Celovec, 1. oktobra 1948	mu—
Leto IV.	Številka 40
Berlinski spor pred UNO
Neposredna pogajanja zapadnih velesil s Sovjetsko zvezo so končana. Spor so zapadite velesile predložile kot „vprašanje, ki ogroža svetovni mir“, Varnostnemu svetu Združenih narodov.
Ta korak so sporočile zapadne velesile v enakoglasečili se notah sovjetskim veleposlanikom v Londonu, Washingtonu in Parizu.
Britanska in ameriška vjpda sta sklenili objaviti o skoro sedem tednov trajajočih pogajanjih v Moskvi in v Berlinu spomenico. Ameriška spomenica se pričenja s sledečimi besedami: „Z ozirom na neuspešna pogajanja med zastopniki zapadnih velesil in sovjetsko vlado glede berlinske krize je primerno, da storimo pregled dogodkov, ki so privedb do poloma.“
Britanska spomenica, ki se ravno tako podrobno bavi s potekom pogajanj, bo tudi v kratkem objavljena.
Londonski tisk poudarja v svojih u vodnih člankih cinično zadržanje Sovjetov, ki so pogajanja zavlačevali z namenom, da povečajo težkoče v Berlinu.
V krogih Združenih narodov so mnenja, da bodo Sovjeti zapustili skupščino Združe= n ih narodov, če ho prišlo vprašanje Berlina pred Varnostni svet. Pri tem spominjajo na odhod sovjetskega odposlanca, Gromy» ka, leta 1946 iz Varnostnega sveta, ko so obravnavali perzijsko vprašanje.
S sklepom, predložiti celotno vprašanje Združenim narodom, so napravile zapadne velesile piko za nezadovoljivim odgovorom sovjetske vlade, katera zahteva sedaj iz* ključno sovjetsko nadzorstvo nad zračnim prometom med Berlinom in zapadom. V Londonu so mnenja, da predstavlja ravno vprašanje zračnega prometa z Berlinom eno najglavnejših točk pri sovjetskem za* držanju. Sovjetska želja po nadzorstvu
USA se odpove predsestvu v Varnostnem svetu
Kakor so poročali, so se Združene drža* ve odpovedale, dokler berlinsko vprašanje ni rešeno, predsedstvu v Varnostnem svetu.
V	petek se prične novo mesečno zaseda* nje Varnostnega sveta. Ta mesec bi moral prevzeti predsedstvo ameriški odposlanec. V mesecu septembru je predsedoval britan* ski odposlanec Cadogan. Če se bodo Zdru* žene države zaenkrat odpovedale predsed* stvu, bo to prevzela Argentina, ki je potem na vrsti.
Sele obrambnih ministrov Beneiuxa
Pretekli teden so imeli obrambni ministri petih zapadnoevropskih držav, ki pripadajo Zapadnoevropski zvezi:	Velike Britanije,
Francije, Holandske, Belgije in Luxemburga v Parizu seje. Obrambne ministre so spremljali svetovalci za mornariške, letal* ske in kopenske zadeve. Ministri so ponov* no razpravljali o obrambnih potrebah držav Zapadnoevropske zveze, da hi lažje vzpore* dili svoje načrte oh ameriški pomoči z ve* čjim načrtom atlantske obrambe. Te seje so bile redne seje v skladu z določili po* godbe o Zapadnoevropski zvezi. Pariški opazovalci pa ji spričo sedanjega mednarod* Sega položaja pripisujejo posebno važnost.
Indija proti komunistom
V	vseh provincah Pakistana se je pričela öa povelje osrednje vlade protikomunistič* tta kampanja. Policija je aretirala okrog 12 Rodilnih komunističnih voditeljev. Voditelje ostalih podtalnih organizacij še zasleduje* jo. — Komunisti so obtoženi sabotaže, šču* vanja prebivalstva proti vladi in razširja* ^ja lažnjivih vesti o vladnih uradnikih in Ministrih.
zračnega prometa kaže jasno, da se je so* vjetska vlada v tem vprašanju uračunala in da je uničil njene upe nepričakovani uspeh zapadnozavezniškega letalstva. Če bi hoteli Sovjeti uspešno izvajati blokado Berlina, bi bil predpogoj ukinitev »zračne*
K palestinskem vprašanju je izjavil: »Odločili smo se, da bomo podpirali Ber* nadottov načrt v celoti.«
Ko je prešel k vprašanju atomske ener* gije, je Bevin ugotovil: »Ako bi nad nami izbruhnila katastrofa atomske vojne, tedaj lahko rečem Samo to, da ho za to odgovor* na ona sila, ki je odklonila sodelovanje pri nadzorstvu in razvoju te velikanske nove sile, ki bi lahko služila človeštvu.«
Postali smo nezaupljivi.
»V luči tega, kar sem dejal o sovjetskem zadržanju napram Varnostnemu svetu, o razorožitvi, atomski energiji in pravici veta, se poraja vprašanje, v kakšni luči mo* ramo presojati zadnje predloge Višinskega.
Sovjetski predlog o razorožitvi za eno tretjino ima popolen videz, kakor bi stre* mel aa tem, dabibilostalisvetraz*
Skupna zaključna nota treh zapadnih sil Sovjetski zvezi, ki so jo — po končnem iz* jalovljenju pogajanj s Sovjetsko zvezo o berlinskem vprašanju — sestavili pri dveh konferencah v Parizu zunanji ministri: Be* vin, Marshall in Schuman, je bila v ponede» Ijek oh sedmi uri objavljena istočasno v Parizu, Londonu in Washingtonu. Nota ob* sega dvanajst strani in vsebuje naslednjih štirinajst točk:
1.	— Blokadni ukrepi, ki jih je podvze* la sovjetska vlada v Berlinu, ogrožajo ob* stoj zasedbenih vojaških čet treh sil v Ber* linu in izpostavljajo civilno prebivalstvo nevarnostim lakote in gospodarskega pro* pada.
2.	— Te tri vlade ne morejo priznati no* bene ureditve, ki bi pomenila izgubo njiho* vib pravic v Berlinu, vseeno pa so pripra* vljene pobrigati se za praktično ureditev, ki bi jo bilo možno spraviti v sklad z njiho*
ga mostu«, ki dela to blokado sedaj neučin* kovito. Do tega spoznanja pa so mogli priti Sovjeti šele po dolgotrajnih pogajanjih, ki so jih z vsemi sredstvi zavlačevali. Zave* zniške note jasno razlagajo izmaličeni po* tek pogajanj, kakor ga je prikazala sovjet* ska vlada v svoji noti.
Vkljub temu da je Sovjetska zveza z blo* kado izzvala pravice zapadnih velesil v Ber* linu, so bile te še pripravljene voditi po* gajanja za rešitev tega vprašanja. Po tež* kih in dolgotrajnih pogajanjih v Moskvi je bilo z generalisimom Stalinom mogoče v ob* risih izdelati pogodbo, ki je dajala upanje na uspeh. Podrobnosti te pogodbe naj bi se* stavili v Berlinu. Ko pa so pričeli v Berlinu razpravljati o teh vojaški guvernerji, so se pogajanja razbila zaradi zadržanja sovjet» skega guvernerja, maršala Sokolovskega, ki je, kakor se je potem pokazalo, delal po navodilih svoje vlade, ko se je zoperstavil navodilom štirih velesil iz Moskve.
orožen, medtem ko bi Sovjetska zveza še nadalje oč uvala t a j» nost svoje vojaške sile.
Višinski trdi, da je naša pogodba s Fran* cijo in Benelux državami naperjena nepo* sredno proti Sovjetski zvezi. Dati pa. mo» rem zagotovilo, da služi le v to, da se ustvari zveza držav, ki bi mogla sama ob* stajati in ki bi združila svoje narode proti vsakemu napadu, najsibo od katere koli strani.
Kar se tiče položaja v Nemčiji, smo bili najbolj razočarani, ko Sovjetska zveza ni hotela upoštevati Byrnesove pogodbe. Ta pogodba bi nam bila jamčila, da se nam ne bi bilo treba nikdar več bati napada s stra* ni Nemčije. Višinski pa je to odklonil. Vsa* ko dejanje Sovjetske zveze prikazuje izjave te dežele kot laži. V tem leži največja te* žava.«
vimi pravicami in obveznostmi.
3.	— V Moskvi so se sporazumeli, da bo* do prekinili blokado ter uvedli sovjetsko marko v Berlinu pod nadzorstvom štirih velesil.
4.	— Stalin je izjavil, da bodo vse pred 18. junijem odrejene omejitve odpravljene in da je finančna komisija štirih sil dobila pravico, da nadzoruje nemško Izplačilno banko sovjetske cone glede vseh njenih po* slov, ki jih vrši v Berlinu.
5.	— Na podlagi tega sporazuma so pre» jeli štirje vrhovni poveljniki v Berlinu od* govarjajoče smernice.
6.	— Sovjetski vrhovni poveljnik se ni držal teh smernic. Zahteval je omejitev zračnega prometa ter odklonil, da bi dovolil finančni komisiji nadzorstvo n^d Izplačilno banko. Končno je zahteval, naj bo zunanja trgovina Berlina podvržena sovjetskem nadzorstvu.
7.	— Ko so še bili razgovori v Moskvi še v teku, so sovjetske oblasti že dopuščale v Berlinu zborovanja, ki so imela za cilj na* silno ukinitev mestne uprave.
8.	— Dne 14. septembra so opozorile tri zapadne sile sovjetsko vlado na dejstvo, d*i sovjetski vrhovni poveljnik v Berlinu ne upošteva sporazumov, ki so bili doseženi v Moskvi.
9.	— Dne 18. septembra je sovjetska vla» da odobrila in podprla v neki, zapadnim si* lam naslovljeni noti zadržanje njenega, vr» hovnega poveljnika v Berlinu z ozirom na zračni promet, trgovino in pooblastila fi* nančne komisije.
10.	— Dne 22. septembra so vprašale tri zapadne vlade sovjetsko vlado, če je pri» prevljena odpraviti blokado. Poudarile so, da bi bilo zaman, nadaljevati z razgovori, ako sovjetska vlada ne upošteva poprej sklenjenega sporazuma in namerava izpod* kopati in uničiti pravice treh vlad v Ber» linu.
11.	— Odgovor Sovjetske vlade z dne 25. septembra je nezadovoljiv. Pogojno prizna* nje Sovjetske zveze, po katerem bi uvozna dovoljenja za Berlin postavili pod kontrolo štirih sil, je slepilno.
Sovjetska vlada zahteva nadzorstvo nad zračnim prevozom blaga in potnikov.
Sovjetska zveza hoče s tem nadeti pro» metu in zvezi med Berlinom in Zapadom zapreke, po katerih bi bilo prehran je v£ n j« Berlina njej podvrženo in katere bi ji dale možnost, da bi vsak čas v bodočnosti, ka* dar bi se ji zahotelo, zopet lahko uvedla blokado.
12.	— Zadržanje sovjetskega vrhovnega poveljnika v Berlinu pri pogajanjih in vzpodbujanja k poizkusu, zrušiti berlinsko mestno upravo, dokazujejo, da sovjetska vlada zavrača izvajanje sklenjenega spora» zuma in hoče ovreči pravice zapadnih sil.
13.	— Berlinsko vprašanje ni tehničnega značaja, temveč kaže, da sovjetska vlada stremi za tem, da bi s protizakonitimi in nasilnimi ukrepi dosegla politične cilje, to se pravi, da bi si zajamčila popolno nad* oblast nad gospodarskim, političnim in so* cialnim življenjem v Berlinu in vključila to mesto v svojo cono.
14.	— V tej točki 'je izjavljeno, da nosi sovjetska vlada popolno odgovornost aa na* stali položaj. V tem položaju so zapadne sile upravičene, da se na podlagi člena 33 UNO listine obrnejo na Združene narode, kajti »mir in mednarodna varnost sta ogro» Žana«. Iz tega razloga smatrajo vlade Fran* cije, Združenih držav in Velike Britanija za svojo dolžnost, da o postopanju sovjet* ske vlade obveste Ve mostni svet Združenih narodov. Pri tem pa si pridržujejo pravico, podvzeti vse ukrepe, ki bi se jim zdeli po* trebni, da pod danimi okoliščinami obdrže svoj položaj v Berlinu.
Arabci proti Bemadottovemu predlogu
Arabska delegacija pri zasedanju Združe* nih narodov v Parizu je izjavila, da bo na* sprotovala načrtu pokojnega grofa Berna* dotta po navodilih svoje zakonite vlade in po nasvetih političnega odbora Arabske lige.
To je v ponedeljek izjavil Sayid Nadjih Al Rawi .vodja iraške delegacije, ki je de* jal: »Smernica, dana arabski delegaciji je, da se zavrne načrt in odkloni vsak predlog, ki bi ne predvideval neodvisne, svobodne arabske države v Palestini.
»Borimo se in se bomo vedno borili za ustanovitev svobodne palestinske države, kjer predstavi iajo Arabci večino in Judje manjšino, a bodoča arabska država Pale* stina izreka dobrodošlico Judom kot upo» števani manjšini z istimi pravicami kot jo ima večina,« je pristavil.
Bevin svari Sovjetsko zvezo
Britanski zunanji minister Ernest Bevin je izjavil v ponedeljek pred glavnim zborovanjem Združenih narodov, da bi morala Organizacija Združenih narodov biti reorganizirana na „regijonalni podlagi“, če bi se pokazalo za nemogoče, obdržati organizacijo na „svet obsegajoči podlagi“.	.
Nota zapada Sovjetski zvezi
Po zemeljski oblil
TRST
Po poročilih, ki so prišla v Washington, napreduje industrijska obnova v Trstu ter se gospodarska ustaljenost stalno boljša zaradi obnovitvenega programa pod pokro= viteljstvom uprave za gospodarsko sodelo» vanje (Uprava ECA) in Zavezniške voja= ške uprave.
Ko bo program enkrat v polnem izvaja» nju, bodo takojšni zaposlitveni izgledi, ve» čja proizvodnja ter tok valut in dobrin med Trstom ter ostalimi državami boljši kakor pa kdaj koli po končani vojni. Vse to pa je v čistem nasprotju s položajem pred enim letom, ko so bili posli na robu prepada, ko so se končale pošiljke ameriške pomoči tu» jini in ko največje ladjedelnice v področju niso imele več novih naročil.
Takrat so predstavniki Zavezniške voja» ške uprave izdelali program treh točk, ki naj poživi industrijo. Program določa: 1. obnovo in modernizacijo naprav ladjedel» nie; 2. pomoč pri pričetem financiranju šestih potniških in potniškotovornih ladij na osnovi skupnega programa z italijansko vlado; 3. razvoj industrijskega pristanišča in obnovo naprav tržaškega pristanišča.
Ta program je zdaj v teku. Proučujejo pa še druge načrte, ki naj vzpodbudijo ob» novo.
Glavna skupščina Osvobodilne fronte v Trstu je pozvala v ponedeljek Slovence in druge jugoslovanske narode, naj napnejo vse sile, da dajo Jugoslaviji nove politične voditelje ,ki bodo zvesti mednarodnemu de» mokratičnemu gibanju. Osvobodilna fronta v Trstu je največja jugoslovanska komuni» stična organizacija in največja Titu sovra» žna skupina v inozemstvu. Njena glavna, skupščina ima 263 članov.
JAPONSKA
Vrhovni zavezniški poveljnik na Japon» skem, general McArthur je v svoji izjavi v Tokiju zavrnil odločno obtožbe, ki jih je iz» rekel proti njemu sovjetski veleposlanik Paniuškin, češ da je njegova, politika gle» de stavkovne pravice japonskih vladnih na» msščencev kršila mednarodne sporazume.
McArthur je poudaril, da leži največja nevarnost za japonsko delavstvo, da se v niem zasidrajo ter da ga na koncu uničijo komunisti, ki ga žele izkoristiti, da hi s tem sefnli nered, anarhijo in revolucijo.
K temu pravi, da ni od dneva predaje noben sloj japonske družbe imel od liberal» ivh ustanov večjih koristi kot pa japonsko delavstvo. To delavstvo uživa večje pravice in večjo zaščito kot pa delavstvo mnogih demokratskih držav. Če hi komunistom us» pelo zasidrati se med delavstvom, hi bili ja» ponski delavci prvi, ki bi utrpeli njegovo popolnoma, totalitaristično nadzorstvo ter bi sindikalizem moral izginiti, na njegovo mesto pa bi prišla oligarhija samozvanih gospodarjev. Svoboda delavca bi izginila ter bi delo postalo le čisto navadno blago. Tega. pa potsdamski sporazum ne predvide» va ter tudi vrhovni poveljnik ne bo dopu» stil. da bi se takšen položaj razvil v zase» deni Japonski.
ZDRUŽENE DRŽAVE
Ameriško delovno ministrstvo je sporo» čilo, da je v seznamih novega direktorija za sindikate vpisanih skupaj 197 narodnih in mednarodnih zvez ter 89 zveznih in terito» rielnih sindikalnih organizacij, ki imajo skupaj približno 15,600.000 članov.
Republikanski predsedniški kandidat, Thomas E. Dewey, je na svojem volilnem potovanju v Arizoni izjavil, da bo zasebna industrija uporabila na razne načine atom» sko energijo takoj, ko bo mogoče storiti to brez nevarnosti, da se s tem okoristi kak pohlepen napadalec. Navedel je tudi več možnosti civilne uporabe atomske energije ter napovedal »dobo človeškega napredka, kot je svet še ni videl.«
Poštno ministrstvo ZD je povzelo vse ukrepe za razširitev svoje mednarodne slu» žbe za pošiljanje poštnih paketov z letali v Sovjetsko zvezo. To službo bodo uvedli 1. oktobra. Pakete bodo odpremljali z letali do Prage, od tam pa jih bodo sovjetska le» tala odpremljala dalje.
ITALIJA
V Bariju je pristal v torek albanski mo» torni čoln z 42 možmi posadke in devetimi potniki. Posadka in potniki so izjavili, da so zbežali pred protidemokratičnim reži» mom v Albaniji. Vsi so zaprosili italijansko vlado za zatočišče.
Skoraj vsi delavci mestne uprave v Ri» mu, ki jih je preko 14.000, so koncem prej» žnjega tedna zapustili svoje delo, ker je mestni župan Salvatore Rebecchini zavrnil njihovo zahtevo po takojšnjem povišanju plače. (Reuter)
ČEŠKOSLOVAŠKA
Kakor je izjavil dr. Vladimir Krajina, bivši član češkoslovaškega parlamenta in generalni tajnik češke nacionalno»socialisti= čne stranke, ki je pred kratkim zbežal v Veliko Britanijo, bo pričela sedaj delovati socialna in politična organizacija češkoslo» vaških beguncev.
Dejal je, da bo organizacija imela svoja središča po vseh pokrajinah, kamor so se zatekli češkoslovaški begunci, ki jih je 20.000 po številu, odkar so v februarju ko» munisti prevzeli vlado. Organizacija bo no» sila ime: »Svet svobodne Češkoslovaške«.
Dr. Krajina upa, da bodo prijatelji Če» škoslovaške po vsem svetu prispevali tej organizaciji denarno podporo. Nadaljeval je: »Mnogo ljudi trpi zopet pod nasiljem, kakor so trpeli med vojno in mnogo jih je bilo pozaprtih, ker so dobri rodoljubi.«
Med prošlo vojno je bil dr. Krajina, po poklicu profesor botanike v Pragi, vodja uporniške poročevalske službe, dokler ga ni leta 1943 Gestapo zaprla.
Po vojni so si komunisti mnogo prizade» vali, da bi ga očrnili in končno je bil obso» jen na 25 let ječe, ker so ga obtožili, da je vršil protidržavna dejanja ter vohunil za zapadne sile. (Retiter).
ARGENTINA
Policija je prejšnji petek v Buenos Aire» su izvedla celo vesto aretacij v zvezi z za» roto, ki si je nadela za cilj, da bo zahrbtno umorila predsednika Argentini je, Perona in njegovo soprogo.
General Bertollo, vodja policije, je izja» vil, da so preiskave izsledile, da je zaroto zasnoval John Grifiths, bivši kulturni ata» še pri ameriškem poslaništvu v Buenos Airesu, ki je bil z drugimi štirimi kolegi le» tos v aprilu izključen, potem ko so ga pri» prli, ker je bil obtožen, da je sodeloval pri neki bančni stavki in da je »napravil pre» stopek proti varnosti republike«.
General Bertollo je omenil, da bo argen» tinska vlada najbrže zahtevala izročitev Grifithsa od države Uruguay, kjer sedaj živi v mestu Montevideo. Dalje je general omenil, da je v tej državi najbrže še več drugih oseb, ki so sodelovale pri tej zaroti.
Aretiranja v glavnem mestu' Argentinije so zajela bivšega poslanca in delavskega vodjo Reye=a, ki je deloval proti Peronu. Zaprli so tudi njegovega brata, dva pomor» ska kaplana, nekega bivšega pilota zračne službe in razne druge civiliste, med njimi tudi neko žensko.
Kakor javljajo, je argentinska policija vedela za to zaroto že dva meseca. General Bertollo je izjavil, da je bilo odločilno to, da so se razni detektivi kot častniki arm a» de in zračne sile pomešali med zarotnike, ter na ta način izsledili zaroto.
Zarotniki so baje razširjali razne letake v katerih so napadali predsednika in nje» govo soprogo ter organizirali cestne de» monstracije proti predvidenim spremem» bam v ustavi.
Argentinska sindikalna federacija je koncem prejšnjega tedna izzvala generalno stavko. Na tisoče ljudi je prenehalo z de» lom, ko je prišla vest o zaroti. Pojačani po» lieijski oddelki so drveli v sredino mesta Buenos Airesa, kjer so se bili zbrali razni delavci. Kakor javljajo, je predsednik Pe» ron še isti večer govoril z balkona vladne palače. (Reuter)
JUGOSLAVIJA
Jugoslovanska narodna skupščina je spre» jela pri svoji otvoritveni seji v ponedeljek sklep svojega predsedstva, na podlagi k&» terega bodo uvedli proti bivšemu industrij» skemu ministru Hebrangu in bivšemu fi» nančnemu ministru Žujeviču sodni pošto» pek. Kakor znano, so ta dva ministra letos 5. maja odstavili in nato zaradi sebotaže in protidržavnega delovanja zaprli.
Maršal Tito, ki se navadno udeležuje otvoritvenih sej parlamenta, tokrat ni bil navzoč.
Britanski laburistični odposlanec Ziliacus je izjavil po tri ure trajajočem razgovoru z maršalom Titom v Beogradu, da spor Ju» goslavije s Kominformom ni zmanjšal pri» padnosti Jugoslavije k vzhodnem bloku. Spor smatra kot »težak in globok«, toda Jugoslavija še vedno upa, da bo mogoče priti s Sovjetsko zvezo do sporazuma. Po njegovem mnenju bi bil tak sporazum mo» goč, če bi se Sovjetska zveza zavedala, da želi Jugoslavija, vkljub temu, da noče po» pustiti, ostati v vzhodnem bloku. Laburi» stični odposlanec je mnenja, da si hoče Ju» goslavija sama pomagati, neglede na go» spodarske sankcije, bi jih Kominform lahko pričel izvajati proti njej.
Na dan 3. oktobra ob 3. zjutraj bo zopet uveden sončni čas. — Takrat ali že v soboto zvečer bomo svoje ure premaknili za eno uro nazaj.
Britanska počastitev Rusov, ki so pomrli v Avslriji
V	štirih mestih britanske cone v Avstriji so britanski predstavniki v nedeljo položili vence pred spomenike, ki so bili postavljeni onim tisočem ruskih vojnih ujetnikov in drugih ljudi ruskega porekla, ki so pomrli v Avstriji med leti 1941 in 1945.
Skromne spominske svečanosti so bile v Celovcu, Beljaku, Spittalu in Volšperku.
V	Celovcu je garnizijski poveljnik Lt. Col. W. B. Mabbott ob vznožje spomenika položil cvetoč venec, okrašen z trakovi v barvah britanske državne zastave. Z njim je bil glavni častnik civilne uprave, polkov« nik M. O. B. Kealy. Položeni so bili tudi drugi venci, med njimi eden od Jugoslovan» ske misije za repatriacijo.
V	ostalih treh mestih so lokalni vojaški poveljniki nastopili kot britanski predstav» niki.
Na rusko željo ni bilo nobenega verske» ga obreda in tudi. duhovščin a ni bila navzo» ča. Ob pričetku spominske svečanosti je na vseh mestih govoril najprej starosta ru= skih častnikov z pripravljenega manuskrip» ta, za njim je prevedel v nemščino neki drugi ruski častnik, nato je sledila kratka počastitev s strani jugoslovanskih pred» stavnikov. Ob koncu je v imenu avstrijske vlade govoril deželni glavar Wedenig.
(ACA)
Bivši poljski ministrski predsednik in predsednik mednarodne kmetske zveze dr. Stanislav Mikolajczyk in glavni tajnik bol» garske narodne kmetske zveze dr. G. N. Di= mitrov sta odpotovala iz Washingtona v Pariz, kjer bosta predložila Združenim na» rodom spomenico, ki obsoja akcije »medna» rodnega komunističnega zarotniškega delo» vanja.«
*
Glavni tajnik UNO Trygve Lie je napisal članek za mesečnik »LTllustration Fran» caise«, v katerem želi, da bi na sedanjih za» sedanjih Glavne skupščine UNO prebredli mrtvo točko v mednarodni politiki. Lie piše, da ne verjame, da bi narodi sveta dopustili novo vojno in tudi ne verjame, da bi njiho» vi voditelji to od njih zahtevali. Po njego» vem mnenju ni na svetu nobenega odgovor» nega državnika, ki bi mislil, da je mogoče z nasiljem rešiti probleme, ki tarejo danes države.
*
Ameriško zunanje ministrstvo je izročilo bolgarskemu zunanjemu ministrstvu spo» menico, v kateri navaja, da je Bolgarija s Svojim ponovnim neizpolnjevanjem medna» rodnih obveznosti in s svojim krutim zati» ranjem človečanskih pravic dokazala, da ni» ma potrebnih predpogojev za članstvo Združenih narodov v smislu določil Listine.
*
General Izidor Modelski, vojaški ataše poljskega veleposlaništva v Washingtonu, je izjavil, da je prejel poziv za vrnitev v Varšavo in da se temu ne bo odzval. Za se» be in za svojo družino je zaprosil azil v Združenih državah. V pismu zunanjemu mi» nistru Marshallu je izjavil, da nadzorujejo poljsko vojsko sovjetski gengpali in čast» niki ter jo sistematično izpreminjajo v sle» po orodje sovjetskega generalnega štaba-. Pravi, da mu je sedaj jasno, da stremijo Sovjeti po komunistični vladi nad vsem svetom.
«•»
Ameriški konzulati v Nemčiij in Avstriji so pričeli sprejemati prošnje oseb v ameri» ški, britanski in francoski coni, ki se želijo priseliti v Združene države na temelju ame» riškega priselitvenega zakona iz leta 1924, s katerim letošnji zakon o razseljencih ni» ma ničesar skupnega.
*
Iz Aten poročajo, da bosta Grčija in Ita» lija v najbližji bodočnosti podpisali prija» teljsko pogodbo. Iz Rima pa poročajo, da so se v zadnjih dneh docela zedinili o nače» lih te pogodbe. (Reuter)
*
Dr. Ralph K. Bunche (Združene države), šef tajništva Združenih narodov, ki je bilo dodeljeno Bernadottu, je bil imenovan za začasnega Bernadottovega naslednika-. Ge» neral Aage Lundstroem, šef posredovalče» vega štaba, pa je dobil ukaz, naj izvede o umoru strogo preiskavo, ter da naj potem poroča v Pariz.
*
Angleško kraljevsko letalstvo (Royal Air Force) je sporočilo, da namerava po» večati obseg svojega zračnega prevoza v Berlin v prihodnji zimi za eno tretjino.
Zrcalo današnjosti
Oni, ki mu je mar za mir in za bodočnost človeštva, si ne more kaj, da ne bi sedanje pariško zborovanje Združenih narodov pri» merjal z onim veličastnim začetkom v San Frančišku. Takrat so pogledi vsega člove» štva, do skrajnosti izmučenega vsled vojne, bili uprti v dogodek, od katerega si je člo» večanska vest obetala prejeti ono zadnje veliko, čemur bi mogli reči: sožitje in tra» jen mir.
Danes so isti odgovorni činitelji za mizo in če se nazaj ozremo po teh kratkih letih, moremo reči, da so tudi iste ideje in iste misli.
Ali smo bili takrat lahkoverni? —-Morda!
Grozote vojne so nas mogoče naplavile tako mehke in dobroverne. Žal se je na» daljnji razvoj pokazal kot očitno naspro» tje onemu brezmejnemu hrepenenju člove» štva po miru. .
Govoriti danes o poteku in o žalostnih izpadih, ki smo jim priča na sedanji konfe» renči Združenih narodov, je pravtako na» pak kot zgrešeno, kajti ostalo je (če toga ne bi bilo, potem je res vse izgubljeno) kljub vsem hudim besedam, na dnu vsega vendarle na obeh straneh po našem menju prepričanje, da bi vsaka vojna danes pome» nila propast vsega človeštva. Prvega stre» la gotovo nikdo ne bo hotel sprožiti.
Tudi zadnji govor Višinskega v Parizu, ki je sicer vseboval vse one značilne last» nosti govorov Molotova in v milejšem smi» slu tudi Stalina, je bil po besedah oster in odvraten, Skoraj nespravljiv; vendar so se izrazili glasovi iz zapadnih demokracij, da so vrata ostala odprta.
Berlinsko vprašanje pride seveda pred Varnostni svet. To je popolnoma logično in je javnost to tudi pričakovala. Po tem, ko po dolgih mesecih potrpljenja od strani zapadnih sil Sovjeti niso pokazali dovolj pripravljenosti, svojo blokado, proti kateri žal v Potsdamskih pogodbah ni pravnega sredstva, ukiniti ali vsaj omiliti, zapadnim silam, na katerih strani so pač vse moralne prednosti, ni preostalo drugega, kot primer Berlina predložiti odgovarjajoči mednarodni ustanovi. In ta je Varnostni svet. Seveda obstaja v Varnostnem svetu tskoimenovani veto. To se pravi: Sovjetska zveza more ve» činske odločitve Varnostnega sveta odklo» niti s svojim »ne«, kajti ta je pravtako žal zapopaden v ustanovni listini Združenih narodov.
V tem leži dvoje: vojna ali mir. — Ali more res nepričakovan dogodek sprožiti vojno? •— Mislim, da ne. Do danes se vsa borba- med velesilami vendarle vrši v okvi» ru nekakšnih vsaj navideznih kompromisov. Nikdo ne ve, kaj nam bo prinesla bližnja bodočnost.
Dejstvo je, da zadnji razdor glede berlin» skega vprašanja med Sovjeti in zapadni zavezniki ni prinesel nobenih nepredvide» ni-h zapletov v svetovni politiki. Sovjet» sko obnašanje v diplomatskih odnošajih je na vsak način nerazumljivo. Z eno roko dajejo in z drugo jemljejo. Stalin je dal, po časopisnih vesteh sodeč, zastopnikom zapadnih sil glede berlinske blokade neka zagotovila. Maršal Sokolovski o njih ni ho» tel vedeti ničesar. Nasprotno: ukrepi, ki jih je sprožil v Berlinu, so povzročili samo še večji razdor med obema taboroma. Stalno nezaupanje Sovjetov do svojih bivših voj» nih zaveznikov je najznačilnejši moment današnjega časa. Napak bi pa bilo vsako sovjetsko kretnjo^ smatrati kot pripravlja» nost na boj. Nobena velesila se bolj ne boji vojne kot Sovjetska zveza. Njen Vzhodni blok je najzgovornejši dokaz za to. Zapa» dni zavezniki pa kljub vsem naporom in re» snični volji po učvrščenem demokratičnem družabnem redu v Zapadni Evropi niso us» peli v tem tako kratko odmerjenem času stvoriti močno enotnost zapadnoevropskih držav, ker so te (Italija, Francija) v veliki meri okužene po komunizmu.
Nedvomno je vsaj do danes največjo ne» varnost za mir predstavljala dejavnost Ko» minforma. S smrtjo Ždanova je nastala ve» lika vrzel v idejnem vodstvu te mednarodne organizacije, ki ima za cilj proletarizirauje vsega sveta. Revolucionarna komunistična; miselnost je z njegovo smrtjo doživela na vsak način velik udarec. Seveda Je vpraša» nje časa in razvoja, ali bo ali ne bo Komin» form zadobil spet svojo udarno moč.
Prilike danes nikjer niso take, da bi kdo mogel z gotovostjo računati na kako vo» jaško zmago. In v tem je največji adut mi» ru. Politične sile, ki jih imenujejo »tretji tabor« in med katerimi je nedvomno tudi angleška laburistična stranka, bodo gotovo dovolj močne, potegniti energično črto pro» ti komunizmu, prav tako pa ne bodo zamu» dile doma izvesti vse, kar je treba da se pritegnejo v aktivno sodelovanje proti ko* munizmu tudi širše množice, računajoč predvsem delavstvo.	—is.
Združene države Evrope
VČERAJ UTOPIJA — DANES POTREBA
Težki incidenti v Berlinu in Parizu so Rnova postavili v ospredje dilemo o novi stavojevalni metodi neke totalitarne sile, ki je že podjarmila pol Evrope in o čemur se razpravlja v zahodnem svetu.
Zadnja francoska vladna kriza ni v bi= istvu nič drugega kot simbol in posledica p o gub o n osnih ločitev na meddržavnem kot tudi na notranjem polju, ki so pahnile za= hcdno Evropo v uničevalne boje in ki so oropale zmagovalce in premagance vseh obrambnih sredstev pred novo nevarnostjo.
Zahodna Evropa tostran železne zavese obsega še kakih 300 milijonov prebivalcev z visoko kulturo in velikimi sposobnostmi; države zahodne Evrope eo visoko industru alizirane ter razpolaga jo s pridobitnimi viri in produkcijo, ki. je bila enaka in ki bi še bila lahko enaka produkciji in virom Zdru= Ženih držav.
Sedanji položaj očividno za evropske na* rode ni le problem, temveč jim nudi tudi ugodno priliko, da dokažejo svojo inteligen* co :n svojo voljo za nadaljnji obstoj.
Sedanji položaj sličr položaju po padcu R:ma, ko je bila Evropa enako izpostavijo* na vdorom barbarov od Vzhoda. Ti vdori so tudi vzrok sedenjih relativno zaostalih razmer v vzhodni Evropi, vendar je večjem delu evropskih narodov onih časov, hodi* ei samim bodisi združenim, uspelo prema* ga ti in odb’ti naoađalce na črti, ki približno odgovarja današnjemu železnemu zastoru. To ni več mogoče v primeru Sovietske zve* ze: vendar obstaja sredstvo, s katerim se zahodna Evropa lahko reši, sredstvo, na katero že dolgo željno gledajo državniki evropskih držav in njihovi narodi — zedi* njenie evropskih narodov v Združenih drža* vah Evrope.
Zaradi starih nasprotij in razlik v go* Brodarskem ustroju je že izgledalo, da. so Združene evropske države postale utopija-Toda kar je bilo včeraj utopija, je postalo danes strašna nujnost. Evropska unija je dejansko potrebna ne le zaradi obrambe, temveč tudi zaradi samega nadaljnjega go* Bpodarskega obstoja, kontinenta, ki potre* huje produkcijo v veliki množini, za kar pa so potrebna mnogo bolj obširna gospodar* ska področja, kot jih predstavljajo danes posamezne evropske države. V resnici nudi produkcija v veliki množini po ameriškem vzoru, združena za skupno trgovanje na ve* liko v notranjosti in na zunaj za kontinent, ki mora uvažati velik del svojih živil, tre* notno edino možno rešitev. Pomanjkanje take produkcije povzroča gospodarske te* žave, ki vodijo do političnih težav, za ka* tere je Francija1 jasen primer.
Skratka, Evropa ne stoji pred zlomom kapitalističnega sistema, kot trdijo to ko* munisti, temveč pred razpadom svojega si* «tema narodnih držav; sedanji položaj spo* nvm'a na pojav koncem srednjega veka. ko
so se morale mestne države umakniti ve= čjim gospodarskim in obrambnim organi* zrnom.
Da začenja Evropa sama uvidevati vse to, dokazuje obstoj številnih gibanj, zasebnih in uradnih, za evropsko federacijo. Ta giba* nja so že dovedla do ustanovitve carinske unije Beneluksa in Zveze zahodne Evrope. Toda ta gibanja, čeprav jih podpirajo Zdru* žene države, še nimajo potrebne življenske sile za dosego primernih uspehov. Le čas bo lahko dokazal, če je Evropa še sposo* bna. združiti se z lastnimi silami in z last* no energijo ali pa če bodo to rešitev vsilile sile, ki bi pa lahko samo uničile vse vredno* te, katerih zakladnica je Evropa do zdaj bila.	(New York Times)
„Delujoča demokracija“
Pobuda za pomoč tujini, ki jo ameriška središča izkazujejo na ta način, da »preje* majo v svoje varstvo evropske kraje, je do* bila tak obseg, da že presega navaden pod* pomi načrt. Na ta način namreč imajo Američani možnost spoznati ljudstva in ži= vljenje v drugih državah z dopisovanjem.
Preko 200 ameriških mest je adoptiralo mesta in vasi v Evropi in to število še stalno narašča. Zdaj je navezalo stike s tu* jino že toliko ljudi, da so morali ustanoviti poseben zavod »Delujoča demokracija«, ki služi kot središče za informacije in koordi* nacijo te dobrodelnosti, ki je prej poslovala bolj sama po sebi.
To, kar so pričeli kot nekak »Ljudski Marshallov načrt« — ko je ameriški Dun* kirk adoptiral francoski Dunkerque — se je spremenilo v medsebojno prijateljstvo med evropskimi in ameriškimi mesti.
Predvsem so v prijateljskih stikih lju* dje istega poklica ali ljudje z enakim zani* manjem. Šahovski klub iz mesta Albany je v zvezi s šahovskim društvom adoptiranega holandskega mesta Nimega. Časnikarji li= sta »The Dunkirk Evening Observer« so v zvezi z uredniki lista »Dunkerque« v Fran* ciji. Župani iz države Minnesota razpravlja* jo o svojih zadevah z italijanskimi župani. In takih primerov bi lahko navedli brez šte* vila.
Javnost se je pričela zanimati za ta način stikov šele, ko je 15. septembra 1946 ame* riško mesto Dunkirk adoptiralo mesto z enakim imenom v Franciji. Sledilo je takoj mesto Albany, v katerem je mnogo voja* kov, ki so služili v 82. diviziji padalcev, ki se je borila pri Nimegi. In temu zgledu so sledila še nešteta druga mesta.
Zavod »Delujoča demokracija« zatrjuje, da ima to delovanje veliko vrednost prav zato, ker nastaja samo po sebi. Zatu tudi zavod ne daje mestom nobemh navodil, ka* ko nai uresničijo svoje pobude.
Polillcno-upravna razdelitev današnje Nemčije
Že v Jalti na Krimu so se zavezniki do* govorili, da bodo do podpisa mirovne po* godbe z Nemčijo prevzeli upravo pod sku* pno nadzorstvo. Meie današnjih zasedbenih področij so bile določene kasneje po kon* činih vojaških operacijah v Potsdamu. Bivša nemška prestolnica Berlin je postala sedež zavezniškega nadzorstvenega sveta. Mesto samo so zasedle čete vseh štirih za* vezniških sil ter ga prav tako kot Nemčijo razdelile v štiri upravna področja. Berlin pc leži globoko v ruski zasedbeni coni Nem* čre. V zvezi z nesoglasji med zapadnimi E'1 -mi in Sovjetsko zvezo je prišlo tudi gle* de Berlina do ostrega spora, kajti Sovjeti so vse prometne zveze med Berlinom in za* padno Nemčijo, ki teko po njihovem za* sedbenem področju, presekali in uvedli ta* koimenovano blokado. Od takrat Angleži in Amerikanci vzdržujejo promet z Berli* nom po zraku.
BERLIN
To mesto obsega okrog 900 kvadratnih kilometrov in šteje danes okrog 3.2 milijo* na prebivalcev. Razdeljeno je v 20 mestnih okrajev, od katerih jih je 9 v sovjetskem Rektorju, 7 v ameriškem, 3 v angleškem in 2 v francoskem sektorju.
Kot nemško upravno telo stoji mestu na Želu občinski svet, ki so ga izvolili 20. okto* hra 1946. Večino je dobila socialno*demo* kratska stranka in vršilec dolžnosti predse* dnika občinskega sveta je še danes populär* na. Luise Schröder.
V naslednjem nekaj podatkov o zasedbe* ftih področjih ostale Nemčije;
ANGLEŠKA CONA
Prebivalstva ima nekaj manj kot 23 mi* lijonov in njena površina šteje nad 97 tisoč kvadratnih kilometrov. Te številne sever*
nozapadne pokrajine je angleška uprava razdelila v tri dežele:
1.	Schleswig=Holstein z glavnim mestom Kielom. Pokrajinsko upravo, ki je v nem* škili rokah, vodi socijalni demokrat.
2.	Spodnja Saksonska z glavnim mestom Hannovrom. Na čelu deželnega sveta je prav tako socijalni demokrat.
3.	Severno Porenje in Vestfalija, kjer je glavno mesto Düsseldorf. Tukaj je uprava v glavnem v rokah krščansko*demokratske stranke.
Izven teh treh dežel je treba omeniti še svobodno mesto Hamburg, ki ima isti sta» tut kot pravkar omenjene dežele. Predsed* nik uprave je socialni demokrat.
Mesto Bremen pa predstavlja poseben sektor ameriške zasedbene cone, ker pred» stavlja glavno luko za oskrbovanje ameri* ških čet.
Volitve v deželne skupščine (Landtage) v angleški coni so se vršile v septembru 1946. in v aprilu 1947. Na čelu vseh dežel angleškega zasedbenega področja pa je ta* koimenovani »conski svet«, ki je sestavljen na podlagi volivnih rezultatov.
SOVJETSKA CONA
Prebivalstva šteje nekaj nad 17 milijonov in površina šteje 121 tisoč in pol kvadrat* nih kilometrov. Upravno je razdeljena v pet dežel in sicer:
1.	Meklenburška z glavnim mestom Schwerinom. 2. Brandenburška z glavnim mestom Potsdamom. 3. Saksonska z glav» nim mestom Halle. 4. Srednja Saksonska z glavnim mestom Dresdenom. 5. Turingija z glavnim mestom Weimarjem.
Volitve v deželne svete (Landtage) so se vršile oktobra 1946., na katerih je Sociali* stična enotna stranka Nemčije (nastala po
MftyllMIIIWOMII
HHIIIIIIIIIIIIII
V SUMI
immtiiiiium
Angleška princesa Margareta (v sredini), pri svečanem kronanju kraljice Julijane v Amsterdamu
Lastnik neke trgovine z blagom v Londonu je dobil novo idejo za re* klamo: v izložbi je izvedel modno revijo — zadovoljni mimoidoči pa so ves dan oblegali njegovo trgo* ■vino
|	Posnetek velikega požara v skla»	=
=	diščih v Amsterdamu, ki je uničil	|
velike zaloge živil za zimo
üiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiT
prisilnem združenju socialnodemokratske in komunistične stranke) dobila večino in ta* ko je danes vsa uprava v rokah te stranke, ki uživa prednost in podporo zasedbenih oblasti. Glavno mesto sovjetske cone pa je Berlin, ker je tam glavna sovjetska uprava.
AMERIŠKA CONA
Prebivalstva ima blizu ,J.7 milijonov, po* vršine pa nsd 116.000 kvadratnih kilorne* trov. Razdeljena je upravno na tri dežele:
1.	Hessenska z glavnim mestom Frank* furtom. Na čelu pokrajinske uprave je so* cialni demokrat, ker je pri volitvah 1946. leta dobila večino socialnodemokratska stranka.
2.	Bavarska z glavnim mestom Monako* vim. Pokrajinski upravi načeluje krščanski socialist. Na volitvah je dobila večino krščansko*socialna unija.
3.	Würtemberg*Badenska z glavnim me* stom Stuttgartom. Tukaj je na volitvah zmagala demokratska narodna stranka.
V Bremenu, ki leži v angleškem področ* ju, pa je pod ameriško upravo, je na čelu mestne uprave socialni demokrat.
Vrhovno domače upravno telo vseh teh dežel pa je Deželni svet, ki je bil prav tako kot v angleški coni sestavljen na podlagi volivnih izidov. Njegov delokrog pa je de* -loma prešel na upravni svet biconije, oziro*
ma na njegov na novo ustanovljeni »Gospo» darski svet biconije«. »Biconija« je naziv za skupno angleško*ameriško zasedbeno področje.
Glavno mesto vseh dežel je Frankfurt, ameriško poveljstvo pa je v Heidelbergu.
FRANCOSKA CONA
Prebivalstva šteje nekaj manj kot 6 mi» lijonov, ki prebivajo na površini 59 tisoč kvadratnih kilometrov. Upravna razdelitev obsega tri dežele:
1. Porenje*Pfalz z glavnim mestom Mainzern. 2. Južno Badensko z glavnim me» stom Freiburgom. 3. Južno Württember» ško*Hohenzollern z glavnim mestom Tü» hingen.
Posarje Z' glavnim mestom Saarbrücke* nom so Francozi novembra 1947 gospodar» sko priključili Franciji. Carinska meja loči to pokrajino od ostalih dežel francoske zasedbene cone. Volitve v pokrajinske sa» mouprave so izvedli šele maja 1947. Do ta* krat so upravo vodila takoimenovana drža« vna tajništva, ki so jih imenovale vojaške oblasti. Pokrajinskim vladam stoje danes na čelu prvaki krščansko*demokratske zve» ze, ki je zmagala na volitvah.
Sedež večine nemških upravnih organov je v Mainzu, medtem ko francoska zasedbe* na oblast stoluje v Badenu.	F. F.
Fr. Ba žilii: '
„Lo-lienski mučenec"
Dva odlomka iz „Beli cvet", biografske povesti slovenskega misijonarja
Dolgo se je misijonar oziral na svojo lju= bljeno postajo. Šele na odprtem riževem polju jo je izgubil izpred oči. Nosilnica se se enakomerno pozibavala po visokem na* sipu. Voda na levi in desni je rahlo valovi* la. Od časa do časa je kdo prvih dveh no= sileev okrenil svoj resni obraz in vprašal šcmfuja, kako se počuti. Sicer pa so vsi molčali. Kot na pogrebu ...
Le v Engelhardovi duši je pelo. Zdelo se mu je, da je šele danes nastopil svojo pra* vo misijonsko pot. V mučeniško smrt? Morda...
Gledal je zamišljeno predse in z rahlim smehljajem na ustnicah molčal. Pred očmi pa mu je vstajala slika za sliko ...
Lo=tien!... Ko je bil še mlad klerik v Gorici in Ljubljani, je bral o njem. P. Bap» tist je pisal o poganski trdnjavi, ki se je zarotila pobiti slehernega kristjana, ki pri* de na njeno ozemlje. Zato je hankovski škof prepovedal misijonarjem siliti v hudi* čevo gnezdo, ker je že več kristjanov pla* čalo s smrtjo svoj pohod. P. Baptist se je z izrecnim dovoljenjem vseeno odpravil, a je morsl sklep opustiti zaradi izbruha revolu*
ciie-
»Njegove načrte moram 'z božjo pomočjo izpeljati jaz! Dovoli, o Gospod, da se Ti po* nudim! Saj gre za duše, za Lo=tien ...« je Engelhard pred devetimi leti zapisal v svoj dnevnik, še dobro se spominja strani in svoje dijaške pisave.
Zdaj je tu ... Gospod je sprejel njegovo mladostno ponudbo. Po drugi prošnji mu je nrdpastir dovolil nevarni pohod in zdaj je na poti...
Lotienska zemlja, boš pila mojo kri? O, napij se je, namoči se z njo in Gospod naj ti jo obrne v spreobrnjenje. Srečni dan! Srčno bi ga pozdravil!
Lo=tien! Gospod prihaja... Trka in te prosi, da ne zakrkneš svojih src. Lo*tiep, Lo-tien!...
Za trenutek je stopila pred misijonarje* ve oči materina podoba. Vsa v solzah in s prošnjo na ustih, naj se vrne. Nasmehnil se ji je in ji zašepetal: »Kakor je božja vo* Ija, mati!«
Tudi domovina se je oglasila. Rahlo kot bi potegnil vetrič okrog zibajoče se nosilni* ce, so zavile otožne misli njegovo mehko srce. Pesem se je oglasila, ona preljttba, ki so mu jo ljubljanski sobratje zapeli na po* slovilnem večeru: »Nmau čez izaro ... kjer ni več moj ljubi, dragi dom ...«
»O domovina: Ljubljena—« je zajokalo v njem. Pa ga je potolažil Gospod žetve ... *
Misijonar je prispel s spremstvom v mraku do Lo*tiena. V zagrnjeni no* silnici ga nihče ni spoznal. Nastanil se je tajno pri edini krščanski dru* žini ob mestnih vratih in poslal man» darinu svojo vizitko.
U=šen=fu je nestrpno čakal odgovor. Sel hi moral biti že zdavnaj nazaj. So ga ujeli in ga prisilili, da je povedal za njegovo bi» vališče? Bodo besni pridrveli ponj in ga po rrandarinovem ukazu na mestu pobili? Morda vrgli v ječo? — Pri Lotienčanih bi bilo to morda najmilejše ...
Vendar je pri vsem notranjem pričako* vanju ostal p. Engelhard popolnoma miren. Hodil je po sobi, ki so mu jo pripravili, in molil oficij. Med molitvijo je zdaj pa zdaj poljubil križ, ki mu je visel na prsih. Vsa* kiki'at se je nehote spomnil na slovesnost, ko je z..desetimi sobrati klečal pred svetim očetom in prejel iz njegovih rok misijonski križ. S kakršno pripravljenostjo ga je tisti* krat sprejel, s tako ga je nosil do danes. In zdaj naj bi trepetal, ko postaja težak in hrapav in bo morda vsak čas oškopljen s krvjo ? Nikoli! ...
Čez dolgo uro, ki se je vlekla v negoto* vosti in pričakovanju kot večnost, je v so* bo plašno prihitel hišni gospodar.
»šen=fu, mandarin prihaja, četa vojakov je z njim ...«
»Skrij se, oče, za božjo voljo! Še je čas!« je padel eden spremljevalcev, ki mu je upa* del nogum, pred njim na kolena.
U--šen»fu se je nasmehnil in tesneje za* grabil svoj misijonski križ.
»Če se bojiš, lahko zbežiš. Jaz ostanem in počakam mandarina.«
»Potem ostanem tudi jaz,« sc je ojunačil katehist.
Po ulici so zaropotali bobni. Misijonar je pogledal skozi okno. Dve dolgi vrsti oboro* Ženih vojakov je spremljalo mandarinovo nosilnico. Sel, ki je nesel patrovo vizitko v mestno hišo, jim je kazal pot.
Engelhard je za trenutek počakal, potem pa je odločno stopil iz hiše. Tu na stopni* šču bo počakal obisk! Krog njega je prije* tno dišalo kitajsko cvetje in bleda svetloba
(Nadaljevanje in konec)
iz lampijonov, nanizanih med vitkimi ste* brtči, je skrivnostno obsevala njegov ple* meniti obraz.
Mandarin je med šumenjem svile stopil iz nosilnice in obstal pred misijonarjem. Drug drugemu sta se globoko priklonila.
Predno se je Engelhard zavedal in se mo* gel začuditi, se je mandarinov že itak široki obraz raztegnil v vljudni kitajski smehljaj, iz njegovih ust pa so zazvenele ljubeznive besede počeščenja.
»S svojim nepričakovanim obiskom si prinesel v Lo=tien sonce, o šen=fu! Mestni oče te pozdravlja v imenu Lotienčanov. Tvoja brada izdaja veliko modrost in tvoje ljubeznivo čelo dokazuje naklonjenost ki* tajskemu ljudstvu. Če sprejmeš naše ne* vredne prošnje, postani gost mestnih oče* tov, dokler te je volja gledati lotienske hiše!«
U=šen=fu je ostrmel. Kaj je mogoče? Se mu sanja ali je resnica? Namesto kletev pozdravi, namesto ječe častno bivanje na rotovžu, namesto mučeniške smrti — go* stoljubnost trdovratnega mesta ...
Popolnoma je bil zmeden. Šele zadnji trenutek se je spomnil, da čaka mandarin na odgovor. Zbral se je in se priklonil:
»Počaščen sem, da mi je prišel naproti sin sreče in oče lotienskega mesta. Naj son*
ce tvojega obraza nikoli ne zaide kitajske* mu ljudstvu! Tebi in mestnim starešinam želim obilo otrok in mnogo let, a slavnim prednikom večni spomin. Srečen sem, da smem uživati vašo gostoljubnost.«
Znova sta izmenjala poklone, nato pa je povabil mandarin šen=fuja v nosilnico, ki se je med vrstama vojakov zazibala po ozkih ulicah proti magistratu. Poveljnik čete je pred sprevodom s palico razganjal radove* dne meščane na levo in desno.
Pred razsvetljenim pročeljem so sprejeli misijonarja mestni očetje ter povabili »go* sta z zahoda« na slavnostno večerjo ...
❖
Pozno je prišel U*šen=fu v sobano mestne hiše, ki so mu jo odkazali za spalnico. Ko* maj je strežaj odšel, že je padel na kolena in se zjokal.
»Velik si, o Bog, in čudovita je tvoja mi* lost! Odpusti mi, da še nisem vreden mu* čeniške krone! O Bog, o Bog! ...« In po* tem je dolgo poljubljal svoj misijonski križ.
Nato je sedel k mizici in se sklanjal nad pisemski papir.
»Veselite se z menoj! Trdnjava Lo=tien je padla! ...« je pisal svojemu nadpastirju.
Pred vrati pa je trdo odmeval korak čsstne straže ...
Arkadi!
Averfenko:
Mladenič na tračnicah
Pravil sem vam že o nekem veselem mladeniču, ki je prišel na Litejnin prospekt, se postavil na tramvajske tračnice, razširil roke in odločno izjavil, da ne bo pustil no* benega tramvaja dalje.
Povedal sem vam tudi, kako ga je spre* vodnik prosil, naj vendar za božjo voljo pu= sti tramvaj haprej, kako je občinstvo po dolgih prošnjah in nagovarjanju poklicalo policaja in kako se je trudil policaj, da bi v mladem veseljaku zbudil čut vesti in pa* triotizma.
Vse to sem vam že naznanil, samo še konca tega čudnega- dogodka vam nisem po= vedal. Naj ga hudir vzame, nekakšen ko* nec mora vendar biti.
Pa ga izvedite.
Mladenič se je postavil na tramvajsko progo, razširil roke, se razkoračil — ter stal in stal... Okrog njega so stali ljudje, kondukter, redarji in ga prosili in rotili s solznimi očmi: »Tovariš, umakni se s pro* ge! To ni lepo in se ne spodobi!«
On pa stoji, kot bi bil vkopan v zemljo, razširja roke in stoji...
Čitatelj bo pomislil, ali bo sploh šel proč.
Pa vam bom povedal še konec te čudne povesti.
Mladenič se ni premaknil s tračnic.
To je bila dolgočasna povest, ki je člo* veka že kar dolgočasila... Mračilo se je že... Potniki so se razšli... Po vsem Li* tejnem se je nanizala vrsta tramvajskih voz. Sprevodniki so se zbrali v posvet in ugibali, kako bi pripravili mladeniča do te* ga, da bi se umaknil. On pa je še zmei’om stal, razprostrl roke in trmasto ponavljal, čeravno je bil utrujen: »Nalašč se ne urna* knem in ne pustim voz dalje!«
Okrog njega so stali v ozkem krogu po* licaji, katere je poslal komisar, da čuvajo mladeniča pred napadi razburjene množice.
Pod noč začuti utrujenost v nogah in se vsede na tračnice. »Lačen sem,« je dejal, »dajte...«
Redarji so stopili v krog in se posvete* vali: Ali bi bilo pametno nahraniti mlade* niča, ali ne bi bilo bolje, da ga z gladom prisilijo, da se umakne s tračnic.
Sklenili so: Ker je vsak postooek, da bi koga v kakršnokoli svrho prisilili z gla* dom — nasilje, a. nasilja v svobodni zemlji ne sme biti, predlagamo: 1. da se mladenič nahrani, 2. da se mu še enkrat razjasni ne* pravilnost njegovega obnašanja, 3. da se napiše spomenica uredništvu proletarskih listov, kjer naj se protestira proti mlade* ničevi taktiki.
Bilo je ob osmih zjutraj. Žarko sonce je obsevalo Litejnin prospekt, a mladenič je še vedno sedel na tračnicah.
Novi potniki, ki niso mogli priti o pra* vem času na finlandsko postajo, so sklicali shod, na katerem so sklenili, da o tern obve* stijo izvršilni odbor »Sovjeta rekočih i kre* stjanskih deputatov« in Provizorno vlado.
Mladeniča ie obkrožila gosta množica ljudstva, od katerih je sedaj ta sedaj oni skušal vplivati na mladeničev um in razum:
»Pomislite!« mu je ves v skrbeh govoril neki starček, »če bi vi hiteli s tramvajem na kako važno delo in če bi se jaz tako pc* stavil na tračnice in vas ne bi spustil da* Ije! Ali bi bilo to lepo?«
Drugi je zopet skušal omajati trdoglave* ga mladeniča z bolj ljubeznivimi, erotični* mi slikami:
»Neko lepo dekle vas išče! Oči, usta... uh, kar raztopil bi se!... Za vogalom Vas čaka in prosi, da pridete! Samo pomislite!«
»Če ji je kaj zame, naj sama pride k meni!« odločno odgovori mladenič.
Opoldne se je raznesla senzacionalna vest: Provizorna vlada je obsodila mlade* ničevo ravnanje in eksekutivni odbor »So* vjeta rabočih in krestjanskih deputatov« se je pridružil Provizomi vladi.
»Aha, dragee!« so se mu zlohotno rogali iz gruče. »Odklenkalo ti je, le počakaj!«
»Tovariš!« se obrne k mladeniču policaj, provizorna vlada in eksekutivni odbor so* vjetov vas je obsodil! Kaj vam to še ni do» sti ? Umaknite se s tračnic!«
»Ne d*d=dovoljujem!...« je utrujeno, vendar odločno odgovoril mladenič. »Tod ne bo več vozil tramvaj!«
Že v drugič se je mračilo. Videti je bilo, da so se ljudje že tako razjarili, da so ho* teli sami rešiti stvar z mladeničem. Zato so pomnožili odred policije, da čuva mladeni» ča. Ponoči so pričakovali Kerjenskega.
❖
Na pločniku poleg mladeniča so postavili govorniški oder. Ko ga je opazil mladenič, je oddrsal po tračnicah kakih sto korakov dalje, da so morali prenesti oder, kakor se je obrnil mladenič.
Ko je prišel minister, je spustil navdušen govor, v katerem je poudarjal nevarnost takega ravnanja za potek revolucije in spo» mnil mladeniča na dolžnosti, ki jih ima do organizacije. Mladenič pa se ni zmenil za govornika, ampak se je lepo zvil v klopčič in na tračnicah zaspal.
Navdušena množica je odnesla Kerjen» skega na rokah do kočije, shod pa se je na» daljeval skoraj do jutra. Govorili so še ra* zni drugi voditelji, med katerimi ni bilo ne» soglasja, ampak so vsi obsojali mladeničevo obnašanje.
*
Spet se je zasvetilo jutro, spet je vzšlo sonce in nastal dan, poln solz, nesreče in obupa.
Vendar, poslednjič ...
Gotovo se še spomin jate iz čitanke zgod» be o velikanskem kamnu, ki je ležal sredi ceste. Ni ga bilo mogoče ni odstraniti ni vzdigniti, a promet je silno oviral. Prišli so inženirji in predlagali vsemogoče načrte, da bi odvalili kamen, toda vse je bilo pre* drago in neizvedljivo.
Pa je prišel preprosti rjazanski mužik in rekel: »Za sto rubljev vam spravim kamen s ceste!«
Vsi so široko zazijali, mužik pa je izko* pal pod kamnom veliko jamo, v katero je zvalil kamen in ga zasul z zemljo — in ce» sta je bila prosta ko prej.
Tako je bilo s kamnom.
A da bi bila ironija še večja — po pra* vici vam hočem povedati ves dogodljaj — se je tudi tu pojavil rjazanski mužik! Ho* dil je po Litejnem prospektu in si žvižgal za kratek čas. Nenadoma ugleda trop ljud* stva.
»Čemu so se zbrali tukaj?!« Kolikor so mogli, so mu pojasnili zadevo. Mužik se je
lopnil po hlačah: »Kaj pa še premišljujete? Mislite, da tu ni izhoda? Takoj ga boste videli!«
Redarji, komisarji in ostali ljudje padejo pred njim na kolena: »Povej, osvobodi nas, nikdar te ne bomo pozabili!«
»Poslušajte, kaj vam je storiti!« pravi mužik. »Kako se imenuje ona vzporedna ulica?«
»Naberežnaja Fontanka!«
»Vidite! Z Nevskega napravite tir, a ne čez Litejnega, nego preko Fontanke... A s Pantelejmonskega mostu zopet lahko pri* dete na Litejnin malo niže od mesta, kjer sedi mladenič. Razumete?... Obidite ga, mrho nemarno in naj ga pes povoha tam, kjer je!«
Vse je zajokalo in poljubljalo mužika.
»Hvala vam!« reče minister ganjen, »na tem odrešilnem odkritju nove tramvajske proge. Samo vam se moramo zahvaliti, da ni bil uničen princip svobode in nedotaklji* vost osebnosti v svobodni zemlji.«
Da si pa ne boste mislili, da je vsa zgo* dba morda le izmišljotina, sem pripravljen, da vam povem tudi ime mladeniča. Izvolite: Ivan Petrov.
iiimmimimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiimisiiiiiiiiiiMiiiiimiHiiiii
ŠTIRI DNI
Svetovna vojska in različni strelski jarki, državljani, vse to je pustilo svoje posledice. Vsi smo postali od tega bolni. Ta nima no* sa v redu, drugemu se želodec krči, pri tretjem spet nekaj drugega ne funkcijoni* ra, kakor bi človek hotel. Vse to so re= zultati.
Kar se mene tiče, se ne morem pritože* vati čez svoje zdravje. Sem zdrav. In živim čisto spodobno. Moje spanje je tudi dobro. .Ampak vsak trenutek se bojim, da se tudi pri meni ne pokaže učinek teh strelskih jarkov.
A ni dolgo od tega, vstal sem iz postelje in si natikal, kakor se še spominjam, ško* renj na nogo. In moja soproga mi je rekla: »Zdi se mi, Vasja, da'je tvoj obraz danes nekoliko siv. Tako nezdravo, pepelnasto bärvo ima.«
Pogledal sem se v zrcalo. Zares — gro* zna pepelnasta barva. — Dober si! — sem si mislil. To je učinek strelskih jarkov. Mo= rebiti moje srce ali kak drug važen organ ni v redu. Zato postajam siv. — Potipal sem za žilo — bila je počasi, ampak bjla je. Vendar sem čutil znotraj nekakšne boleči* ne. In nekaj je bolelo.
Pobit sem se oblekel, in ne da bi pil čaj, sem šel na delo. šel sem na delo in sem si mislil, če mi kakšen vrag kaj reče, kako izgledam in kakšno barvo imam — grem k doktorju. Saj se velikokrat dogodi: človek živi in živi in v hipu — bums — umre. To se velikokrat dogodi.
Pet minut pred enajstimi, spominjam se na to, kakor bi bilo sedajle, stopi k meni višji mojster Žiton in mi reče:
»Vasja Fjodorovič, dušica, kaj ti je? Obupno barvo,« mi reče, »imaš danes. Tako nezdravo barvo, sivo kakor zemlja,« mi reče.
Bilo mi je, kakor da so mi te besede pre* bodle srce. Ti ljuba Mati božja — sem si mislil — z mojim zdravjem je konec. Tako daleč sem prišel — sem si mislil. In spet me je začelo znotraj boleti in postalo mi je slabo. Komaj sem prilezel domov. Hotel sem celo poklicati rešilni voz. Prišel sem domov, vrgel sem se na posteljo in obležal. Moja žena se je jokala in skrbela. Sosedje so pri* šli in stokali.
»Slabo izgledaš, Vasja Fjodorovič,« so rekli. »To ni noben obraz več, čisto samo še pepelnata barva'.«
Te besede so me še bolj spravile v strah. Ležal sem iztegnjen in nisem mogel zaspa* ti. Zjutraj sem vstal kakor kako kljuse ves zbit. In ukazal sem, naj kakor hitro mogo* če pokličejo zdravnika.
Zdravnik bolniške blagajne je prišel in rekel: »Simulant«.
Najraje bi bil doktorja zaradi te besede ubil. »Ti bom že pokazal,« sem rekel, »si* mulanta! Jaz,« sem rekel, »bom takoj mo* ral žrtvovati tri rublje in iti k profesorju!«
Začel sem se pripravljati, šel sem z bri* tvijo po licu, odstranil milo in zagledal — belo, zdravo lice s prijazno rdečico. Brž sem s cunjo obrisal svojo fiziognomijo, in — glej — pepelnata barva je čisto izginila..
Moja žena je prišla in rekla: »Vasja, ti gotovo svojega obraza nisi en teden nič umil!«
Jaz sem rekel: »Kaj praviš, koza, nemo» goče, da bi bilo od tega en teden. Ampak lahko,« sem rekel, »da so štirje dnevi, to bi bilo že mogoče.«
Vsega tega je kriva naša kuhinja, ki je mrzla in neprijazna.človek nima nič vese» Ija, da bi se umival. Ko pa so enkrat začeli jokati in stokati nad menoj, sploh nisem več mislil na umivanje. Nisem vedel, kako bi najhitreje zlezel v posteljo.
Takoj sem se umil, obril, zavezal kra» vato in šel svež kakor kumara k svojemu prijatelju.
In bolečine so takoj minile in srce tolče spet čisto spodobno.
Za naše gospodinje
Moške obleke
KAR JE POŠKODOVANEGA, MORA BITI NEVIDNO
Kako ohraniti jajca celo leto nepokvarjena
Jajca je treba shraniti v hladnem, zra= čncm, ne presuhem in tudi ne prevlažnem prostoru. Če pomažemo sveža in čista jajca z osoljeno svinjsko mastjo, ostanejo v hla= dni shrambi tudi poleti po več mesecev do» bra. Če hočete ohraniti jajca samo za nekaj časa sveža, potem je dovolj, če jih ovijete na tesno s papirjem ali vložite v kozarec in vsujte nanje navadne kuhinjske soli. Če pa hočete ohraniti jajca sveža čez zimo, ko kokoši ne nesejo, tedaj je najboljše, da jih vložite v garantolovi razstopini ali vodnem steklu. Garantol in vodno steklo, lahko ku= pite v drogeriji; vsakemu zavitku je prilo» ženo tudi navodilo. Če pa hočete vložiti jajca bolj »po domače«, tedaj jih shranite v apneni vodi, vendar se iz tako vloženih jajc da težko stepsti sneg.
Sveža jajca umij, ako so umazana, ter skrbno preglej, če morda ni katero počeno (ker teh ne moreš shraniti in se ti gotovo vsa pokvarijo.) Da pa spoznaš, katero jajce je počeno, če ni videti na njem razpoke, vzemi v vsako roko po eno jajce ter rahlo trkaj drugo ob drugo. Kmalu boš spozna» la po zamolklem glasu, če je katero izmed obeh počeno. Tako preizkusi vse. Zdaj deni v škaf ali veliko skledo do polovice goste»
pa apna, ki je bilo najmanj tri mesece prej ugašeno. (Svežg gašeno apno bi ne bilo do» bro). Nalij nanj vode, da je škaf ali skleda polna. To s klinom dobro zmešaj, da se ne drži nikjer v kepicah; biti mora gosto te» koče. Postavi zdaj posodo, v katero hočeš vložiti jajca, na določen prostor. Posoda je lahko kakršnakoli, da le drži vodo: mogoče velik kozarec za vlaganje, lonec, ki ga ne rabiš za kuho ali kaj drugega. Deni na dno posode za dober prst visoko apna, postavi vanj jajca tesno drugo poleg drugega. Sta» ti pa morajo pokoncu, sicer pa je vseeno na katerem koncu. Vlij nanje pripravljenega apna toliko, da so pokrita jajca, ter zopet postavi drugo vrsto jajc. Tako delaj, do» kler ne vložiš vsa. Apnena tekočina mora stati najmanj tri prste nad jajci. Če ti zmanjka te tekočine, skuhaj liter vode, ji prideni pol žlice sode in toliko soli; ko se popolnoma shladi, dolij na jajca, kolikor je še treba. Posodo zaveži z močnim papirjem in jo pusti stati vedno na enem mestu, do» kler ne porabiš jajc, ker bi se sicer jajca premikala ob prenašanju. — Štiri litre ap» nene vode je dovolj za približno 180 jajc. — Kadar jajca rabiš, jih jemlji ravno tako po vrsti ven, kakor- si jih vlagala, ker se sicer lahko kakšno jajce stre.
Dosti skrbi imamo s poškodbami moških oblek. A če imaš malo potrpljenja, se da še marsikaka obleka, ki je že obnošena, skoraj prenoviti. Čim bolj se moška obleka nosi, tem boljše mora biti blago zanjo. Kadar kupuješ, ne štedi (če moreš); Boljša oble» ka je tudi bolje narejena in dolgo obdrži svojo obliko.
Predvsem je treba paziti na ovratnik suknjiča. Večkrat ga je treba očistiti z ben» činom ali zmesjo iz salmijaka in vode (dva dela salmijaka, en del vode). Ko čistiš, imej za to tako ali vsaj skoraj tako krpico, ka» kršno je blago obleke. (Torej ne belo krpi» co!) Madeži od jedil se dajo odpraviti z vročo vodo, prej jih pa še zribaš in skrtačiš.
Nove hlače, ki so iz mehkega blaga, kas kršno se rado razpotegne, podšij tam, kjer je koleno, s kakim mehkih blagom v obliki kvadrata. Prišiješ ga močno na oba šiva, zgoraj pa ga prišiješ s svilo, a vbodi ne smejo priti čisto skozi. Potem ne bodo hla» če na kolenih izbuhnjene. — Če so hlače spodaj »ubite«, moraš rob pravilno razpa» rati, ga dobro osnažiti in prišiti na ubiti strani okrog in okrog gubo na znotraj. Po» tem ne smeš položiti privihanega roba tako globoko ko prej, tako da je nova guba na znotraj. Le na to je treba paziti, da niso hlačnice potem krajše. Slednjič dobro poli» kaš in prav nič se ne pozna, da imajo po» pravljen rob.
Bolj neprijetno je, če je obleka raztrga» na. Če le moreš, zasij obleko z nitmi iz bi a»
ga. Če ni krpe, pa dobodi nitke kje iz oble» ke. Mogoče so te nitke preslabe; tedaj kupi svilo prav enake barve. — Hlače moraš za» daj že prej podložiti z istim blagom, preden so preluknjane. To je precej lepše kakor všite krpe .— in dosti manj dela imaš.
Največ opravka ti pa dajo rokavi, če so v zapestju razcefrani, a tudi rokavi se dajo popraviti. Blago prav ob robu prerežeš in ga na notranji strani z nevidnimi vbodi z istobarvno svilo, s prav ozkim robom seši» ješ skupaj. Če je bil rokav zadosti dolg, naj bo šiv mslo bolj na znotraj. Sprednji rob potrebuje velike pažnje. Trdo platno, ki ja znotraj, je treba ozko odrezati in spet na» siti platneni trak, ki je na sprednjem robu. Seveda to popravilo ne bo čisto nevidno, vendar se z likanjem vse lepo izravna.
Tudi podlogo suknjiča ali suknje lahko doma. obnoviš. Staro podlogo lepo odparaš, si natančno ogledaš, kako je bila prišita, si po njej prikrojiš novo podlogo. Paziti mo» raš spredaj na rokavih, kjer moraš podlogo nategniti. Najlažje se da to delati, če spo» dnji rob prišiješ s strojem, vse drugo, tudi sprednji rob, pa na roko.
Ko dokončaš šivanje, moraš obleko vedno lepo polikati, in sicer vedno po vlažni krpi. Da odpraviš paro, malo z roko potolci spo» daj blago, da se ne bo nagubančilo.
Za vse to je treba malo korajže in pa pre» cej ljubezni. Nekaj je pa tudi vredno vese» Ije, ko vidiš, da z delom prihraniš denar, ki bi bil potreben za novo obleko.
Surova hrana tudi v hladnih dneh
miiimimiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiisiiiuiiiiiiiiiiiminimiiiiHiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiMiiimMiimiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiMiimuHiiiiiiiiiimiiimiiiii
<§>
IHIADI KOROTAN
<€<■
Surova hrana je za človeško zdravje ne» primerno boljša, če je le pravilno priprav» Ijena. Sadje je najboljše uživati takšno, ka» kršno je, potem ko smo ga umili, izrezali morda že slaba mesta in pa, kar velja samo za občutljive želodce, tudi olupili. Že dojen» ček, ko mu komaj poganjajo prvi zobki, lahko uživa sadje, seveda ne na isti način kakor odrasli ljudje. Otroku sadje pretla» čimo skozi sito ali iztisnemo sok in mu ga dajemo po žličkah. Pozneje pa mu jabolka n. pr. nastrgamo na steklenem strgalniku in pomešamo s poparjenimi ovsenimi ko» smiči ali z zmletimi orehi. Zelo redilno!
Če hočemo uživati svežo zelenjavo in go» molje, moramo to zelo drobno zrezati, sese» kljati ali nastrgati, drugače je težko pre» bavljiva. Vsake vrste zelenjavo moramo pripraviti posebej, drugače se okusi zme» šajo. Dodamo ji limonovega soka ali kisa, olja in svežih ali posušenih dišav. Surove zelenjave ne smemo preveč soliti, ker bi s tem odvzeli nekaj značilnega okusa vsake zelenjave, pa tudi ni potreba, ker zelenjava vsebuje nekaj naravne soli. Na nobenem krožniku s surovo hrano pa ne sme manj» kati nekaj sesekljane čebule, zmletih ore» hov ali ovsenih kosmičev.
Rdeča pesa in nadzemske kole» r a b i c e. Oboje drobno nastrgamo, pride»
nemo nekaj olja, limonovega soka ali kfea in sesekljane kumne. To naložimo v lepih kupčkih na velik krožnik in okrasimo z en» divijo, pozimi pa z narezanimi kumaricami ali koščki čebule in predjužnik ali malica sta gotova.
Zelo okusno surovo jed daje:
Nastrgano zeleno in jabolka, katerim dodamo samo nekaj limonovega soka, naložimo na solatne liste in potrese» mo z zmletimi orehi ali lešniki.
Jabolka in rdeče korenje. Ko» renček ostrgamo, operemo in nastrgamo; pravtako jabolka. Nato zmešamo oboje in pridenemo po okusu sladkorja in limono» vega soka. Posebno zdravo za otroke, pre» dno shodijo in potem, ter za odrasle, ki jih morda ogroža bolezen v ustih — skorbut!
Zelje in paradižnik. Zelje zreže» mo prav na drobno, posolimo in ožmemo, da postane mehko. Nato mu pridenemo !i» monovega soka ali kisa, olja, nekaj sese» kljane čebule, popra in kumne. Jed obloži» mo z narezanim paradižnikom, če pa je po» zimi in imamo na razpolago Samo paradi» žnikovo mezgo, tedaj jo kar primešamo zelju.
Izdelovanje domačega mila
Ob današnji draginji in pomanjkanju mi» la je velike važnosti, če si ga zna gospodi» nja sama skuhati. To velja posebno za one, ki imajo morda na razpolago maščobne od» padke ali pokvarjeno mast. — Za izdelova» nje mila je potrebna maščoba in lug (solik, razjedljivi natron). Vsaka maščoba je dobra Za kuhanje mila: odpadki masti, vsakovrst» ni loj, pokvarjena mast, olje, slanina takih prašičev, ki so neužitni, žarki ocvirki, mešanica različnih maščob itd. Milo ku» hajo na različne načine; nekateri naprav» Ijajo lug iz sode in apna, nato pridenejo maščobo in vso mešanico tudi sole, preden je kuhana.
Naša babica je vedno sama kuhala milo, Pa so bile naše obleke za šolo vedno sne» žno bele. Tudi se ji milo nikdar ni pokva» rilo. Ravnala je vedno po preizkušenem predpisu:
Vzemi na 4 kg maščobe 1 kg razjedljive» Sa solika (ali lužnega kamna — Laugen» stein) in 11 litrov mehke vode, t. j. kapni» ce, deževnice ali rečnice. Vse to pristavi v Primerno velikem kotlu oziroma loncu k °gnju in večkrat premešaj. Ko zavre, pusti duhati približno dve uri, včasih malo manj, drugikrat dalje časa. Ko je mešanica že vrela približno dve uri, jo poizkusi z žlico; Če se v žlici hitro strdi, tedaj je milo ku» kano. V nasprotnem slučaju pa še nekaj časa kuhaj, pozneje pa zopet z žlico po» *kušaj.
Ko je vse dovolj skuhano, zajemaj teko» čino z zajemalnikom (korcem) ter jo zlivaj v primerno velik, z mokro krpo obložen za» bojček ali močno škatlo. Ko se je milo po» polnoma strdilo (drugi dan), ga stresi iz za» bojčka ter zreži z žico v primerno velike koščke. Po navadi se iz te množine dodat» kov dobi okrog 11 kg mila, ki pa se seveda še precej vsuši. — Pripomniti je še treba, da se mora med kuhanjem često mešati, ker drugače skipi in to bi škodovalo kako» vosti mila. Tekočino, ki se pri kuhanju usede na dno posode, v kateri si kuhala mi» lo, porabi za čiščenje poda oziroma za pra» nje umazanih kuhinjskih krp.
je za izvenšolsko zaposlitev otrok najprimernejše čtivo. Zato naročite tudi svojemu otroku mladinski mesečnik »MLADI KOROTAN«!
Bogato ilustrirana revija na 12. straneh stane le 10 šilingov letno, če pa pora v» nate naročnino do 1. novembra, plačate le 8 šilingov.
Naročila sprejema uprava »MLADEGA KOROTANA«, Celovec (Klagenfurt), Völkermarkter Ring 25/1.
iiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniHiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiimimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiimii
Trgovinske izmenjave med zahodno in vzhodno Evropo
Gospodarstva zahodne in vzhodne Evro» pe so ozko povezana drugo z drugim. Za» hodna Evropa obstoji skoraj izključno iz industrijsko razvitih držav, vzhodna Evro» pa pa obsega države, v katerih je z redkimi izjemami industrija le zelo skromno razvi» ta. V interesu obeh bi tedaj bilo obdržanje in poglobitev trgovinskih izmenjav.
Zahodna Evropa je ves čas po koncu voj» ne skušala in skuša tudi še zdaj obnoviti stare trgovske odnošaje; kot pa zgleda, ni tako z vzhodno Evropo. Tu so očividno po» litični razlogi mnogo važnejši kot gospo» darski.
27. septembra je pričela zasedati v Žene» vi gospodarska konferenca, na katero so povabljene z izjemo Španije vse evropske države. Podlaga razgovorom je pregled o evropskem položaju, ki ga je izdelala sku» pina odličnih gospodarstvenikov evropske gospodarske komisije Združenih narodov.
Koristno je iznesti nekatere odstavke iz tega pregleda, ki osvetljujejo sedanje ev» ropske gospodarske probleme.
Pregled ugotavlja, da je Evropa trenutno razdeljena, v dve skupini držav — na eni strani Velika Britanija, Francija, države Beneluxa, Skandinavska, Švica, Italija in zahodna Nemčija, na drugi strani pa So» vjetska zveza, Jugoslavija, Poljska, Romu» nija, Bolgarska, Češkoslovaška, Madžarska in vzhodna Nemčija. Pregled nadalje izva» ja: »Največji problem za zahodno skupino obstoji v primanjkljaju plačilne bilance zla» sti v odnošajih s področjem dolarja. Za vzhodno skupino pa je najtežje vprašanje težkoča pri izvajanju načrta hitre industri» jalizacije. Edina rešitev, ki bi vsaj delno omogočila rešitev težkega položaja in isto» časno dosego smotrov obeh skupin, je oh» nova in poglobitev trgovine med Zahodom in Vzhodom.
Ali bodi žena zgolj mati in gospodinja ?
Ce so žene po vseh modernih zakonih tudi moževe tovarišice, tedaj tudi katoliška žena ne sme misliti, da je izpolnila vso svo» jo dolžnost, če je rodila vrsto otrok, ki jih odgaja in vzgaja in skrbi za gospodinjstvo. Premalo je! Ce ob vsem tem, zares težav» nem, mučnem delu ne stori ničesar za svo» jo osebo in je spričo svojega moža vedno v isti izprani, vseh lepot oglodani domači obleki; če nikoli ne utegne, da bi šla z možem kam iz hiše, da bi se z njim pome» nila še o čem drugem ko le o otrocih in go» spodinjstvu: potem ne dela pravilno in živi dvakrat nepravilno kot mati. Da si mati, to je več, ko da le odgajsš otroke, kuhaš in šivaš zanje! Mati mora otroke tudi voditi,
mora jim hiti vodnica, gospa in vzvišena osebnost, čeprav je le kmetica ali delavka! Vse to pa ne more biti, če samo sebe popoi» noma zapusti — duševno in telesno. Za da» našnjo dobo ni zadosti, da si vzorna gospo» dinja! Biti moraš več, čeprav je tisto »več« že muka in nekakšna askeza (zatajevanje). Zvečer, ko bi mati najrajši kar omahnila v posteljo, ko je do smrti utrujena, mora vendar najti še kako urico, da kaj prebere in malo poskrbi za nego svojega telesa.
To je videti brezpomembno, plehko, pa je
zakoni
V	sedanjem trenutku je obseg prometa med obema skupinama mnogo nižji, kot je polovica predvojne ravni. Zato bi se lahko že v par letih zopet vzpostavile predvojne prilike in tudi zboljšale le, če bi lahko za» hodna Evropa zopet izvažala stroje, orodje in gnojila, kar vse vzhodna Evropa neobho» dno potrebuje za povečanje svoje poljedel» ske proizvodnje in za izvedbo načrta indu» strijalizacije.
Evropski Vzhod trpi na preobilju polje» delskega prebivalstva, kar bolj ovira kot pospešuje proizvodnjo in čemur bi se Ish» ko odpomoglo z novimi industrijami. Te in» dustrije se bodo pa le težko ustvarile brez sodelovanja z Zahodom, ki pa zopet išče od» jemalce za svoje industrijske izdelke ter nova tržišča za nakup potrebnih živil in surovin.
Za zahodno Evropo je nujna potreba naj» ti nakupne vire izven dolarskega področja, kajti ameriške finančne podpore pač ne morejo trajati večno.
V	letu 1951, ko naj po Marshallovem na» Črtu podpore Združenih držav končajo, za» hodna Evropa ne ho razpolagala več kot s 5 milijardami dolarjev, vrednost njenega uvoza se bo sukala okoli 14 milijard dolar» jev. Razliko v znesku 9 milijard naj bi izpolnili z uvozom iz držav izven dolarske» ga območja. Pri upoštevanju vseh mogočih tržišč za nakun je najprikladnejša nedvo» mno vzhodna Evropa, ki hi lahko dobavila pridelkov za najmanj 4 milijarde dolarjev.
V	letu 1947 pa je uvoz držav zahodne skupine iz držav vzhodne skupine dosegel le skromno višino 800 milijonov dolarjev, kar je za 2 milijardi dolarjev manj, kot pred vojno, ako upoštevamo cene v letu 1947.
V	primerjavi s predvojno dobo se je uvoz za živila in meso zmanjšal na manj kot 10%, za petrolej na 17%, za les na 40%. Izvoz zahoda na vzhod, ki obstaja predvsem v strojih in orodju, je v letu 1947 odgovarjal le okoli 33% predvojnega ob» sega.
Popolna obnova prometa med Vzhodom in Zahodom jc zato najvažnejša činjenica za premaganje sedanie gosnodarske krize. Ako do te obnove ne bo nrišlo, bo zahodna Evropa verjetno prisil iena k žrtvam, že itak nad vse nizki življenjski standard držav vzhodne Evrope se ho pa še bolj po» slabšal.
Če bi vse evropske države pristopile k Marshalovem načrtu, če bi Sovietska zve» za zaradi svojih posebnih sebičnih smo» trov ne vsilila svoje volje satelitskim drža» vam vzhodne Evrope, hi gotovo ne obstaja»
treba le pomisliti na to, da se zagoni ne porušijo toliko radi velikih zadev in grehot, 4 lo vpr^šanie Vzhod—Zahod v svojih seda» marveč bolj radi vsakdanjih malenkosti. njih oblikah.
Ali je kajenje res škodljivo?
(Piše neki zdravnik)
Čim manj je cigaret, tem bolj nas prese= neča, ko vidimo kbliko milijonov jih poka = de. V Angliji prejmejo trafike in prodajal* ne tedensko okrog 1.600 milijonov cigaret, medtem ko so jih pred vojno prejemale le 1.450 milij. Tudi drugod sedaj, več kade, predvsem so ženske postale hujše kadilke kakor kdajkoli prej.
Ali je to dobro ali slabo? Ali kajenje ogroža nsše zdravje? Najprej si oglejmo temno stran te navade!
Medicinska raziskovanja so dognala, da kajenje poveča bitje srca, zniža temperatm ro in zviša krvni pritisk. V nekaterih slu* čajih poveča tvorjenje želodčne kisline, gostovo pa poveča delovanje žlez=slinavk. Iz* gleda, da tobak tudi učinkuje na tvorjenje raznih srčnih bolezni in v prav redkih slu* čajih lahko povzroči celo oslepljenje.
Sladkorna bolezen eli obolenje žil ogro* ža kadilce mnogo bolj kakor pa nekadilce.
'i'	«
Po kakšni operaciji se vsako obolenje na pljučih, ki ovira okrevanje, mnogo prej prime kadilcev.
Z gotovostio je dognano, da 45% ljudi, ki so dopolnili 30 let in ne kcdijo, doživi starost 70 let, od zmernih kadilcev jih morda 41% doseže isto starost, a od strast* nih kadilcev komaj 33%.
Tobak vsebuje sicer samo dva do štiri odstotke nikotina, toda pred kratkim je bilo dognano, da ima nikotin porazen vpliv na rodovitnost.
Če upoštevamo vsa ta in še razna druga dognanja, tedaj se moramo strinjati s kra* Ijem James=om I., ki je dejal, da je kajenje »gnusna navada za vid, zoprna za nos, ško* dljiva za možgane, nevarna za pljuča in jla biv nie v zakajenem in smrdljivem ozračju vodi v propast.«
Toda druga plast zdravniških odkritij je bolj razveseljiva. Nihče še ni ugotovil,^đa je kajenje dobro za zdravje, toda splošno prevladuje mnenje, da tudi ni tako ško* dljivo.
Tzgleda, da kajenje ne škoduje preveč, če bo1 uje človek na želodcu. Prav toliko, ko* likor se trdi, da kajenje škoduje srcu, trdi* jo celo nekateri zdravniki, da ima kajenje le malo ali nobenega vpliva na srce. Kaje* nje morda vpliva na dihanje, kar pa je va* žno le tedaj, ce je nekdo športnik in stremi za olimpijsko slavo, pa še takrat ni prave* ga dokaza, da kajenje res razdiralno vpli* va na pljuča. Prav tako kakor trdijo lju= đ’e. ki ne kadijo, da so popolnoma zdravi, nam morda že postarne ženice, obdane od tobačnega dima in očanci s pipo v roki pra* vijo, da se izborno, počutijo.
❖
Vendar pa se z gotovostjo lahko trdi, da je za gotovo število ljudi, ki trpijo vsled nekaterih bolezni — predvsem bolezni ar* terii in žil — kajenje zelo škodljivo^ Isto bi se lahko reklo za gotove slučaje srčnih bo* lemi in še nekaterih drugih. Ljudje, ki bo* lehr m za temi boleznimi, sploh ne bi smeli kaditi. Ni nobenega izgovora, češ da zdra* vnik, ki prepove kajenje, tudi s?m kadi. On je morda zdrav, torej lahko kadi, če pa za* pove bolniku, da mora popolnoma opustiti kajenje ali ga vsaj znižati, tedaj ima goto* vo +ehten vzrok za to.
Mnogo ljudi normalnega zdravja res ne čuti nikskih posledic pri zmernem kajenju in so morda boljše razpoloženi, če si od časa
do časa lahko prižgejo cigareto ali pipo. Na vsak način pa to za visi od tega, kaj si posa* meznik predstavlja pod zmernostjo. Deset cigaret na dan ali pol unče tobaka je vse* kakor zmerno za vsakogar. Preko dvajset cigaret ali več kakor unča tobaka na dan je nekoliko preveč. Pa tudi tukaj najdemo izjeme, saj pokadi gospod Churchill dnevno svojih 12 cigar, a bivši kralj Zogu do 400 cigaret, pa sta oba zdrava, kar je vsekakor upoštevanja vredno, ni pa ju treba posne* mati.
Psihologi trdijo, da je kajenje »dobro za živce« in da človeka vzpodbuja v mračnih trenutkih in težavah. Iz psihološkega vidi* ka je kajenje porojeno iz želje po udobno* sti; včasih pa je potrebna človeku tolažba, najsibo v kakršnilcoli obliki.
Ne glede na to, kaj trdijo zdravniki, uži* va Evropa tobak že od takrat, ko je Kri* štof Kolumb prinesel nekaj te »dobrote« iz Novega sveta, v času. ko še ni bilo dolar* skih komplikacij. Jean Nicot, francoski ve* leposlanik na Portugalskem, je noslal nekaj tobačnega semena Catarini de Medici in to* bačna rastlina, ki so jo od takrat gojili, je bila krščena za Nikotiano, kar pride od be= sede nikotin.
Sir Walter Raleigh je prioomogel, da je kajenje prešlo v modo. »Nabasal si je pipo s tobakom malo prej. predno je odšel na morišče«, nravi zgodovina. Leta 1614 je bi* lo v Londonu že sedem tisoč prodajaln, kjer sq mogli kupovati tobak. Vkljub vse* mu napredku pa je danes še mnogo- več
Po mnenju najodličnejših sociologov in psihiatrov na svetu ostane za zajamčenje svetovnega miru in blagostanja samo ena možnost in sicer ustvaritev zdravega du= hovnega ozračja za vse prebivalstvo na ze* ml ji. Ta naloga pa je seveda brezmejna.
Na mednarodni konferenci za duhovno hi* gijeno, ki se je pred kratkim vršila v Lon* donu, katere se je udeležilo 1600 delega* tov iz 48 dežel, je bil prečitan spis, ki se na* sl an ja na delo 5000 sociologov in psihi* atrov, ki so v 27 deželah popolnoma neod* visno drug od drugega delali za rešitev tega problema.
V tem spisu je kategorično razloženo, da se bo posrečila rešitev gospodarskih problemov le tedaj, če se bodo vodilne osebnosti v vseh poklicih. 'rodje udruženj in gospo* darstveniki dodobra zavedali socialnega pomena svojega delovanja ter prišli do spoznanja, krko zelo zavisi od tega duho* vno in duševno zdravstvo oseb, ki so pod njihovim skrbstvom. Stanje demoralizacije, ki vlada med industrijskimi delavci mnogih dežel in pomanjkljiva pažnja, ki jo posve* sveča vzpodbujalnim sredstvom — vse to znsči, da industrijski sistem tozadevnih družb ne odgovarja današnjim potrebam.
To kar so nekoč smatrali za čisto gospo* darsko vprašanje, se je razvilo danes v pro* blem, ki se ga more rszumeti in. rešiti samo z upoštevanjem duhovnega zdravstvenega stanja! vseh prizadetih.
Ta pobuda in še mnogo različnih drugih opomb je bilo naslovljenih na Organizacijo
prodajaln, kjer tobaka n i mogoče kupiti.
Tekom 450 let je množina tobaka, ki ga pokade, stalno naraščala. Tobak je v pra* vem pomenu besede milejše mamilno sred* stvo, ki ga je do danes že uživalo na bilijo* ne ljudi, ki pa ni, napravilo občutne škode človeškemu zdravju.
Najtorže bodo ljudje kadili še naprej, to* da, če bo trajalo pomanjkanje tobaka še dalje, tedaj bodo naj-brže ubogali predpis dr. Daltona, ki je dejal: »Vse, kar nam je treba napraviti, je to, da kadimo bolj po* časi in ne mečemo dolgih »"cikov« proč, da iztresavamo naše pipe nekoliko pozneje in vse to bo našemu zdravju pravtako v prid.«
Nekateri energični možje se skušajo sploh odvaditi kajenja. Pri tem še poslu* žijo dveh načinov: nenadnega in postopne* ga. Če se hočete nenadoma odvaditi kaje* nja, potem vam je prvi teden res težko, nato pa se navadite in sploh pozabite na kajenje. Vendar nikoli ne recite: »Nikdar več ne bom kadil«. Rajši si stalno pona* vljajte: »Danes ne bom nič kadil«; tekom štirinajst dni in pozneje se sploh ne boste več spomnili na tobak.
Za opustitev kajenja sem predpisal mno* gim svojim pacijentom postopne metode, katere so imele uspeh. Ravnali so lahko različno, v glavnem pa so pričeli tako, da so prvi teden opustili vsako kajenje do de* vete ure zjutraj, drugi teden do desete itd. Ta postopek traja štirinajst do petnajst tednov, nakar se človek morda sploh odva* di kajenja ali pa zmanjša potrošnjo cigaret na število, ki ni več nevarno zdravju.
Končno boste vprašali, če jaz kadim. Se* veda kadim in dokler bom imel kaj, bom najbrže tudi še vnaprej kadil, razen če bi me napsdla takšna bolezen, kjer kajenje posredno škoduje.
Združenih narodov in sicer na novo osnova* no Svetovno zvezo za duhovno zdravstvo. Dalje so bili poslani predlogi tudi neura* dnini mednarodnim organizacijam in pa krajevnim organizacijam, ki stremijo za zboljšanjem duhovnega zdravstvenega sta* nja in odnosa ljudi drug do drugega.
Profesor Henrique Roxo z brazilijanske univerze je prečital omenjeni spis ter po* udaril, da so nenormalnosti, ki se često zrcalijo v delovanju navidezno normalnih mož in žena, mnogokrat znak duhovne obo* lelosti. Saj je vendar hudo presenetljivo, da po zadnji tako strašni in razdiralni voj* ni ni opaziti stremljenja po miru in uredi* tvi, temveč je na dnevnem redu težnja po revolucijah, stavkah, napadalnih kretnjah in celo, kar je vsekakor nezaslišano, p o nasilnem podjarmljenju člove* š k e s v o b o'd e:
V nadaljnih izvajanjih te teme je izjavil ameriški univerzitetni profesor dr. Carl Binger, da bi morala biti celokupna člove* ška miselnost usmerjena v to, da se pre* preči vsaka nadaljna vojna. Saj ni mogoče rešiti »največjega vseh človeških proble* mov« samo z moralnimi opomini. Dalje je dejal, da je treba več vedeti o zahrbtnosti vojne psihoze, ki se razširja kakor kakšna nalezljiva bolezen in sc polašča že skoraj vsegai sveta. Vedeti bi morali, kako bi se dalo izolirati vir nalezljivosti. Naloga so* ciologov in psihiatrov je, da pozovejo mo=-že in žene v boj proti infekciji vojnega duha.
Predsednik britanske zveze za duhovno
Zdrav duh - ključ do miru in blagostanja
Povzročitelji epidemij trebušnega legarja
(Paratyphus)
Pred kratkim so se britanski bakterio* logi, ki deluiejo po nalogu ministrstva za zdravstvo, bavili s problemom, ki ga pa do danes še niso mogli povoljno rešiti V ne* kem angleškem obmorskem kopališču je iz* bruhnila manjša^ epidemija trebušnega le= garja. Ni to bil nikakšen akuten pojav in prav nobeden slučaj ni bil dejansko nevaren. Po večini je bolezen prizadela otroke. Pomanjkanje teka, želodčne težave, glavo* bol, utrujenost in povečana vročina sp pri* silili obolele ljudi, da so odšli v bolnico ^za dva do tri tedne. Bakteriologom pa je šlo zs to, da bi odkrili vzrok teh slučajev obo* lenj. Preiskali so n. pr. sladoled, ki so ga vsi v tem kraju uživali, toda odkrili niso ničesar v njem. Skrbno so preiskali tudi vse vodne naprave v mestu, jedila po resta* vrsciiah in trgovinah. Tudi so izvedli krvno preiskavo pri uslužbencih krajevnih pekarn, mesnic in trgovinsh z živili, toda tudi te preiskave niso pokazale nobenega uspeha. Bilo je jasno samo dejstvo, na katerega se je moglo opirati, da so sledila vsa obolenja skoraj ob istem času, po čemer se je moglo sumiti, da izvire jo iz skupnega infekcijske* ga vira.
Vnrašali so torej družine obolelih otrok p0 {nx-vh nodrobnostih: kje je otrok jedel, kaj je jedel in kdaj so opazili prve znake
obolenja. Končno so prišli bakteriologi do prepričanja, da gre tukaj bržkone za nosil* ca bolezni, ki ssm sicer ne kaže nobenih simptomov bolezni ter razširja infekcijo, ne da bi vedel za to.
Pričeli so popisovati vse takšne neprosto* voljne nosilce bolezni. Britanski zakon nudi vse ukrepe, da bi se takšnim osebam pre* povedalo delo v poklicih, ki imajo opravka z živilskimi sredstvi. Toda tam, kjer niso mogli ugotoviti kakšnega nosilca bolezni in tako on sam ni vedel za nevarnost, ki jo predstavlja za javnost, se tudi ni mogel javiti oblastem. Edina obramba proti takšnim slučajem je cepljenje proti legarju.
Ta serum je leta 1897 odkril sngleški patolog Sir Almorth Wright, toda v Burski vojni ga angleška anuada še ni uporabljala, čeprav je bilo od 1000 vojakov po 105 obolelih na legarju. Uporaba tega seru* ma je slučaje legarja zmanjšala v prvi sve* tovni vojni samo na dva od tisoč. Toda med drugo svetovno vojno je bil ta serum mnogo izboljšan in uporabljali so ga z ve» likim uspehom. Tako je n. pr. cepljenje proti legarju preprečilo izbruh epidemij po italijanskih ujetniških taboriščih, kjer so ljudi, pređno so jih snravOi v taborišča, ce* •p?li z nepremočnim serumom.
zdravstvo je izjavil, da je treba na podro» čju duha in človeške duše še mnogo več ra» zisksti, kot pa je še ostalo na zemeljski obli neraziskanega.
Zdrav duh in trezno presojanje sta edi» da poroka za odpravo nevarnosti, »da bi človeštvo postalo plen razdiralnih strojev, na čijih iznajdbo je res lahko ponosno, psč pa jih ni znalo upravljati.«
dtinv c&Umap
Ko je duhovnik cerkve Sv. Jurija v neki londonski četrti opazil, da stojijo cele vrste ljudi pred kinematografi, medtem, ko le malo vernikov prisostvuje njegovim pridi* gam, se je odločil, da bo svojo cerkev mo* d e mizi ral.
Porabil je leto dni, da je cerkev opremil z vsem potrebnim. Iz božjega hrama je na* stala »Kino cerkev« s projekcijskim pla* tnom, zvočnimi napravami, z baržunom prevlečenimi sedeži ter odgovarjajočo raz* svetljavo.
Besedila psalmov in molitev bodo pred* vajali na filmskem platnu in po en film z versko vsebino bo nadomestil pridigo.
Ta cerkev bo prva v Veliki Britaniji, v kateri se bodo vršile popolne filmske slu» žbe božje. Z napetostjo se pričakuje, kak* šen bo odziv s strani publike na ta noizkirv
(ACA)
Maša na najiišjem (jorsfeem vrhu Anijlije
Na praznik Marije Snežne (5, avgusta)' je prisostvovalo sto vernikov kmalu po sončnem vzhodu maši, ki se je vršila na Scafell Pike, najvišjem gorskem vrhu v Angliji. Praznik Marije Snežne spominja n» neko Marijino legendo iz 4. stoletja. Takrat je baje na gričih okrog Rima snežilo sredi poletja, ko se je božja Mati prikazala ne* kemu bogatemu Rimljanu, ki se je hotel osvoboditi svojega bogastva in ni vedel, kaj naj napravi. Naša ljuba Gospa je takrat zapovedala mlademu Rimljanu, naj sezida na griču cerkev.
Na ta Marijin praznik so pobožni verniki prinesli popolno oltarno napravo na_ goro, ki se dviga iznad najlepših podeželskih krajev Anglije z mnogimi jezeri. Član kra* jevnega plezalnega društva je te romarje ob svitu baklje vodil v ranih jutranjih urah na vrh. Med požrtvovalnimi romarji, ki so se zbrali iz vseh predelov Anglije k gorski maši ,sta bili tudi dve ženski.	(ACA)
lončna energija
Charles F. Kettering, ravnatelj zavoda za znanstvena raziskovanja pri družbi Ge* nersl Motors je izjavil, da so znanstveniki te družbe pričeli raziskovati vprašanje pretvarjanja sončne energije v tako obliko, da jo bo lahko človek izrabljal v svoje name* ne. Študij bo predvsem skušal dognati, na kak način rastline asimilirajo kemične e!e* mente, ki jih vsebujejo zrak, voda in ze* mlja, z namenom, da odkrijejo skrivnost listnega zelenila (klorofila), ki je edina na* ravna snov, katera more nabirati sončro energijo na tak način, da jo potem lahko uporabi. Znanstveniki so mnenja, da bo člo* veštvo lahko razpolagalo z neizčrpnim vi* rom energije, če se bo posrečilo razkriti to skrivnost.
Kot pravi Kettering, so na tej poti napre* vili že velik napredek, ki Im med drugim lahko omogočil spreminjanje lesa v premog in petrolej, za kar bi naravni razvoj zahte* val stoletja in stoletja.
Ziillla - OgfMffiB
atomsKa Hitenja?
Po najnovejših znsnstvenih dognanjih naj bi zemeljska skorja krila ogromno atomsko peč, v kateri se vršijo številni pro* cesi atomske desintegracije, kar ustvarja trajni vir toplotnih izžarevanj.
Tozadevna rsziskovania so vršili dr. Wil* liam D. Urry od geofizičnega laboratorija Camegijevega zavoda v Washingtonu in dva znanstvenika Fordham univerze v New Torku, ki so proučevali izžarevanje skal v globokem predoru newyorske podzemeljske železnice. Odkrili so, da. izžareva radijo* aktiven kalij toploto ravno tako kot kaka atomska baterija. Ta toplota naj bi pred* stavijala 75 do 80% toplote, ki jo zemlja izpuhteva v vsemirje. »Prvotna toplota« zemlje, ki izvira iz meglice, iz katere ohla* ditve in zgostitve naj bi nastala zemlja, bi po tej teoriji bil le neznatni čmitelj. V na* sprotju s preišnjimi teorijami, no katerih je zemlja nebesno telo, ki se postopoma ohlaja, bi bil naš planet samostojen vir to* plote, neka vrsta velike atomske baterije in to bi bolje poiosnjevalo, kako to. da od* dana zetrlia štirikrat ali petkrat večjo ko* lič’no toplote, kot bi bilo pričakovati, če bi ona razpolagala le s nrvotno toplotno ener* gijo. Po računih dr. TJrrgja bo med nastan* kom zemlje in ugEsitvrio njene toplotne energije moralo preteči 20 milijard let; ta doba Pač še ne bo tako hitro minila in tako je več kot verjetno, da bodo 1-radie in dru* ga živa bitja na. zemlji lahko bivali še mno* go milijonov let.
Obstajajo pa tudi znaki za domnevo, da postala zcmeDske skoria postopoma vedno toplejša, zlast’ na suhi zemlji, medtem ko se tonlota zn’žuje na dnu oceanov, po dr. Urrvju mogoče zaradi tega. ker ng mor* skem dnu ni granitne plasti. Točnejši od* govor na to vprašanje bomo lahko dobili, ko bodo končana oceanografska raziskovanja. ki so zdaj v teku na Atlantiku v bliži* ni Brrmudov. Odprava, ki vrši te poizved* be z ladio »Camm«. deluje ob podpori mor* narice Združenih držav in oceanografskega zavoda iz Wood’s Hole ^Massachusetts) in jo vodi geofizik John B. Hersey. Sodelujoči znanstveniki so s sondiranjem in zvočnimi valovi preiskali dno severno zahodnega At* lantika in pri tem ugotovili, da je to dno relativno ravno in da ie skalnato dno po* krito z debelimi sloji blata in gline. Od Is* landije pa do Antarktike sega atlantska podmorska gorska veriga, ki ie visoka 1800 do 3000 metrov in nredstavliaio otoki Ber* mudov njen najvišji vrh (4500 metrov).
ZAHOMEC
.»Ženin in nevesta, pod mizo grile jesta«, tako smo peli na »ohceti« dne 13. septem= bra. Moharjev Franci iz Zahomca se je na= mreč naveličal v vas hoditi h Komatarjevi Marti v Gorjane. Gorjane so precej visoko in če je ljubezen še tako huda, se človek le premisli vedno in. vedno riniti tako visoko. No, in ker se je France Marti smilil, je re* kla »ja« in mi vsi, ki smo bili pri poroki, smo vsi slišali, da je res bilo tako. Beseda je izrečena in nihče je ne more več nazaj vzeti. Sicer pa nobeden tudi ne misli na to.
Na »ohceti« je bilo prijetno kakor vedno. Poroka je bila na Gorjanah, gostija pa v Zahomcu .Vreme je bilo slabo, vendar nas dež ni nič motil, ker smo sedeli lepo pod streho in se nam ni nikamor mudilo. Seve* da so ukradli ženina in nevesto, pa so oba brez orožnikov našli. Ko je bilo gostije ko= nec, smo dobili iz rešeta piti in iz »fingra* ta» jesti ter odšli domov. Vsake gostije je namreč enkrat konec. Mlademu paru želi* mo na novi življenski poti mnogo zdravja, sreče, zadovoljstva in blagoslova božjega!
GLOBASNICA
Mnogo vode je že preteklo, kar smo se Zadnjič oglasili iz Globasnice. Najrajše vi* dimo, če smo lepo na miru in dremljemo. Smo se pač nalezli spanja od kralja Matja* ža, ki menda spi pod našo Peco. Zaspanec in zehanje sta nalezljivi bolezni.
Globašani smo zelo trdni ljudje in nam ne hodi mnogo na misel, da bi se poslavljali od tega sveta. Zelo smo navezani na to sob zno dolino, ki nam prinaša sicer toliko te* žav. Ravnamo se pač po pregovoru: »Slovo boli« in hočemo ostati zvesti temu svetu ter postati sivolasi starčki in starke. Vzrok, da dočakamo visoko starost, je v tem, da za zajtrk pojemo mnogo kislega zelja in to nam podaljšuje naše življenje. Poskusite še drugi; Toda, če ne bo pomagalo, nismo mi krivi.
Tako trdne korenine pa smo bili samo lansko leto. Letos so pogrebi bolj pogosti ,in preveč bi bilo vse naštevati. Naj pokoj* nim sveti večna luč!
Mesec dni nazaj smo pokopali Štumfovo Emo in Žandarkovega očeta. Pred štirinaj* stimi dnevi smo spremili k večnemu počit» ku Vsncerlovo mater. Bog ji daj večni mir in pokoj!
Čeprav se je ženiti bolj prijetno kakor
Romani in povesti Karla Mauserja
Vas bodo kratkočasili ob dolgih večerih.
Oskrbite si čimprej sledeče knjige
pri upravi „Koroške Kronike“: Prekleta kri —	—	—	—	7 šil.
Sin mrtvega —	—	—	—	4 šil.
Rotija — —	—	—	—	4 šil.
umirati, smo tudi v tem pogledu bolj poča» sni. To pa menda zato, ker se nekaterim zdi bolj prijetno živeti na koruzi, kakor pa stopiti v pravi zakonski stan. Najbrže jim je to bolj všeč zaradi tega, ker če nastane pri hiši polom in se podere hišni ogel, ga ni treba krpati, ampak gredo enostavno nara* zen in stvar je opravljena. Le čemu bi stva* ri komplicirali, če se da pa enostavno na» rediti! To bi bila ene sorte ljudi. Nekaj jih je pa takih bojazljivih ženinov, ki se bojijo, da bi naleteli na hudo nevesto in bi morali plesati .kakor bi ona godla. Ti bojazljivci pravijo: Vse za svobodo! Dobro bi bilo, če bi v Globasnici ustanovili društvo za daja» nje poguma. Nekateri bi ga bili res potre* bni!
Za »žegnanje« se je zbralo v Globasnici mnogo ljudi. Drugače je bilo vse v najle* pšem redu, Samo to ni lepo, da nekateri med cerkveno pobožnostjo posedajo okrog in se pogovarjajo o živini, letini in vseh mogočih stvareh. Nekateri, ki se počutijo posebno »slabe«, gredo v gostilno, da ne bi omagali zaradi prevelikega napora še pred mašo. Nam se to ne zdi prav. če že ne za* radi verskega čuta, bi morali gledati že za* radi -otrok, da bi jim ne dajali vzgled po» hujšanja. Kdor misli, da ne more vzdržati, ne da bi podpiral cerkvenih zidov od zunaj, naj ostane rajši doma. Pa brez zamere, ko» gar bo ta resnica v oči zbodla!
DJEKŠE
Visok obramben zid okrog naše cerkve nas spominja na turške čase. Na kvatrno nedeljo v septembru so nas obiskali Ko* stanjčani in so nas popeljali v tiste čase, ko je Turek udiral v deželo. Uprizorili so lepo domačo igro »Miklova Zala«. Lahko rečem, da je to najbolj domača naša ljudska igra. Zajeta je is naše zgodovine.
Zato je ljudstvo prišlo v velikem številu, da si ogleda kos svoje domače zgodovine.
Lep dan je bil, žarko je sijalo sonce, lepo so se videle tam v daljavi Karavanke, Sa* vinjske in Julijske planine. Igralci so igrali na prostem, veseli prizori so se menjali z žalostnimi. Najprej vesela svatba: Serajni» kov Mirko in Miklova Zala se ženita, Že sta zvezana za življenje, svatba je, vse je vese* lo, godba igra in svatje rajajo. Naenkrat se vse Spremeni. Harmonika utihne, pari se razklenejo, sel prisopiha in prinese tužno vest, da je Turek v deželi in že v bližini. Možje in mladeniči poprimejo za orožje, da se postavijo Turkom v bran, otroci, ženske in stari ljudje se umaknejo na varen pro* štor. A Turek je presilen, ujet je Mirko in njegovi. Jud Tresoglav jih je izdal. Palmi* ra bi rada Mirka, uničiti je treba Zalo. Zala se žrtvuje. Da reši Mirka, se sama izroči Turkom. Junaška zvestoba! Peljejo jo v daljno Turčijo, a ona ostane Mirku zvesta.
Mine dolgih sedem let. Palmira triumfira,
posreči se je, da končno pridobi Mirka, da je pripravljen poročiti se z njo. Siromak misli, da je Zala mrtva. Zali pa se posreči, da uide iz turškega ujetništva in se vrne ra* vno, ko gre Palmira z Mirkom k poroki. Palmirina prevara pride na dan, Palmira se mora sramotno umakniti. Zvestoba obhaja zmagoslavje. Nadaljuje se svatba^ ki se je tako žalostno prekinila pred sedem leti. Zo= pet veselo zaigra harmonika in svatje raja» jo kakor pred sedem leti in se veselijo s srečnim Mirkom in Zalo.
Lepo so igrali Kostanjčani in napeto so sledili gledalci igrokazu. Hvaležni smo igralcem za lepo igro!
Po dolgem času smo zopet videli in sli* šali lepo književno delo v našem starem ko* roškem slovenskem jeziku! Tega jezika se nam ni treba sramovati! Govorila sta ga Mirko in Zala pred davnimi stoletji — zve* stobo mu hočemo ohraniti tudi mi! Kdor je pravi Korošec, ta se ne sramuje svojega slovenskega jezika; Kajti naš je ta jezik, jezik našega srca! Govori se v tej deželi že 1300 let! Mladina se mora naučiti spošto* vati in ljubiti svoj stari koroški slovenski jezik! Zahteva pravega koroškega domo* ljublja je, da ohranimo to, kar smo prejeli od prednikov! Sveta nam je dedščina naših prednikov!
GORPIČE
Travanjev Janez se je dolgo sukal okrog Dolinarjeve Katrce, dokler se ni nasukal. Letal je okrog nje toliko časa, da si je pri* smodil peroti in ji padel v naročje. Morda je Katrca tega čakala, kdo ve. Toda naj bo že tako ali tako, res je, da sta se v začetku avgusta ,sredi največjega dela vzela. In mi, ki komaj čakamo, da kdo »v nesrečo pade«, smo bili tega zelo veseli, ker smo imeli zo= pet enkrat priliko malo se poveseliti. Tudi Ferjanov Janez in Žnidaršičeva Anica iz Gorpič sta se tako »ponesrečila« v veliko naše veselje. Prav je fantoma, sedaj naj pa prenašata žensko sitnost' Obema mladi* ma paroma pa želimo mnogo sreče in drobi» ža, da bo kaj pokazati.
Ker pri nas prevladujejo ženske, imamo tudi za patrona žensko in sicer sv. Nežo. Na ta dan obhajamo vsakoletno »žegna» nje«, ki je zadnje v naši fari. Letos je bilo »žegnanje« 12. septembra. Vreme je bilo le* po. Da bi bilo več »lufta«, smo postavili oder za ples kar sredi vasi, da smo se kar sproti hladili. Naslednji dan, v ponedeljek, je bil dež, ki pa nas ni spravil v zadrego. Šli smo v gostilno in nadaljevali tam, kjer smo v nedeljo končali. Bilo je prav prijetno in so nekateri v tem splošnem veselju po» zabili celo na svoje dežnike, ko so hoteli domov. Morali smo letati za njimi in jim dežnike po sili potiskati v roke.
Letina je bolj mršava in ni izgledov, da bi se prihodnjo zimo kaj prida zredili. Pri» delali smo bolj na obroke. Krompir je slab, žita je za silo in tudi sadja ne bo ravno prida, vendar več, kakor drugod, kjer ga ne bo nič. Pač pa smo nasušili mnogo sena.
Za enkrat toliko.. Pa še drugič kaj!
(ßeCovißa
OD PETKA DO PETKA
V Celovcu je po dolgem času stopilo v življenje tudi slovensko dramatsko delova* nje. V okviru cerkvene Karitas se je zbra» lo nekaj mladih ljudi, ki imajo veselje do kulturnega delovanja, in so preteklo nede* Ijo že drugič nastopili z lepo igro »Župnik iz cvetočega vinograda«.
Vsebina igre je znana našim čitateljem, ker je bila pred kratkim objavljena v na» šem listu, zato je ne bomo ponavljali na tem mestu.
Igra je bila uprizorjena dvakrat in sicer prvič dne 5. t. m., drugič pa preteklo ne» deljo dne 19. t. m., obakrat v dvorani tabo» rišča B v Waidmannsdorfu.
Ako hočemo tako predstavo pravično in nepristransko soditi, se moramo zavedati vseh težkoč in ovir, ki se v današnjem času in v obstoječih prilikah stavljajo na pot taki igralski družini. Najprej je gotovo, da igralska družina za tako predstavo ni ime* la zadostno opremljenega odra. Nezadostne kulise, slaba razsvetljava, slabo delujoči za* štor in nezadostnost drugih tehničnih pri» pomočkov, vse to je bilo velika ovira, da predstava ni mogla doseči prave višine. Pri drugi uprizoritvi je bil v tem oziru stoi’jen sicer korak k zboljšanju, vendar so bile še vedno pomanjkljivosti.
Kar zadeva igralsko osobje, je treba pri* znati, da so se po svojih močeh vsi potru* dili ,da bi svoje vloge podali čim boljše. Se» veda se je jasno videlo, da so nekateri od njih šele začetniki in da jim bo treba še precej vaje, da bodo občinstvu ugajali s svojim prednašanjem.
Kljub vsem napakam, ki so bile storjene, pa je občinstvo odšlo od obeh prireditev obakrat zadovoljno in dobro razpoloženo, v zavesti, da je po dolgem času zopet moglo videti v Celovcu slovensko dramatsko pred» stavo. Zato je že dejstvo, da se je v Gelov» cu osnovala Slovenska igralska družina, ki nam namerava od časa do časa nuditi slo» venske kulturne prireditve, gotovo zelo raz* veseljivo znamenje. V tej smeri želimo pri» rediteljem novega napredka in uspehov!
*
Dne 11. t. m. sta se poročila in si oblju* bila večno zvestobo v celovški slovenski cerkvi gdč. Likozar Anica in g. Jeseničnik Pavle, oba iz Slovenije. Pri poročnih obre» dih jima je tuk. cerkveni zbor zapel nekaj lepih pesmi. Bog blagoslovi njuno nsdalj» njo življensko pot!
MAUSBR KARELi
ROMAN
(Nadaljevanje)
29.
»Zavoljo Marjete sem prišel. Pustite jo v kajži.«
»Ne morem. Že zdavnaj bi lahko oddal stanovanje, da nimam te beračice notri.« . Župan je bil docela uraden.
»Plačam stanovanje namesto nje,« je sko» raj zaprosil kaplan.
»Nimate drugam vtakniti denarja?« je rekel župan.
Klemen se je mučil, da bi govoril zlepa.
»Reva je, stara. Dolgo tako ne bo več. Pustite jo. Že po krščanski ljubezni ste to dolžni.«
»Že takrat, ko ste prišli, sem Vam rekel, da upam, da se bova lepo razumela. Ne vti* kajte se v moje osebne zadeve!«
Zdaj je Klemen zagorel.
»Za človeka gre, gospod župan. Moja °vca je kakor vi.«
Tedaj so se županu zategnile ustnice.
»Tudi jaz se ne brigam aa vaše zadeve, Sospod kaplan, čeprav slišim, da radi ho* dite s cerkvenimi pevkami po božjih potih.«
Besede so oplazile kakor težak koprivec.
Klemen je pobledel in zabodel oči v žu= Pana.
»Pogan!« je skoraj sahnil.
, župan je utonil v vežo, Klemen pa je ka= 'tor pijan odmotovilil proti župnišču. Sredi Poti se ie zasukal in se obrnil proti župa* ftovi kajži. Marjeta je sedela ob peči in pol»
glasno molila rožni venec. Na pol slepe oči so ji strmele v okno in suhe, grčave roke so ji trepetale.
»Hvaljen Jezus, Marjeta!«
Kaplan je obstal sredi sobe, kjer je di* šalo po plesnobi in po čudnem gnilem duhu.
Spoznala ga je po glasu in hotela vstati.
»Kar sedite, Marjeta.«
Sedel je poleg nje. Vse v njem je vrelo in kipelo, toda skušal je biti miren.
»Pri županu sem bil. Ne da se prepro» siti.«
Marjetine pordele oči so se zastrmele predse. Nato so se orosile in velike solze so ji obstale v podočesnih gubah. Samo za čas. Potlej so težko kanile na zgrbančene roke.
Starka je zavekala.
Sama sta bila v Samotni sobi, oba z veli» ko bolečino. Klemenu so drgetale ustnice.
Potlej seže z roko po Marjetinih nabre* klih členkih.
»Ne vekajte, Marjeta.«
»Trideset let sem pustila pri županu, go» spod kaplan. Zdaj bom morala na cesto.«
Kaplanovi prsti stiskajo starkine roke.
»Ne boste šli na cesto, Marjeta. K Polaj* narju vas bom peljal. Plačal bom, da vas bodo vzeli. Revež se bo reveža usmilil.«
Drug dan je bila Marjeta pri Polajnarju. Ko je šla čez vas, jo je videl Klemen skoz okno. Za njo je šel maček, ki ji je delal družbo.
V nedeljo za tem je pridigal kaplan Kle» men o bogatinu in ubogemu Lazarju. Vse glave so se obrnile v prvo klop, kjer je se» del župan.
Ujela sta se z očmi. V županovih očeh je bilo sovraštvo, ostro kakor nož.
Še dolgo po pridigi se ni v cerkvi nihče premaknil. Županov posineli obraz pa je bil podoben obešencu.
Teden po tem je dobil Klemen dekanovo povabilo. Takoj je vedel zakaj.
Župnik Nace so samo majali z glavo.
»Kakor sem vam ko j tisti večer povedal: nerodno. Bog vam daj srečo.«
Klemen se je pošteno pripravil. Trma je butnila vanj, čeprav jo je skušal krotiti.
Dekan ga je hladno sprejel. Klemen je vedel, da je uganil.
»Pritožbo sem sprejel. S svojo neotesa» nostjo ste me spravili v kočljiv položaj. Mislim, da veste, za kaj gre.«
»Vem,« je preprosto pribil Klemen.
»Užalili ste župana, ki je steber fare. Ve* liko je žrtvoval za cerkev, zvonovi so v glavnem njegova zasluga in dosledno hodi po poti naše stranke. Vaš nastop zato sfro= go obsojam. Če zavoljo vašega neotesane* ga nastopa presedla, bomo izgubili veliko oporo.«
»Kar je storil, sem moral bičati. Duhov* nik sem.«
Klemen je zrasel.
»Tisto je bila malenkost. Za tisto žensko H se že našel prostor.«
»Toda županov greh je bil greh proti lju* bežni. Vnebovpijoč greh. Zatiranje vdov in sirot.«
Klemen se je dobro pripravil.
»Videti je, kakor bi me hoteli učiti,« na* rahlo pobledi dekan.
»Nimam namena. Toda nikoli se ne bom oziral na bogatijo, ne na stranko. Greh je greh. Ravno zato sem še bolj udaril, ker sem slutil, da ima na nekaterih krajih po* tuho.
Dekanu se je potilo čelo.
»Predrzni ste. Jasno, na škofijo o vas ne morem dati dobrega spričevala. Sami za* prosite za premestitev.«
Določno je pokazal, kako misli.
Tedaj se je v Klemenu razklenil ves srd.
»Radi bi dobili mutastega psa, gospod dekan, kekor je videti. Umaknil se bom, če dobim premestitveni dekret. Sam za preme* stitev ne bom prosil.«
Dekanov obraz je bil vijoličast kakor ad* ventni plašč.
»Ne čudim se, da ste zašli. Nemara veste tudi za drugi del obtožbe.«
Dekan je popolnoma uraden.
»Vem, uvedite disciplinarno preiskavo. Svojo čast bom branil.«
Klemen je visok kakor macesen v gori.
S težavo stisne dekan.
»V drugi del obtožbe sam ne verujem. Ostalo bom uredil, toda preklicati morate žalitev, ki ste jo izrekli proti županu.«
Klemenove ustnice so stisnjene.
»Resnice ne preklicujem. Cesar, župan ali berač: pred cerkvijo so vsi enaki.«
Dekan mu še roke ni dal.
Koj, ko je Klemen prišel domov, je sedel in napisal obširno pismo na škofijo. Brez zagovora, sama dejstva. Nato ga je sam zanesel v nabiralnik.
Potlej je odšel k Polajnarju. Mimogrede je kupil v trgovini nekaj prave kave. Za Marjeto.
Ženskam, posebno starim, tako prav pride.
Deset dni za tem je dobil pismo od Mo» škaja. Začudil se je. Ko ga je prebral, se je nasmehnil.
»Videti je, da si na škofiji dobro zapisan. Prav pa je bilo, ^da si tudi sam pisal. De* kan te je zelo očrnil. Tu vse govori, kako si se postavil. Jaz sem zvedel za novico pri tajniku. Dekan želi, da bi Te prestavili, pa boš najbrže ostal. Ex formalitate* in pa zato, da dobi dekan skromno zadostilo, boš dobil nemara kakšen opomin. Ali pa še te* ga ne.«
Zavoljo tega pisma je Klemen v mislih odpustil Moškaju marsikak greh.
Tisti večer so gospod Nace postavili na mizo pol litra črnine, ki je bila Samo za največje praznike.
zaradi vnanje oblike, zaradi lepšega.
»KOROŠKA KRONIKA*
.«________._____ ^ »"S,
Raiia
ZA NEDELJSKO POPOLDNE
Cdwu
SOBOTA, 2. oktobra:
7.15	Iz svetovnega tiska.
17.10	Pregled sporeda za prihodnji teden.
NEDELJA, 3. oktobra:
7,30	Jutranja glasba s plošč.
17.10	Komentar
19.30	Slovanska glasba, izvaja salon--ski kvintet.
PONEDELJEK, 4. oktobra:
7.15	Jutranja glasba.
16.00 Potovanja po svetu,
17.10	Poročila.
TOREK, 5. oktobra:
7.15	Poročila in jutranja glasba.
17.10	Poročila.
SREDA, 6. oktobra:
7.15	Poročila in jutranja glasba,
17.10	Poročila.
ČETRTEK, 7. oktobra:
7.15	Literarna ura.
17.10	Poročila,
19.30	Zvočni tednik.
PETEK, 8. oktobra:
7.15	Jutranja glasba in poročila.
17.10	Poročila.
Radia Händen - BBC
(Poročila v slovenščini in srbohrvaščini) (Oddaja vsak dan na srednjih valovih 267 m in na kratkih valovih: 30,96 m, 25 m in 19,61 m).
7,45—8,00 poročila in koment. v srbohrv.
15.45—	16,00 por. in komentar, v srbo hrv.
21.45—	22,15 por. in komentar, v srbo hrv. 22,15—22,30 poročila in komentarji v slov.
Radio Usi - fteslaiz IL
(Slovenske oddaje)
Dnevne oddaje: 7,30 do 8,00; 11,30 do 14.30; 17,30 do 24,00.
Nedeljske oddaje: 7,30 do 8,30; 9,30 do 14,30; 16,30 do 24,00.
Poročila dnevno ob: 7,45; 12,45; 19,15; 23.15.
Postaja oddaja na valu 203,6 metra.
i	a a 4	|5 ’ |	jjffl	7											8	9	10		ll	12		13	14	15	16			
lil	11	17			■nnisr												m	1				20	
ii	21	ii	22		i”							m		ü		r		m		m		m	
lliisn		24	:::::::: ::::::::	25			26	H«		m	M!37			28	m	M	m	mm			m	29	
			31	••••••HI 32 j 1 1					m	ÜH		mr			34 m		mm m				MÖ		
::::::::	36			37	i			m	HKH			m	ü	38 J			mr m			40			
::::::::		41		i mm				42		■mi'							1«,	1			1	1 1 ■lili		
•	45	E	46		mm		47 m		m	m	m	48			HB			11:11111					••
II	49	50	mm			51		5a mmmm					53		54	m	35 p 1*1111						
'	57 |	|			mr				imiiMiii					59				60 62	Ji |63		■Ilillllllll			
«lili" l				mm			m«			mmmmmmm										■lllillllil			
1 i			64 J 65					67	Hü		m	mm		mm		m	6ö			l!a IIIIIIII!			
				70		■«1			m	üi	üinir r r 1									1 N			
11																							
	7J 75 |<6				m	m		m	1?	m	mmm1 \ 1 r 1 i									lllllllill!			
H	78	|		m		m	m		m	MU		7a 1^		m	Hi)	r 1 1				Ilillllllll			
’• IS2			m		m		M	p	SE IS?	m	N3	m		w	m	S4 j	|86				<7	III		
i!						m		m	m	88			89	m	R	■	90				iiiiiiii		
- 91 1 Ü					M	02	fllHN 1 1 r !■*										95			lili		■	11
• i ■ n																							
					06	mmr i iiiiiiii n mm												99			100	lil	
Ul. |			m	wl			«*	m	iiiiiiii				lili		H)o	“ IS		m	«05 j		■ii		
II	m		“i i m				m	107	|10S 1			11	109 |110		1		11?	mm\ni 1 lili!					
mi1” m						mmmn i 1151 1									ir			mm		m	lili		
	117 1					'IN	119	120		ni'“ 1				1 133			H H lili						
ta;,i i i					lin i i					i n				1 H 1 1 1 IIIIIIII!									
l'CI 1 11! 1 1 'l-l®-! 1 .												■1	iiiiiiiliiillllilliliiliilii										
žino«; 13 pevska nota; 14 iz Adamovega/ rebra; 15 nikalnica; 16 staro ime za poga* na; 20 reka na Goriškem; 21 vprašalnica po načinu; 23 svetopisemska oseba; 24 go= ra na Koroškem; 26 kratica avstrijske po« ročevalske agencije; 28 omedlevica; slabo« krvnost; 29 mlada luna; 31 pokrajina iz sv. pisma: 34 uradna listina; 35 spava; 37 zdravilna rastlina: 39 veznik; 40 pijača starih Slovanov; 43 oseba iz sv. pisma; 44 lekarna; 45 kratica »Združenih narodov«; 47 opravek, opravilo; 50 osebni zaimek; 51 glasbeno znamenje:	52 pritrdilnica; 54
vzklik; 56 javni beležnik; 63 veznik; 65 začimba; 67 »tega tedna«; 69 veznik; 71 dva enaka soglasnika; 72 naplačilo: 73 mo« ško ime; 74 orijentalska' plesalka; 75 plod; 76 prva beseda pri štetju; 79 večja časovna enota: 81 reka in celinsko morje: 83 pla« čilno sredstvo; 85 kot pri 90 vodoravno; 86 spet; 87 moško ime: 88 darilo; 89 »Go« spodovega leta« (latinska kratica); 92 strelno orožje: 94 prvi dve črki; 96 posoda za vodo; 97 češki skladatelj (Niko): 98 hodi, odhaja: 100 operna pesem; 102 kraj in postala v Ziljski dolini: 104 stavbno gra= divo; 108 moško ime; 109 rastlina ovijal« ka; 110 listnato drevo; 111 starogrška de« nama enota; 113 prva ženska; 115 veznik; 117 veznik: 118 »preteklega leta« (latinska kratica); 119 nikalnica; 120 dva enaka so« glasnika; 123 izraz pri kartanju; 124 pri« trdilnica.
immiiiimiiiiiiimiiiiimmmimiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiio Za pouk sloverru -c si oskrbite
„S&evenske siavMta"
Na razpolago le še majhna količina.
Cena 3 šilinge.
,	Uprava „Koroške Kronike“
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1 kuhinjska priprava; 6 Cankarjeva povest; 17 del stanovanja; 18 nihče; 19 zračno prevozno sredstvo; 22 no« čna ptica; 25 časovno razmerje; 27 vrsta pesnitve; 29 obrnjena kratica za »decime« ter«; 30 del spovedi; 32 poljski ssđež^ 33 osebni zaimek; 35 poslanci; 36 deležnik glagola opaziti; 38 bivši; 40 stenska prc« vleka; 41 del očenaša; 42 prvi dve črki; 43 urad v nemščini; 44 žensko ime; 48 stara oblika veznika; 48 številka; 49 slaboumen; 51 puščavska ptica; 53 del voza; 55 osebni zaimek; 57 kazalni zaimek; 58 jutranja pa« davina; 59 želelnik; 60 kazalni zaimek; 61 vzklik; 62 grška črka; 64 igralna karta; 66 ženski glas; 68 vprašalnica, predmet, ki se zaobeša; 70 osebni zaimek; 71 žensko
€>1P©2€>~
IRIIIL©!!
p«
Da ustreže potrebi po knjigi, .v kateri bi bila opisana slovenska literarna zgodovina (pesniki in pisatelj), bo uprava „Koroške Kronike“ izdala odgovarjajte J knjigo. Prosimo vse, ki bi se za knjigo zanimali, da nam to čimprej sporoče. Na knjigo opozarjamo predvsem profesorje in učitelje na dvojezičnih šolali. — Cena knjigi bo od 5 do 7 šilingov.
Naročila pošiljajte na naslov uprave „Koroške Kronike“, Celovec-klagenfurt, Vblkermarkter King 25 I.
ime: 74 dolgouhec; 77 življenjska tekočina; 78 časovna enota; 80 žensko ime; 82 »snno Domini«; 83 kemična označka za berilij; 84 moško krstno ime; 88 nevestino premože« nje; 90 najmanjši delec snovi; 91 veznik; 92 »tega tedna«; 93 negativni električni pol; 95 lesene stavbe; 96 časovni veznik; 97 kratica akademskega naslova; 99 last« nost telesa glede na prostor ali površino; 101 kratica politične stranke; 102 Prešer« nov prijatelj, utonil v Savi; 103 grška čr« ka; 105 pot prevoznega sredstva; 106 velik plamen, svetloba; 107 vrstilni števnik; 109 brez vednosti, nai črno; 112 oziralni za« hnek; 114 osebni zaimek; 115 veznik; 116 šesta in druga črka v abecedi; 117 sloven« ski pisatelj; 121 mrtvoud; 122 vzhodno« azijski polotok; 125 upanje; 126 kraj zavr« Ženih; 127 ruska reka; 128 drevored.
Navpično : 2 del kolesa; 3 mednarod« ni klic za pomoč; 4 del krogs; 5 krstno ime skladatelja Jenka: 7 veznik; 8 maščo« ba; 9 prvi dve črki; 10 nedoločni zaimek; 11 brez daru govora; 12 kratica za »mno«
Primerno š Iško čtivo za srednje šole je d 'o slovenskega klasika Ivana Cankarja „KRIŽ NA GORI“
Cena kn jigi 4 šilinge
1
Kmetice, pojor!
Predelavamo vašo ročno spredeno prejo in volno v platno, brisače, prte, kuhinjske krpe, naglavne rute, leden, posteljne odeje itd. Zamenjamo za volno ali laneno predivo blago za srajce, karirasto (črtkasto) Nago, dalje blago za zavese itd.
Tkalnica=Weberei JOHNE & NOS« WITZ, Celovec«Klagenfurt, St. Ru« prechterstrasse 120
Dodelitev (dodatna) živil za 45. dodelitveno dobo
MIRTA
Circumspexi, et non erat auxiliator; quaesivi, et non fuit, qui adjuvat.
(Is. 63)*
Kiemen je vedel, da se mora pripraviti na borbo. Skrbelo ga je, ker je bil prepri» čan, da tudi kuharica drži z županom in pa» zno zasleduje vse njegove korake. Zato je bil z obiski kratek, posebno, če je bilo ne« varno, da bi iz tega zraslo farizejsko po« hujšanje. Kuharica je bila trmasto zaprta in očividno je bilo, da skrbno bedi, da bi ujela, kar bi mogla nesti županu na nos.
Sovražnika v hiši se je Klemen najbolj bal.
S škofije je prišlo pismo z željo, da se obnrša proti dekanu, kakor to pač zahteva spoštovanje, in da nrj išče poti, ki ga od svetnih oblasti ne bodo oddaljevale. Jasno pa je, da mora Boga bolj poslušati kakor ljudi.
Nič več. Nobenega ukora, nobene ostre besede. Klemen je kar videl dekanov vijo» ličast obraz. In mu je bilo težko, da je ta« ko prišlo.
Nazaj ni mogel in ni hotel.
Na prvi dekanijski konferenci se je koj videlo, da si dekan in selški kaplan nista dobra.
Ko je dekan odšel, se je Vintarju odprla beseda.
»Ababolt, kar glave si se lotil. Dobro, da si nisi polomil zčb.«
Klemenu ni bilo do šale.
»Nisem mogel drugače.«
»Prav si naredil. Nap?k je, da nekateri
* Gledal sem okrog sebe in nisem dobil pomočnika, iskal sem in nisem ga našel, da bi mi pomagal. (Izaija 63).
skušajo ohranjati strankine veljake, čeprav imajo maslo na glavi. Samo zato, da ne bi presedlali. Naj presedlajo! V srcu so tako že nekateri. Župan Močilnikar je sploh svo« „je vrste. Greh je greh, pa ga naredi v me« niški kuti ali pa v županski obleki. Seveda, gospod dekan bi Močilnikar ja rad obdržal. Zavoljo zvonov. B°h! Pa naj jih sname in v svojo hišo spelje.«
Klemen se je moral nasmehniti.
Vintar ga je potrkal po rami.
»Eh, Klemen, star sem, pa sem vesel, da si tak. Kadar me obiščeš, najboljšega ti bom natočil. Tistega, veš, od zida., ki ga im*m samo za škofa.«
Potlej se je zasmejal in tiho pristavil:
»Včasih sem ga tudi dekanu natočil. Pa mu ga ne bom več. Se mi je zameril.«
Na videz je bilo videti, da se je hrup za« voljo pridige polegel, toda Klemen je vedc.l, da bo župan napel vse sile, da zmaga. Tiho rovarjenje je hujše kakor odkrit udarec s pestjo.
*
Bilban na Studenem je bil bajtar. Čedno bajto je imel in ljudje so vedeli, da. mu tudi denarja ne manjka- Imel je fanta v Ameri« ki, ki se je bil tam dobro oženil.
V začetku pa Bilbanu ni bilo tako dobro. Revež je bil, da se Bogu usmili. Po težki pljučnici, ki ga je na smrt zdelala, se kar ni mogel popraviti. Bil je sam, vdovec, so« rodstvo pa se je kar nekam umaknilo. Brat, ki se je dobro priženil v Topole, ga še k mari ni imel. Sestra, ki se je dobro vgnezdi« la v Zabrekve, ga je med boleznijo nrišla sicer dvakrat gledat, pa le bolj zavoljo te« ga, da bi izvohala, če ima kaj denarja. Bajta tako ni bila prida, sveta pa malo.
(Dalje prihodnjič.)
l/pravičeni so prejeli:	Kruh	Pšenična moka			M ast			ieste-liue	hladkor	
(>drežki nakaznic *	lUOu tr	4bG ir	750 'Z	suo *T	It 0 C	2 0 c		500 s	4«'ti p	ino e
1 Navadni potrošniki nad 18 lei	16, 18		13	14		12 24				15
2 Mladina od 12-18 let	16, 18		13	14			12 24			15
										
> Otroci od 6 -12 let		14	13		25 ;					15
4 Otroci oii 3-6 let			13		25				15	
5 Otroci do 3 let			13						I 15	
;» Delni samooskrbovalci z maslom nad 18 let	116 118		113	114						115
7 Mladina od ti-18 let	116 118		113	114					j 115	
8 Otioei od 6• 12 let		114	113		j					115
9 Otroci od 5 -6 let			113		1				115	
|fi Otroci do 5 lei			113		!				j 115	
11 Delni samooskrbovaici * mesom in.mastjo nad 18 let	216 218		213	214					j 215	
1 2 Mladina o i 12 * 18 let	216 218		213	214	1				I 215	
13 Otroci od 6-12 let		214	213		1				| 215 i	
14 Otroci od 3 - 6 let			213		I				215	
15 < itroci do 3 let			213		1				|	
16 Delni samooMcroovalci z mesom ma«lom in mastjo	316 318		313	314	|				I 315	
17 Mladina od 12 IS let	316 318		313	314	(				315	
18 Otroci od 6 * 12 let		314	313		1					315
19 Otroci od 3 - 6 let			313		1					315
21» Otroci (W> > le!			313							31*
26 Krušna nakaznica za popolne samnosk rbovaU e	409 410		413		!					
29 Dodatna nakaznica za težke delavce	708				■			709		
30 Dodatna nakaznica za najtežje delavce	808 823							809 825		
31 Nakaznica za noseče iu doječe matere					1				912	
21 - 25 Popolni samooskrbovalci vseh staiosii										401
KM.-Arf Kronika’ izhaia v-ak pai<-k - LPt izdaja Bri'amka obveščevalna <lu*Ha - Uredništvo li-ta ie v Celovcu Völkermarkter Rin« 25 1 - telefon 365102 - Uprava in ocla.snl oddelek v Celovcu Volkcrmatkioi Rin« 254. — Telefon 3631. — Mesečno naročnino ie treba plačan v napiej — Kokopin se ne vračalo — Ti.Aa. Tiskarna „Cannih.a v Celovcu.