Leto II. Maribor, 5. junija 1902. Štev. 12. shaja vsak drugi četrtek. Naročniki „Slov. Gospodarja11 ga dobivajo zastonj. Posebej naročen volja s poštnino vred eno krono za colo leto. Posamezne številke T®ljajo 4 h. — Naročnina se pošilja na upravništvo „Našega Doma“ v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice (petit), če se enkrat natisne, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h. Ptujski Martin Luter. 2e lansko leto je «NaS Dom» t 9. ^evilki pisal, da ptujski «Štajerc» dela na . > da bi Štajerski Slorenci zatajili svoj da bi njihova posestva prišla v templje nemčurske gospode in da prijavlja pot za Interanstvo. To nam spričuje vsaka letošnja Sfe-‘*ka »Štajerca*. Njegovo hujskanje presega ? vse meje. Dela se kmetu prijatelja, 0venske rodoljube Črni, zlasti pa hoće J^dkopati naSi duhovSCini vso veljavo, »ko je delal tudi Martin Luter, tako ».^»jo vsi hujskači, puntarji in sleparji. artin Luter je bil že v 15. letu čisto ?°kvarjen in pozneje je tako grdo žive!, i&t 8.° 86 8a sramovali njegovi lastni pri-Njegov prijatelj Jasius ga imenuje jjpo kugo za mir, najhudobnejSega vseh, J. Po dveh nogah hodijo, ki je vso Nem-1° pahnil v pravo razdivjanost. ► Ib ta človek je s svpjimi ničvrednimi Jjtoasi z besedo in pismom hujskal kmete I, Škofe, duhovtiike, menihe in gosposke j. l°li8ko vere. Oznanjeval jim je evan-jJsko prostost, naj vržejo prvi »popovski s;®bi», strasnih reči je dolžil katoliško ^ovsčino. Njegove besede so obrodile sad. Kmetje - 86 spuntali, začela se je straiha krvava Pesem slovenskih deklet. p Zloži) M. Z. ^°nilad! beseda vedno živa, {[»ko pač sladko vsem doniš, {[»ko vse stvarstvo, ki Se sniva, u življenju, delu spet budiš! b®lad se tudi nam poraja, "iovensko dekle s spanja vstaja, y v srcu tič mu sladke nade — gremo naprej, me mlade! glajenje! vsepovsod odmeva. ... ^Vedavo gleda cvetka v svet, Vzt evie 8 krasom se odeva, Te^ti poljan čarobni cvet. Na C,Vetket glejte, smo dekleta, Sena za čustva sveta, ele delo me bi rade. ^ gremo naprej, me mlade! ya delo! močno klic se dviga ^JafiaVLk delu vse h,ti> In „11 z‘>or »voj glas povzdiga, 1 kmetu znoj sladi. Na dui k,pi P°8UTn> veselje, Da v boi drve nas želje, Me o. naS mili ne Propade. ®remo naprej, me mlade! vojska, v kateri je padlo čez 100 tisoč ljudi. Kmetje so bili premagani in grozno kaznovani. Vse drugače se je zdaj Luter obnašal. Prej je kmete imenoval »svoje ljube prijatelje* (kakor zdaj »Štajerc*), ko pa jih je nahujskal in videl, da so premagani, potem je pa napisal pismo »proti razbojniškim in tolovajskim kmetom*, v katerem je Suntal kneze in grofe, naj pokoljejo kmete kakor stekle pse! Taksen je bil Luter in ravno taksen je »Štajerc*. Zdaj hujska zoper duhovščino, ko pa so lani prišla pred mariborsko sodnijo straSna hudodelstva, takrat je »Štajerc* po Mariboržanki pisal, da smo Slovenci tolovajsko ljudstvo. — Nemčurski krčmarji hočejo s Snopsarijo poživiniti naSe ljude, »Štajerc* pa s pisarijo hujska. Brana ▼ lastnem o^rsn ne vidi. »Štajerc* nam očita, da delamo sovraštvo, slovenske poslance in rodoljube črni, da odirajo kmeta, o slovenski duhovščini prepisuje iz Mariboržanke in celjske vahte hudobna obrekovanja. To pa ravno on dela in njegovi »poštenjaki*. Božji Zveličar je bil sama ljubezen, ni imel kamor bi glavo naslonil, nikdo mu ni mogel očitati greha, pa vendar so ga tako strašno sovražili, dolžili so ga, da z grešniki je in pije, da ljudstvo zapeljuje, da Sunta zoper cesarja. Bil je obsdjen in Plevel se meša med pšenico In osat njivam dela kvar, Sovrag i nas pesti s krivico, Upognil nas ne bo nikdar — Med bojne vrste me Slovenke Z mladen’či stopamo mladenke, Da rodnih nam svetinj ne vkrade. Me gremo naprej, me mlade! In kakor vrli kmet na setev Ozira vedno se s skrbjč, Ter, dokler ni končana žetev, Za blagoslov roti nebo. Tako se narod v n a s ozira, Na naSo se pomoč opira In v nas vse svoje stavi nade. Me gremo naprej, me mlade 1 Zato vihraj zastava Slave Mladenkam čvrstim, vrlim v čast! Saj blagih src smo, duše zdrave, Poštenost nam je sveta last. Za nami vrstnice hitite, In v krepko zvezo se sklenite, Le v slogi se spolnč nam nade — Me gremo naprej, me mlade! umorili so ga. Ali je tedaj čudno, da tudi z nami, ki smo ljudje, tako ravnajo hudobneži, katerih trombeta je »Štajerc*. Kjer giftna krota kvaka, Čednost, poštenost plaka. Kristus je imel med apostoli izdajalca Judeža, ali so torej bili vsi apostoli ničvredni potepuhi ? Tudi v duhovskem stanu se najdejo pleve, ki ne živijo po naukih sv. cerkve, ampak po duhu tega sveta. Ali je zato treba hujskati zoper ves stan, zoper celo katoliško cerkev. O takih veljajo besede Kristusove: Na stolici Mojzesovi sedijo, kar vas učijo, to storite, po njih delih pa se ne ravnajte (Mat. 23, 2). To je prava luteranska hudobija, da črnijo duhovnike in slovenske rodoljube, ljudje, ki imajo sami bruno v očesih. Ali poznate kričača Wolfa? To je mož, katerega so naši nemškutarji imeli za preroka, imenovali so ga »rešitelja nemštva*, on je najbolj kričal »proč od Rima*. In zdaj se vidi, kakšen poštenjak je to. Woif in njegovi pajdaši so počinjali take reči, da je človeka strah, prelamljali so zakon, dali se podmititi, pobirali so med Nemci denar za svoj žep. Pa to je poštenjak »Štajerc* vse zamolčal, našim poslancem pa očita še tisto plačo, ki jo dobijo kakor vsi poslanci. O naših zadrugah in društvih vedno laže, da pokajo, zdaj pa je v nem-čurokem trgu Sv. Lenartu nekaj počilo, da Iz mojih mladostnih spominov. Bilo je pozno v jeseni proti večeru. Na vaški gmajni nekje v Renaniji se igra več dečkov pod lipo. Kar skoči jeden izmed najmlajših po koncu, ter kazaje s prstom na bližajočo se postavo, Janža pevca, steče k materi v kuhinjo, da ji donese novico: »Mama, Janža gre, je spet pijan.* Mati, premožna, a kakor je bilo videti, ne preveč zadovoljna in srečna kmetica, ne odgovori na to nič, ampak pridno razgrinja ogenj v peči, kakor da bi hotela s tem odgnati žalost, ki sc je jo vselej lotevala, kadar jo je kdo spomnil na tege Janža. Kmalu se prikaže napovedan gost sam med vrati, obdan od kope vaških otrok. Rudeč nadut obraz, kuštravo brado, po-tučkan cilinder, raztrgane hlače in raztrgani čevlji, je prvo, kar opazimo na njem; ob enem zahrešči hripav glas: »Dober večer, m?ti!» Žena pa mu mirno, rahlo odvrne: »Bodi pri miru, si spet pijan » • Mama, me bodete vendar pustili na pod?* nadaljuje isti hripav glas. so samemu hudiču grdo zdi, in poštenjak «Slajere» molči. 200 tisoč kron je smuknilo nekam, tisti kmetje, ki okoli Sv. Lenarta verujejo v nemčurski evangelij, zdaj lahko občudujejo nemčurske kmetske prijatelje. Naj vendar enkrat odprejo oči tisti, katere še «Štajerc» pita s svojimi oslarijami. Le poglejte tiste, ki ga že dalje časa prebirajo, ali se ne kaže pri njih heka zlobnost, zakrknjenost, prepirljivost, sovraštvo do slovenskega rodu in katoliške cerkve? fcošten kristjan ne more biti, Ki „Štajercu" se da voditi. Slabe šole na Koroškem. Blebetava liberalna starka graška »Tagespost« je 16. majnika prinesla pismo nekega Kotljana, v katerem lažnjivo kaže, kakšna je naša koroška slovenščina. Glasi se takole: »Jes moram Vam par traurig najigkejt bekont dati, da smo mi slovenci v nasey gmajndi per auluswoli an verdamani nider-log erlaidali in da so libpralci v sah treh wolkorpra šlohtfeld behauptali in še ana ersocmana niso mam bevviligali. — Uržah ot de niderloge so niderloge je pa um-štond, da so se noše onflrarij cmav be-kimrali, da bi bir Giril-Verajn tuka ano versomlengo veranštoltov. — Mi smo moli burhermastra ana gutsbesicarja v voršlogo, kje s tajčlonda perbandrov in ves čas znami haltov in se tu di berajt erkleruv vse šribarije per gmajndi unentgeltlich besorgati, kaj unca kše nobene Štirne za aušusa si derholtov?« Ne moremo verjeti, da bi kdo pisal tako strašno zmes. Če pa je reš, osramočeni nismo koroški Slovenci s svojim jezikom, ki je žalibog res po nekaterih krajih slovensko nemške meje zelo popačen, temveč sramotilno blato pada na naše nasprotnike nazaj. Nemškutarski liberalci! Dajte in pri-pomagajte nam do pravih šol na edini pravi podlagi materinega jezika in videli bodete, da se bomo povzdignili visoko nad vašo omiko in učenost. Potem nas imate pravico blatiti in sramotiti pred svetom, prej ne! Graški liberalni list pa kaže v pravi luči žalostne razmere naših slaboznanih šol. Ko na naših šolah deček ali deklica dopolni s 14 letom svojo šolarsko dolžnost, dostikrat doma ne zna napisati svojim staršem ne slovenskega ne nemškega pisma, ne zna niti slovenskega evangelija pre hirati in če bi mu dal nemško knjigo v roke, jo mogoče brati zna, razume pa je nikar. Posebno žalostno je po nekaterih krajih, kjer so šole popolnoma nemške; take so za slovensko deco prave mučilnice, kjer se ne nauči ničesar, temveč se trati zlati čas mladostnih let. In kako malo se nauče na takih šolah otroci najbolj potrebnega krščanskega nauka, ker dostikrat gospod katehet pri najboljši volji in zmožnosti ne došeže ničesar. Bog nam bode sodil tiste, ki imajo na vesti sedanje šolske razmere na slovenskem Koroškem. Odgovornost njihova je velikanska. Pa kaj se brez verski nasprotnik briga za odgovornost, kaj je njemu mar sreča in pravi napredek našega ljudstva. Slovenec ima na Koroškem samo dolžnosti, pravic nima nobenih. — a — Politični razgled. Poslanec dr. Miroslav Ploj je govoril jako ostro proti nezdravim sodnij-skim razmeram na Spodnjem Štajerskem. Rekel je tudi odkrito, da si slovenski kmet ne upa več sam pred sodnijo, ker nima zaupanja do nje, in se vsled tega mora skoro vsakikrat obrniti do advokata. Dne 30. maja pa je poslanec dr. Ploj, ki zastopa ptujsko in ljutomersko glavarstvo, poročal o postavi, s katero se naj zabrani, da se Židje in drugi špekulantje ne bodo več igrali s cenami žita. G. dr. Ploj je v tej zadevi, ki je velike važnosti za kmete, v celi državni zbornici najbolj poučen mož. Že pri predposvetovanju se mu je na predlog velikonemškega poslanca Irota za njegovo kmetom prijazno delovanje izrekla zahvala. Seveda, vkljub temu pa se nahajajo še »Štajerčevi« pristaši, ki Ploja blatijo, obrekujejo in zasramujejo. Sram jih bodi! «Ne, ker si se spet tako napil, če bi bil trezen že, zdaj pa ne.> «Eh, bom le šel, saj poznam svojo dobro mamico dobro*, se noro zakrohoče Janža in začne popevati v nerazumljivem jeziku. * Tiho bodi, pa se spravi na pod, naprej itak ne moreš. Ali boš kaj jedel?* ga še vpraša sočutno mati. A on je že ne čuje, zato veli najmlajšemu sinčku: «Nesi mu, Cirilek, nesi odejo 1» Kmalu zatem se prikaže zopet Janža med dvermi, zdaj s kotrom prek glave, želeč: ‘Lahko noč, mama.* »Lahko noč*, vzdihne žena ter zmaja z glavo. Otroci gredo s pijanim potepuhom — ki ga nihče v vasi ne pozna razun morda te gospodinje — na pod, pomagajo mu pripravljati postelj ter ga začudeno ogle-jujejo. Ta se zdruzne na bližnji kup slame, položi polaman cilinder poleg sebe na snop, potegne še steklenico šnopsa iz žepa in dene pod klobuk za žejo po noči. Cirilek mu ponudi odejo, ob enem mu zakliče eden mladih: »Janža, molkati še moraš predno se vležeš.* «Kar hitro*, je odgovor. In s hripavim glasom jame si tako, kakor mašnik pri oltarju popevati: ‘Pater noster, qui es in coelis ...» Nekaj časa ga tiho poslušajo deca, potem se razidejo polagoma, le Cirilek ga še čuje peti, ko je že podna vrata zapahnil za seboj, očesci se mu zasolzita, zakaj, kar si je srčno želel enkrat biti — gospod — to bi bil imel tako kmalu postati nesrečni Janža. Nižje redove je že imel, pa se je slekel talar in zašel na kriva pota. Prej ko po navadi se je zbudil zjutraj Janža na podu, huda žeja ga je mučila vso noč. Zdaj ga vidimo sedeti v kuhinji na kamnu, drži pred seboj velik pisker kave in kos belega kruha. Ta nikakor neče skoz grlo, kavo pa slastno požira, da bi si pogasil notranji ogenj. Mama pa imajo dosti opraviti v kuhinji in ne nehajo pri vsem tem z raznimi opomini, svarili,, grožnjami mečiti komaj enkrat treznega Janža. In solze, debele solze ko lešniki se udero po zanemarjenem licu nesrečnega Janžeta. Začudeno gleda Napad na italijansko kraljevsko dvojico. Napadi na vladarje nočejo potihniti. Pomisleka vredno je, da napadalci niso vemopobožni katoličani, ampak brezverci. Pretekli teden je v Neaplju vrgel neki Vincenc Guerier dva debela kamena na vlak, v katerem sta se peljala italijanski kralj in kraljica od otvorjenja poljedeljske razstave v Palermu. Napadalca so zgrabili, a občinstvo je kraljevi dvojici prirejalo prisrčne ovacije. Zmaga katoličanov v Belgiji. Volitve v belgijsko poslansko zbornico so se izvršile s sijajno zmago katoliške stranke ter s propadom socijalistov in liberalcev, ki so ob zadnjih nemirih že menili, da so za vselej zlomili »klerikalno« nadmoč. Poleg vseh dosedanjih poslancev so si katoliki priborili sedem novih mest, tako da šteje sedaj katoliška stranka 94 poslancev, vsa opozicija, med katero prištevajo tudi dva krščanska denlokrata in enega neodvisnega poslanca, pa le 72 mož. Od teh je 35 liberalcev in le 34 socijalistov. Katoliška' stranka sicer sedaj še ne razpolaga z dvetretjinsko večino, toda če bo stranka tako napredovala, kot v zadnjem času, ni več daleč čas, ko se tudi to zgodi. Zanimivo je izza te volitve posebno dejstvo, da so bili izvoljeni vsi dosedanji katoliški poslanci, kar je panja i'm otrok prezgodaj pijanče-^tann- ■ v resnici, da še kdaj ^0VestI° ,lz niih pošteni in koristni udje e družbe. pri hoji, ali pa nam celo škodovala na zdravju. V tem oziru jako škoduje in pokvari nesrečna moda. Da je le moderno, pa je dobra tudi največja oslarija! Ozki in trdi ovratniki, kakor jih nosijo navadno možje in mladeniči, povzročijo glavobol, store da si človek vrat prehladi, da mu kri teče iz nosa itd. Jako nevarna je pretesna obleka, ravno tako modreci in pasi, če jih preveč zadrguješ. Veliko in hudo trpijo prsi, pljuča, jetra in celo hrbtišče ter se zabrani redno in dobro prebavljanje. Pretesen podvezek nogavic brani redni krvni tok in povzroči krčno žilo. Obuvalo si oskrbi pravilno, ne pretesno ne preveliko. Noga se mora v črevlju lahno gibati, ne sme se tiščati nič. Tako boš se obvaroval neprijetnih kurjih očes. Ne daj si napraviti na črevlje visokih pet. To je le baharija ter brani krepki hod in varno stopanje. Gospodarske stvari. Stroj za košnjo trave. Ni še dolgo temu, kar so bili kmetijski stroji v obče pri nas ne le malo priljubljeni, temveč kar naravnost sovraženi. Vzroki tej prikazni so bili nenaklonjenost vsaki novotariji, neveščost pri ravnanju s strojem in tudi slabi stroji, ker so naši kmetovalci gledali le na nizko ceno, ne pa na dobro kakovost, in tako je marsikateri gospodar zaradi ene slabe izkušnje s kakim strojem, kateri je bil sam vzrok, zavrgel sploh vse kmetijske stroje in je svojo sodbo širil med sosedi. Časi so se pa spremenili; na eni strani so se gospodarji privadili delu s strojem, na drugi strani jih pa pritiska sila, da morajo poseči po strojih, ker postaja pomanjkanje delavcev vedno bolj občutno, in tako je prišlo, da dandanes naši gospodarji že v precejšnji meri rabijo stroje in da kmetijski stroji pridobivajo tudi v našem kmetijstvu vedno več tal. Stroje bo pa moralo naše kmetijstvo vedno bolj rabiti, ker le z njimi je mogoče pridelovalne stroške znižati in tako narediti kmetijstvo bolj dobičkonosno, in le s stroji bo v bodočnosti zaradi silnega pomanjkanja delavnih sil mogoče zmagovati kmetijska dela. V kmetijstvu je to posebno slabo, da ni mogoče rabiti delavcev enakomerno vse leto; zato silijo delavci v mesta in k obrti, kjer vse leto dobivajo zaslužek. Ko je pa pri kmetijstvu veliko dela, t. j. spomladi ob setvi in zlasti poleti in jeseni o košnji, takrat nam manjka na vseh straneh delavcev. Posebno občutno je to pomanjkanje ob košnji sena, zlasti če vreme nagaja; in na tisoče stotov sena se pokvari, ker ni moč trave pravočasno pokositi. Temu velikemu nedostatku bomo v bodočnosti mogli odpomoči le s porabo strojev za košnjo trave. Stroji za košnjo trave so dandanes že tako popolno sestavljeni in tako preprosto urejeni, da jih lahko vsakdo rabi, in njih cene so take, da jih zamore vsak boljši posestnik, manjši posestniki pa, kakor so n. pr. naši, jih pa lahko skupno naroče. Pogoj za rabo teh strojev je pač ta, da so travniška tla očiščena grmovja, kamenja in starih ob-rastlih krtin. No to je pa samo ob sebi potrebnno, tudi če ne kosimo s strojem. Če bomo pričeli rabiti stroje za košnjo trave, bo to vrhu vsega drugega imelo tudi to dobro posledico, da bomo travnike pridneje gleštali. Napačno je pa misliti, da je s strojem mogoče kositi le na travnikih, ki so gladki kakor m za. Ne! D* le ni kamenja in majhnih kupčekov, pa dober stroj lahko dela. Istotako je vseeno, če je travnik v bregu ali če je valovit. Ce se odločimo kupiti stroj za košnjo trave, izberimo si dober stroj, ki naj bo najboljši tako glede sestave, kakor tudi glede blaga, iz katerega je narejen. Naše tvornice za kmetijske stroje Se ne izdelujejo priporočenih strojev za košnjo in tudi nimajo tako izbornih surovin kakor Amerikanci, zato danes ameriški stroji te vrste po vsem svetu nadvladujejo. Izmed ameriških strojev so pa oni iz tvornice Mačk Cormick v Šiksgu najbolj slavni, kajti ta tvrdka, ki je v tej stroki največja na svetu, je 1. 1831. prinesla prvi tak poseben stroj na trg in je od tistihdob ne-neprestano svoje izdelke zboljševala. V nastopnih vrstah opišemo Mačk Cormickov stroj za košnjo trave, ki je najbolj priljubljen tudi v Ameriki, kjer so glede strojev zelo natančni. Ta stroj, po imenu »vertikal«, je narejen na posebno željo onih, ki imajo na travnikih še veliko kamenja, drevesne Store, ali ki hočejo kositi po travnikih, obsajenih z drevjem. No, tak stroj mora biti tudi za nas primeren. Pri njem je mogoče rezilno napravo hipoma dvigniti popolnoma navpično (vertikalno), in tako brez škode peljati mimo kakega kamena, štora ali drevesa. Ni bilo tako lahko sestaviti tak stroj, pri katerem se da z največjo lahkoto rezilo dvigniti, ne da bi se stroj ustavil in ne da bi stroj ravnotežje zgubil! Stroj za košnjo trave pri katerem se rezilo navpično dvigne, mora biti tako narejen, da kolesje samo neha delati, brez pomoči voznikove, kakor hitro se rezilo dvigne. Ce to ni tako, potem se gonilni drog zavira, ali celo zlomi, kakor hitro se rezilo v gotovo višino dvigne. Naprava, s katero se kolesje stroja »vertikal« ustavi, je silno umna in priprosta ter velikansko deluje. Vozniku ni treba na ustavljenje kolesja prav nič paziti. Ta stroj ima torej vse prednosti, katere moremo od njega zahtevati, z njim se izborno dela po nevarnih tleh, in mogoče se je ogibati vseh ovir. Razne novice in druge reči. Častna izjava. Podpisano uredništvo izjavlja, da v dopisu iz Gornje-Savinjske doline (Volitve in še kaj) v št. 13. »Našega Doma« z dne 7. novembra 1901 nikakor ni nameravalo žaliti g. Rasto Pusto-slemšeka. Ed. Jonas, odgov. urednik „Našega Doma“. Kmetsko zborovanje je bilo dne 1. junija pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Kot govornika sta nastopila g. državni poslanec dr. Miroslav Ploj in g. deželni poslanec dr. Fran J u r t e 1 a. Kot poslušalci so prišli mnogoštevilni kmetje. Pripeljal se je na zborovanje tudi iz bogoslovja nagnani urednik »Štajerca« Drevenšek. In kaj mislite, kateri kmet ga je pripeljal? Noben kmet, ampak ptujski žid Fridrich ga je pripeljal in hvala Bogu tudi odpeljal. Vendar »šprican« bogoslovec ni imel priložnosti poslušati celega zborovanja. Ker ni bil tih in miren, kakor se spodobi za ljudi njegove vrste, pokazale so mu močne in trde roke pot na zrak, kjer ga je žid prijazno sprejel in ga zopet nazaj v Ptuj odpeljal. Stavimo pa sedaj, da »Štajerc« tega zborovanja ne bode prav lepo opisal. Dr. Ploj je govoril o delovanju državnega zbora, da se je odpravila mitnina, se naredila postava za kmetijske zadruge in se sedaj tudi sprejela postava o trgovini z žitom na obroke, kar je bilo za kmeta zelo Škodljivo. Glede uravnave Pesnice so sedaj slovenski poslanci toliko dosegli, da bo država prispevala 45%, dežela 45% in posestniki ob Pesnici 10% stroSkov. Vendar se fte mora prej urediti posebna deželna postava za uravnavo. G. dr. Jurtela je grajal zaspanost mnogih kmetskih posestnikov, ki se za tako važne volitve kakor so za pridobninsko komisijo nift ne brigajo. Potem pa pridejo pritožbe in nihče jih v komisiji ne zastopa. Govoril je o vinski klauzuli, katera dovoljuje Italijanom, da po ceni uvažujejo k nam svoja vina, s katerimi se potem kvarijo in pačijo naša. Vabi zborovalce, da se bolj brigajo za pouk v gospodarstvu. Vse napreduje, zato mora tudi naš kmet napredovati. Na tem mestu je začel nek »Stajerčev« častilec ugovarjati, češ z gospodarim poukom in z gospodarskimi šolami ni nič, dovolj je, kar se sin pri očetu nauči. To so vam nazadnjaki »Štajerčevi« pristaši, čeravno se njihov list včasi hoče pobahati, da je napreden. Nadzornik kmetijskih zadrug za Spodnji Štajer g. Rožman je priporočal zadruge ter obljubil, da jih rad pride snovat, ako le želijo. V miru se je potem zaključilo zborovanje. Dišeče cvetje iz „Štajerca". «Šta-jerčeva» »naprednost*. Spodnje štajersko »napredno* glasilo »Štajerc* izvršuje svoj »vzvišeni* poklic uprav v najlepši »klasični* slovenščini. Nabrali smo nekaj naj-krasnejših mest, katere podajemo tukaj čitateljem v razvedrilo. V nekem podlistku se pripoveduje, da je šla neka »Fefika* za svojim »maltomoharjem* v »Oberštajer*, kjer je svinje »futrala*, včasih kozi k o pasla, je mogla coli dan malto delati, da si je kaj »privrtala*, da je svojemu s i n e k i, ki je bd pri neki babici na »košti*, za »kiiihek* poslala. Vse to je delala iz ljubezni do »maltomoharja*, o katerem je mislila, da je dober človek. Pa revica se je zelo motila tako mislevši. Ko je namreč v soboto prišla »colinga* jo je Jakec ž njimi popihal v krčmo. Ko je naposled prišel domov, ga je naša Fefika sprejela: Ti presneta para pijana, ki celo noč lumpaš, jaz pa »kruha* nimam in »tudi* Tončk nima štiinlov, »hobice*, no »robače*. On ji je odgovoril s tem, da je nekaj piskrov potrl in tudi njo malo »pofirmal*. O »fašniku* stase vzela. »Šta-jerčev* podlistkar pripoveduje, da so «ne-zgriintano* mastno lesico zadrgnili. Imela je 50 »pintov* »žmavca*, s katerimi so krofelne pražili, diiple mazali in pa še »štidetne* črnili. In klobas so naredili »tote forme*: »dure burst*, «salami», »birstD itd. Vse so na »kakšno vižo* v »hasek* spravili, še celo rep so »poniicali*. Po »talanju piiSelcov* so brautfirer, 2 kranceljungfravi in drugi gostje sedli v »bagerle* in hajd k zdavanji, ki se je pa za ta »fašink* razdrlo, ker Fefika nevesta ni imela »tauDeina* s seboj. S pobitim srcem pove to starešina svojim »gosti-vanjšakom*. Ker je bil pa »fašink* takrat zelo kratek, ni mogel naš Jakec dobiti »taufšeina* in je za sedaj ostal še »ledičan*. Do druzega fašinka si bo pa že vse »dokumente* preskrbel. — Ta velekraani podlistek »naprednega* »Štajerca* je spisal in podpisal Fefikinega ženina »šulkamerad*. Ne vemo, kaj da bolj občudujemo ali duševno nerazvitost ali brezmejno predrznost »Štajerčevih* »pisateljev*, ki si pod zastavo napredka upajo nuditi tako prismo-darijo svojim čitateljem. To je »Štajerčeva* modrost in »naprednost*. Le naprej, le naprej — v neumnosti! To je pristno nemčursko cvetje, katero se goji v nem-čurskib šolah. Še en šopek dišeče naprednosti: Kšeftverderber, erzacman, iz kufra, hauptplac, kasacijonski dvor, po vsih ar-žetih, oštarija, gmejski špeh, rihtarija, špegel, luftbalon, žauba, v kloštrah, Sneid-feder, sveti Johanes, šacajo, kinder in štumadlov, profit, ausverkar, fabrka, eiu-rukali, no alsten, po placu, zviker, hofrat, luft, everbšajn, v kajho, farmerster, šrift-komandant, licitiringa, trunk, iz kancelna, pogruntali, požlahtnenje, Sinfati, rečti, do-sečti, stričti, štenkat, šika se vam, brez da bi, v Maka vijah je en skriti kot, fantom in dekletom, vnela se je ljubosumnost, kdor da je višji, z dvema možoma. Kako lepo se bere, in razume sledeče: Če pa Vas fante in dekleta bizelska ta vodja še nadalje bo napeljival njegove spise prepisovati in bo čez »Štajerca* take bedarije Vam v podpis predfegal, takrat bomo naše črne bukve odprli. Še lepši je pa sledeči stavek: Je H to ni že zadosti, žalostna prikazen, da si daste v krščanski zavede-nosti od komandatov, kojih dolžnost je, Vam pravo nebeško luč, ne pa mesec v vodi kazati, itd. itd. Posebno pozornost »Štajerc* obrača v to, da spodobno sprejema klerikalce. Klerikalizmus, Fihpos, fihposovci, raožicelj, klerikalna druhal, grozna klerikalna moč najdebelejšega kalibra, klerikalni podrepniki, smrdeča Fih-posova devica itd. itd. Ako še to povemo, da se pridno poteguje in brani »zatirane* kranjske liberalce, mislimo, da ima vsak najlepšo sliko »Štajerčevega* delovanja za ljudsko izobraževanje. Uboge reve, ki morajo tako plesnivo slamo prežvekovati! Pa Se naj kdo reče, da »Štajerc* ni dober Slovenec! 1 Samomor v Mariboru. Obesila se je na oknu svojega stanovanja v Mariboru knjigovodjeva 28 let stara žena Marija Haas. Zapušča tri otroke, stare tri do šest let. Od Sv. Barbare pri Maribora. Veliko veselja in plemenitega užitka so nam napravile meseca maja dekleta Marijine družbe in dekliške zveze s predstavo »Lurške pastarice*. Ker še pri nas nikdar ni bilo kake gledališke predstave, so seveda mnagi ljudje v svoji nevednosti opravljali igro in igralke. Ko pa so igro videli in spoznali nje lepoto, se je ogovarjanje spremenilo v občudovanje. Vsak, ki se je udeležil predstave, je ni mogel prehvaliti. Naša dekleta pa so igro tudi res izborno predstavljale. Vsaka je izvrstno izvršila svojo ulogo, kakor kaka izvežbana gledališka igralka. Zlasti so se igralke odlikovale po lepem, razumljivem, čistem in gladkem izgovarjanju besed; bilo jih je kaj veselo poslušati. Petje slepe Otilije, procesija ro-maric, spreobrnitev lurške županje je poslušalce ganilo do solz Igra se je predstavljala štirikrat: pri dveh sobotnih predstavah je bilo po 100 ljudij, binkoštni ponedeljek je bilo 400 ljudij, v nedeljo 25 maja pa 300 ljudij pri predstavi. Poleg domačinov je došlo tudi veliko sosedov od vseh krajev- od Sv. Martina, Sv. Ruperta, Sv. Lenarta, Sv. Benedikta in Sv. Ane, nadalje od Sv. Vrbana, od Vurbergat Ptuja in z Hajdina. Naše bralno društvo je po vsej pravici lahko ponosno na ta krasni uspeh, posebno pa še njegova dekliška zveza, kateri želimo najkrasnejšega razvitka. In naši mladeniči? Čuje se, da tudi oni nočejo zaostati; tekom poletja se bode obhajala pri nas mladeniška slavnost, kakoršne še ni videla naša župnij«’ Že naprej želimo, da bi se izvršila kar najsi jajneje; do tistega časa pa bi se naj vsi dobromisleči mladeniči združili v mla* deniski zvezi našega bralnega društva. Sv. Marjeta ob Pesnici. Na binkoštni pondeljek je nagloma umrl tukajšnji posestnik in sodar J. Ferk. Zjutraj postalo mu je nekoliko slabo in v par urah ležal je že na mrtvaškem odru. V nedeljo dne 1. junija pa smo sprem**' k večnemu počitku starosto marjetskib žen, Jožefo Lampi. Rajna je bila v resnic* uzor prave krščanske matere, in žene. Svoje 4 otroke — od katerih sta dva tudi že v večnosti — je pošteno odgoji*8-Zvesta je bila pa tudi svojemu, že dolg0 umrlemu možu, s katerim je, kakor »t8 bila v življenju, tako sta tudi zdaj združena v enem in istem grobu. Sploh ie bila rajna nam znancem dobra tovarišica; revežem pa vebka dobrotnica. Zato je i' dal ljubi Bog včakati tako visoko staros* 88 let. Truplo njeno v grobu zdaj počiva, Duša pa zasluženo plačilo vživa! V Leskovca pri Slov. Bistrici v' črešnovski fari je utonila 22. maja v P°' toku Angela Raitmajer, hčerkica Jože*9 Raitmajer, železniškega uslužbenca n9 Pragerskem. Sv. Urban nad Ptnjem. Ni še veliko časa minulo od tistih dob, ko se i" ptujski »kljukec* norčeval iz nas Urba**' čanov. Poročal je namreč svojim pristaše*11’ da ne moremo stesati barke proti ne*0' čurskemu potopu. Ali kako se je golju*9! sloviti njegov dopisnik, se bodete gosp°d urednik in Vi cenjeni bralci »Naše#* Doma« prepričali iz sledečih vrstic. 27. malega travna L 1. smo dotesab l: postavili mogočno »barko«, v katero 1 vstopilo že isti dan 126 udov, kateri 9 vsi vneti za blagor našega krščansko 9*0' venskega ljudstva. V teku jednega meseC se je njih število pomnožilo kljub vrstnemu nasprotovanju tako, da šteje društvo 145 udov. Da živimo, P. kazali smo že s tem, da smo v VreCM šnjem številu se udeležili podučnih veseDfj pri Sv. Rupertu v Slov. goricah i*1 L Sv. Barbari niže Maribora, ter se nav° j Sili za čvrsto delovanje za naš 0%, blagor. To navdušenje se je že pok%j0 v tem, da smo si iz društvene knjižic6.-^ izposodili v tem kratkem času 160 K1* , Da je naše »Gospodarsko bralno dr?sin0-že dosedaj moglo toliko napredovat*, g0 ramo se javno zahvaliti vsem, k81® . se žrtvovali za oa8- Tako so na® • ... župnik blage volje podarili veliko 1 zabavne in gospodarsko-podučna . vsemu ^ in povrh še brezplačno prepu8tl11 S0D aij društvene namene. Istotako so darov knjige posestniki: Matija Rojs. Janez Martin Irgl, Franc Potočnik in Vek Hameršak. Tudi slavna »Slovenska nam je blagovolila poslati obilo Pra^ P.a rabnih kniia. Ali da je naša kni>žn% knjig. Ali da f b0 mogla narasti na število 303, m da ® v kratkem še precej pomnožila, so pripomogli navdušeni slovenski hubi in naSi domačini, kakor so: Veleuč. dr. Matija Murko, vseučiliSčni profesor v Gradcu 10 K, č. g. Anton Šalamun, testni kaplan v Radgoni 10 K, č. gosp. £fanc Simonič, stolni vikar v Mariboru rO K, fi. gosp. Vinko Poljanec, kaplan v ^Kocijanu na Koroškem 6 K, gosp. Josip Geh, nadučitelj pri Sv. Jerneju 4 K. Ali ne samo naSi slavni domačini so se ®Pomnili naSega društva, temveč tudi urugi gospodje so poslali svoje prispevke, “ad drugimi je vrli naS državni poslanec In dvorni svetnik g. dr. Miroslav Ploj P°slal 20 K, naS za vse dobro vneti de-*elni poslanec g. dr. Jurtčla 5 K, narodni J^govec v Ptuju g. Alojz Lončarec 5 K. bi se naSe ljudstvo v resnici probudilo, sta poslala tudi dva čast. gospoda, ki sta ^kdaj tukaj blagonosno delovala, blage ^0lje izdatno podporo in sicer: č. g. Franc ^uiazek, župnik pri Sv. Benediktu v Slov. ^,0r- 5 K, č. g. Ivan Jodl, župnik pri *,0rnji sv. Kungoti 4 K. Bog plati č. g. darovalcem njihovo požrtvovalnost, ter nam daj mnogo njihovih posnemovalcev. Kmalu, uPam, Vam bodem, g. urednik, mogel *°Pet poročati več zanimivosti o napredah našega društva. n Od Sv. Petra v Gornji Radgoni. u.rage tovarišice! Širom slovenske domo-^ne se vrla in značajna dekleta vnemajo Za skupno delovanje v blagor milega slo-^Uskega naroda. Kličem vam vsem skupaj ddi jaz, ljuba dekleta, zlasti vam, ki ste j!r' bralnem društvu: Ne omahujmo nik-ar v svojem narodnem mišljenju, ampak ?.e,18tra8eno delujmo po svojih močeh za a*agor drage nam slovenske domovine. Naj ,aa k temu vnema ljubezen do Boga, Iju-e*en do naroda in miloglasnega materija jezika slovenskega. NaSe geslo naj jno bo in ostane: Bog in narod! Torej v PavduSeno naprej, Pokažimo svetu, da v Pasi petrovski fari živijo zavedni Slojni in Slovenke, ki hočejo vse svoje Iji zastaviti v blagor milega naroda (jenskega. Posnemajmo značajna dekleta Jjih far, katerih geslo naj bo tudi naSe j 8'0: «Z Bogom in Marijo za slovensko divino!» — VaSa tovarišica. Gadrama. NajkrasnejSi in najtop-dan smo imeli dne 29. majnika na ji' 'k °vo. Poprej je bil večji del dež in mraz. v.. dan sta prišla iz Lokanje k sveti masi joda MeklenburSki in knez Hugo M j^ifrec, ker sta bila na lokanjskih j'nah na lovu divjih petelinov. —Dne ‘ • - *• * ’ živino- ^i'. Rajnika je v Soli poučeval o živino' j jinozdravnik g. Jelovšek. Poslušalcev i|o nekaj nad sto. H jobrua. Dan 25. majnika je bil za tj ^aro dan vstajenja. »Zveza mlade-deklet« stopila je prvokrat pred juseno občinstvo. V slogi in skupnem CVaniu za naš mili narod in nja ne-lej. blaginje: za vero in za mili ma-bj tezik hočete ti zvezi delovati. »Viri-bo(jc> 'Gs«, z združenimi močmi! dosegli Qhfan.tlaŠi mladeniči in dekleta to, da si ^al/ na^a *ara značaj slovenski. Obču-tovor«,8rno izvrstne, navdušene, vznesene v N ,a dve lepi igri: »Vedeževalka« in \l ^a*- Slava in čast izbornim igral-HiniU6aral 1188 je mili glas naših vrlih ^ašlii 12 >Zv®ze« pod vodstvom ne-v°dltft Tf Požrtvovalne gospodične pevo-s ^5. dai’ bi> kakor se je nebo ^ainikom zjasnilo, tudi obnebje * 0am a^°dnega živlienja se zjasnilo in »Zvezi« že v kratkem spet pri- pravljate tako podučno in prijazno veselico kot tokrat. Kličem Vam krepki »Naprej!« Dobrnčan. Nesreča na železnici. Na Zidanem mostu se je ponesrečil železniški uslužbenec Ivan Pavlič. Na nogi težko ranjenega so prepeljali v deželno bolnico. Slovenski zmagi. Pri občinskih volitvah v Kozjem in Pilštanju je zmagala slovenska stranka na vsej črti nad nem-Skutarsko. Iz Artič pri Brežicah. V krog či-tateljev »Našega Doma« smo že tudi mi Artičani čvrsto stopili. Odkar so se začele po naSi župniji prebirati dobre knjige in v katoliškem duhu pisani časniki, se je začelo naSe kmetsko ljudstvo veliko bolj likati in izobraževati. Ker pa naSa fara ni Bog ve kako velika, zato tudi nima mnogo naročnikov; pa vendar jih je precej naročenih na »Naš Dom«, nekateri pa ga dobivajo kot prilogo »Slov. Gospodarja«, drugi si ga pa pri sosedih posodijo. Pa žalibog, kakor vsaka dobra reč, tako imaS tudi ti, vrli »NaS Dom«, svoje sovražnike. Takozvani ptujski »Šta-jerc« se kakor povsod, tudi v naSo faro vsiljuje, pa prepričani smo, da ne bo dolgo več trosil svojega strupa med nami Artičani, ker bode zmagal vrli »NaS Dom«. — Mohorjeva družba je pri nas zelo razširjena, šteje nekaj čez sto udov. — Novo štirirazredno Solo bodemo zidali. — Meseca avgusta lanskega leta smo imeli prvi sv. misijon. In naS č. g. župnik so nam dali prav lepo očediti našo farno cerkev; preskrbeli so lep tlak in dali pozlatiti veliki oltar in podobo naSega farnega patrona. Veliko truda in skrbi jih je stalo to krasno delo. Daj jim Bog zdravje in dolgo življenje! Zaklad. V Rotenbergu pri Sv. Ani tik ogerske meje so naSli v gozdu pod kupom kamenja vrč, ki je bil poln srebrnega denarja. Našteli so okrog 400 srebernjakov iz 15. do srede 17. stoletja. Umor v vojašnici. V artilerijski vojašnici v Gorici je inspiciral podčastnik Franc Lainacher. Ko je došel na mesto, kjer je stal na straži artilerist J. S a d e 1-čič iz Celja, ni “dobil na vprašanje za dnevno geslo nobenega odgovora. Vprašal je še enkrat. Zopet ni dobil nobenega od govora, na kar se je obrnil, da gre po patruljo. V istem hipu je počil strel. Lainacher se je zgrudil zadet in je umrl v bolnici. Sadelčič, ki je bil takoj aretiran, je izjavil, da je puSko imel k strelu pripravljeno, a da se je po nesreči izprožila. * * * Šmihel nad Pliberkom. Ker je »Nas Dom« v 11. Številki v dopisu iz Šmihela izrazil željo, da bi se iz našega kraja več kaj slišalo, zato pa sprejmite te vrstice: V marsikaterem oziru naš kraj napreduje, v marsikaterem oziru pa nazaduje. Tako je napredek, da si je veleposestnik Najbrž, katerega posestvo stoji čisto pod Peco, omislil krasno acetilinsko razsvetljavo ravno tako pa tudi naš dovski krojač. Napredek je tudi, da je naS vrli rodoljub Jože Kraut postavil umetni mlin; napredek je, da nosi naš poštni voz dvojezični napis. Vse to in drugo je dokaz napredovanja. A žal, da moram navesti tudi dokaze nazadovanja in nezavednosti. Ustanovila se je mlekarska zadruga, ki pa ne more začeti z delovanjem, ker se kmetje za njo prav nič ne zanimajo in bode posojilnica, ki je postavila celo poslopje za mlekarno, prisiljena oddati prostore za prav nepotrebno gostilno ali prodajalnico. Imamo gostilno z nepotrebnim nemškim napisom in nihče niti rodoljubi se je ne izogibajo. Trgovec, ki živi od slovenskega denarja, je začel prodajati dopisnice z nemškimi barvami in napisom: »Heil und Sieg« in slovenski fantje in dekleta jih kupujejo ter razpošiljajo. Al niso to znamenja nazadovanja in nezavednosti? Prihodnjič, če bo treba Se več. — Dva nova zvonova bomo dobili za dično cerkvico sv. Katarine. Z veliko vnemo sta nabirala cerkvena ključarja prispevke, da bi mesto starega poknjenega zvona dobili dva nova, in sta tudi nabrala pri radodarnih župljanih precejšnjo vsoto, ki pa še vendar ne bo zadostovala, da bi se zvonovi plačali popolnoma. Treba bo tedaj Se zopet prositi. Le žal, da se je ponesrečil cerkveni kjučar Šotor v Čer-govičah, ki je bil glava celemu delovanju; povozil ga je voz tako nesrečno, da mu je zlomil nogo. Dal Bog, da bi kmalu ozdravel. Dobrlovas. Dan, ki nam dolgo ne bo izginil iz spomina, smo obhajali binkoštni pondeljek v Kokju pri Mežnarju. Podružnica sv. Cirila in Metoda je priredila tam shod in veselico. Akoravno vreme ni bilo najprijetnejše je bila udeležba vendar ogromna. Zbralo se je 700 do 800 zborovalcev. V lepih in prav umestnih govorih so nam povedali prvi g. Dragasnik, potem g. Trunk in g. Poljanec marsikaj koristnega, tako da so jim pritrjevali tudi ljudje, ki niso ravno našega mišljenja in duha. K veselici so veliko pripomogli g. tamburaši iz Celovca z godbo, ki je vsem ugajala. Kar strme pa smo poslušali jasne in krasne glasove šmihelskega pevskega društva »Gorotana«. Kako lepa in v srce segajoča je pač slovenska pesem! V dveh igrah so nam pokazali tudi fantje iz Škocjana in dve dekleti iz Kamena, kaj se s vstrajnostjo lahko doseže; le korajžno naprej! Kakor tamburaši, tako tudi pevci in igralci lahko kličejo: Mi gremo naprej, mi mladi! Med različnimi točkami nas je pa prav izvrstno zabaval nepozabljivi nam »rebrSki Ožbej«, kateremu Sale in dobre volje nikdar ne zmanjka. Le težko smo se ločili in prekrasni dan nam pa ne izgine iz spomina. Taki shodi in veselice so res krasne, nadepolne cvetlice na pustem narodnem polju tužnega Gorotana, kjer nas skuša kruto tuje nasilstvo za zmiraj potopiti. — Umrla je dobra in blaga gospa Hartličeva v 76 letu svoje starosti. Lepi pogreb je pokazal, kako priljubljena je bila pri vseh. — Hranilnica v Sinčevasi namerava si tukaj postaviti svoj dom. Temeljni kamen se bo kmalu blagoslovil. Ze pridno kopljejo kleti in med drugim so skopali tudi ostanke štirih človeških trupel. Kako da so semkaj prišla, se ne ve; da bi bilo tukaj kedaj pokopališče, se ne najde nikjer nič zapisanega. NaSli so tudi mramornato ploščo, iz katere se pa ne more ničesar sklepati. Istina je, da so kruti Turki pred 400 leti Dobrlovas požgali, morda so ostanki od tedaj. Obrnjeni so bili vsi proti vzhodu. Kosti so že čisto mehke, tako da jih človek lahko z roko zlomi. Nenavadna poroka. Nedavno sta se v Ridu na Koroškem poročila zakonska, ki štejeta skup samo — 132 let, namreč «on» 72, «ona» pa 60 let. Stara ljubezen! Iz Globasnice na Koroškem. (Par žalostnih novic). Pri Prosenu v Mali-vasi je spravil otrok prste v stroj za rezanje in se jako poškodoval. StariSi, pazite na otroke! — Naglo je umrl v Podjuni Vincenc Jeri, hlapec pri Trnovniku; na praznik presv. ReSnjega Telesa je Se bil pri božji službi v Dobrlivasi in zvečer so ga že dobili mrtvega na postelji. Na predvečer tega praznika so ga še »pili« v sosedni vasi ter se vrnili zjutraj domov; kdo bi mislil, da bo zvečer že jeden teh ponočnjakov ležal na mrtvaškem odru! Nagle in neprevidene smrti — resi nas o liog! — Dne 30. majnika si je zlomil pri vožnji p. d. Šotor iz Crgovič pri Šmihelu /nogo. — Velikovec na Koroškem. Nevarno so zboleli vč. g. Lovro Serajnik, ki dopolnijo 6. avgusta 94 let in so že 67 let duhovnik. — Kmetje naSe okolice pričakujejo letos slabo letino. Krivo je temu obilo majnikovo deževje in mrzlo vreme. Posebno slaba se godi našim Gorjancem glede živine, ker je ne morejo zagnati na planine polne snega, doma pa jim je pošla že skoraj vsa krma. Sinčaves na Koroškem. C. kr. poštar v Kazazah je postal tamošnji župnik č. g. Jurij Trunk. KazaSki poljanci pridejo sedaj bolj »med svet« in Borovci se bodo čudili, ko vidijo v kratkem vsaki dan mahati poštnega pota z veliko torbo proti Sinči-vesi. Tudi v Škocijanu upajo v kratkem dobiti vsakdanjo postno zvezo. — Posestniku Oražu na Jezernici, fare Škocijan, je lansko leto vlak zažgal gozd; zgorelo ga je okoli enega orala. Kmet je zahteval odškodnino; ponujali so mu najprej 35, potem 60 goldinarjev, rekoč, da s tem lahko poplača nekaj davkov. Ce pa tega noče ne dobi ničesar. »Bomo videli«, je rekel kmet, ki s tem ni bil zadovoljen, in je Sel železnico tožit. Ko so sedaj pri železnici spoznali, da jim gre za žep in kožo, so skušali pridobiti Oraža za podpis; pa ni šlo. Vsa stvar je prišla pred sodnijo in pravda se je konečno izvršila Oražu v korist in železnica mu je sedaj morala plačati za les in steljo 125 gld., sodnijskih stroškov pa 107 gld. Železnici so torej pri sodniji precej zasolili, nas pa veseli, da je zmagala pravična poštena stvar. Celovec. Srčen pozdrav »Našemu Domu«! Tudi v Celovcu te prav marljivo čitamo, ker nas jako zanimajo razmere naših bratov na Štajerskem, in v njem najdemo tudi dosti poročil iz naše tužne, a nam vendar drage Koroške, naj si bodo že vesela ali žalostna. Tolaži nas v naših žalostih razmerah tudi zanaprej! Z veseljem te pozdravljamo vselej, ko priromaš v glavno mesto Koroške. Vsikdar nam bodeS dobro došel. Na zdar! Celovec. Kakor vsako leto, tako so nam tudi letos slovenski bogoslovci priredili prelepo slavnost, h kateri se je zbralo tudi lepo število kmečkega ljudstva. Govornika čč. gg. Rotter in Smodej sta pokazala veliko svojo zmožnost in duhovitost in tamburaši so pod vodstvom g. Vidoviča prav dovršeno igrali. Prelepo je popeval mogočni moški zbor. Gotovo imajo gospodje bogoslovci najboljši slovenski moški zbor na Koroškem, ki bi s svojim petjem delal čast v vsakem mestu. Dal dobri Bog obilnega blagoslova našim bogoslovcem, ki se pripravljajo marljivo za težko poznejše delovanje na slovenskem Koroškem. Žalostna smrt deteta in samomor. Na Dunaju se je pripetil nastopni vele-žalostni slučaj. Neki uradnik je imel dva otročiča: enega treh let, enega devetih mesecev. V tej rodbini je služila 17-letna Katarina Čeh. Ista je bila baje zelo naklonjena otročičema. Pred kratkim so šli stariSi popoludne od doma in so varstvo otročičev poverili služkinji. Proti 7. uri se je uradnik povrnil domov in se je takoj približal k postelji malega otročiča. A ko se ga je dotaknil, je zapazil v svojo grozo,. da je dete mrzlo — mrtvo. Tisti hip pa je začul tudi, da je nekaj težkega padlo na tlak pred hišo. Bila je dekla, ki se je iz obupa vrgla skozi okno podstrešja. Na rešilni postaji so pogodili, da so lasje služkinje omočeni s petrolejem. Bržkone jej je bil prej namen politi se s to tekočino in se zažgati. No, pozneje se je odločila za skok na cesto. Krivda služkinje pa je bila v tem, da je otroka pogrnila s Štirikrat pregrnjenim pogrinjalom in je glava deteta prišla bržkone pod pregrinjalo, zbok česar se je isto — zadušilo. Služkinjo so prenesli v bolnišnico, kjer je kmalu umrla. Ta slučaj smo naveli v svarilo naSim ljudem, izlasti materam, katerim je poverjena skrb za take male otročiče. Varčni občinski svet imajo v Wo-hinghu na Angleškem. Ta občinski svet je sklenil iz varčnostnih ozirov odpraviti po mestnih ulicah vsako razsvetljavo zvečer in ponoči. Kdor hoče ponoči hoditi po mestu, mora imeti svojo luč. Napad na vlak. Neznani zločinci so hoteli na Rakeku na Notranjskem brzo-vlak, ki vozi po bliskovo zvečer proti Ljubljani, spraviti čez velik nasip. Cel vlak bi bil zdrobljen v dolini in težko bi ostalo kaj živega. Zločinci so namreč nastavili težke prage (Svelarje) na tir, a železniška čuvaja sta jih ob pravem času odstranila. Z glavo pod pazduho je prišel na policijsko stražo v Parizu neki mož Marcel Nonneville, toda glava pod pazduho je bila iz lepenke, grlo pa je bilo rudeče barvano. Na svojem grlu je imel enako barvo. Komisarju pa je pripovedoval, da ga je povozil voz ter mu odbil glavo. Komisar pa je hotel blaznika pomiriti ter mu je prijateljsko svetoval, naj gre k zdravniku ter si pusti odbito glavo nastaviti na svoje truplo. »Pač bi bil norec«, je dejal mož z glavo pod pazduho, »to bom raje hodil brez glave, vsaj me ne bo kdaj bolela, zobje pa tudi ne«. Moža so slednjič vtaknili v blaznico. Vrnil mu je. Deček je šel po cesti ter držal veliko klobaso v roki. Kar zagleda na drugi stvani malega psa, ki je mirno sedel ter se tam igral. Deček zažvižga ter kliče psa ponujajoč mu klobaso. Pes veselo priteče čez cesto in maja z repom, ali ko pride do njega se nasmeje deček in neusmiljeno udari s palico psa po glavi, da je kar zacvilil. To videč neki mož, vzame iz žepa nekaj denarja ter ga ponudi dečku. Deček veselo stegne roko, da bi vzel denar ali ob tej priliki zavihti palico in udari z vso silo po dečkovi roki. Ves razjarjen zakriči deček: »Zakaj me biješ! ali sem vas prosil za denar?« Mož vpraša dečka: »Ali je tebe pes prosil za klobaso?« Materin otrok. Kako krivo ravnajo starši, ki svoj6 otroke v zaslepljeni ljubezni preveč ljubijo in jih ne kaznujejo, če zaslužijo kazen, kaže nam naslednja prigodba: Duhovnika pokličejo k zločincu, katerega so na smrt obsodili. Spokorno i6 hudodelnik opravil sveto spoved; poznalo se mu je na bledem licu, da se odkritosrčno kesa svoje hudobije. Duhovniku «e smili mladi mož, ki bo moral na tako sramoten način končati svoje življenj6' Rad bi zvedel, kako je tako daleč zabredel. Začne ga tolažiti, ter mu govoriti o božji neskončni usmiljenosti, duhovnikove besede so ga ganile do solz in olajšal 81 je svoje srce s tem, da je povedal duhovniku celo svoje življenje. Globoko vzdahne ter reče: «Ah, da sem tako globoko padel, tem6 je kriva vzgoja.* • Vzgoja?* vpraša začudeno duhovnik' «Da», odgovori zločinec, «mati me i® tako vzgojila.* Ko ga duhovnik le ne more razumet', nadaljuje on: «Ne govorim v blaznosti, prečasto'i temveč popolnoma pri pameti, in kar vafl1 bom povedal, je čista resnica. Od narav« sem bil, kakor skoro vsi otroci, svojeglavcu Pa moja mati me ni nikdar posvarila, t6r mi vse dovolila. Komaj sem znal hodit'; že sem hotel zapovedovati. Ce me je ma*1 nosila na rokah, kričal sem, da hočefl1 hoditi, a komaj me je postavila na nog6' vpil sem zopet, naj me nosi; imel sem 'f vsaki minuti sto želj, a zaslepljeni matef! so vse želje bile zapovedi. Prositi me f1 učila, a zahvale ni zahtevala od meHe Spominjam se še, kako sem nekdaj vp1" naj mi da jesti, a kc* mi je dala sladkil1 jabolk in hrušek, vrgel sem jih na tla.» «Pa vas mati za tako trmo ni kazfl0' vala?* vpraša spovednik. • Ravno nasprotno*, odgovori zločin6?’ «to dete je gotovo bolano, je rekla, p6' poslala po zdravnika, a za mojo bolez® v lekarni niso imeli zdravil.* • Ali vas ni tudi oče odgojeval?* vpra zopet duhovnik. . «Moj oče je bil uradnik in redkok66^ doma. Bil sem okoli šest let star, ko je oče vpričo mene pritoževal nad trmoglavostjo, a mati ga je osorno nila, da naj se rajši briga za svoje v pisarni, odgoje otrok pa ne razuflL Otroci se morajo z dobroto in Ijube^jj odgojevati, da bodo dobri, a jaz kot ne bom mlatila po svojem edinem de^ia kakor mlatič po snopju. Tako je go"6 mati.* Te besede je hudodelnik drhtajočim glasom in solze so ketale v očeh. Nato nadaljuje: .j, «V sledečih letih moji stariši n'80 ^ veli srečno med seboj; vzrok temu s bil jaz. Oče je hotel mojo trmo pr«gn .0 Ce je mogoče divjega vola udomačiti, j rekel, bom tudi jaz tega otroka upoKo Pa mati je vse njegove dobre namer _ _ govor'1* se i»u 16 prečila. Ako me je oče kaznoval zovko, takoj je ljubeznjiva mama pot svojega ljubčeka z raznimi darili, a zabila se je celo tako daleč, da je ® ^ •znrnHi tarro narvvfllfl. tCF Btneri j- zaradi tega psovala ter ga s.UJD‘jrfl d» okrutneža. In posledica tega j« ’ Dj bil še bolj svojeglavem Nisem i« 'c sem VeČ bal očetove šibe, saj sera vedel, da je °če krvolok in da me mati brani. Oče je začel zato bolehati in nenadoma u®re v najboljših letih. Ko sem klečal Pfi odru, na katerem je počivalo mrtvo ,ruplo mojega očeta, streslo me je nekaj 'n sklenil sem sam pri sebi postati popol-j^hla drUg človek. A ti trdni sklepi so 'b kakor perje v vetru; ko so zanesli oceta na pokopališče in ga zagrnili v ozki ^r°b, trajala je še nekaj časa moja žalost 'h dobri sklepi, pa kmalu sem na vse to M*abil. Mati mi je zopet vse po volji storila, ^ očetove ostre roke nisem več občutil, se mi ni bilo bati, da bi jo še sploh j edaj občutil in postal sem bolj trdoglaven 11 samosvoj, ko kedaj poprej. tlil sem v Šestnajstem letu. Do tedaj ^ obiskoval šolo, pa tudi učitelji niso shajati z menoj. Seveda je bila mati a moji strani, ter zmerjala na učitelje, ež! da me sovražijo. Nato sem se Sel učit k nekemu sob-enih slikarju. s- Mati si je predstavljala, kako bo njen slnek kot slikar dolge lase nosil, sprehajal /j bo po mestu v dragi, imenitni obleki se Šopiril kakor pav. A pri prvem fijstru nisem dolgo zdržal; ker me je ekdaj posvaril zaradi moje nemarnosti, v. ie bilo takoj preveč, bil sem pač raz-/len sin svoje matere. Vrgel sem mu ^Pič v obraz, a lonec z barvami pod 3ie, ter sem bežal k materi, katera je (jjjstra zmerjala, kakor prej učitelje, čeS, ^ je mojster zato, da učence poučuje, a A da jih zmerja. Nato je mati poiskala (L^ega mojstra, za drugim tretjega in M^ega, a pri nobenem nisem mogel ob- p.. Umiraj globlje sem padal. Nisem hotel p adati, da je sploh kaj višjega nad menoj, spoštoval postav. Kar se mi je šibilo, to sem storil. Cele noči sem pre-itl v s*abi tovarSiji. Pijančevanje, kartanje ^Ponočevanje mi je bilo edino veselje, ^dji sledovi postenja so zginili iz moje postal sem zanikern lenuh in po-l!>č. Delo mi je smrdelo, zaslužil sem Lta način malo, a potreboval mnogo; ^.fjove je poravnavala mati, tako dolgo L)6 pošiljala denar, dokler ji nisem zadnji ujcer izvabil. Bila je sama sirota. A ko Ho111 dobil denarja več od matere, po- H'i8ena *er sem s* na na^n Pr*-i J’ denar, katerega sem moral imeti za ahje in pijančevanje, kcga večera sem zapravil pri kar-ves denar, a za drugi dan sem hotel yl denar naj velja kar hoče. Pogovorila J® z nekim lopovom, ki ni bil nič 1 od mene, in ko so vsi pivci odiSli, ^ sva krčmarico ter vzela ves denar j»® dragocenosti. str^ihaj pa sva ta strasni zločin storila, [*>6 g hie je po celem životu, kakor bi %io ^lo vodo polil, srce mi je glasno k|.^°di», klical je tovariš in me vlekel i dat> i Sum*- Nekaj časa mu sledim, S 'epo krat obstanem, zdelo se mi je, da 2vezdami in mescem razsvetljeno ' je j86 krvavo» a zemlja pod nogami 8ala, kakor živi ogenj, tako da sem ‘On1 6util “uke pekla.» ^ s ti °8'.sem li res morilec!* zakričim; J* n^101 d.enar> a ja2 grem se prosto-d4 ^Pte 2om?anit, 80dniii- t)h, zakaj se ne «A bi me požrla!* endar sem Sel in se izročil pra- vici. Prve dni, ki sem jih prebil v temni celici, bil sem kakor nor; sam sebe sem preklinjal, ruval sem si lase v obupnosti, a najbolj sem preklinjal tisto, ki bi me bila morala vzgojiti za dobrega človeka, svojo mater. Polagoma sem se umiril. Namesto obupnosti polastila se me je žalost in kes nad grešnim življenjem. O da bi mi le Bog odpustil, da bi odpustil tudi moji materi, kar je na meni zagrešila. Vas, prečastiti gospod spovednik, pa prosim, pripovedujte moj strasni konec vsem materam, da se ne bodo one in njih otroci prepozno kesali, kakor se zdaj jaz.» Nesrečnež se je tresel po celem životu, a lice mu je bilo bledo, kakor smrt. Duhovniku je bilo žal za to mlado življenje, tolažil ga je, ter mu obljubil, da hoče zanj moliti. Presvitli cesar ni pomilostil hudodel-nika. Izdahnil je na vislicah svojo dušo. Starši! Naj vam bo ta žalosten dogodek v svarilen vzgled. Birmskim botrom kot jako lepo, vredno in pa ob enem pametno darilo za birmance »Sveto opravilo" ki so ga nekdaj spisali slavni SlomSek, in ki je lani izšlo v novi izdaji. Prodajalci po bukvarnah imajo mnogo lično vezanih molitvenikov, in nekateri so tudi dobri. A navadno kupovalci gledajo bolj na zunanjo obliko knjige, kot na notranjo vrednost, katere pa ni mogoče preceniti v eni polovici ure, ko se izbira preglejuje in kupuje molitvenik. V mnogih na zunaj lepih molitvenikih so pa molitvice brez smisla skupaj zmetane po vsebini in jeziku kaj slabo prirejene, da ni vseh priporočati. Z mirno vestjo si zategadel upamo — kakor že enkrat — lepo ponuditi novo »Sveto opravilo«. Prirejeno je tako, da si sega s sedanjim katekizmom roka v roko, ter obsega kolikor mogoče vse molitve in sv. maše, pobožnosti, litanije in bratovščine, ki se rabijo med letom in ki jih gg. ka-tehetje priporočajo otrokom; ob enem je pa knjižica prirejena tako, da jo lahko rabijo tudi Soli odrasli ljudje. Da se je kat. tisk. društvo s to skrbno in okusno, ter jako vredno prirejeno knjižico ustreglo, kaže to, da so jo slovenski listi lepo pozdravili in da se jo vedno v jako mnogo izvodih naroča iz vseh slovenskih dežel. — Cena jej je 35 kr. v finem papirju in fini vezavi 70 kr., v Se boljšem papirju po 80 kr. v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Po pošti 5 kr. več. Naj se terja tudi v drugih prodajalnicah po isti ceni. Priporočite jo tudi drugim! Najboljše imajcenejše ure se dobe pri T. Fehrenbach, urarju in optikarju v Mariboru, gosposka ulica št. 26 in dravska ulica št. 2. Niklaste ure od 2 gld. 50 kr. naprej, srebrne ure » 4 » — » » ure budilnice » 1 » 50 » » stenske ure » 2 » — » » očala » — » 30 » » Daljnogledi, zlatnina in srebrnina po tovarniški ceni. ii 5—4 Jožef Ullaga, trgovina z manufakturnim blagom v Mariboru, Teg-etthofT-ova ulica priporoča svojo veliko in raznovrstno' zalogo manufakturnega blaga, platna in sukna, posebno lepo izbirko sukna za možke in ženske obleke po naj,-nižji ceni, ter odeje in perilo lastnega 13 26—4 izdelka. t- Z "Z Zavarovanje pogrebnih stroškov. Nravna dolžnost sili vsakogar, da olajša v slučaju svojega umretja svojim zaostalim gmotne^ skrbi za dostojen pogreb. To je nsjložje po zavarovanju pogrebnih stroškov za 60, 100, 150, 200, 260,. 300, 360, 400, 450 in 600 K z meseč, doneski po 20 h in više. Sprejemajo se le zdravi v starosti od) 15. do 60. leta. — Zavarovanje pogrebnih stroškov na Dunaju je v teku desetletij do 1. 1900 izplačala čez 90.000 umretnih slučajev in ima okol 1,100.000' K premoženja. — P. n. visokocenjeno občinstvo je najuljudniše prošeno, da hiše obiskujočim poverjenikom celč zaupa. Mesečni doneski in novi udje nabirajo se pa vselej tudi pri podpisanem glavnem zastopu. Z odličnim spoštovanjem se priporoča glavni zastop J. E. Weixl v Mariboru, Zofijni trg štev. 3- .. . . 9 20—6 D4C* Zanesljivi in zaupanja vredni poverjeniki, ki so slovenščine in nemščine tudi pismeno dovolj zmožni, se sprejemajo pod zel6 ugodnimi razmerami. Pri vprašanjih se prosi za odgovor — znamko. :^t^Z_t_Z_Z_Z z z z^z z z z z KftXK*ttXKK1 KUVERTE s firmo priporoča tiskarna sy. Cirila v Maribora. XXX! Bolete za stojino na živinskih sejmih 8 tekočimi številkami nareja na ■ zahtevanje točno in po ceni Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, koroške ulice 5 priporoča na8]ednje knjige: Marija žalostna mati. Molitvenik za počeSčenje matere božje sedem žalosti z dodatkom za očitno in domačo službo božjo. Šesti predelan in pomnožen natis z krasno sliko Marija žalostna mati. Za postni čas najbolj primeren molitvenik; z večjim tiskom. Spisal Franc Ser. Bezjak, knezoškofijski duhovni svetovalec in župnik. Cena: v platno vezano z barvano obrezo 1 K 20, v usnji vezano z zlato obrezo 2 K 40; s pošto 10 vinarjev več. Ključek, nebeški. Molitvenik za bogo-Ijubno mladino s krasno sliko Jezus prijatelj otrok. Sestavil Ivan Skuhala. Cena: ukusno vezan v platno 60 v, s pošto 70 v. Duhovni vrtec ali molitvenik za katoliško mladež s podukom za sveto birmo. Najbolj primerno darilo za birmance. Z lepo sliko Jezus nebeški vrtnar. Peti natis. Cena: vezan v usnji z barvano obrezo 1 K 50, z zlato obrezo 1 K 70, s kopčijo 1 K 90; po pošti 10 vinarjev več. Sveto opravilo. Molitvenik za mladino in tudi za odrasle. Spisal Jožef Cede, kapelan. Cena: v platno vezano 70 v, v usnjo vezano z zlato obrezo 1 K 60 v; po pošti 10 v več. Venec pobožnih molitev in svetih pesmi za očitho in doihačo službo božjo bogoljubnih kristijanov. Spisal duhovnik lavantinska škofije. Sedmi pomnoženi natis. Knjiga ima lepo sliko Marije brez madeža spočete, potem mašne molitve, venec pobožnih molitev in 290 svetih pesmi. Jako priljubljen molitvenik. Cena: vezan v usnji z barvano obrezo 2 K 80, z zlato obrezo 3 K 20, vezan v šagrin-usnje z zlato obrezo 3 K 40; s pošto 20 vinarjev več.1 Katekizem O zakonu. Navod za katoliške zaročence in zakonske. Po P. Jožefu Koller, O. Ss. R., poslovenil duhovnik lavantinske škofije. Cena: 1 komad 30 vin., s pošto 35 vinarjev. Bukve božje v naravi. Spisal dr. Alban Stolz, podomačil P. Hrisogon Majar, O. S. F. Cena knjižiče 30 v, s pošto 10 v več. V Marijinem Celju. Zgodovinske in potopisne črtice. Spisal in izdal s pridigami, katere je imel v Marijinem Celju, dr. Anton Medved, c. kr. profesor v Mariboru. Knjiga obsega 173 strani v 8°. Cena je 60 vin., po pošti tfO vinarjev. Jeruzalemsko romanje. Spisal profesor J. Zidanšek. Knjiga zanimivo opisuje potovanje v Jeruzalem, sveto deželo in šege sedanjih prebivalcev. Krasita jo dve sliki. Obsega 207 stranij v 8°. Cena knjige: broširana 70 v, kartosiirana 90 v, v platno vezana 1 K 20 v; s pošto 10 vin. več. Slovenske knjižice: Pod lipo I. zvezek. Črtice iz slovenske zgodovine. Stari Slovani. Za priprosto ljudstvo spisal Dobrogoj Velčki. Cena: 30 vin., s pošto 5 vin. več. Socijalni demokrati novi kmečki prijatelji. Kmečko vprašanje zlasti z ozirom na knjižnico „Slovenskim kmetom v poduk in prevdarek“. Cena za 1 komad 6 vin., s pošto 11 vin., 50 komadov 2 K 50 vin., s pošto 2 K 80 vinarjev. Kmetijska zadruga. Knjižica, ki uči, kaj kmetijske zadruge pomenijo, kako se snujejo in kako se uspešno vodijo. Spisal Ivan Kač. Komad 40 v, s pošto 45 v. Gospodarske izkušnje sadjerejske, zlasti vinogradniške. Spisal Simon Gaberc, župnik Framski. Ponatis iz „Slovenskega Gospodarja". S šestimi podobami. Cena knjige 40 v, po pošti 45 vinarjev. Zbirka narodnih pesmi I. in II. snopič. Z priljudnimi, narodnimi in drugimi znanimi pesmi. Cena posameznemu snopiču 20 vin., s pošto 23 vinarjev. Obrednik za Cerkvenike ali natančen poduk za cerkvene služabnike. Neobhodno potrebna knjiga za Velikonoč in sploh za celo cerkveno leto. Cena 80 vin., po pošti 85 vinarjev. Venec svetih pesmi za očitno in domačo službo božjo bogoljubnih kristijanov. Sedmi natis. Cena za komad 1 K 50; s pošto 1 K 60 vinarjev. Družbine bukvice za dekleta, ki so pri dekliški ali križevski družbi in tudi za druge pobožne ženske. Dvanajsti natis. Cena: v usnji vezane z mramornato obrezo 2 K 60, z zlato obrezo 3 K; s pošto 20 vin. več. Vsakovrstne podobice, rožne vence in droge devocijonalije s slovenskimi napisi. Spomini na prvo sveto obhajilo 4—30 v. Opozarjamo posebno na lepe spominke za rajne s črnimi obrobki. Tisek na zadnji strani oskrbimo točno in po ceni. Rožne vence vsake velikosti in kakovosti prodajamo na drobno in debelo, tudi rožne vence žalostne Matere Božj** in preč. Spočetja itd. Istotake sve* tlnjice s sltovensktjn napisom* imamo lepe niklaste in medene križece za rožne vence, na steno |n posebno za častite duhovnike za sprevidenj® bolnikov. Mtazpošiijujo ne san*° proti preapiuciiu. ZmesUi P<>a 2 k se pošljejo lahko tud* ** znamkah. Izdajfttetj in založnik kat. tisk. društvo. Odgovorni urednik: EdV. Jonas/ Xi»k tiskarne »▼. . Ciril*- h