POOSTRIMO BORBO PROTI PRIHODU ITALIJE NA NASO ZEMLJO! NADALJUJMO NASO BORBO ZA UVELJAVLJANJE SAMOSTOJNE POLITIKE IN ZA DEMOKRATIZACIJO VSEGA JAVNEGA ŽIVLJENJA.
Poštnina plačana v gotovim Spedizione in abbon. post. X. gr.
TRST, četrtek 24. junija 1954
PONAVLJAMO
Mend&s- France in Cu En Laj sta govorila o miru v Indokini
interesov jugoslovanskih narodov.
Zato lahko pravilno ocenimo včerajšnji Piccionijev govor le skozi prizmo obeh o-menjenih resolucij in vseh nacionalističnih fašističnih in kominformističnih govorov V razpravi o njih v občinskem svetu. Skozi to prizmo gledan nas Piccionijev govor prepričuje, da ni v ničemer zanikanje palermskega Scel-bovega omenjanja tristranske deklaracije in meje na Snežniku, čeprav Piccioni niti cone B ni omenil. Skozi to prizmo si lahko tudi razlagamo pomen zaupnice Scelbovi vladi, ki odobrava njeno zunanjo politiko in omenja le nacionalne interese Italije, a da pri tem ne izključuje izvajanja šestooktobrske soglasno sprejete parlamentarne obveze, v kateri sta obe coni STO conditio sine qua non.
Tudi Piccionijevo poudarjanje, da «dejanska rešitevv, ki bi bila sprejemljiva, ne more kot celota pomeniti manj ugodne ureditve od osmook-tobrskega sklepa, s čimer e-nači «v sedanjem položaj u edino možno začasno rešitev». Premalo je jasno, tudi da pomeni Piccionijev govor vsaj načelni pristanek na tiste — kot jih on imenuje — dovolj precizne črte o izidu sondiranja zaveznikov pri Jugoslaviji, čeprav omenja mimogrede tudi nekak ^pozitiven rezultatu.
Končno se nam zdi, da je Piccioni zelo malo povedal, kakšno je italijansko stališče, za katerega je rekel, da ga je njegova vlada poudarila kot uvod v novo fazo posvetovanja z zavezniki. Modus vivendi in načelo recipročnosti, po katerem naj bi se «zgledovalo pravično obravnavanje narodnostnih skupin z obeh stranis, nam spričo poudarjanja osmook-tobrskega diktata ne more pričati o ničemer dobrem, če se tem spvinnimo še na vse dosedanje ravnanje rimskih funkcionarjev pri ZVU v zadnjih dveh letih, da ne govorimo o ravnanju z manjšinami predfašistične Italije pa tudi sedanje z goriškimi in beneškimi Slovenci in celo s tirolskimi Nemci, ki se kljub sporazumu Gruber-De Gasperi tako bridko pritožujejo nad ravnanjem Rima z njimi.
In če pri tem pomislimo še, da letos poteka petdeset let odkar smo si zgradili naš Narodni dom in da poteče čez dva tedna štiriintrideset let odkar so nam ga požgali, a da se še nihče v Rimu ni spomnil vsaj deloma poravnati škodo, če se dalje spomnimo, da je Bartolija. predsinočnjim obhajala mrzla zona, ko se je omenila možnost dvojezičnosti ne samo v Kopru, temveč tudi v Trstu. če se spomnimo vseh fašističnih zakonov in vseh posledic četrtstoletne italijanski okupacije, potem moramo Vi-dali ju in Piccioni ju še in še povedati, da Italije ne ma-. ramo.
Da ne maramo Italije, smo v našem listu še stokrat in stokrat napisali. To ponavljamo tudi danes in bomo ponavljali tudi v bodoče, ker vemo, da smo izražali in izražamo s tem ne samo voljo vseh tržaških Slovencev, temveč tudi voljo ogromne večine Tržačamov. Ponavljamo, da nočemo Italije tudi spričo z lažno stojevščino na videz prikritega iredentizma in na-cionalfašizma v predsinoč-njem Vidalijevem blebetanju v rtržaškem občinskem svetu, kakor tudi spričo včerajšnjega govora italijanskega zunanjega ministra Piccioni-ja, ki je dejansko bolj važen zaradi tistega, kar ni povedal, kakor pa zaradi spolzko previdnih stavkov, ki jih je izrekel, da bi si omogočil odprto pot za bodoče akcije v najbolj nasprotujoče si smeri.
Vidaliju moramo predvsem še enkrat povedati, da so on in njegovi pajdaši morali predsinočnjim globoko sklanjati glave zaradi «sramotne preteklosti», k0 jih je neki zagrizen iredentist spomnil na njihovo nekdanje zavzemanje za res pravične meje med Italijo in Jugoslavijo. To je bilo seveda takrat, ko Vi-dalija niti še ni bilo v Trstu in ko je po svojem prihodu zelo težko prenašal dejstvo, da ni on sekretar komunistične partije STO. Toda. takoj ko je to postal, je napravil vse, prav vse, kar so mu dovoljevale dovoljene m nedovoljene metode, da je po vseh svojih močeh podprl angloameriškoitalijan-sko politiko priključevanja Trsta in vse naše cone k Italiji. Pred dvema letoma je potegnil s fašisti popolnoma javno. Ko smo vsi Slovenci na to na velikem zborovanju v Bazovici protestirali proti londonskim mešetarskim sporazumom, nas je napadal, zaman so nato njegovi pristaši pričakovali, nato pa zahtevali odločnih akcij proti rimskim emisarjem in proti marčnim gospodarsko-finanč-mm sporazumom iz leta 1948, Prišel je osmooktobrski diktat, a Vidali ni protestiral proti prihodu Italije, ki naj bi s svojimi bersaljerji in karabinjerji še formalno kronata že v osmih letih tudi po Vidalijevi zaslugi izvršeno dejansko priključitev. Namesto tega je mobiliziral svoje pristaše v borbo proti jugoslovanski armadi.
Tudi njegov predsinočnji napad in njegovo zmerjanje ni bilo naperjeno proti kle-rofašistom in njihovim zaveznikom od saragatovcev do fašistov in monarhistov, temveč proti nam in proti socialistični Jugoslaviji. Zato tudi on in njegovi proti nacional fašistični resoluciji niso glasovali. Vzdržali so se in s tem ostali v nacionalfa-šistični fronti. Ni namreč nobene bistvene razlike med petkovo in predsinočnjo resolucijo: obe pomagata Scel-bi in Piccioniju za dosego v sedanjem trenutku največjih možnih rimskih imperialističnih zahtev predvsem na račun Tržačanov, zlasti pa tržaških Slovencev in na račun
BEOGRAD, 23. — Predsednica glavne skupščine Združenih narodov Vidjaja Pandito-va, ki je na prijateljskem obisku v Jugoslaviji, je obiskala danes predsednika mestnega ljudskega odbora Beograda Djurico Jojkiča, Predvsem se je zanimala za organizacijo lokalnih oblasti za sodelovanje meščanov v oblasti ter za njihove probleme. Nato je obiskala center za rehabilitacijo invalidov. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Rodoljub Colakovič^ je Priredil visoki gostji na čast kosilo, ki so se ga udeležili Poleg indijskega veleposlanika Binaja Randžana Sena tudi številni visoki državni voditelji Jugoslavije. P.red tem je Vidjaja Panditova položila šopek cvetja na grob neznanega junaka na Avali, nato pa so ji učenke šole «Vasa Carapič« '2 Belega potoka ter učenke 15. beograjske gimnazije inro-Čile več šopkov cvetja. Gospa Banditova je ob tej priložnosti izjavila, da je nenavadno ganjena zaradi te pozornosti ter da je to ena izmed na-lepših gest, ki so ji bile izkazane, odkar biva v Beogradu.
(Od našega dopisnika)
RIM, 23. — Italijanski senat je danes izrekel zaupnico Scelbovi vittdi in njeni zunanji politiki s 121 glasovi proti 85 in 12 vzdržanimi. To je bil rezultat glasovanja o resoluciji, ki so jo skupno predložili demokristjanski, socialdemokratski, liberalni in republikanski senatorji, skupno z neodvisnim Cadorno, in s katero je vlada vezala vprašanje zaupnice.
Odobrena resolucija se glasi; ((Senat odobrava zunanjo politiko vlade in jo poziva, naj nadaljuje z začetim delom, da bi bilo vprašanje STO rešeno na način, ki bi čim bolj odgovarjal pravicam nacije». Proti resoluciji so glasovali senatorji KPI, PSI in MSI, medtem ko so se monarhisti vzdržali. Laurovi monarhistični disidenti pa so glasovali za vlado.
Glasovanje je bilo po daljši diskusijo o tem, ali naj glasujejo tajno ali ne; končno so glasovali poimensko, kot zahteva pravilnik.
Pred glasovanjem je govo-
WASHINGTON. 23. — Zunanjepolitični odbor predstavniške zbornice je v glavnem odobril program za pomoč tujini za leto 1955. ki ga je predlagala vlada. Odbor bo torej predlagal nakazilo
3.419.380.000 dolarjev.
Bonn, 23. — Kancler Adenauer je sprejel včeraj francoskega visokega komisarja v Nemčiji Francoisa Ponceta.
Anthony Eden se zavzema za lokarnski sistem v Aziji
Guatemalska vlada nadzira
položaj v vsej deželi
v bližnje hribovje. Poročilo dodaja, da se je v krajih, ki jih je ogrožalo nasprotno napredovanje, obnovilo normalno življenje, in potrjuje, da je tudi včeraj uporniško letalo preletelo Guatemala City in zažgalo bencinsko skladišče družbe Shell.
Uporniška radijska postaja pa je poročala, da so Arma-sovi ^ oddelki že zasedli prestolnico. Vladni krogi so to poročilo takoj zanikali, angleški in francoski novinarji pa poročajo iz prestolnice, da j« življenje tam normalno in da se železniški in avtobusni prol met normalno odvijata, čeprav se zdi, da je promet med Guatemala Cityjem in Puertom Barrios prekinjen. Preskrbo-vanje mesta z živili je normalno, cene pa so se nekoliko dvignile. Zaprli so tri mesnice, ker so povišale cene mesa. Zdi se, da povzročajo vladi največje preglavice prometne zveze, ker je edina železniška proga v Guatemali last družbe «United Fruit», ki je doslej tudi skrbela za promet.
Honduraške oblasti pa zatrjujejo, da je guatemalsko Vlad no letalo spustilo tri bombe na mesto _ San Pedro de Co-pan v bližini meje z Guate-malo. Po poročilih agencije «United Press« je bil v tem mestu sedež Armasove uporniške «vlade». Mesto leži na honduraškem ozemlju.
Državni tajnik Koča Popovič pozdravlja gospo Lakšmi Paudit, predsednico glavne skup-Hirvc OZN, ob njenem prihodu o Beograd,
SPl»ll\sm DNKVI
Na današnji dan so leta 1943
primorski partizani uničili most v Baški graipi na progi Trst -Jesenice.
H		
;		
		1
DANES, četrtek 24. junija
Janez Krstnik, Janislav Sonce vzide ob 4.16 in zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.42. Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 13.08, JUTRI, petek 25. Junija Viljem, Grlica
REDNA SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
VPRAŠMIIE DODELITVE SIMAM zopet na dnevnem redu obč. sveta
Župan obljubil, da bo občinski odbor posredoval pri okrajnem sodniku glede sodnih izgonov - Okrog 1000 občinskim uslužbencem bodo povišali plačo - Samostojna iara v Padričah in telefon v šolo pri Sv. Ivanu
Sinoči je bila prva redna seja poletnega zasedanja tržaškega občinskega sveta. Začeli so z vprašanji in interpelacijami. Prvo je prišlo na dan stanovanjsko vprašanje, ki ga je načel svetovalec dr. Teiner (PSI). Zahteval je, naj občinski odbor posreduje pri ZVIJ v zvezi z resolucijo, ki so jo sprejeli preteklo nedeljo na nekem zborovanju »Združenja za pravico do stanova-nja». Odbornik Dulci (PSVG) je priznal sedanjo obupno stanovanjsko krizo in poudaril, da je bilo do sedaj vloženih pri komisiji za dodeljevanje stanovanj vef kot 10.000 prošenj. Sporočil je, da bodo v najkrajšem času dodelili 397 novih ljudskih stanovanj, ki jiih bodo dobile družine, ki so dosegle najvišje število točk po že znani oceni na osnovi točkovanja. V razpravo je posegla tudi demokrščanska svetovalka prof. Bastiani, ki je obvestila, da bodo v kratkem razdelili tudi 102 stanovanji podporne ustanove «Burlo Ga-rofolo». Ta stanovanja so najnižjega ljudskega tipa s stanarino, ki ne presega 2000 lir 'mesečno. V ta stanovanja bodo namestili družine, ki že mnogo let živijo v skupnih stanovanjskih prostorih.
Svetovalec dr. Pogassi je načel vprašanje sodnih izgonov v zvezi z objavo ukaza ZVU glede odložitve sodnih stanovanjskih izgonov. Znano je, kot smo to tudi mi včeraj objavili, da je ZVU izdala u-kaz št. 63, na osnovi katerega se odloži izgon z izpraznitvijo stanovanjskih prostorov v tržaški občini, odrejen na podlag; izvršilnih naslovov iz časa po 31. decembru 1952 do 30. junija 1955. To vprašanje je tudi zelo resnega značaja. V tem letu je število vise..h sodnih izgonov iz stanovanja naraslo od 3000 na 4000 prizadetih družin. Okrajni sodnik ima že pripravljen seznam za okrog 100 novih sodnih izgonov. Jasno je. da vse te družine živijo v stalnem strahu. da se kar čez noč znajdejo pod milim nebom. Po daljši razpravi je župan Bartoli obljubil, da se bo občinski odbor o tem zanimal in priporočil okrajnemu sodniku, naj ustavi vse nadaljnje izgone vsaj do tedaj, dokler ne bo občinska uprava v stanju, da zagotovi izgnanim družinam zasilna stanovanja.
Svetovalec Teiner (PSI) poziva občinski svet, naj zahteva popravek v nekaterih listih, kjer so objavili, da dobivajo občinski svetovalci pose' o plačo. Res je, da je bilo določeno, da se vsakemu svetovalcu za vsako prisotnost na seji plača 1500 lir, kar bo obremenilo občinske finance za povprečno 2 milijona lir letno. Svetovalec Moretti (KD) zahteva posredovanje občinske uprave v korist upokojenih pomorščakov iz časov Avstro - Ogrske. Svetovalca Gentile (KD) in Presti (monarhist) sta zahtevala odločne ukrepe proti cestnemu hrupu.
Po končanih vprašanjih in interpelacijah so razni odborniki predložili številne sklepe občinskega odbora. Prof. Bciolis je predložil sklep o vzpostavitvi samostojne župnije v Padričah. Tržaška občinska uprava bo za postavljenega duhovnika v Padričah plačala letno 124.000 lir. Sklep Je bil soglasno sprejet. Pod župan Visintin, ki odgovarja tudi za javna dela, je predložil več sklepov o nakupu zemljišč za gradnjo občinskih cest in občinskih stavb. Sklepi so bili soglasno sprejeti.
Odbornik prof. Cumbat je sporočil sklep o novih plačilnih tabelah za občinske uslužbence. Okrog 100Q občinskim uslužbencem bodo povišali plačo za povprečno 2000 lir mesečno, začenši od 1. 7. 1952. V tem letu bo morala občin-
ska uprava za zaostanke in I tovalcj so ugotovili preveliko za letošnje poviške plačati 107 I število bencinskih črpalk v
milijonov lir več, kot je bilo predvideno v proračunu. Sklep je bil soglasno sprejet.
središču mesta in na glavnih mestnih ulicah, ki niso preveč v okras mesta. Dalje so sve-
Pomagajmo
poplavliencem!
Včeraj smo za poplavljence
pa Štajerskem prejeli nadalj-j njih 26.100 lir, tako da znaša doslej nabrana vsota denarja 879.400 lir. Včeraj so darovali:
Lucija Deponte 500. Helena Vovk 1.000, Ana Korda 1.000, Anton Zadel 500. Franc Resinovič 1.000, A. Cuk 100, Jakob Lavrič 500. Karel Mikol 200, Jakob Perhavc 1.000, Alojz Požar 300. Roman Šmuc 1.000, N. N. 1.000, Obersnel 2.000. Ana Manfreda 500. Rudolf in Gabri, jela Cotič- 2.000. Ivanka Žitko 1.000, Frančiška Žitko 1.000, motoklub Amatori 10.000, Ivan Vidmar 500, Davorin Furlan 1.000 lir.
Odbornik prof. Dulci je | tovalci zahtevali od občinske predložil več sklepov o naku- uprave, da izda dovoljenja za pu tekočega goriva za občin-' uporabo javnih prostorov sa-ske potrebe, premoga za ogre-1 mo v tistih krajih, kjer to
vanje šolskih prostorov za prihodnjo zimo, sklep o licitaciji za nabavo pisarniškega pohištva, za dobavo pisarniškega papirja in tri sklepe za postavitev telefonskih aparatov v treh občinskih šolah, med katerimi je tudi slovenska šola pri Sv. Ivanu. Dalje je predložil sklep o postavitvi novih bencinskih črpalk podjetja «A<luila» v Ulici Fabio Severo. Ta sklep, ki je bil končno tudi soglasno sprejet, kot vsi ostali sklepi, je 'zzval obširno razpravo. Mnogi sve-
ne bo škodovalo prebivalcem. Omenili so primer restavracije «Dahte» v Ulici Carducci, ki zaseda v širino skoraj štiri petine pločnika in se morajo mimoidoči potiskati do ceste, če hočejo iti mimo. Zupan je obljubil, da bodo od sedaj naprej zelo natančni pri izdajanju teh dovoljenj.
Ob zaključku seje je župan sporočil, da bo občinski odbor v soboto ob 9. uri uradno obiskal velesejem. Povabil je svetovalce, da se mu pridružijo.
Zagrebški visokošolci so se seslali s tržaškimi
Poročali smo že o obisku 55 zagrebških absolventov ekonomske fakultete, ki so obiskali tržaški veleseejm. Včeraj so se zagrebški visokošolci sestali s tržaškimi akademiki na prijateljskem večeru v Dijaškem domu. Zagrebčani si bodo danes ogledali Javna skladišča in se zadržali v Trstu še nekaj dni.
V soboto bo verjetno obiskala velesejem večja skupina študentov ekonomske fakultete ljubljanske univerze.
BORBA DELAVSTVA PROTI «SI,EPARSKE1UI SPORAZUMI]*
ZARADI NASPROTOVANJA DELAVSKE ZBORNICE samo delni uspeh stavke v podjetju Acegat
Ravnateljstvo ja marata pahlicati na delo tudi tiste delavne, ki jim je pritikal počitek ter /.omenjati izmene, da je zagotovilo mestni promet
Poročila o včerajšnji stavki delavcev ACEGAT si med seboj močno nasprotujejo. Včerajšnji klerofašistični popol-dnevnik trdi, da je stavka, ki so jo proglasili Enotni sindikati, doživela popoln polom. Pri tem trdijo, da je od 1718 delavcev ACEGAT stavkalo samo 170 delavcev, od 682 uradnikov pa samo 25 ter da je od 170 delavcev, ki so stavkali, večina iz delavnic Bro-letto. Glede tramvajskega in filobusnega prometa trdi omenjeni list, da je deloval stoodstotno.
Te številke bi lahko marsikoga prepričale, ker je dobava toka, vode in plina redno poslovala in ni hilo vsaj navidezno opaziti skrčenja tramvajskega prometa- Uri. jejas ph je treba upoštevati, da je dobava toka odvisna od podjetja SELVEG. v katerem je stavkalo malo delavcev. Ker je šlo za delavce električne panoge, seveda ni bilo govora o pomanjkanju dobave plina in vode, oziroma le v toliki meri, v kolikor bi pomanjkanje toka oviralo redno dobavljanje teh uslug. Ker je stavki nasprotovala Delavska zbornica, je pač razumljivo pristransko piganje tega lista.
Medtem poročajo Enotni sindikati, da so se udeležili stavke skoraj vsi delavci ACEGAT, včlanjeni v ES, in tudi nekateri člani Delavske zbornice. Prav tako pravijm da je ravnateljstvo ACEGAT poklicalo v službo vse delavce, ki so bili doma ter zlasti pritiskalo na delavce, ki so bili sprejeti v službo pred kratkim, in da je spremenilo izmene službe. Končno poudarjajo, da je stavka zelo dobro uspela v delavnicah in re-mizah.
Tudi podjetje samo priznava, da je stavka vendarle imela delen uspeh, kar pač pomeni, da so bile vesti klerofa-šističnega popoldnevnika zlagane, Ravnateljstvo podjetja sicer trdi, da so delavci, ki slučajno niso bili v službeni izmeni, kljub temu nastopili službo, toda brez vsakega pritiska in po svobodnem preudarku. Podjetje je tudi zamenjalo Izmene, da bi bil promet čim manj prizadet. Ravnateljstvo trdi, da je tramvajski. filobusnl in avtobusni promet do 8.30 deloval 92-od-stotno, od 8.30 do 14. ure 100-odstotno in da so nastale težkoče ob izmeni po 14. uri, tp se je normalni promet skrčil na 86 odstotkov, po 17. uri pa naj bi vozilo 94 odstotkov
vozil. Po računih podjetja, naj b; stavkalo od 15 do 20 odst. osebja ACEGAT.
Ce torej stavka ni doživela popolnega uspeha, je pa jasno, da je bilo podjetje ACEGAT vendarle prizadeto, saj je moralo poklicati na delo uslužbence, ki so na dopustu, ali ki jim je pritikal počitek. Da stavka ne bo mogla imeti popolnega uspeha, je bilo že razumljivo prej, ker je Delavska zbornica močno nasprotovala in ker ima ta sindikalna organizacija včlanjenih nad polovico delavcev in nameščencev ACEGAT. kar je priznal na zadnji skupščini sam Radich. Pri tem moramo namreč upoštevati, da sprejmejo pri ACEGAT na delo v zadnjem času samo člane Delavske zbornice in pristaše ((italijanskih* strank, predvsem pa ezule. Tako imajo ti ljudje večino zlasti med tako imenovanim ((vozečim osebjem*. Ti novi delavci ACEGAT nimajo razvite sindikalne zavesti in zato seveda sprejemajo vse kompromise, ki prihajajo iz Ita-
lije od tako imenovanih' »svobodnih sindikatov*. Ce upoštevamo vsa ta dejstva, moramo pač ugotoviti, da stavka ni mogla drugače potekati.
Stavka delavcev rafinerije AQU1LA
Včeraj so delavci obeh sindikalnih organizacij v rafineriji «Aquila» strnjeno stavkali v protest proti suspenziji nekega delavca za en dan. Po mnenju delavcev namreč disciplinski. ukrep ravnateljstva podjetja ni bil upravičen.
S kavo se je ooekel
VČERAJ PO VELESEJEMSKIH PROSTORIH
IRAŠKI VELEPOSLANIK obiskal tržaški velesejem
Številni obiski tujih osebnosti, med njimi brazilskega trqovskeqa atašeja m britanskega velesejemskega strokovnjaka F. C. Kerryja
Pogled uu izum-e tuc.um\e uLitostroj» iz Ljubljane v jugoslovanskem paviljonu tržaškega velesejma.
6-letnega Enza Colavecchia iz Drevoreda Čampi Elisi so včeraj sprejeli na dermatološkem oddelku, kjer so mu u-gotovili precejšnje opekline na prsih in trebuhu. Njegova ma- kjer je Irak posebno zainte-
Včeraj je obiskalo velesejem več tujih osebnosti. Dalj časa se je zadržal trgovski ataše Brazilije rimskega veleposlaništva, dr. Alcides de Mendoca Lima, k; je ob zaključku obiska dal tudi daljšo izjavo, v kateri ugotavlja napredek tržaškega velesejma in veliko zanimanje Brazilije za Trst. Brazilija namreč izvaža skozi Trst velik del svojega pridelka kave in skuša izvoziti tudi večje leoličine dragocenih tropskih vrst trdega lesa
Dopoldne je obiskal velesejem tudi veleposlanik Iraka Abdul Khedri, ki si je natančno ogledal ves velesejem in se dalj časa. ustavil v jugoslovanskem in avstrijskem paviljonu, kjer razstavljajo les ter v obeh kolektivnih paviljonih. V jugoslovanskem paviljonu je poslanika, katerega je spremljal trgovski ataše, sprejel dr. Ivan Ples, predstavnik jugoslovanske zvezne trgovske zbornice, ki mu je tolmačil razstavljeno blago. Iraški veleposlanik se je ustavil dalj časa pri proizvodih podjetja (dSKRA* in ljubljanskega ((Litostroja*.
Po obisku velesejma se je veleposlanik ustavil dalj časa tudi na predsedstvu tržaškega velesejma, kjer so v daljšem razgovoru proučevali možnost za kolektivno udeležbo Iraka na prihodnjem tržaškem velesejmu. Popoldne pa si je veleposlanik ogledal tržaško industrijo in zlasti petrolejske čistilnice in podjetja za trgovino na veliko s suhim sadjem,
ki se je dalj časa ustavil v lesnem paviljonu in se zanimal za razstavo kave. Včeraj opolnoči je prispel v Trst trgovski ataše veleposlaništva ZDA, ki si bo danes ogledal velesejem. Pričakuje se tudi prihod konzula Izraela in za nedeljo prihod italijanskega ministra La M&lfe.
Včeraj je bil velesejem precej živ, ker je pritegnil številno občinstvo televizijski prenos nogometne tekme med Svičo tn Italijo. Vendar pa ni bilo večjih'.jcolektivnih obiskov razen 120 uslužbencev rimskega tramvaja. Včeraj je bila tudi zadnja modna revija na terasi P.alačg narodov, medtem ko : bo hičilijanski orkester ((Srebrna zvezda* imel koncerte ’ vsak večer ob 20,30 da nedelje.
ti, ki ga je spremila v bolnišnico, je pojasnila, da si je mali Enzo po nesreči zvrnil nase kozarec vrele bele kave.,
resiran.
Velesejem je obiskal vče-rstj tudi britanski velesejem-ski strokovnjak F. C. Kerry,
MMliMBP
l\la vrsti je ,,Banda Teschio“
t   ,	rrspi
: 8 AND 4 TE S CH 10
PieMONTEST F.
0 ATA
ID 6 53
TAC C AH l j
*   ¥
KONČNO NEKAJ RAZMEROMA VISOKIH ŠTEVILK
Železniški promet v maju se ie dvignil na 228.695 ton
Železniški promet prvih petih mesecev tekočega leta pa je še vedno mnogo nižji od onega v preteklem letu ter prejšnjih let
VČERAJ DOPOLDNE NA OPČINAH IN V SV. KRIŽU
Otvoritev dveh kopališč v bližnji tržaški okolici
Za kopališče na Opčinah so porabili okoli 20 milijonov lir, za kopališče v Sv. Križu pa le 2 milijona - Nezadovoljstvo vaščanov
Poročali smo že o majskem pomorskem prometu, ki se je v zadnjem mesecu presenetljivo dvignil. Isto pozitivno težnjo je kazal v maju tudi Železniški promet. Po železnici so tako v maju prepeljali skupno 228.695 ton blaga, medtem ko so v aprilu le 176.038 ton in v maju preteklega leta 211.770 ton.
Kljub ugodnemu majskemu prometu pa je železniški promet prvih petih mesecev tekočega leta še vedno nižji, kot je bil v istem obdobju preteklega leta. Letos so tako od januarja do vključno maja prepeljali po tržaških železnicah 934.267 ton, medtem ko so jih lam 943.712 ton. Ti podatki sami po sebi bi Se ne bili tako slabi, če ne bi upoštevali, da je promet lanskega leta bil izredno nizek in za dobro tretjino manjši od prometa
doseženega 1952. leta. Najbolj optimističen komentar teh podatkov je lahko samo ta, da se je promet ustalil na izredno nizkih doseženih številkah in da so se začasno ustavile najhujie tendence nadaljnjega padca. Sedanje stanje pa je zelo žalostno, saj je Trst že izgubil velik del avstrijskega prometa. 1952. leta je šlo tako okrog 80 odst. avstrijskega uvoza in izvoza skozi Trst, lani le 55 odst. in letos še nekaj manj.
Poleg tega je majski promet dosegel izredno visoke številke skoro izključno zaradi obsežnejših pošiljk masovnega blaga proti Avstriji. y maju so tako prepeljali v Avstrijo 69.705 ton premoga, kar predstavlja rekordno številko, poleg tega tudi večjo pošiljko žitaric in 14.783 ton ovsa za Madžarsko.
Gornjo grozilno «vizitko» je našel preteklo nedeljo pod rolojem svoje prodajalne znani slovenski trgovec v Barkov-Ijah. Podtaknjena je bila ponoči.
V zadnjem času je bilo že več primerov, da so slovenski ljudje našli bodisi pod vrati, v poštnih predalih in drugje grozilna pisma, včasih anonimna, včasih s podpisom raznih ilegalnih terorističnih organizacij. Vzporedno s pogostimi najdbami orožja pri ljudeh, za katere se skoraj vedno izkaže, da so člani novofašistič-nega gibanja, je to nedvomen dokaz, da obstajajo in delujejo v Trstu tajne teroristične skupine, katerih specifične naloge so prišle še posebno jasno do izraza pri novembrskih fašističnih izgredih, ko so prišle na dan razne tajne fašistične vojaške organizacije kot »Džarabub», slstriuz, »Piane* itd.
Toda čeprav je vse to znano, čeprav so najdbe orožja na dnevnem redu in take grozilne «vizitke» kot je gornja vse bolj pogoste, niso uaruhi javnega reda in varnosti še nikoli resno nastopili za odkritje in likvidiranje teh skupin. Nasprotno:	s smešnimi
obsodbami, brezbrižnostjo in z izgovori o neodgovornih elementih se daje celo potuha za razvijanje teroristične dejavnosti, ki je vedno bila in je še danes priljubljeno sredstvo italijanske fašistične iredente.
Upajmo, da bodo pri ZVU, kjer si tako vneto izpisujejo vse, kar jih zanima iz »Primorskega dnevnika» izpisali tudi to in opozorili svoje varnostne organe tudi na s Ba ndo Teschios. Vsaj to!
Gad ga je pičil
Okoli 9. ure so sprejeli na I. kirurškem oddelku, kamor so ga pripeljali z rešilnim avtom, 3-letnega Karla Slivo iz begunskega taborišča, kateremu so ugotovili, da ga je pičil gad v desno roko. Okreval bo, če bo šlo vse po sreči 1 seveda, v 3 dneh.
Včeraj dopoldne ob 10. uri so v prisotnosti župana Bar-toliju in podžupana Visinti-na odprli novo javno kopališče na Opčinah. Zgradba stoji prav na koncu vasi in so vaščani zaradi tega večkrat izražali svoje nezadovoljstvo, saj bi bilo edino le prav, če bi kopališče sezidali v središču vasi, tako da bi služilo tudi kot pralnica številnim gospodinjam, ki sicer nimajo časa, da bi hodile do sedaj oddaljenega kopališča.
Toda kar je, je, in včeraj je bila slavnostna otvoritev. Za zgraditev in opremo novega kopališča so porabili okoli 20 milijonov lir. V pritličnih prostorih je čakalnica z blagajno, od koder se pride v kopališče, ki ima 9 kabin s prhami in 2 kabini s kadjo. V ozadju na prostem, sicer pokritem prostoru, je pralnica s šestimi kadmi, v posebnem prostoru pa še shramba za nafto, do katere vodi poseben vhod. Vodo bodo namreč segrevali z nafto v dveh kotlih centralne kurjave, od koder bodo šle tudi cevi za o-grevanje notranjih prostorov s toplim zrakom.
V zgornjem nadstropju je še stanovanje za čuvaja, ki je sestavljeno iz kuhinje, spalnice, manjše sobe in higien skih pritiklin.
Uro kasneje je Bartoli odprl podobno pokališče v Sv. Križu, kj pa je neprimerno manjše, saj so za izdelavo in opremo porabili samo dva milijona Ur. To kopališče ima na razpolago le tri prhe in eno kad ter higienične pritikline.
Samomor s plinom
Na telefonski poziv so policijski agenti nemudoma odšli v Drevored R. Sanzio, kjer jih je v stavbi št. 24 čakala «4*letna Blanca Baiesi, ki je s solzami v očeh pojasnila, da je ob povratku domov, to je okoli 18.10, našla v strani nišču, sedečega na stolu, svojega moža, ki je imel v ustih plinsko cev po kateri je prihajal plin.
Na mesto so kmalu zatem prišli agenti kriminalističnega preiskovalnega oddelka in po| licijski zdravnik dr. Niccoli-
ni, ki je ugotovil, da je smrt nastopila okoli 17. ali 18. ure zaradi zastrupitve s plinom.
Pokojni mož, 68-letni Fran-cesco Bernetti, je pred smrtjo napisal listek, namenjen ženi in sinu, ki je poročen in ne stanuje s starši, v katerem ju prosi odpuščanja sklicujoč se, da ga je do tega koraka dovedla živčna bolezen.
VČERAJ NA VELESEJMU IZŽREBANE NAGRADE
Ob zaključku včerajšnjega velesejma so med obiskovalci izžrebali naslednje nagrade: Prvo nagrado, in sicer opremo za dnevno sobo, dobi po-seslnik zelenega listka, ki je oi) prodan pri blagajni F, s štev. 12656 serije A/4. Druga nagrada, velika preproga, je na razpolago1 imetniku belega listka, ki je bil prodan pri blagajni C * štev. 03900 serije A/4, medtem ko dobi tretjo nagrado imetnik belega listka štev. 03288 serije A/4. ki je bil prav tako prodan pri blagajni C.
S kolesa sta padla
Med vožnjo s kolesom po cesti Veliki Repen-Repentabor je 32-lgtni Emil Raubar iz Velikega Repna št. 21, kakih 500 metrov od vasi v kateri prebiva, nerodno padel, pri čemer se-je opraskal in ranil po obrazu, ustnicah, bradi in komolcih ter si tudi verjetno zlomil kost gležnja desne roke.
Nekaj minut po 6. uri zjutraj so ponesrečenega Rau-barja sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer bo ostal verjetno 20 dni.
$ £
Na opazavalnem oddelku so sprejeli 34-letnega Aleksandra Tomasa iz Doberdobske ulice na Opčinah, ki je v bližini Konkonela padel s kolesa, ker 3e je hotel izogniti nekemu psu. Tomas se je opraskal po nosu. čelu in rokah ter bo okreval že v 6 dneh.
SLOVENCI !
V okviru proslav mt
100-letnico svefoivanske šole
bo prva prireditev dne 27. t. m. ob lb. uri NA STADIONU icPRVI MAJ» s kulturnim sporedom, ki bo obsegal:
a) petje, ki ga izvaja svetoivanski pevski zbor;
b) recitacije;
c) igro «Naša šolan, ki jo je spisal in režira Adrijan Rustja.
Sodelovala bo barkovljanska godba na pihala. Po sporedu prosta zabava.
Vabljeni vri!
Odbor za proslavo 100-letnice svetoivanske šole
r
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V soboto 26. junija 1954 ob 21. uri v kino dvorani v SKEDNJU komedija Mary Chase
„HARVEY“
Prodaja vstopnic vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure pri blagajni v Skednju.
STARSI I
Ob koncu šolskega leta nagradite vaše otroke z lepo slovensko knjigo, ki vam jih nudi
«DR2AVNA ZALOZBA SLOVENIJE* na velesejmu z izrednim popustom.
PREDEN
DOPUST,
GRESTE NA se naročite na
«PR1M0RSKI DNEVNIK«
Pošljemo vam ga v katerikoli kraj. 15-dnevna naročnina samo L. 180. Telefonirajte na št. 37-338
J®
BOZZOLOV PROCES SE BLI2A KONCU
Tožilec bo danes zaključil svoj govor
Po celodnevnem govoru, ki sledil včerajšnjemu, tožilec dr Visalli, še ni prišel do zaključkov. Na vsak način pa je gotovo, da gre Boz-zolov proces h kraju, sodeč po njegovih izjavah, bo tožilec zaključil že danes zjutraj. Njemu bosta sledila odvetnika obrambe Kezich in Berton.
S kolesom v tricikel
Kmalu po 16. uri je 18-letni delavec Bruno Nardo iz Ul. Beato Angelico vozil s svojim kolesom po Miramarskem drevoredu v smeri mesta. Ko ie mladenič privozil do mitnice, v Barkovljah, se je ozrl, da bi pogledal, če mu njegova dva prijatelja, ki sta vozila za njim, še sledita. Toda fant je imel smolo, kajti prav v trenutku ko se je ozrl, je trčil v zadnjo stran tovornega tricikla, ki je stal ob cesti. Sunek je Narda vrgel ob tla in trenutek zatem so ga že odpeljali z zasebnim avtom v bolnišnico, kjer so ga zaradi rane nad desnim očesom, zgor. nji ustnici in bradi ter prask po gornjih udih pridržali s prognozo okrevanja v 8 dneh na I, kirurškem oddelku.
Osvobodilna fronta
IV. okraj OF. Dan-es 24. t. m. ob 20.30 uri bo seja izvršnega odbora OF IV. okraja v Skednju. Vabljen je sektorski odbor OF Skednja, da se seje udeleži.
Ljudska prosveta
GLASBENA MATICA V TRSTU
Novoizvoljeni odbor bo imel svojo prvo sejo jutri 25. t. m. ob 20.30 v Ul. R. Manna 29.
Vabljeni so tudi člani nadzor, nega odbora.
Radio. 16.00: ((Velemestni pajki*, V. Mature.
Venezia. 16.00:	«Zbogom,	gospa
Minerva*.
POLETNI KINO:
Grad sv. Justa. 21.00: «Pla5č*.
R Rascel	...
Arišton. 21.00: »Najiepša*. A. MJ-gnani, W. Chiari.	•	i
Rojan 20.45: »Zenski raj*. Paradiso. 20.15: «Roman mojega življenja*, L. Tajali.
Ponziana. 20.30: «K-im», E. Flynh; Arena dei fiori. 20.30: «Jetniki preteklosti*, R Colmian. Garibaldi 20.30:	«Onečaščena».
M. V-itale.	.
Secolo. 20.30: »Družina Passaguat* Fabrizi.
Pattinaggio. 20.45: »V plamenih*,
Fred McMurray.
Izleti
Slovensko planinsko društvo
Trst priredi 4. julija izlet v Trnovski gozd, na Čaven, Kucelj in Zeleni ro-b. Vpisovanje vsak dan v Ul. Machiavelli 13.
Letovanje SPDT. Tudi letos bo priredilo SPDT letovanje v tedenskih izmenah na Bledu. Prva izmena potuje 11. julija. Informacije i-n vpisovanje v Ul. Machiavelli 13, II. vsak dan od 18. do 19. ure.
Razna obvestila
Občni zbor motokluba »Mladost* Nabrežina. V nedeljo 27. t. m. ob 9. uri zjutraj bo na sedežu motokluba v Nabrežini tretji redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1, poročilo predsednika; 2, Poročilo blagajnika; 3. Izvolitev novega odbora; 4. Program izletov in razno. Priporočamo točnost in polnoštevilno udeležbo.
Tajništvo
Darovi in prispevki
V počastitev spomina pok. učiteljice Slave Pahor darujeta Ida in Pepi Posega 1000 lir za Dijaško Matico,
ČETRTEK, 24. junija 1954
JUGOSLOVANSKA CONA TRS T A
254.6 m ali 1178 kc
Poročila v slov. ob 5.40, 7.45, 13.30, 19.00 in 23.30.
7.00 Jutranji koledar; 7.30 Zenski kotiček; 14.45 Šport doma * po svetu; 15.00 Poje ženski kvartet Radia Ljubljane; 17.00 Zabaval vas bo orkester Radia Zagreb; 17.30 Črnogorske narodne.
18.00 Poročila v hrvaščini; 18.1* Klavirske skladbe Franza Liszta,
18.30 Glasbena kronika: 18.40 P<P jo fantje na vasi; 19.20 Sporu
23.00 Zadnja poročila v italijab-
T K S I' 11.
306.1 m ali 980 kc-sek
11.30 Lahki orkestri; 12.10 Za vsakega nekaj; 13.00 Pestra operi na glasba; 13.30 Vokalni kvintet in pevski duet; 14.25 Južnoameriške ritmične popevke; 17.w Plesna glasba; 18.00 Schurnan-Carrteval suita 5t. 9; 18.40 Ph“ Spitalny in Fred Warning; 19VU Mamičina povestica; 19.15 „„ stra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Dve slovenski simfoniji; 2U-” Francoske popevke; 21.00 Dramatizirana zgodba; 21.30 Pril Jud’ lj-ene melodije: 22.30 Uroš Kr®”; Koncert za violino in orkester, 23.08 Tangi.
T R S T~I.
11.30 Operna glasba: 12.15 Orkester G. Kramerja: 13.25 Lahk* glasba; 20.40 Poročila in glasba iz filma ((Varietejska predstava«,
21.00 S. Granier in Boznier: «Hotel pri dobrem počitka* igra v 3 dejanjih.
w 1, O V K N 1 J A
327,1 m, 202,1 m. 212.4 m
Poročila ob 5.00,	6.00,	8.00,
13.00, 15.00, 17.00, 19.30 ifl 22.00.
12.00 Igra godba na pihala* ščini; 23.10 Glasba za lahko noč.
12.30 M. Kozina: Suita iz film* «Na svoji zemlji», Bela Bartok. Dva romunska plesa; 13.30 Meto* dije za prijetno razvedrilo; HJU Kulturni pregled; 14.40 Igra MJj monikarski zbor «Ka.juh»; 15*3W Želela ste _ poslušajte!; 16.00* Janez Trdina:	Kresna noč; 16-15 Promenadni koncert; 18.00 Zdravstveni nasveti; 18.10 Iz solističn* glasbe; 20.00 «Cetrtkov večer slovenskih narodnih pesmi)).
Mali oglasi
MLADA DEKLICA išče služb« prodajalke v trgovini. Naslov h* upravi lista.
Dijaška Matica obvešča dijake, ki imajo popravne izpite, da se lahko obrnejo na tajništvo Dijaške Matice v Ul. Roma 15, II., za privatne instrukcije. Opozarjamo, da se izpiti pričenjajo te 6. septembra t. 1.
GOSTILNA GABROVEC V PRAPROTU se odda v najem
Z motorjem v žensko
V trenutku ko je 33-letna Albina Peršič por. Bancon iz Drevoreda Čampi Elisi prekoračila Nabrežje N. Sauro, je vanjo zaletel s svojim motorjem 36-letni Anton Poldrugo-vac iz Ul. Settefontane. Oba sta padla na tla in so ju morali odpeljati z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so motociklista pridržali na opazovalnem oddelku, medtem ko je ženske po prvi pomoči odšla domov, ker bo ozdravela že v 4 alj najkasneje v 6 dneh. Poldrugovac, kateremu so ugotovili rano s podplutbo na senčni strani glave, bo okreval, če seveda ne bo, komplikacij. v 8 dneh.
V tovornik se je zaletel
V trenutku ko je 68-letni Marcello Berher iz Ul. Carli 10 hotel zaviti s svojim kolesom s Trga Libertš v smeri Cavourjevega korza, je trčil v angleški vojaški tovornik. Zaradi trčenja je kolesar padel na tla in ker se je udaril in tudi ranil po glavi, so ga takoj odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico. Tu so ga zdravniki po bežnem pregledu in prvi pomoči poslali na I. kirurški oddelek, kjer so ga sprejeli s prognozo okrevanja, če seveda ne bo komplikacij, v 8 dneh.
tfilite in citnjte
IhtmoVilu dnevniki
TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 386 - 6« Gasilci	2	-	22
Policija	2-23
| OD VČERAJ DO DANES |
KOJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 23. junija t. 1. se je v Trstu rodilo 8 otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 8 oseb, porok pa je bilo 12.
POROČILI SO SE: železničar Giuseppe Maurl in gospodinja Elena Gril, mizar EUo Zoch in gospodinja Giovanna Cocolo, delavec Sergto Volpe hi čistilka Anita Gotobo-Ghergan, geometer A Ido Zavariso in gospodinja Mar-gherita d’Alo, mehanik Ferruc-cio Bi ti nič In gospodinja Anna-maria Gei, zdravnik Franco Le-gnani In uradnica Maria Lieia Ferlan, elektromehanik Mario Del Gobbo In gospodinja Fiorel-la Černigoj, agent carine Bruno Sereni in učiteljrtca Nivea Seitz, uradnik Egidio Covacci in gospodinja Marija Palčič, zidar Albin Pregare In gospodinja Libe-ra Križman, uradnik Fausto Ni-colo Amatl Ui gospodinja Arina Punzo, agent C, P. A Ido Bachi In gospodinja Marta Borrl.
UMRLI SO: 83-1 etn a Arina Mor. purgo vd, Pontimi. 62-letm Erne-
sto Della Pietra 60-letna Maria Battistutta por. ‘Mauro, 82-letna Karolina Mladinec por. Legiša, 66-letni Antonio A m ato, 60-letni Battista Giovanni Serafin, 65-let-na Alojzija Sušmelj por. Bizjak, 62-letna Giuseppina Sfiligoj por. Spetti.
PRIHODI IN ODHODI LADIJ
PRIHODI: Iz Ravenne prazna Ital. ladja »Ottaviano*, iz Ponte Fornace prazna ital. ladja »Maria M.», iz Benetk s 327 t raznega blaga Ital. ladja «Perla», Iz Turčije s 5000 t železne rude Ital. ladja »Rosalinda*, z Reke z 8 t raznega blaga In 8 potniki jug. ladja »Lastovon, iz Benetk s 541 t raznega blaga In 41 potniki ital. ladja «Campidogl!o», Iz Gradeža s 66 potniki ital. ladja «Grado», Iz Benetk prazna ital. ladja «Etra», lz Benetk prazna Ital. ladja «Harbara M.», lz Bari Ja z 18 t raznega blaga lu 23 potniki ital. ladja »Citta di Sl-racusa*, iz Gradeža z 11 potniki Ital. Jodja »Grado*.
ODHODI: prot! Reki s 7 potniki Jug. ladja »Bakar*, proti Gravosi z 90 t lesa ital. ladja «Eros», proti Gradežu z 10 potniki Ral. ladja »Grado* proti Benetkam z 200 t olja ital. ladja «Barbara M.», proti San Bene-dettu del Tronto s 115 t olja it. ladja »Etra*, proti Bottrighi z 200 t olja ital. ladja »Ottaviano*, proti Gradežu z 71 potniki ital-ladja »Grado*.
Rossetti, 16.30: ((Streljajte brez usmiljenja*, A. Smith, S. Drady Excelsior. Zaprto zaradi obnove. Fenice. 15.30: »Varietejska predstava*, F. Astaire C. Charisse. Nazionale. 16.30: ((Izdajalec*, V.
McLaglen, M. Grahame. FUodrammatico. 16.30:	«Pony
ekspres*, C. Nestor, R. Fleming Arcobaleno. 16.00:	«Samo zate
sem živel*, J. Wyman, S. May-den.
Auditorium. 16.30: «V podzemlju Sangaja*,' H. Berdriere, P. Bernard.
Astra Rojan. 16.30: ((Poslednji vlak iz Bombavas, J. Hale, C Lasson Cnslallo. (Trg Pprugino) 16.00: «Puccini», M. 'Toren.
Grattacielo. 16.30: «Ni dveh brez tretjega*, B. Stanvvick, R. Cum-rning.
Alabarda. 16.30: «Moj zakon*, B. Elliot.
Ariston, 16.00: »Najlepša*, A. Ma-gnani, W. Chiari.
Armonia. 16.30:	«Warpath», O’
■ Brien.
Aurora, 16.00: «Veliki variete*, L. Padovani.
Garibaldi. 15.30:	»Onečaščena*,
M. Vitale.
Ideale, 16.30:	«Lov na človeka
v džungli*, J. VVeissmueller. Impero. 16.00:	«Kmo nekdaj*
VV Chiari,
Italla. 16.30: »Onkraj Sahare* in ((Roparji velikih močvirij*. Viale. 16.00: «Legenda o Robin Hoodu*, E. Flyrm.
Kino ob morju. 16.30: »Neizmerno tvoja*, B. Davis.
Masslmo. 16.30:	»Sirota brez
nasmeha*, G, Garson,
Moderno. 16.00: »Poplavljeno mesto* R. Ryan.
Savona 16.00: »Sanjana zaročenka*, D. Kerr.
Sv. Marko. 16.00:	»Zlati listi*,
G. Cooper.
Vtttorio Veneto. 16.45: «Skotskl princ*, E. Flyn<n Azzurro. 16.00:	»Ivanhoe*, R.
Taylor.
Belvederc. 16.00:	«Plavotaske»,
D, Morgan.
Marconi. 16.30: «Glannl In Pinot-to n,a severnem tečaju*.
Novo cin«. 16.00: «Kra!jica Kristina*, G. Garbo.
Odeon, 16.00: »Noč je moje kraljestvo*, J. Gabin.
ADEX IZLETI
3. in 4. julija 1954 izlet v LJUBLJANO
4. julija 1954 izlet v POSTOJNO SKOČI J AN
LOKEV
Vpisovanje do 24. t. m.
10. in 11. julija 1954 izlet v NOVO GORICO PREVAL
ILIRSKO BISTRICO
BUZET
POREČ
12. julija 1954 izlet v OPATIJO KOMEN
KOSTANJEVICO in na REKO
Vpisovanje do 1. julij®
17. in 18. julija 1954 izlet na
BLED
Vpisovanje do 8. julija-
27., 28. in 29. julija 1954 izlet v SLATINO-RADENCI
Vpisovanje do 16. julij® pri «Adria-Express», Ul-F. Severo 5-b - (el. 29243.
VREME VČERAJ Najvišja temperatura 29,5, naj-nižja 24, ob 17. url 28,5. Zračni tlak 1013,9 stanoviten, veter se-verozapadnik 3 km/h, vlaga 59 od#t., nebo 2/10 pooblačeno, mor. je mirno, temperatura morja 25 stopinj.
«UNI0N»
Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIR1VO l4 tel. 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK
NOČNA SLUŽBA LEKARN:
Blasolett«, Ul. Roma 16; Man-zonl, Ul. Settefontane 2; Ma-rchio,
Ul. Ginnastica 44; Rovis, Trg Goldoni 8; Rassetti, Ul. Schiapparelli 58; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju,
EXP0RTDRV0
MARULICEV TRG št. 1* Poštni predal štev. ® Telefon; 37-323, 36-2*1 Telegr.: Exportdrvo-Zagreb
Proizvotii iz znanega slavonskega lesa
Rezani les, trd	in mehek	Zaboji
za gradnje	Oprema iz ukrivljenega l«‘a
Hrastove deske	Razna oprema
Celulozni les	Lesna galanterija
Retortno in gozdno oglje	Mizarsko orodje
Les za kurjavo	Krtače in čopiči____________
Furnirji
Vezane plošče in pan plošče Hrastov in bukov parket
Zastopstvo za TRST: Tvrdka F. RIJPENA - n*‘‘ — Trst, Ul. lldine stev. * Telefon 38-648, 23-537 ________
Osnoviia šala pri Sv. Paibari
Z razstav	na	slovenskih
nemški «Valokov čar»!!» Kaže pa, da kritik slovenskih predstav ni niti obiskoval, če upoštevamo njegovo beležko v isti reviji nekoliko pozneje:	«V slo-
venskem gledališču se je dosedaj z veliko vnemo pre-
(Nadaljevanje)
Pesnilo Nando jih je sam razmnoževal, prepisoval, in jih prodajal po 2 solda, in nj ga bilo zavednega fanta in «pupe», ki bi teh pesmi ne kupoval, saj so bili SvetoivanČani tudi takrat tako navdušeni za pesem, kot so še danes, pravi Negode.
Z učnimi knjigami je zalagal šole magistrat. Siromašni u-čenci so dobivali brezplačno knjige in učila.
Slovenska bibliografija navaja v tej dobi sledeče šolske knjige: «Abecedne table«. Na svetlo dalo šolsko vodstvo. Terst 1846, «Berilo za drugi klas malih šol na kmetih«. Terst 1846, ((Abecednik za šole po mestih«. Sestavil Stefan Kociančič. Terst 1846, «Nape-ljavanje iz glave poštevati za pervi klas ljudskih šol«. Terst 1846, aPovestice za pervo začetno šolo«. Sestavil Stefan Kociančič. Terst 1846, »Kranjska pismenost okrajšana za male šole«. Po V. Vodnikovi priredil Stefan Kociančič itd. itd. Kot vidimo je skoraj vse šolske knjige v tej dobi sestavil Stefan Kociančič, ki je bil na tem področju dokaj plodovit. Kociančič je bil prof. bogoslovja v goriškem semenišču.
Moramo pa naglasiti, da so imeli tržaški Slovenci že tedaj tudi svoj mesečni časopis «Slavjanski Rodoljub«, ki ga je urejal Ivan Cerar. Prva številka je izšla 27. marca 1849, «Slavjanskemu Rodoljubu« je sledil 1850. ((Jadranski Slavjan«, ki ga je urejeval učitelj Simon Rudmaš, ki je pridno dopisoval tudi v celovški «Solski prijatel«. Ko je bil Rudmaš premeščen jz Trsta je prenehal tudi »Jadranski Slavjan«.
Svetoivanski rojak in pisatelj Josip Godina-Vrdeljski se je v teh letih oglasil s svojo prvo publikacijo »((Koledarček za 1. 1853».
Naše dijaštvo pa bo gotovo zanimala vest, da so imeli tudi v Trstu že skoro pred sto leti svoj dijaški časopis. L. 1859 je začel izhajati dijaški rokopisni list »Zora Jadranska«, ki so ga izdajali dijaki tržaške gimnazije (nemške seveda) pod nadzorstvom profesorja J. Sivca.
Kakšne so bile cene šolskih knjig v tistih časih? L. 1852 je stala abecedna tablica 1 sold, abecedniki 4 solde, poštevanka 1 sold, mali katekizem 2 solda, računica 6 soldov, berila 12 soldov itd. Knjige so bile sicer drobne in cenene, vendar jih je, kot smo že navedli, dajal magistrat revnim učencem brezplačno. Skrilne table s črkči so stopile v rabo 1. 1846. Te tablice so bile v uporabi na okoliških šolah do prve svetovne vojne.
A kakšne so bile cene življenjskim potrebščinam v tistih časih nas bo tudi zanimalo. Negode pravi, da je stala ena štruca kruha težine 1 funta 12 soldov, 1 bokal (okoli 1,5 1) vina 40 soldov, 1 par «šolnov» 1 goldinar (100 soldov) itd.
Šolski obisk. Obiskovanje šol je bilo sicer obvezno ali obisk ni bil nikoli najboljši. Glavni vzrojj je b'l P®č, da ie “k0" ličan le v slabi meri poznal potrebo po izobrazbi in korist šolskega pouka. Šolske oblasti in zavedni učitelji so dosti storili, da bi vsi otroci obiskovali šolo. Škofija je pri-poročevala dušnim pastirjem, naj uporabijo vsako priliko v ta namen, celo tudi spovednico. Šolski pouk so zanemarjale posebno deklice, sicer ne Po lastni krivdi, pač Pa zaradi Predsodka staršev. Sole niso obiskovali niti otroci iz tako zvanih boljših družin, kot so bili Vatovci, Černigoji, Mlači in Marci, ki so bili znani v tistih časih kot premožni posestniki, kakor pravi Negode. Ti ljudje so se branili šole tako, kot pravi dopisnik »Šolskega prijatelja« v 3. številki iz 1. 1853 v dopisu «Iz Krasa«, kjer piše sledeče: «Ne manjka tudi tacih starišev, ki otrok
v učilnico pošiljati ne marajo, ker pravijo: «Saj tudi mi živimo, čeprav ne znamo pisati in brati!« Lepa čast! katero si tudi mula ali osliček prilastiti ' zamore, ker tudi on živi. Nekateri clo s tem šolo odbijajo «da u šoli se otnaci skaze, da postanejo potem narveči malopridneži, kakr to marsikaka skušnja kaže«. Po tem takem so bili malopridneži vsi duhovniki, uradniki, zdravniki, obertniki, tergovci in milijoni tistih, ki se k omikanim štejejo, ker so vsi u šole hodili«.
No, vkljub takemu mnenju nekega dela preprostega ljudstva vidimo, da je bila želja po pouku, omiki in izobrazbi pri našem ljudstvu velika, saj so imele v prvi polovici XIX. stoletja skoro vse vasi v tržaški okolici ljudske šole, kajti starejše šole od svetoivan-ske — kakor smo že uvodoma navedli, — so šole na Opčinah, Katinari, Bazovici, v Bar-kovljah, Skednju, Sv. Križu, a za SvetoivanČani so dobili šolo Prosek leta 1854. a Trebče 1. 1868. Ti podatki, ki so vzeti iz šolskih spominov F. Marinaza «Memorie scola-stiche« in Mana Pasqualisa «11 Comune di Trieste e la istruzione primaria e popola-re», niso popolni, ker se v u-radnih spisih jz 1. 1828 omenja trivialna šola v Sv. Križu in na Kontovelu, a 1. 1831 šola na Proseku.
Tudi glasoviti «Tržaški bataljon« je bil nekaj kriv, da niso obiskovali šole vsi otroci. Navada je bila takrat, da so jemali v okoliški bataljon za trombetače šoloobvezne fantiče in 1. 1853 se je obrnil tržaški magistrat na poveljstvo bataljona s prošnjo, «da se pri sprejemanju fantov za «trobentanje» ozira na predpise o obveznem šolanju otrok«.
Zaradi neobiskovanja šole so bili 'tedaj, kakor tudi danes, starši občutno kaznovani, okoličani na pr. ? globo 1 goldinarja.
Da je bil učni uspeh v tržaških okoličansfcih šolah dober, nam priča dopis iz tržaške okolice v 8, številki »Šolskega prijatla« iz 1. 1854., ki pravi «da je visoko čislana konzistorija dne 19. listopada 1853 izrekla svoje vredno zadovoljenje šolam na Kontove-li, Opčini, Lipici in Bazovici, pač pa več ali manj svoje nezadovoljstvo drugim šolam«. Te druge šole so se pa čutile zaradi tega užaljene, kajti že v 14. številki istega lista či-tamo opravičilo	uredništva,
ki pravi; «Prav radj prekličemo kar smo v 8. številki iz Tržaške okolice tiskati dali. Razen nekaterih	malenkosti,
so vse šole tržaške okolice dobre in hvalevredne, To smo zvedeli za gotovo in veselo razglasimo«.
Negode pripoveduje v svojih spominih, da so imeli na koncu šolskega leta proslavo, pri kateri so	deklamirali
najboljši učenci	in učenke
pred povabljenimi gosti, med katerimi so bili	duhovščina,
predvsem kanoniki od Sv. Justa, odposlanci magistrata in starši otrok. «Ko sem končal prvi razred, tako pravi, mi je sestavil govor svetoivanski kaplan Bartol, ki je bil goreč domoljub in propagator za obiskovanje šol, in mi ukazal, da se ga moram naučiti «z glave«, da ga bom govoril na šolski proslavi. Jaz sem se dan za dnem učil ta govor doma, — stanovali smo tedaj na Brandežiji pri Hušotu, stoječ na kameniti mizi pred hišo; k vaji so prihajale poslušat matere iz sosednih hiš, ki me niso mogle prehvaliti moji materi rekoč «kako lepo zna pridgat Pepele od Negoda« in blagrovali mojo mater «srečna mati. ki ima tako učenega bubca«. Ti pridni so bili tudi «premirani» kakor se je tedaj reklo in v dar smo dobili navadno knjige in molitvenike. Od knjig se spominjam knjige »Zveden kmet«, ki jo je napisal kakonik Peter Aleš, ki je bil šolski ogle-
da, ali kakor bi danes rekli šolski nadzornik. Šolskih spričeval tedaj nismo poznali. Šolske počitnice so trajale štir; tedne. Šolsko leto se je pričelo z novembrom, a končalo 1. oktobra.
Zbrali smo in priobčujemo te podatke iz zgodovine sve-toivanske šole, poživljene s spomini najstarejšega nekdanjega učenca te šole. *)
Res da svetoivanska šola ni dala v teku svojega stoletnega obstoja kakšnih učenjakov, znenstvenikov ali drugih velikih duhov. Bila je skromna nekdaj, kakor je skromna še dandanes. Ali je bila vedno žarišče omike, vzgoje in kulture slovenskega ljudstva pri Sv. Ivanu, ljudi, ki ljubijo svoj rod in jezik, šola, ki je vzgajala značaje in rodoljube, Slovence polne globoke ljubezni do materinega jezika in rodne grude, iz katere so izšli, ki so čvrsto stali na braniku slovenstva na tej tako izpostavljen; točki, na katero butajo več kot pol stoletja valovi poitalijančevanja in asimilacije. Sovražniki na-
Osnovna šola v Bazovici (dekliški oddelek)
*) Viri; Razen citiranega »Šolskega prijatla«, še «Luč», M. Sila; «Trst in okolica«, Slovenska bibliografija in pripovedovanje Josipa Negodeta.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Osnovna soia v Bazovici (deški oddelek)
Osnovna šola v Plavjan
PRED GOSTOVANJEM LJUBLJANSKE OPERE Z BALETOM V TRSTU
Slovenske glasbene uprizoritve v Trstu
in Mirko Polič
3.
Daljšo oceno je objavila «Edinosti 29. decembra 1910 s podpisom «Fra’ Dia-volo«, ki je v mairsičem zanimiva: «... Ako gremo poslušat opereto, se moramo vendar zavedati, da ne gremo na kak komorni koncert, ali pa na predstavo kake Wagnerjeve opere. O-pereta ima v prvi virsti zabavati z lahko godbo im fi-nim dovtipom. Ako so igralci ustregli zahtevam teh dveh glavnih točk, tako, da igra zadobiva neko zaokroženo celoto brez disharmonije in dolgočasnosti, je uspeh dosežen! In tak u-speh je bil dosežen tudi pri nas. Kdor ni tega mnenja, potem je sploh boljše, da ne gre k opereti... Muzikalni del operete je vodil g. Mirko Polič. Ta mladi go-
jjJanko Traven j
spod zavzema častno mesto v skupini naših izobraženih in talentiranih mu-zikov, ki se — hvala Bogu — v poslednjem času razveseljivo množe v Trstu. Kljub svoji mladosti zna s svojo veliko eneržijo sigurno obvladati njegovi taktirki podrejene sile. V tem pogledu je bilo parkrat lepo opaziti, kako je dirigent znal sigurno potezati orkester z mirnimi in energičnimi znaki svoje taktirke, da v nekaterih nevarnih momentih ni prišel v ne-sklad s proizvajanjem na odru. Glede orkestra samega je težko podati kako sodbo, ker je bil — radi nekaterih neprilik	v
zadnjem trenutku sestavljen z raznih strani. Ako ta orkester — kakor se nam zatrja — ostane gledališki orkester, se bo dajalo laže soditi. — Glede zbora velja skoro isto, kakor glede orkestra. Materijal je pa dober in za prvi nastop treba reči. da se je na odru vedel še precej korektno-Glede ženskega zbora bi o-menil nekaj razveseljivega: nudi namreč tudi lep pogled za oko. Kdor od tržaških gledaliških obiskovalcev pozna tržaški ženski zbor, ki peva pri raznih italijanskih opernih in ope-
retnih predstavah, bo razumel, ^ zakaj omenjam to.«
Poročevalcu je ugajala Dragutinovičeva okusna režija, velik del svojega poročila pa je posvetil nosilki glavne vloge Denize, Angeli Janovi, ki je že svoj-čas nastopila na tržaškem odru, zdaj pa je prišla gostovat z Dunaja, kjer se je izpopolnjevala v operetni stroki. «Brezdvomno se je razvila toliko v petju, kolikor v igri... Ne razpolaga sicer z bogve kako obsežnim glasom, dasi je tudi v tem pogledu opažati razvoj. Ali naravnost presenetljiv temperament in gracija kretenj dajeta njenemu petju izboren opereten kolo-rit.«
Nadaljnji glasbeni uprizoritvi te sezone sta bili operet; Strauss:	«Valčkov
čar«, premiera 2. februarja 1911, in Pl»nquetovi «Kor-neviljski zvonovi«, premiera 2. aprila 1911. Obe sta dosegli pri občinstvu nedeljeno priznanje, ki se mu je pridruževal gledališki poročevalec «Edinosti», poudarjajoč temperamentno eleganco dirigenta Poliča.
Emil Adamič je bil Sicer odbornik «Dramat čnega društva«, glasbeno operetna prizadevanja gledališča pa je spremljal s skepso. V prilogi «Novih akordov« si je dal duška ob poročilu o uspehu »Borisa Godunova« v italijanskem gledališču, kjer se tudi ob o-gromni udeležbi prepeva nemški
aoseaaj peval .Valčkov čar’, in" sedaj .Korneviljski zvonovi’. Vsekakor en korak naprej! Kako se to poje, pa ne vem.«
Toliko bolj Je poudarjala uprizoritev «Komevilj-skih zvonov« dnevniška kritika, češ: ((Uprizoritev tako lepega dela kakor .Korneviljski zvonovi’ je precej težka, toliko solisti kolikor zbor imajo veliko nalogo v pevskem in igralskem pogledu, a naše gledališče se danes lahko že lotuje fran-
coske komične opere. Od .Mamzelle Nitouche’ do .Korneviljskih zvonov’ je šlo naše gledališče močno navzgor.« Prav to francosko opereto si je izbral Polič za svojo benefično predstavo ob koncu sezone in sta mu ob tej priložnosti občinstvo in gledališko o-sebje priredila simpatične ovacije s poklonitvijo dragocenih spominskih daril.
Vse kaže, da ni biilo malo ugovora proti uvajanju o-peret na slovenski oder v Trstu. To dokazuje obširni zagovor intendanta Ivana Zorca na , občnem zboru »Dramatičnega društva« 1. julija 1911. Prav zaradi vprašanja operet so ta izvajanja zelo zanimiva in dokazujejo podobnost primera s Slovenskim deželnim gledališčem v Ljubljani, katerega dokaj obsežni operetni repertoar je bil kmalu predmet ostrega napada urednika «Novih akordov«.
Zorec je v Trstu zagovarjal svoj repertoar: »Določil sem repertoar vsaj približno tako, da bi zadovoljil vse. Sam zase sem pa vedel, da
KAREL MAHKOTA nekdanji vodja in organizator podružnice Glasbene Matice v Trstu, v karikaturi
bomo morali igrati največ take igre, ki bodo ustrezale vsem, najbolj pa našemu šibkemu denarnemu stanju. — In sem se kajpada spomnil burk, ki povsod uživajo veliko spoštovanje gledališkega občinstva. Pa se nisem kaj mogel sprijazniti z njimi, ker ni sim pozabil, kako sem bil že zabavljal čez to navlako, in sem začel misliti na to, da bi igrali resnejše in boljše igre, dobro naštudirane in skrbno inscenirane. vmes pa ljudske igre in igre s petjem in morda še kaj več. A če bi mi vse to izpodle-telo, sem si mislil, bi se pa boljše, tudi literarno kaj vredne igre vrstile, če že naposled mora biti, z nekaterimi čednimi burkami... V začetku sezone so bile dramske predstave dobro igrane in dobro obiskano. Naš pogum je rastel, nekaj najbolj sitnih in manjših dolgov smo plačali in še smo šteli lepe denarce... Pri igrah s petjem se je pokazalo, da nam je treba stalnih pevcev in gledališke godbe. Debili smo res več navdušenih požrtvovalnih mladih gospodov in gospodičen, ki so obljubili brezplačno sodelovanje. Za to plemenito dobroto se jim tudi tukaj najiskreneje zahvaljujem, zlasti pa gospodu Poliču, ki jih je zbral in učil cele večere, včasih do ene ali dveh popolunoči in več tednov vsak dan. Vsi skupaj jso se žrtvovali Iz čistega veselja ln z željo, da bi nam pomagali sanirati denarne težkoče. Naš odbor ve, kako težko je bilo začetno delo, je videl, koliko samozatajevanja je bilo, treba vsem. Zato sem pa tudi
prepričan, da je gledališki pevski zbor v pretekli sezoni pomagal napraviti novo pot do novega napredka. — Operetne predstave, katerih do letos nismo imeli na našem odru, značijo gotovo napredek. Z njimi smo pokazali, da je naše gledališko podjetje zmožno življenja in razvijanja. — Naše operete so mnogi pozdravljali z odkritim veseljem in so bili ponosni, da igramo operete v sezoni, o kateri smo lani na tem mestu govorili, da bo treba število predstav znižati, nobenih ali zelo malo igralcev angažirati — sploh začeti z nekdanjim diletantizmom. Nekateri pa, ki so se hoteli pokazati posebno umne, so jih kratkomalo zametavali in so peli umetnosti v našem gledališču mrtvaško pesem. — Absolutno se ne pridružujem ne prvim, ne drugim. Poprej sem že omenjal, da sem zmanjšal število burk, torej iger z zelo skromno ali pa nobeno umetniško vrednostjo. Panem et cir censes, so klicali že stari Rimljani; tudi veselih stvari v gledališču nam dajte, zahteva nase občinstvo. Ce bi hotel in mogel ravnati po svojem ukusu, bi nikogar ne poslušal in bi posvetu gledališče izključno in samo gledališki umetnosti. Pa tega .ne morem in ne smem, če izvršujem, ali se vsaj trudim, da bi izvrševal svojo nalogo vestno in v smislu društvenih pravil. — Nikar pa ne mislite, da bogve kako visoko cenim operete. Gotovo ne. Obsojam jih tudi jaz, le na drug način, in vem. da so operete smrt drame, torej prave gledališke umetnosti. Mislim pa, da je dajati prednosti operetam pred burko, če že mora biti v gledališču tudi kaj takega, ki ni posebno blizu umetnosti.
(Nadaljevanje sledi)
Osnovna šola v Škofijah
IND. STROK. TEČAJ V ROJANU
Zenski oddelek
Moški cddelek
Gospodinjsk' oddelek
Zenski oddelek
4.
Tompž: Ali naj še kaj dodam v kotel?
Križe: Kaj naj bi še dodajal, stric?
Tomaž: Tako. kaj barbanskih rož ali pa od šopkov sv. Ivana z oken. No, to, kar veš pač ti, —
Križe: To vem, da ni potrebno. Ce pa hočete, le denite. tla j bo po vašem! Škodilo ne bo!
Tomaž: Saj veš Kristjan, da sem bil vedno prijatelj vaše družine in se ko’si bil majhen, sem te večkrat pestoval-
Križe: Da, stric in tudi po tisti veliki nesreči, ko nam Je vzelo očeta, ste bili dobri in nam v marsičem pomagal •
Tomaž: No vidiš! In kot veš, sem največji revež v Nižji vasi.
Križe: Vidim stric, ampak tam smo vsi reveži. Zato Ji tudi pravijo Nižja.
Tomaž: Tl zadnje čase dobro rineš, ti Kristjan, j®z
revež, pa ne morem dihati. Zato bi rad, da bi mi kaj pomagal sedaj, ko dobro loviš.
Kristjan: To se vam le tako zdi, oče! Jaz ulovim ravno tako, kot drugi.
Tomaž: Eh, ti imaš kaj posebnega, ker nikomur tako ne frčijo ribe v barko, kot tebi. Zato, glej Križe, saj sem te imel vedno kot za svojega sina. Saj znam molčati, daj...
Križe,- Da bi vam povedal tiste tri besede in da bi vas navadil tisto molitvico in tisto pesmico, da bi vam pokazal tisto čudežno vabo in vse coprnije, ki vabijo ribe trumoma v barko! Vse sem že davno slisal. Ubogi moj stric Tomaž, tudi vi ste nasedli vsemu, kar tisti neumni jeziki o meni klobasajo! (Jerneje se ^ pokaže in vleče na ušesa).
Tomaž: Praviš, da ni nič? In vendar moraš nekaj imeti, saj ne bi drugače imel zjutraj, ko priveslaš, tako lepih rib v čuipi.
Kristjan: Hočete vedeti, kaj imam? (Jernejcu) Le bliže, le bliže Jerneje, da si ne pretržeš uhljev!
5.	prizor Jerneje pristopi od leve.
Jerneje: Si rekel, da naj pridem bliže, Križe. Kaj hočeš?
Krize: Hotel sem vam enkrat za vselej odkriti skrivnost o tisti coprnijl, ki vabi ribe in o kateri gobezdajo in gobez-date vsi tu na obrežju, na morju in v vasi.
Jerneje: Jaz nič, Križe, jaz nič.
Kristjan: Ti Jerneje, vidiš in slišiš skozi pet zidov, Ko-kalka gori v vasi skozi devet in jaz skozi deset. In to je moja nesreča. Vedno mi gledajo v barko, a nihče mi ne pogleda v srce. Ko zjutraj priveslam v portič, pustim da se vidi vse, kar sem ulovil. Ne skrivam kot drugi ki pravijo, da si vse, kar so ulovili, lahko spečejo na popku. In če kdaj
pripeljem kako lepšo žival, je to zato, ker imam pri sebi to čudno vabo, ki se ji pravi potrpljenje. V petek in svetek, podnevi in ponoči vedno sem tu na vodi, v dolgih nočeh čakam živalico...
Jerneje: Saj tudi mi čakamo, toda k nam ne pride
6. prizor Blaž od leve
Kristjan: Ne pride tako zlahka, ker potrebuje, cim lepša je, mir in čisto vodo.
Blaž: Sl slišal, Jerneje?
Kristjan: Hotel sem reči,	da je	opravljeno	na	tistem
mestu, če se samo malo tobaka pljune v vodo. Mimo mora biti, niti z veslom se ne sme dotakniti vode. Im potrpljenja je treba, čakati in čakati. To je vse. (Blažu) Pomagaj. Blaž! (Kristjan vleče, Blaž poriva čupo proti desni).
Tomaž: Čakati, čakati hm,	hm.
Jerneje: Prava jegulja si,	sama	zvijača im,	požrešnost
te je ni čuda, da te nihče noče	v barko na morje!
Kristjan: Ni res, te dni me bo vzel Puntarjev oče Martin s Proseka. (Blažu) porini, Blaž! (Izgineta na desno).
Jerneje gleda za njimi
Tomaž: Tako, pa smo opravili, Jerneje!
Jerneje (gleda na desno): Čakajte, stric!
Tomaž: Hm, hm. Morje, morje, hm, hm.
Jerneje: Nekaj se menita. ce bo njemu kaj zaupal, je Blaž lump, če ne razkrije tudi nama.
7. prizor
Blaž od desne si zadovoljno pljuje v roke.
Jerneje: Tebi je nekaj zaupal, ne laži, Blaž!
Blaž: Zaupal ml je.
Tomaž: Usmili se maju, povej, povej Blaž!
Blaž: Možje, zdaj smo na veliki barki. Udarimo s
naš Križe!*iVemU krStU ne 601110 izdali’ kar mi je zau Jjrriejc Tomaž: Ne muči nas, Blaž! (Mu podajata rol božja^nast. ovesno); Ra2kr'l mi je, da je potrplje Jerneje: Naj strela udari tebe, njega, morje...!
8.	prizor
vi fantfedb (0d desne’ v rokah nosi vrčke s kavo): Z<
J*e Preveč s to luknjo v mreži, gospodar Jal » hir.;’ Tu. da si zmočita kljune! (J.ma podaja vr s kavo.) Ali je dosti odprlo?
, ndfr’leic' <-!ela barka z jadrom vied bi lahko sla zi. (Pije).
Blaž. Da, ali samo po kosih, Jerneje. (Pije),
Jakob: Se mi je takoj zdelo. Tam okoli polnoči le (ogleduje mrežo), kako je lomastil in pihal po mrežil smo mogli, da bi izvlekli je bilo že prepozno.
Jerneje: Prepozno bi bilo, prepozno, oče. o,’ Rilbe’ kar Jih je bilo, smo izročili Marku, da je peljal v Trst, kakor ste ukazali, oče.
Jakob: Je že prav, fantje, je že v redu! Zdi se mi da se bo mudil del j, ker je zjutraj le malo dihalo pod latnikov.
Tomaž: Tista njegova jadra berejo dobro; enkrat žem kražem in je v Trstu.
Jakob: O fantje, bo treba izvleči barko, da ji pol varno dno in ostrgamo školjke, ki so se je prijele' In 1 nekaj pušča,
ftfadai^enie
IZ ZGODOVINE SLOVENSKEGA
Stoletnica suetoiuanshe šole
TRST, četrtek 24. junija 1954
X/ B-i X XBT Vremenska napoved za danes: la A HM. M-J Jasno vreme z delnimi po-oblačitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 29,5 stopinje; najnižja pa 24 stopinj.
PRIHOD
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 15.00:
Poje ženski kvartet Radia Ljubljane. Trst II.: 20.05: Dve slovenski simfoniji. Trst I.: 11.30: Operna glasba. Slovenija: 14.40: Igra harmonikarski zbor «Kajuh»; 20.00: zčetrtkov večer slovenskih narodnih pesmi)).
m -1.,	~	- j •*	4k1z	■v
Nd8Š» • aUgr -n,	•	n
~ --mi a .> .. .
i 'v n * jk m 'Jh:
»mm
JUGOSLAVIJA BO V NEDELJO IGRALA Z NEMČIJO
ŠVICA - ITALIJA 4:1 (1:0) Nemčija-Turčija 7:2 (3:1)
Avstrija bo igrala s Švico v četrtfinalu • Nemci bodo precej nevarni nasprotniki Jugoslovanom
RAZPRAVA OBČINSKEGA SVETA 0 GOSPODARSKI KRIZIIPROTI NESRAMNEMU SPORAZUMU
Sedaj sta znana še zadnja dva četrtfinalista. Tekma med Nemčijo in Turčijo je imela odločiti, kdo bo nedeljski nasprotnik Jugoslavije, Italijani in Švicarji pa so se borili za kvalifikacijo v četrtfinale, kjer se bodo srečali z Avstrijo. V prvi tekmi je veljala za favorita Nemčija in je z visoko zmago to pričakovanje potrdila. Vsi tisti Nemci, ki so v nedeljo prišli na tekmo Madžarska - Nemčija pa so morali gledati igro nemške rezerve in so zaradi tega bili besni, so sedaj gotovo velikodušno odpustili vodji nemške reprezentance njegovo ne-taknost, ki se je včeraj izkazala kot zelo koristna.
V drugi tekmi pa je bilo drugače. Tu so bili favoriti Italijani. Čeprav so danes teden že izgubili tekmo s Švico, je vendar prevladovalo mnenje, da bodo v drugo le uspeli, kajti za prvo tekmo se je govorilo, da so le bili boljši kot Švicarji, potem da jih je oškodoval slab sodnik itd. Toda včeraj nele da ni bilo italijanske zmage, temveč je prišla švicarska zmaga, ki se je zdela, številčno tako visoko izražena, sploh nemogoča. Svetovno prvenstvo 1954 je za Italijo s tem končano.
Tako med četrtfinalisti ni dveh nosilcev skupin, ki so ju na to mesto postavili gotovo po nekih drugih kriterijih in ne športnih. Kar v posmeh je bila določitev Francije za nosilca skupine pred Jugoslavijo, kakor je tudi težko uganiti, zakaj je bila postavljena za nosilca skupine Italija.
BASEL, 23. — Okrog 30.000 gledalcev je prisotnih na najmodernejšem stadionu v Švici med tekmo Švica - Italija. Tudi Italijanov je precej med gledalci.
Italijansko moštvo je dokaj spremenjeno od prvih dveh tekem. Ne more se reči, kako bi šlo z moštvom, ki je zmagalo nad Belgijo, gotovo pa je, da današnje moštvo ni pokazalo niti povezane igre niti ni znalo realizirati vsaj tistih priložnosti, ki so se nudile. Da so imeli Švicarji včasih tu-
strani vsi veseli: gledalci so vdrli na igrišče in so kar odnesli svoje ljubljence; vesel je bil tudi Hugi II., ki je sam dal tri gole.
ZUERICH, 23. — Nemcem se je poznal dober počitek. Zlasti Schaefer je nevaren: botroval je prvemu golu, ki ga je dosegel Otmar Walter, tri minute pozneje pa je sam zabil žogo v mrežo. Po prvih 20 minutah si Turki nekoliko opomorejo in Mustafa doseže gol, ki ga pa sodnik ne prizna. Vendar pa kmalu nato isti Mustafa le doseže lep gol. V 23’ nezgoda turškega srednjega krilca Cetina, ki potem ne more biti več koristen. Tretji nemški gol je delo Mor-locka. Malo pred koncem polčasa jo skupi turški vratar pri trčenju z Nemcem Klod-tom. Na poti v slačilnico mu pomagajo drugi. Ko je v drugem polčasu dobil žogo Cetin, se je v teku zgrudil, ne da bi se ga kak nasprotnik dotaknil; zapusti igrišče in Turki ostanejo s štirimi napadalci.
Nemci so v veliki premoči in zlasti oba Walterja in Schaefer so vedno nevarni. V 15’ drugi Morlockov gol. Zelo lep gol pa je bil dve minuti pozneje in nosi znamko ((Bratje Walter». V mrežo ga je potisnil Fritz, ki je lepo pripravil s Klodtom naslednji gol; realizator pa je bil zopet Mor-lock.
2e dve minuti nato pripravi Eritz še en gol, ki ga realizira Schaefer. Turki pa ne odnehajo in v 32’ dosežejo še svoj drugi gol.
Eritz Walter je bil odličen kot individualist in kot organizator napada. Jugoslovani bodo morali nanj zelo paziti. Pa tudi drugi so nevarni in tekma z njimi bo vse prej kot lahka.
ITALIJA:	Viola;	Magnini,
Giacomazzi; Mari, Tognon, Nesti; Muccinelli, Pandolfini, Lorenzi, Segato, Frignani.
ŠVICA:	Parlier;	Neu	ry,
Boc quet; Kernen, Eggimann, Casali; Antenen, Vonlanthen, Hugi II, Ballaman, Fatton.
Sodnik Gnffith (Wales).
di nekoliko sreče, je lahko res, toda kdaj pa kako moštvo nima tudi nekaj sreče. Saj so jo imeli tudi Italijani. Fortes fortuna adiuvat so dejali že v starih časih in vratar Parlier je pač imel pravico na nekoliko sreče; tudi danes je bil namreč odličen.
Švicarji so prvi dosegli gol v 13’. Kmalu nato so držali večino moštva v obrambi in le nekaj napadalcev je ostalo v ospredju, ki so bili vedno pripravljeni, da prejmejo žogo in z njo stečejo pred italijan skl gol. Vsak tak beg je bil zelo nevaren in Viola je imel tudi dovolj posla. V drugem polčasu vodijo že v 5’ Švicarji z 2:0. V 21’ dosežejo Italijani svoj edini gol, medtem ko so Švicarji uspešni še v 41’ in končno v 45’.
Po tekmi so bili na švicarski
Fuderer je popolnoma nadigral Donnerja. Imel je priložnost, da še enega konkurenta jugoslovanskih mojstrov vrže z visokega položaja. Z nervozno igro pa je spustil zmago iz rok in remiziral. Ra-bar ni mogel v partiji z Lok’ wenzom doseči več kot remi.
Vrstni red po XV, kolu: Un-zicker 12,5, Donner 11,5, Fuderer 11, Rabar, Toran. Go-lombek 10,5, Pirc 10 (1), Kramer 9, Lokwenz 7,5 (1) itd.
V prekinjeni partiji XIV. kola je Pirc premagal Lok-tvenza.
V XVI. kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Pirc - Wa-de remi, Rabar . Toran 1:0, Fuderer - Lokvvenz 1:0, Unzi-cker - Donner remi, Golom-bek . Kramer remi, Castaldi -Boumeester remi, Dunkelblum-Burstein remi, Mulcahy - Ri-beiro 0:1, Aitken - Jacob remi, Bhend - Lehman remi.
Vrstni red: Unzicker 13, Fuderer in Donner 12, Pirc in Rabar 11,5, Golombek 11, Toran 10,5, Kramer 9,5, Castaldi 8, Lokwenz 7.5 itd.
Tudi dr. Andrejevič v izvršnem odboru FIFA
BERN, 23. — Novi izvršni odbor Mednarodne nogometne zveze je takole sestavljen: predsednik: Seeldrayers (Belgija), podpredsedniki: Thom-men (Švica), Lotsy (Holandska), Dewruy (Anglija), Gra-natkin (Rusija), Peluffo (Argentina), člani: Lange (Sved.), Lafarge (Francija), Andrejevič (Jugoslavija), Barassi (Italija), Bianchi (Cile), Maduro (Curacao), Mac Guire (ZDA), Skinner (Hong Kong).
Dosedanji predsednik Jules Rimet je postal častni predsednik, Mauro (It.) pa častni član odbora.
Reprezentanca najboljših igralcev
Skupina jugoslovanskih novinarjev je po dosedanjih tekmah svetovnega prvenstva sestavila reprezentanco, v kateri bi bili najboljši igralci s prvenstva — ne glede na sistem in način igre, ki ga uveljav-ljajo v svoji reprezentanci.
Ta reprezentanca bi bila takšnale: Beara, Santos (Brazilija), Martinez (Urugvaj) Čajkovski, Horvat, Ozwirk (Avstrija), Julinho (Braz.) Kocsis (Madžarska), Lofthouse (Anglija), Puskas in Csibor (oba Madžarska).
Rezerve pa bi bile: Happel (Avstrija) za levega branilca, Matthevvs (Anglija) za desno krilo. Didi (Brazilija) za desno zvezo, Gali (Italija) in lli-degkuti (Madžarska) za srednjega napadalca in Schaffino (Urugvaj) za levo krilo.
Strele* na svetovnem prvenstvu
/ golov:	Kocois	(Madžar-
ska), 4 gole: Probst (Avstrija), Hugi (Švica), 3 gole: Did>
(Brazilija), Borges (Urugvaj),
Puskas (Madžarska), Anoul (Belgija), Schaefer (Nemč.).
“	2.-3.:	Fuderer	in	Donner
house (Anglija). Palotaš ml'1 4.-5.: Pirc in Rabar
Abbadii' SSv1j)lAVtener Se ‘ri kola d0 konca turnirJa
CONSKI TURNIR V MUENCHENU
Bolgarski telovadci na poti skozi Trst
Včeraj popoldne so skozi na. še mesto potovali člani bolgarske telovadne reprezentance, ki se bodo udeležili bližnjega svetovnega prvenstva v orodni telovadbi v Rimu. Reprezentanco sestavljata moška in ženska vrsta (skupaj 18 članov), medtem ko je vseh Bolgarov, ki potujejo kot tehnično osebje z reprezentanco, 62.
Bolgarski orodni telovadci so prišli s svojim vagonom, ki je bil priključen Orient-eks-presu. Na vprašanje našega novinarja, kako so potovali skozi Jugoslavijo in če so med vožnjo imeli kakšne neprilike, j<? eden izmed članov vodstva odgovoril, da je potovanje potekalo v najlepšem redu, in irkaj tudi ne bi, ko so pa odnosi med Jugoslavijo in Bolgarijo normalizirani. Dejal je še, da so veliki favoriti za prvo mesto Rusi, medtem ko se o svoji reprezentanci ni hotel izraziti. Bolgarske telovadce je še zanimalo, ali bodo v Rimu nastopili tudi Jugoslovani in če so že tja odpotovali.
Bolgarski telovadci so se spomnili tudi tržaške telovadne vrste, ki je nastopila na Balkaniadi 1946. leta v Sofiji, ter dejali, da je bila to dobra vrsta, ki se je tudi uveljavila.
Ker je imel vlak polurno zamudo, se je na tržaški postaji ustavil le nekaj minut, potem pa nadaljeval pot proti Benetkam, kjer bodo vagon z bolgarskimi telovadci odklopili ter ga priključili brzemu vlaku za Rim.
V* . _ | _»
pri
: m ' " nar
svetovalci USPELA STAVKA goriških kovinarjev
Oemokristjanski svetovalci z veseljem poslušajo Pedro-nijevo žaljenje Slovencev in socialistične Jugoslavije
Na torkovi seji mestnega občinskega sveta so pričeli z razpravo o poročilu komisije za proučevanje goriške gospodarske krize.
Prvi je spregovoril monarhist Pedroni, ki je v svojem dolgoveznem in žaljivem govoru napadal sosednjo državo in našo manjšino, kar je izzvalo oster protest vseh manjšinskih svetovalcev, medtem ko se je vsa demokristjanska večina skupaj z vsemi tako imenovanimi sredinskimi sopotniki sadistično smejala in uživala. Ob takih žavljivih izpadih ni demokristjanska večina nič manj kriva za ustvarjanje napetost) in nestrpnosti v občinskem svetu kot monarhistični svetovalec. Ce bi se večina občinskih svetovalcev ne strinjala s Pedronije-vimi žalitvami, potem bi do takih žalitev ne prišlo, ker bi njegove izpade preprečili, vendar doslej demokristjani kot ostali šovinistični svetovalci, vštevši socialdemokrate in kominformiste, niso niti enkrat nastopili v obrambo slovenskih narodnih pravic. Ravno nasprotno! V zboru in pod taktirko pedronija dvignejo vik in krik, kadar socialistični slovenski občinski svetovalec obsoja take izpade in brani pravice manjšine.
Sicer pa je moral Pedroni za svoje neotesano obnašanje požreti marsikakšno grenko. Najbolj ga je verjetno zadelo, ko mu je Birsa med svojim govorom, v katerem je omenjal doprinos Slovencev po prvi svetovni vojni h go-riškemu gospodarstvu, kar Pe-droniju očividno ni bilo všeč, zabrusil v obraz, da se Pedroni takrat ni niti rodil, kaj šele da bi vedel, kako so se stvari razvijale.
Pedroni se je spotikal ob poročilo komisije, češ da se ji pozna, da so jo izdelovali tudi trije marksisti; tov. Pavlin, Zuccalli od PSDI in Bati od KPI. Najbolj pa mu je u-gajala trditev, katero je v svojem govoru zaman skušal dokazati, češ da je nova državna meja kriva za goriško krizo in da je treba vsaj trenutno, ker za vedno ta meja ne more ostati nespremenjena, s to mejo računati. S tem v zvezi ni pozabil omeniti, da se pri severni postaji konča civilizacija, kar je predvsem razburilo svetovalca Pavlina, ki mu je odgovoril, da se civilizacija konča v Ul. Dante, (kjer Pedroni stanuje).
Govoril je še MSI-jevec Del-pin, ki je s številkami in v napol ironičnem tonu smešli demokristjansko upravo.
Demokristjan Bizjak je govoril o šoltvu in pripomnil,
da bi bilo treba zgraditi telovadnico samo za šolske potrebe. Ne vemo, če je imel pri tem v mislih zahtevo, ki smo jo že večkrat ponovili, da so slovenske srednje šole brez dostojne telovadnice.
Svetovalec Birsa je ovrgel trditev, da je krizo povzročila razmejitev. Tudi Postojna je bila med prvo in drugo svetovno vojno obmejno mesto, pa je vseeno dobro uspevalo in je veliko Goričanov s svojimi trgovinami tamkaj dobro živelo. Pohvalil je zamisel o ustanovitvi obmejne cone in dejal, da se v tem predlogu vidi Poterzijev smisel za realnost. Dozdeva se nam, da je prvič dal predlog o ustanovitvi obmejne cone socialistični svetovalec tov. Pavlin.
Omenil je tudi, da bi bilo treba preprečiti odvažanje goričkega kapitala, kar hromi naše gospodarstvo.
Glede obrtništva pa je dejal, da bi morala posebna komisija organizirati letne razstave izdelkov naših obrtnikov in da bi bilo treba predvsem pospešiti lesno obrt.
Na trditev o zapostavljanju Slovencev pri dodeljevanju služb pa je Pedroni dejal: «Ben fata!» Ne vemo, če je tudi takrat tega mnenja, ko pridejo k njemu slovenski klienti.
Seja se je zaključila okoli polnoči in se bo nadaljevala v petek ob 21- uri.
Reakcionarno časopisje skuša zmanjšati pomen stavke Aretacije delavcev v Tržiču
24-urna stavka, ki jo je proglasila FIOM, je med goričkimi in tržiškimi kovinarji dobro uspela. Delavci so se odzvali pozivu na stavko, čeprav so močne policijske sile stražile po ulicah in nekatere- delavce tudi aretirale, ker so trosili dovoljene letake. Zaradi takega obnašanja policije je odšla skupina delavcev na občino, kjer je protestirala. Delavce so kmalu potem izpustili.
Tudi v goriških podjetjih je stavka uspela. Ravnateljstvo podjetja ORME se je ustrašilo stavke in je priznalo delavcem 3.000 lir predujma, kot so ga delavci zahtevali. Tudi v SAFOG je stavka uspela; to so morali delno priznati tudi reakcionarni časopisi, čeprav skušajo s potvarjanjem številk o udeležbi delavcev in uradnikov v stavki dokazati, da delavci' in uradniki niso soglašali s stavko.
ljal v bolnico Brigata Pavia. Po dobljeni zdravniški pomoči je Grusovin lahko odšel domov.
Stoletnica svetoivanske šole
(Nadaljevanje s 3. strani)
DEŽURNA LEKARNA:
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Venuti, Ul. Rabatta 18 - tel. 21-24.
KINO
CORSO. 17.15:-«Zaliv groma«, barvni, film, G, Stuart. VERDI. 17: «Smo ženske«, I. Bergman, A. Magnani, A. Valli in I. Miranda. CENTRALE. 17:	«Skrivnost
V-3«, G. Ford in V. Lindfors. VITTORIA. 17: «2ivel kino!«, S. Pampanini in C. Campa-nini.
MODERNO. 17: «Blato», E. A-guirre in A. Lara.
Prodala ur In pribora na dobolo Trat - Ul. Bat Hat 1,14 - Tel. 36231
ZASTOPSTVO 08: «Unger» <Aur«ole» «Elida» <Moetii> <Lonco> <Lnnani<i» «Kalos» «Dichi» «Xaroj»
Buffet «Pri Jožkotu»
FIGOVEC
TRST — ULICA CARLO GHEGA STEV. 3. Točijo se pristna briška, istrska in vipavska vina.
(Turčija). Galli (Italija), Suat (Turčija). 1 gol:	Balthazar
(Brazilija), Milutinovič (J), Zebec (J), Julinho (Brazilija), Coppens (Belgija), Hloth (Nemčiju), Herman (Nemčija), Pandolfini (Italija), Hidegkuti, Toth II. (Madžarska). Csibor (Madžarska), Frignani (Italija), Vincent (Francija), Fuad Nehmetin Burhan, Erol (Turčija), Ballaman (Švica), Boni-pcrti (Italija), Koppa (Francija), Balcuzar (Mehika), La-madrid (Mehika), Fatton (Svi_ ca), Nesti (It.), F. Walter (Nemč.), avtogol:	Dickson
(Anglija), Cardenas (Mehika).
XV. kolo: Toran : Pirc 0:1, Lokvvenz : Rabar remi, Donner : Fuderer remi, Kramer : Unzicker remi, Boumeester : Golombek remi, Rurstein : Castaldi 0:1. Ribeiro : Dunkel-blum remi, Mulcahy : Aitken 1:0, Wade : Bhend 1:0, Lehman : Jacob prek.
Za jugoslovanske mojstre je bil najvažnejši rezultat v tem kolu prepričljiva zmaga Pirca nad njegovim konkurentom Toranom. S tem so se močno povečale možnosti, da se vsaj dva jugoslovanska mojstra uvrstita na medcon-ski turnir.
Mladinska spevoigra «Kresniček»
Učenke in učenci, ki so se prijavili za sodelovanje, naj pridejo v ponedeljek 28. junija ob 9. uri v Glasbeno šolo, kjer dobijo svoje vloge in urnik za pevske in plesne vaje.
Padec pri igri
12-letni Giorgio Grusovin, bivajoč na Trgu sv. Antona štev. 8, se je včeraj popoldne igral na dvorišču. Okrog 15.20 pa je med igranjem nesrečno padel ter si precej globoko ranil desno koleno. Dečka so najprej peljali na sedež Zelenega križa v Ul. Morelli, odkoder ga je rešilni avto odpe-
Uujz Tomšič umrl
Po dolgi bolezni je v Sovod-njah umrl občinski svetovalec sovodenjske občine Alojz Tomšič. Pogreb pokojnika bo danes ob 18. uri na domačem pokopališču.
FRANC BERGINC
TRST — UL. F. FILZI 8 (vis. priti.) - tel. 28-748
IMPORT - EXPORT
ter RAZNA TRGOVSKA ZASTOPSTVA
MOTO GUZZI
Ekonomična, veleturistična športna motorna kolesa, motorni tricikli IS stotov nosilnosti. Nadomestni deli. Bati MONDIALPISTON za vse motorje. Uplinjači Dellorto. Verige Elios. — Mehanična delavnica. Rektificiranje cilindrov, osi, gredi, motornih glav. ventilov itd. za avtomobilske in Diesel motorje in motorna kolesa.
Izključni predstavnik za TRST, Ul. Fabio Severo 18 tel. 38 903 - Na velesejmu paviljon D, stand 313
3
predvaja danes 24. in jutri 25. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni iilm:
"C	t	,	—"	:
šega naroda dobro vedo kakšno vlogo je igral in igra Sv. Ivan v borbi za obstoj slovenskega naroda in v kulturni zgodovini slovenstva na Tržaškem; ravno zato šo, posebno v zadnjih časih, osredotočili velik del svojih naporov ravno na Sv. Ivan. Iz te šole so izšli borci za pravice slovenskega naroda starega kova kot so Josip Negode, nekdanji mestni svetovalec Anton Trobec in Stefan Nadli-šek ustanovitelji društva in časopisa «Edinost», pisatelji Josip Godina-Vrdeljski, Marica Nadlišek-Bartol in Vladimir Bartol, komponist Karlo Pahor, kulturniki kot učitelji Anton Grmek, Fonda in Vinko Trobec, Tončka Grmek, Karla Ponikvar, Vera Poni-kvar-Kernev, Elvira Kralj, Valči Zeleznik-Sila, Ninka O-dinal, Negode, Križman, Ravbar itd. pionirji gledališke umetnosti in stebri predvojnega slovenskega gledališča v Trstu in okolici.
Čeprav je nekaj Svetoivan-čanov, nekdanjih učencev te šole v teku svojega življenja utonilo v morju potuičeva-nja in asimilacije, ali tisti, ki so «ostali kakor smo b’li» so se vedno našli na borbenih pozicijah za pravice slovenskega naroda in za socialne pravice človeštva sploh in to na najbolj eksponiranih mestih borbe, posebno pa v zadnji osvobodilni vojni. Tabla z imemi" 45 poginulih borcev in aktivistov Svetoivančanov, ki je vzidana v pročelje sve-toivanskega Narodnega doma, nam zgovorno priča, da je znala svetoivanska slovenska ljudska šola vzgajati take ljudi in junake, ki so znali žrtvovat; tudi svoje življenje za pravice svojega naroda in človeštva sploh, za pravice do šole in omike svojega rodu in za socialno enakopravnost kot jo uživajo ostali Slovenci v svoji svobodni domovini.
MIRKO SUSMELJ
v.	_ . “
j ji iv.iv■ ■ d/.l j j
Igralci: TINA DE MOLA - KIKI URBANI
Gostilna Simonič
vabi cenjene goste na senčni vrt na OPČINE — NARODNA UL. 39 — TEL. 21053 (nasproti tramvaja).
Domača kuhinja in dobra vina. — Postreže tudi s kraškim teranom in z mrzlimi jedili.
m
r
<s> *•<§>
<*>
d
ZASTOPNIK IN GLAVNA ZALOGA
ZADR. KONZORCIJ TRGOVCEV Z JESTVINAMI
TRST- Ul. Valdlrtvo 3, tel. 33-034
ROSSONI RUGGERO
fiORKO GARIBALDI 8
Razstavlja v paviljonih televizije in gospodinjskih električnih aparatov najboljše proizvode italijanske in inozemske proizvodnje
Poskusne oddaje	1	■ •
s teleprojektorji vXd-XCl, l 7i> palcev
italijanske televizijske družbe
Obiščite stande na tržaškem vzorčnem velesejmu
P K O 1> A J A
O B K O K E
Sestavljena iz najboljšega materiala
Izdelana po najnovejših tehniških odkritjih
Izbrana eleganca modelov
Cene ugodne
Popolno jamstvo za 5 let
Zahtevajte jo pri svojem urarju!
oee*ff|Ci o
Vabi v svoj paviljon na volesejmu poleg paviljona „B“
f NUDIMO izbrana BELA in ČRNA VINA, * SLIVOVKO, TERAN in KRANJSKE KLOBASE PIVO .UNION", ČRNO in BELO
l/se inlormacije glede izvoza navedenega blaga SE PRIPOROČAMO! dobite v paviljonu » V/fouetMfC« ClliO “
stolpca za vse vrste oglasov po
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, Četrtletna 900. polletna 1700, celoletna 3200 Ur. fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega lnozem. tiska. Drž. založba Slovenije, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 . r. 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. £OZ - Trst