PROTI KONčmr ZDRUŽENJU EVROPE ANGLIJA BO SPREJETA V SET V Parizu se je minuli petek končal prvi sestanek med britanskim predsednikom Edwardom Heathom in francoskim predsednikom Georgesom Pompi-doujem, na katerem sta razpravljala o britanskem včlanjenju v Skupni evropski trg. Heath in Pompidou sta imela skupaj tiskovno konferenco, na kateri sta objavila, da bodo vse ovire za britansko včlanjenje v SET prihodnji mesec odstranjene in da je bil iS tem storjen prvi korak k ustanovitvi Združene Evrope. Oba predsednika sta časnikarjem tudi izjavila, da „trdno upata, da bodo razgovori o britanskem včlanjenju v SET, ki se bodo začeli meseca junija, uspeli.“ V skupnem poročilu o svojem sestanku, ki je bilo izdano takoj po tiskovni konferenci, Heath in Pompidou izjavljata, da „¡smatrata za želeno in možno“ doseči sporazume o vseh važnih vprašanjih, ki se bodo pojavila na pogajanjih v Bruslju in v Luksemburgu, na katerih bodo razpravljali o britanskem včlanjenju v zahodnoevropsko gospodarsko skupnost. Diplomatski krogi so ¡skupno tiskovno konferenco obeh predsednikov označili kot jasen znak, da sta Heath in Pompidou dokončno pokopala napete odnose med Francijo in Anglijo, ki jih čilski marksistični predsednik A-.llende je imel minuli teden svoj prvi programski govor kot predsednik države in vlade ter je objavil, da bo, kakor je to napovedoval že v svojih volilnih govorih, spremenil sedanjo ustavo in odpravil dvozbomični parlament ter ga nadomestil z enozbomičnim „ljudskim parlamentom.“ Na skupni seji poslanske in senatne zbornice je Allende objavil: „V kratkem bomo ljudstvu predložili nujnost spremembe sedanje ustave v socialistično in spremembe dvozbomičnega sistema v enozborničen“ Tako bo, kakor trdi Allende, „gospodarska in politična moč prenesena v roke delastva.“ Ta komunistični načrt, ki ga ima Allende pripravljenega, odkar je prevzel oblast v Čilu, pa bi on rad izpeljal, če bi bilo mogoče, brez odpora v kongresu. Zato je predlagal, da „se more sedanji kongres kar sam sprevreči v ljudsko skupščino s tem, da začne so- je posebej povzročila leta 1963 general De Gaulle, ko je vetiral britansko prošnjo za včlanjene v SET. Na sprejemu na britanskem veleposlaništvu je FompSdou označil svoj dvodnevni razgovor s Heathom kot „znak obnovljenega zaupanja in topline med našima državama.“ Britanski veleposlanik Christopher Soames pa je izjavil, da je bil sestanek „zgodovinski dogodek za Evropo in za ves svet.“ Na tiskovni konferenci, ki se je udeležilo ok. 200 časnikarjev, sta Heath in Pompidou, poleg pismene izjave, med drugim dejala: „Bilo bi nespametno v sedanjem trenutku,“ je dejal Pompidou, „misliti, da v juniju ne bi dosegli ¡sporazuma med Anglijo in evropsko skupnostjo. Iz poteka najinih razgovorov je razvidno, da bodo tudi junijska pogajanja uspela.“ Heath je odgovoril, da „sva se oba sporazumela, da je ne samo zaželeno, temveč tudi možno, da bodo na pogajanjih v juniju našli sprejemljive rešitve. Pot je sedaj odprta.“ Heath in Pompidou sta na svojih dvodnevnih razgovorih razpravljala predvsem o bodoči vlogi britanskega funta sterlinga v svetu. Vsekakor sta priša do sklepa, da britanska valuta ne predstavlja več ovire za vključenje Anglije v SET. delovati z mojo ljudsko vlado1“, v kateri sedijo komunisti in „takšni socialistični borci, kakor sem jaz.“ Prvič v čilski zgodovini se je zgodilo, da so se zasedanja kongresa udeležile tudi delavske delegacije, Allende je govoril dve uri ter je prebral 80 strani iz 400 strani dolgega predsedniškega poročila. Allende je nakazal „lepo bodočnost“ ■čilskemu prebivalstvu, ko je dejal, da bo njegov „socializem pripomogel čilskemu ljudstvu doseči njegovo poslanstvo“ ter je kot primer navedel ZSSR in rdečo Kitajsko !Da bi si ohranil dotok dolarjev, ki se jih kljub temu, da so kapitalistični, vsaka komunistična država tako veseli, je Allende izjavil, da je „cilj moje vlade ohranjevati prijateljske in sodelujoče odnose z ZDA“. Dodal je, da „je mogoče vse probleme med obema državama reševati prijateljsko“ Komunizacija Čila je vedno hitrej- Mednarodni teden Egipčanski diktator Sadat, ki se mu je posrečilo počistiti svojo okolico sebi nasprotnih elementov v vojski in socialistični stranki, je v kairskem kongresu objavil, da je zahteval od ZDA, da morajo „prisiliti Izrael, da se bo umaknil iz zasedenega ozemlja.“ V Jeruzalemu ¡so Izraelci odgovorili, da od svojih zahtev do sueškega prekopa ne odstopajo in da njihovi „življenjski cilji niso naprodaj.“ Sadat da s svojimi zahtevami po uporabi sile ne bo uspel, ker se tudi novo oborožene egipčanske vojske Izrael ne boji. „Egipt bo doživel nov poraz, hujši od obeh prejšnjih,“ je padla izjava v Jeruzalemu. Vprašanje odprtja sueškega prekopa in miru na Bližnjem vzhodu ostaja tako še naprej nerešeno. Ker je v zandjem času Sadat odstavil nekaj sovjetofilskih ministrov, je prišel k njemu na obisk predsednik ZSSR Pôdgomy, da spet utrdi zrahljano prijateljstvo. ■Medtem, ko ima ZSSR v Egiptu nad 15.000 ,¿svetovalcev“ v egipčanski vojski, ki pa tudi upravljajo moderno protiletalsko orožje pa se trudi, da bi A-merikance spravila iz Zahodne Evrope. Kljub temu, da je Nixon v ameriškem kongresu dobil oporo za svojo vojaško politiko v Evropi, kjer število ameriških oddelkov zaenkrat ne bo skrčeno, je Kremelj skušal pridobiti kanadskega predsednika Trudeauja za to, da bi posredoval med Moskvo in Washingto-nom za redukcijo ameriških sil v Evropi. Sovjeti trdijo, da bi ise tudi u-maknili za sovjetsko mejo, toda jim tega nihče ne verjame. Teroristične akcije v Urugvaju se stopnjujejo, ker komunistični gverilci hočejo za vsako ceno onemogočiti ali na vsaj preprečiti redno izpeljavo pri-hodniih predsedniških volitev. Urugvajska vlada ie ugotovila, da teroristom pomaga tudi sovjetsko veleposlaništvo v Montevideo ter je predsednik 'Pache-co Areco že poklical sovjetskega po-s'anika Vinogradova na razgovor v vladno palačo. Zagrozil mu ie s sankcijami. če ne bo konec sovjetskega vmešavanja, v urugvai'ske notranje zadeve. Sovjetom se je posrečilo v redu izstreliti laketo proti Marsu, kamor bo predvidoma priletela Čez pol leta. Ame-rikaucem se ie podoben izstrel pred kratkim ponesrečil, pa že pripravljajo novo raketo za Mars. ša, dasi se ji upira velik del prebival-tva in v kongresu tudi krščansko-de-mokratska opozicija. Toda Allende je že v volilni kampanji zagrozil opoziciji z „ljudskim plebiscitom“, ki „se mu nihče ne bo mogel upirati.“ Ustavna sprememba v Čilu VEDNO HITREJŠA KOMUNIZACIJA ZEN A1 IN NJEN SVET Anica Kraljeva Velitea noč ob vznožju Tronadorjja Veliki četrtek Nekaj čudnega je za velemeščana tukajšnja tišina, zlasti nočna. Edini, ki ne razume, da je nočrii mir za naše trudne glave pravi balzam, je čuvaj. Pa ti zlomek zalaja ¡sredi noči, da od Tronadorske stene kar odmeva. In prav to mu je najbrže všeč. Kot vzoren varuh obišče vse kote našega naselja. Njegove „podoknice“ so za marsikoga prava muka. Zato ga ponoči, le ponoči, resnično sovražimo. Ali on se drži njemu naravnega zakona. Zavohal je, tako sodimo, lisičji brlog v levem gozdu, zato v tisto smer laja cele ure. Žrtve smo ¡seveda mi, trudni meščani z rahlimi živci. Ali je Čuvaj kdaj videl lisico ? če ne preje, jo je videl danes, ob sončnem 'dnevu! Vsi vemo, da je lisica zvita, je ne poznamo pa za predrzno. A danes, ko so se gostje sončili okoli hiše, ti pride iz gozda prav pred hišo mala rjavkasta lisička in se mimo sprehaja sem in tja v brk vsemu začudenemu občinstvu. \ Čuvaj, junaški čuvaj, v spoštljivi razdalji, kot pribit v tla, je lajal kot še nikoli. Občinstvo se je pripravilo na krvavo tragedijo, — a glej jo, spako lisičjo, mimo se obme proti gozdu mahaje s svojim košatim repom in ponosno izgine med grmovje, kakor ise umakne iz odra koncertna pevka z vlečko, ko uspešno zaključi svoj koncert. Ploskanja pod Tronadorjem ni bilo, pač pa veliko smeha in dobre volje. Kako je čuvaj prenesel svoj poraz, bi pa težko izvedeli. Veliki petek Zbudila me je nenavadna tišina okoli kočice, čudno! Tudi svetloba je bila drugačna kakor druge dni. Kljub mrazu pod bremenom odej, sem korajžno ute-šila svojo radovednost. Skozi majhno okno sem pogledala proti Tronadorju. Kaj Tronador! Niti sosedne koče nisem videla. Na že belo odejo so polagoma padale velike snežinke. Popolna tišina, še potok je to jutro utihnil. A kmalu je vse oživelo. Dim na strehi je naznanil dnevno življenje. Otroci so si kmalu osvojili dvorišče. Najbolj vesel je bil Čuvaj. Nič ga ni motilo, če so se tace pogrezale v sneg, letal je ob Marku in Martinu, kakor bi ponorel od veselja. Imelo me je, da bi si pokrajino ogledala tudi onkraj potoka. Gozdovi! Pogled je bil zares svojevrsten, čudna lepota, nenavadna za naše oko. Drevesa, lepe lengue, ki so zadnje dni od mraza postala živordeča, so bila videti kakor plameni v beli pokrajini. A beli paradiž je proti poldnevu že izginial, ko je sonce izza visoke stene radodarno spustilo na naše bivališče, vsaj za nekaj ur, svoje tople žarke. Kmalu so ¡se pojavili prvi turisti, ki jim spričo nenavadne pokrajine niti ni bilo, da bi, kakor običajno, hitro stopili v toplo jedilnico. S fotoaparati so bili takoj na delu. Zaviti v kožuhe, s kosmatimi kapami in rokavicami, so se poču- tili junake v mrzli pokrajini. Občudovali so tudi sneženega moža, ki sta ga Nevenka in Janika postavili pred hišo in mu povezile na glavo konzervno škatlo. A za goste je bilo vse zanimivo, vse veselo, dokler jim niso prsti otrpnili in ni iz jedilnice zavel vonj po ocvrtih ribah. (Popoldne je pri nas sneg že izginil, le skalnate stene. so ostale bele. Velika sobota Čeprav' daleč od vasi in mest, kjer je na ta dan že Vise praznično, smo se tudi mi pripravljali na praznik Vstajenja. Večkrat v dnevu so nam misli pohitele v oddaljene cerkve, posebno v one, kjer večje skupine naših slovenskih izseljencev skušajo, še po tolikih Mih zdomstva, obdržati vse, kakor je bilo doma, s posebno skrbjo za ¡svojo duhovno poživitev, 'Popoldne smo šli na stezo, ki se vije navzgor skozi gozd med nizkim grmičjem, mimo ogromnih skal, pod visokimi in košatimi drevesi. Stopamo po zelenem mahu, ki se sveti kakor zelena žametna preproga. (Stopinje so neslišne. Okoli nas zelen paradiž, le od daleč klic divje kokoške. Steza zavije v strmino, že v kamenje, drevesa so nižja, skrivljena in upognjena od divjih vetrov. Razgled se počasi odpre v zeleno dolino in na žalostni Črni ledenik, še nekaj korakov ob malem že poraščenem jezer-cu, pa smo že ne vrhu. Postanemo pod visokim belim križem. Janika položi na podstavek košček mahu in nanj rumeno rožico. „Zapojem pesmico strica Tomaža?“ „Seveda, kar zapoj!“ Pa je nedolžno dete zapelo njej ljubo pesmico: „Dve taci rumeni in kliun je prav tak.. .“ in gledalo na ledenike. Boljše je dobro ime kot obilno bogastvo, priljubljenost je več vredna ko srebro in zlato. Sveto pismo, Knjiga pregovorov, 22, 1. Napihnjena Potrošniška mrzlica po januarski devalvaciji dinarja je ob visoki investicijski potrošnji sprožila izredno povečanje industrijske proizvodnje. Ukrepi po stabilizacijskem programu niso bili učinkoviti, ukrepi za zmanjšanje potrošnje pa so sploh bili neučinkoviti, zlasti na področju investicij. V prvem četrtletju je bila investicijska potrošnja v Sloveniji kar za 54% večja kot lani. V trgovini na drobno se je promet v marcu po fizičnem obsegu povečal za 20% v primeri z januarjem, po cenah pa je ta odstotek seveda še večji. V marcu je bila industrijska proizvodnja Slovenije v fizičnem obsegu kar za 16% večja kakor lani. Proizvodnja se je povečala v vseh industrijskih panogah; največ v lesni — za 26%. Na proizvodnja splošno se je povečala proizvodnja za široko potrošnjo za 16%, proizvodnja sredstev za delo za 14%, proizvodnja reprodukcijskega materiala pa le za 6%. Industrija v Sloveniji je v marcu zaposlila 1350 novih moči, tako da je bilo vseh v industriji zaposlenih 265.740, kar je za 11.600 več kot lani. število brezposelnih pa se ni dosti spremenilo: V februarja jih je bilo 17.660 proti 19.574 v februarju 1970. Kljub devalvaciji dinarja pa je bil jugoslovanski izvoz v prvem tromesečju slab. V prvih dveh mesecih je bil izvoz iz Slovenije še za 4% večji kakor lani, marca pa je padel in je bil že za 9% manjši kakor lani. Katoliška delegacija k pravoslavnim NADALJNJE ISKANJE ZBLIŽANJA John Long je Amerikanec — se je lansko leto udeležil pogreba umrlega A-lekseja kot (papežev osebni odposlanec ter je bil ¡tako prvi kardinal, ki je potoval v ZSSR. Takrat je izjavil: „Pot v enotnost med rusko pravoslavno cerkvijo in rimskokatoliško Cerkvijo je dolga, toda smo polni upanja.“ Poučeni krogi menijo, da bo imel kardinal Willebrands v Moskvi tudi razgovore s pravoslavnimi cerkvenimi o-sebnostmi o možnostih nadaljnjega zbliževanja med obema cerkvama. Prav tako se bo osebno seznanil z novim ruskim patriarhom takoj po njegovi izvolitvi, na začetku njegovega vladanja. Iz tajniškega zapisnika: Odtisi članka dr. Komarja poslani z originalom v priporočenem pismu. — Celotna Koroška s korekturami odnešena v tiskarno. Oddana v roke g. Čeču. — Debeljakov prevod za Koroščeve dokumente oddan v tiskarni. — Umetniška priloga! — Pozor! Preveriti "kratice v dokumentaciji o mestni gverili v latinski Ameriki! — Oprema: vse perfektno; sprejel g. Ivan Bukovec. — Gorniška priloga: ima na skrbi ga. Danica Petri-cék. — Nujno oddati v klišami fotografije za članek o škofu Sedeju. — Venezuela in Slovenci (g. Grilc) za pod „Razglede“. — Vsemirje (kot vedno Hafner, zelo zanimivo) pride ob koncu. — Poročilo: prva polovica že dotiskana in zgibana... Sklep: ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE 1970 bo ponovno knjižni „boom“ slovenske politične emigracije. Že pred izidom Papež Pavel VI. je sprejel vabilo od ruskega pravoslavnega patriarhata, naj pošlje svojo delegacijo v ¡Moskvo na slovesno izvolitev patriarha ruske pravoslavne cerkve. Kot gosta ruske sinode bosta v Moskvo odpotovala kardinal Jan Wille-brands, predsednik vatikanskega Tajništva za krščansko enotnost in John Long, član omenjenega tajništva Volilne ceremonije, na katerih bodo izvolili naslednika ruskemu pa triarhu Alekseju, ki je umrl v Moskvi lanskega aprila, bodo v samostanu Zatorsk in v moskovski patriarhalni katedrali. Kardinal Willebrands, Nizozemec — V kuhinji je proti večeru zadišala orehova potica, na štedilniku so se že kuhala jajca. Otroci so večkrat pokukali v pekače in stikali za kakšnim pozabljenim orehom ali rozino. Sonce zaide za ledeniki že zgodaj, zato pa mraz kmalu zagospoduje v našem kotu. Tudi otroci se na dvorišču najraje mudijo okoli ognja, posebno danes, ko na žici užigajo drevesne goba. Noč jih je prignala v kuhinjo in kmalu smo v bogkovem kotu sedeli okoli mize. Malo tesno je bilo, a vendar prijetno, saj ise je topla kuhinja že napolnila s prazničnim vonjem komaj spečene potice. Pa tudi v nas samih je bilo nocoj drugače, skrivnostno praznično občutje. Večerja je bila kmalu opravljena. Pomočnice, domačinke, so se medseboj pomenkovale, pospravile posodo in že pripravljale jedi za naslednji dan za slučaj, če bi bilo kaj več goistov. „Zdaj pa jajca barvat!“ Nevenki so se zasvetile oči. Takoj so bile na mizi barvice in skleda kuhanih jajc. Za vsakega dve! Tišina. Z jajčkom v roki v popolnem molku se je vsak zamaknil v svojo stvaritev. Poseben prizor! Le sem-patja kakšna beseda, izmenjavanje svinčnikov in ‘— bežni pogled na soseda. „Ne glej sem, vsak nariše, kar hoče!“ „Sem že! Zdaj pa drugega!“ zakliče mala Janika. Pogledam njen jajček in čudna znamenja na njem v različnih barvah. „Ali je to mucek?“ „Ne, ri mucek, ali ne vidiš, da je parkelj, saj ima roge in kaže jezik!“ Tiho smo se spogledali in smejali vsak zase. „Sveta nedolžnost!“ je rekel nekdo. Pomočnice so gledale na to naše tiho delo, se zanimale za okraske na jajčkih in ker je bila ura že pozna, so vse tri kmalu izginile v posteljo, saj je bil večer zares mrzel. „Buenas noches!“ — „Buenas no-ches!“ Zopet tišina. „Zdaj smo pa sami ¡Slovenci,“ se olajšano oglasi Janika s svojim čistim pojočim glaskom. Otroci sc se zasmejali, starejši smo se spogledali in molčali. Moj Bog! Ali je mogoče, da je srček še ne petletne Janike čutil olajšanje, ko smo ostali ,sami Slovenci’? Pa pravijo, da otrok ne razume, da mu je vseeno, da ga je težko obdržati „našega“. Srce se nam je stisnilo, čeprav nam je bil njen Vzklik najlepše velikonočno darilo. Velika noč Jutro. Miza v bogkovem kotu bogato obložena. Stali ¡smo okoli nje. Praznik je bil v nas. Gospodar Frenk je vodil molitev. Nato smo zapeli: „Kristus je vstal!“ in v naših srcih je bil praznik. Misli so šle svojo pot, saj zanje nobena pregraja ne drži. Otroci so bili veseli v pričakovanja še zadnjega dejanja jutranjega praznika: zbijanja pirhov! Pred Zorkovo kočico je na tleh stal klobuk, kakor žrtvenik, kjer bodo pirhi, nekateri prave umetnine, umrli pod udarcem navadnega, vsakdanjega denarja. . . A običaje je treba spoštovati! Največ pirhov sta odnesla Martin in Zorko, a svoje pridobitve radodarno razdelila. Dan je bil ves sončen, ves velikonočni. Že zgodaj popoldne smo se odpeljali v Bariloče. Po treh urah vožnje smo resnično Veliko noč zaključili pri večerni maši v mogočni bariloški katedrali. BUENOS AIKJ» 27. maja 1971 ' AÑO (LETO) XXX (24) No. (štev.) 21 ESLOVENIA LIBRE VEDNO GLOBLJE V SLEPI ULICI SOVJETSKA SENCA PADA NA JUGOSLAVIJO Cuba según Charles Vanecke Desde los comienzos del régimen camunista en Cuba, el dario francés “Le Monde” se mostraba partidario del castrismo. Esa actitud sólo cambió recientemente, debido a la evidencia de una dictadora, que quiere disfrazarse de “democracia popular”. Esa actitud de „Le Monde“ se tradujo también una serie de artículos, escritos por el periodista Charles Vanecke, también defensor de Castro hasta, que visitó Cuba. Así cuenta su experiencia en la isla: “La Habana se ha convertido en una ciudad sin artesanos, sin comercio, sin bares. Las tiendas ise hallan abiertas, pero están vacías. Los escaparates exponen retratos del Che o de Camilo Cienfuegos en lugar de mercancías. Para el pan, para las revistas, para el helado o para el médico privado, la gente tiene que hacer cola varias horas.. . ->riRva — postal je njen trener, je zasedla šesto mesto. V zadnji tekmi ie Olimpija , premagala beograjskega P.'-1'izsna s 86:80. Ta ekipa se bo po-r-orla' še z brodškim Oriolikom za ob-t-nek v ligi, izpadel pa je že Željez-ničar iz Karlovca. Amater! Izjava košarkarja Aljoša Žorge v Delu, 12. aprila: „Letos nisem preveč dobro igral. .. krive so za to slabe priprave. Uspeh kluba je odvisen od možnosti za trening, od naporov vseh igralcev, zlasti pa od večje stimulacije (denarne, seveda). Kajti kolikor več nudiš, lahko tudi več zahtevaš.“ Za dobro voljo Nevednost Učiteljica: „Janez, kdo ti je pa včeraj napisal nalogo?“ Janez: „Ne vem, gospodična, sera šel prej spat.“ Obisk „Obisk smo dobili.“ „Kako pa to veš? „Slišim mamo, ki se smeje očetovim šalam.“ OD DOMA Zgodovinsko je, kadar se boriš proti krivici, kadar tebe tepe. Napredno je, če se kdo proti krivici bori tudi tedaj, ko ima koristi on nje. Pravega genija spoznaš po tem, da je sposoben prepričati tepca, da je tepec. OBVESTILA ČETRTEK, 20. maja 1971: V Slovenskem domu v San Martinu bo na sestanku Lige Žena Mati ob 18,30 predavanje: Naši ljudje v bolnišnici. SOBOTA, 22. maja 1971: Starše dijakov Slov. srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka vljudno vabimo na informativni sestanek, ki bo ob 17.80 v 'Slov. hiši. NEDELJA, 23. maja: V Slovenskem domu v San Martinu celodnevni mladinski dan. V Našem domu v San Justo predava po maši p. dr. Kukoviča. Vabi Zveza žena in mati iz San Justa. TOREK, 25. maja 1971: V Slovenski hiši bo dopoldne pripravila Družabna pravda zborovanje v poohstitev osemdesetletnice okrožnice Rerum novarum in občni zbor. SKAD vabi na obisk kina. Zbirališče ob 14.30 v Liniersu na Rivadaviji psd mostom. ČETRTEK, 27. maja 1971: Občni zbor Zveže slov. mater in žena ob 16.30 v Slovenski hiši. Vse gospe iskreno vabljene! PETEK, 28. maja 1971: V Slovenski hiši ob ob 20 seja Zveze okrajnih šolskih svetov. NEDELJA, 30. maja 1971: Dan Zveze slovenskih mater in žena. Ob 16.30 sv. maša v Slovenski hiši, nato čajanka za dobrodelni sklad Zveze. Prisrčno vabljene vse gospe z družinam:. NEDELJA, 6. junija 1971: V Slovenski hiši ob 16 spominska proslava. Najprej položitev venca pred spomenik padlim, nato sv. maša in prizor DRUŠTVENI OGLASNIK Seja učiteljskega sveta ZS bo 26. maja ob 19.30 v Slovenski hiši. Vabljeno vse učiteljstvo. Knjižnico ZS obiskuje vedno večje število rojakov. Zato se obračamo na vse, ki bi bili pripravljeni darovati ali prodati slovenske knjige, da nam tozadevne pogoje sporočijo osebno ali pismeno v pisarno ZS. Odbor ZS je ustanovil posebno komisijo, katera se bo posvetila nabiranju novih članov. Vodstvo tega pododbora je prevzel g. Boštjan Petriček. Prepričani smo, da je delo, ki ga opravlja društvo v naši skupnosti nujno, in naj res ne bi bilo nobenega rojaka, ki bi stal ob strani. Kmalu bomo poslali tistim, ki še niso člani pismena vabila m pristopnice. SREDNJEŠOLSKI TEČAJ RAVN. MARKA BAJUKA Koledar pouka Slov. srednješolskega tečaja za leto 1971 je sledeč: 22. maja, 5. in 19. junija, 3., 17. in 31. julija, 14. in 25. septembra ter 9. in 23. oktobra. Zaključna proslava pa bo 13. nov. TEOLOŠKI TEČAJ ZA LAIKE Sporočamo, da so se v prejšnji številki napovedani datumi spremenili. Tečaj bo na sledeče sobote: 29. maja, 12. in 26. junija, 10. in 24. julija, 7. in 21. avgusta, 4. in 18. septembra te-2. in 16. oktobra. Prihodnja snov, ki se bo obravnavala na tečaju, bo: O spoznat-nosti božji, ateizmu in o samem Bogu. ZVEZA SLOV. MATER IN ŽENA Zadnja nedelja v maju je vsakoletni praznik slovenskih mater in žena. Zveza prisrčno vabi vse matere in žene z družinami k sv. maši, ki jo bomo skupno darovali in prosili za božjo pomoč pri vzgoji naših otrok, dne 30. maja ob pol petih v Slovenski hiši. 'Po sv. maši ste vsi vabljeni na čajanko k prijateljskemu razgovoru in razvedrilu. Vstop prost. Do prireditve pa lepo prosimo vse rojake, da podprete našo nabirko za socialni sklad in kupite odtis z lesoreza, ki ga je v ta namen podaril slikar Andrej Makek. Motiv je vzet iz evangelija o čudežni pomnožitvi kruha in rib. Vokvirjen bo lep okras v Vašem stanovanju. Velja samo deset novih pesov. Zato lepo prosimo, da s tem prispevkom omogočite oskrbovanje predvsem naših pomoči potrebnih bolnikov. Kupite ga lahko pri vseh zastopnicah Zveze. DRUŽABNA PRAVDA lepo vabi vse rojake in rojakinje na proslavo 80-LETNICE DELAVSKE ENCIKLIKE “DEREM NOVAREM” ki bo na argentinski državni praznik, v torek 25. maja dopoldne v prostorih Slovenske hiše. Ob 9 sv, maša v kapeli. Ob 10 slavnostno zborovanje. Po zborovanju bo redni občni zbor Družabne Pravde. ZVEZA SLOVENSKIH MATER IN ŽENA 30. maja 1971 ČAJANKA za dobrodelni sklad Zveze Slovenska hiša Začetek ob 16,30 s sveto mašo JAVNI NOTAR FRANCISCO RAEL CASCANTE Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T.E. 35-8827 Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor: Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit UNIV. PROF. ■ ■ DR. JEAN RLAZNIK j Živ ia-i' X* I ' j, • ....... ■ specialist za ortopedijo in travmatologijo ■ ■ ■ Ordinira v torek, četrtek in soboto | od 17 do 20 ■ ■ C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed ! Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855 ■ ■ ■ ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»./■■■■B ■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■» PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO! FRANQUEO PAGADO O Concesión N9 5775 g s E TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.086.173 Naročnina Svob. Slovenije za leto 1971: za Argentino $ 3.500.—. Pri pošiljanja po pošti $ 3.600.—. — ZDA in Kanada 13 U'SA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estado» Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213 Zelo pametno je imeti nekaj denarja pripravlejnega za primer bolezni, nesreče ali ugodne kupčije. To vam svetuje Kreditna zadruga S. L. O. G. A (Cooperativa de Crédito Ltda.) T. E. 658-6574 Ramos Mejia Bmé. Mitre 97 Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure Ves denar ho pri nas dobro naložen, vam vedno na razpolago, medtem pa vam prinašal lepe obresti. Premislite! Prijateljem in znanceih Sporočamo žalostno novico, da je na Prevojah, dne 8. maja v 84. letu starosti nenadoma zaspala za vedno naša mama, stara mama in teta, gospa Terezija Iglič roj. Dolinšek K poslednjemu počitku so jo položili 10. maja na pokopališču v Št. Vidu pri Lukovici. Za njo žalulejo: Doma: sin Rafael z ženo; v Argentini: sin Miha z družino; hčerke: Mici por. Barle z družino, Pavla por. Bokalič z družino; v ZDA: hčerka Tončka por. Dolenc z družino; sestre: Marija por. Jeretina in Ivana por. Brinovec ter ostalo sorodstvo Aleksander Solženicin: > En dan Ivana Denisoviča 20 ...Gredoč naj še povem, da sem leta 1938 srečal v Kotlasu, v transportnem taborišču svojega bivšega vodnika, ki so mu dali deset let. On mi je tudi povedal, da so leto prej ustrelili prav tistega mojega polkovnega poveljnika in še komisarja. Nič ju niso vprašali, če sta proletarca ali kulaka, če imata vest ali ne.. . Pokrižal sem se in rekel: „Vendar si, Stvarnik, še v nebesih. Dolgo trpiš, potem pa krepko udariš-“ Šuhov bi, po obilnem kosilu dveh skled kaše, rad kadil. Zelo ga je imelo. Računal je, da bo zvečer kupil pri Le-toncu v sedmi baraki dva kozarca tobaka, in bo lahko poravnal dolg. Zato se je obrnil k ribiču, Estoncu, in mu dejal: —• Ti, Ejno, poslušaj: daj, posodi mi do jutri tobaka za cigareto. Ne bom te ogoljufal. Ejno je pogledal Šuhovu naravnost v oči, nato pa se je počasi ozrl v svojega rojaka. Nihče od njiju ne zapravi ničesar; vse. si delita med sabo, do zadnje trohice tobaka. Potem, ko sta nekaj mrmrala, je Ejno segel po mošnjiček, okinčan s svetlo rdečo nitjo, ter iz njega vzel ščepec tobaka tovarniške proizvodnje. 'Položil ga je Šuhovu na roko in dodal še nekaj drobcev. Bilo je točno za eno samo cogareto. Šuhov je odtrgal kos časopisnega papirja, zvil z njim cigareto, pobral žareče oglje, ter potegnil. Potegnil je! Po vsem telesu ga je pretreslo in menda je pijanost udarila v noge in glavo. Dobro je prižgal, pa so se že čez vso dvorano zasvetlile vanj Fetjukove zelene oči. >Saj bi se tega šakala usmilil, pa je danes že nekje vlekel, sam ga je videl. Zato bo čik rajši dal Senjki Klevšinu, ki ne sliši brigadirjeve povesti in sedi ob ognju s povešeno glavo, žalosten. Kozav obraz brigadirja se je svetil v odsevu ognja iz peči. Pripovedoval je naprej, brezčutno, kakor bi šlo za koga drugega. —• Imel sem nekaj osebnih stvari. Prodal sem jih za četrtino vrednosti. Nato sem na črno kupil dve štruci kruha (tedaj so bile že živilske karte). Računal sem, da bom lahko potoval s tovornimi vlaki, pa so prav takrat proti temu uvedli stroge prepovedi. Vozne karte sploh ni bilo mogoče dobiti, ne za denar, še manj pa brez denarja; se še kdo spominja? Le s posebno napotnico je je bilo mogoče dobiti. še na peron ni bilo mogoče. Pri vratih je stal stražnik, postajo pa je z obeh strani pazila straža, ki je pregledovala tire. Medlo sonce je zahajalo, na lužah se je že delal led, jaz pa sem bil brez prenočišča.. . S težavo sem preplezal visok zid, s štrucami pod pazduho, in skočil v stranišče na peronu. Pogledal sem, če me kdo zasleduje... Nikogar ni. Stopim na peron kot potnik v vojaški obleki. Na tiru je bil vlak Vladivostok—Moskva, ravno pravi. Pot- niki so se drenjali okoli pipe s kropom, s čajniki so mahali in udrihali po glavi. Tam sem opazil dekle v modri bluzi, z dvoliterskim čajnikom. Sukala se je okrog kruče, a se je bala stopiti k pipi. Imela je majčkene noge: poparijo ali pa pomendrajo jih. Stopil sem k njej in ji rekel: „Na, podrži moji štruci, jaz pa ti poskrbim kropa.“ Natočil sem. Ttdaj se je vlak začel premikati. Dekle drži moji štruci, se joka in ne ve kaj bi. Še čajnik bi pustila. „Teci, te že dohitim“, ji zakričim. Požene se, a jaz za njo. Ujela sva vagon. Pomagam ji s prosto roko na stopnice, a vlak drvi vedno hitreje. Tudi jaz sem se pognal na stopnico; sprevodnik me ni udaril po prstih, ne sunil v prsi, da bi me odgnal. V vagonu so bili namreč tudi vojaki in me je imel za starega potnika. Šuhov je Senjko sunil v rebra: Vzemi čik, tj nesrečnež. Dal mu ga je kar z lesenim ustnikom. Naj vleče skozenj, kaj bi modroval. Senjka se je zahvalil kot igralec, malo čudno. Pritisnil je roko na srce in se priklonil z glavo. Ali boš gluhcu zameril ? Brigadir je pripovedoval dalje: — Deklet je bilo šest. Imele so svoj kupe. Bile so študentke iz Leningrada, ki so se vračale s prakse. Mizica je bila nanolniena s surovim maslom in drugimi zapeljivimi dobrotami. Na obešalnikih so se majale njihove suknje. Kovčki so imeli prevleko... Potujejo mimo življenja z vedno odortimi semaforji. Klepetali smo, zbijali šale in se napili čaja. Potem, so me vprašale, v katerem vagonu potujem. Vzdihnil sem, potem pa sem se jim razodel. Dekleta, moj vagon je itak, da ve lahko živite, jaz pa naj umrem... V veliki dvorani delavnice je tiha. Plamen počasi liže drva. — Oh in ah, so stokale in se posvetovale. Skrile so me na najvišjo polico, kjer je prostor za prtljago. Pokrile so me s plašči. Tako so me varovale in pripeljale do Novosibirska. .. Naj omenim še, da sem se kasneje enemu teh deklet zahvalil. Bilo je v taborišču na Pečori. Prignali so jo leta 1935 po umoru Kirova in je že hirala na težkem fizičnem delu. Pomagal sem ji, da ie prišla v krojaško delavnico. Pavlo se šepetaje nagne k brigadirju: — Ali naj pričnemo delati malto? Brigadir ga ne sliši. — Ponoči sem prišel domov, od zadaj čez njive; ponoči sem tudi odšel. Z menoj je šel tudi mlajši brat. Odpeljala sva se v tople kraje, v mesto Frunze. Jesti nisma imela. V Franze vidiva, kako kuhajo asfalt., Okrog kotla sede potepuhi, namenil sem se k njim: . Poslušajte, gospodje goloriteži! Naučite mojega brata, kako naj živi.“ Vzeli so ga. .. Sedaj mi je žal, da se nisem še jaz pridružil kriminalcem... — Pa niste brata nikoli več srečali ? vpraša kapitan. Tjurin je zehajoč odvrnil: ■— Ne, nikoli. — Znova je zazehal. Nato je rekel: — Ne bodite žalostni, fantje! Tudi na toplarni se bomo znašli. Kdor ima opravka z malto, naj začne. Ne čakajte sirene. Vidite, takšna je brigada! Načelnik ne bi poslal brigade na delo pred koncem odmora; brigadir pa jo med odmorom: na njegovo povelje se dela... Kajti on je tisti, ki skrbi za hrano. Kajpak, da brez vzroka ne stori kaj takega. Če namreč začneš pripravljati malto, ko bo sirena zatulila, bodo zidarji čakali. Šuhov ie vstal: — Grem, da zbijem led z zidu. S seboj je vzel sekirico in mdtlico, da odstrani-led. Pa še zidarsko orodje. Kilgas je nejevoljno pogledal šu-hova in se namrdnil, češ, kaj lezeš, ko brigadir nam še ni dal znamenja. Seveda Kilgas ne pomisli, s čim si bo brigada prislužila kruh. Ta plešec izhaja tudi z dvesto grami kruha, ker ga podpirajo paketi. Pa je le vstal. Razumel je namreč, da ne more biti v oviro. — Počakaj, Vanja. Grem tudi jaz! — se je oglasil. Dobro, dobro, debeloličnež. Če bi delal zase bi še prej vstal. (Šuhovu se je mudilo tudi zato, da bi zasedel grezilo, predno bi se Kilgas zavedel, da so dobili iz orodame eno samo.) Pavlo sprašuje brigadirja po ukrajinsko: — Ali naj zidajo samo trije? Morda bi dodelili še enega, če bi bilo malte zadosti ? i o v i »s c i y LJUBLJANA. — Žirija sestavljena iz predstavnikov Društva slovenskih likovnih umetnikov, Akademije za likovno umetnost in Moderne galerije je soglasno proglasila za letošnjega nagrajenca Jakopičeve nagrade slikarja in grafika Janeza Bernika. LJUBLJANA. — Ljubljanska Drama je gostovala s Shakespearovo tragedijo Macbeth v Trstu, Gorici in Celovcu. Obisk predstav je bil izredno velik, prav tako tudi uspeh predstav. HRASTNIK. — V hrastniškem rudniku v jami Ojstro je prišlo 8. aprila do hude nesreče, pri kateri je izgubilo življenje devet rudarjev. Osem jih je ostalo v jami, deveti pa je umrl v bolnici. Umrli rudarji so Ivan Bedenik, Srečko Kordon, Rudi Prah, Miha Zako-šek, vsi iz Hrastnika, Janko Lapornik in Henrik Matul iz Sedraža pri Laškem, Franjo Pintarič iz Lopatinca pri Čakovcu, Jože Vrbuč ter Anton Janežič (umrl na posledicah v bolnici), oba iz Krmelja. Poleg smrtnih žrtev je bilo ranjenih sedem rudarjev, od teh dva težko. 'Nesreča se je pripetila 115 m globoko, ko je v šesto stažo jame nenadno vdrlo 3000 kub. metrov mulja (blata pomešanega z ilovico in vodo). BREŽICE. — Prebivalci Krškega polja so zahtevali, naj strokovnjaki Instituta Jožef Štefan točno odgovore o morebitnih škodljivih posledicah jedrske elektrarne v Stari vesi pri Krškem. Prebivalce je predvsem zanimalo, ali je upravičen strah, da bosta koriti Save in Krke ob pomanjkanju vode večkrat suhi; če ne bo topla voda elektrarne povzročala meglo ter kolikšne količine odpadnih snovi se bodo stekale v vodo. MARIBOR. — Odbor za dozidavo mariborske bolnišnice je sporočil, da se je 140 podjetij, v glavnem iz mariborske občine, zavezalo s pogodbo, da bodo pet let prispevala 0,5% čistega dohodka za dograditev „skeleta“, kakor imenujejo nedograjeno poslopje mariborske bolnišnice. LJUBLJANA. — V Ljubljani je med 125.000 zaposlenimi 48.000 žena, ali 46%. To pa seveda zelo zaostri problem varovanja otrok med časom, ko so njihove matere v službi. Med 22.000 otroki, ki so stari od 6 mesecev do 7 let, ima le slaba polovica urejeno varstvo v družini, v vrtcih pa je nekaj manj kot 6.000 otrok. Brez vsakega varstva ostane še okoli pet tisoč otrok. Zaradi tega se bavijo z načrti za zgraditev potrebnih vrtcev. Toda ni denarja, potrebovali pa bi še okrog 100.000 dinarjev. Nekateri se zavzemajo za rešitev problema s samoprispevkom, nekateri pa so za povišanje prispevne stopnje davka na v n--e»-». plače. ŠMARJE PRI JELŠAH. — V tej občini 80% vseh kmetov ni v stanu plačati prispevka za socialno zavarovanje. Na občino je prišlo 900 prošenj za oprostitev davčnih obveznosti in za socialno podporo. Ta podpora je zelo majhna, saj se giblje v višini 90 dinarjev. LITIJA. — V Zasavju razumejo, da v trgovinah ni vedno dovolj televizijskih sprejemnikov in gospodinjskih strojev. Ne morejo pa razumeti, da v trgovinah primanjkuje krožnikov, čajnih skodelic in drugih gospodinjskih potrebščin. Če gradiš hišo, si tudi revež: za nekaj k'T gradbenega železa moraš obresti tudi do 10 trgovin. Za nadomestne dele gospodinjskih strojev pa trdijo, da jih v Zasavju že eno leto ni mogoče kupiti. Toda ne primanjkuje samo strojev ?n krožnikov; pravijo, da dostikrat ni sira, masti in zelenjave. LJUBLJANA. — Sredi aprila so stopile v veljavo nove cene v mestnem prometu, cene za plin in toplotno enei'-gijo. Vozovnica v mestnem prometu velja 80 par, mesečna dijaška 25 din; ni se pa podražila mesečna delavska vozovnica, ki stane še vedno 50 din. Plin za gospodinjstvo stane 16 par za tisoč kalorij, za ostale potrošnike pa 23 par. UMRL JE ARH. IVAN VURNIK Iz domovine je prišla vest, da je v 86. letu starosti umrl inž. arhitekt Ivan Vurnik. Pokojni je bil eden najbolj priznanih slovenskih arhitektov in je imel ogromne zasluge prav za razvoj gradbene umetnosti na Slovenskem. Bil je med drugim redni univerzitetni profesor, ustanovitelj slovenske šole za arhitekturo, častni predsednik Zveze arhitektov Slovenije, nosilec Prechtlove spominske plakete dunajske tehnične visoke šole itd. Rajni arh. Vurnik je bil 10. aprila pokopan v svojem rojstnem kraju, v Radovljici. Na njegovo izrecno željo so se pogreba udeležili le njegovi najožji sorodniki. Umrli so od 9. do 14. aprila: LJUBLJANA — Ana Lipovž, vdova po hidropilotu, Albert Poljšak, šol. upr. v p. (87), Ana Furlan r. Mižigoj (77), Elca Souvan r. Suber, Hana Kovič r. Kavčič (80), Franc Visočnik, pravnm, Valentin Vertič, up. (90), -Ciril Skodlar, up. pivovarne Union, Tončka Umnik r. Prevec, šol. upr. v p-, Julka Varga r. Ravn jak, Ludovika Koželj r. Nagic (98), Marija Ulčar r., Mehle, Vane Groznik, drž tožilec v p. (85). MARIBOR — Magdalena Bezjak (74)-, gosp., Katarina Živic (84), socialna podpiranka, Katarina Zupan (79), up., Viktor Marvin (64), up., Rudolf Hilesner (80), up., Ana Guštin (70), Marija Pim (69), up., Frank Klevac (64), up., Marija Podgoršek (56), gosp., Frančiška Vrbnjak (71), up., Antonija Meglič (79), up., Marjeta štumberger (79), Svenšek Jurij (88), soc. pod., Mihael Ftič (78), up. RAZNI KRAJI — Ludvik Pregelj, up., Gorica, Franc Zupan, up. (72), Jesenice, Anton šepec, rudar v p. (88), Brežice, Franc Grčar, pos., Zg. Zadobrova, Janez Andolšek, pos. (85), Hr-vača, Anton Dolenc (73), pos., Lesno Brdo, Edi Kuraš, vodovodni inšt., Bled, Minka Čeh, -Dobrnič, Terezija Podbor-šek, Vevče, Marija Bernik r. Marinko, Preska pri Medvodah, Marija Cingerle, Kromberk, Rahela Magajna r. -Sufič, Vreme, inž. Tone Bantan, Dol pri Hrastniku, Lina Komperšek, čebelarka, Petrovče, Franc Klemenc, Rakovnik pri Sori, Marja 'Bizjak, Kranj, Avgust Keblic, Celje, Leopold Blaznik, Sevnica. VEČER TEOLOŠKEGA ODSEKA SLOV. KULTURNE AKCIJE Minulo soboto, 15. t. m. ob 20. uri je bil letošnji prvi kulturni večer Slovenske kulturne akcije v zgornji dvorani Slovenske hiše v Buenos Airesu. Večer je začel in vodil dr. Mirko Gogala, vodja teološkega odseka Slovenske kulturne akcije, v čigar okviru se je vsa prireditev razvijala. Dr. Mirko Gogala je pred polno dvorano gostov, med katerimi je bilo veliko mladine, prebral svoje temeljito zasnovano predavanje o „Problematiki naše politične emigracije v luči cerkvenega nauka“. Predavanje je imelo dva dela: prvi del se je nanašel na cerkveni nauk v luči 2. vatikanskega koncila o človeku in družbi, drugi del, ki je bil spet razdeljen na tri dele, pa je bil posvečen notranjim in zunanjim problemom naše politične emigracije. Ker je bil večer zamišljen v obliki razgovora ob okrogli mizi, so poleg predavatelja s svojimi izsledki in kritiko sodelovali še: dr. Vinko Brumen, Jože Dobovšek ml., Pavel Fajdiga, Avgust Horvat, dr. Jože Krivec, Miha Stariha, Jože Škerbec, prof. Pavle Verbič, prof. Tine Vivod, ga. Marjana Bata-geljeva in gdč. Marija Zorc. Vsled obilice gradiva, ki je za tri ure zajelo pozornost poslušalcev, je morala s programa odpasti debata. -Na ugotovitve in izsledke večera kot tudi na osnovno predavanje b; se bilo treba povrniti. RAMOS MEJIA Mladinski športni dan v Slomškovem domu Prav zadnje čase je športno udejstvovanje naše mladine dobilo nov zagon. Pred časom je bila moronska mladina tista, ki je organizirala furnir v namiznem tenisu. Pred dvema tednoma so Berazateščani ob priliki svojega mladinskega dne pripravili tekmovanje v odbojki. V nedeljo 16. t. m. pa je naša mladina iz Ramos Mejije, ki se zbira okoli Slomškovega doma, priredila športni dan s turnirjem odbojke za fante in dekleta. Zjutraj je bila najprej v dvorani Slomškovega doma sv. maša, med katero je g. Jože škerbec tudi navezal svoj govor na šport, poudaril njegovo vrednost, a tudi- ravnotežje, ki mora biti med telesnimi in duhovnimi vrlinami. Po maši so se na športnem prostoru doma začeli zbirati fantje in dekleta iz raznih okrajev, ki so prišli na tekmovanje. Ob 11 se je pričel spored, ko je predsednik Slomškovega doma g. Franc Vester po mikrofonu nagovoril goste in domače tekmovalce. V svojih besedah je poudarjal važnost športnega udejstvovanja za modernega mladega človeka, posebno danes, v potrošniški dobi, ko vse hlepi le za tvamimi, konzumnimi dobrinami. Iz >I( MARKOVA NEDELJA Letos 20. junija bo poteklo že deset let, odkar smo v mendoško zemljo položili k večnemu počitku ravn. Marka Bajuka. Ob spominu nanj je naš pevski zbor po prvem komemorativnem koncertu ostal vse doslej zvest vsakoletni pevski prireditvi, ki je koncem aprila — na Markovo nedeljo, posvečena naši najdragocenejši kulturni vrednoti za „Dan slovenske pesmi“. Pa je zbor to svojo letošnjo prireditev nekoliko razširil. Naslov ji je bil: Dan slovenske besede in pesmi. Njegov smisel je na prireditvi sami obrazložil zborovodja prof. B. Bajuk v uvodnem razmišljanju, v katerem je prikazal znake, da pričenja med nami zamirati ne samo smisel in ljubezen do nase pesmi, ampak tudi do naše besede, in se je dotaknil vprašanja, če ni oboje posledica zamiranja tudi našega duha. Dopoldne smo ob priložnostno izbranih pesmih z vso resnostjo sodelovali pri skupni maši, ki jo je po naročilu naših pevcev daroval naš dušni pastir č. g. J. Hom v priprošnjo za milost ohranitve in gojitve naših verskih in kulturnih narodnih tradicij v zdomstvu in doma. Taisti misli je celebrant posvetil tudi svoje nedeljsko razmišljanje in ga navezal na koncilske izjave o kulturi; prikazal je v tem smislu tudi naše dolžnosti, ki jih imamo do lastne osebnosti, do svojega naroda in do človeštva sploh. Popoldne smo se pa zbrali k prireditvi v Domu. Za uvod je najprej govoril o pomenu prireditvenega naslova prof. B. Bajuk. „Ko manjkata le dva pičla meseca,“ je dejal govornik, „do desetletnice smrti ravn. Marka Bajuka, smo njegovi pevci že skoro uspeli, da je na Markovo nedeljo vsakoletni „Dan slovenske pesmi“ prišel med nami v Mendozi v tradicijo. Ni ta misel posvečena samo njegovemu osebnemu spominu. Ne, gre nam za to, da se ob spominu nanj, ki se je ves žrtvoval in posvetil naši pesmi, misel nanjo in ljubezen do nje med nami ne zamre, marveč se čimdalje ohranja ir živi... “ „Dokler bo med nami živela pesem,“ je nadaljeval, „bomo kot sinovi in hčere slovenskega naroda ne samo životarili, ampak dejansko tudi živeli njegovo kulturno življenje.“ Zatem je govornik razpredel niz misli o pomenu pesmi za narod, posebej za slovenski narod. Na te misli je navezal tudi lanski obisk pisatelja Mau-serja in njegove besede, ko je govoril, da duh vse poživlja. Isti duh, ki veje iz naše besede in pesmi, duh slovenske narodne kulture in tisočletne tradicije krščanske omike. Govoril je o temelj- nem pomenu ohranjanja besede in pesmi prav za nas, ki živimo v tujem svetu. Važnost petja za mladino je postavljal ’na prvenstveno mesto. Ob koncu pa je povzel: „Slovenski človek, ki hoče v življenju izvršiti svoje osebno poslanstvo, mora skrbeti, da mu bo duša polna slovenskega duha! Ta njegov duh pa najde zunanjega izraza v slovenski besedi; ta pa bo dosegla svoj višek in svojo veličino v slovenski pesmi. Zato in prav zato je pred desetimi leti, tik pred smrtjo, ki je ni prav nič slutil, ravn. Marko Bajuk kot v oporoko zaklical v Svobodni iSloveniji rojakom v Argentini in zdomstvu: ‘Še bomo peli!’“ Razvijanju predavateljevih misli so vsi navzoči, ki so docela napolnili dvorano, sledili z vso najglobljo resnostjo in pozornostjo. Sledil je nastop pevskega zbora, ki je zapel deset pesmi: Premrlovo •— Slovansko pesem; Hribarjevo — Hišica očetova; Sattnerjevo — Studenčku: Jenkovo — Tiha luna; tri narodne v priredbi M. Bajuka — čez tri gore, Slavec in Misli na me; Vrabčevo ■— Polževa ženitev; Tomčevo — Od Ribn’-ce do Rakitn’ce; dr. Ciganovo — Pesem mladine. Izbrani venec pesmi je navzoče razmajal in so pevce nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. A S O € N T I N I Po govoru predsednika, kateremu je sledil aplavz navzočih, se je takoj pričelo tekmovanje. Pomerili sta se moštvi iz Morona in iSan Justa. V napeti igri so zmagali Morončani 2:1 (6:15; 16-14; 15-6). Za tem so nastopila dekleta, in sicer sta se pomerili ekipi iz San Martina in San Justa. Zmagale so prve 2:1 (7:15; 15-10; 15-13). Za tem so bili gostje povabljeni na kosilo. Po kosilu pa se je tekmovanje nadaljevalo. Najprej so se pomerili fantje iz Slovenske vasi in San Martina. Zmagali so Lanuščani z rezultatom 2:0 (15-6; 15:12). Nato so se ponovno pomerila dekleta, in sicer domača ekipa z moronsko. Zmagale so Morončan-ke 2:0 (15-12; 15:13). Sledila je igra med zmagovalcema prvih iger pri fantih: tu je Slomškov dom premagal Morončane 2:0 (15:6; 15:10). Končno so se odigrale finalne tekme. Pri dekletih rta se pomerili ¡San Martin in Moron. Zmagala je ekipa iz San Martina z 2:1 (15:10; 13:15; 15:5). Pri fantih pa so se pomerili Ramoščani in Lanuščani. Po izredno napeti in enaki igri (zlasti v prvem setu) je Slomškov dom premagal Slovensko vas 2:0 (18:16; 15:7) in tako zasluženo osvojil pokal. S tem je bilo športno udejstvovanje tega dne zaključeno. Po kratkem odmoru je sledila zabava ob zvokih orkestra Planike. Med item družabnim delom so dekleta iz San Martina in fantje iz Ramos Mejije prejeli priborjene pokale. Pripomnili bi, da bi bilo pametno, da se podobni turnirji igrajo bolj pogosto. Kot to pot, naj bi jih, v raznih športnih panogah organizirali posamezni odseki. To bo tudi najboljši trening, da na skupnih športnih dnevih dosežemo boljšo kakovost igre kot je bilo to doslej. Seveda pa se ob takih prilikah ne sme. pozabiti tudi na kulturni del. Ravnotežje med obema — športom in kulturnim delom — bo gotovo najbolj koristil mladini sami, po njej pa tudi naši skupnosti. MENDOZA Mauserjeva poslanica Po daljšem obisku pri sorodnikih v Združenih državah se je pred prazniki vrnila v Mendozo gdč. Anica Grintalova. Zelo smo ji bili hvaležni, ko nas je na cvetno nedeljo povabila na prosvetni večer našega Društva in nam obširno poročala o svojem potovanju, vtisih in obiskih pri znancih in prijateljih. Svoje pripovedovanje je spremljala s številnimi diapozitivi in slikami. Kar mehko nam je bilo okoli srca, ko smo gledali drage in znane obraze in poslušali o tamošnjem življenju naših dragih ter obujali spomine na čase, ko nas je še vse družila taboriščna begunska usoda. Najbolj pa nas je prevzelo, ko smo iz snemalca na traku poslušali bogate misli, ki nam jih je v pozdrav poslal pisatelj g. Mauser, katerega je gdč. Anica posebej obiskala. Ob sklepu svojega govora je prof. Bajuk razložil namen in pomen številnih novih slik v dvorani; izbral je zanje pomembne citate iz Mauserjevih Ozar: „Domovina je naš pelin in naša strd.“ „Za veselje, ne za žalost pišem te besede. Na tisoč kosov je raztrgana domovina. V Ameriki je je en kos, v Braziliji utriplje, v Avstraliji živi, po Argentini diha, vsepovsod raste in poganja. Kako bi je ne ljubili, drobceno gorčično zrno, iz strdi in pelina zlito!“ „Joj, pa pravijo, da smo tako majhni! Vso zgodovino so nas pobijali, pa še živimo. Za mrtve so nas imeli, pa smo vriskali, pokopali so nas, pa smo vstali — in danes po vseh kontinentih žubori slovenska pesem. Pesem polj in gozdov, morij in gora.“ „Za veselje, ne za žalost je ta moj nozdrav. Ja ne bo nikogar sram slovenske besede, ki je samo ena. Poklekniti ki morali, kadar po domače govorimo: zakaj sladkost je v domači besedi, ki m nima svet.“ Napise je pripravil in z domačimi slikami okusno opremil g. Rudi Hirsch-egsrer. Po pevskem nastopu so vsi posedli k nogrnienim mizam za skupno večerjo, ki io je Društvo Slovencev prinravilo v n^časHtev našim pevcem. Veselo raz--"Lženje je doseglo svoj višek, ko ie rl-nštveoi predsednik g. Pavle Baida izrekel pozdravne in zahvalne besede zbo- Vsak teden ena PSALM Anton Vodnik Nocoj je večer tako velik. O, kako prihajam iz neznanosti skozi vrtove* ki v njih mrtvi ob studencih gledajo na mokre zvezde in gredo, z rokami razsvetljenimi, do prvega zamolklega zvonjenja iz kdo ve katere vasi — ki v njej je že izdavna in še mu konca ni... Z menoj hiti ang el-popotnik v gore ■— iz kdo ve katere vasi ■—....... Mariji vest oznanit.. . Kadar se mesec obrne, tisoč žena ga v sanjah zagleda: S srebrnimi rokami . . . . ....... upognile smo zvezde nad Tvojo glavo, in Ti se ne moreš spomniti imena našega — Marija, ljuba soseda! Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji” 17. maja 1951. — št. 20. DANAŠNJI POMEN SOCIALNIH OKROŽNIC Ni mogoče s pridom reševati družabnih problemov, dokler ni rešeno eksistenčno vprašanje vsakega poedinca... Značilno za sodobnega človeka je, da je nezadovoljen, ne-orientiran, skeptičen. Željno sega po raznih filozofskih sistemih, po socialnih doktrinah, ki pa mu ne morejo dati zadovoljivega odgovora na najbolj osnovna vprašanja njegovega življenja... Na vprašanja o zadnjih vzrokih in zadnjem namenu življenja sploh ne odgovarjajo. Toda moderni človek čuti, da zgolj socialnost, o kateri se toliko piše in govori, ne more biti vsa vsebina njegovega življenja... V uresničljivost zemeljskega paradiža pa človek našega časa vsak dan manj verjame. Predolgo so ga varali z blestečimi utvarami o napredku, hu-maniteti, da največja proizvodnja pomenja tudi že največje blagostanje in največje blagostanje največjo srečo, da je za desetim petletnim planom vhod v zemeljski raj. čez kupe mrličev in mrtvaških glav drve ljudstva po tej poti — ne v zemeljski raj, temveč v vedno večjo bedo. .. V osnovni preosnovi duha in srca slehernega poedinca leži ključ za reformo družbe, človek mora biti najprej samega sebe svest, izpolniti mora niemu dano osebno nalogo, pa bo zopet našel zadovoljstvo... stevcifct f© sviti ČILE Prejeli smo vest, da je v Kamniku umrla 16. aprila t. 1. gospa Anka Pogačar roj. Cevc, mati g. Andreja Pogačarja, duhovnika, ki deluje na fari Curacautin v čile. Pokopana je bila 19. aprila na pokopališče Žale pri Kamniku. Pogreb je vodil ljubljanski pomožni škof dr. Lenič ob asistenci desetih duhovnikov. Naj počiva v miru. Težko prizadetemu sinu g. Andreju Pogačarju naše sožalje. ru za njegovo pomembno poslanstvo, ki ga vrši med nami s pesmijo, in sporočil, da je Društvo sklenilo ob tej priložnosti posebej počastiti devet pevcev, ki že najdalj vztrajajo z žrtvovanjem pri vseh sobotnih vajah, nekateri prav od vsega početka. Tajnik g. 'Stane Grebenc je nato imenoval in „po zaslugah“ našteval počaščene člane: zborovodja prof. B. Bajuk; njegova žena ga. Cilka Bajuk; g. Luka Grintal (vsi trije pri zboru od njegovega rojstva v Mendozi); g. Rudi Hirschegger; g. Pavel Božnar; ing. agr. Marko Bajuk; gdč. Lenčka Božnar; g. Janez Štirn in ga. Matilda Petrena. Vsak je prejel v spomin na okusno izdelanem odrezku drevesnega debla vdelano kovinsko ploščico s posvetilnim besedilom. Vsakemu nagrajencu je spominek izročil drug član naše mendoške družine s posebnim komentarjem, ki je še povečal večerno družabno povezanost. Posebno iskrene besede je ob izročitvi spregovoril zborovodji B. 'Bajuku g. župnik Ivan Tomažič, ki je 'tudi prišel med nas iz svoje fare v 'Godoy Cruzu. Ob ogledovanju novih slik našega zbora — posebno še one z rajnim dr. M. Krekom — so se nekateri mladi pričeli navduševati za petie. Bog daj, da bi pomnožili naše pevske vrste in zamašili vrzeli, ki vedno nastajajo v nihanju življenja! Bb.