Jfemiri v Trstu. Na drugem mestu opisujemo tržaške izgrede, pri katerih je tekla tudi 61 o v e š k a kri. Tukaj ho6emo povedati le svoje misli, ki so se nam porodile, ko smo premišljevali žalostne dogodke v Trstu. Nemiri so nastali, ker bogato parobrodno druStvo Lloyd ni hotelo ugoditi u p r a v iC e n i m željam enemu delu svojih delavcev, to je kurjačem. Da so bile želje resni6no upravi6ene in ne pretirane, to je priznavala cela javnost. K u r j a 6 i so ustavili najprej sami delo. To pa ni prestrašilo društva. Iskati je za6elo delavcev i z v e n naše države in kar se mora o b s o j a t i, naša v 1 a d a je šla bogatemu društvu n a r o k o, za uboge delavce pa ni ganila mezinca. Ko je zapretila kurjačem nevarnost, da za vselej izgubijo v Trstu delo in krub, vzbudila seje pri vseh delavcih v Trstu zavest skupnosti. Vse delavstvo tržaSko se je postavilo o b s t r a n kurja6ev, svojih sotrpinov, ter ustavilo delo. V Trstu ni bilo ve6 delavske roke, ki bi se ganila za svojega gospodarja. In ta s k u p n o s t, ta vzajemnost vseh delavcev je s 1 a v i 1 a z m a g o. Ear so kurjači zahtevali, se jim je dalo. 2al, da so boj delavcev za svoj hruh izrabili skriti sovražniki naše države ter družabnega reda ter nahujskali množico do i z g r e d o v, ki jih moramo o d 1 o 6 n o o b s o j a t i. Kadarkoli slišimo o bojih in zmagah delavskega stanu za svoje pravice in za svoj obstanek, vselej se nam milo stori za naSega zapuS6enega k m"e t a. Ako ho6ejo b o g a t a S i kaj dose6i, primejo za svoje orožje, za d e n a r, in zmaga je njihova. 0 m i k a n i gospodski s t a n o v i se poslužujejo v svojih bojih p e r e s a in j e z i k a, in kar želijo, se jim privoli. Delavski stanovi nimajo sicer ne denarja, ne dovolj časnikov, ki bi za nje pisali, ne dovolj govornikov, ki bi se za nje potegovali, a nekaj imajo, s 6emur jim je skoro v vsakem boju prej ali slej zmaga zagotovljena, to je 6ut skupnosti, 6ut vzajemnosti. Kadar zadene katerega izmed njih nesreča, vsi 6utijo in d e1 a j o za enega, eden za vse. S k u p n a dejanska medsebojna ljubezen je zmagonosno orožje delavskega stanu. Ni treba dolgo premišlejvati, katero orožje si naj izvoli n a 8 k m e t, ako si ho6e varovati svoje pravjce in si izboljSati svoje stanje. Denarja nima, 6asnikov nima, govornikov nima, a srce ima, v katerem je treba le užgati in potem skrbno gojiti ogenj medsebojne stanovske ljubezni. K m e t mora spoStovati in 1 ju b i t i s voj stan in svoje stanovske brate. Kadar se gre za kmetijsko stvar, morajo vsi kmetje stati skupaj in izdajice ne sme biti med njimi. A kako se dandanes godi med kmeti? Poglejmo na Spodnji Štajer, ki nam je najbližji. Ce imamo državnozborske volitve, vsi k m e t j e bi morali skupaj hoditi. Pri nas pa se da gotovo ztnotiti nekaj kmetov po nem6urskih gospodih iz trgov in mest in po teh nem6urjih zaslepljeni kmetje se postavljajo p r o t i kmetom, p r o t i svojim bratom. Ravno tako se godi pri deželnozborskih, okrajnozastopnih, občinskih, skratka pri vseh volitvah med naSimi kmeti. Ali ni to sramotno, da so se po nekaterih okrajih, ko so se vršile volitve v okrajne zastope, dali pregovoriti kmetje ter Sli z meš6ani ali tržani v boj proti svojim sotrpinom in bratom ? In še eden žalosten vzgied! Vsakdo v6, da je ptujski Iisti6 »Štajerc« ustanovljen od trgovcev in da dela za trgovce. Laska se kmetom in iš6e med njimi prijateljev, da bi tako r a z c e p i 1 kmete ter imel med njimi stranko, ki bi nikdar ne nastopila proti njim, 6etudi bi bilo upravi6eno. Vsakdo pozna to nakano! A vendar se nahajajo kmetje, ki se odcepljajood svojih tovariSev ter gredč za kramarskim, za trgovskim 1 i s t o m. Svoje b r a t e z ap u š 6 a | o ti ljudje, pozabljajo na svoje knjetske zahteve. Ti nesre6ni kmetje nastopajo proti svojim stanovskim tovarišem, a objemajo se s trgovci, gostilni6arji, peki in drugimi obrtniki. Slo v e n ski k me t je! Ostanite skupaj, ne cepite se! Ne dajte se motiti od stanov, ki Vas potrebujejo le za svoje koristi, ampak poslušajte stanove, s katerimi Vas veže že ve6 kot tisočletna zgodovina, ki so vsklili iz VaSih vrst in so vedno delili z Vami veselje in gorjč! Kmetje, med Vami naj vlada vzajemnost, ne pa bratski boj!