LETO IV
LJUBLJANA, 11. SEPTEMBRA 1926.
STEV. 40.
NAROČNINA ZA JVGOSLA-Vlld ČETRTLETNO DIN IS* CELOLETNO DIN’6o/ZA* INOZEMSTVO 1E DODATI POŠTNINO/OCLASIPb
^enikv/ posamezna številka-po din-rsO'
POŠT. (EK. RA*. (3.188
VREDNIJTVO IN-VPRAVA V VČITEL1SKI TISKARNI/ ROKOPISI $E NE VRA-, CAlO/ANONlHNl DOPISI $E-NE* PRIOBČV-lElO/POjTNlNAPLA-VCANA V-GOTOVINI
TELEFON STEV. 90«.
Izkijučenje ing. Ilije Čavljine.
Na seji Glavnega odbora Orjune v Splitu dne 5. in 6. septembra 1926 je bilo soglasno sklenjeno, da se s• i®ig. Cavljina izključi iz Orjune radi izdajstva (člen 9. štatutov in člen 10. disciplinarnega reda od 1. maja 1923), izvršenega s tem, da je imenovani poizkušal zavesti člane Orjune zagrebške oblasti z namenom, odvojiti
jih od organizacije. BIREKTORIJ ORJUNE.
Objava Glavnega odbora Orjune.
Split, 7. IX. 1926. [
Glavni odbor Orjune je pretres | sal na svoji seji dne 5. in 6. septemt J bra prilike v organizaciji ter polU tično situacijo v zemlji. Konstatu rana je bila ob tej priliki popolna enotnost v vseh aktuelnih vprašat njih. Vsi sklepi so bili sprejeli so: glasno.
V celi organizaciji je očuvana absolutna disciplina navzlic net uspelim poizkusom poedincev izt zvati spore v orjunaških vrstah. Brez ozira na šikanacije oblasti je porastlo v vseh oblastih število članov in organizacij.
Orjuna konstatira, da leži mnot go krivde za sedanje neznosno stas nje v zemlji i na jugoslovenskih grupah, katere so opetovano sklet pale kompromise s separatistični« mi in ekskluzivističnimi strankami ter s tem podpiranjem prispevale k dejstvu, da sta postala danes se« paratizem in plemensko grupiranje
tr*£irrt&. Orjunet ob&oja V*e
te zveze v preteklosti in sedanjo« sti, ker so v bistvu samo škodljive in nekoristne jugoslovenski misli, ki mora biti bitni pogo j vsake zdrat ve državne politike.
Po tolikih razočaranjih je danes, ko so vse nejugoslovenske partije dokazale, da jim je več do oblasti in partizanskih interesov, nego do napredka države in ko na« staja baš radi tega živo gibanje v vseh narodnih krogih, dolžnost
vseh iskreno jugoslovenskih grup, da odstopijo od kompromisov in nemogočih sporazumov ter da se namesto s sovražniki jugoslovent stva zbližajo kar najtesneje med seboj. Sedaj je bolj kakor še kdaj doslej potrebna enotna jugosloven« ska fronta, ker je ravno sedanji čas pripraven za mogočno in splošt no jugoslovensko protiofenzivo. Orjuna bo s svoje strani ukrenila iskreno in nesebično vse za ustvart jenje te fronte in z osveženim za* nosom započela nadaljnjo nepot mirljivo borbo proti vsem neprijat tel jem Jugoslovenstva. Jugosloven; ske grupe morajo postati makar še razdeljene brezkompromisno bon bene, ako hočejo, da se sestanemo skupaj na isti liniji. Orjuna je ved* no pripravljena s temi grupami sporazumno započeti novo dobo brezkompromisnosti in borbenosti, v znamenju koje pozdravlja in bo pozdravljala vsak njihov uspeh v
iein prnvcu.
Orjuna bo pri vsem tem obdržala svoje nad- in izvenpartijsko stališče v nameri, da bo zamogla baš radi tega stališča nadaljevati delo pri omenjenem združenju in unifikaciji jugoslovenskih politU čnih moči.
Predsednik: dr. L. Leontič.
Gl. sekretar:
Čiro « Čičin « Šain.
Jugosloveni, na okup!
Zgodovina nas uči, da se to* časni dogodki nikdar pravično ne ocenjujejo in da leži večina vzro* kov nenadnih pokretov baš v tem, da spričo dnevnega vrvenja ni bilo posvečeno dovolj pozornosti taj* nim silam, ki uravnavajo tok raz« voja raznih narodov. Ta pojav za« moremo opazovati osobito še v naši zemlji, kjer vlada pri onih, ki jim je dana v roke skrb za narod, j absolutna brezbrižnost za posledi* J
ce sedanjega poteka dnevnih do« godkov. Sporazumaške orgije in anarhija, vladajoča danes na odgo« vomih mestih, sta pritirala zemljo na rob finančnega ter političnega propada, da je končna katastrofa samo še vprašanje časa. Narod je pričel obupavati nad vsem in kdor hodi v teh časih po naših selih med preprostim ljudstvom, ta za* more doumeti globino onih preva« ranj, ki se vrše v razočarani ljudski
duši. Partizani s svojimi tiskovnimi priganjači zanikujejo vse te izpre« membe v miljeju njim preje na slepo udanih mas in govorijo še vedno o sklenjenih vrstah poniža* nih in razžaljenih, ki 60 jih posta« vili v prostodušni zaupljivosti v parlament in posadili na ministr* ske fotelje. Verjetno je tudi celo, da bi jih eventuelne volitve zopet postavile na stara mesta in da bi ne nudile slike razpoloženja na« roda, kateremu je dovolj besedi in politike in ki bi defiliral mimo vo« lilnih žar samo zavoljo miru in na« vade. V bistvu pa ostane neutajlji« vo dejstvo, da objema široke mase nezadovoljstvo in apatija, ki ute« gneta postati še strašna opasnost zemlji. Z njima sporedno prihaja i spoznanje škodljivosti povojnega negativizma, ki je bil prerodovitna njiva za uspevanje raznih demago« gov, brezvestnih politikov in spe« kulantov.
Orjuna motri pazno vse to pre« grupiranje in vrvenje! Svestna ve« like misije, ki jo je prevzela kot kontinuiteta predvojne nacionali« stične omladine in izvršiteljica opo« roke stotisočev padlih za Veliko Jugoslavijo z možnostjo popol« nega izživljenja vseh.energij njenih državljanov, se budno pripravlja v tišini na Veliki moment in čaka sa« mo na hip, ko bo beseda postala meso. Pri tem pripravljanju jo vo« dijo samo nesebični cilji in želja pomoči narodu. Od todi tudi njena volja ostati samo pokret brez na« mere pretvoritve v kakršnokoli formo parlamentarnega ustroja. Kot taka izstopa sedaj iz stališča
motrilca in posega prvič v aktivno politično borbo s pozivom vsem jugoslovenskim grupam, da se uje« dinijo v močno jugoslovensko fa« lango, ki bo z naletom mož, pri« pravljenih zmagati ali umreti, raz« bila v senci državnih bajonetov in vidovdanske ustave vzrastlo fronto separatistov, ki so danes že ujedi« njeni v želji čim globlje potegniti plemenske meje in zasilno formulo smešnega eshaesarstva stvoritivdej« stvo. Malenkostni oziri in ovire, ki ločijo danes že itak pičle jugoslo« venske grupe, ne morejo biti resna zapreka pri izvršenju tako velikega cilja, kot je zmaga borbenega Ju* goslovenstva nad trulavinami jalo« vih plemenskih ostankov, zbog ka« terih je naša zemlja izgubila le že vse preveč naturnih sil, ki bi jih bilo mogoče dokaj koristneje izra* biti v plemeniti tekmi za dobro in napredek države ter okupljanje vseh pod zastavo dela in poštenja.
Orjuna je izrekla svojo odkrito in možato besedo. Na Jugoslove* nih « strankarjih je sedaj red za odt govor, ki bo dokazal, da so vse bet sede, ki so jih govorili širom naše zmlje, poštene in odkrite, kakor so orjunaške.
O r j u naši pa b o m o m e d > tem takoj pristopili v smislu žedanihinprip ra v« l j a j oči h se navodil k iz Vre Sevanju sklepov zadnje seje Glavnega odbora O rt j u ne , da ne bodo nad e, ki se stavijo na naše b at al j ot ne, enkrat nego stokrat potrjenell	A.	V.
Orjuna in češčenje mas:
.. .. M' n : ’
• •
• •
Mala notica na naslov častilcev mas in demokracije je silno razbu« rila drage prijatelje okoli »Narod« nega dnevnika«, ki so posegli po« vodom te notičice po najtežjem orožju in z njim prijadrali na megdan junački v nameri, da Or« juno stigmatizirajo kot najreakcio« narnejše bitje pod milim solncem zadovoljne Eshaezije. Po daljšem uvodu o demokracijah v drugih državah se poglablja modri »Na« rodni dnevnik« in medias res ter prične deliti naj strožje ukaze »Or« juni«, ki javno izpoveduje, da ji prav nič ne imponirajo mase na* roda, v katerih vidi samo »orjaka brez možgan, glupega kot noč«.
»Orjuna« je vedela pri priobče* nju te notice, da bo zadela v črno in na smrt razžalila oboževalce bolne demokracije; zato jo ta na« pad prav nič ne preseneča. Lepa in vabljiva je uloga branitelja mas in naroda. Toda kdo je mar, ki more pri vsem čaščenju številk in mate*
rije, koje resnična predstavnica je gola masa, trditi, da ni vsa ta sila čisto brezmočna, dokler ji ne da pogona in mišljenja poedinec, ju« naškega in božanskega lika, ki jo potegne za seboj in ji usmeri pot v smislu njegovih načrtov? Bogu potoženo, da pri nas ta močna osebnost še ni nastopila in s svo* jim delom udarila pečata sedanji brezvsebinski in topi dobi omaho* vanja, ki ne privede državne ladje z mrtve točke, na kateri stoji že od trenutka, ko so. naši geniji položili sablje v orožarnice ter se umaknili v privatno življenje.
»Narodni dnevnik« je razža« ljen, ker smo imenovali maso »glu* pim orjakom«. Pri tem pa ne po* misli na to, da sleherni dan prinaša poročila o še vse več kakor glupih dejanjih Stipice Radiča, ki je bil izvoljen baš po modrosti in pre« vdarnosti te mase, ki že osem let ne najde iz svoje srede moža, ki bi jo povedel z zemljo iz blata, v ka*
terega je zašla. Njemu sta masa in' z njo zvezana demokracija vse, n« pomisli pa, da ni menda takozvane parlamentarne države na svetuj kjer bi vladala neznosnejša oseb« na diktatura, kakor pri naS, kjer obvladata Radičeva in Pašičeva fa« mili j a vso politično areno ter ve* drita in oblačita po mili volji.
Branilci demokracije in parla* mentarizma se bore proti reakcio* narni in zlonosni diktaturi. Ne vi* dijo pa, da vlada danes pri nas že popolna diktatura dveh partizanov, ki pa ne marata nositi odgovorno* sti za njuna dela, nego jo lepo tra* sirata na parlamentarizem in siro* tico demokracijo, ki morata odgo* varjati za vse grehe obeh teh zli* kovcev, kakor nesrečni izraelski grešni kozel. Gospodje trdijo, da voli narod poslance. Nastopi teh dveh partizanskih diktatorjev pri razračunavanju z raznimi disidenti pa pričajo, da temu ni tako in da volijo narodne poslance le oni sa* mi in da morajo biti ti poslušni kot nebogljena deca samo njim. Omenimo naj tu zgolj Ljubo Jova* novica in dr. Nikiča, ki sta morala; že tisočkrat prečuti z njunimi mo* lajci, da sta postala to kar sta bila;' samo po milosti in prevdarni do* brotljivosti strankinih šefov. Poleg tega pa je baš tajna zakulisna’ borba, ki se vodi za zrušenje seda* njega režima, v bistvu samo borba za prevlast slučajno nekoliko vstran potisnjenih jakih partizanskih lič* nosti, ki se jim hoče i v nadalje po* polne vlade nad celo zemljo.
Lepa je primera z demokraci* jami zapadnih in severoevropskih držav. Upoštevati pa je potreba pri tem to, da so tam ljudje drugega kova, kjer plačujejo delavce v ši* lingih in postavljajo ministrske pjedsednike na zatožne klopi, ne* go pri nas, kjer zastonj pričakuje* mo od oboževanega parlamentas rizma, da bi po dolgih osmih letih pristopil k razčiščenju naših strast nih razmer in povedel ubogi narod k lepši bodočnosti. Demokracija doni prijetno zapadnim ušesom, kjer v bistvu tudi nekaj predstav* lja. Pri nas pa so doslej v njenem imenu samo demagoško varali in izkoriščevali naš nevedni, dobri nat rod, ki mora baš zavoljo pokvar* jene demokracije in njenega ne* bogljenega balkanskega parlamen* tarizma nositi pretežki križ trplje* nja prevaranih in izkoriščanih. Iti ker se borimo proti tej demokracijU smo reakcionarji! I
»Narodni dnevnik« pa hoče biti tudi duhovit in konstatuje logično* na podlagi njegovih izpadov, da' izhaja naš napad na demokracijo jugoslovenskega porekla iz jeze, ker ne pridemo do vlade. Ta ugo» tovitev je tako neresna, da v »Nas rodni dnevnik«, ki hoče biti celo resen list, v resnici prav nič ne
LISTEK.
Spomini iz Dobrudže.
(Junaška smrt polkovnika MHorada Matiča.)
v Dobrudži sem prvič videl srbsko divizijo tedaj, ko je postala znamenita kot predstraža, po razkopanih m zamazanih holmcih pred Ko-kardžijo. Videl sem jih šele, ko so se bili ustavili po težkem in mučnem umiku. Zapustili so bili črto Giskun-Ka™ Grman, da bi se pomaknili na črto Rašovo-Kokardžija-Kobadin. Navzlic dolgem in utrudljivemu pohodu, so ljudje še dobro in sveže izgiedali, trup pripravljenih za juriš.
_....^ Junaki niso zahtevali odmora. Njihovi pogledi se niso vračali v ozadje, kjer so četni kuharji pripravljali juho nad brlečim ognjem. Stali so ponosno kot borci, uprtih oči proti jugu, odkjer se je čul grom topov in od koder so pričakovali Bolgarov.
Med četami se je pričelo neko nenadno in požurjeno gibanje. V trenutku so bili postrojenj vodi, čete in
bataljoni. General, komandant Do-brudške armije je prihitel, da pregleda čete. Nasproti mu je pristopil komandant Srbske divizije polkovnik Hadžič in strumno raportiral. Ko je general obšel čete je bilo čuti iz njihovih vrst gromoglasni: »Živijo! Živijo! Živijo!« Za tem je zavladala veličastna tišina. General je korakal ob četah in sc prijateljsko raz-govarjal z vojniki. Izkoristil sem to priliko in pristopil k nekemu polkovniku. Na kratko pristrižena brada mu je pokrivala značilno, kot iz kamna izklesano lice. Preko njegovih ledeno mirnih črt se je prelival komaj sluten žarek dobrohotnosti.
«Moji ljudje bodo danes zadovoljni«, mi je dejal polkovnik. Današnji dan jim bo dal poleta za cel teden. Gospod! imam pa tudi silen polk. V mojem polku so sami Srbi, bivši podaniki Avstrije. Spočetka se zbog tega skoro ni vedelo, kaj je moči od teh ljudi pričakovati. Jaz sem imel vanje poverenje od prvega hipa. Mislil sem to je naša kri. In to mi je bilo dovolj. Avstrija jih ni mogla pokvariti. V resnici ne zna ona ustvarjati vojakov, ne zna pa jih tudi hraniti. Imel sem prav. Da, imam diven polk.«
Topovi so grmeli vedno jačje.
»Približujejo se,« mi reče polkovnik motreč z očmi nekam v daljavo. »Čakamo jih- Naše postojanke so dobre. Vidite li tam gori, malo v desno oni mali greben... Tako je pripraven, da mi zelo ugaja. V tej zemlji, kjer se hribčki pretvarajo v kupolaste vrhove ni mnogo takih grebenov. Srečna izjema.«
Revija čet je končana. Oeneral se obrača k polkovniku Hadžiču in mu reče:
»Gospod polkovnik, prosim, predstavite mi komandanta polka, ki se je najbolje držal v poslednjih dneh!«
Polkovnik Hadžič je odgovoril brez pomisleka na to:
»Polkovnik Milorad Matič, naprej!«
In stopil je častnik, s katerim sem se preje razgovarjal. Njegovo vznemirjenje je kazalo, da je v zadregi. Zdelo se mi je, da bi skoro raje jurišal na bajonete.
General mu stopi par korakov nasproti. Prime ga za roke in mu deje z glasom, ki ni zmogel zakriti vznemirjenja:
»Polkovniče, čestitam vam! Dovolite, da vas poljubim. Prosim vas, obvestite vaše vojake, da poljublja-
joč vas, poljubljam celi vaš polk!«
Moža sta ostala dolgo časa v objemu. Med tem pa je vladala po prostornem polju med desettisoči, smrtna tišina. Umolknili so celo topovi. Lahke lastovice so cvrčale pod višinami modrega neba. Zdelo se je, kot da je razsulo nebo veliko slavo in blagoslov nad temi krvavimi poljanami. Ko sta se general in polkovnik spustila, igrale so na njunih licih solze. Nista bila sama tedaj, ki sta vzhičeno plakala.
Polkovnik Hadžič pozdravi s sabljo in neizmerni trikratni poklik: »Živel« zapolje daleč doli na jug ... proti Bolgarom.
Po treh dneh sem ugledal na poti v Peštero, ki se vije med hribčki obraslimi s koruzo mnogo begunskih voz. Nenadoma zapazim počasi in skoro žalostno se pomikajoč voziček. Pred njim sta šla dva srbska častnika. Bila sta oba moja znanca. Ustavili smo se. Z globoko žalostjo sta mi pokazala na pokriti voz. Izpod rjuhe se je belila roka z ledeno dlanjo.
»To je polkovnik Matič!« mi reče eden častnikov.
»Ranjen?«
»Padel je!«
»Kdaj?«
»Pred par minutami.«
»In kje?«
»Padel je braneč mal grebenček pri Kokardžiji.«
Spomnim se na oni grebenček, »ki mu je ugajal«.
»Bil je med vojniki v prvih vrstah. Že pred eno uro je bil ranjen v desno roko.«
»In kaj je storil po tem?«
»Vzel je sabljo v drugo roko in nadaljeval borbo.«
Zaklonil je prvi bataljon za neki mali zid in čakal tam neprijajtelja. Ko se mu je zdelo, da je sovražnik dovolj blizu, je vstal in zaklical, kakor lev večkrat: »Naprej! Naprej!«
Baš v tem hipu ga je zadela krogla v sredo ust. Ker jih je imel odprta mu ni poškodovala niti zob, niti ust. Lice je ostalo neranjeno, zrno pa je predrlo vrat. Zgrudil se je mrtev na zemljo.
»Naprej!«
Nato so se morali umakniti petsto metrov. Vojniki pa se niso hoteli popreje pričeti umakniti, dokler se niso prepričali, da je truplo njihovega polkovnika odnešeno.
Robert de Her.
Stran 2.
»O R J U N A«
spada. Saj čivkajo že vrabci, da bi ta cilj lahko dosegli že davno, če bi .se nam hotelo deliti vlast s se* danjimi vlastodržci, ki nam niso samo enkrat nudili roko v spravo in izmirjenje. O /eni vsaj nekateri gospodje blizu N. D. niso baš ne: informirani, odkar jim ne ugaja več s/arac/
Očitate nam dalje, da se mi ne zavedamo dejstva, da je narod izvojeval z orožjem Jugoslavijo in da ta narod sramotimo mi, ki smo izšli iz njegove srede. Gospodje, prelistajte vseh pet letnikov naše »Orjune«. Pokažite nam stavke, kjer bi jugoslovanski nacionalist samo z najmanjšo prikrito mislijo to oporekal. Poglejte pa tiste, ki jih vi zagovarjate in ki se skrivajo zij široka ramena naše demokracije nji partizanstva. Pokažite nam med njimi enega, ki je z narodom pret trpel vso Golgoto in izpil kupo do dna. Ozrite se natančno po njihovih licih in povejte, da li niste spoznali med njimi onih, ki so v skrbi samo za se kot vlastodržci v imena nat roda rekviriraii za se na j glob je kleti, da so v njih oiuvali svoje sive glave in brade pred bombami avstrijskih aeroplanov. Morda se vam bo zjasnil spomin, ko boste med temi zastopniki demokratič* nega parlamentarizma hašH vsaj katerega onih, ki so povpraševali neprestano, če je že priplula zavez* niška ladja, ki jih bo v spremstvu torpedovk ponesla iz srede nesreč* nega ljudstva med veselo družbo v Nizzi, kjer jim bo mogoče pri* četi opravljati kriminalne posle s tihotapljenjem platine in drogerij v korist neprijatelju.
Rogate se nam, da smo mi iz tega naroda iz£li. Mi tega nismo
nikdar tajili, nego smo se s tem narodom za svobodo zemlje tudi borili, ko je še marsikdo izmed vaših prodajal kot avstrijski poveri jenik sladkor po zarobljeni Sloves niji in ko je jedva vedel o tem, da se bijejo kje jugoslovenski dobros voljci. V vrstah tega borečega na* roda ni bilo niti vas, niti njegovih predstavnikov, ki so bili tedaj samo »mrtva hiša«. Njih legalni pred* stavniki — vlada pa je uporabila tedaj svojo moč samo za to, da je vrgla legendarnega junaka * muče* nika Putnika in pripravljala smrt najboljšim revolucionarnim ele* mentom vojske, ki jim je bilo že demokracije tudi preveč do grla, kakor danes nam. Drugo poalova* nje te vlade pa se še danes odraža samo v blagajniških izpiskih izpla* čanih ministrskih plač in dnevnic narodnih poslancev ter vpisnih protokolih, kjer ji stoji redno pri slehernem aktu stereotipna fraza »progutala ga nemačka podvod* njača«.
S hvaljenjem demokracije se gospodje v naši zemlji pod sedas njimi razmerami ne bo več daleč prišlo, najsi vi konstatirate z vaših wenevednih položajev vse kaj dru* g ena. Pojdite med naše mase in dobro preštudirajte njihovo razpo* loženje, pa boste morda Še celo vi spoznali, da so minuli -časi govor* jenja in obsipavanja naroda s fra* zami, ki doslej še niso niti pognale najsnetljivejšega klasja, dočim rodi delo od vss toliko zaničevane in neresne Orjune že prav bogato ses tev obetajočo žetev, kar vidijo vsi, ki jih ni kruta usoda uda* rila s kurjo slepoto p ar t is zanskega fanatizma pre* žetega so v r aš t v a.
A. V.
Čehi in Italijani.
Gotovo je, da Orjunaši ne gledamo baš s posebnim veseljem moledovanje Cehov okoli fašistovske Italije in njenih reprezentantov in da sa po našem mnenju to koketiranje prav nič ne sklada z idejami, katere vedno prepoveduje zlata Praga, kot nosilka vsestovanstva. Odtod tadl naše stališče napram češkim fašistom, s katerimi nimamo nikakHi vezi, ker smatramo, da moralo najti nacionalisti slovanskih narodov v zgodovini in žitju svojih narodov dovolj opore za svoj razvoj in ideologijo. ki ji ni potreba prav nič pečatov In Imprimatov tretjega imperialističnega Rima, Ouirlnaia in Vatikana. Smatramo tudi umestnim, da se to severnim bratom in zaveznikom v dostojni formi pove in razloži. Nikakor pa ni potrebno napadanje v toliki meri, kot si ga je dovolil eden naših časopisov, ki smatra potrebnim deDti nauke Cehom na zalo čuden In nebratskl način. Ju-gosloveni napadamo Cehe. da gledajo vse preveč v Rim, ne pomislimo »a, da smo baš Jugosloveni ofl-cielno največji prijatelji Rima črnili srajc In krvavega diktatorja. Kdor pozna metode dr. Nlnčlča in njegovo operiranje z dispozicijsklmi fondi in odjekom tega disponiranja v tujem Časopisju, ta ve, da nismo Jugosloveni v osebi našega premodrega zunanjega ministra doslej zamudili niti ene prilike, da ne bi našega prijateljstva z veliko zapadno zaveznico
primerno povdarili. Znano je, da nas zunanji svet te slabo pozna, informacije o našem stanju črpa iz nam sovražnih virov ali pa iz poročil našega tiskovnega oddelka zunanjega ministrstvo, ki daje vedno taka ofi-cielna poročila, da ne more nihče dvomiti o tem, da smo sl v resnici najiskrenejši zavezniki z onimi onstran Javornika. Ako so tem uradnim našim poročilom nasedli i Cehi, kdo jim zamore za to zameriti, oso-bito če pomislimo še na to. da so bile v Italiji Številne čehoslovaške legije, ki so poleg izdaj Italijanov pri Pijavi, odnesle tudi lepše spomine iz dežele limon in pomaranč, kjer so preživeli marsikateri prijeten dan. Na nas Jugoslovenlh pa je, da brate Cehoslovake primerno podučimo in da jim odpremo oči k spoznanju velike resnice, da ni vse zlato, kar se sveti in da imamo Jugosloveni poleg oficielne politike jugoslovanskega Richelieuja še drugo, povsem dia-mcntraJno, ki odklanja smer iugoslo-venskih simpatij od večnega Rima v kotu stoosemdesetih stopinj. Ko bomo to izvršili in brate Cehoslovake dovoljno informirali, potem pa bomo imeli po nadaljevanju njihove sedanje taktike napram Rimu pravo do obsojanja, ki pa je še tudi zelo dvomljive vrednosti, če pomislimo na orlovsko romanje v Rim in odločne spore Cehov z eksponentom črnosrajčniškega Rima — Vatikanom.	Janez Trpin.
Konec slov. srednjih šol v Italiji.
Z reformo srednjih šol po nauč* nem ministru Gentiliju leta 1923 je bila že zapečatena usoda slovanskih srednjih šol v Italiji. Hrvatskih srednjih šol tedaj že ni bilo več. Pač pa so tedaj še obstojale popol* na realka in nižja gimnazija s slo* venskim učnim jezikom v Idriji in slovensko učiteljišče v Tolminu. Z omenjeno reformo sta bili realka in gimnazija kratkomalo odprav* ljeni, od realke so ostali le razredi od petega dalje, vsako leto pa je odpadel po en nadaljnji razred, tako da so se letos v juliju za ved« no zaprla vrata idrijske realke ravno na predvečer, ko je imela praznovati petindvajsetletnico svo* jega obstoja. Mesto odpravljene gimnazije v Idriji so s poznejšim odlokom ustanovili nižji oddelek s slovenskim učnim jezikom na teh* ničnem zavodu v Vidmu (Udine). Učiteljišče v Tolminu se je pre* osnovalo po novem zakonu, sicer pa je že pred preasnovo bilo bolj italijansko kot slovensko, po pre* osnovi pa je ostalo slovensko le po imenu in po učencih.
Oba zavoda sta bila že po za* konu, ki ju je ustanovil, obsojena
na skorajšnjo smrt. S šolskim le* tom 1927/28 bi moral namreč na obeh zavodih odpasti prvi razred, ker bi tedaj prvič izostal naraščaj iz slovenskih ljudskih šol. V na* slednjih letih bi postopoma od* padli naslednji letniki, tako da bi bilo slovenskega oddelka tehnič, nega zavoda v Vidmu leta 1931 ko* nec, učiteljišča v Tohninu pa tri leta pozneje. To pa se je zdelo šol* ski oblasti vsekakor predolgo. Radi tega so tekom preteklega šolskega leta kratkomalo čez noč sredi šol* skega leta odpravili nižji oddelek učiteljišča in obenem otvorili nižjo gimnazijo v Tohninu. S prihodnjim šol9kim letom se otvorita samo še zadnja dva -višja letnika učiteljišča. Toda ta dva ne bosta več niti po ‘B\enu. stovenska. Oba definitivna učitelj*, ki ata bila vsaj po imenu, ako že ne po čustvovanju Sloven* Ca, in od katerih je eden do sedaj vodil zavod, prenehata s poučeva* njem na zavodu. Eden je preme* ščen v južno Italijo, drugi, učitelj risanja po poklicu, bo poučeval slovenščino na italijanski gimnaziji. Kaj bo z ostalimi slovenskimi uč* nimi močmi, ki so bile vs§ le pro«
vizorično nameščene, ni znano. Ve* čina bo morala gotovo s trebuhom za kruhom po svetu.
Enaka usoda pa čaka tudi slo* venski oddelek tehničnega zavoda v Vidmu. Po neki okrožnici šolske* ga skrbnika v Trstu morajo nam* reč s prihodnjim šolskim letom, to je šolskim letom 1926,27, biti vsi zavodi izključno italijanski. Toza* devni odlok ni bil sicer še izdan in bržkone tudi ne bo izdan. Vseka* kor pa sta bila tudi oba definitivna učitelja tega zavoda, ki sta pouče* vala v slovenščini, premeščena.
Sicer ne bo nihče po tem za* vodu jokal, saj je bil obisk tako pičel, da se moramo čuditi italijan* ski vladi, ki sicer tako pridno štedi in varčuje, da ni že prej ukinila ta zavod, kjer sta bila v prvem raz* redu reci in piši dva, v drugem ta* kisto samo dva, v tretjem razredu
pa štiri in v četrtem šest učencev.
Slabo obiskana je tudi italijan* ska gimnazija v Tolminu, kljub temu. da učencem odpravljenega učiteljišča ni preostajalo nič dru* gega kakor da se vpišejo v ta za* vod. Za prihodnje šolsko leto so povabili še razne italijanske učen* ce iz drugih krajev in veliko si obe* tajo Uidi od Skodnikovega kon* vikta, ki naj bi zvabil kaline. Ker pa kljub vsemu prizadevanju noče število učencev rasti, očitajo splet* karjenje proti zavodu raznim ugled* nim osebam v kraju. Radi tega so morale požreti že marsikatero in vršile so se tudi hišne preiskave. Šolski skrbnik Reina v Trstu in naučni minister v Rimu pa bosta poročala svetu, kako se v deželi kar cedi med slovanski manjšini; obenem pa se bodo bahali s števi* lom italijanskih šol v inozemstvu.
Pavlica:
Hrvatstvo v Prekmurju.
Že delj časa se hujska od strani neodgovornih elementov za neko novo Hrvatsko oblast, kakor se je svoj čas za republika Razlika v hujskanju je sedaj samo ta, da bodo davki manjši in tudi uradi bodo, ali to pot brez Slovencev. Učiteljstvo slovenske narodnosti pa naj kar odide. Nam ne dela pre* davice to separatistično hujskanje, ker vemo, da proti volji enih kakor drugih se vse izlije v enoto »Jugo* slovensko«. In prekmursko ljudstvo je pa naravnost ponosno na svoje staro Slovenstvo, da celo g. Kuhar v »Murski Krajini« piše, kako bi mogli mi Prekmurci zavreči naš lepi slovenski jezik. O tem gibanju so pisali že vsi naši listi ali prizna* nje je treba dati samo »Narodne* mu Dnevniku«. Ta list je v svoji štev. 186. z dne 22. avgusta v Član* ku »Čegav bo plen« tako krasno objektivno opisal razmere in na* mene gotovih špekulantov, da, če* tudi ni naklonjen našemu pokretu, zasluži vso hvalo. Ta dopisnik sc gotovo ni vstavil v grajskih kleteh, se ni poslužii grajske kočije in niti ni gledal za interese špekulantov. Iz* šel je kot »Slovenec«. Clankar jasno kaže, zakaj se je načelo hrvatsko pitanje, on vidi tisoče siromakov v Prekmurju, ki morejo priti do svoje zemlje samo, če bodo upravljali Prekmurje pošteni ljudje, vajeni
poštenja od vedno tn ne korupci* jonisti, ljudje, ki jim je narod molzna krava.
Prvo naj rešijo ti odrešeniki svoje zanemarjene razmere, naj od* rešijo ljudstvo židovskih pijavk, nato naj se predstavijo našemu ljudstvu. Ne moremo ravno hvaliti naše uprave v Prekmurju, začetna je, več bi se lahko že napravilo ali treba je ugotoviti, da gremo naprej in pošteni prekmurski narod mora na skoraj biti rešen pijavk, ki so ostale še redko posejane v tej kra* jini. Pod nobeno upravo »Jugoslo* vensko« se narod ne bo izkoriščal, to si zapomnijo lahko v naprej oni, ki mislijo, da bi se bolje zaradilo, da jim niso v oviro »Slovenci«! Vsi, ki jih je konjunktura privabila tu prek, naj si zapomnijo to, da bo tukajšnji narod sam kupil zemljo in plačal zmerno ceno, to pa pro« stovoljno ali po odločitvi zakona, nikdar pa ne s strašen jem ali s 9ilo!
Ko je naš narod delil gorje s svojim voditeljem za Slovenstvo, se gospoda, ki hočejo biti danes odrešeniki, ni pokazala. Prišel je pozneje marsikateri in postal iz »niča« velik gospod, ki si je napol* nil prazno malho. Sedaj pa naj taki ljudje še dražijo med nami. Le mirno, ker narodu mine tudi Lahko potrpežljivost!
Pellegrini JugoslavK
9t
Težko je načeti to vprašanje, ki ima jedro v starih tradicijah naše* ga naroda, ki roma že vekove okoli po svetu in ustvarja pravcate tipe pobožnih potovalcev, begajočih in zapravljajočih svoj denar ter prosti čas po širnem svetu med Kompo* stelo, Rimom, Lurdom in Kelmo* rajnom. Težava leži predvsem v tem, da bodo spričo naših razmer gotovo takoj vstali poklicni zaščit* niki krščanstva ter nas radi naše sodbe o slovenskem romarstvu po* stavili na pranger kot sramotilce verskih običajev in čustev. Navzlic temu smatramo potrebnim izpre* govoriti o tem vprašanju brezplod* nega zapravljanja denarja in pro* st e ga časa naših ljudi po belem svetu.
Pred vojno je bilo »slovensko romanje« zelo cvetoč pojav. Nje« gove interesne sfere so se razširjale preko vsega ozemlja AvstrosOgr* ske in Italije z njenimi tisočerimi cerkvami, obsegale so daljno Fram cijo, kamor so hodili naši ljudje v Lurd. Po svetovni moriji je manija romanja nekako zaspala, da je iz* gledalo že, kot da bo z ostalimi re* iikvijami obzorja slovenskega rodu slovesno zanesena v ropotarnico in se umaknila naučnitn potovanjem, katera so se bila pričela uvajati z nemalim uspehom. Lansko leto pa je nenadoma vstal zopet v sloven* skem človeku nagon po romanju, ki se ni zadovoljil samo s potjo k Mariji Pomagaj, Novi Štifti in vsem neštetim belim cerkvicam naše lepe domovine, nego se mu je zahotelo daljših tur in izletov. Vzbudila pa je v njem ta, vse preje kakor po* trebni nagon gospoda, ki je pre* jela Iz Rima ukaz, da naj privede slovenske ovčice v večni Rim, kjer se tako manjka lir, ki jih s tolikšno radodarnostjo puščajo po brez* dnatih puščicah cerkva večnega mesta brumni slovenski romarju Kakšno je bilo to romanje, se ve še vsakdo spominjati iz prelepih zabavnih pisem knezoškofa in vla* dike ljubljanskega, ki ima tako te* koče pero za opisovanje utisov slo* venskega Janeza v_ Rimu. ki ostane
Janez pred in po posetu mesta na sedmih gričih.
Letos smo imeli zopet priliko opazovati par odhodov romarjev* Slovencev v tuje dežele. Slika je vedno enaka. Natrpan vlak blagih slovenskih ženic in dobrih očan* cev, ki so zbirali pare za to, da se z gospodom odpeljejo v Rim, na Višarje, na Sveto goro ali katero* koli postajo pestrega slovenskega romarskega voznega reda. Kamor pridejo, se jim smeji svet radi na* ivne dobrodušnosti in zavidanja vredne lahkovernosti, zbog katere jih gulijo in pljačkajo vsi, ki pri* dejo le za hip z njimi v stik. Naj prestopijo kjerkoli meje, jih -že ši* kanirajo in sramote na najprosta* ški način. Z njimi postopajo kakor s kakimi makedonskimi ali kine* škimi kuliji. Gonijo jih okoli kot čredo nekultiviranih Bušmanov in zapirajo v luknje kot stekle pse (Višarje!). Ce pa jim kdo morda le res kaj pomaga, pa stori to iz se* bičnih namenov ali pa iz pomilo* vanja do njihove Tevščme. *■Pelle* grini jugoslavi« pomeni danes^ v Italiji nadvse komični in smešni tip, vreden onih, s katerimi je vča« sih polnila dunajska bnezvsebinska opereta protislovansko orientirane šlagerje.
Vsega tega pa naši v globoka romarska razmišljcvanja poglobt ljeni božjepotci prav nič ne občus tijo, nego i v naprej nosijo krvavo prislužene dinarčke v Slovencem tako sovražno Italijo, da z njimi podpro pasivno trgovsko bilanco one države, ki je smrtna sovražni* ca našega rodu in ki ubija v cer« kvah naše rojake zato, ker molijo slovensko. Dočim prihajajo tudi ne premalo pobožni Nemci v Jugova* vijo, da jim ni potreba posecati laških gnezd morilcev tn požigal* cev ter mučiteljev bratov na Juz* nem Tirolskem, pa romajo kres postni Slovenci v Rim in na Sveto goro ter vpijejo po tržaških kolot dvorih par streljajev od požganega Narodnega doma in s slovensko krvjo orošenih tal: E v iv a l' It at lia e Mussolini!, pri čemur, se
Sifcv. JO.
r' ~' “ -=•=
jim roga ves Trst, posmehujoč se zajedno nesrečnim tržaškim Jugo* slovenom, očitajoč jim, Ja oni ne marajo klicati vsaj približno tako iskreno Italiji in Dunaju, kakor nji* novi kranjski rojaki. Italija se jih' oranj štirinajst dni z vsemi mož* nimi ovirami in jim daje stokrat na znanje, da si jih prav nič ne želi v njeno sredo. Oni pa uporno vos gl arijo okoli vseh forumov in mole* dujejo za to, da smejo romati pret ko njenih mejnikov, katere bi skoro '■eleli radi uspešnejšega in cenejše*
moSTT *°‘°VO kle 70 Z,ianim
In ko se vračajo, pišejo zahvalo zato, ker so smeli proti volji in želji Italije »romanje izvršiti v taka lepem redu« in uživati patronanco fašistovske železniške milice, ki je imela strog nalog, paziti nanje, da se ne bi kdo izmed njih izpozabil in nehote naletel na katerega naših' v predobri in preuslužni državi lik* torskega svežnja. To nadzorstvo je po pisanju italijanskih časopisov naravnost globoko dojmilo na ros mar j e, ki so jim črnosrajčniki pre* metavali njih bore culice. Zahvalju* jejo P* se tudi »častitim očetom na Sveti Gori«, da so jih pustili v cer* kev in da so blagovolili pobrati bo* gata darila, katera si je trpeča slo* venska para odtrgala od ust zato, da se bodo lahko z njimi mastili laški patru ki so na tako nesramen način indirektno pomagali pri iz* gonu slovenskih očetov s Svete Gore, kjer danes gospoduje vsegas mogočna italijanščina v cerkvi in samostanu,- dočim se slovenščina stiska samo še za vedno praznimi nabiralniki.
Pokretači teh slovenskih romanj tako radi trkajo na svoja častita prsa in se hvalisajo, da so branites Iji slovenstva in njegovi poborniki. Ne marajo ali ne znajo pa uvideti, koliko je ponižanje slovenstva v teh romarskih ekskurzijah sloven* skih romarjev po naši zemlji, ki pričakuje od Jugoslavije pač izdats
nejših obiskov nego so Mussolinija slaveči romarji, ki zanjo ne pome: njajo v takih okolnostih niti one cene, ki bi jo imeli kaki tibetanski ali hindostanski romarji, ki bi prh čeli obiskovati namesto Dolai lame laške patre na Sveti Gori.
Kraški.
Tuinl glasi.
Učiteljski koncert in učiteljsko zborovsn!^ v Kanalu prepovedano.
Koncert, ki ga k nameraval prirediti nevski zbor Zveze učiteljskih društev v Italiii pod vodstvom oro-fesona zagrebškega konservatorija Srečka Kumcria v Kanalu na Goriškem, ie oblastvo prepovedalo iz ozirov do Javnega reda in miril. Enako je bilo od sroriske uodtre-fekture prepovedano delegacijsko zborovanje Zveze učiteljskih društev in oa kmetijski teča' ki ga ie nameravala prirediti Zveza za svoje
člane, takoi do končanem deleea-cijskem zborovanju. Da. ustaviti se je morala celo takoi že pričeta oevska vaia in predsednik Zveze le moral podpisati iziavo. da bo ele-dal na to. da se učitelii sploh ne bodo zbrali. Tako se dojraia cd obla-atva priznani Zvezi zakonito priznanih slovenskih učiteljskih društev v svobodni Italiji v letu 1926. PO Kristu in četrtem letu fašistovske ere.
Rekord v presan»nin slovanskega Jezika. Izgnali so slovanski jezik iz šole. iz državnih uradov lz sodnije in skoro docela tudi iz cerkve. To priznava tudi fašistovsko glasilo »Popolo di T-r teste« v nekem članku, ki ga ie obiavil v svoii številki od 1. avgusta 1 ani pravi namreč: »V Italiji se ne more niti govoriti n večjih manjšinah v obmejnih pokrajinah	ki ne	bi	govorili
italijanski, sai ie	resnica,	da	tudi
tiste slovanske skupine ki so se vrinile v naše tneie znaio. govorijo. čitaio in rabijo italiiatrski feZHf. Na dragi strani ie iezik v vseh šolah. na sodniji, v cerkvi, talnan-ski tudi za takozvatie lezrkovuo
mešane cone.
Kako ie mogla torej komisija za pregledovanje bikov čuti soloh potrebo. da izda neko naznanilo na vse posestnike bikov polce ianščine tudi v nekem slova»,M'cm idijomu...	.	n
Komentarja menda	^	Da	‘jj0*
pisnik gotovo ne sPa^a n.e nied c*a" ne omeniene komisi in ne med posestnike bikov, temveč k vede-mu med bike same.
Še o gonH proti slovanskim časopisom. Istega dne kakor »Istar-sko Riieč«. t. j. z datumom od 17.
(držite se stare navade
Fn uporabljajte še nadalje davno preizkušeni
FmviFTanekov kavni pridaM*
iv,|p=n^ hA^\KAr
Ta pocenjuie kavo,Jo krepča in it daje dober okus. Tgdi* k tih* spada neobhodno Pravi. rrancK.
julija sta orvič posvarjena tudi slovanski tednik »Mali list« in lirvat-ski tednik »Pučki prijatelj«. Vzrok,, ki. &e navaja v odtoku je isti kakor pri »Istarski Rijcci«. da namreč list ni v skladu z načelom državne-discipline, ki se ga mora iavni tisk predvsem držati in da pogostoma obtavlin napačne vesti in tendenčS-nc pripombe k istim, ki 7M morejo razburjati duhove z nevarnostjo za javni red.
Kakor, smo že pisali se, preklice pripoziranjc odgovornega urednika lista, ki ie bil dvakrat posvarjen po prefektu. Doslei so bili orvič posvarjeni sledeči slovenski listi: »Goriška Straža«, v Gorici. »Istar-ska Kieč«. »Mali list« in »Ptički prljateH* v Trstu. Tudi ostala dva slovenska lista »Edinost« in »Novice« sta bila že- posvarjena od oblasti. dasi še ne v obliki* ki io predvideva u.ovi tiskovni zakon.
Radi' popolnosti omenjamo, da ie bil obenem z navedenima slovanskima dnevnikoma,, ki izhaiiata v Trstu-, nosvaeten tudi italijanski list »Gorriere dtelle Oiulie«. ki ara kdujaio fašistovski desidenti v. Trstu in ki ie naperjen' proti prefektu in sedanjemu komisarju tržaškega fašja v Trstu poslancu Ricciju. List' je bil tudi že ponovno zaplenjen.
Prejšnji teden ie bilo oRciaefno fašistavskO' erlasFIo dvakrat zaplenjeno. Prvič v noči od ponedeljka na torek, ko ip. priredilo o polnoči posebno izdajo o- smrti Oskarja Cosuliciia. V tej izredni izdaji je prinesel tudi članek pod naslovom »Tuja izobrazba«, kier ie- po svoje . opisal nrecei hude incidente; ki so se odigrali, v Trstu med mornarji angleških vojnih ladij in fašisti na nredv.^er odhoda, iz Trsta.
29“ julija p'a ie bil zaplenjen »Po-nolo«. ker ie na prvi strani objavil članek pod naslovom »Pletro Polk, s katerim ie, žalil' francosko sodstvo in ki bi lahko skalili medsebojne odnošaie med Italijo in Francijo.
»Goriška Straža« od 28. julija ie bila zaplenjena radi uvodnika »Beseda slovenskih katoličanov« in
stopila iz rezerve in odločno na* stopila proti premogarskim, baro* nom, ki so vlekli zlate 100% divi« dende na račun davkoplačevalcev in izmozganega delavstva. Izvršeni korak je bil nu-jno potreben že pred leti in bi. z njiin- prihranila držaarna blagajna marsikateri desetrnilljion* ski znesek, ki bi ne izginil v tresoč rih raznih posredovalnih družb. Zahtev«, ki jih stavi sedaj pro* metni minister na. Zvezo- pišemo* govnih podjetif, so popolnoma upravičene in utemeljene.
Nesreča tiči v tem, da so bile te zahteve stavljene na- način, ki je postavil delavstvo v revirjih, pred dovršeno: dejstvo in ta preva-žni faktor čisto zanemaril. V tem mo* mentu zbog državnih interesov ne obsojamo tega koraka tako, kakor ga bi sicer morali. Kot poznavalci razmer v Trbovljah odgovorne kroge le resno opozarjamo, da v interesu javnega miru in reda za* stavijo vse sile za čimprejšnjo de* finitivno rešitev spota. Zaenkrat mase še mirujejo, ker žive v dobri veri, da je spor samo prehodnega značaja z ostjo naperjeno proti njim toliko osovraženi T. P. D.,
KAJMAKČALANSKA DESET* LETNICA.
15. septembra bo desetletnica, odkar so bila na krvavih pečinah »a ceno grmad padlih prebita vrata* Uotr v izgubljeno m zarobljeno do* movino; Ta dan se bodo oblekli zopet gospodje ministri v frake in odšli k zahvalnim službam božjim z ministrskimi avtomobili. Med nji* mi bo celo kak bivši k. u. k. rezer* vni avstro*ogrski častnik. HabsttMr* ški himnoppjci ne nastopijo, ker.
radi članka »Je to pravilno!«, v ka“ katero; se ie vrinila tiskovna napaka. ki ic smisel spremenila. Izšla ,i& v drugi izdaji.
Vurašanie slovanskih sportnifi društev v Italiji Ponovno smo že pisali o izDactili fašistovskih irlas-il in tudi italijanskih športnih, organizacij proti, slovanskim: soaitirim društvom. Sedai ie postalo vprašanje zopet aktualno* V zadnjem času ie' bilo precejšnje vrenje v vodstvu italijanske nogometne federacije ki se je končala s tem., da le stopil na čelo iste vladni komisar v osebi fašistovskega poslanca Feir-rettiia.
V Trstu samem se vleče že več dni skozi časopise debata o- boli alt mani. skoro bi rekli mani faustovskem duhu. ki vlada v enem najmočnejših italijanskih športnih društev v Trstu »Edera«.
Današnji »PodoIo di Trieste« piše v zvezi s tem vprašanjem sledeče: »Ko bo rešena zadeva »Ede-! re«. ki ie mimogrede povedano, bt-i lo edino društvo., kier se ie skušal ! šport pretvoriti v politiko: se bo : moralo rešiti tudi vprašanie slovenT skifv nogometnih društev, ki bodo morala razumeti, da ni mo K oče žir veti ločeno od Nacije, ki ie sedaj tudi mili Nacija.. Naj le uganjajo sooflt'. toda ne bodo več smela braniti se pristopiti' k nacionalnim fe^-deracijam. ne bodo smela več ustra*-lati na tem. da živijo daleč od ostalih mestnih in državnih društev.« Nato se citira primer s češkega, kjer so- tudi nemška soortna društva včlanjen;> v edini državni federaciji. Članek konča takole: »Govorili- smo torej jasno. Šport se ne more in ne sme odtegniti fašistovski kontroli. Fašizem ima odgovornost in dolžnost, da disciplinira, da pomladi in da ojači vse nacionalno življenje..«
škodci ie samo ta da fašizem ne loči Nacije od 'države med tem ; ko ie tlačeni slovanski manjšini v ' Italiji ta' razlika presrioboko ukore-ninjega v srcih in; fctidi fašizem ne
bo mogel te razlike izbrisati.
stopila država. Dobra vera pa bo spričo praznih želodcev kmalu prešla in potem, ne bo prav nič čudnega, če bodo stopile mase v borbo, v kateri ne morejo nič izgu* biti, ampak samo pošteno skaliti obstoječe mirno, stanje,, vladajoče v TrbowJ!jah po* nesrečnem 1. VI. leta. 1924. Položaj je globoko resen in je upanje na prestiž pojačanih orožniških posadk zelo riskanten, ker bi se z njihovim aktivnim na* stopom zaobrnil tok sovraštva proti > državi* namesto proti T. P. D., ki bi imela v tem slučaju silen uspeh-Podzemski komunistični agitatorji so že na delu. Vzajemno z njimi se* jejo zla semena- i agenti provoka* terji, kakor leta 102#. Na. krogih, ki so započeli borbo, je sedaj, da jo nagib dovedejo do konca ali pa oskrbe z delom in jelom one mase rudarskega, proletarijata, ki morajo baš na zimo postopati po trbovelj* skih ulicah brez najpotrebnejšega zaslužka. Vsako lahkomiselno po* stopanje v tem oziru lahko povzro* či nedogledno škodo v primeri s kojo bi bil i največji eventuelni uspeh države v sporni s privatnimi t rudarskimi podjetji; zelo, zelo pro* blematične vrednostni Ji, T.
reprezentirajo jedro in mozeg Ju* goslavije* v lepi Genevi.
t V V ojvodini pa bodo v pod kr e<
I pit e v svečanosti pmetili odposlan*
[ ci' vlade jugoslovenske dobmvoljce z nasajenimi bajoneti,, da jih na zimo izženo, ker je vlada prodala dobvovoljsko kolonijo X ali J. Mor* da bo zopet tekla kri,, kakor zad*
1 njič v Biosegu«, kjer je 40 orožnikour z nasajenimi bajoneti izganjalo do* brovoljce in jim. odjemato poljske pridelke.
Brat Valentin Žic je bil po eno* mesečnem preiskovalnem zaporu v soboto dne 4. septembra končno iz* puščen na svobodo. Agilnemu-bratu oblastnemu čelniku dalmatinskih Or jun in organizatorju jugosloven* skega Pokaštelja k njegovemu osvobojenju iskreno čestitamo ra* dostni nad propadom zlih namer njegovih in Orjune sovražnikov.
Domovinoznansivo — nezadostno. Fred par dnevi, se je hotel go* spod Ive Matoš, norčevati iz- sto* venskih novinarjev, da ne vedo, kje se nahaja Triglav in da ne raz p o* lagajo s posebnim znanjem dbmo* vinoznanstva. Pri čitanju zagreb* skih »Novosti« pa smo imeli prili* ko občudovati domovinoznanstvo zagrebških listov, ki poročajo, da je ustavljeno delo v rudnikih Ko* lenjc in Glajhenberg; ^ Zagrebčani mislijo pri tem namreč Kočevje in Kajhenburg!
Komunistično gospodarstvo _ v nesrečni Rusiji postaja vedho večji unikum, ki razgaljuje neprestano neznosne razmere, ki jih je zaplo* dilo suho teoretiziranje in eksperi* mentiranje na račun ruskega- nar roda. Tako objavljajo sedaj listi, da je bila zadnja bilanca ruske so*-vjefske trgovine z žitom pasivna za 14 milijonov zlatih rubljev, kar po* meni, da delajo državne institucije, ki se pečajo z žitno trgovino, s sto? procentnimi izgubami.. Za, nanrečefc i pa morajo sovjeti plačevati do 75% obresti za kapital, katerega so do* bili na razpolago za trgovanje z ži* tom. In takega gospodarstva si prt nas žele še nekateri bedaki ali pa kriminalni tipi-.
Konstatiramo.. Kakor je znano našim članom ih prijateljem, je db* stoj, prinašala zagrebška »Riječ« v posebni koloni izjave g. ing, Cav* ijine. Sedaj je s svojo nerazumrjivo gostoljubnostjo rrapram temu go* spodu prenehala in objavlja zopet samo izjave in poročila prave Or* june, ki je pričela po dolgem spanju zopet delati pod vodstvom poznam nega narodno gospodarskega piša* telja dr. Mirka- fCus-Nifcolajeva.
Lenin na mrtvaškem odra: Ob priliki obletnice smrti apostola rde* če in krvave Rusije je šel po državi narodnih komesarjev strog ukaz, da morajo vsi trgovci in obrtniki okrasiti svoje izložbe s slikami po* kojnega. Tako tudi. v Sevastopoltr, kjer- so se ukaza vsi privredniki Striktno držali in okrasili izložbe. Karakteristično je btfo to, da je bila v vseh' izložbah slika Lenintr na mrtvaškem odru, katera je bila tip ste dni popolnoma- razprodana.
Italijanska justica. V Prestranku so pred. nedavnim, časom aretirali karabimjerji poznanega Postojnčan na Franca Gorjancaki. je bil malo bolj počasnega mišljenja. Takoj po aretaciji so ga zbili na prav it ali* janski način. Nalo so ga vrgli v za* por, kjer ni bil niti zaslišan, niti predan, v nadalnje poslovanje sodb n im oblastim. Ostal je zaprt v kat tabinijerski: jvči, kjer so siromaka tako strašno■ pretepali, da mu je paposlecF počite pod udarci kunv daka črepinja nad tilnikom, radi česar je tudi nato po groznih mun kah. umrl: Pokopali so ga v soboto čisto na tiho in brez vsake preiskat ve ali zaslišanja,. kdb je izvršil nad njim ta bestijalhi umor. Tako suho poročilo.
Pri nas pa se še dobe ljudje, ki verujejo v laško justico in. to svoje mnenje o njej, razlagajo s pristoj? inh mest v nameri škodovati njim, ki so bili prisiljeni pred to inkvizi* fccrrsko justico pobegniti na naše ozemlje. Slučaj; Gorjanca pa ni osamljen, nego je še na tisoče ena* kihih še težjih.
Glasilo Orjune v Južni Ameriki je pričeto izhajati & 28. junijem in se imenuje »Jadran«. List je prav dobro urejevan ter mu želimo pri oznanjevanju jugoslov. evangelija in orjunaške ideologije kar največ*
‘ jega uspeha.
Unionskega shoda se je po dol* gem času spomnil kratko »Slove* nec« in pokadil' z njegovo smrad*
. ljivo kadilnico zopet malo po Or* i juni Veseli nas, da gospodje še niso pozabili na- tisti hip, ko- je teklo sed&tii. tisoč slovenskih, mož. in fantov, volilcev zelene yejc Prle*
kije pred 4S Orjunaši. Opozarjamo pa resno, da naj nikari preveč ne kličejo volka, ki jih zna morda kaj kmalu obiskatil
Dr. Ninčič je biT izvoljen pred* sednikoni- točasnega jesenskega za« sedanja Zveze narodov in je imel lepo priliko kot zastopnik naroda, ki je moral pretrpeti največ po na* valu germanskega Dranga, sprejeti Nemčijo v Z.. N-.. Upamo-, da bodo vsaj sedaj naši kabinetni zunanji politiki uprli pogled z ranjenega nosu Diktatorja tudi kam deugam, ko so imeli priliko spoznati napore Francozov za omogočite v vstopa Nemčije v Zvezo Nacodov.
Prvo nagrado za n&jškandaloz* ne j šo zastuvOi. ki naj bi bila »zastat va«, bi odnesla to pot gotovO raz* trgana in brezlika- cunja, k-i je vi*-sela z uradniške hiše Kranjske hra® nilnice v smeri proti Simon Gre*, gor čičev i ulici za kraljevičev roj st* ni dan. Mnenja smo, da bi si last* nica te hiše,, ki. v prejšnjih dobrih časih ni prav nič štedila sredstev za zastave, že lahko tolik© posegla v svoje globoke tresore, da bi osikr*. bela njene hiše z dostojnimi zasta* vami. Priznamo, da so danes za* stave draga stvar in da si jih ni mogoče nabavljati za vsak narodni praznik in da je. potreba izrabiti njih »kapaciteto« čto. zadnje nitke. Vendar moča veljati, tudi pri tem. rzrabljanjir gotova mera smisla, za favni čut, kateremu so »zastave«, kot je bila omenjena, vse preje kar kor izraz patrijotizma.
Gospod Hogier Georg, gostilni* čar, Kukova vas, pošta Fara, Slove* nisch ist mir nicht ver stan dlich, auch meinen Gasten nieht! Infolge* i dessen zuriick! so blagovolili napi* j sati g. Hogier na neki strokovni | slovenski list, ki je bil njihovemu prevDzhoditeijstvu poslan na ogtod; Menimo, da bi veljalo za gospoda spričo njegovega neznanja našega jezika tudi malo zttriick iiber čRe M ur, kjer bo morda lahko izhajal samo it nemščino? ki je pa glasom njegovega- pravopisa na gorenji to* javi- ne* oHrvFada posebne briljantnoi Ako pa tega zurišeka ne bo, potem se bo moral ponosni gospod Hoglfer že prej ali slej sprijazniti s staven* sko slovnico in jezikam, ki ga nje* govi spoštovani gostje tudi ne raz* umejoi
Volitve v trgovsko zbornico. Naš zadnji članek je gotovo go* spodo sicer vznemiril, dosegel pa ni- popolnega uspeha, ker nam po* g led1 po »Stanovski listi industrij* cev« priča, Ja se nahaja dospod in* dustri jec Westen na Etet# v I. kate* goriji, doČim so potisnili gospodi Zadravca Jakoba v II. kategoriji med namestnike;. Kolikor smo in* formirani; je g, mdustrijalte J; Za* dravec odločno odklonil to proti njegovi volji izdano kandidaturo, v kar je bil: čisto upravičen, če po* mislimo na njegovo trideset! let trajajoče gospodarsko- delovanje in dejstvo, da je zadnja leta že fun* kctoniraT kot zbornični svetnik. Sedaj- pa naj bi se na ljubo Nem* cev in Madžaronov umaknil med namestnike;, ker želi tako morda gotova oseba, ki ima interese na tem, da- pridejo v slovensko trgov* sko in obrtniško zbornico zopet ljudje, ki ne obvladajo točno na* šega jezika in ki bodo prav zani* miv pojav pri zborničnih razprav« j ljanjih, na katerega se bomo skoro gotovo še povrnili.
Sedianji izvrstni položaj' vlade povzroča njenim podpornikom marsikatero bridko uro, ko v potu njihovih obrazov abecedarijo z raznimi' fantastičnimi kombinacija* mi. Seveda ne gre pri tem brez tisočkrat že pokopane Orjune, ki ji vsi še vedno pripisujejo v; sleher* ni teh kombinacij' važen položaj. Kakor nas zabavajo te abecedar* ščine- tako moramo gospodo odtoč* no korigirati pri njenih kombtna* , cijah z Orjuno in nekimi «crno* , rvtkci«. Prvič, ker ve sleherni otro* čaj, da črna čoka po solunskem procesu ne eksistira in dia iina da* , nes pretežen vpliv bela roka, koje neko krilo^ ne sto ji baš v slabih ve* zeh s sporazumaši. Drugič pa zbog jezuitske pod-valc,. ki tiči v teh p sevd o kom b i nacija h,. na podlagi kojih bi morali v doglednem času
izgubiti vse one lihe, a veleuplivne simpatije faktorjev, ki ne računajo samo ■£ današnjo zmešano in brez* načelno politiko, ampak tudi z bo*
- (točnostjo, Uvcrjcni so lahko ti zli kombinatorji,. da se dvakrat motijo pri sestavljanju njihovih kombina* cij, če mislijo na ta način spodre* zati Orjuno. »Črna roka« kot taka je bila in čast onim, ki so znali v njenem znamenju končati z brez* dušno protinarodno dinastijo, in za* staviti avstrijsko prodiranje v Srbijo, kot avstrijsko kolonijo, najsi je vstal proti njim ves nem* ški šmokovski gozd, prezir civilizi* rane Anglije in protesti italijanskih oficirjev, vračajočih, srbska odliko* vanja.- Danes pa je »Črna roka« mrtva* kar lahko verujejo- tudi vsi, ki nas vežejo z njo, ker bi v nasprot* nem slučaju gotovo ne mogli osem let po osvobojenju stopati na mini* strske fotelje veleizdajalci, ki so psovali- na>jvečjega jugoslovenskega Kralja.
LOV ZA NEDOSTATKI IN KAZNI.
V zadnjem času se v železni* carskih krogih mnotgo govori o kaznih. Posebno- da so napravili nekateri, direkcijaki organi prav* cati lov na razne nedostafcke, ka* tere se naj najde v ljubljanskih kurilhieffh. Na piko so vzeli poseb* no načelnike in podhačelnike ter ostalfe nadzorne organe teh edinic.
Vedno smo za to, da se nedo*
, statke v naših državnih ustanovah i odpravlja. Mnenja pa smo, da so j povzročitelji nedostatkov lahko tu*
! di drugjod, ne samo v ljubljanskih „ kurilnicah. Tudi v Mariboru, de* lavnica in kurilnica,, tar tudi pri di* rekciji sami niso nezmotljivi in ne* i gtešljM ljudje.
Smo- za odpravo nedostatkov in tudi kaznuje naj se krivce, ampak dobro> je; če- se ne dela nobenih iz* j »m, niti pri starih, niti pri mladih, j niti pni naših, niti tujer-odcih, niti * pri. naših državljanih, niti. pri in o* zemcih,. povsod in pri vsakomur in aa vsakogar naj velja ista pravica.
Toliko- na znanje vsem in vsa* komur, kateremukoli je* paa na tem ležeče, da se dda. v naših dr* žasmih ustanovah po- pravici, in kateri vedo, da se da najti> povsod nedostatke.
Po potrebi se bomo< povrnili na te* polj«-.
Dopisi.
St. Peter pri Mariboru. Na praz* mk so se pri nas med seboj stepli fantje, pri čemur je nastradal Fr.anc Poslužnik, ki je zadobil več težkih ran z nožem in par ur po pretepu izdihnil. Omenjamo ta do* godek. le kot tipični slučaj, kako obravnava, naša javnost in časopi* sje ta slučaj, ki ga n. pr. »Slovenec« beleži z osmimi'vrsticami. Kadar jc govor o kakem spopadu Orjunašev in eventuelnih žetvah, pa so polne njihove kolone z blatenjem Orjune in Orjunašev.
Kamnik. V našem lepem in na* rodnem Kamniku je mogoče opaziti na nekaterih hišah) še vedno ostan* ke nekdanjih nemških napisov. Mislimo, da je osem let po osvobo* jenju pač že čas, v katerem bi lahko ti nemški napisi izginili.
Pesnica-. Tudi k nam jc priplul val nacionalističnega gibanja in ob* jel pesniško delavstvo,, kd je pričelo izprcgledovati in spoznavati, da mu še dolgo ne bo v odrešenje megle* no doktrinarstvo in frazerstvo sc* danjih socialističnih frakcij. Pri* pravlja, se baš iz njego\ih vrst usta* novitev Orjune, katero pa- hočejo zaprečiti neki inteligenti, ki so men* da possabili, da izhajajo iz naroda in da žive samo po njegovi milosti i in dobroti; nad vse udobno in brez* ‘ skrbno življenje. Tem: inteligentom sporočamo, da so zaman vsi njihovi napori in da' bo Orjurta v Pesnici vkljub vsem oviram ustanovljena na strah narodnim sovražnikom; t’ opomin onim. brezdelnežem, ki jim t je, danes izročena v oskrbo naša . severna meja.
Pesniški Orjunaš.
Ustavitev dela v premogokopih T. P. D.
Država je- po dolgem čakanju, proti kateri je vendar enkrat na*
Kronika.
Stev. 40.
je ncjmoderneJSe urejena ter IzvrSuje vsa tlskarniška dela M najprisr«-stejšega do najmodernejšega. - Tiska Šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali yečbarvnem tisku. — Broiure v malih In tudi največjiJi nakladah. Časopise, revije, mlad. liste.
Okna oprema ilaihlr. katalogov, tonikov ia reklam, listov. Lastna Mia iolikik zvezkov.
Šolski zvezki za osnovne ia srednje šole Risanke, dnevniki in beležnice.
''. ' ' ' "ii
nabavite si vsa moška oblačila, osobito za
šoSoo&vez&e
edino le v detajlni trgovini konfekc. tovarne
Fran Derenda& Cie.
Gradišče, nasproti dramskega gledališča.
ZRNA.
7. M. K. Krimski:
MISIJONAR...
(K potovanju Orlov v Rim.)
pesnih obrazov iz hiš so hiteli danes vaščani, ni delo jim mar in napolnili so božji hram beli — prišel v župnijo je misijonar...!
Osem	dni on le	v	župniji	ostane,«
župnik	v	nedeljo	na	leci	je	bral,
vabil k pokori za vsak dan vaščane, »pride V pekel, kdor doma bo ostal!«
Orešnikov črne bo duše obračal, vodil	na	svetlo	in trnjevo pot,
kdor	pa	pokoro	bo trdo zavračal,
se bo pogubil pod težo vseh zmot...!«
Danes pa je po vsi cerkvi grmelo,
— kakpr velel je vsenemški ukaz — on pa upil je, iz njega gorelo je vse	in	kri mu	ušla je	v	obraz...
V cerkvi	je ljudstvo	vse	v	narodni nošnji,
vse je domače in pisano vse, živo kot bujne so trate ob košnji, greda in travnik podobno cvete...!
... Spet zakriči misijonar iz Ljubljane:
»Le proč s to nošnjo, dekleta, poslufi — ve v tistih bundrali ste kot bele vrane, spodaj košate preveč, to je napuh...!
Proč	s tem, le	proč!« misijonar	spet udari
trdo	po	leci iz	viška s pestjo,
»nošnje te Bog vas, dekleta, ebvari, čujte, dekleta, proč — s pečo Ic-to...:
ose! naj nosi sam — svoji ušesi, ne pa presersko-rakiško dekle...!« v tla so uprla dekleta očesi in nejevoljna so šla iz cerkve...
Pa le uspel je gromovnik srditi, narodno nošnjo izgnal iz cerkvč — s tem je on hotel za Nemce ubiti narodni ponos Slovenske zemljč...!
Tukaj popreje in tamkaj pozneje grmel je baje še sličen ukaz, da sem polagoma nemški duh speje, da nam" potujči — slovenski obraz...!
Danes še vedno — ko smo že svobodni — rimski hlapčoni, Vi naših ljudje,
rujete napram nam in zemlji rodni ______
Rim je otopil že Vaše srce...!
Ura napoči in v solnčnem sijaju veliki dan — ki Vas zruši na tla...! narodni moči — ne rimskemu zmaju — dajali boste račun za vsa zla —!!!
V dim izpremenjene milijarde.
Nag narod popuši vsako leto cigaret in tobaka za milijardo in petsto milijonov dinarjev. Ako prištejemo k temu še vsote izdane za papirčke in žigicc pa se približamo številki dveli milijard dinarjev, s katerim bi lahko ustvarjali v tej zemlji čudežna dela na vseh poljih in jo v kratkem dvignili do najvišje popolnosti, v kateri bi se lahko kosala z marsikatero državo, ki gleda sedaj s tolikim preziranjem na balkanske Jugoslovene.
Inž. Roglič Stanislav:
K nacijonalizaclfi
V našem glasilu kakor tudi že v drugih naših dnevnikih, tednikih, mesečnikih se je precej pisalo o nedostatnem stanju naših državnih železnic. Koliko je na vsem tem resnice, naj pojasnjuje sledeče moje pisanje, ki vsebuje največ popis stanja našega strojnega par* ka, v kolikor more to zanimati na* šo širšo javnost, ki je v posredni in neposredni vezi z obratom na že* leznicah ljubljanske direkcije.
Izjaviti moram, da se vrši obrat v skoro najskrajnejšem pomanjka* nju lokomotiv; teh je ravno toliko še, da se vzdržuje redni promet. Če bi pa nastopil močnejši promet, n. pr. tranzit Praga * Dunaj * Trst, bi prišli v zadrego glede dostave strojev, ki naj bi delovali ekono* mično in varno. Glede ekonomije in varnosti obratovanja bi se dalo že sedaj pri rednem prometu kaj razmotrivati, pa to ni namen tega članka.
S širšega vidika na naše pro* metne prilike se more ugotoviti, da
Ant. Krisper
LJUBLJANA
Mestni trg 26
I
mm
ZALOGA
galanterijskega blaga.
mm
Tovarna čevljev
ne izvirajo današnje neprilike od včeraj, temveč da koreninijo v ča* sih svetovne vojne 1914—18. Zad* nja leta pred to vojno so uprave avstrijskih železnic, tako državne kakor tudi privatne, predvsem juž* na železnica zelo modernizirale svoje prometne naprave in to tudi v pogledu strojnega parka. Nabav* ljati se je začelo sodobno najboljše stroje, ki naj bi z ekonomičnega in varnostnega stališča popolnoma od* govarjali potrebam gospodarskega napredka. Stremelo se je z največ* jim prizadevanjem doseči najvišjo točko sodobne tehnične izpopolni* tve. V razpletu teh gospodarskih prilik pa izbruhne svetovna vojna. Zastal je razvoj; pomanjkanje de*
To morate čitati!
MiMIMBBM——MM———H
Vsa damska in moška garderoba bo zopet kot nova, ako jo daste kemično čistiti in likati samo pri tvrdki
los. Reich
LJUBUHNA
Poljanski nasip 4*6;
Poizkusite in presenečeni bodete!
narja, materijala in delavnih moči je povzročilo zastoj dela v tvorni* cah in delavnicah, nastopil je čas štednje in izgovorov, da se naj po* maga kakor se ve in zna, ter da se kakorkoli vzdrži promet na želez* nicah. Prvo in drugo leto je še šlo dobro, ker so bile lokomotive ka* kor tudi vse ostalo iz predvojnega časa iz najboljšega materijala in ker je bilo tega še nekaj v zalogah.
Ko pa se je te zaloge izrabilo in ko so začele vsled pomanjkanja hrane pešati delavske moči, ki so se redčile tudi vsled potrebe voj* ske, je pa nastopil v železničarski službi čas skrajne neekonomije obenem pa je začela padati var* nost prometa.
Kolikor se tiče materijala, je v prvi vrsti omeniti baker, iz kate* rega se delajo strojne peči. Mimo* grede naj bo povedano, da se rabi za večji stroj približno dve do tri tone tega materijala in da je letna uporaba tacega obrata, kakršen je v območju današnje ljubljanske dl* rekcije, ca. tristo ton. Ker v voj* nem času niso imele avstrijske že* lezniške uprave bakra na razpok* gp, so začele istega nadomeščati s plavnim železom. To pa je bil naj* silnejši udarec za ekonomijo in po* sredno tudi za varnost obrata na železnicah. Vsled železnih peči parnih lokomotiv je padla časovna izraba strojnega parka, rapidno so pa rastli vzdrževalni stroški sicer dobro konstruiranih strojev. 7'oza* devni statistični podatki širšo jav> nost ne morejo zanimati in tudi to mesto ni pripravno za obširne teht nične razprave.
Za časa političnega preobrata v letu 1918 je bil ves strojni park se* daj naših železnic v skrajno sla* bem stanju. Jedro tega slabega sta* nja so pa tvorile železne peči par* nih lokomotiv, katerih življenska doba še polovico, one ne doseže, ki jo imajo bakrene peči, poleg tega pa v času obratovanja trajni nedo* statki, popravila in večje rabe pre* moga za prepeljavanje vlakov. Ako se je hotelo vzpostaviti red v strojno izvršni službi, se ic moralo obnoviti peči m zčlezo zamenjati z bakrom. Nastopil je čas denarne borbe. Delo stane veliko denarja, še več pa nabava prvovrstnega materijala; ker je bilo potrebno na stotine lokomotiv popraviti, se je rabilo mnogo tega materijala. Ob* nova peči in ostalo pripadajoče po* pravilo enega stroja stane danes okoli tristotisoč dinarjev.
Ta borba za denar, nabavo ma* terijala in izvršila popravil na stro* jih se je vršila v znamenju osebnih, strankarskih, državnih in nacijo* nalnih koristi. Nekatere osebnosti so ščitile svoje koristi zgolj iz osebnoegoističnih ciljev ne meneč se za stranke, državo ali narod;
RESTAVRACIJA
LJUBLJANSKI DVOR
ALBUMU
FAVORIT!
KROM!
Svetovnoznanl .Favorit* Album (sezonska izdaja) in novo izišli »Favorit* mesečnik, nudi veliko izbiro najnovejših modelov in njim odgovarjajoče zrezane kroje v vseh velikostih. Vedno v zalogi samo v veletrgovini
ANT. KRISPER, LJUBLJANA
Stritarjeva ulica St 3 -fr Mestni trg Stev. 26.
Edino zastopstvo za Slovenijo
Istolam velika izbira krojaških modelov (pupe). V zalogi so tudi vso potrebščine za krojače in šivilje ter drugo modno blago, galanterija, igrače, čevlji. Na drobno! Na tiebaiol
GRADBENO PODJETJE
. DUKIČ IN DRUG
druge so našle za potrebno sprav* ljati svoje osebne koristi v sklad z omenjenimi strankami, dostikrat prezirajoč koristi naroda in države; tretje so skušale spraviti svoje po* trebe v isto vrsto z državnimi; če* trte z nacijonalnimi itd. v vseh mo* gočih kombinacijah.
V območju bivše južne želez* nice, ravnateljstvo Ljubljana, so bili v strojnotehnične potrebe vpe* ljani le bolj sami Nemci in njihovi prijatelji to in onostran državnih meja. Ti vsi so znali vzpričo toza* devne nevednosti našega naroda iz* koristiti ta položaj v svoje osebne koristi, ki so bile največkrat pro* tivne naši narodni državi.
Vsesplošno se je naš narod močno udejstvoval za nacijonaliza* cijo južne železnice. Cilje je pa bilo težko doseči, ker od Nemcev nihče ni hotel izdati pravega pota. Vspričo odpora tujerodcev, ki so imeli vsa merodajna mesta v ro* kah, je bilo nepopisno težavno priti nam začetnikom naprej. Vse so držali tajno, skrito in najglavnejše stebre strojne službe, to so temelj* ne knjige strojev, so puščali navi* dežno v nemar, samo da ne bi zbu* dili pozornosti na najpravilriejšo pot. Vsporedno z izvrševanjem službe se pride potom študija te* meljnih knjig do zaključka, da je pač lokomotiva najvažnejši del iste in da se vse delovanje in vzdr* ževanje ravna v glavnem po peči. To si naj zapomni vsakdo, Id se hoče količkaj baviti z železničar* stvom. Pod pretvezo, da nimamo tehnične terminologije, so pa še pisali v te knjige do približno leta 1924 v nemškem jeziku. Do tega časa se pa je že šest let pri ostalih naših državnih železnicah urado* valo v tej panogi v našem službe* nem jeziku.
Toliko ponovno v vednost vsem* in vsakomur, ki govori o lojalnosti Nemcev.
V območju bivše južne želez* nice, ravnateljstvo Ljubljana, so se vršile kupčije z materijalom in de* lom v skrajno napeti naciionalni t>orbi. Nemci so imeli položaj v rokah in to tem lažje in močneje, ker so imeli s svojimi strokovnjaki v rokah veliko večino naših stran* karskih politikov in bančnikov. Osebni interesi teh politikov so
j£^£ujmo^inj3od p j raj mo izvrstno
| Kolinsko cikorijo
L	domači	izdelek.	»	.
i^s^B^s^E^seasgt&acvaig^a
mnogo zakrivili, da se je nacijona* lizacija strojnega oddelenja južne železnice, ravnateljstvo Ljubljana, kar za dobo šestih let zavlekla. Pri* pomoček za to zavlako te pa bil tudi vpliv večdesetletnega dela Schulvereina, Siidmarke in drugih nacijonalnih organizacij med na* šim narodom.
V znamenju teh bojev se je vršilo nakupovanje bakra in drugih takih predmetov za vzdrževanje strojev. Nabava več sto in sto mi* lijonov vrednih materijalij se je vršila iz nemških v nemške roke, bore malo drobtinic je padlo v pr* vih letih naše osvoboditve v naše narodne roke.
Poleg premoga, o katerem sem že večkrat javno pisal, je torej ba* ker ena najvažnejših tvarin, katero potrebuje vsaka železniška uprava, pa naj ista obratuje s parnimi ali pa z električnimi lokomotivami. Kakor sem že omenil, se potroši Vi naši direkciji okoli tristo ton ba* kra, v celi državi za železnico pa okoli tisočpetsto ton v vrednosti kakih petdeset milijonov dinarjev. Vsekako je to vpoštevanja vredna vsota, na katero moramo tem bolj paziti, ker se ista zaenkrat izgubi iz države.
Pa preidem nazaj na položaj glede strojnega parka v naši direk* ciji s posebnim ozirom na delova* nje in popravljanje v mariborski delavnici.
(Dalje prihodnjič.)
Računski stroji.
THE REX C0., Ljubljana.
Orjunaši ne poznamo prav nič onega načela oblast radi oblasti, ki je danes misel vodilja vseh na de* mokraciji slonečih strank, nego ho* čemo samo vlade mož, sloneče na absolutnem zaupanju svestnega na> roda, svobodnega sterilnosti seda* njega parlamentarizma in lesenih partizanskih forem.
V s 1
hočejo zlatnik, ki se nahaja v |
Zlatama leiniinum mila. I
Poskusite tudi Vašo srečo in prepričajte se o nedosegljivi kakovosti tega res čudovitega mila!
LJUBLJANA
Bohoričeva ulica it. 24
Za konzorcij lista »Orjuna« odgovarja D r e i č e Verbič.
Tisk Učiteljske tiskarne; zanjo odgovarja France štrukelj.
Odgovorni urednik; JožeSpan.