^B Iz XI. zvezka ,,Zabavne knjižnice za ^ ^B slovensko mladinou. m ^K V čolnu. fl ^^B.' Po resnični dogodbi. Spisal Kompcljski. fl F Ivan in Tonček sta bila prvo leto v Ljubljani. Imela sta oba revne stariše; a ker sta bila pridna in nista imela slabe glave, dali so ju stariši vendar v Ljubljano. Zaupali so v božjo in dobrih ljudi pomoč. In niso se zmotili; zakaj sedaj sta že oba dobro preskrbljena. Dasi sta se sprva gledala nekako po strani, sta se vendar kmalu sprijaznila ter postala dobra prijatelja. Stanovala sta oba pri eni gospodinji. Hodila sta skupaj v šolo in iz šole. Tudi po mestu in po izprehodih sta hodila vedno drug z drugim. Kjer si videl enega, je bil gotovo zraven tudi drugi. Gospodinja, pri kateri sta stanovala, je imela stanovanje v Krojaški ulici. To je ozka, a kratka ulica, po katert se pride iz Mestnega — glavnega — trga k Ljubljanici. To ulico poznajo zelo dobro posebno dekle iz tega dela mesta. Zakaj po njej hodijo k Ljubljanici prat navadnega perila ali pa umivat kake posode. Zato je ob koncu te ulice pripet na dolgi verigi precej velik čoln. V tem čolnu se ne vozi nihče, ampak je ondi pripet zato, da v njem stojijo ženske, kadar perejo ali umivajo posodo v Ljubljanici. Otrokom je ostro prepovedano, hoditi vanj; zakaj lahko bi se kateri nagnil ter padel v Ljubljanico. Ivan in Tonček sta večkrat ogledovala ta čoln. Posebno se ga sprva ni mogel nagledati Tonček, ker še nikdar ni videl čolna. Ko sta ga zagledala prvič, vpraša Tonček svojega prijatelja: ,,Ali si se že kdaj vozil v čolnu?" „0, kolikokrat že!" .Kje?« ,,Doma na Savi". MSava mora pač biti večja kakor Ljubljanica, ker smo se učili v šoli, da je največja reka na Kranjskem. Pa se nisi bal, da bi ne utonil v tako veliki reki?" ,,Kaj bi se bal! Saj smo imeli večji čoln kakor je ta in še oče so bili z nami, kadar smo se vozili." ,,Pa če bi se bil čoln prevrnil?" MSaj se ne prevrne tako rad, posebno če je velik in je voda mtrna." ,,Ah, to mora biti prijetno, voziti se v čolnu, ki teče tako mirno in tiho, da se nič ne sliši! Pa tudi ne trese se menda, kakor na vozu. Jaz moram iti enkrat v ta-le čoln, da se vsaj malo zazibljem, če drugega ne!" ,,Ali ne veš, kaj je rekla gospodinja? V ta čoln je otrokom prepovedano hoditi in če bi te videl stražnik, te odvede in zapre." (Nadaljevanje na tretji strani ovitka.) ^V ,,Saj res. Pozabil sem že na to". ^^ A Tonček le ni moge! pozabiti tega čolna. Vedno in vedno je premiš- Ijeval, kako bi mogel priti enkrat vanj. Ali kako bi storil, da bi ga nikdo ne videl, posebno pa ne stražnik. Samo takrat je bil jezen na stražnike, češ, čemu jih je treba toliko. Za vsakim voglom stoji eden. — Ta čoln pa se tudi vidi od vseh strani: od Zvezde, od Frančiškanske cerkve in od Jurčičevega trga! Kaj pa, ko bi Ivan pazil na obrežju. On sam bi šel hitro v čoln in če bi se bližal kak stražnik, bi Ivan zažvižgal ali ga poklical, ali pa vsaj malo pokašljal. In potem bi se hitro skril v kako vežo. Da bi se vsaj malo pogugal v njem, pa bi bil srečen. Tako si je mislil Tonček. _ ? Ali kdaj bi to storil? Podnevi hodijo vedno tod ljudje in čoln tudi ni skoro nikdar prazen. Vedno je v njem kaka ženska, ki pere. Zvečer pa tudi ni prav varno. Lahko bi stopil mimo čolna v vodo in utonil. Sicer pa ga tudi gospodinja zvečer ne pusti nikamor. Pred mrakom morata biti že vselej doma, če gresta kam z Ivanom. — Kaj pa zjutraj? Zjutraj ju vselej zbudi gospodinja, da gresta k šesti maši v Šenklavž. Takrat bi bilo mogoče. Zjutraj ni toliko ¦ Ijudi na ulici, ženske ne perejo tako zgodaj, in kar je glavno: zjutraj ni toliko stražnikov kakor podnevi. Pri Frančiškanskem mostu stoji eden, pa saj ga ta menda ne bo videl takoj. Sicer pa bode Ivan za vsak slučaj na straži. Tonček je premišljal več dni, predno si je skoval ta načrt. Ivanu ni hotel ničesar povedati o tem. Samo do tega ga je pripravil, da sta hodila zjutraj k maši v Šenklavž za vodo — torej ob Ljubljanici, ne pa črez Mestni trg kakor preje. Sicer je ta pot malo daljša, pa to nič ne de. Vsako jutro je Tonček dobro pazil, če je že kdo v čolnu in kje stoji kak stražnik. Kmalu se je prepričal, da je vse tako, kakor si je on misli!. Čoln je bil vsako jutro prazen, ljudi je bilo malo; le kak delavec je prišel ob Ljubljanici ali pa kaka ženica, ki je hitela v cerkev. Stražnik je res stal, a samo pri Frančiškanskem mostu. Nekega jutra gresta zopet z Ivanom v cerkev kakor po navadi. Prejšnje dni je deževalo, to jutro je bilo zopet lepo jasno. Ljubljanica je bila vsled deževja narastla. ,,Zabavno knjižnico za slovensko mladino" urejuje in izdaja Anton Kosi, učitelj v Središču. Doslej je izšlo že XI. zvezkov. Cena vsakemu zvezku je samo 30 h. Svojim čitateljem jo toplo priporočamo! * ,,Zvonček" izhaja 1. dne vsakega meseca ter stoji vse ieto 5 K, pol leta 2 K 50 h, četrt leta 1 K 25 h. Izdajatelj, upravnik in odgovorni urednik: Luka Jelenc, učitelj v Ljub-Ijani, Riraska cesta št. 7. Rokopise je pošiljati na naslov: Engelbert Gangl, učitelj v Ljubljani, Turjaški trg št. 4, III. nadstr. Last in založba wZaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev". Tiska »Narodna tiskarna" v Ljubljani. M^ Ivan Soklič Jv. gonač v Ljubljani, Pod trančo štev. 2 Ljubljana, Šelenburgove ulico priporoča po najnižji ceni nasproti c. kr. glavni pošti ~~ svojo veliko io bogato zalogo rzz^z priporoča svojo veliko zalogo izbornega pa- » . . pirja, pisalnih in risalnih šolskih potrebščin, KlObukOV, Č6piC, slamnikOV zvezkov in zapisnikov, priznano izbornih j t j svinčnikov ,,Družbe sv. Cirila in Metoda" ____________ ' '__'_______________Harttnuthovega fabrikata. |*>OO0OO0O0OO0O^^ Velik« knjigoveznica. g JlajstaFejša in največja trgovina 9 Vedno so v zalogi te-le krasne platnice: 8 z izgotoVljenimi oblekami. ^ Zvonček a — K 60 h, p. poš. — K 70 h X ¦-¦— - ----- Q LJubli- Zvon •> 1 » 40 ,„ „ „ 1 ,50, X ' " ® ^ X DominSvet „ 1 „ 40 „, „ „ 1 „ 60 „ X 5 Jurčičevi sp. ,-,60,,, „ - „ 70 „ o Pnporocava svojo bogato zalogo X Knezova knj. „ — „ 40 „, „ „ — „ 50 „ X izgotovlienih oblek za gospode in v Wolf-Pleteršnikov slovar a 2 K — h, po pošti Q dečke, gospe in deklice po najnižjih g _ ^u^ ____________________ 8 cenah. — Predmeti, ki jih nimava v ^ «*****-*****-***************** § zalogi, se izdelujejo po meri točno in g 2 ,,Gorišlca tislcarna" * X ceno na Dunaju. X * S x uncar « mejdc s * y 6orjcj Gos ka u|jca št h g, X Ljubljana g * priporoča: | X Prešernove ulice Št. 9. 8 • ..Knjižnico za mladino". Doslej je ¦ X X 2* 'z^'° 28 knjig. Izhajajo 4 knjige sT XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX L na leto. Naročnina 3 K 20 h. * _ _ ~^. ~ ;; * ..Slovansko knjižnico". Izšlo je 117 » iVloi' iTPrnPri P\7Q L snopičev. Izhaia mesečno. Naroč- J* IVAdL. ^JTCI UCIJCVd. « nina 3 K 60 h na leto. |T (Josip C. Gerberjeva vdova) 2 ..falonsko knjlžnico". Izšle 4 knjige. g. v K J y Jj ,,Svetovno knjiznico". Izsle 3 knjige. jj knjigoveznica in c. kr. zaloga * »Venec slov- povestij". izšio 7 knjig. * xniQu:u b-nno- * Dalje ima vzalogi še razne druge knjige. » SOlSKin knjlg. ^ Zahtevajte cenik! S Največj« ssaloga molitvenikov * VI. 1903. razprodaja staro zalogo » ..... „ ., . 2 s popustom 10—33\\,<70. 9 liluDljana, l\ongpesni trg st. 4. »*#**#*#****#***********?¦*« 5 KarcTnil ^ Ž1 ^ akcidenčna tiskarnica in tpgovina s papiPem «i §• •° v Ljubljani, Kongresni trg ¦ o >a) priporoča v nakupovanje šolske potrebščine, papirnate izdelke 2. 0? in tiskovine, kakor razglednice, papir za dopisovanje, knjige s [\ $ q slikami, spise za mladino, albume za razglednice, poezije in | ^ Ž poštne znamke, molitvenike in zapisnike, kopirne in poslovne knjige, j ^ 5" koledarje in podložke, dalje vizitnice in pismene glave, kuverte,