in 2G. avgusta angleški barvni film R1CI-IARD III., 27. in 28. avgusta anglešk,; barvni film SVENGALI. IZOLA: 22., 23. in 24. avgusta ameriški; barvnu ilm-e.nemascope BELO PERO, 25. in 26, avgusta ameriški barvni film INDIJANSKI BOREC, 27. ,in 28. avgusta angleški barvni f.lm KICHARD III. PIRAN: 21. in 22. avgusta italijanski barvni f lm VERDI, 22. in 23. avgusta ameriški, barvni film MOZ IZ KOLORADA, 24. n 25. avgusta francoski f lm KLOBUK GOSPODA ANATOLA, 26. 'n 27. avgusta indijski barvni f lm AVARA, 28, in 29. avgusta amer.ški barvn'! film ČLOVEK BREZ ZVEZDE. PORTOROŽ: 22. avgusta amer, barvni film LOV NA VOHUNE, 23 avgusta .italijanski barvni film VERDI, 24. in 25. avgusta amer šk' barvni film MOZ IZ KOLORADA. 2G. avgusta francoski film KLOBUK GOSPODA ANATOLA. 27. avgusta indijski barvni film AVARA. ŠMARJE: 23. avgusta francoski f lm PARIŠKO PODZEMLJE. 24. avgusta angleški barvni f.lm RICHARD III., 27. avgusta ameriški barvni f.lm INDIJANSKI BOREC, ŠKOFIJE: 23, avgusta amer.ški £lm MOJIH SEST KAZNJENCEV. 24. avgusta amer. f lm NA ROBU PLOČNIKA. 27. avgusta francoski' i lm BELEZNICA MAJORJA TOMPSONA DEKANI: 23. avgusta ameriški f lm NA ROBU PLOČNIKA, 24. avgusta angleški barvni film SVENGALI POSTOJNA: 22.. 23. n 24. avgusta ameriški! I lm DZUBILI, 26, n 27. avgusta ameriški barvni! f lm ŠPI-ONSKI LOV, SEŽANA: 23. in 24, avgusta angleški JDilm SKRIVNOSTNA HISA. 26. i n 27. avgusta -.'italijanski, f lm SLEPO DEKLE IZ SORENTA, 28. in 29. avgusta i'(piiipniV.' f lm BRANIM SVOJO LJUBEZEN.
ZAMENJAM dvosobno komfortno stanovanje v Škocjanu za primemo v Kopru. Naslov v upravi lista.
GREM ZA TAJNICO v manjše podjetje ali podobno. Nastop možen takoj. Ponudbe pod »Stenodaktilograf«.
DVOKOLESA od 7.000.— dalje, eiklomotorji od 44.000.— dalje ter »Vespe«, nove in rabljene,
Vam nudi tvrdka Marcon, Trst, ulica Pieta 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo.
ZA PORTOROŽ, PIRAN, IZOLO
' ALI KOPER menjam lepo tro-sobno stanovanje v I. nadstropju z balkonom v Opatiji za dvosobno s kopalnico. Randič A. ČZP »Primorski tisk«, Koper.
Obrtno podjetje PEKARNA IZOLA
sprejme v uk
2 VAJENCA za pekovsko stroko
Interesenti naj se jav.jo v upravi podjetja Drevored 1. maja št. 2 Izola
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovn h razmerij podjetja Elektro-Koper, Koper, Vojkovo nabrežje št. 6 razpisuje delovno mesto za: PRAVNEGA REFERENTA diplom'ran pravnik s prakso v gospodarskih organizacijah ali
brez prakse Plača po tarifnem pravilniku podjetja — Stanovanje zagotovljeno po dogovoru — Pismene ponudbe dostav te na iajn štvo podjetja v 15 dneh po objavi tega razpisa
Strogorske ussl^g©
OPRAVLJA SOLIDNO IN PO KONKURENČNI CENI RIŽANSKI VODOVOD KOPER
KomVja. za sklepanje in odpovedi delovn h razmerij pri podjetju
» M E H A NOTE II N I K A « IZOLA
razpisuje naslednja delovna mesta: REFERENTA V KOMERCIALNEM ODDELKU s srednjo strokovno izobrazbo ter prakso v komerciali!1; službi
KOISESPONDENTA s srednjo strokovno izobrazbo z večletno prakso Rcflektanti naj pošljejo ponudbe na upravo podjetja
Dragocene tablice, V Angliji ne registrirajo vozil tako kot pri nas, pač pa ima vsak lastnik pravico, čla si sam izbere značko in številko. Seveda pa dve vozili ne moreta imeti enake. Zato so nekatere tablice posebno v »časteh«, med njimi zlasti ta, ki jo vidimo na sliki. Zanjo so lastniku že ponujali 25,00 funtov šterlingov, a je noče prodati
KJER JE VOLKSWAGEN DOMA
Nemški avto Volkswagen tudi pni nas ni več nobena novost. Pred dvajsetimi leti so meseca ma.ia pričeli graditi danes 2 km dolgo tovarniško poslopje za novo nemško motorno vozilo, ki naj bi se približalo najširšim slojem prebivalstva. Graddl so tovarno ob prekopu, ki veže Labo s prekopom Dortmund—Ems, Vzporedno z njo seveda tudi potrebna stanovanjska in ostala poslopja. Konec junija 1938 je bilo novo mestece krščeno na ime Wolfsburg. Pričelo se je širiti okrog gradu Stari Wolfsburg ter je zajelo tudi dve bližnji vasi. Po vojni so obnovili do CO °/o razrušeno tovamo avtomobilov VW in jo povečali, gradili, pa so z vso vnemo tudi v samem Wolfsburgu. ki Je danes ne le najmlajše, temveč tudi najmodernejše mesto v Zahodni Nemčiji. Ima že okrog 50.000 prebivalcev.
NAJDALJŠA EVROPSKA REKA
Volga, najdaljša lin največja evropska reka, Je važna prometna ž.la predvsem za vzhodno Evropo. Plovna je v približni dolžini 3500 km, medtem ko znaša njena celotna dolžina 369-1 oziroma po drugih podatkih 3895 km. Pred pol stoletjem nekako je bila glob.na njene plovne struge največ 2,15 metra, sedaj so jo poglobili na 3 do 3,2 m, čim pa bodo zgrajene hidrocentrale, ki so deloma že v gradnji deloma še v načrtih, bo struga Volge globoka 3,65 m.
Brez besed
TEMPERATURA NA MESECU
Iz Sovjetske zveze poročajo, da je njihovim znanstvenikom uspelo natančno izmeriti temperaturo na Mesecu. Ta se g'b-Ije »podnevi«, to je na osvetljeni strani Meseca, okrog 120 stopinj Celzija nad ničlo, ponoči pa pade na minus 150. Vedeti moramo, da traja dan na Mesecu 21 ;in pol ur našega dne in prav toliko seveda tudi noč.
Nadomestni deli za srce. Ameriškemu znanstceniku Ronaldu Daggctu jc uspelo izdelati mehanično nadomestilo za srčno zaklopko. Svojo napravo je že uspešno preizkusil na živalih in pravijo, da jo bodo lahko kmalu s pridom uporabljali tudi pri ljudeh, kii bolehajo na tem organu
POMEMBNA STOLETNICA
lt;. avgusta leta 1858 so končali napeljavo prvega telegrafskega kabla, ki je povezal Evropo in Ameriko. To veliko delo so opravili z zelo pomanjkljivimi tehničnimi napravami. Kabel se jim je večkrat pretrgal in ušel v morske globine, razen tega pa so imeli Se druge velike težave.
Zveza je delovala le deset let, nato pa so položili nov kabel. Zanimivo je, da so prvi telefonski kabel položili šele leta 1958. Temu pa se bo v kratkem pridružil nov, ki bo povezal Anglijo s Kanado, namenjen prenosu televizijskih programov v obeh smereh.
Izmazal se je. Vse svetovno časopisje je poročalo o procesu, ki so ga začeli v ZDA proti gansterizmu v sindikatih transportnih delavcev. Obtoženi vodja sindikatov James Hoffa, ki ga javnost smatra za navadnega gansterja, pa je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov
Kot nekoč v prazgodovini, Na galapaškem otočju sredi Tihega oceana še dandanašnji živijo neke vrste kuščarji, ki pravzaprav sodijo že v zgodovino. Živali so dolge približno 1 meter, rade se sončijo kot naši martinčki in niso ljudem prav nič nevarne
Ahilova peta
Londonska radijska postaja BBC je nedavno oddajala razgovor med novinarji iin javnimi stražniki. Slo Je za poskus, kako dolgo traja, da se londonski policaj razjezi, Padala so vsa mogoča in nemogoča, resna :ti zafrkljlva vprašanja. Policaj: so odgovarjali mirno In zbrano, dokler jim rulso sporočili, da bodo na boljše stanovanje morali počakati najmanj še pet let. Tedaj se izmed vseh 21 policajev nista razburila in povzdignila glasu samo dva.
R inn e ne g m or j a	NojSiöie]Sl MM E?i0p6
Med Kitajsko in Korejsk m polotokom se razliva Rumeno morje. Barva ga Hoangho, Rumena reka. drugI najdaljši kitajski veletok. Morje je bogato z ribami. Z r.bolovom se ob njegovi obali ukvarja osem milijonov ljudi n sto t.soč ribiških čolnov. Da bi ulov tako po kakovosti kot po številu lahko še zvišali, so sovjetski in severnokorejski strokovnjaki pričel: zdaj z obsežnim raz-skovanjem tamošn.i'.h slanih voda. S štabom rib.ških strokovnjakov sodeluje 19 tehnikov in biologov.
To so Baski, ostanek prapre-bivalcev današnje Španije, živijo na obeh straneh zahodnih Plrenejev — večina na Španskem, 120.000 pa v Franciji. Vseh Baskov Jc nekaj nad 700 tisoč. Domnevno izhajajo naravnost od Iberijcev. To je bil narod, let se je najbrž že dva do t r: t.soč let pred našim štetjem naselil po Sredozemski koti n.. Feničani so poznali Iberijce že 1900 let pred našo ero. Z veliko gotovostjo domnevajo zgodovinarji, da so prišli Iben.jci v Evropo že pred velikimi eg.ptovsk.ml dinastijam, v tretjem tisočletju pred našim štetjem. Prišli naj bi b:li iz Il.ndustana. Id je bil njihova pradomovina. Jezik Ioer.jccv — kot tudi jez k Baskov — sta zelo podobna jcz..-ku prvih bramanov v južnem Hi.ndustanu. Sorodna sta tudi sanskrlu, »omikanemu jeziku Indijske knjilževnostt« v 3. stoletju pred našim štetjem. V pradavnih časih sosedi Arljcev v Srednji Aziji so lberljcl prej kot ti odrinili proti zahodu in se naselili v Evropi, kjer nji-
hovi potomci živijo še danes. Jeziki vseh narodov v Zahodni Evropi spadajo v ilndoger-manske skupine, govorica Baskov Je edina 'Izjema.
KLUB DEBELUHARJEV
Gotovo ni edini na svetu, šteje pa francoski klub debe-luharjev nad 3000 članov obojega spola, ki tehtajo nad 200 funtov. Pod to težo ne sprejmejo nikogar v svoj krog. Vsako leto izvolijo In kronajo svojo miss. Letošnja debeluška Je stara 38 let in tehta 260 funtov, je zelo živahna, ljubi pečenko in zelenjavo ter mrzl dieto. Zajetna slavnost je bila v neki znani pariški restavraciji. Za 1500 d:n našega denarja Je vsak član kluba lahko zmašil ui zlil vase, kolikor je le šlo.
Švicarska mornarica
Švica, četudi odmaknjena od morja, razpolaga z močno trgovsko mornarico. In to ne od včeraj »Saentls«, njena najstarejša ladja na primer, datira še iz leta 1915. Ima 4319 DRT. Konec preteklega leta je neka švicarska pomorska družba zopet dobila novo 14.000-tonsko ladjo »Regtlna«. Zgradili so |o v Belgiji. Več velikih lad.J so za Švico zgradile .in jih še gra-dijo tudi naše ladjedelnice. Trenutno razpolaga švicarska trgovska mornarica s 23 ladjarji, ki imajo nekako 150.000 ton skupne tonaže. Pet ladij vrš'i obalno plovbo. Ladijske posadke obstajajo pol na pol .iz švicarskih m Inozemskih pomorščakov.
Švicarska rečna plovba zajema na Renu okrog 350 ladilj s približno 2(50.000 BRT. Med njimi jih je 2-12 na motorni pogon in za prevoz nafte.
SKORAJ MILIJON ŽARNIC V ENI IZMENI
V ZDA je nedavno začel delovati popolnoma avtomatičen stroj za Izdelovanje električnih žarnic. Ta izdela vsako uro 120 tisoč žarnic velikosti; in jako-sti, kakor si jih želijo.
Zlato v rastlinah. Dva češkoslovaška, znanstvenika. — akademik Buhumil Njemac in prof. dr. Jožef Babička — sta ugotovila, da nekatere rastline izločajo i-; zemlje zlato in ga kopičijo v svojih steblih. Zlasti so to poljska meta in preslica. Tako sta odkrila možnost raziskovanja in odkrivanja zlatonosnih rud na kaj preprost način: rastlinska stebla sežgejo, nato pa ugotovijo, kolikšen odstotek zlata jc v pepelu. Na sliki: zlata zrna izločena iz pepela rastlin
»Cok, kaj pa se to pravi ,pra.šičjeglavi klafač'?« je vprašal Kriš.
»Naj me zlodej vzame, če vem,« je rekel Cok. »To pa vem, da Je Silne res praSlčjeglavi lclafač.«
Burja Je pojenjavala in do večera povsem prenehala. Pritisnil je oster mraz. Skodelica kave, ki so jo postavili hladit, jc bila pol ure kasneje pokrita s pol palca debelo ledeno skorjo. Ob osmih zvečer, ko sta Sprague ,in Stinc, zavita v odeje, spala spanje izmučenih, je šel Kriš pogledat k čolnu, pa se je takoj vrnil.
»Cok, zmrzovati je začelo,« je naznanil.
»Kaj zdaj?«
»Samo eno. Jezero bo seveda zamrznilo najprej. Ilitri tok reke bo morda ploven še več dni. Čoln, ki bo jutri ob tem času še vedno na jezeru Labargc, bo obtličal v ledu in ostal bo na tistem mestu do prihodnjega leta.«
»To se pravi, da moramo še nocoj odriniti od tod.«
Kriš je prikimal.
»Skobacajta se ven, zaspanca!« je zarjul Cok 'in takoj začel podirati šotor.
Gospodarja sta se zbudila lin stokala od bolečin, ki so jima Jih prizadevale odrevenele mišice.
»Koliko pa je ura?« je vprašal Stine.
»Pol devetih.«
»Kako pol devetih, saj je še tema,« je ugovarjal.
Cok Je potegnil za vrv In šotor se je začel vegatl. »Ni zjutraj,« je rekel, »Je šele večer. Moramo preko Jezera, ker že zmrzuje.«
Stilne jc sedel, na obrazu mu je zaigrala neprikrita jeza. »Naj zmrzne, k vragu! Mi se ne ganemo.«
»Dobro,« je odvrnil Cok hladnokrvno. »Midva greva s čolnom naprej.«
»Vidva sta najeta . . .«
». .. da bova spravila vajine stvari v Danson,« mu je segel v besedo Cok, »in to bova tudi storila, ali ne?« Svoje vprašanje je poudaril s tem, da Je razdrl šotor iln je platno pokilllo oba omahljivca.
Iz malega pristana so si morali lom i ti: j>nt skozi d roben led, ki je kril površino. Na jezeru pa je voda, gosta in steklena, ob
vsakem sunku zmrzovala na veslih. Kmalu se je začela spreminjati v ledeno brozgo, lili Je ovirala veslanje. Kapljice, ki so brizgale v zrak, so zmrzovale, preden so padle nazaj v vodo. Pozneje se je začela tvoriti na površju tenka skorja in čoln se je pomikal naprej čedalje počasneje.
V poznejših letih si je Kriš često poskušal predočitil dogodke tiste noč!, toda spominjal se je vsega, kakor se spominjamo težke more. Kako strahovito sta morala šele trpeti mehkužca Sprague in Stine! Edino, kar mu je od tiste noči se ostalo, je bil spomin, da se je z nadčloveškim trudom boril z valovi vso tisto dolgo noč, lcl se mu je zdelo, da traja najmanj tisoč let.
Ko je napočilo jutro, so mirovali. Stine je tožil, da so mu premrli prsti. Sprague pa je jadikoval, da mu je ozebel nos. Bolečine v nosu in iicili so pravile Krišu, da tudi njemu mraz ni prizanese!. Clm bolj se Je danilo, tem dalje so videli, in vse, kar so videli, je bila velika ledena ravan. Površje jezera je bilo strnjeno. Sto vatlov od mesta, kjer so stali, se je začenjala severna obala. Cok je trdil, da je tam odtok in da vidi, kako voda teče. Samo on lin Kriš sta še mogla delati. Z vesli sta razbijala led in potiskala čoln naprej. Ko sta že skoro povsem onemogla, je začel prijemati vodni tok in nekaj minut, pozneje je reka potegnila čoln s seboj. Ko sta se ozrla nazaj, sta zagledala več čolnov vkovanili v led. Potlej pa je reka krenila okoli ovinka iin jezero jima je zginilo izpred oči. Pluli so naprej s hitrostjo šestih milj na uro.
Dan za dnem so pluli po deroči reki navzdol in dan za dnem so opažali, kako se ostri ledeni rob od obeh bregov vedno bolj pomika proti sredi! reke. Kadar so se pod večer ustavili, so naredili v led zaseko, kamor so spravili čoln. Sotorsko opremo pa so odnesli nekaj sto čevljev na breg. Zjutraj so izsekali čoln iz ledu in ga potisnili do sredi reke, kjer ga je njen lok vzel v svojo oblast. Cok je postavil v čoln pločevinasto peč in okoli nje sta se tiščala Sprague in Stine v dolgih urah plovbe. Ukazovati mista poskušala več in njuna edina želja je bila, kmalu dospeti v Dawson. Cok, črnogled, pa neutruden iin vesel, je vsakih pet mniut zagrmcl prvo kitico pesmi, ki jo je bil že davno pozabil. Cim bolj je pritiskal mraz, tem češčo je pel:
Kot starogrški Argonavtii iz moderne Grške plovemo, ti-rom-pom-pom, ti-rom-pom-poni, da zlato runo najdemo.
Ko so pluli mimo ustja reke llootallnque ter Malega in Velikega S almoin, so videli, da ti dotoki izlivajo v strugo Yukona svojo ledeno brozgo. Nabirala se je ob čolnu in kadar so zvečer hoteli pristati, so morali prav tako izsekali čoln iz te ledene naplavine kakor zjutraj Iz ledu, ki Je vklenil čoln ponoči.
Zadnjo noč na bregu so prebili med ustjema rek White River in Steward. Zjutraj so zapazili, da je struga reke Yukon, ki je tam široka pol milje, od brega do brega zaježena z ledeno naplavino. Cok nI preklinjal vesoljstva tako duhovito kot po navadil iin se je vprašujoče ozrl na Kriša.
»Naš čoln bo letos poslednji dospel v Dawson,« je rekel Kriš.
»Saj ni več vode, Dimač.«
»Bomo pa po ledu vozili. Kar na delo, prijatelji!«
Stinc in Sprague sta se upirala, kar se je le dalo, nazadnje pa sta se vendarle skobacala v čoln. Ml:rt! 1 o je pol ure, preden sta Cok in Kriš izsekala dovolj širok prekop, po katerem sta potisnila čoln proti deročemu rečnemu stržemi, ki ga je že pokrivala ledena skorja. Tok se je naposled polastil čolna In ga kalili sto vatlov vlekel ob ostrem obrežnem ledu. Čoln je trčil ob ledeni rob in zgubil kos deske iz boka. Na doljnein koncu ovinka so naposled naleteli na tok, ki je odnesel čoln proti sredini reke, ki ni več nosila s seboj ledene brozge, temveč trde ledene skril, med njimi pa je pljuskala gosta kaša, ki je polagoma zmrzovala. Ob te ledene skril sta se Cok In Ivriš upirala z veslii in potiskala čoln za tokom. Dostikrat je moral kateri od njiju stopiti na led in od tam naprej čoln riniti. Komaj pa so za pet. minut prenehali s svojim prizadevanjem, je bil coin spet primrzel. Voda se je v toku strjevala. Skrl je primr-zavala k skrli in v nekaj minutah je čoln tvoril jedro obširnega ledenega splava, ki je meril v premeru okoLi petinsedemdeset čevljev. Vse je škripalo, ko so pluli navzdol. Včasih jih je neslo po boku, včasih pa je bilo krmilo spredaj, kakor se je pač obračal plavajoči ledeni otok. Vclikli kosi ledu so se neprestano lomili od skupne grude, toda menda le zato. da so se drugi Imeli kam prijeti. Medtem ko so ure bežale, je Čok kuril peč, kulial obede in prepeval svojo bojno pesem.
Prlišla je noč. Prenehali so si prizadevati, da bi potisnili čoln proti bregu, in se izročili valovom, ki so jih nesli naprej skozi črno, ledeno noč.
»Kaj pa, če gremo mimo Dawsona?« je vprašal Cok ves v skrbeli.
»Pojdimo peš nazaj, če nas le prej ne zmečka v kašo.« ga je potolažil Kriš.
Nebo je bilo jasno in pri svetlobi iitrlnjajočlh se zvezd so ria obeh straneh reke sem ter tja opazi li temne obrise hribov. Ob enajsti uri so zaslišali v daljavi pred seboj zamolklo škrta-joče bobnenje. Hitrost toka je začela ponehavati. kosi ledu ob njihovem »splavu« so se lomili in škripali. Pot jim je zaprl leden jez. na katerega Je tok neprestano grmadi t nove ledene skrli. Velika in težka plahuta, lcl jo je zrinil pritisk visoko na kup. je zdrsnila navzdol in odkrhrvila od čolna celo stranico. Pa se vendar ni potopil, ker ga je držal na površju plavajoči led, v katerega je bil vkovan. Minilo je pol ure. Nazadnje je siloviti pritisk od zadaj premagal vse ovire in ogromni ledeni jez se je začel scela pomikati naprej. Cez eno uro so naleteli na drug jez. Ko se je ta zdrobil, Jih je z divjo naglico med škrtanje.m ledenih plošč odneslo naprej. Iznenada so zagledali na bregu lučke. Ko so se jim približali, se je njihov splav ustavil. Sila težnosti in trmoglavost reko Yukona sta se uklonili nepremagljivemu mrazu: reka je dobila za šest mesecev leden oklep.