r,
Največji ilerensld dnevnik %I ▼ Združenih drži^di	p
VeUa z* vse leto .... $6.00 9
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto •	$7.00
. Za inozemstvo celo leto	$7.00
NARODA
nsfislovensldhiaelavce^AmenkL
TELEFON: C0RTLANDT 2876.
H The largest Slovenian Daily in^ I I	the United States.
a hud every day except Sundays § 1	and legal Holidays.
9	75,000 Readers.	»
ff r"V** ' " *•
i I u i——» I	II
Entered as Second Class Matter, September 31, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879
NO. 87. — ŠTEV. 87.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
NEW YORK. SATURDAY, APRIL 12, 3924. — SOBOTA, 12. APRILA, 1924.
VOLUME xxxn. — LETNIK XXXII.
ZAVEZNIKICAKJU0P0R0CILIZBERL1NAokrožnišehfje Japonci protestirajo
1 premeten buuegarl proti AMER. senatu
Komisija strokovnjakov je priporočila, vsem prizadetim strankam sprejem in odobritev pdročila. — Zaenkrat se še ne ve, kdaj in kaj bodo Nemci odgovorili. — Komisija strokovnjakov je baje dosegla tisto, česar niso mogli doseči vsi zavezniški sveti. — Zanimanje ameriškega državnega departmenta.
V Westchestru imajo okrožnega šerifa, ki se intenzivno bavi tudi z butleg&rskimi posli —, Končno ga je zadela usoda.
Včeraj se je zagovarjal pred sodnikom Franeisoih A. AVin-slowom šerif vesteliesterskega o-kraja, Harry Sueliin.
Dolže ga, da je precej po vršen šerif, da pa je toliko uspešnejši but le gar.
Polieija je namreč našla v njegovem stanovanju 250 zabojev
Pariz, Franciji!, 11. aprila. — Finančni izvedenci so predložili svoje poročilo vsem prizadetim vladam ter nest rpiio_čaka jo, kak-no stališče bodo vlade zavzele.
Parižani so s poročilom deloma zadovoljili. Neki list pravi, da je odbor izvedencev opravil dosti več kot pa vsi dosedanji visoki in najvišji zavezniški sveti.
Zaenkrat se še ne ve. kakšno stališče bo zavzela Nemčija. V priporočilu namreč ni naveden rok, kdaj je treba odgovoriti in pojasniti stališče, če se vsaka prizadeta najfinejšega"žganja, vlada strinja s poročilom ali ne.	I Pred sodnikom je možak pri-
Ameriški državni department je v neprestanem stiku'znal svojo krivdo, s col. Jamesom A. Loganom, ameriškim neoficijelnim opa-zovaleem.
Iz precej zanesljivega vira se je dognalo, da je iskrena želja ministrskega predsednika Poincarcja, naj bo vse vprašanje rešeno še pred enajstim majem.
Če se bo to zgodilo ali ne, je seveda drugo vprašanje.
Berlin, Nemčija, 11. aprila. — Tukajšnje časopisje skoraj brez izjeme napada poročilo, ki ga je izdelala komisija finančnih izvedencev.
Skoraj vsi listi se strinjajo v mnenju, da Nemčija ne more toliko plačati 111 se jeze na ameriškega strokovnjaka XJawesa, ker ni zahteval, da bi se Francozi umaknili iz Pcrurja in Porenja. Časopisje tarna, da so zahteve 5eS> da so P°stal* razmere v do-previsoke ter da so izvedenci precenjevali nemške finančne	" ^vzdržljive, odkar
in industrija)ne možnosti.
. London, Anglija, 11. aprila. — Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da je sklenil MacDonald v zbornici javno komentirati poročilo finančnih izvedencev. To se bo zgodilo še prej, prodno se bo zbornica odgodila vsled velikonočnih počitnic.
Včeraj je sprejel ministrski predsednik v avdijenei ameriškega poslanika Kellogga ter razpravljal ž njim gle-<ie žalitev, ki sta jih stavila ameriška finančna izvedenca Dawes in MaeKenna.
London, Anglija, 12. aprila. — Zakladniški uradnilii že dva dni študirajo poročila finančnih izvedencev, pa do-sedaj niso mogli še ničesar dognati, kar bi bilo za Anglijo nesprejemljivo.
Vladni uradniki ne morejo prehvaliti nazorov ameriških finančnih strokovnjakov.
Ministrski predsednik MacDonald je včeraj ves dan študiral poročilo ter se je o njem jako povoljno izrazil.
Malo prej je sodnik izvedel, da s t; je pojavil v sodnijskem poslopju neki moški, ki je zatrjeval, da bo ta slučaj "sifiksal", kar kc reče, da -bo podkupil gotove uradnike ter izposloval Suchino-vo oprostitev.
Državni pravduik je izjavil, da mu je ime dotičnika znano, in da ga bo zadela zaslužena kazen.
Pred sodnikom je nastopila tudi delegacija žensk, ki so zahtevale najvišjo kazen za Suchina,
ROMUNSKA DVOJICA DOSPELA V PARIZ.
Pariz, Francija, 10. aprila. — Sem sta dospela danes romunski kralj in kraljica ter bosta ostala tukaj tri dni. Kralja kraljico spremlja romunski minister za zunanje zadeve.
Francoska vlada je priredila obiskovalcem svečan sprejem.
V ITALUI JE BIL ZOPET POTRES.
London, Anglija, 10. aprila.. — Brzojavna aaentura Central News je dobila iz Rima poročilo, da se je v bližini Orvieta pojavil močan potres, ki je napravil dosti škode.
DVA OBSOJENA KER SKRIVALA ŽGANJE.
STA
Ko se je bližal parnik severo-nemškega Uovda mnvvorškemu pristanišču, je naročil kapitan, naj pomečejo potniki svoje zaloge žganja v morje.
Tega pa nista hotela storiti Carl Lainge in David Laple, člana posadke. Skrila "sta trideset zabojev žganja po raznih delih la d je.
V četrtek so člani preiskovalnega oddelka odkrili zaloge. Kapitanu sta mornarja rekla, da sta namenila prodati žganje žejnim Amerin^ncem.
Proliibicijski uradniki so ju izročili sodišču. Sodnik Winslow ju
~ , •	, . « . . »Je dal zapreti ter jima naložil
Razburjeno prebivalstvo je po- ,	, ,
,	kazen 3o00 dolarjev,
be gnilo iz hiš na prosto ter kampira po poljih:
RUSKO-romun&ka pogajanja.
Dunaj, Avstrija, 11. aprila. — Na meritorni seji trusko-romun-ske konference, ki se je vršila pod vodstvom predsednika ruske delegacije, poslanika Krestinske-ga, so uredili vprašanje predsedstva konfemce tako, da se bosta šefa obeh delegacij menjavala v predsedstvu. Nato je bilo rešeno vprašanje glede občeval nega jezika na konferev^oi in glede drugih tehniških vprašanj. Kot prva točka pridejo na dnevni red teri-torijalna vprašanja, nato finančna in gospodarska vprašanja in kot tretja točka, juridiena in politična vprašaija. Glede teritori-jalnega vprašanja sta šefa obeh delegacij "podala svoje izjave, nakar ee je seje odjodfia.
SENATOR COUZENS IZ MICHI-GANA JE NEVARNO ZBOLEL.
Washington, D. C., 11. aprila. Republikanski senator iz Michi-gaaia, Couzens, je nevarno zbolel. Zdravniki eo dognali, da ima akutno reprebavo ter da mora najmanj deset dni ostati v postelji.
se on nahaja tam.
Sodnik dosedaj razsodbe.
še ni izrekel
TAJNA MISIJA MARŠALA FOCHA V ITALUI?
Rim, Italija. 11. aprila. — "II Picolo Giornale d'Italia" meni, da ni izključeno, da bi bilo bivanje maršala Focha vRimu zvezano s kakim političnim namenom, kar' je tembolj verjetno, ker se o tem posetu službeni krogi drže zelo razervirano. Liist meni. da bi se ta misija najbrž ne tikala Italije, .dasiravno se je pred Foeho-vim prihodom potom francoskega poslaništva izrazila na pristojnem mestu Fochova želja, da bi posetil Mussolini j a, kar se pa doklej še ni zgodilo, kakor se tudi general Diaz doslej še m mogel sestati z maršalom Fochom. čigar dosedauji stiki z vodilnimi ličnostmi v Rimu se omejujejo le na vljudno izmeno posetnic. LiLst namiguje. da bi Focliovo bivanje v Rimu moglo biti v zvezi z notra-tijo in zunanjo francosko politiko in poudarja kot zelo značilno dejstvo, da v trenutku, ko Poin-eare pričenja z MacDonaldoni razgovore o traneosko-anglešklh odnosa jih in so na kocki najvišji interesi obrambe Francije, marša! Foeh zapušča Pariz in odhaja v inozemstvo. Fochova odsotnost v trenutku, v katerem se morda določajo smernice bodoče usode Francije, ne more biti brez pomena.
parnik '' mauretania' Skodovan.
P0-
združene države bodo pomagale napraviti mtr v honduras.
Washington, D. C., 11. aprila Predsednik Coolidge je sporočil Sumneru WeUesu, ameriškemu komisarju v Hondttrasu, da bodo Združene države pomagale urediti napeto razmerje med centralno-ameriSkimi republikami
Southampton, Anglija, 11. apr. Ker so tukaj zaštrajkali pristaniški delavci, so morali odvestf parnik " Mauretania'' v Cherbourg, kjer ga bodo poravili.
Pri Isle of Wight se je parnik precej poškodoval, ko se je njegovo dno zadelo ob pečino.
ANGLEŠKI POLET OKROG SVETA
London, Anglija, 11. aprila. — T« dni je pričel veliki angleški polet okoli sveta .Letala bodo prvič pristala v Lyonu, od koder se nadaljuje pot v Kairo. Projektirana proga gre dalje v etapah v Tokio, nakar sledi polet preko Tihega oceana, Alaske, Vaneoo*
Japonski državniki odločno pro-testirajpo proti ameriškemu senatu, ker hoče popolnoma pre. povedovati priseljevanje Japoncev,
Washington, D. C., 11. apr. — Japonska vlada je danes potom svojega poslanika Banihara odločno protestirala proti ameriškemu kongresu, ker hoče popolnoma izključiti Japonce.
Dosedaj prihaja v Združene države komaj 146 Japoncev. Vstop v Ameriko imajo drugi narodi, ki so moralno in kulturno na dosti nižji stopnji kot pa Japonci.
Neoziraje na to bo pa tozadevna predloga brez dvoma sprejeta. Sklicana je bila seja treh republikancev in dveh demokratov, ki se bodo posvetovali glede končnih podrobnosti.
Državni tajnik Hughes je japonskemu poslaniki^ stvarno in odločno odgovoril ter mu namignil, da nima nobena tuja država pravice vmešavati se v notranje amerinške zadeve.
Časopisje je glede tega slučaja precej skeptično. K sprejmu pred-lege 'bo brez dvoma v prvi vrsti pripomogel senator Johnson iz Californije, ki je odločen nasprotnik japonskega priseljevanja.
SREDNJEVEŠKI RED V JUŽNIH DRŽAVAH
Zakonodaja države Texas je dovolil^ $75,000 v svrho vzdrževa-vanja Ranger je v. — Zanimivo poročilo zemljepisnega urada Združenih držav.
Washington, D. C'., 11. aprila. Ameriški zemljepisni urad je izdal te dni naslednje zanimivo po ročilo:
DoJgo vrsto let se je smatra lo canadsko Royal Northwest Mounted Police za najbolj ro mantična skupino mož, ki dajejo postavam povda-rek ter tvegajo pri tem skoro pri vsakem koraku svoje življenje. Canadski policist
ČASOPISJE 0 POKOJNEM H. STINNESO
Smrt najbogatejšega Nemca ni povzročila na borzi nobe ne panike. — Truplo bodo v pondeljek sežgali. — V Londonu so prepričani, da reparacij ska uravnava ne bo za vlečena zastran smrti nemškega multimilijonar-ja. — Angleški list svari pred modernimi Napoleoni.
• Berlin, Nemčija, 11. aprila. — Smrt Hugona Stumcsa ni imela nobenega posebnega vpliva na borzo. Vsakdo je bil prepričan, da bo izbruhnila na borzi panika, kar se pa ^ ni zgodilo.
Veliko večje vznemirjenje je bilo opaziti tedaj, ko ne je izvedelo, da je Stinnes nevarno zbolel.
Pokojni magnat je bil izvršujoči elan več kot šestdo-1 setili korporacij in direktoratov ter je bil predsednik 1ri-desetili upravnih svetov.
To število se ne tiče korporacij, pri katerih je udeležen njegov sin dr. Edmund Stinnes.
Stinnesovo truplo bodo v pondeljek sežgali v Muel-lieimu ter položil njegov pepel v družinsko grobnico, kjer
dopisovanje Z veteranskim uradom.
Washington, D. C., 11. marca. Veteranski urad v "VYaishiiigtonu, v dclokrojr katerega spadajo tirja-tve bivših vojakov nasproti vladi, dobiva na dan povprečno 300 pisem, spisan ill v kakem 'tujem jeziku. Radi tega se v tem uradu nahaja tolmaški pododdelek s 13 uradniki, ki skupaj obvladujejo 41 jezikov. Nastavljen je tudi tolmač za slovenski in srbsko-hrvatski jezik. Pouajveč prihajajo pisma spi<ana v italijanskem, španskem in poljskem jeziku.
Upravljanje dopisovanja pri vetranskem uradu je sploh nekaj velikanskega. Povprečno se vsak [ni bilo. dan dostavlja 30,000 poštnih ko-1 m ado v in cdpravlja 50.000. Vse to dopisovanje je skrajno velik« važnosti, kajti tiče se zavarovalnin bi raznih izplačil, bivšim vojak oan.
,Za odpravljanja tako ogromnega števila dopisov je treba seveda najmodernejšega sistema. Posebni, jako*natančni stroji odpirajo kuverte, ne da bi poškodovali vsebine, ki dostikrat obstoja iz čekov in dokumentov. OdpoŠilja-tev pisem in čekov se tudi uprav-lja po najmodernejšem sistemu.
Tekom lanskega leta je veteranski urad. dobil skoraj 11 milijonov pisem in jih odpravil pre ko 15 milijonov.
je bil junak v dejanskem življe-
^ nief°_vid°živ: počivata že n jegov oče in stari oče.
Malo pred smrtjo je prosil pokojnik, naj bo pogreb kolikor mogoče enostaven.
__^ ^^^ ^^^ ^ ^^ pv^j« oivi_ Iz precej zanesljivega vira se je dopialo, da je imel
zi neprodirne gozdove, preko rek Stinnes izbruhu vojne kakih petindvajset milijonov (loin močvirij ter nikdar ne zgreši larjev premoŽenja.
Koliko je znašalo njegovo premoženje ob smrti, ni mogoče dognati.
Danes je kancler Marx izrekel vdovi pokojnika v imenu nemške vlade svoje sožalje.
London, Anglija. 11. aprila. — Tukajšnji vladni uradniki in finančniki smatrajo za dobro znamenje, ker ni sledila Stinnesovi smrti v Nemčiji nobena finančna panika.
Listi so mnenja, da njegova smrt ne bo imela nobenega posebnega vpli va na reparacijsko uravnavo.
Lord Kothermere pravi v "Evening Mail": "Stinnc-sova smrt ne bo imela nobenih slabih pQsl«adi<- za deželo, kateri je Taktično vladal in katero je kontroliral.':
Liberalni list ""Evening Star" piše: "Stinnes je bil pravcati moderni Napoleon. Nemški narod je izgubil vojno, Stinnes se je pa znal spretno izogibati vseh čeri t"i* si je ob koncu vojne nagromadil toliko bogastva kot malo-kateri drugi človek na svetu. To jasno dokazuje, da jo vojna čisto navadna igra. Ubogi narodi trpe in stradajo, finančni potenrati pa gromadijo premoženja.''
ljaji is njegova pustolovstva so navdušila tisoče. Canadski policist na konju prepotuje neštete milje preko zasneženih polja, sko-
svojega moža, soglasno s splošnim nazirasjem. Tradicija in legenda sta postali tako tesno spojeni z njegovimi čini. da se popolnoma pozablja dejstvo, da je tudi v tej deželi skupina mož, kojih življe-11je je prav tako polno doživljajev in pustolovcev, nevarnosti in uspehov kot življenje canadske-ga policista na konju in da posluje ta zbor že celih devetdeset let.
Texas Rangers so še vedno v aktivni službi. Kjerkoli izlxruhne kak nemir, so poklicanii rangerji, če ne morejo krajevni uradniki obvladati položaja. Rangerji so v preteklosti izčistili državo potv-kajočih se Indijancev, ki so plenili. kradli in odvajali živino. Tudi v sedanjem času so rangerji vedno na mestu, kadar je treba zaslediti kakega zloglasnega človeka ali ustrahovati kako Ijud-
sti. ki je pretila cd Indijancev —-in kako so storili to. spada v zgodovino. Druge države so klicale hsko množico. Sele pretekli teden'na pomoč zvezne čete, a država so pomožni šerifi in miličar ji ob-j Texas se je zadovoljila s svojimi upno branili nekega jetnika, ka- j 240 Rangerji. (XI enega indijan-terega je zahtevala velika ljudska ; skega taborišča do drugega so prv množica. da ga linča. Poklicani so čela krožiti poročila, da je "sla-Ibili Rangerji in nikakega linčanja ba medicina" napadati renče ter
škalpirati bele. Vsled tega je po-
Texas Ranger zbor je bil prvot-1
stala indijanska nevarnost vedno
no ustanovljen, da varuje domo-j manJša iu raan«*a< a mesto imli" ve in lastni prebivalcev, a šele po panskc »urnosti ^ pojavila Državljapski vojni so postali dr- dru"a' V <ležcl° s'>	*nls1°'
žavna naprava. Ob onem času je,1<>vei' toWvaTli "bad men" ter mrgolelo v Texasu ropaželjnih In- pr,čeh Plen,tl' moriti ln
VELIK POŽAR.
Bologna, 11. aprila. — Tukaj je v Casalechio di Reno v tvor-niči gumija družbe "Hatu" vsled eksplozije kotlov, v katerih se je pripravljala mešanica bencina in gumija, izbruhnil požar, ki je uničil velik del poslopja, kjer so se nahajali stroji. Ravnatelj tvoril ice in neki delavec sta bila po
dijancev in zločincev vsake vrste, kot se to zgodi v obmejnih državah po vsaki vojni. Zakonodaja države Texas je dovolila svoto j $75,000 iu stvorjenih je bilo šest kompanij Texas Rangers. Njih prvotno število 75 mož na kompa. nijo je bilo kmalu skrčeso na štirideset na kompanijo, radi pomanjkanja denarja.
Prvi poveljnik Rangerjev je bil major Jone«. Komaj je bila sila ozivotvorjena. ko je že odšla na zasledovanje tolpe Indijancev, ki so navalili na neko renčo. Mali odelek tridesetih rangerjev je zadel na oddelek 250 Indijancev, ki so ležali v zasedi ter čakali, da bodo zašli rangerji v past. Bitka je trajala celi preostali dan in Indijanci na konjih so jahali krog majhne čete ter streljali vanjo. Rangerji so ust rajali in na večer so se Indijanci umaknili.
Ob neki drugi priliki je poroč-
ekscploziji precej te žico poškodo-!nik Roberts s peščico Rangerjev ----------- i i— 1 zasledoval tolpo Indijancev na
vana. Sreča je bila. da je delavstvo že prej zapustilo tvornico, da se je udeležilo volilnega shoda, drugače bi bio gotovo veliko število človeških žrtev. Doslej ugotovljena materija&na škoda znaša nad 800X00 lir.
verja, Nove Fundlandije v Lizbono in nazaj v London. Črta je dolga okroglo 23 tisoč angleških milj. Polet je preračunan na približno 293 uri.
razdaljo 400 milj -preko Staked Plains ali Llano Es tac ado. Zasledovanje je trajalo sedemdeset ur in nikjer ni bilo vode, a konečno je Indijanee vendar dohitel. Čeprav so bili Indijanci v .premoči, jih je napadel, številne ubil in druge ranil ter dobil nazaj vse konje, katere so Indijanci u-k radii.
Bila je naloga Rangerjev opro* stki celo državo Texas. nevarno*
Rangerji so postali mobilna sila. ki je znala uspešno koznovati. Kangerji so tudi razvili načrt, da
prazen tovorni voz. V ta voz so spravili konje in mule, stnlli na lokomotivo ter se odpeljali na zasledovanje zločincev. Kadar so domnevali, da so v bližini taborišča razbojnikov, so vzeli konje iz voza, sedli nanje ter vprizorili, naskok.
Ko je bila indijanska nevarnost končanju ko so bili iztrebljenj tolovaji in konjski tatavi. so so izpremenli Rangerji v nekako n-rožništvo na konju. Njih naloga je postala zadušiti izgrede, preprečiti zločine ter poloviti še preostale zločince. Ranger je natančno to, kar pomenja njegovo ime, — uradnik, ki ima pravico patrulirati vsepovsod v mejah tfr-
rekvirirajo železniški stroj ter en žave Texas
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
m pttan lik tenka Urrinjajo sanaaljtvo, Utr* in po
mm).:
Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA MaapoflUja na ndnjto pošte ln liplačaja "Pofltnl Čekovni uvod" la "Jadranska banka** ▼ Ljubljani* Zagreba, Beograda, Kranja, Celja. Maribora, Dubrovniku, Splita, Sarajevu ali drugod, kjer j« pai ml hitre l^flegllo najugodneje.
1000 Din. ...... $13.40
2000 Din.......$26.60
5000 Din. ...... $66.00
Prt nakazilih, ki znaiajo manj kot an 'tlaoi tflaerja* ralunlm« »omMJ %m H eento* sa poitnlno In Irur »troika.
ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJS? ■•■pošilja ne eedn> poite ta hpIMnji "Jadruoka heaka" ▼ Tretg. Opatiji in Kedrm.
200 lir ...... $10.10
300 lir ........ $14.85
500 lir ........ $24-25
1000 lir ........ $47.50
Prt nakazilih, M snaiajo manj M m lir raSualma milU ee 1« Matf ■e peftnlna In eruta etroike.
Sa peiUJatve, kf prlecgaje mesek pel tieeC Awjev aU pe fre tM tU
tevelfejeme pe eiegežaeett ie peeebol pepoet. Trednoet dinarjem Ih liram eedaj nI stalna, menja ee veCkrni ta aepH-Cakovano; la tega fuffoga nam nI mogoče podati natančne cene vnaprej. BaPinamo po eenl onega dne, ko nam doepe podani denar v roke.
fapjažfl v —iiiini delarjth glejte peeebea eglaz v Um
»m je poslati najbolje po Doneerte Money Order ali pa Dnlt
8AKSER STATE BAKK
▼aLt OrMiN> mm	Now
"GLAS NARODA"
latfVIMR BAJkVf

twi« and Publish«* toy
j« HAN H (AMU,
tt«mi« Pnbliihinf Ctomnaj '
>A Corporation)
LOUIS BCNKDlK.
Place of iuilnata •« th» Corporation and AiWrwin of Abo*« Offloarat
at Cortlandt twoot. »orough of Manhattan, Now Yorii City. N. V.
'•LAS NARODA' (Voice of the PeopteV
iwuM Cvery Day Except Sundaye end Holiday.
>mtm <reiia »ta« In Cene*« ..... »or lata .
i Amerika
tS.Qt
...----- 9AJM
Za Mew York i Za pol leta • • Za Inozornctvo Ža por leta 1.
tok tok ...^...u 9T-*
• •«•*•••■ - e fuTj
iti »tf^ VSi
Subecrlptlon Yearly »g.Oi
Advertisement on Agreement.
<11»* Ma.ods Uhaja vsaki den livxemil nedelj In pr«arifc»t.
■ * vr-m. podplaa i_n «t>enoaU se ne prt občuje Jo. Denar o*J bo blagovoli pc >av fi* Honej Ordet Pri epremembt kraja reroCnlkov, proelaao. Ib m -*d' ctrsjanj«. l>!ivaUKe naan&nl, da hitreje najdemo naalornlka
-JKr+immM
"O L A S NARODA" t, Borough of Manhatttan, I Telephone: Cortlandt tSTV



DAM-FOOL HONESTY
99
K no na.il)«>1 j slikovitih in značiJnili u^" at ovil pred se-ii;it iiim preiskovalnim komitejem, ki posluje sedaj v AVasli-iii. < tn;i, je hib. izrečeno, lic da bi vzbudilo dosti pozor-
II OS! i.
Al Jennings, pjvjšni železniški ropar, prejsjui kaz-nj'-nt'c in bivši kandidat za mesto governerju v Oklaho-mi, jo bil zaslišan kot priča.
Ko je Jennings trdil, da je 11 o tor i en i "Jake" Hanion iz Oklabome baje izdal milijon dolarjev, da pospeši nominacijo predsednika Ilardinga. se je razvil naslednji pogovor med senatorjem Spenoerjem ter prejšnim ban-<1 i I om:
Vprašanja: "Kaj ne. Hanion se je zavzemal za generala Wooda?"
Odgovor: k*Xe. gospod. O11 ni maral Wooda. Rekel jek Wood preveč prepojen z a *-* dam-fool honesty" Teodorja Koosevelta.''
Y masi blatenj, podHkavanj in sramotenj, ki so očrnile rekorde preiskovalnega komiteja ter napravila "se-natorske dostojanstvo" predmet posmeha po celi deželi, ni bila izgovorjena nobena resnirnejša beseda kot jo je izgovoril vrtoglavi junak cenenih novel.
"Trapasta poštenosti Roose vel ta".
Kakšno i>'»«v-a>»Viije! Ta pripomba pa je šla miino lie-opazena, ker jo je vsakdo smatral za priprosto ugotovilo navadnega in spre.]et«itra dejstva.
lioost velta so tekom njegovega življenja dolžili, po nevednosti id i iz zlobe, različnih pomanjkanj značaja, — necnnurnosti, senzaeijonalizma, ambicije, krvoločnega mi-litariznin, nezvestobe do slranko. in eelo neresničnosti in pijančevanja.	'
Vsi (»ni. ki bi ga uničili, <V bi mogli, niso niti za trenutek mislil, da je porabil svojo brezprimerno silo za finančni dobiček.
Na to dejstvo je treba opozoriti ob času, ko je eelo ameriško politično življenje otrovano in razjedeno od denarne korupcije.
\*e <;nc se nadalje pozabiti, da ni eksekut ivni uradnik, ki dfla denar iz vladnih kontraktov ter izsUje/anj, prav nič bolj kriv denarne korupcije kot pa zakonodajalec, ki se pusti izvolvi ter se posluži svojega dostojansiva za to, da opravlja druge ier se poslužuje senzacijonalizma brez vsaive prave podlage.
Ozračje in metode, ki prevladujejo v prostorih senatnega komiteja v W»sb>ngtonu, pa so žali bog proizvedle vtis, da so nekateri senatorji bolj interesirani pri rem, £a dobe stiankarsKe dobičke na predvečer pivdseonisldli volitev kotjia }>ri oživj jerijn navadne poštenosti v politiki.
Mogoče pa je Moril komitej boljše kot je v resnici nameraval. IV)vedel je deželo <lo tega, <la je pričela misliti, ir« če ne varajo vsa znamenja, je prišla pretežna večina vo lilcev do sklepa, da naj opravljajo vladne posle ra^Še ljad-je. ki spadajo v razred "trapastili poštenjakov'ne pa možje, ki spadajo v razred brihtnih lopovov.
Pošten mož pa ne sme le govoriti o poštenosti, temveč jo ljubiti ter živeti zanjo.
Ameriški narod sovraži licemerstva, v večji meri ko; banditstvo.
Pristnemu poštenjaku se ni treba bati, če ga kdo imenuje licemera.
Roosevelt ni ppznal nobenega takega strahu. Nekoč je rekel: "Agresivni boj za pravico je naiple-•mti sport, kar jih more nuditi svet." On ie tudi ravual potem.
m<
D
opisi.
Sheboygan, Wis.
Nelzpr; sna smrt nam je pobral i rojaka Viktorja Knsteliea. starega naseljenca naše naselbine. Bolehal je /a kruto morilko jetiko štiri leta. Rojak Kastelie je bil tu dobro miliar kot saluner. Bil je večletni uradnik društva "Ilirija" in Član nemškega društva "fierma nia'\ Obe društvi sta mu poklonili krasno vence na krsto v zadnji pozdrav. Ko je obstajalo še S Pevsko DdroŠtvo Danica, je bil on član društva. Bilo je veselje poslušati, njegov krasni bariton. Da
je bil rojakom priljubljen, je dokaz. ker so mu poklonili vse polno cvetlic in se tudi v obilnem številu udeležili pogreba.
ItojaJv Viktor Kastelic je bil rojen leta 1S74. v Trnovem na Notranjskem. V Ameriko je prišel leta 1903. in leta 1904. se je poročil z gdč. Marijo Androja. Rodil se jima je en a'«n. Stanoval je v Sheboyganu stalno, dokler mu ni pretrgala nit življenja kruta snrrt dne 29. marca 1924. Poikopan je bal po cerkvenih obredi na slo-, vensko psfeSjpsftišče v-Zdeni doK-
ni. Tukaj zapušča ženo in 191et-nega srna ter enega brata v Cleve-landu. Ohio: v stari domovini j>a eno sestro omoženo ^larijo ^tibel. živečo na Reki.
Soprogi in	izrekamo naše
iskreno soialjc, Tebi, dragi rojak, pa naj bo lalika ameriška zemlja
počivaj v miru.
Kot izgleda, se je smrt zagrozila pobrali nam vse starejše 11a-seijence. 1'red kratkim sta tukaj um 1-1 a rojaiiiinja Mary Krogel j in John Po vse, ki je bil "eden prvih naseljencev Shebovgana. V bolnišnici na se nahaja naš mjak Jožef S mrke težko bolan. Raje so zdravniki izjavili po operaciji, ki so jo izvršili na njem. da njemu ni mogoče več pomagati. Nedavno je umrl t likaj tudi večletni naseljenec Frank Vidie.
Ker nimam poročati kaj veselega, žalostnih novic na nihče ne ljubi, vsaj ne sedaj ipred velikonočnimi prazniki, katerih, fgmo se vedno tako veselili še kot otroci v stari, domovini, končam svoj dopis iVi želim vsem rojakom, čita-teljem in naročnikom lista Glasa Naroda veselo Alelujo.
H. Svetlin.
East Moline, 111.
Uilaiu a oč noviu, ali iz naše na-he'.blne nikdo nič ne poroča, ker sijloh ni nič dobrega. Kar se dela t če., je jako slabo. Sploh ne more biti slabše. Ker je pa ta okolica jako prijazen kraj ter slovit, je tu naroda več kot preveč. Zaradi tega je bilo lahko za skebe, ko so sli delavei Rock Island Železniške družbe na št raj k 1. julija 1922. Imeli so nekaj ducatov različnih unij in ni čuda, da so izgubili. Sedaj jc uravnano od 1. marca. Vsaki se mora nekako registrirati pr superintendentu in katerega hoče, ga vzame nazaj nanovo, kot bi še nikoli ne delal. Do danes jili je p s-bral 6 (c-itaj šest; od 1400 Stroj karjev.
Med štrajkom so dobro delali butlegarji, dokler je bil groš Ljudje so jim verjeli ter pi^pivali, /.alibog tudi Slovani. Kdor dobro premisli, je bolje iti skebati kot piti strup od munšajnarjev. Ako ti skeu vzame delo. dobiš drugo, ko ti pa butlegar ozame zdravje, ira nimaš nikoli več.
S to sveto probibicijo bodo še tudi prizadete Jeduote iai Zveze. Zatorej se mi čudno vidi, da se še danes dobi človek, ' ki je proti -•.družitvi. Saj vendar pravrla 110-V*ne Jednote, niso kot Sv. pismo, la bi se ne dala nekoliko popi*a-v';ti, d-a bi pa v.sem ljudem ugajala. je nemogoče, ker vsaki si išče !~.ak vzr-<k. Najmanj pa vpošteva-jo pravila pri kakih malih organizacijah, kot na primer S. H. Z. Imeli smo glasilo Del. Slovenija, pa so ga tpustili. Sedaj ne vem, kateri list je glasiilo dotične Zveze. Moja soproga je v društvu št. 11 S. H. Z. Poslal sem zanjo za 6 mesecev za uradno glasilo, ali še ■lanes ne \em, kje je glasilo.
Jak«b Bučar.
Rock Springs, Wyo.
Na potu s trebuhom za kruhom iKiii se ustavil tudi v I?oek Springs, kjer sem ze poprej pred par le t i delal v rovi št. 10. Tam je ;iilo pred časom delo končano, t. j. premog, kar ga je bilo, so pobrali iz njega in ga zaprli. Mislil sem. da se bom tudi še sedaj tu udinjal \ saj nekaj časa, da se drugod izboljšajo slabe delavske razmere, posebno pa. ker imam tu precej znancev, vljudnih in vseikako dobrih rojakov. Spraševal sem. kako
t. j. nedelje 6. aprila, nakar jo zopet rinem naprej proti skrajnemu zapadu.
Zadnjih par dni je bilo tu precej toplo vreme, kar je nenavadno v Wyoiuiugu. posebno pa še v Rock Springsu. ki je takorekoč odprt vsem štirim vetrovom, med katerimi se dva najbolj odlikujeta s svojim mizlim pihanjem. To je dalo menda povod Snežnikom, da so se pričeli tajati in spravljati svojo blatno snežnico v pn-toke v toliki meri, da so prestopili svoje bregove. Hudo je narasted tudi potok, ki teiče skozi Roiek Springs, kjer je sncžniea udarila preko svojega toka ter poplavila I • ves nižje ležeči del mesta Tam t stanujejo in imajo svoje liiše po večini Slovenci. Voda se je vzdi-govala in padala. Najhujše je bilo ob večerih, ko je navadno tiho prilomastila z namenom, da izue-lia-ii .stanevi:ike, toda ljudje so slutili, kaj lahko pride :n se pravočasno pred njo umaknili. Danes, ko to pišem, jc \oda znatno upadla. Morda se Šc dvigne zvečer, ker je toplo vreme, toda mrzli veter bo najbrže imel nekoliko A-pliva 11a sneg in led v gerah, katere so seveda precej oddaljene od tu. Č loveških žrtev ni. ampak škoda je ogromna na lastnini, ker voda je kot lava napolnila vse. kar je dosegla in tudi premikala hiše, ki so ji bile na potu. Pravijo, da kaj takega se a i prigodilo iza dnjdh 18 i'it. Več Tjodrobnasti o tem bodo najbrž noVočali lukajšnji rojaki. Jaz poročam le to. kar sem videl in slišal na svoje oči in ušesa. Ko odhajam od tu, vidim, kako gazijo blato nesrečni ljudje do svojih hiš, kjer jšni je voda uničila vse. kar je bilo v njih. Mnogi se poslužujejo snežnih čevljev ali knpelj, ker drugače bi se vdirali v blSito do vratu. Ustanavljajo se že pomožni ik
Te so iz Slovensko-Amerikan-skega Koledarja, katerega ima uprava '"Glas Naroda*' še par iz-tisov v zalogi.
lvdor hoče čitati še več takih in podobnih, naj ga nemudoma naroči;
V	poljskih vaseh so gotovi ljudje. ki se bavijo s tem. da glasno žalujejo in jokajo pri pogrebih, seveda proti primerni plači. Eden najboljših tuležev v svoji stroki je bil žid Sailomon. Njega so tudi od daleč klicali na pogrebe, da je 011 tulil in jokal. Nekega dne je bil pozvan v Korošin. kjer je umrl bogat trgovec. Žid pa je dejal slu. ki ga je prišel iskat:
—	Povej jim. da danes pri naj-bolši volji ne morem jokati, kajti danes je namreč umrla moja žena.
★
V	Ljubljani pride k brivcu neki kmet. Medtem, ko mu je brivec stri gel lu^e, je hotel pričeti s kmetom pogovor, toda vse zaman, kmet je ostal močec. Brivce se še nekaj časa Irudi, potem pa pravi:
—	Revež, gotovo ste na bojišču izirubili svoj govor?
Tedaj pa je pokazal kmet molče na telefon, pri katerem je bila tablica z napisom. Vsak pogovor Jo kron.
★
Moj prijatelj, zdravnik, je o-ženjen šele tri mesce, in ko sem oil nedavno pri njem na obisku, sem opazil tam nekega približno petletnega dečka.
— Odkod pa pride ta otrok* — vprašam.
oatjori v pomoč prizadetim. Upam,l — Stvar je taka, — mi pravi da bodo imeli uspeh, ker ljudstvo! mlada doktorjeva žena. — Tega
dečka je privedla seboj neka žena ter rekla, da je požrla zlat za deset dolarjevv. Ker pa je potre-
itugnslxroanaka
Ustanovljena 1. 1898
ICatoL IktUurts
lnkorponrana 1. 190'
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Qlavn) odbornik!: Vrasadnlk: 1CDOLF FERDAN, »1 K. 1U Bt, Cl«r*ta»4. O, S>odpredsednik: LOUIS BALANT, Box 10« Pemrt	Lof»ti. ®U
T*Jolk: JOSEPH riSHLER, Ely. Mina. Blagajnik: LOCTIS CHAMPA. Box SCI. Ely. »tlniL "" Slacsjnlk »izplačanih amrtnln: JCUN MOWRM, «11 lltt 'Af.
Oalutk. Mina.	.. '-^i; ^
Vrfjoml zdravnik: Dr. JOB. GRAHEK. 1st American «taU Bank UdS-. CUik Av»., Flttabarsh. Pa.
«ff OMl Hfc H
se be radevolje odzvalo ter poma galo prizadetim, kateri s:> takorekoč ob vse imetje.
To je vse. kar jnorem v naglici poioejiiti, ko se i>a ustavim, Vam ])oročam še kaj vec.
S »pozdravom 3like Vidrih.
Črni Evropejci.
Angleške zdravnike presenečata dva slučaja, ko sta se bela moža izpremnila v črnca. Jeklarski dalev John Wiggette v Shefieldu je imel pred sedmimi leti še popolnoma normalno kožno barvo. Potem je postajala polagoma večini bolj temna in sedaj je po celem telesu višnjevo črn. V IIulu pa je dobil 1G-Ietni mornar Slii-lito, ki je imel poprej izredno belo kožo, črn obraz, vrat in roke, dočim so prsi in ramena temne barve. Zdravniki si ne morejo razlagati teli izrednih prikazni.
Sedaj slišimo potom radia, kmalu bomo videli.
Neki ameriški iznajditelj prerokuje, da bo v dvajsetih letih 'televizija" v splošni uporabi. Namesto, da bi gledali kinoslike tekočih dogodkov, bomo lahko sedeli v gledališču, bomo v resnici videli na mestu vse in poleg te^a tudi slišali. Z ozirom na čudovito najdbo radija nam ni treba dvomiti f> tem. V preteklosti je bilo dosti iznajdb, v bodočnosti ie kaj z delom. Iznenadili so me,1 jih bo še več. Trinerjevo Grenko
.«o so mi povedali, da rovi še manj kot -polovico časa obratujejo, t. j. 1—3 dni tedensko, kar jim pri najboljši volji niti .za vsakdanje po-
trebo ne zadostuje. Tal«) sem na-^ ^prtjei gia.vobol, občutek
vsezadnje izprevidel, da je boljše, da se riil-i ne siilim med nje in tudi do rovov nisem šel spraševat za delo. DeJa bi ne bil dobil, ker rovi, kot pravijo, so čez mero napolnjeni.
Naselbina je še na ravno isti stopinji kot- je bila leta 9« toda hiš je mnogo več od tedaj, katere so največ last Slovencev, ki so postavili svoje udobne domove za časa moje odsotnosti. Imajo še ravno ii?ta društva, Nar. Dom in pred kratkim so si še ustanovili nekak klub, o katerem je bilo precej pi--sanja v tem listu. Kot so mi povedali, vse lepo napreduje. Sem sem prišel 1. aprila in mesto kot nasel-biua je bilo vse praznično ej>rav-. ljeno. Praznovali Wnamreč obletnico obej^urnaga delavnika, 4si je narodni (praznik za unijske pre mogarjo. Ostal sem tu do danes,
Vi-no je eden največjih darov konca devetnajstega stoletja. To je zanesljivo zdravilo v slučajih, želodčnih neredov. kot so slab
splošne oslabelosti. Zdravniki poznajo njegovo vrednost. Mrs. Ana P-iecewicz nam je pisala iz Mav^ narda, Mass., 4. marca: "Pošljite mi tri steklenice Trinerjevega Grenkega Vina. Naš družinski zdravnik ga priporoča". Neki zdravnik nam istočasno piše iz Fitchburga. Mass.: Splošno sem priporočal Trinerjevo Grenko Vino. Spoznal sem. da je najboljši' gradilec telesa". Trinerjevo Grenko Vino mora biti na enakomerni toploti. V mrzlem prostoru postane motno, kljub temu. da s tem ne izgubi svoje kakovosti in uspešnosti. Ne tresite steklenice predi Uporabo. Če vaš lekarnar ali prodajalec nima v zalogi Triner-jevih zdravil, pišite na: Joseph Triner Company, Chicago, Ifi!
bovala nujno denarja in ker nt utegnila čakati, da bi moj mož spravil dečku zlat iz želodca, zato me pc prosila, naj ji dam pet dolarjev za ta čas. ona mi pa pusti dečka s požrtLm desctdolar-s'kim zlatom kot zastavni predmet. Sedaj pa mož ne more najti v dečkovem želodeu požrtega zlatnika, žene pa tudi ni po otroka.
★
Pred neti se je neki princ ločil z ženo. in sicer od mize in postelje. Na dvoru se je seveda veliko govorilo o tej ločitvi, in neka princezinja je po daljšem premišljevanju rekla: — Od mize in postelje! Torej jesti tudi ni mogel?
★
Trije sinovi zamrlega posestni-ak so se oženili vsi en dan. in do-tičnega dne je bilao dprta tudi očetova oporoka. Notar je preči-tal oporoko, v kateri je stalo, da bo ni glavni dedič, ki se bo lahko izkazal s prvim potomstvom. Vse je silno začudeno, samo srednji sin pravi svoji ženi: — Ala, Ema. hilj'o domov; nobenega časa n«
siucva izgubljali!
★
Gospod Vodopivee je imel papagaja, ki je vedno kričal skozi okno f.a ulico:
—	Prinesi premoga, princ*i premoga !
To klicanje je nekoč slišal n»'ki prodajalec premoga ter je prišel gor. Mrs. Vodopivee je bila vsled tega zelo jezna, prijela je papagaja ter ga. vrgla pod posteljo. Ko je prišel Vodopivee domov, se jc razjezil in dejal:
—	Tako, če ti mečeš mojega papagaja pod posteljo, bom tudi jaz zagnal tja tvojo mačko!
Ob teh besedah zgrabi mačko ter jo zakadi pod posteljo.
Tedaj pa vpraša papaga j mačko:
—	Kaj si tudi ti naročila premog*
Nadxarnl adkarl
ANTON KB AS NIK, Kcont SM Bakawall
Streets, Flttabur«to. P«~	_
MOHOR MLADIC. 1334 W. It Btr*«t. Cklea«o, m. FRANK 8KRABEC, iUl Waakin*ton £trc«t. Daavar, NE.
Frrotnl odkar.
UBONARD BZJLBODKm. Bom <18. *Ly. Mina.	/3	' **
GREGOR J. PORSKTA. S10 Stevenaon Bid«., PnyaUap, Wuk. FXANK SOIUCH. «U7 EV Clair At«., Clavalmnd, Q.
ZdmZaralnl adbari
▼AUBNTIN PTRC. T»« I^ndon Rd., N- M-. C!«v*Iasd. St. PAULINE ERMENC, 888 Park Sir.. Milwaukee. Wla. JOSIP 6TERLE. 1M E. Mesa Avenue. Pueblo. Colrk. ANTON CE' .ARC, (31 Market Street. Waaktr»3. S3L
■	Jednotlco aradno slaallo: "Glai	> '
Ta« »trari tikc^oCe a* uradnih sadsv kakor tudi denarne yotUjatrf aaj ae pošiljajo na glavnega tajnika. Vee prltoiba naj ae poftilja na ?rs4-aednika porotnega odbora. ProPnJe sa «rre>m navit Hanor 1b Wolalffk« spričevala nad aa poftilja na vrhovnega xdxavnlka.	-i •
JugoelcrvBJialca Ka toll Ska Jednota se prlporoCa faeaa Jugo»ir;-warc»9 xs obilen prlatop. Kdor ieU postati Clan te organizacije, naj se sglaal tajnik« bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStex se pa obrni*« na gL tajnika- Novo društvo se laLko vstanovl s X Slani ali Članicami.
lzpred2sodišča.
Ni se mu posrečilo.
Martin (!*.!■ '», ]> ;sestn'ikov sin v iJlatnera vrhu. okraj Laško, je začaril v sebi' silno hrepenenje iekletu. Dne- januarja je pre-: U'.gi'l v jt' zilu neki svoji znanki 1 't. in ker vse ljubeznive besede n:so nic pomagale, je hotel uporabil silo. Ker j" pa napadena kri}) i:o branila svojo nedolžnost in tuli uspešno klicala na pomoč, jo je moral brez usnejia odkuiiti. Za
it'
imjenje krvi mu je okrožno sodišče v Celin Še naložilo dva meseca poosireliefa zapora.
Junak z nožem.
Pied celjskim '»krož.iim s«nli-Šeem se je zagovarjal dne 22. marca zaradi težke telesne pi škod be •It'b.tvee Miiia llruš^var. znan pre-
M lljivce ia .S!U-UC/ I/. liklJTP'ga vrha, <*kraj Laško. Ko sta se dne 1. oktobra l brata Anton in (van Zorko. ki kobila v«-» d;m v gra^čiii.i Jurklošter, vračala ob !'. zve.'er <1 .-mov. -sta slišala p:-! k: iiiš! til dab*č "anf biks'* klico. Ker stmislila, tla se šili neki .l.hm prijetelj. sta mu zaklicala, M;ij i i *i-ka. da	skupaj ko-
žnhat. Iv- napravita še nekaj korakov. pa stopi pivd njiju Ilrušo-var in ne da l>i odgovoril na t:ri-ja'.ni ]}'izd: av. zasadi z vso moC-jo Pi"ž v Antona Zorka t.n- ^a smrtno nevarn i i-Mii na d-*>ni prsni stia-i:i. Prepeljati so ga morali v bolnico. kjer je lež:>! do 21. decembra, a še danes n; popoln o in a zdrav. Obdolženec je zagovarjal s silo-bram m, češ. da Lra je Zorko uda-' i najprej s kolom in niu zlomil p Milico. Kak::r pa je. izkazalo, je .!(.ln! Mi ušuvar p: škedbo šeie po svoj -in zločinu, ko ga -unil brat- Ivan Zorko v ■stran in s«' ,'»• obdolžence kolal po klanen. Ob-■jt-ii jf bil ;>a j ie! : težke ječe.
Pretepači.
Dne J,S. oktobra l'.)2 i so šLi neki i.intje po ormoški cesti proti Ptuja ter so se začeli najpof>rej prepirati, a nato pretepati. Posestnikov sin .Trv.ip Kajli je udaril Franceta Majcena močno po desnem očesu in ga precej poškodoval. Okr. s -dišče ga je obsodilo na dva meseca strogega zapora.
Eno leto prepozno.
. ('nil Zal.avnik je bil pri okrožnem sodišča obsojen na 200 Din globe, oziroma 2 dni zapora, ker :e najemniku lova Kač?raku napravil škodo s tem. da je v decembru leta 1922. ustrelil pri Sv. Bol-fenku zajca ter ga odnesel domov. Marija Bor kova v Vodrincih je namreč slišala strel ter tudi vide-la. kako je obtoženec nesel nekaj
s seboj, ni pa mogla natančno videti. kaj je lilo. Zabavnik se je prit«-žil in \>kltcni scnai je ugodil njeirovi pritožbi ter ga opr. -,iil popolnoma, ker priča Perkova ni mogla nav«.sti. tu je Zabavnik n---sel zajca in se je bržkone za eno leto vštela, kajti Zabavnik je trdil, da je zajca res ustreli!, t >da že 1. P121.. kar je pa ^i-t irclo.
Priporočljiva služkinja.
UOlctna Ana Zidar, služkinja na Zidanem iiun'u. je izmaknila svojemu gospodarju hotolirju .>t;\an-črčti sredi decembra r>000 I>.n. Nastopila je šele pred par dnevi služi);.. ko se ji je že nudila prilika, di i«' v no<'pažiitcui trenutku ;>•»-brala banke v.-c . / odprt t blau.ijnc
sj>aluii'i. Gi^pociar jo jc nekaj ča<l opazoval in videl. d:i < jc / « !5'-Ž.V* nakupila ?i«'Vo obleko in še ve drugih st\ari. Tatvino je kmalu prizii-da ter bila <>b<-»i(»n;i pn-«l eeljskbn e krožnim s- tišjem n:i 2 meseca težke jece.
Zabranjerta sveč?.r.ost.
St i'i'jcvftd j-i Jako!) Žorga je nameraval prirediti dne P', januarja v De!av<>em domu na Turjaškem tr-a \ Ljubljani večer v sp<>-iiL li obletnice I.iebkueehta in Kose Luxemburg. Zorga te prirtditv? 11 i prijavi! policiji. j" b"l v d< -bri m ri. da tega ni treba, zlasti še. ker bi Nt* prireditve udeležili >amo člani. Policija pa je za ]>rireditev zvedrla in ji> prepovedala ier redila izpraznite sf;be. Obtoženi Zorira j;* glasom obtožnice p >.i:i — n>l navz«>":i:i. «-:a nameravana :»r«vlavi ne \ ker ni bila na-xnan.ii na: člani da smejo ostati v sobi, ker so v gojeni Domu. liadi i« -.ra je i>:l Žorea '■b^'j"11 na *»-">() dinarjev br.
Iz občinske seje vržen.
Vaški župan in posestnik Janez Zaiašnik j? sklical sejo, pri kateii se j-* razpravljalo o raznih pri-stojbiuah. Posestnik Zunkov:č je i>il iise-d s-jo preveč glasen in jc začel celo razsajati, tal o da ga je iupau moral prijeti za vrat in g:i potisniti sK"zi vrata, da napravi mii. Posestnik Žunkovič ga je radi tega tožil, toda župan Zafcšnik ji' bil pri -*jd:šču oproščen.
Surov sin
je Alojzij Pertoei iz Lendave, ki j" «lne 24. januarja palmil svojega očetci, ki ga je karal radi nekih nepravilnosti, .s take s»!o, da je priletel oče v peč tako močno, da jc razdrobila. Surovi sin jc očeta povrh šc tolkel s pestjo po glavi. Dne 21. marca je bil Alojzij radi te svoje surovosti obsojen v Mariboru na 3mesečno ječo.
HOVA gJOnpiVA PIJIOA np BPUSTJE in strahote '■% boinih jpehodfiT
»IovjeziBkei?a pUninRVeg^ polka. ^ V knjigi bo popisani vsi boji bivšega slovenskega |>olka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne, li €talic£je, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, FajV lega briha, Hndega Logm, Ombrijrfa, Rjava In i poJkovem uporu to* njegft sa^letvl
HP
"Olm jriiSBI
**m
M
T

^-v-— -i	-' *
OJ>AJg NAKOPA. 12. APR. 1924 ■ ■ . _ i
Zagonetno, toda resmene.
» V ' t
Male igralnice ob francoski Rivijeri.
Porpča Radford Warren.
Cc bi hotela večina romantično razpoloženih ljudi priznati resnico, ima največ privlačne sile lov na skrite zaklade. Takoj za tem pa pride hazardno igranje na ruleto.
Za povprečnega Amerikanca je ruleta neka skrivnostna in tudi sumljiva stvar v Evropi, ob Rivijeri, pa cveto kazine, velike in male in glavno pohištvo v teh ka-zinah je ruleta.
Od Genove pa do Marseilesa je ob Jadranskem morju vse polno lakih malih kazin. V Italiji stoje tik ob vodi, a vse so zaklenjene in zabarikadirane. Mussolini jih je zaprl vse s svojo jekleno roko. Italijani zmigujejo v javnosti ra-* mena ter pravijo, da je pač najboljše tako; da je preveč mladili ljudi zapravljalo denar pri ruleti. »Kadar so pa .sami v družbi jsvojih eiuukomislečih prijateljev, pa izjavljajo, da je bilo zatvorje-nje teh kazin napaka; da lahko ljudje v Italiji zapravijo pri navadnih kartah prav toliko denarja kot so ga pri ruleti in da odhaja vsako soboto nešteto mladih italijanskih mož preko francoske ineje, da na drugi strani zar. pravijo svoj tedenski zaslužek. Če morajo hazardirati, zakaj bi ne storili tega v Italiji ? Denar bi o-stal v deželi.
V	Franciji pa ni uikakega Mus-isolnija ter lahko hazardirate kot se vam ljubi, na korist francoskih igralnic a>li kazin. Stara resnica je namreč, da ne boste vi sami v teku časa nikdar ničesar dobili iz teh iger.
V	teh majhnih kazinah je le analo romantike, skoro nikakega razburjenja in .ikoro nobenega znaka greha ali obupa. Človek .utopi v prostorne mično okrašene dvorane ter opazuje ljudi, ki so zaverovani v ruleto ali karte. Ti J j udje izgledajo dobro vzgojeni, so dobro oblečeni, ne stavijo ve-•likih svot ter vzamejo svoje izgiv be povsem liladno. Nikdo se ne dvigne od mize z bledim obrazom ter ne odide proti vratom negotovih korakov. Kadar se dvignejo igralci, so ponavadi namenjeni v obednieo.
Kljub temu pa najdemo še vedno nekaj romantike, če ostane človek dosti časa. da jo zasledi, o romantiko sem zasledil s pomočjo i.cke Amerikanke, ki je vedno zapustila svojo domovino radi nekega družinskega škandala, v katerega je bila po nedolžnem zapletena. Svoj čas porabi s tem. da potuje gorindol po Rivijeri ter opazuje ljudi. Ona pozna vse različne značaje na tej strani Sredozemskega morja, — ar is t okra -te, sleparje, -sirene iu odlične igralce. Povedala mi je napriiner povest neke precej ovenele žen ske, stare nekako 35 let, ki \vd-no igra za eno uro ob času Servi-ranja čaja. Videl sem jo parkrat hoditi ob morju z zelo lepim moškim. ki je bil nekoliko starejši od nje ter kazal neizmerno uda-nost, katero je sprejemala ona tako plaho kot kaka zaročenka.
— 1*0 zaljubljeno bitje, — je rekla moja spremljevalka. — je žena moža, v Jcojega družbi ste jo videli. Ona je Angležinja, on pa Avstrijec. Polastil se je vsega njenega dnearja ter ga izdal, kajti ona je iz slare šole, ki pravi: Če lahko zaupam selbe možu, katerega ljubim, zakaj bi mu ne zaupala svojega denarja? — To ni ena in ista stvar, kajti prišel bo dan, "ko ne bo ženska več mič-na. a denar ima vedno svojo vrednost. Držala se je svojega moža tudi v vojni in družina jo je za. vrgla. On je hazardni igralec in ona ga podpira z den^rjejn. To pa ji je mogoče, ker je tajnica in spremljevalka nek&ga de^ojna pa-raliziranega Angleža, ki je bil nekoč zaljubljen v njeno mater ter, živi v nekem tukaj snem hotelu. Ponoči ne more spati in takrat je ona na delo, recimo do Štirih zjn-
yemu moin,
—	(Jb eni popoldne gresta z možem na izprehod in to je njeno edino veselje. Nato da možu denar. ki ga je zaslužila dan poprej ter pride nato semkaj da igra eno uro. Ne briga se za igro, vendar pa izdeluje sistem, katerega namerava sporočiti svojemu možu. Sanja o tem, da bo njen mož s tem sistemom razbil banko v Moufte Carlo, nakar bosta odšla v kak skriti paradiž, kjer bosta živela do konca svojih dni. Ona ne ve, kako sc potika njen postopač po ATonte Carlu z drugimi ženskami. Ona ne vidi, da bo zopet zapravil denar, če se mu bo osrečilo dobiti večjo svoto. Ona živi od upanj in zavidam jo za njeno srečo. Mislim, da jo ljubi njen postopač na svoj lastni sebični način. Brez dvoma se ji zna prilizovati v času. ko sta skupaj. Mogodče je drugačen človek v tej uri.
Nekega večera sem šel v italijanski Kursaal, kjer plešejo ljudje na majhnem eetverokotu, ki je obdan ocl miz. To je bila kaj mešana družba in Anierikanci in Angleži so se držali zase in Italijani zase. Neka angleška deklica mi je povedala, da prihrani ta ločitev številne poznejše zadrege. Xe-koe je pričela njene«?a spremljevalca boleti glava, doeim je ona še ostala ter pričela plesati z nekim mladim, zelo lepim Italijanom. Njegovi koraki šo se popolnoma skladali z njenimi nI govoril je vsakovrstne prijetne stvari, med drugimi da je italijanski irof. Naslednjega jutra ji je prinesel zajutrek nov natakr, _— italijanski grof!
Se isti večer sem zapazil med Italijani zelo krasno žensko, katere ni ogovorila nobena druga ženska. Moški pa so se gnetli krjog njene mize, posebno mladi, ne le Italijani, temveč tudi An-•rleži. ko j i h boljših polovic ni bilo na licu mesta! Bila je oblečena v rdečo in zlato obleko ter je nosila obilen akrt. Bila je dejan,, si krasna! z majlino. ponosno glavico, krog katere so se vili njem kratki, črni lasje. Oči so stale široko naraven ter so bile a* kotili povešene navzdol. Usta so bila zapoved o v.ilna in visoko je nosila svojo brado. Njeno starost sem cenil na 2i> let.
Par dni pozneje sem jo videl v Kazini v Mentoce ter dodal k njeni starosti uadaljnih pet let. Moja ameriška znanka pa mi je povedala. da lahko dodam še uadaljnih dva in dvajset.
—	-Stara mati je, — je rekla. — krog petdesetih let ter pozna skrivnost večne mladosti. Brezsrčna je in mrzla kot riba. Nakit, ki ste videli na nje, predstavlja le majhen del plena, katerega je irromadila odkar je bila stara sedemnajst let. Ob celi Rivijeri je znana kot "Ljubica princa . . čeprav je sedaj vsega konec. Pred leti je dobila v Parizu nagrado kot naj krasne jša ženska v Evropi. Prišla je v Monte Carlo ter se sestala z nekim slavnim princem. Pravijo, da je bilo lepo videti, kako je pred pet in dvajsetimi leti igrala pri mizah a vsdno izgu-bfal. Treba ji je bilo le iztegniti rojfo in kak ruski veliki knez ali ubogi uradnik je segel v žep ter ji izročil vse, kar je imel. Nato pa je 'bilo vsega konec. Pripetil se je nek skrivimostni škandal in bil je a* resnici skrivnosten, ne pa
^veyina skrivnosti, glede katerih vedno nekaj čnjete od stra* ni. teden je bila še nekronana kraljica Monte Carla in naslednji teden je niso hoteli pogledati niti natakarji, ko je stopila v dvgjrano.
—	Le
en človek ji je stal zvesto na strani, neki croupier (uslužbenec banke, ki vrti ruleto ter pobira in deli denar). Žnjim se je poročila tea* stala vsaki tlan za njegovim stolom, ponosna kot vedno!. Kmalu pa se je pojavil
iraj. <0b .tam času -se vrne k svo- škARdal gtede tega človeka. Pre
več zlatnikov v njegovi bližini je
Nikdar jih niso našli na njegovi osebi, ko so ga preiskali in banka ga je zopet nastavila s številnimi opravičili. Zlatniki pa so še vedno izginjčdi. Znal je na spreten način požirati zlatnike. Ko je prišlo to na dan. so ga izgnali iz, Monte Carla. Njegova žena se ni nikdar več vrnila v Monte Carlo. Včasih pride semkaj v Montone. da igra in drugi igralci, ki poznajo njeno povest, zapuste mizo, kajti o njej kroži govorica, da prinese slabo srečo.
Tekom svojih po-tovauj iz Mar-seillesa v Montone sem spoznal tudi neko Amerikanko srednje starosti, ki je bila nekoč šolska učiteljica, ki pa je zbolela ter prišla na Rivijero .da okreva. Na Rivijeri se ji je vrnilo zdravje in v desetih letih se je preživela ter .napravila poleg tega še $15.000 pri igralnih mizah. Rekla mi je, naj ne verujem povestim o bogastvih. apravljenih z ruleto. Najvišja svota, dobljena pri eni seji. je znašala približno trideset tisoč dolarjev. Dobiček se vedno pomnoži z desetimi. Svojih petnajst tisoč dolarjev je povečala na štirideset tisoč s .tem, da je kupovala ameriške akcije, ki so bile takrat poceni ter jih prodala, ko so stale visoko. Ko sem jo vprašal, če ima kak sistem pri igri, je odgovorila, da ne.
Nikdar ni šla v onte Carlo, ker se je bala, da bo izgubila glavo in tudi raditega, ker je domnevala, da bo srečala tam kakega človeka. katerega je poznala v dnevih učiteljevanja. O igranju ni nič kaj rada govorila tor izjaviia, da je že" davno izgubila vso strast do igre-.
Ob Rivijeri zadene človek na .številne čudne značaje. Tam je bila tudi neka nemška Amerikan-ka s štirimi belimi psi. ki je rekla, da je grofica iu da jo je vrgla v ječo Tajna služba Združenih držav, ker je spisala knjigo v prilog Angliji. Ko je prišla iz ječe. je spisala nadaljno, nakac so ji zaprli. Takrat pa so se zavzeli-zanjo upiivni prijatelji in poslali so jo v neki sanatorij, dokler ni ponehala vojna histerija. Rekla je, da je bila petkrat paročeua in da je napravila tudi samostojno premoženje s pridelovanjem al-falfe. Ni pa povedala, kje je pridelala svojo bujno domišljijo.
Imel sem tudi priliko, govoriti z neko špansko grofico, debelo staro žensko .ki igra vsako noč. gre zjutraj k maši. da prosi Boga /a srečo, spi preko dneva ter prične svojo igro iznova. Njej se dozdeva. da bo nekega lepega dne dobila nazaj vse. kar je izgubila in še nekaj povrhu. V Mend one živi tudi stara californijska dvojica. ki je zapravila pri ruleti *20.COO ter obljubila nato svoji porečni hčerki, da ne bo nikdar več igrala v Mcmte Carlu. Ta hčerka pa ni vedela, da so ob Rivijeri še številne druge igralnice. Vsled tega igrata oba stara Californij-čana sedaj v teh drugih igrahii-eah. da držita svojo besedo in vsaki mesec ])išeta svoji hčerki, naj proda nadaljni bond.
Sestal sem se tudi s številnimi, kojih življenske zgodovine so znane ter z drugimi, o katerih ne ve nikdo ničesar. Ob Rivijeri je dosti ljudi, ki strogo pazijo na to, da ne govore o svojih lastnih zadevah. Enkrat na leto priobčijp nekatera evropska glavna mesta seznam ljudi, ki so izginili tekom preteklih dvanjast i mescev. Mogoče bi zasledili številne teh v igralnicah ob Riviperi.
Dosti hazardnili igralcev živi v Mentone, Beaulieu, Rocquebrn-ne, Bordighera, Ospedaletti in San Remo, ker je življenje tukaj cenejše ter gre lahko človek vsaki dan v Monte Carlo, da igra. Če ne reservirate sedeža ga je težko dobiti*po eni uri na katerimkoli busu, ki vozi v Monte Carlo.

....... -.....m
Maj o omarrHjivih sredstvih,
Lepa cvetlica je vrtni mak. po naših vrtovih jo vidimo le posamič. V nekaterih pokrajinah pa pokriva ta cvet ogromna polja. Gojijo pa ga skoraj povsod* na svefu. Ni je rastline, ki bi vsebovala toliko strupenih rastlinskih
baz, kot ravno mak. Ni je rastline, ki bi produciraJa tago blago-dejuih in tudi tako strašnih strupov, ki se jih pridobiva iz strjenega mleka te rastline in ki ga imenujemo opij. Opij vsebuje ra zun inorfina. narkotina, kokeina, nareeina in papaveriua še trinajst drugih akaidov. rajzun tega še celo vrsto nealkaidov. Morlina, kot najvažnejše snovi, vsebuje 0.15 do 15^. Najbogatejši produkt n*x moriinu nam daje Mala Azija, v Evropi pa Macedondja.
Mort'ui set izvleče .*z opija 2. inrzlo vodo in je najvažnejši ek:-strakt opija. Kot zdravilo in v primernih količinah zaužit je opij čarobno sredstvo za uteši-tev bolečin, postane pa pri uživanju lahko najnevarnejši strup, ker ima ista svoj s t va kot nikotin ali alkohol, ampak v stokrat večji meri. Učinkuje pa le. kakor nikotin ali alkohol, pri sukcesivnem povečanju zavžitih količin. Opij ima grenek in nekoliko oster o-kus ter diši močno narkotično. Množina, ki povzroča smrt je približno 0.2 g, otroci pod petim letom umrjejo pa že lahko pri zaužit ju 0. 03 g.
Opijofagi (ljudje, ki jedo opij) prenesejo nevrjetne množine. Znani so slučaji, da zaužije ena. oseba do 1.6 g 111 celo do SGQ0 kapljic opijeve tinkture dnevno. Kitajski kadilci opija prenesejo do 30 g. dnevno. Učinki pri teh nesrečnih žrtvah opija so strašni. Opij povzroči nekako injanst. V polsnu pozabi opijofag na vse življenske skrbi in težave. Bujne fantazije, ki jih opij povzroča, zvabijo nesrečneža vedno znova do zauživ.anja tega strupa. Ker pa nastopa zaželjeni učinek le pri zaužit ju vedno večjih količin, so končne" posledice popolna telesna in duševna razdrapanost. Želodec odpove svoje delo, človek postane suh ko trska, udje se tresejo, pomanjkanje spanja dovede končno do popolne duševne otopelosti Hitra opustitev tega strupa ima pa še skoraj težje posledice in povzroča velikokrat takojšno smrt.
Opij se pridobiva iz še ne dozorelega sadu maka. V popoldanskih urah se nareže sad z ostrim nožem navpično in vzporedno z njega podolžno osjo. Belo mleko, ki privre na zrak se polagoma strti i in postane rmeno-rdeče. Drugi dan se odloči strjena masa od =adu. iz nabranih koščkov se napravijo pogačice, ki .se jih zavije v makov list. Pogače se posušijo v senci in tako posušene sc jih izvaža.
Mala Azija producira do 400 tisoč kg opija letno. V Perziji se pridelek opija porabi skoro iz-klučno doma. Perzijci so namreč strastni jedci opija. Kar pride perzijskega opija na trg v ko-sito ima obliko palie sličnih španskemu vosku.
Najbolj razširjena je kultura opija v okolici Gangesca in svetega Benaresa. Tu živi nad en miijon kmetov, ki se pečajo s pridelovanjem 'in s prodajo opija. V ivdivdni Indiji " pridelan opij
Rada bi izvedela za naslov svojega brata DOMINIKA MAR-TINČTČ, podomače Zgrajskov iz Starega trga. Pred 7 leti je bil v Clevelaudu, Ohio. Prosim cenjene, rojake, ee kdc ve. da mi naznani, ali naj se pa sam oglasi sestri: Mrs. Frances Lass (roj. Martinčič). .1206 Chestnut St., Ottawa. I1L- ~ . * V aUEMN?}
WEUttgj* PtfATAB.
5evtf?0va zdravila vzqrzujljc
ZCRAVJE V DNUZINAH.
v
JiaMfe
5FVERA s
t S K □
*f|fT*ept7ci|o njo lilo
PriporocljiVo Zd odponpc pri	jM^ečice
m Nziph kpzn'h bolezni*
CENA SOc yj>r«ictf& pp *ia

eksportira večinoma na Kitajsko.! kjer se je najbolj razirila strast za opij. Pred vojno se je uvažalo letno nad dva milijona kg. Mno-, žina. »ki se jo uporabi po vojni, se je pa potrojila. Uvoiz z Indije se je sieer zmanjšal, to pa le vsled tega. ker so se ICitajci sr. m i začeti intenzivno pečati z uasaja-njem maka in pridelovanjem opija. Trinajst milijonov kilogramov, ki se jih pridela sedaj doma, pet milijonov iz Indije in velika množina iz Perzije in Male Azije krijejo komaj domačo porabo opija.
V	zadnjih letih se je ta strast razpasla tudi skoraj v vseh angleških kolonijah.
V	New Yorku je nad 30,000 kadilcev opija m tudi v francoskih pristaniških mestih se je že močno razširila ta razvada. Na Japonskem koznujejo kadilce o pij a z ječo.
fiazne wsti.
t f r rr t V t ^ CEDAR RAP! d S .
zdelo varnostnemu organu sumljivo, skočil je za njo ter jo aretiral. Na policiji so ugotovili, da NAZNANILO IN ZAHVALA, je bilo njeno dete iz lesa.	j , Tu'Ilin! srcera naznanjam sorod-
i nhvoan. prijateljem in znancem 2a-
Spor med Pavlom Poiretom in dunajskimi modnimi firmami končan.
Pred krakim je bilo poročano o imenovanem sporu, ki je nastal, ko je napovedal pariški modni kralj Poiret na Dunaju reduto "Gala du printemps". Po hudem boju med Poiretom in dunajskimi modnimi trgovinami se je dosegla sedaj med strankama sprava, po kateri sie bo Poiret prodajal modelov ceneje od dunajskih ateljejev.
; - ------
Zgodovina sladoleda.
Sicer je letos še nekoliko prezgodaj govoriti o tem hladilnem leku. vendar pa je zgodovina sla-dolea zelo zanimiva. Že v najsta^ rejših časih modrega kralja Sa lomona najdemo besedo o snegu, ki nas hladi v dneh neznosne vročine. Cezar Helioga-bal je ukazal v poletnem času pripeljati v Rim ogromne množine snega, da se o. zračje nekoliko ohladi.; Običaj hladiti s snegom 111 ledom pijače pa se je udomačil šele v 17. veku. V juniju 153S so se v Nizzi sestali Franc T.. Karl V. in papež Pavel III. Karlov zdravnik Cham-pier se je zelo začudil, ko je videl, da so d o naš a Ji Italijani v bližino visokih gostov .sneg, da hi ohladili zrak. Koncem 15. veka so pričeli uporabljati sneg tudi na francoskem dvoru. Ko sp višji dostojanstveniki pili. so si hladili pijačo z ledom Ln snegom. Polagoma se je ta običaj udomačil tudi med nižjimi sloji, kar pa ni bilo po godu višjim dostojanstvenikom. Država je torej led monopolizi-rala. vsled česar so cene silno narasti e in so ga mogli uporabljati samo bogatejši sloji. Medtem pa so Italijani prišli na misel, da se vino lahko oliladj tudi. ako se mu doda v vodi raztopljen solitej. Istočasno pa je neki vojvoda v Mantovi iznašel prašek, ki je spreminjati vodo v led. Gotovo je. da so iznašli proizvajanje leda že pred 17. stoletjem. S tem je bil do proizvajanja sladoleda samo še en korak. Tega je storil Flo-rentinee Prokopij. ki je pričel proizvajati ledeno limonado iz katere se je ra;zvil sladoled.
Armenska univerza.
V Erivanu- v glavnem mestu Armenije, so otvorili univerzo, na katere medicinski fakulteti delujejo zgolj nemški profesorji. Ai-menska država pa je precej v gmotnih težavah in tako ne more preskrbeti klinike s potrebnimi sredstvi. Zato pa iščejo nemški profesorji pomoči za armensko univerzo v domači državi in v drugih.
Premetena beračica.
Špekulacija, ki se je razpasla po vojni vpeh slojili, se ni ustavila niti pred vratmi največjih siromakov. Varšavska policija je imela pred kratkim zanimiv posel s tako špekulacijo. Neka stara siromašna m slabotna ženica je stala vsak dan na o>glu elegantnih varšavskih ulic ter z.detetom v naročja prosila miloščine. Nekega dne je atopil k nji stražnik in beračica je takoj pobegnila. To se je
Mazilo vehke
7.X dini jp C'c rpra,\ t
»U
>-v;lrj.r iu mL"i o H ^ ■ 1"". In
i: .	v.:; nii-
. ; v" i"
P' tih ~ 7.a i?. Zoper
VilrgnFt;.-
oiRirJfittif !•-«.■!-.-;:•!•«. sliete-
:•. <v2rf:ienj.i. 1 : d !•« i »M- in.-. i — ;	bol*k-
C fr.o.
Imcjt.-> r-»'* ri:', :.'1 sisV". ic^ _
nikilnr r.e ver t?. liri j jo r-.^r i':.
33 in 7'V. rttkitT.icc. v lokarn^li F. A D. RICHTEPv & CO.
1C4-114 Ss. w ta St.. Brocvlvn. M. V.
Oglasi naj se IVAN JI E D VED in j lost no vest, da je zt vedno zas.>al
penije svoji materi pravd svoj. !sU j preljubljtm soprog in oče
naslov.-Doma je iz Sinjega vrha j	JOHN DEKLE V A.
in se zdaj nahaja nekje v De-( Umrl je dne 14J. marca 1!J24 v
troitu. Mieh. Tudi jaz bi želel [55 bitu sv^jt dobe. Pokopali s^no
kaj slišati o njem. — Ivan Si- ga dne 21. marca po katoliškem
nteuič, Sinji vrh :Yl. Š1 oven in. 1 obrt du. R-jen je bil dne 24. de-
Jngtksknhu	(12-14^1) • cembra 1S6D v Petelinjih pri Št.
j reliu na Notranjskem. Bolan je
j "fil .11 mesecev na revinatizmu in
j je v strašnih mukali uim-1. Tukaj
] zapušča uit'iie žalujočo sopi"ogo iu
j 'J ic-t staro h'erko. v Bemisu. W.
i Va., pa enega fanta, ki 11111 je bi i
t raii j ki stric; v starem kraju zapu-
I sča dva brata in v -lu^ni Ameriki
1 tudi dva brata.
Lej-.a hvala društvu Zv«.n št. 14S
SNPJ.. I^iteiega član je bd ranjUi.
ker ^a «l.mi obiskavali v času
bolezni ji smrt: ter s:? udeležili
• pogreba. Pesel>no pa zahvalni
j Frani.u Vt.dopivcu. ki je položil
i krasen ver.ee na njegovo krsto;
revno taku se lepo zahvalim John
1 Vauknu. ki ga ji ob vsaki priliki
; obiskal v času bolezni in je bd iia-
j vzoč j>ri zadnjem njegovem zdih-
: l.jttju. Nimam -nikakih sorodnikov-
! lukaj v bližini, zaio m> >»• fiikrsit
1 vsem skupaj iskreno zahvalim, ka-
I I'-ri ste obiskovali v času bo-1 .
f leziu 111 smrti ter «j;a spremili :Z : hiše žalosti k zadnjemu počitku v Elk Garden, \V. Va.
Dragi sopVog in oče. ktmee je strašnemu trpljenju tvoje -dolge bedezni. naj l i bo lahka ameriška i zemlja!
Žalujoči ostali: j Ivana Dekleva, sopioira
Jenny, hčerka. ShaUmav, Md., 10. apr. iy21.
Prav vsakdo—
kdor kaj iičt; kdc^ kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; praT Tsakdo prixnava, da imaj© čudovit ujpeh —•
mali oglasi
& las War o da
tt
ZA NAKAZILA V AMERIŠKIH DOLARJIH --
IMAMO DIREKTNE ZVEZE, POTOM KATEEIH IZPLAČUJEMO DOLARJE POLJUBNIM OSEBAM V JUGOSLAVIJI, ITALIJI, AVSTRIJI IN NEMČIJI.
Ker pa je zvezana nabava dolarjev za izplačila v Jugoslaviji s znatnimi stroški, smo bili primorani zvišati pristojbino, ki je sedaj naslednja:
Za izplačila dolarjev brez pogoja: do $25. po $1., cd S25. naprej po 4%.
Za izplačila proti predložitvi vidiraneg-a potnega lista: do S25. po 75 centov, od $25. naprej po 3%.
iJeiiar. naka;:aii v Jugoslavijo lirez pojjoja. izplača naslovniku takoj ter isti lahko takoj z ih-narjeiu razj»ola^a. Vsled te{;a iiriporoeanio onim. ki i*>š\jejo Jeiiar samo za jn»tiie stroške, poslužili se druirega načina, ter označiti na nakazui-ei: Izplačati le proti predložitvi vidiranega potnega lista (posa) za Združene države). Ako potem naslovnik nebi um-ino'jrel predložiti takejra iK>tnepa lista, se stavi nakazani znesek zoi>et na razpolago vplačniku.
Pristojbina za izplačila dolarjev v Italiji, Avstriji in Nemčiji znaša do $25. po 75 centov za nakazilo, od $25. naprej po to je po 3 cente od dolarja.
Nakazi! za zneske pixl ^."3. ue moremo prevzeti. Vsliil ta-tu osli j ill odreOli. ne moremo Izplačati v Nt-mr-iji naenkrat eui m isti o-'i-tii več kot .<ifO. Znesek za pristojbino nam je i»oslati obenem z onim. ki naj se izplača.
Povilarjamo pa. <la jt- najlmlje in najematavneje nakazati tuka-j dinarje oziroma lir«' zlasti, onim. ki l»ivajo na ileželi <lal<-č oil banke ter v menjanju dolarjev niso izkušeni.
Na zahtevo izvršujemo izplačila tudi brzojavno in potom brzojavnega pisma. Stroški za brzojavno pismo (Cable Letter) znašajo $1., stroški za direkten brzojav (Cable) pa: v Jugoslavijo $5., v Italijo, Avstrijo in Nemčijo $4.
Vsi oni. ki repi oglasa nel>i razumeli, naj nam pišejo za natančno
jasnilo ter pripomnijo, v katero državo žele denar jioslati.
FRANK SAKSER STATE BANK
Vaš velikocni denarni dar —
bo še pravočasno izplačan, ako ga pošljete
Brzojavnim pismom.
Take pošiljatve izvršujemo točno, a naša pristojbina znaša za poedine pošiljatve samo
$1.
Ako tedaj še niste poslali dara, storite to sedaj potom znane —
>
Frank Sakser Sjfete Bank
82 Cortlandt St., HewYork, N.
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKS
fJLAR ttAurvrn 19 APR 10A
(Nadaljevanje.)
-- Ne stuaj, gospodična Urška, sedaj je še malo prezgodaj. Najprej morava plesati. Pozneje se bova pogovorila. Dosti easa je še.
Žareeih oči je stopila Urška žnjini v dvorano.
Njen oče, gospod Kiras je stal na pragu. Narahlo jo je dregnil pod rebra rekoč:
—	Le napravi se, Uršon. Čas je, da gremo domov.
—	Kar pojdi oce, če se ti mudi. Meni še ni sile.
Za ves svet bi ne pustila svojega lepega in postavnega plesalca ter odšla v trenutku, ko se je imela zanjo zabava šele začeti.
To plesu jo je oče zopet silil domov. Urška se je na vse načine proiiviLa.
Nekaj časa se jc smejal, potem pa odločno rekel:
—	Sedaj je pa konec komedij. Domov bomo šli iu basta. Nobene besede \ eč. Nobenega ugovora ne trpim. - -
Urška je našobila ustnice ter se obrnila k Lonenu, rekoč: — Dobro, pa pojdimo v božjem imenu.	^	m
—	Spremljal vas bom do voza, gospodična.
—	Ali se ne boste peljali z menoj?
Častnik je skomignil z rameni. — V kratkem pridem za vami. Franku sem obljubil, da ga bom čakal, iu pomislite, ta človek lioče na vsak način plesati zaključni ples.
—	Ali ostanete do zadnjega plesa?
Urška ga je debelo pogledala ter odprla usta. — Ali naj jaz sama grem?
Nato se je obrnila ter odhitela.
Vstopil je služabnik ter sporočil z globokim poklonom, da sedi gospodična ze v vozu ter čaka očeta.
Oče Julij je bil ves presenečen in tako ginjen. da so mu stopi.'e fcolze v oči.
—	Glej jo. glej. Ona je potemtakem že na varnem. Vdala se je v svojo usodo. Vedno sem rekel, da je naša Urška pravcati uzor. Lahko noč, dragi prijatelji! Pozdravite vse skupaj!
Zatem je začel vsem stiskati roke, pričel objemati na desno in levo ter odšel proti vozu.	-
Prva kočija s starejšimi častniki se je že odpeljala. Gospoda lvirasa je potisnil služabnik na sedež. Ves truden je omahnil v naslonjač. Poleg njega, zavita v suknjo in s pajčolanom iia lieu je sedela Urška ter izgledala zelo sitna, kajti zinila ni niti besede. (Zrla je le mrko predse.
Voznik je pognal konje. Oče Kiras je odprl okno. da lahko še naprej kadi svojo smodko.
—	Kaj ne, Urška, to je bila lepa zabava? — je rekel.
Ni pa dobil nobenega odgovora.
—	Plesala si kot nora ter si bila med vsemi backi brez dvoma najlepša? — Kateri ti je najbolj ugajal?
Nobenega odgovora.
—	Gotovo Frank ali pa tisti major z lepo bradico.'
Nobenega odgovora.	' £
—	Kaj pa ti je. Urška?	<
Zopet molk.
—	Ne bodi vendar neumna. Plačam ti potovanje v Pariz. ^la bova v gledališče ter vsak dan trikrat dobro jedla.
Urška pa se ni premaknila.
—	Govori vendar. Obljubil sem mami. da pridem krog ene domov, in sedaj je že p old veli. To je grozno. Ljudje niso nikdar siti ter vedno čakajo jutranjega solnca, predno se odločijo za odhod.
Gospod Kiras je še parkrat' potegnil cigaro ter vrgel nato ostanek skozi okno.
-- Sedaj bom pa malo zadremal — je rekel, se naslonil nazaj ter kmalu pričal, smrčati.
Vozila sta se naprej ter kmalu dospela na grajsko dvorišče.
Gospod Kiras sc je predramil ter rekel:
—	Tukaj sva. Vstani. Urška. Skoči iz kočije!
Mlada dama se pa ni premaknila.
—	Kaj? Ali spšš?	..... "	r
Nobenega odgovora.
Tedaj pa je postal oče nestrpen. Prijel je sv o j eg lavno hčerko z obema rokama da jo dvigne iz kočije, a v istem trenutku zopet izpustil, kot zadet od strele, čudno breme.
—	Za Boga, kaj pa je to.' — je vzkliknil.
Pajčolan je zleknil na tla in gospod Kiras ni zapazil za pajeo-lanom drugega kot blazino, zavito v plašč ter pokrito s klobukom.
—	Sto hudičev! — je zakričal Kiras ter še pričel tresti. Ni pa trajalo dolgo, ko se je naglas zasmejal. Veselil se je svoji iznajdljivi hčerk i. Stopil je z voza teT odšel v grad, da se posvetuje s svojo ženo. ki ga je brez dvoma še pričakovala.
—	Naj prenoči, kjer hoče. — .si je mislil. — Teta Klara bo gotovo vesela, ker se povečalo število njenih gostov.
Sloipil je v sobo k sevoji ženi ter se rekel: — Dober večer, mati! Najina hčerka je zopet napravila sijajen dovtip.
* * *
Pet miuua pozneje, ko se je odpeljal gospod Kiras s svojo hčerko, je stala baronesa Buttingham v krogu starejše gospe ter po-slavljaua od viteza Normana, ki je hotel oditi s svojo hčerko in zetom.
Naenkrat ji je pa nekdo položil svojo roko na ramo. Bila je Urška, ki je vzkliknila: — No, teta Klara, kaj praviš na to?
Teta Klara ni ničesar rekla ter zrla v prešerno Urškino lice kot v kako prikazen.
—	Moj Bog, Urška, kako pa si dospela sem? Ali se je kaj zgodilo z vozom?
Urška pa je zmajala z glavico rekoč: — Naš stari voz se sploh ne more pokvariti. Ali veš, kaj se je zgodilo* Očetu sem postavila v voz punčko iz cunj, in žnjo se je odpeljal domov. Danes ostanem tukaj, tetka. Saj lahko spim pri Jolanti ali pa magari v kopalni banji. Sedaj bom pa še malo plesala, dtfkler ne bo oče razkril moje zvijače ter se vrnil z vozom.
Urška je odhitela na plešišče, kjer so jo vsi z veseljem pozdravili. Vrnila je pozdrave a njen pogled je iskal onega, radi kitere-g ani hotela oditi domov.
Grofa Lonena ni bilo nikjer.
Urška je stoprtLa na teraso in na svojem starem mestu, na skrajnem koncu verande je stal mladi častnic ter zrl zamišljeno v noč, osvetljeno od luninih žarkov.
—	Grof Lonen, zopet sem tukaj.
ogfedala zgradbo, je, ker je Miloš Veliki v parterju, a tu so tenieljni zidovi, ki nosijo na sebi celo stavbo, izjavili uradno, da se ta /.id ne sme rušiti, ker bi se v tem slučaju lah k o podrla celo šola.
hteval, da čtto
podrla in da radi tega ne dovoli Komisija ne dovoli, da se ruši zitl;
Miloš Veliki naprej robuje v učil-
zmešnjava. lleeimo: Ubavkitij bi lahko našel podpise ter na menico dvignil 3272.44 dinarjev, ali, ne sme se rušiti temeljni zid, ker bi potem padla cela stavba.
Nastal je obupen položaj. Šolska uprava je energično zahtevala učilnico, ker je morala radi Milo-'
Pali luski Miloš Veliki.
Branislav Nusič.
Kadar greste po Takovski uliei dinarskih par, iu — navzdol, vidite v Paliluli veliko | b) občinska strokovna komisi zgradbo, v kateri temnuje Milošjja, ki je prišla na lice mesta in si
Veliki. Rekli boste, seveda temnu- —----J1- *- 1— --
je, toda samo 29. maja, pa ni tako. Miloš Veliki temnuje tam brez ozira na zgodovinske datume, brez ozira na režime; temnuje v trdi temnici iz katere ne bo nikdar iz-vleli el svojih kosti.
Toda treba je, da vam. povem, zakaj temnuje Miloš Veliki v Paliluli.
Vi vsi gotovo poznate Pera, Ubavkiča, kiparja, katerega je pokojni Ljuba Nedič navzal "skulp-terja". Temu Peru Ubavkiču je padla na um velika ideja. Ideja pravzaprav sama na sebi ni bila tako velika, ampak on jo je hotel uresničiti v velikem razmerju. Po gotovem naročilu ali migu od zgoraj, bi moral izdelati skupino "Takovska vstaja". Za tako veliko idejo je, naravno, potreboval tudi velik lokal in začel ga je skati.
Bile so šolske počitnice in Ubav-kič se je domislil, da bi porabil za atelje lahko kako primerno učno sobo. Najprikladnejša se mu je zdela palilulska osnovna šola, ker je nova, prostrana in zračna. Obr-uili se je tozadevno s posebno prošnjo na beograjsko mestno občino in ta mu je, ne toliko radi njega, ampak več radi Miloša Velikega
res dovolila, da sme v času počitnic izdelovati v eni učilnici one šole Miloša Velikega.
Učilnica je lepa, visoka in prostrana, tako da vzbuja človeka že sama na sebi veselje do dela. In res, Ubavkič je takoj naročil dva voza mavca, oblekel kiparsko hali je. zlezel v učilnico, zaklenil vrata in jih tri mesece ni več odklenil.
Figura je od dne do dne rastla; najprej Miloš, trikrat večji kakor je bil v resnici, potem Malentijev križ, meter višji od glave in na zadnje se je tudi Miloševa ogroma takovska zastava razvila po celi učilnici od stropa do tal in od e-nega zidu do drugega.
Učilnica velika, ideja velika, Mi-
ROYAL MAIL
H JmhI. lUi n*mbre4n »raca m4
NEW YORK IN HAMBURG CHERBOURG IN SOUTHAMPTON "Ohio" "Orduna" "Orca" "Orbit«" Ti parniki so novt in moderni v vaa-
kem ozlru, najbolj priljubljene potnikom in gl&sov 1 ta radi komodnosU ln_
KO M FORT A.
Zdrava, tečna In obilna hrana a« Mrvi ra vsem potnikom na belo pokritih mizah. Družine, žene in otroci imajo POSEBNO PAZLJIVOST.
Za pod rob n os U se obrnite na nafte zastopnike v vašem mestu alt na ROYAL MAIL STEAM PACKET CO 2» Broadway,_New York
no je bilo sedaj še težje, ker se je
Sedaj je komaj, nastala prava šolska uprava obračala nanja z
zahtevo, naj odstrani iz šole ' 'svojo'' skupino.
Tako je prišla občina v Ubav-kičev položaj. Iu razume se, poslu-žila se je tudi Ubavkičeve bistroumnosti. Poklonila je Miloša Velikega beograjskemu meščanstvu. Prišel se šedaj 29. maj in stvar
ša Velikega stlačiti prvi razred v se je še bolj zapletla: nastala je klet: občina je energično naroča-jeisto nova situacija. Ubavkič ener-lii Ubavkiču, da v tem in tem roku'gieno trdi, da Miloš Veliki ui nje-odstrani Miloša Velikega; Ubav-|gova grupa, ker jo je poklonil ob-kie (ki se je delal, kakor da mu j čini; obbčina zopet naglaša, da je zelo lahko nabaviti podpisa za pripada Miloš Veliki meščanstvu; 3272.44 dinarjev) je nergično za-juieščanstvo pa ne reče ničesar ali a se mu dovoli porušiti,vsaj ničesar ne ve o stvari; šolska
itevai, da se mu dovoli porušiti, ^saj ničesar ne ve o stvari; šolska id; strokovna komisija je energi- uprava po 29. maju še nergičneje 'to izjavljala, da se bo zgradba zahteva, da se Miloš Veliki izseli:
rušenja.
Nastala je tako strašna situacija, kakor v šahovski partiji, kjer
niei prvega razreda. Ubavkič pa „ . „ ,se Ponosno sprehaja po Terazijah, se vse figure medsebojno 5ahirajo(kot človek, ki je spravil občino v in se radi tega nobena ne more tako kritičen položaj, ganiti.	| Posetil bom te dni Pera Ubav-
Deca jef evil tla v kleti,-Miloš Ve- kiča ter ga intervjural o celi a-lik i se je koiačil v učilnici, šolska ^eri in potem bom pisal o tem.
uprava je zmerjala občino, obči- ^	s--■--
na je zmerjala Ubavkiča, a Ubav-'
kičč je zmerjal samega sebe ter.	§ 104.
prisegal, da se nikdar več v živ-	--
Ijenju noče baviti s tako velikimi Poscs-nik Jakob Bratkovič je idejami, ki ne morejo skozi okno	župan i, ko je prišel k nje-
ali vsaj skozi dvokrilna vrata. J,),u l>op!sat njegovo živino. Za to Nazadnje je padla Ubavkiču na |.iubezniv<^t mu je prisodilo mari um vendar pametna misel. Ko je
Kretanje parnikov - Shipping News
1t. aprila:
Homeric. Cherbourg; Ausonla. Cher-our*; Pre*. Ro-iaevelt, Cherbourg; New Amsterdam. Rot terdam; Rochambeaa. Havre.
23. aprila:
Paris, Havre; Berengarla. Cherbourg. 2ft. aprila:
Majestic. Cherbourg; Albania, Cherbourg; rrcs. Harding. Ch-rbourg; Orduna, Cherbourg; Cleveland, li unburg.
S. aprila:
Republic. Cherbourg. 3. maja:.
Leviathan. Cherbourg; Olympic, Cher* ourg; Pres. Wilson. Trst; L* Savola. Havre; Orbita, Cherbourg.
7. maja:
Aqutanla, Cherbourg;
8. maja:
Belgenland. Cheroburg. <0. maja:
Homeric, Cherbourg; America. Cher bourg. t*, maja:
Paris, Havre; Martha TTashlnxton. Tm Berengaria, Cherbourg-
15.	maja:
Albert Dallln. Cherbourg In Hamburg} Stuttgart. Bremen.
16.	maja:
Orca, Cherbourg: Vecndam. Bologna; Pres. Roosevelt, Bremen.
17.	maja:	. . _ jjj| Majestic, Cherbourg.
21.	maja:
France, Havre; liaurelanla. Cherbourg.
22.	maja:
Lapland, Cherbourg.
24. maja:
Leviathan. Cherbourg: Olympic. Cherbourg; Tyrrhenia. Cherbourg; Colombo, Genoa.
27.	maja:
Reliance. Cherbourg In Hamburg; York, Bremen.
28.	maja:
-Aqultanla, Cherbourg.
30.	maja:	Ig ; Ame-lca. Genoa.
31.	maja:
Homeric. Cherbourg; Conte Vwdt, Genoa: Pres. Harding. Cherbourg.
bor,ko sodišče 100 Din glebe.
ste debeli?
še dvakrat, trikrat poskusil, ee bi
se vendar odzvali oni "mig" o d c	- „ .
zgoraj, in uvidel, da ni izgleda, je j amo Poskušajte to.
sedel še enkrat k mizi in uporabil!	-
svojo stilistično spretnost. Napisal
slabih uSlnkor.
—Adv't
(Dalje prihodnjič.)
j.
LORENZ
642 Peim Ave., PITTSBURGH, PA.
edini slovensko govoreči zdravnik
ŠPECIJALIST MOŠKIH £3L EZN1. MoJe stroka Je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz aam ze zdravim nad 25 let ter imam skušnja v vseh boleznih in ker znam alovensko, zato vas morem popolnoma razumeti In apoznatt vaše bolezni, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato sa moreta popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa je. da vaa popolnoma ozdra. vim. Ne odlašajte, ampak pridite čimprej«.
Jaz ozdravim zastrupljeno kri. mazulje in lise po telesu, bolezni v orlu. Iz-padanje las, bolečine v kosteh, stare rane, oslabelost, živčne in bolezni v mehurju, ledicah. Jetrah, želodcu, rinenico, revmatizem, katar, zlato žilo. naduha itd. Uradne ure: V ponedeljek, sredo in petek od 3. dopoldne do 6. popoldne; v torek, fftrtek in sobota od 8. dopoldne do 8. zvečer; v nedeljah In praznikih od 10. dopoldne do 2. popoldne.
Tisočeri debeU 'judJe so postoll tABJU i	* 1	a ..	sledeč naročilu sdravnika, ki j« priporoči)
je lepo, toplo Ul patnjoticno pi- Marmola Predplane Tablete (MaraoU
smo. v katerem je sporočil beo<*ra i- ^s*cll>"on Tableta) t« neškodljiv« mai«
I . •	J 1	ucogzaj uničevale« masti, napravljen« po slavne«
. ski mestni občini, da ji.poklanja M**™?1* Pi«dpisu (Marmoia Proaeripti-
1 t-.-^;,,	avf-1 v T. ,.,	"	»te predebeli, ne Čakajte. Pojdita
saojo skupino Miloš Veliki". k lekarnarju in za en dolar, toliko atans
Občinski zbor je seveda po pre- S?	VMa twoJ
v.	J	l y 1	hočete, jih pa lahko tudi dobit«,
CltanjLl akta vzkliknil "Zivio!" a •ko PoMJet* tO ceno na Uaraola Compa. y,Q	• * 1 •	. . ny> 684 Garfield BUlg., Detroit, Mich
loš Veliki, pa ni bilo nič čudne-a	' ,1G J Prestrasi1	Hujsejo eta'no m lahko br«* utrudljive««
da je tudi skupina nastala strašno kaj "aj P°*ne S skl,pino' Za obči'	^	^ ~
velika ter napolnila celo sobo od južnega do severnega ter od zapad-nega do istočnega zidu in poleg tega še od stropa do tal. In stvar je bila izdelana umetniško, da se 71 je vsakdo d i vil.
Pričelo pa je šolsko leto in beograjska mestna obbčina je zaprosila umetnika, ker je delo dokončal da spravi skupino iz učilnice, ki jo potrebbna za pouk.
Sedaj pa je nastalo ono, česar nihče ni pričakoval. Skupina se ni dala odstraniti ne skozi vrata ne skozi okno. Pa tudi če bi to člo, kam z njo? Najeti bi moral poseb no hišo, v kateri bi stanovala njegova skupina. Kako pa naj ubogi Ubavkič razen svoje stanarine, plača še stanarino za Miloša Velikega?
Razume se, prvo kar je laliko storil, je bilo to, da se obrne na merodajno mesto, da odkupi grupo, pa naj potem lastniki razmišljajo, kako jo bodo spravili ven. Ubavkič je sedel in s svojo znano stilistično sprenostjo napisal akt: *4Taka intaka je stvar, namignje-do mi je bilo . .." Toda oni, ki so namignili, so se delali kakor da sploh še nikdar v življenju niso mignili.
Šolsko leto pa je že pričelo in šolska uprava je pisala občini in energično zahtevala izpraznitev učilnice; občina je istotako energično sklenila: da se Miloš Veliki tuora odstraniti iz prvega razreda »alilulsbe ljudske šole in sporočila svoj sklep Ubavkiču, nesrečni grešnik pa si je v obupu rul še ono malo las, ki jih je imel na glavi.
Končno se je domislil, da bi bilo najboljše porušiti zunanji zid do-ticne učilnice, izvleci Miloša Velikega in steno zopet pozidati. Tako bi se bilo mora tudi dogodilo, da nista tega preprečili dve malenkostni okolnosti, in sicer:
a) proračun mojstrov za rušenje temeljnega zidu in ponovno zidanje v iznosu 3?72 dinarjev in 44
Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški dr-|žavljan,
Slov.-Angleška Slovnica
Obiegi sledeftt-
Prvi del: GLASOSLOVJEL w > Drugi del: OBLIKOSLOVJI, Tretji del: VAJE.
Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA
ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-AN3LEŠKI BESEDNJAK. Resti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI kater« mora znati vsakdo pri nabavi driav> Ijanskega papirja.
• Vse angleške besede so navedene, kako se pilo-Jo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz ti knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleifise brez učitelja.
Je trdo Tesana, vsebuje 250 strani,C1 50 eena a poftnin*	V >•
Slovenic Publishing Company Oartlaodt Strast	Mew Yoik. M. T
HAMBURG AKERKAN LINE
Najkrajša pot v v*e deu
JUGOSLAVIJE
Odplutja vsak teden z nagimi r«-koSnimi parniki RESOLUTE RELIANCE ALBERT BALLIN DEUTSCH LAND J'arniki s 1, 2 in 3 razredom in znani 'Mount Clay", "Cleveland", "Hjn»a" "Thurinflia" in "Westphalia" b kabinami in 3. razredom. DEUTSCH LAN D, 17 apr. ob opoldne 1'spešna, uljudna služba, izborna. ku-hinja. prijetni In privlačni prostori. UNITED AMERICAN LINES
39 Broadway. New York Ali pooblaščeni krajevni zastopniki.
[DSOUCHUNF
K»r»viio«t v Jugoslavija
Edino dirtktno »pomladno oapiutJ#
Otvoritven* vožnja znanega Presioente Wilson — 3. maja; 24. Jun. Martha Washington—14. maj.; 12. Jull.
v Dubrovnik all Tr«t. ZelezDfnm v notraniost zmerna, ilobenih vl-z«iev. Vpraiajte pri bližnjem agentu ali pri PHELPS BROS. & CO„ 2 We.t St, N. Y.
Potovanje v Jugoslavijo.
Kdor namerava potovati to spomlad v stari kraj na obisk aH za stalno, priporočamo, da pc odloči :a parnik "PA KI S", največji in naj novejši parnik francoske parohrodne dražbe, ki odpluje iz New Yorka
14. MAJA 1924.
Železniška zveza preko Francije, Švice in Avstrije je xa Jugoslovane najbolj pripravna po francoski pro gi, zlasti pa Se s parnikoin 'PARIS' in se pride v devetih dneb v Ljubljano; oni pa, ki potujejo v zase dno ozemlje, se i>eljejo iz Pariza naravnost T Trst.
S tem parnikoin potuje tedaj tadi naš uradnik, ki bo spremljal potnike do Ljubljane, in bo pazil tudi na prtljago, da bo ?la naprej vedno istim vlakom, kot potniki.
Vsi potniki III. razreda so nastanjeni na tem parniku v kabinah po 2-4-6 v eni kabini; kdor želi potovati takrat na tem parniku, naj nam dopoSlje čim prej $10.00 are za lil. razred In za dru^i razred, da mu preskrbimo dobro kabino 2e sedaj, da ne bodo boljši prostori vsi oddani.
Frank Sakser State Bank New York, N. I.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
KI mit jp namenjen potovati v sturi kraj, je potrebno, da je natančno poučen o potnih listih, prt-ijii^i in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih zamoremo dati vsled naše dolgoletne izkušnje, Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-liike, ki imajo kabine tudi v III. razredu.
Tudi oni ki se niso ameriški državljani. morejo potovati v stari kr;ij na obisk, toda potrebno je, da se vrnejo tekom šestih mesecev in so pripuščeni brez vsake ueprilike v to deželo.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor želi dobiti sorodnika ali svoji-a iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Nadaljni pri. seljenci iz Jugoslavije bodo pripuščeni sem zoix't po 1. juliju 1924. Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati.
Ako želi kedo naročiti vozni list iz Jugoslavije v C A N A D O naj nam piše za izjasnila.
Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York
•lavr.« zastopstva Jadranska banka.
Turki med seboj.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgoTct la t« brtnflce, pri katerih kupu« jete ali naročate in ste i njih postrežbo zadovolji, da oglaiujejo ▼ listu "Glas Naroda". 8 tem boste ustregli vsem
Uprava "Glas Naroda
»i
V f'ariirradu drnicmst-ranti iz-pleruli prustore kalifu prijaznega lista ' Sabah"; i so biLi mrtvi, oO ranjenih.
MOŠKI! ZatfftltaM
Pr«*i i
N »b«vit* «i najboljšo i»ifito PREPREX-BA sm. MOaKE Velik« tub«SSe. Kit («*•)$I VaiUUiudi mH S»n-Y-Kjt Dept: B 92 BMkmtn St.. New York Pil'te sm okrotnlco.
VEČ KOT 40 NOVIH SLOV. PLOŠČ za VAŠ GRAMOFON
PESMI, MOŠKI ZBORI, MARŠE POLKE, YALCERJE itd.
pišite takoj po novi brez. plačni cenik na:
VICTOR NAVINŠEK 331 Greeve SU Conemaugh, Pa.
SLOVENSKO-AMERIKANSKI
za leto 1924
V ZALOGI GA IMAMO SE SAMO PAB STO
IZTISOV.
Kdor ga še nima, naj ga takoj naroči, da ne bo prepozno.
Cena 40 centov. Z* Jugoslavijo j« Isto orna.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street	New YorK