GLASBENA SKUPINA
Dolgo, zelo dolgo smo si želeli slišati v dvorani na Brdu kaj drugega, kot le človeški glas (pri tem seveda izvzamem gostujoče pri-reditve); kdaj pa kdaj zaropota stol, a to ni isto, kot če izurjen bobnar v ritmu tolče po svojih inštrumentih in ga spremlja kitara, pa še kaj in kdo. Nismo dočakali orkestra, pač pa manjšo, a kar dovolj \eliko skupino mla-dih sviračev. Resda niso vsi člani fe skupine z Brda ali Vrhovcev, a so že sprejeti za prave krajane, saj si bolj zaslužijo kot marsikateri »formalni« krajani.
V okviru plesa so se že predstavili z nekaj skladbami, pri katerih je bilo moč ugotoviti predvsem naslednje. Ne igrajo valčkov in polk, ampak modernejšo glasbo (morda ne-katerim to ni všeč, zakaj bi sicer vrgli kdaj kako poleno pod noge obetajočim muzikan-tom), ob tem se trudijo, da bi dosegli čim-bolj kakovostno izvedbo (tudi na račun zmanjšanega števila naučenih »komadov«) in uspe jim uvesti tudi kak originalen pri jem, kar daje njihovemu delu še poseben čar in vrednost. Zaradi vsega tega jim Dom druž-benih organizaci j na Brdu ne sme pomeniti le pribežališče v sili, ampak jim mora postati pravi dom.