i slovenski dneynil^^^
Iv Združenih državah
Velja za vse leto - - -	$6.00
n Za pol leta.....$3.00
i Za New York celo leto -	$7.00
inozemstvo celo leto	$7,00

GLAS
List:sIovenskih idelaycev v Ameriki,
the United States.
bncd every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CORTLAND T 2876
Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.
..telefon: c0btlandt 2876'
NO. 226. — ŠTEV. 226.
new york, saturday, september 26, 1925. — sobota, 26. SEPTEMBRA 1925.
volume mm — letnik xxxm.
FRANCOSKI NAČRT ZA
ODPLAČEVANJE DOLGA
Morilec Noef je duševno zdrav.
Francija predlaga plačilo petih tisoč milijonov, po-	^^Lt!?, PT>
razdeljenih preko dobe dva in šestdesetih let. — Amerikanci bodo predložili pogoje kabinetu. — Caillaux, ki je trdil, da je načrt definitiven in oficijelen, nasprotuje nazorom, katere je navedel Winston.
našli morilca Noela duševno zdravim. — Peti je imenoval morilca blaznim, a da ga je treba staviti pred sodišče. Mladič je popolnoma
crezorizen.
Razlc-ni zdravniki -o včeraj pr 1 šolnikom Cat'freyem v X \v;iiku priraH. tla trpi ilarri->■«>11 X«! 'l na '* (leiucMitia praecox" ; da je ncfkoč trpel na tej baknz-ni. da pa je duševno zdrav ter spew 4k: razlikovati med pravim ki čnim. Postopanje -e je vr-:':lo da >e določi, fv j.' Xocl du-r. vilo t>i>o- ib|1jen klonili pred po-
rrio rad: umora Raymond Pier- o-rcžja in ee-a. črnepra šoferja t«*r < dveJrn.iu . katccvau r š«-<t!rt.ne M'»ry Da i y. kat W t'.i-di umoril.
\.i; 1 je Uil v sodili dvoraaii /.;'-.t.-nžkai ol (ix>-h paznikov1. Yee:-Gioma ie po v« šnl jrbivo ter se vlekel za u-tnici in nos. Le t ji krat Tekom eele-ira v pričevanja je bilo videli, da -e zanima za to. kar •m' vi.ši krog nje<ra.
David F. Daly njeigmn ž na. •Jt a risa imiorjeine dekliee. ^ta bila med onimi, ki so sc nahajali v natlačeno polni soM. Mr. Daily se
WASHINGTON, D. C, 26. septembra. — Prvotna ponudba finančnega ministra Caillaux za uravnavo francoskega dolga je jako razočarala ameriške člane komisije za fundiranje dolgov.
To ni bila oficijelna ponudba, soglasno z zaklad-niškim podtajnikom Winstonom, ki pa ni hotel namigniti bolj odločno, kakšni so pogoji neoficijelne ponudbe.
Večerna ugotovila Caillauxa pa niso soglašala z ugotovili Mr. Winstona. Francoski finančni minister je trdil pozitivno, da je stavil definitiven predlog ali definitivno ponudbo za funairanje dolga, da je to ponudbo sam napisal tekom treh dni potovanja preko morja, da je izročil po eno kopijo vsakemu članu ameriške komisije in da je ponudbo dvakrat prečital svojim lastnim tovarišem.
— To je predlog Francije, — je rekel odločno, ko je sprejel veliko delegacijo časnikarjev v francoskem poslaništvu, predno je odšel k večerji v Belo hišo.
Francija lahko plača približno tisoč milijonov dolarjev vd va in šestdesetietnih obrokih, pričensi z manjšimi obroki, ki bi pozneje rastli. Domneva i se, da naj bi to vključevalo vse, tudi obresti.
Angleški dolg v Združenih državah je le za nekako petsto milijonov dolarjev večji kot oni Francije, a na temelju pogojev angleške uravnave bo plačala Anglija na koncu dobe dva in šestdesetih let svoto, ki bo znašala več kot deset tisoč milijonov dolarjev.
Nadaljno poročilo pravi, da bo pričela Francija plačevati po $25,000,000 na leto, da bo večala svote skozi dvajset let, ko bo letni obrok dosegel $80,000,000, nakar bo ostala pri zadnji svoti za preostala leta.
Računa se, da bi se s tem odplačalo sedanjo glavnico dolga ter nagromadene obresti. Ce je ta predlog resničen, bo plačala Francija v dva in šestdesetih letih to, kar nam je dolžna sedaj, brez vseh obresti od sedaj naprej.
Seveda ni niti najmanjše možnosti, da bi sprejeli ta ali oni predlog, in ameriško naziranje se glasi, da je znano to Caillauxu prav kot je vsakemu dru- j^d avnlk h Xewarka. ki j*- trikrat gemu, da pa je namenoma objavil ta predlog, da i n i kMl S(>,]u- > rekcl da prične z majhnim ter gre navzgor, dokler bi ne po-tala zadovoljiva uravnava mogoča.
Ker je kongresnik Crisp iz Georgije, eden članov ameriške komisije pred enim letom v nekem svojem govoru izjavil, da ne bo nikdar glasoval za pogoje, ki bi bili ugodnejši kot oni, katere so dovolili Angliji in ker so tudi številni drug člani komisije namignili, da se bodo držali v večji ali manjši meri angleških pogojev, je ameriškim pogajalcem skoro zastala sapa, ko so slišali, da skuša Francija uravnati svoj dolg na temelju, katerega predlaga Caillaux.
Pogoji so tako neugodni, da je sklenila ameriška komisija sestati se s Francozi šele po današnji kabinetni seji, na kateri bo predložil zakladniški tajnik Mellon svetovalcem predsednika zadevo.
Združene drž. ne bodo zastopane
■W
v Ženevi.
Ženeva pravi, da so Združene države zavrnile načrt glede orožja. Stališče predsedni k a pomenja baje odklonitev. — Poizvedovanje glede Mosula. — Zborovanje Lige je sprejelo načrt za ekonomsko konferenco.
ŽENEVA. Švieui. 2o. sept. — Tt:kaj se tlonrneva. da je Washington zavrnil povabilo Lige narodov, naj prisostvuje konferenci glc-dv p,:-r\;unega izdelovanja
* • v.- !no -klanjal najprej "tea* iri-tančno za-lednval potek za-diša-n j a.
i I):*. Leroy Ki H; man. zdravnik i:; Newarka. »ki pr i-ikal Noela v .okrti jn:i j«1nwn!ei na prošnjo p» im-ižni-ga okrajnega pravilnika I > "Aloie. jc izjavil, da je sicer •pri pričali, da ji- Noel bla.zn»i : i da trpi na "dementia praeeox" da J- : je vposofocn p ;'*atd se n svojo obrambo.
—	Ali zna ceniti položaj, v ka-t» rem m- nahaja, obdol/em umora ter i7 ]M> s-t avi j on smrtni kazni? — ]-' vpršaal IV Al' ia.
—	Da. — je odvrnili zdravnik.
Dr. "VVailtcr Washington, ki je
trikrat pre i skal jetnika, je izja-vd. da je trpel ni ikoe 11a dementia praeeox. da pa je popolnoma okreval in da je duševtao nonna-
llTl.
—	Ali je obtoženi po vašem mnen j j po<tnvno zdrav ali blazen ?
—	Zdrav. — je odvrnil dr. Wa^-hinirton.
Dr. Anihrrxe DoAvd. nadaljni
iccr radi poročila, v glad. da ne bo predsednik Coolidge vprejel povabila lia katerokoli raizocoževalno k«m-iVreiieo brez privoljeaija kon-irret-a.
Preiskava glede zračne katastrofe.
Kot vzrok katastrofe "Shenandoah" so pri zaslišanju y Lakehurst navedli, da sta dva motorja počivala. — Na-daljna razkritja glede usodepolne vožnje zračne križarke.
Velika železniška nesreča.
CHATTANOOGA, Teim., 25. septembra. — V bližini Woriey sta kotidirala v prt/tcSkli noči dva viaJta, vuectfa v nasprotno smer in pri tem je bilo poškodovanih petdeset ONub. Obe lokomotivi sta padli s (tender jema vred trideset čevljev ploi»ok«i po nasipu Med potoniti je nasttala -vd i kančka pa-iiiika. Antlmtlanee *o spravile ra-t u&a^nje botašee.
Ameriški submarin se je potopil«
Nina t-: a j'bnornr-i'nim. da pa zna :.!.!'!-:o-va.ti med pravico in krivico.
— I?! k«.I je. da vc. ni bilo prav. du je e d v* del mlado deklico, ker Ima sam majhno sestro, ter bi se jezil, če bf jo kdo od vod oil. — Po-w dal je. da ve. d h je krivično umoriti drniro človeško bitje. Rekel mi je: — Ne mislim, da je moj duh pravilen. — Tudi mi je rekel, da je vedel, da bo morilec iismr-ecn. da pa noče biti usmrčein, t' nn-\ eč da hoče iiti domov. K temu pa je do--taviL da ne misli, da <ra bodo pulili na prodih nojrah.
Dr. Edward Marker-;, zdravnik E-sex okrajne jetnišnice. je izpovedal da jc neprestano opazoval Xr- ila izvca aretacije slcxlnjeira.
—	Aid je seda j zdi-av ? — je v.prašal okrajni pravdnik.
—	Da. zdrav jo, — je odvrnil z Travnik.
PROVIDENCE, R. I., 25. sept. Parnilr Oity of Rome je trčil v ameriški submarhi S—51, ko ti: je nahajal »ledu j i pod morsko gla Jino.
KoJizija m? je jwnpetila dvajset milj vzhodno od Block Islands.
SJibtnarin se je potopil in i njim vred sedemintrideset mož posadke.
Gla.d >c;. da b<>	kljub t' mu
nadaljevala /. navodili na komisije zbornice, da naj >t* pripravi vse po4rebim za konferenco grl cd e ]>ri-vatnega izilelovanja orožja, ki se bo vršiila Hegoin prihodnjega leta. Združtlue države liodo povabilu i\ koft predlagano v resollrQiji Lege.
•Vi liko preseaiečenje je vzbudilo stališče predsednika, kajti ame riški «n pred-J: dni kom se ni zdelo dosedaj se nikdar, potrebno na-prositi kongres za dovoljenje, da odpošljvu) delegate na katerokoli meclnarodnc- konfeirenco.
,Zboro\~i:nje Lige je sprejelo vče-ra j franeoski predlog1 za .svetovno ekonomsko konfen uco pod avspi-Lige. Louis Louehelir. ki se je v glavneon zav/A'inail za načrt, je bel deležem navdiiišcneiga ploskanja.
Anglija in Turčija sta se ]>ri-bliža.li javnemu sjvo*ii na v čl raj-Mi>'in sestanku Liglnega sveta in sicer tekom raizpmve glede predloga Sjor8)tvnga m Sv^dsike. da naj e da Ligi doi\*ol'j!ein.ji\ da od}rošlje svojega zaisiopnika. Jii naj bi pre-L-"ia:l twikozvane izgrede Turkov proti •kristdjauojn v nio^ul^kem okraju.
Angleški »kolonijalni minister Anierv je zahteval preiskavo razmer v ozemlju mt <d Wells in Bruselj čiio. a Tevfik bej ni hotel pristati v .to. V nato sledečem mrtvilu je izjaivil Loueheur. predsiHl-nik sveta, da je prdlog sjirej' t.
BERLIN, Nemčija. 25. s^-pt. — Nemčija se bo sestala z zavezniškimi silami, da se pogaja glede varnostnega dogovora. Kabinet, kateri>mu jo prelsedoval juredsed-nik vem Ilindenbnrg. je včeraj prejel povaibilo zaveznikov, da prisošt\mje Nennčija konfeirenei v ta namen.
Kanclt.r L.Dthor ter znanji mi-ni-Vi r. Gustav Stresernann hosta za-topala Nemčijo na kmfcrenci v družbi dr. Friderika Gauss, glavnega jnridičnesra izvedenca zunanjega urakla kot generalnega tajnika ter najihrž dr. von Bue-lowa, načelnik od'dt l\ka za Ligo na rodov v v zunanjem uradu.
LAKEHURST. N. J., 25. sept. Iz bq>ovc:li. podanih včeraj tekom preiskave vzrokov nesreče, ki se j p:Opeitlla zračni križarki Shenandoah. ni sicer še vedno razvidni* niče.^ir natnčnega. a eden očividcev, ipo^kovmlk Hali. ki je bi: opj.^ovalec na krovu zračne k r žarki«, je- podii>bnejše o-pisal dogr le-k kot kat< rikoli <hni<xi. ki j-' bi! uradno ziislišaai gb de nesreče.
Sogla.sno z izpovedjo polkovnika Ilaila. jTa ou.povtMlala dva mt>-'•»:.;;! in to je "mogoče" dovedlo i ; ne-u-er-e. Obeaiem pa se ugotovilo. da s - jc ra.zpoei.hi zračna križanka na dva kevsa. jiofteun kt> p:-ulla te.koin treh miaiut pri-, l.'1-.žino dva t:<oč čevljev. Izvedenci ne morejo elmsedaj uvideti, kake. more pasti letalo, ki je lažje od zraka, raeli odpovedanja dveh motorjev.. v tako kratkem času dva 11 - o»" čevljev.
Vč traij se je tudi pretiltvžilo merjenja bn.rografa zračne ladje v j.:itru nesreče <lne 3. septembra. Ob polpet'lh .zjutraj je zračna ladja t eikom osmih m in uit splavala /a ll:?0 čevljev višje. Dve minuti poznej i se je pričelo še hitrejše dviganje, i:iz,prva na 5Q16. jioteni
na 6065 v nekako desetih minutah, t
nakar je pa-dla v treh minutah za 1785 čevljev. Od talk rat naprej ne zaznamuje barctfgraf nrokake na-da'.jne Vilmine, in očividci izjavljajo. da se je baš ob tem času zrae-ma kr'< žarka prefklaila na pol. To
je zgodilo v višini neka\ko 4000 čevljev.
Hal.I je izjavil nadalje, da ni mogoče karati vodstva zračne ladje, ka-te ri je poveljeval kapitan La-ndselownc.
Zaslišanih j- bilo še več nadalj-nih prič.
ZA P0VRATEK PIVA IN VINA
Pivovarnarji priznavajo prošnje, naslovljene na suhače, da se zopet legalizira vojnočasno pivo. Pravni zastopnik Anhueser-Busch kompanje je rekel, da skuša Liga uveljaviti lahko pijačo.
Izvrševalni svet United States Brewer's* Associ-
ation se je sestal včeraj popolne v uradih organizacije ter imenoval komite j treh, vključno polkovnika Jacob Rupperta, da se sestane s Christianom Feigenspanom ter ga pregovori, da umakne svojo resignacijo kot predsednik.
Ob istem času pa je Hugh Fox, tajnik zveze pi-vovarnarjev, pojasnil, da večina komiteja ne soglaša z neizprosno politiko Feigenspana, ki je odklonil vsak stik z Antisalonsko ligo v prizadevanjih, da se najde sporazum glede legaliziran j a piva in lahkih vin.
Na svojem domu v Rumson, N. J., je izjavil včeraj Mr. Feigenspan, da ne more podati nobenega komentarja k ugotovilu tajnika Foxa, a pozitivno je izjavil, da ne bo opustil svojega sklepa, ia resgnira kot predsednik zveze pivovarnarjev.
Ker so mnenja, da je restavracija pivovarske industrije javna zadeva, trdijo člani komiteja, da ne more zveza odkloniti sodelovanja s katerimikoli civilnim zastopstvom, ki je pripravljeno združiti se žnjimi pri legaliziranju prodaje "neupijančljivih sladnih pijač".
Mr. Fox je po sestanku odkrito ugotovil, da se je Levi Cook, washingtonski odvetnik, ki je preje zastopal interese proizvajalcev žganja, a zastopa : sedaj interese štirih pivovarskih skupin, približal Wayne Wheelerju, pravnemu zastopniku Antisa-lonske lige v imenu svojih klijentov ter predlagal kompromis, s pomočjo katerega naj bi se legaliziralo pivo večje alkoholne vsebine kot je polovica enega odstotka, dovoljena sedaj po postavi.
Cook je silil v Wheeler j a v namenu, da izve, če se je pojavila pri teh ljudeh kaka izprememba.
kljub silnim napad am sovražnika, jo alžir-ikii ikomunhitier.i voditelji, pomanjkanji! vede im živil ter po- da jc obiskal Abdel Kritna, vo-manjkanjtu- bolniških ugodnosti.' elit olja vstaških Rifeev. je zapustil Posadka, ki je šiteda prvotno .",00 ve iraj Oran. da se vrne v Fran-moiž. je bila izelaloo skrčena vsled ' ci jo.
številini-h izrab...	Dom" o t se je uspešno izognil de-
PAR1Z. Francija, 2o. sept. — teletivom. iki s«, imeli naVvz:) za-Xoviea. da j? na vaimenn franco-! sledovaM v<a njegova gibanji, t-ka j)o;>adlka v Sucidiji, je bila ?., Policija je pivprčana, da je •radostjo sprejlfft« v Parizu, kjer >krival v Al žiru, a ta mošmji ko-
Francoska posadka v Siriji na varnem.
Natakarica ustreljena.
ASBURY PARK, N. J., 25. sep. Marijo Nicolini, nekako d\lajset let .staro natakarico je ustrelil n<ski, še nepoiznaini moški v Naples T«?tavraci|ji na Spmnjnrood Ave. Moriiee jfe zbežal. Glasa se, da je bil motiv deijftnja ljubosumnost.
Indijci protestirajo proti vladi Združenih držav.
PATNA, Indija. 24. decctmbra. Odbor \Ts€/"ndijskega kongresa je danes poslal vladi Združenih držav odloeem protest, ker ni dovolila, da bi se udeležil aangtaški komunist Safclatvala raedparlameri-tame konference. Sa ki at vala je radon Indijec.
Francoska posadka v Siriji je na varnem. — Vstaski Druži, ki so oblegali Suedijo, so pobegnili s pozicij po boju, ki je trajal devet ur. Trdnjava se je držala od 22. julija naprej.
DAMASK, Sirija, 25. sept. — Francoska kolona je vkorakala v Suedijo ter oprostila posadko, ka-toro oblegali vstažki Druži skoro elva meseca. (Suodia se nahaja v južni Siriji), a* bližini meje Transjbrdanije).
Po osi m n.r trajajoči biitki, bi se je koinčala pred\-čerajšnjem ■zvečer, so v.staiši pobe<gnili pred četami generala Gamef.ina. ki si je že več tedaiov prizadeval prihi-ti'ti svojiim rojaikoim na pomoč.
Koneem spopad se je pričel preelveeraanjem opoldne ter je trajal brca prestanka do večera. Ro so \^taj^ci bojevniki zapustili ■s*0je pozicije so pobegnil južno, v smeri proti Tel A vi v. Kolona ^emerala G&medina je imela številnih kz^ub.
iPosaetka Rued i je je pcfiife v trii njavo dne 22. julija «:r Je trdnjavo od one|g% ta«s.
splosno prevlaieluje prepričanje, da ponmeja za-dnji poraiz vstaških Druzov ipričeteik konea zadnjih zadreig Flraneije v Siriji. Dajejo •izraza prepričanjtu, da bo politični učinek: usupetoa generarla Gani eilina zelo \t^ik.
ORAN. Alžir. 25. septembra. — Francoski pe>slanec Doriot. ki je potoval 'j>o severni Afriki, odkar se. je od»odila fira-neo^ka iio«.lan-sk a zibomica in o karte rem trdi-
muni-tičnr. voditelji so bili prepričani. da je ob>'ka1 r:f 'ke ja voditelja, za koje^ i > tvar m je javno zavzel v poslanski ziborniei tekom zadnje debate i^lcde vo mie v Maroku.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA. "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.

ia v tro-s driahi I
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
.' J	J Danes so naš« oene sledeče:
JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $18.80 2000 Din. —$37.40 5000 Din. — $93.00
Pri nakazilih, k! znašajo mani kot en tisoč dinarjev računamo posebej-. 15 centov za poštnino in d race stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni urad". '
ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE
200 lir .......... $ 9.40	500 lir..........$22.50
300 lir .......... $13.80 1000 lir..........$44.00
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir, računamo po 15 centov
za poštnino in drage stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna bank« v Trstu.
Za pošiljatre. ki presegajo PETT1SOČ DINARJEV sil pa DVATISOČf
- LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se ve&rat in nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po eenl tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke.
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČA8U\TER RAČUNAMO ZA STROŠKE
JO poslati najkstje 90 Bit lie Portal Honey Order aU p»
FRANK*SAKSER STATE BANK
82 Oortiandt Stmt J	New York, N. Y.
Telephone: Oortlandt «881
j' . it ■	jM


rri ii rTilitfii i^'Tfili
T
J
GLAS NARODA. 26. SEP. 1925
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)

Owneci and Publieksd by SLOVRNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank flakier, president	Louis Benedik, treasurer
P1m» of baainaw of the corporation and addressee of »hov« officer* 62 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City. N. T
OLAS NARODA "Votes of tke People"
Issued Every Day Except Sundays and BoUdaye.
Za telo leta velja hut ea Ameriko
in Kanado______$6.00
Za pol leta_______13.00
Za Mri leta_______tlAO
Za New York ea eelo leto — $7.00
Za pol leta_________ %340
Za niozemstva ea eelo loto_ $7.00
Za pol leta________$,3.50
Subscription J early $6.00.
Advertisement on Agreement.
'Glas Naroda" izhaja vsaki dan ievtemii nedelj t* praontkoo.
Dopisi bre« podpisa in osebnosti se ne priobčnjef- Denar naj blagovoli pošiljati po Money Order. Fri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejinje bivališč« nasnanL da hitreje
najdemo naslovnika.
GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
CENJENI MR. ANT9N GRDINA: —
Nam bo^.e iv oprostili, če nabavljamo to pismo na vas javno, n.i uvodnem nu-tn.
Pmtežna večina ameriških Slovencev bo čitala te skromne vr-s". m upamo, <Li V«s bo }>ot<"in še bolj podrobno poznala, kot Vas
/•• it ik p (»in n.
Vsakdo ve. da ste radi v javnosti, da trte radi na modnih in v»> iiln b iiiev.t:h. j ji da Va-* jo precast.it i Koverta baš ;:ato ujel v svoji jur<"/' . ker pozna to Vašo kapitalno slabost.
lin z ^abosti pa ni nihče na svetu — niti mi ni -nio povsem cisti pi«-I I.ojrom (-preti ljudmi smo, hvala Bogul, in zastraote^a Vam n kun se ni potreba obupati. L^ v svojo kompauijo poglejte
l.usjf dosti slabših srečali.
Vi
Novice iz Slovenije,
Smrtna kosa.
Preminul je v Ljubljani Josip Pitaittlc, carinski .uradnik v pokoju.
Umrla je v Ljub i.jam i Berta Ba-hovee, s»htra ing. pfaar. Leona Babo vea.
V Ceiju je preminula Hans i
brže je zadobila ne vara? notranje poškodbe. O noreči je bilo cb\eščuno Hrvatsko Planinsko Društvo.
Jubilej dela.
Matija Onnig. strojnik v ti->k»ri W. Riamke v Ptuju, praz-
Nekaj o dovtipih.
Sadnik. soprb<ra jftxbnttdravnik-a -nuje 45-latnico. odkar je^ vstopil
v omenjeno podj t je. kjer dcTnje še danes.	'
Hmen.
V Vltaciju pri Celju >»e je poro-e;l Iv »m Jesen »Sni k. gostilničar, </, Matildo Iršer* šiviljo v Paki.
dr. Rudolfa Sanika. Zadela jo je kap.
V	Pmjskri gori je umrl po dolgotrajni boleOTii ipo-=errtnik Jurij •Predalu Pi'iojn^k je -bil umen gosj>odar in je užival splošen ugled.
1'mrla je v Celju v starosti SI *Jt Marija Tix-h. roj. Pu-ti-c pra-neeakiin« n tik dan ie«»a ljubljanskega .škofa dr. Wolf a
Umrl je 9. sep.t. v Z«r. Domžalah posestnik, gostilničar in fcrgovee Vineeme Haibjan.
V	ljubljanski spiošni bolnici je'va proti -lovi,{1 nn-u rarbojnPku umrl podpreglednitk finančne kon ,jn.(uifu Viki In M tovarišem, ki so
Iz Jugoslavije.
Zverina v človeški podobi.
V Piv'Tsrenu se je pričela r:uapra-
P*
«.'<"-p«h1 Grdina. imate vso silo dobrih lastnosti.
Navdušeni ste ze, ideale, za slovenski narod v Ameriki bi prelil 1 -v«»jo >rčno kri. 111 tudi narodnega mučeništva se nc plašite --Kar Vas po-tuvlja v nedosežno s;užo K v. Trunka, kateremu.je malo manjkalo, d - ni znndarjov videl .ko -i je po.ua ga I v/, slabega na
bolje.
Vini. gospod (»uf na. je pa roka jugoslovanskega žandarja že s I • »ijo za pretila, in v»led lega iii nobenega vzroka, zakaj bi ne zae 1 Kov« -tov inevn.k — ka korit it ro l"> daievfrak in kak orli it ro bo imej Z idt^lnc število naročnikov — nabirati iprepotrdbni fond za ? i-
ja.j 11 vpomenik Vašega mučeništva.
ve. »Ve s<* l»o dalo dane^ govoriti z Vami pametno besedo? Aii -•f* s. n iiliin pod vplivam romanja. i|»otovanja in v* :h dru-k: / božjo potjo v tako tesni zve/.i ?
T<- sedaj po treh tednih že toliko iztreznilJ in omajali, razumeli naše vprašanje in da l>ost. odgovorili nanj?
Stvar je povsem prprosta.
K<-t Van. je najbrž znano, izhaja v t levelamln GlasMo K. 8. K. -J. V trm glasilu, in si v številki 20. *te Vi. Mr. Grdina javno «>i>!jub?li. da bo^te phnali i/, svojega žej« s>to ameriških dolarjev
. a"» .n:u uredništvu, če Vam nrkaj tbvka/.e.
Ker -e dandanes >flodoIarMke ličigrade ne iM>birajo po ee*<tah \ a> je dne 10. julija (.la«. Naroila prijel za lx^ilo, ter Vam obenem nudil neopoiečni dokaz resnice, katnega pa Vi do da-nes niste hoteli vjm ste vati.
\'i

ei.
Ali da oo»n
namreč
kot
bile
;ui:»i»eei: v 1'5»>. številki (ilas Naroda ni pisala nobena članica K
cmenjeino "nagrado, 'ako V<ani doka
amuzivestno trdili, da takih stvari
[j las
.S. K. ,]. Izjavili da plačate ;'«•»!• . da j;ii je pilila.
-nio \am dokazali ter obenem prij>oinn!li. da bo Vaša 11a-
t"'d. 1 tvorni;,	u' za Dom slepcev v Ljtibljaaii.	*
KVr na	prvi poziv ui^mo dobili nobenega odgovora, smo
••ak.i'. d i m- vrnet v Ameriko :ji ipriilete takoreikoč zopet k sapi.
lakoj po svojem povratku ste <se retš izačeli navdušeno vdej-st v >vi;ti 11. < .(siiLkarkem |)olju( t«-r st\i v svojem .prevelikem navdušenju jrovedali marsikaj, česar bi se eelo KoveTta sramoval, o katc-rem j- ^plo^ie ;.naiio. <ia ga je toliko sram 'kot volka »itrah.
\ se vte povfrtali. ob v>e ste se obnignili. niti z besedico pa niste "meiiih nagrade, katero -te javno razpisali v Glasfihi Vaše Jednote.
"V i -te mogore že pozabili, tenia član^tt\x> ni poza/bilo.
Ir. zaupno \ am povemo, da ima preft ižna večina članstva malce drugačno mnenj- o Vas. kot ga ima naiprimer Majk Cegare in druge vodilne osolnosti v Vašem štabu.
Kar milo se nam je Mtorilo pri srcu. ko smo čatali te dni p:stno luke članice in v )>isinu bogokletne b-K-de: ;
"Vi hočete dobiti od (»rdine sto diolarjev? Ver jem it mi, da s«: .^ke,ro nt izplača boba v steno "metaJi. On je faJk"elav^k, da rja trni 5»lraui niaiui od ljudi denar, na drugi Ntrani pa tTosi in se ba«ha naokoli. V Vašem časopisu nisem še nikdar videla <taiko grdih napadov kot jih piše \ Edinost čez Vas. Pobožen človek bi ne «nei tsko #rdo napadatJ. Pri tem pa zna strašno milovaiti in liooe ibPti povsod nedolžen. Itd."
Vidite. Mr. Grdina. taka in podo/bna boigolkSetna pisma prihajajo v'naše uredništvo.
v	/
Temu bi se prav lahko nabavilo konec, ako b.i izpolnili svojo obljubo, katoro ste tako *lovesno~in s»mocgavestTio zadaVi.
R>»r vemo. da ste skromni m da V|>0Hteva»i3r pravilo "naj ne ve desnica, kar defla kfvica'1. pi iespe.va^e dotično svoto prepotrebnemu skladu za slejK-e, namero Vaše<ga imena pa zapišite, da j? to pri-spevok od slupca. ki je izpregledal.
Če t.sga ne borite, gospod Grdina. l>o slovenska jfarvnost se z»-napi« j domfte^ala. da Ktc figa-mož in se l>o -kotlftuo fudi utrdila v tci.i pnr^pčanju.
UREDNIŠTVO "GLASA KABODA"
trele Anton Sam'<a.
Nagle sTn rt i je umrl v Šišk i že-lerm^ška ->.prevo<ln:k Anton Št>orn. Zad 'a ga je kap.
V	splošni tbolniei je preminul Fr. Ku6ar. izprašani siifilunt 11a ceH'ki gimnaziji.
V	Celiju .je umrla Bouha-Le-meseh. >xlova za drž. pravdnikom Stara je bila 65 let.
V	Laškem jte umrla Ana. Drolz. roj. Kejppa.
V	Leipzigu je umri Kari Pih-chan, velftngo\T te v Mariboru. Po poslednji želji pokojnika so bili njegovi smrtni ostanki v krema-'«'o>riju v Leipzigu vpepeljeni.
Zaradi potuhe vojaškemu ubežniku
•la bi1 a obtožena po § 97 k. z. za-ikonsaka Leopold in Julijaiia Pov-še iz ,Zelei>ca v litijskem okraju t t \nton in Marija Kišek z Moravske gore. Tuji lastnini nevarni Pmtar je polbetrnil iz garnij-skejra izaspona v Zagrebu, kjer je b4 zaiprt zaradi umora ter je •prišel k 'prvooibtožencema dne 22. maja ini o^tal do 2. junija Ker y poanagal *pri delu. mu je dal Pov-še pred odhodom še 50 dinar iev. V izahvalo «za zavetišče pa .k P'-n-<t >>r Povšetove še okradel. Pintar je ■sicer povedal, da v pobegnil rul vojakov, a je trdil, da je že odslužil mk nn da so ga po krivici držal!i še nada.lje pri voiaik'h O umoru je ■seive molčal. Pev«o-
tovi hčenki je rekel, ako ga kdo prestopanje.
obtožfiir. <la so o pu-iliki evakuacije Srbije v svetovni vojni p-ubi-li fvkoli 150 oficirjev, vojakov in seljakov.
Avtomobil se je prevrnil v morje
Šofer Naip ita se je pe*ljal iz S11-šaka z avtomobilom v Žurkovo. NT'ti nekem o vi rilcu ob ob a-Vi je tomobil odletel v morje. Šofer je težko ranjeni utegno pa qx> zdravniškem moienjii vendar okrevati
Nalezljive bolezni v Hercegovini.
V zadnjem ča-ni so se »po Ilere« govini raizšjrile rai?sne nalezljive bolezni, aned ujinni .posobno škn la t.in/ka in trebušni lesar. 01>e bo lezzii sta zahtevali tudi več smrtnih .-_ihi čajev.
Eksplozija v Zagrebu.
T t dni je dkvplodiral iz doslej oKiznanega vzroka parnii kotel v deiVivnici d. d. Melat»rotor v Vla-5ki ulici št. 1^1. K sreči ni bilo ■nobene nmirtaie 'nesreče.
Aretacija pobeglega oficirja v Sa rajevn.
Te dm 'ji bil' v Sara.ievu areti-rm 36-letni Rrtž^bir Kosovič artilerijski kaftan. l-o-.lom i7. So-kolca. I^eta 192tl je izvršil v Xe-g'Stmu več karanji vi h dejanj 4.n <la i-e izogne (kazini, je drrzert ral v Bolganjo. Potecm «e je \Ti»il v Sira ^ vo kjer j^ b'1 aretiram hi iz-ročen komamdi mesta v nadaljno
jubom marsikaj doseči.
*
Peter Zgaga
Naloga za primerjajoči narodo-Francosfai finančni minister pi-S literarni zgodovini: Ugotovi-C'aillaux je dospel v Washington. | ti, dali se pojavljajo doMipi o taš-Možaik je Krethio gala«nit«i, pa Cah Pri vseh narodih, v vseli kul-vendaa- ne'tako galanten kot so(turah> v pradavnih časih in na običajni Francozi. On namreč m-jvseh kontingentih. Ali s0 kaki dov-ma navade poljubovaiti , moških ♦.'P1 taS<:'e tudi v sv. pismu, v llesi-na lice. Šfcoda, <la tega ne zna. jodovih delih ali v egiptovskih na-
V	seclanji dobi razoranosti, grobnih napisih. Posebno vpraša-medsebojme^ra netzaupajija. zahrbt-1primemo za disertacijo: Slo-uosti, tsumteenj in neoil.kritosrč-j vani in taš^a- Dovtipi o taščah so iiosti, bi sv dalo z Judeže\im yo-]tako zna0ilni- fla Jih ,ahko smatra-
---- --	^mo za soeiološik ]>ojav. In če ne
; napiše nekoč Nemec o tem debele
knjige, izgubimo vsako zaupanje Iz Cliicage mi poročajo rojaki. in vero v znanost v naravllih
la ima tam tilas Na.ro.Ta še v^|merah se pojavJjata dva tipa tašč hujšega sovražnika kot je Kover- in sieer taš(,e z luoževe in z ženine
•a da je ta njegov sovražnik 'strani. y dovtipih in anekdotah stara KremeoSčeva flaudcovina t nastopa brez izjeme samo ena vr-vsej svoji imesa.rts!ci slavi.	'sta in sieer moževa tašča. Vsi
Jay. mu želom obilo -reče, samo ^devni dovtipi se tičejo razmer-svetuj m mai. naj para, da se ne ja med tašr.G in zetom NikoIi in
U, 07A"-	nikjer še niso govorili zlobni jezi-
*	ki o razmerju tašče do sinalie.
V	listih čitam naslednje poro- Kdaj ste čitali anekdoto, v kateri c'do: j bi razlagala sinaha svoje občutke
V	Xe\va:-ku, N. J., je umrl povodom poseta tašče? To je enak splo'noiznani dobričina Jaerf) privilegij zetov. Ženska enako-llortzinawn. ki je :bil star 75 let pravnost še ni prošla tako daleč, ter se je nahaijal nad petde:tt \H da bi se pojavili dovtipi o taščah s v Ameriki. Prejšnja %itii je bil stališča žene. Značilno je, da kroži brivec, ker so nun pa oči "opešale, j toliko dovtipov o možeh ]>od panje takoj po -iprejemu prohlbicij- jtoflem, da pa.zaman iščemo besede -*ke postave otvoril v Newasricu. o sekaturi zakonskih .mož napram
alon, v katerem so se zbirali pO- ženam. Kdor ne pozna razmer, bi
nih običajev, sežiganja mrličev ali celo ljudožrstva. Znano je, da so •stari narodi vse preveč st?re ljudi pojedli. Pradavni kanibal je delal dovtipe, kako bo cvrl strica, ki je pozabil umreti, kakor jih dela moderni nečak na račun strica, ki mu mora zapustiti bogato dedščino, pa noče umreti. To so torej arhaični ostanki pri prostega in zakonitega rodbiiLskega kanibalizma.
Isto velja tudi glede dovtipov o nedeljskih lovcih in ribičih. Ne delajo se dovtipi o vrtnarjevi, pač pa y lovčevi smoli. Zlobni jeziki ne govore o nesreči pri operaciji sle-piča ali pri gradbi nove palače, pač pa o vsaki lovski nezgodi. Lov je najstarejša in čisto moška zadeva. Smejemo se temu, čemur se je smejal človek že takrat, ko je živel še v brlogih. Pračlovek se je držal za trebuh od smeha, če njegov tovariš ni zadel mamuta. Zato delamo dovtipe na račun nedeljskih lovcev in ribičev, da si je med nami mnogo takih, ki v.se žive dni še niso ujeli miši.
'••tiki. čar-mwkarji. scd.n'ki, advokat i in državni pravd'iiiki.
mislil, da je v naši družbi v rodbi ni nesrečna žrtev, ki se mora z ene
Poročilo ne omenja, ikc^jiko vo- strani na vse načine braniti tašči le in sodh je popila ta trabrana ne zlobe, z druge pa potrpežljivo gospoda v Holt zjma.11 o v oni salonu, j prenašati teror svoje boljše polo-
Pač je pa onicmjeno. da je za-1 pustil par itežik:h tisočakov.
Z britvijo in polprocenrtnim pivom je dandanes težko zaslužiti težke tisičaike.
Pivovamarji prerokujejo, da bo kmalu zoqxit uvel javi j. no triodstotno pivo 'iu da bodo tudi lahka vina x^epon-sod za primeroma ma jhen denar na razpolago.
Ta "obljufca je lepa. samo vpra-
vice. Deloma je to res. Toda poj a snilo teh dovtipov je drugod. Dovtipi o taščah in o možeh pod pan toflem nastanejo zato. ker delajo dovtipe moški, ne pa ženske. Dov-tip je moški izum. Anekdota je ti pično moško področje.
Dovtipi so se pojavili najbrže v pradavnih časih. Zato so tudi večinoma zelo stari. Pojavili so se v občevanju moških, ko so imeli možje še svoja zborovanja, ka molje bil ženam dostop versko prepo
ovadi orožnikom, i deoi ig-a -petelina
mu bo spu-til na —treho. Od
Ko-orič
•priznava srvo-.j >bfg i/
PoMŠetovih je odšel ma Moravsko j °<oro kfer je d\-ak.rat prenočil pri
Kršekovih. Tam ^o ga orožniki zalotili in aretirali. Oiba zakonski
Strahovito neurje v Novem Vr
basu.
Te dni je narasla nad Novim nara sta bi V, apro^č^a. k<T non Vrbasom ^ra'na nevihta, ki je kazenski «z«k«n »pravi, tla se prP- .trajala. K. kratdk čas. toda povzio-•n-eši 'proti § 97. kdor poma-a (,vla vcyko 3k<>(lo vihar • podi-1-aiku k begu. docinn je stari /^kon j drcvcH, tr>ča pa je uničila d'dal odarovome tudi tivte. ki	vinograde t-r poliila
-l-nea pr.kr.vajo alf- mu ~.?lc<h da- m,10?0 5lp in str^ne opeke, .ejo pot.uho.
Močan potres v našem Primorju.
Radeče — mesto.	| Kaknr poro?a|0 ^ hrvat>4e?a
Na predlog miniNtra (notranjih pr:mo;-ja. >n čutili tamkaj močan rkil je kralj podpisi "kan. s ka- p0fress. kii jn zl i«ti v Crikreniei .t? rim se' trg Radeče pri Z:fdannn j Se':cih. m v Sen ju povzročil p»-e. mostu proglasa za mesto.	eersnjo pan:ko. Vsled močnega
sunka je batje v .nekatnrih kraj:h Rimske starine.	jipopokalo .zid o v je. Tudi v Ljub
Oli cesti, lci petje ik Rrniskih ljani so čutili tpreeej močan po-toplic v Šmarjeto je lastniik topRc trezni suneik v smeri od juga pro-o :pril^ki graslitve nove hflše od-j t? severu, kali a-eim« je kmalu na kril velik rimski mozaik, katere- to sledil <lnugi rahlejši sunek.
bičkano^no s vrhe.
*
Ameriškim poslanik« rii na Japonskem je bil imenovan Charles Mac Vea gh iz New Vouka.
Možak je b'l izza leta 1901 ge-* neraLni ijiravni za^opnik znaaie-«ra aane-iu^kega jeklarskega tru-sta. United States Steel Corpora t ion
Potemtakem je on najbolj sposoben. (la zastopa invperijalistične vnterese ameri^a Iga finančnega kapitala na Jai;x>nsikom. .
Pred z\"i fcnirm sodni/kom se morala neka ženska zagovarjati
sanje je. kaj bodo rekli butlegar- jvedan. Še dandanašnji imajo mož na to.	je svoje moške klube in društva.
O vprašanja* kaj >se sme in česa kamor žene pod nobenim pogojem se ne sme p "ti v A m/ miki. zaenkrat nc smejo stopiti. Tu se vrše moški |nc odločuje po-tava. paič'pa ti -ti. jmisteriji, govori se o velikih skriv-ki Bzrablja.io |>ostavo v svoje ck>- nostih, ki jih žensko uho . ne sme
slišati. V takih klubih so nastali dovtipi o taščah. Tu so nastale tudi junaške pesmi, toda to je že dru ga literatura. Zato se pripoveduje jo dovtipi in anekdote še dandanašnji na moških zborovanjih in sejah, ne pa pri čajankah. Če pove ženska anekdoto, je to grobi masktilinizem. Moški stresajo kar iz rokava, pa jim nihče ne zameri.
Prastari in posvečeni moški izvor dovtipov nam torej kaže, zakaj je še vedno toliko dovtipov o taščah in možeh pod pantoflem. Med drugimi dovtipi so značilni taki, ki govore o stricu ali teti. ki noče umreti. Nikoli ne slišimo dov-tipa, da na pr. noče umreti konkurent. ali pisarniški predstojnik. To
ga zunanji rob je bil se sta vi .V n iz majhnih Jfoekastrih opek. nrednji del pa iz koek belega in teinne^n apnenca. Mozaik je b"il bolj slabo ohramjen. Deloma je bil pri kopaaiju uničen, deioma so ga pa «ao(pe* zasuli. Približno na istem 'mestu so lota 1560 odkrili ostanke znamtine stavbe. »
Nesreča v triglavskem pogorju.
Škode pa ta pot.res v Lj ubija rini napravil.
ga začno že ipn-ihodnjo poanlad. Izropana palača. V palačo bivšega matdžarstkega ministra ibarona OhiHanvija v Eperiesu. ki je bila poleti prazna, so vdj-li neznaini zliko^ ei in skoro vse odnr&i. kakor «c je ugotovilo Te dni se je ponesrečila nekaj'ko <se je lastnik .polnil s počštnie. turistinja iz Zašrreba na Bam'ber- j Tatovi niso odnesli le vsega naki-20vi poti. TurLstinjo je vrgel bud j ta. vse zlatnine in srebrnine. am \ihar ter je padla 9 metrov . pak tudi razne umetnine, kipe ir. b«ko. Sg>rendjev«lec Kus je bito4'sike, da. celo dragocene knjige po pomoč na Knedarico. Tam je in listina iz (knjižnice in rodbin-
dobil slučajno neikefga ittalijanške-ga poročnika, iki je takoj «« 5 vojaki hitel na kraj nesreče ter z vrvjo pot«g$til ponesrečimo na not. Pomagal nvu je pri tem trn d i Čop 7. Jesenic. Tnrktinja je btla prc«e«tia v Aleksandrov dom. ikjor- je ipričela bruhati kri. Naj-
*kega ajiiiva. Vlomi I vi so va, svoj posel izbrali trenotek. ko se je tešnik brefc dovoljenja od<^rfjil za <*n dan in pwetil palačo brez čuvaja. Domnevajo, da -so viomilc: odneedi s\-oj plen. ki ga eenijo na reč sto tisoč zlatih kron. v inozemstvo.
Volk v Berlinu.
Pred kratkim je ušel iz zoolo-:kega vrta v Berlinu voFk, ki se jel pqtopati ulicah. Najprej je IHvbegnil v elegantno restavracijo 11 se skril poti mizo. Ko so se mu približali čuvaji, da bi ga zopet pritiraJi domiov. je stismil voHk, k i je precej krotka žival in se v tein razlikuje od svojih divjih tova-išev. rep merd noge in jo popihal na ulico. potCm -pa v pisarne veli-k tvr<tke z avtomoibili. Preden so ura pr jeli. je zopet odnesla zver oete. Šele po večumem lovu so v jeli volka v parku z mrežami.
Ljudi se je naravno lotil velik strah. Vsi je bežalo a* hiše. Zelo so se oddihnili. ko so mladega volka zopet spravili v kletko.
TREBA GA JE ZAPRETI
zastran kršenja prohibieijvike po- , bi bil dokaz neolikanosti. Dovtipi stave.	Jo tem. da je stričeva ali tetina du-
Zvdzni so<Ijr'k jo je obsodil na ša prirastla telesu, se pa nam ne
^ai cent ka_zni.
S te.m pa rvezni so<lm:k ni obsodil ženske, amipak je izrekel z*«-
zde surovi zato. ker so predhistori-čni. To je nekak ostanek pradav-
Kdor muči konja, ga peljejo pred sodnika in je kaznovan z globo $10 00. Ali pa ne mislite, da bi moral biti zapit vsakdo, 'ki muči svoje telo s tem. da popije polni - kozarce ledene vode. je ne-prLinclrmo hrano i 11 se prenaje? .Meti mučitelji konj in človeškega telesa 'lie ibi smelo biti razlike. Seveda bi bilo mnosro težav -zaradi velikega šti ivila -grešnikov. Preveč j:hm je ki zanemarjajo ali silabo ravna.-o s svojim te'le-001. Pos.le-diea temu je slab tek. zaprtje, napenjanje. plini v črevih. glavobol, neminm spanje. Za vse te želodč-j'e >ner <d.:ios1,i je najboljše zdravilo Trinerjevo Grenko Vino. Sei-sti zaiuašena čreva. pommga pri prebavi, zopet vrne zdrav tdk in ojači vcis sistem.. V lekami -\pra-. šajte tudi >za Triner*s Cough Sedative, ki ibi moral biti v vaši hiši za jv-rCfiiNki preji l a d. Ako teh zdramil >ne dobite v svoji bližini, pišite na Joseph Triner Co.. Chicago, III.	(Ad.)
čil no obsjodibo p < -stavo.
fnad prohbbicijsko
S svojega evropskega potovania se je	11a krovu parnika
Homeric bi\>:i senator Elkins.
Ker 90 ga čai-nilkarski poročevalci ee v^lfno nacr.vali s s<_»iator-:em. jih je odločno zavrnil z be-1 tlami: Gospodje. profHm Vas. ne imenujte .me -senatorja, l^za 4. marca namreč nisem več senator. Sedaj sem edinole gentleman.
Ali ni žalostno.-da Elknt>s ni motel "biti to "v časni, ko je bil senator? '
S jm*lajo in s kupčijo je pa n « čudna >$var.
Ko naimeravaš kupiti nov avtomobil. te bo nadležni ajremt prevažal v njenn cele d<ncne ter hvalit njegove -vrlime. Prevozila Ho-^ta ž njim najm-aoij petsto ali šeMtsto niilj.
Ako pofrim avtomobil lamp's .in se pelješ ž njim dve milji dalfč. ga že ne more« več ko£ nwega prodati.
Naznanilo.
vsem tistim, kateri hočejo poslati dolarje v staro domovino«
DOLARSKA IZPLAČILA —
izvršujemo v vseh delih Jugoslavije za pristojbino 4%, istotako v Italijo—zasedeno o-zemlje za pristojbino 3%.
POSILJATVE V DINARJIH IN LIRAH —
izvršujemo najtočneje in po jako zmernih cenah. Za vsako pošiljatev preskrbimo podpisano izplačilno potrdilo prejemnika. Brza in točna postrežba v vseh ozirih zajamčena.
DENARNE VLOGE prejemamo na
"Special Interest Account" in jih obrestujemo po 4% mesečno obrestovan je.
1	,
NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOVNICA
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, K. Y.

TIN-
t,

GLAS NARODA, 26. SEP. 1925.
O. K. CHESTERTON:
ČETRTEK
Poslovenil Oton Župančič.
(Nadaljevanje.)
Odkoniea so se uru zdeli vsi razen kuitravega Gogola čisto navadna ljudje. A ko jih je natančneje motril, je zapaai 1 pri vsafkom, kakor pri možu kraj reke, ka'krsnokoli demon tono jios Ibnctot. Tisti kjrem-/a «ti *:neh. ki je kazil obraz njegovega Mpremljevailca, je bil značilen za vse: vsak je imel po bližjem opazovanju nokaj nenormalnega, komaj •človeškega na sebi. To - i ji - mogcil razlagati edino tako. <l:i so vsi prav taiki kakor drugi spodobni in dobit) vzgojeni ljudje, 'le da je vrlui itega njih podoba po pač ima po krivem, vega-Mem zrcalu.
Samo na poedinih vzgledih je mogoče pred oči tu to napol Hkrito cksccntrično**. Symoovoimi ciee-rmni j)- ImIo ime Pondeijok; .to jr bil odborov tajnik; kaj i>*traš-iH'j^-jra liego njegov krivouvti MiirJi* Kvečjemu giroani. veseli Miieh predsednikov. A sedaj, ko je Syme lahko opazoval »ložno ■pri luči, so se pojavile še now po->aineznonti. Njegov plemeniti obraz je bil tako upadel. da se je Syme vpraševal, ali jra n1 razdela bolezen; vendar je globoka otož-novt njegovih tjannih oči temu o-porokala. Tega moža ni mučila j tele>na bolečina. V njegovih očeli je žarela dušna muka. ewto v mislih .-krita bokst.
In ta po«tciza se je ponavljala pri slehernem te tovaršijc; vsak j - bil tajno in po svoje spačen. — Polog njega je sedel Torek, ko-droglavi Gogol, čigar blaznost je brla bolj vidna. Tomu soserl je hil Sreda, miki manki de Saint-Eu-Mache. prefj karakteristična fii-Na prvi »pogled nisi našel na nj on ničesar izrednega. samo da je bil on edini txl om?zja. ki j* nosil elegantno obleko tako. kakor tla je res njdgova. Imel je črno Ktirioiglato t'rajieo-4co brado, in črno angleško suknjo, še bolj na oj;!e. A Syme. tenak v teh stvareh je n'kako z-aoutll. da j^lava okoli tega moža močna artniosfora. jo očita. tlu^N-a atmosfera. To je spominjalo ipodtza vedno omotičnih in mrtvaških svetil v mračnejših pe-►mih Br\(vnovrh in Poejevih. — 1'ohg tega ->e ni ločila njegova oblek a po svetlejših barvah, t> m-viv po volnejšem blagu; črno >nk-iio njegovo je bilo videti lK»«ratej-še m volnej še nepro suktio črnih bene okrog njega, kot da je se. stavljeno i/. globljih tonov. Kakor da ji> samo zato črno. ker je iz preprostega škrlata. Brada kakor da mu je samo amto črna. ker je pri te;uno višnjeva. In h mračne gošče te brade so glodale njegove temnonloee iwm re. • polteno in prežimo. Naj je hil karkoTi. Francoz ni 1»i I. nemara .Jud: a mogoče mu je 'bila domtAiina še globlje v temnem	ji rt rovih dežel. Na
živo ipisanih perzijskih opekah in sl'ikah, kjer so upodobljeni tirani na lovu. vidiš prav take mand-Ija^te oči, enake črno-tfSnjeve
brade, iste krute, škria/tne ustnice.
Potem je bil Syrme in zraven njega zelo star mož, profesor iz Wornusa, «e vodno Potek, čftprav je bilo od <ino do dne pričakova-ti, da J*e njegovo mesto izprazni. Dasi bwtroga duha. je bil že »pre-eej na koncu: ostarelote*. zadnji razpad. Ldea so nnu bala tako siva ka/kor dolga siva brada, po dvignjenem čoki mu j i tekla brazda mirnega breaupa. Nrtboden drugi, niti Gogol, ni bil v tako žalostnem kontrastu s svojo svatovsko ob4e-ko. K<Ioči cv«t v njegovi gum'bni-ei je še večal bledo'bo tega kakor svinčenega lica; kakor da je par pijanih dandijev našemilo mrliča > svojimi oblekami. Kadar je moreni v -rt art i ali sesti, 'kar ni šlo brez hitdega napora, se je izražalo v njegovih gJbili neikaj hujšega kakor utrujenost, nokaj neapredolji-M iga. spojenega z grozoto \>oga prizora. To ni bila samo hroma matorost. temveč trohnol>a! Še druga miseil je šinila Svmou skofci drhteče možgane. Ni si mogel kaj. mislil si je: ko se mož prihodnjič zgane, mu odpade naga ali rrska.
Konec mize je sedoi Sobota, najnaVadiv.jši med vfcemi, ki pa je Svmea najbolj mešal. Majhen pločat mož. z mračnim, širokim, gladko obritim obrazom; doktor Buli, zdravnik. V njem se je druži >la neprisiljenoat z neko domačo uljuJnostjo. ki jo aiahajamo čest-o J '-'i mladih zdravnikih. Svojo lepo obleko jo nosil bolj smeilo nego mirno, držal se je Mefciaioma na -meh. Na njem ni bilo prav niče-čudnega, le da je nosil temne naočnike. Mogoče je "bil -to samo crescendo njegove dotedanje nervozne domišlja volit i, toda ti naočniki so bili Synuu .strašni; spo. ini'njala so ga napolpozabljenih grdih pravljic o novcih, vrta kn j en i h mrtvaškim glavam v oči. Syme m moge4 oditrgati oči od teh črniti očali in od toga sropoga smeha. Polomljoiii profiosor ali bledi taj-r.ik bi jih bil lahko nosil. Mladi, krepki mož pa je'bil ž njimi prava zaponottka. Ključ do tega obraza je b'l skrit pod njimi, tako, da nisi vedel, kaj poniesii njegov saneh in t.» resnost, h'krati. To in neka pr<ipros#a možatost, ki ji na večati' dnigih ni bilo ^ledh, je S.vTneu pričala, da bo ta najzlobnejši mi"d ti mi zlobnimi možmi. Svme si je eetlo mislil, da si skriva oči, ker bi bilo vanje pogledati progrozno.
ŠESTO POGLAVJE.
Razkrit je.
Taka je bila šestot-ica mož, ki se je bila zarotila razdojati svet. Syni<» -si jo !kaz.i prizad/t val, da bi ostal vpričo njih ravnotlušen. Vča> h so mu je za hip zaizdelo. da so \>e te njegove domneve subjetk-tivnie, in da ima preil s(>boj čisto navadne ljudi, katerih -oden je Nt ar. -diinigi nervozen, tretji kratkoviden. Ali misel na nekak pre-
Ikočuten simbolizem se mil j«; vra-! čaJa in vračala.
I Ko je prišel Syme mednje, se jk? plotcl ra(zgo\x«r mirno naprej; in presenetljivo je bilo nasprotje med mirnim in nejpnih^jenim tonom -in med »travno vsebiuo njih b(. ?<L R.^iravlja'i so temeljilo o komplotu. ki ga je treba nemudoma izATŠ^ti. Natakar spodaj je bni povedal cisto prav, da s* raz-govarjajo o bonrbali in kraljdi. V treh dneh se je imel sewtati v Parizu caa- s predsednikom francoske republike, in na tem prisojnem balkomr. sklonjeuii v sale nad svojo gnjait z jajci, so ukrepali t;' veseli gospodje o smrti rtbuh. Določili so tirdi, -kdo naj vrže bombo: f»rnobraidii marki.
V dragatčneim j>oložaju bi bila. lHsposredina bližina tega po žiti v-nega iztločina Svmea rzTtivznila ter ga ozdravila njegove samo ni'istie-ne groze. Miskiil bi bil samo, da je treba rešitii vsa1 j dva človj ika. da jih ne raztrga železo in plin. V resnici pa ga je prešinil tačas nove vrste strah, ki je izpodrinil ves njegov moralni odpor in soeijalno odgovornost: ni se bal več za carja niti za francoskega predsednika — zbal se je zase. Večina zborovaleev se je zanj fyalo zmenila; stikali so glave in se držali vsi zelo resno, samo tajniku je preletel včasih poševen smeh preko lica, kakor blisk preko neba. A nekaj je Svmea trajno begalo, nazadnje plašilo: predsednik ga je neprenehoma gledal srepo in z velikim zanimanjem. Ogromni mož je bil čisto miren, a modre oči so mu bulile iz glave in so bile ves čas uprte v Svmea.
Svmea je prijelo, da bi bil planil in se vrgel preko balkona. — Pod predsednikovim pogledom mu je bilo. fcakor da je prozoren liki steklo. Niti malo ni dvomil, da* ga je Nedelja, na tih in izreden način prepoznal za ogleduha. Ozrl se je z balkona in videl naravnost spodaj stražnika, stmiočega proti svetlim ograjam in drevju v soln-eu.
edaj ga je obšla velika izkuš-njava. ki ga je mučila več dni potem. Vpričo teh mogočnih in zo-pernih mož, ki so bili voditelji a-narhije, je malone pozabil šibke in fantastične osebe poeta Gregoryja ki je bil samo estet anarhije. Sedaj se ga je domislil z ljubeznijo, kakor davnega druga', kakor otroka. s katerim sta se skupaj igrala. A domislil se je tudi, da se mu je bil zavezal z veliko obljubo. Obljubil mu je bil, da ne bo nikdar storil prav tega , kar je hotel storiti sedaj: obljubil mu je bil. da ne bo skočil s tega balkona in go-, voril s ti.sthn-le policistom.
Pregled evropskega položaja.
(Dalje prihodnjič.)
Veleposestnica žena rdečega gardista.
yKomisarijat za poljedelstvo je potrdil izgon cele vrste velepo-s-KtniPkih rodbin, ki so se imeli izse.rti. je bila "tudi velepoLses-tniča Šamšurina, ki je bila že do revolucije lastnica 32.000 d set m zemlje. t<aanšurina se je izognila odhodu s tem. da je poročila nekega demobilizi ranega rdečega gardista.
se zahteva pri izberi pravilnih zdravil za vašo bolezen. Tisočere zadovoljne družine priporočajo
.-Atgwejg n ^^^	muu> uijuc ui uiiue priporočajo
BUglpJL Severa-ova Družinska Zdravila
H -
9
Severa'« Antiaepaol.
Antiseptična ruzredčina za krajevno uporabo. AntiaeptKno sredstvo za Izmivnnje ust. za srera.-nje. zoper stubo sapo, zgago, hri-> pavost in unete f-eljusti.
Cena 35 in 50 centov.
Severa'* Regulator.
Sploftna tonllca za zdravljenje bolezni, ki m posebno ienakam lastna.	Cena $1.25.
Severa'« Esko.
Antiseptično mazilo. Namenjeno *a odpomoč srbečici In drugim unetjem kote.
Cena M centov.
Skrbno so sestavljena ter jih priporočajo oni, ki so jih uporabljali, zastran njihove uspešnosti in poštene kakovosti. Če so se jih poslužili pravočasno, je bila marsikatera bolečina odstranjena in marsikatera nevarna bolezen preprečena. S tem so se iznebili stroškov in trpljenja. Tukaj je nekaj uporabnih zdravil:
Severa'« Cough Balsam.
Prijetno in uspeSno sredstvo za zdravljenje kaSlja. katerega povzroča unetje v grlu, ponavljajočega se ka&lja in hripavosti.
Cena 25 In 50 centov.
Savera's Gothardot.
Liniment samo za zunanje^ uporabo Priporočljiv za lokalno* zdravljenje revmatičnih ali nevralglčnih t>olečin. izpahkov. odrgnenj. ote-kl n, okorelih mISIc, krčev v mi-£i<ah in okorelih sklepov.
Cena 30 In 60 centov.
Sevara'a Pills.' Zoper zaprtje, bolestni glavobol, omotico In rraenico, ki je po«Ie-dica. zaprtja. Cena 25 centov.
Severa's Eaorka.
Zanesljiv mirilec želodca in odvajalna tonika. ki oživlja in oja-čuje. Priporočljivo ca stare in občutljive ljudi ter one, ki se jim obrača na boljfte. Vsled novih zdravilnih sestavin je izborno zdra\ilo zoper neprebavo, zaprtje in nedelavno stanje prebavnih organov.	Cena 75c in 91.50.
Severa's
Nervoton in Tableta.
Nervoton
Kombinata tekočine in tablet. Priporočljivo za, odpravo nervoznega izčrpanja nespečnosti ali pomanjkanju spanja, ki je posledica nervoxnoati.	Cena $1.25.
Vpraiftjte najprej t lekarni. W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa
Xa mednarodnem socialistic-1 nem kongresu v Marsaillesu se je živahno razpravljalo o problemih evropskega miru. Anglež Buxton, ki je bil član Maedonaldove vlade, je izjavil, da je garancijski pakt vojaška nevarnost, naperjena je proti Rusiji in lahko razdeli Evropo v dve bojišči. Angleška delegacija zahteva, da naj se oživi ženevski protokol, ki naj se revidira in razširi, pa bo mogel prinašati velike koristi. Xemski delegat Ililfer ding je izrekel mnenje, da je stara oblika socijlistov, odgovoriti na vojno s št.rajkorn, že padla. Novi časi zahtevajo nova sredstva in novo sredstvo je lahko Društvo narodov, v katero naj vstopi Nemčija s pravicami, kakor jih imajo drugi narodi. Hilfcrding je nadalje zahteval vstop Rusije in Zedi-njenili držav v Društvo narodov. Glede te institucije mora socialist ična internacijonala slediti politiki, ki se naslanja na nastopne formule: varnost, razsodišče in ra-zoroževanje. Xaša kritika nad društvom narodov ni naperjena proti misli zveze narodov, marveč samo proti nekaterim njegovim dejanjem iz preteklosti. Leon Blum je izvajal, da danes ne gre več za to, da se združujejo že zvezane sile, marveč gre za ustvaritev pakta, kateremu bi na temelju enakosti
OPICA - NEČAKINJA ČLOVEKA "
tvijo, ali misft, da je bilo že dovolj not in ali je pot do konference za
varnostni sporazum pripravljena i Doslej smo vodno slišali, da V poučenih krogih so mnenja, da. človek -izvira od o-piee, kakor jc
ni nobene ovire več za tako konferenco. Netaški nacionalisti so objavili resolucijo svoje deželne zveze, ki pravi odločno, da ne bo sprejet varnostni pakt; zato poskrbe več nemško-nacionalni ministri in poslanci. Organ centruma "Germa-nia" izvaja, k temu, da jezi državni kancler Luther na svojih prsih dvojezično strupeno kačo. S pri-občitvijo neinškonacionalne resolucije se ustvarja nova nevarnost.
"Muenehener Xeueste Naeli-ricbten" so s francoskim odgovorom na nemško noto skrajno nezadovoljne. Pravijo, da se Francija nikakor ne premakne s svojega intra nsige nt nega stališča. Driand dobro ve, da se Nemčija poniža in ostane brez svoje volje, kakor hitro bo pripadala Društvu narodov. Z nobeno besedo se ne priznava žrtve s strani Xemčije, ako opušča prostovoljno na za padu velike ljudske in deželne dele, to so žrtve, ki jih ne sme storiti noben narod, ki ima še voljo do življenja. Francoski ministrski predsednik ponavlja z gladkimi besedami svoje v noti dne 16. junija postavljene zahteve in odklanja v odgovoru 20 (julija podane nadaljne predloge.
pristopila tudi Nemčija. Vojna je List se spodtika nad izvajanji
preložila težišče sveta izven Evrope. Ker boljševiška propaganda ni mogla prodreti v proletarijat za-padnih dežel, se je obrnila proti vzhodu, da vzbudi tam fanatičen nacionalizem in spravi na dan verske in plemenske boje. • Ameriški delegat Hillquit je govoril o mirovnem problemu, ki se brez pomoči Zedinjenih držav ne da rešiti. So-cijalistične stranke so vedno protestirale proti vojni in so se vedno zavzemale za takojšni mir, toda so-cijalistično gibanje je preslabo in stranke nimajo dosti jasnega razgleda o nevarnosti imperijalizma. Socijalistična internacionala mora ameriške socijaliste navezati nase in Ameriko pridobiti za člana Društva narodov. Ako ne pristopita Amerika in Rusija k Društvu narodov, je tako, kakor da takega društva ni.
*
Posebna komisija je predložila cerkveni konferenci, ki se vrši v Stockholmu, pet resolucij. Vojna kot sredstvo za reševanje mednarodnih sporov, zlasti vojna, nastala z zavratnostjo in v zvezi z nasil-stvom, je nezdružljiva z nazori in ravnanjem Kristove eerkve. Dolžnost cerkve je, da uveljavi vso svojo težo in ves svoj vpliv v smeri k bratski organizaciji med narodi. Ne dotika pa se resolucija vsakemu narodu dovoljene pravice do lastne obrambe proti napadom ali zatiranju. Cerkev smatra za sedanjo službeno organizacijo v svrho vspostavitve mednarodnega sporazuma Društvo narodov in priporo-a isto s povdarkom kristjanom v nadi, da bo moglo s pomnožitvijo števila svojih članov in narastka svojega moralnega vpliva razvijati praktično učinkovanje. Cerkev smatra za mednarodno vsem državam pristojno obveznost, varovati pravice narodnih, verskih in-.plemenskih manjšin. V teh manjšinah vidi brate v stiski, ki so potrebni sočutne pomoči in naglasa, da ima cerkev sama obveznost, da nastopa za v svojih deželah nahajajoče se manjšine kot zaščitnica in braniteljica. Cerkev se zavzema za stalno mednarodno razsodišče, kateremu naj se izročajo vsi spori, ki bi sicer lahko vodili do vojne. Z enako odločnostjo se bori cerkev
za splošno razoroženje.
*
"Taegliche Rundschau," ki jfe Stresamannov organ, piše glede francoskega odgovora na nemško noto nastopno: Francoski odgovor se peča stremi v nemški noti omenjenimi točkami (razsodišče, vstop Nemčije v Društvo narodov in razmerje varnostnega pakta na-pra mobstoječim pogodbam) obširno in naglasa, da bi nadaljnje izmenjavanje not ne vodilo do že-Ijenega cilja, ne vsebuje pa nika-kih določenih predlogov za pogajanja. "Vossische Zeit" izvaja, da stoji državni kabinet v zunanjepolitičnem vprašanju pred odloči-
francoski noti, zlasti nad trdnostjo francoske vlade, s katero vztraja pri sklenjenih pogedbah. Francoski predlog o paktu označa za dopolnitev versaillske pogodbe. Nota naglasa, da se aliirane vlade sklicujejo samo na svoje prejšnje izjave, da je po njihovem pojmovanju vstop Nemčije v Društvo narodov temelj za vsak sporazum glede varnosti. Nemcem .vsebina note ni všeč, zato bi imela nemška vlada cž težek boj, ako resno misli i na dosego končnih sporazumov v smislu evropskega miru.
"Muenehener Xeueste Nach-richten": Xpmška vlada jc takoj odgovorila in izjavila, da i»ozdrav-lja predlog za sestanek jurističnih izvedencev Nemčije, Belgije, Fran c i je in Anglije, da dobijo nemški izvedenci priliko, poučiti se o nazorih aliiranih vlad glede justične in tehnične strani v razpravi se
nahajajočih problemov.
*
Senzacijo jc vzbudil članek grofa Guy de Montjoua v listu "Journal des Debats", ki se bavi s položajem v Maroku. Odločno svari pred vsakim optimizmom. Mirovna ponudba s strani Abd el-Krima je samo komedi ia z namenom, da vara Francoze in si pridobi časa za nove operacije. Abd el-Krim je pač vojskovodja in pa suveren nad kabils-kimi rodovi, ki so se združili samo proti skupnemu sovražniku. Koalicija bi se takoj razšla, ako bi se^ji hotel vsiliti mir. Cilj Francije ne more tičati v tem. spraviti zopet k pokorščini vse disidentne rodove, kajti ako bi se to zgodilo, bi stali čez čas znova pred enakimi razmerami. Do prekinjenja operacij po deževni dobi mora iti le še za to, da se s pomočjo mornarice in letal zasede Ajdir in okolieo do 20 kilometrov. Tam je sedišče Rifa in s to zasedbo bi bil Ab el-Krimov prestiž zadet v živo. Rifova armada bi bila danes razdvojena in desorganizira-na. Edino'ta pot vodi, po mnenju člankarja, do rešitve maroškega | problema, drugače pojde še dalje in Maroko pomeni lahko se svetovno nevarnost.
to skušal dokazati Darwin jired skoraj sto leti, in da je ta žival torej takorekoč naš o<k\ ali če hočete. tudi mati.
Zadnje čase so m '.kateri znanstveniki pri svojem raziskovanju o postanku človeka prišJi do za-fcljnička, da ne izviramo od opice, ampak baš nasprotno, da smo j! mi oče in mati.
del j časa so nekateri antropologi pozorni na gotove p<yseb-iio-itT pri opicah, 4ci jih jc smatrati kot ~ degenerira 110-4 prvotno člo viških iastnoali. Toda celo £eori~ jo je o tem j>ostavil angleški anatom profesor Wood Johns, -ki jt_-rekel pri predavanju na univerzi v Melbourneu:
"Opica ni mati čloVelka, tudi ne njegova teta. Kvečjemu je njegova nečakinja. Opica, izvira od človeka, in ne človek od nje."
Johns razlaga metode, po katerih so hoteli doslej znanstveniki dokazati, da so naši pm-dedi/o-riroma praibabitti* skakale po drevesih 'kot opice. Anatom pobija te metode in pravi, da je poskusil na.yprej ločiti prirojene ila-nosti človeka Gd pridobljenih. Njegova raziskavauja so dovodta do zanimivega zaključka, da predstavlja človeška opica kasnejšo obliko razvoja kot pa človek. Oba. človl.ik in op-iea. izvirata od nekega še prejšnega bitja, toda človek kc je hitreje razvijal in zato tudi poiprej razvil, dočim je opica za ostala. To da se da tudi dokazati
na poedlnostih lobanje. Čfloveku' najbližja, opica je oramg-trtiarkg in ue gorila, kot so doklej jnokatieTi mislili.
"Čais je," izjavlja profesor Johns, "da ljudje opuste zmotno naziranje, da je Darwin nedvomno doka'zal ra-zvoij človeka in opice. Iskanje ]x> taikoizvanem missing ltnku (prehodu mod opico tn človekom) nima smisla, k or s? .je človek veliko prej začol razvijati, veliko pred doibo r/ katere izvirajo najdbe, na katere so naleteli v razmeroma mlajših dobah naše zemlje."
Tjiko prof. Wood Johns. Sedaj pa res ne vemo več. ali so nam o-piee bile matere. aH pa smo mi njihovi očetje. Izgloda torej, da smo si še vedno -sorodni v prvem ke>Ie.n.u. Joints grt? še dalje, trdeč, da <rr«» naša žlalita do tretjega ko-lena. Menda bo res. zakaj navadno le opica posnema človeka m ne obratno!
Kje so nahaja moj sin ANTON KOŠIR, rojen leta 1901 v Ro-rovnici na Kranjskem: je ^r il-njo postave in kostanjevih la>. Dne 11. sept trm bra je šel z do-- ma ob 6. zvečer in je itnel na sebi plavo srajco, sive hlače, ^iv rjave čeivlje: bil je bojim, da
se mu je um zmračil, zato prosim. cenjena rojake, če kdo kaj ve o njem. da mi |>oroča in javi njegov naslov, za kar mu bom zelo hvaležern. — Anton Koši, Box 332, Library, Pa. (4x 25.26.28 29)
klobuk ijva. brc« rekelea. Ker so
KOJAKI, NAROČAJTE SE NA
4GLAS NARODA' NAJVEČ5J1 SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRTTftENTH DRSAVA R
SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO IN ITALIJO
ZA BOŽIČ
s parnikoin
"PRESIDENTE WILSON"
kateri odpluje
dne 24. novembra, 1925
Potnike bo spremljal do Trsta in Ljubljane naš dolgoletni uradnik Josip Rems, ki bo Zajedno pazil, da bodo imeli vsi potniki udobno potovanje in pazil za njih prtljago.
Cera voznemu listu III. razreda do Trsta $100.00 z vojnim davkom vred, do Ljubljane, pa $101.06; vozni listek do Trsta in vaza j stave pa samo $162.00 in $5.00 vojni davek, liedržavljani plačajo tudi "head tax".
Xdor hoče preživeti božične praznike v krogu svojih staršev in sorodnikov ter vzbuditi spomine na svojo nežno mladost, slišati pritrkovanje zvonov domačih erkva in mile pesmi ob pol-nočnici, naj se čimprej priglasi: na razpolago imamo na parni-ku kabine III-razreda v posebnem oddelku, tako da bodo naši potniki čisto za sebe.
Zunaj ostanete lahko eno lito ter se vrnete v Združene države nc oziraje sc va kvoto s tem, da dobite ameriško vladno dovo-. I jen je za povratek.Prošnje za taka dovoljenja preskrbi ju jemo mi.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 cortlandt st., new york
Poroka.
V Tesrtu se je pbročii dr. Janko Vovk, član uredništva "Edinosti," z gofsjjiodično Ido della Sa-riaf učiteljico na slovenski zasebni šoli.
Popolnoma varno naložite denar v
LJUBLJANSKO POSOJILNICO
V Ljubljani, Mestni trg štev. 6, Jugoslavija
Hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje najbolje.
AMERIKANCI! Nalagajte svoje prihranke v Ljubljansko posojilnico!
Lščem svojega brata ANTONA KNAUS, star okrog 40 let. doma iz Dolenje vasi*pri Ribnici. Pred tremi leti je odšel od tu in pozneje sem čul, da se nahaja v premogansicum okraju države West Va. ali pa Penna. Če je komu kaj znano, naj mi poroča. za kar mki bom hvaležen.
Prank Znani, 3925 81 Clair Ave., Cleveland. Ohio.
(3x 23,24,26)
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
s
Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street	New York, N. T.
--	' (Nadaljevan je.)
Skozi iranska viata?
Teo se ji tako nesramno smehljal da bi jra Herbert najrajse /grabil vi at ter -tresel. Sploh ni maral Tnona ter ga je trpel le i/, obzirnosti io tete in strica.
—	7.' Iriulovedi'ii moj tlragi. — je rekel Teo ]>orogljivo. — I'«« uahvnimh j>otili hodi riovek ndjrajše tskozi stranska vrata. Člo-\<k Judi ne Ijui-i. «ict iti kdo izpraševal -trledi tega.
r«-:n'et II' i*I : la >o sc nervozno tresle.
IV gr : po tak'h potih, m sineš pozabiti, da je ograja prozorna.
T«;o	š" t»ol i nesramno smehljal.
—	Aha. — li -i videl
-	l>i "s; govoril •/. neko damo, nič drugega. — je odvrnil Iler-Oel l oilloi-lio.
—	T	i ii ni tr ha dajati nikakili nadaljnih pojasnil.
—	T \ " i .i ir-lia. Ne /di pa ^e mi z lo častno od tebe, da po-/:«\< > m a.i<» deklico -emkaj na sevtanek. Ljudje bodo j>ričeli govoriti o i!jej.
t'i o sf j,- »uiehljal
'i o je za\ i-.t ray.i't iia br-'X cveika. moj dragi. Ti mi iv pri-vočei.š -i»i • p: i ženskah.
Herbert j<- zardel od'jeze. Kljub temu pa -e je obvladal ter rekli.
T vej« * - r "e" pri ženskah.' No. za to "srečo" te pač ne
za vidam
M >jrif'- ' pa pri t.-j V. ^ '-is .>i skušal zriniti me /. njene -train. kako» i»ai o -i Ki. ju viili-1 skupaj. -— je rekel Teo.
Hubert je zo;i"t zar»!«'l. N: mogel trditi, da nima Teo prav.
Mi-iJiu - los.-.iaj. <!,i •• jnlada dama izogiba tvojim vsi]ji-vo.itih. s.-j ij ].:i -t iii \ :<1.-1 na !.-:-.;ii<- oči, da je stvar drugačna.
N' kaj en- i -'.< <>i moleč d;'!*.«.: poleg dru-gega. Nato pa je rekel 11« : bert ) -ao il odloČi >:
-	FiOsim ic re-no, da -i previden. T o. Ce noetrš storiti teira i/, ob/ira do ii'.i;iile «b klice, stori to iz obzira do samega sebe. Gospa ^liiia« lis t ne -Mi^tj / <v,.j ;M j,, zmožna napraviti škandal. tega mi t: nj t;.pos. !i. j j»ripov dovati.
T»'» - j. ugriznil \ ustnice.
—	Ta / • • ': i je olwd-.-na < 11 viaga. -— .je rekel brutalno.
1 i• rhert .;• obrnil t -r odšel s kratkim pozdravom.
V	dno moral misliti na to. da bo postala tudi Brita žrtev liratictiea. Ta misel mu je povzročala bolečine.
-	N ii via drugače. — m je mislil ter -c skušal potolažiti na I a način.
T; ■ .ji- prišlo. da se j. pri zadnji prireditvi drugače obnašal
-i •• n njt i. l e I«. Brita vedeia, v kakšen sum je zagazila!
V	;_! »liiii. s-vojcgn srca se je veselila -voje nove oblake ravno •••««•'. lie: - mi-lila, da jo bo videl v njej Herbert Freiisen. K • d« '.s pomagala pri \-eb delih, je razmišljala, če se bo tudi >ihm«.-s t:tko obnašal.
N.i j i < '.,• • je bil tako hladen in strog. Drugače je bil sic. r po.io ••:!. /. . > prijaven ž n. o in kadar je igrala in pela, je zapa-. ii.i v i: Lftiv iii . *« h celo radosten blesk.
<■■ ;.i Kiivdini je \ -dno govorila prijavno o Herbert Frensenu ( .i I;, _r; i je visoko. .M«rd j • biti dober, plemenit človek, kljub njegovemu ponosu.
—	Poglejte zunaj v šotorih, če je vse v redu, — je rekla gospa i 'a 1«-. t« r pr< Iramila Br:tn iz njenih sanj.
Z;j.»u:la s,- je ter odhitela ven.
X.
Ze oit fn t ill -o dospeli prvi gostje. Brita v* je ravno nahajala pri gospi-j KJavdiui v veliki sprejemni dvorani, ko so se pripeljali prvi vozovi.
Ki.i-jio poletno vreme .i1* obetalo 'kar najboljšo zabavo. Pre.j-šn.i« _ i »i !«• s• * j pojavila nevihta, ki je izčistila in osvežila ozračje li r pregnala prah.
Drug ,:a irug:m so prihajali gostje.
S; at a d.inia j«- -.prejemala jo-te ter izgledala svežejše in boljše kot /•• \ e i ■ h:. Kljub -roji sta!Osti jr bila še vedno lepa prikaizen.
i« na .)«• -tala pob g nje kot poosebljena -pomlad. Vsi so s pre-< nei i nji m oj-.;izov.i!i njcllo elegantno prikazen. Marsikdo je bil A -Io ;-r« s« act", n da i< ta pono-na, lepa deklica le drnžabnica gosj>e Klavdiitt . Ni :zgl dala k«»t taka in gospa Kkivdina je tudi postopala / n,,o boij kot /, ilomačo hčerko kot pa uakižibenko.
-rje. Iii - i večkrat priltajali v hišo. -o se že seznanili s to '' limito"" gospodinje.
t do žena ilr. Frensena se	je čudila, da -i je znala Brita na tak n.i in /.♦'wi.jcvati ponosno sree -tare dame. No, stari dr. Frensen se
ni čudil I c i«n -anr je vedel,	zakaj je gospa Klavdina tako hitro vzljubili. Brit o Lossen.
r.jt< m ko so gostji zavžili okrepčila, so odšli ven. na veliko te-
o paika N i veliki trati pred teraso se je-priredilo vsakovr-tne igre.
Na :< rii- a pod nekaterimi košatimi lipami so bili postavljeni v»akovr>lni šotori. V t. ni se je -crviralo sekt. ohlajen na ledu. v on« m p.i -l.nlolcd in druge sladkarije.
N.i odprtem po tli j u terase pa je igrala vojaška godba.
T« o Fien-en je več ki^t enkrat skušal izo^'irati Brito. Njena nla Ino-.t ga je vedno bolj in bolj razvnemala. Ko jo je danes vidj-1 pred seboj. kp>o kot kedaj poprej, se ga je lotila glede mlade deklice staa>t, ki -a je malodane spravila ob razum. Kakonliitro j' pri-ei v njene bližino. .]i .1 > pričel šepetati najbolj vroče prilismje-lKXstl. a v \ s ik« m slučaju s«> je obniila od njpga. To pa je še bolj podžgalo mladega moža, ki j bil va.ien zanag in za katerega je bila drugače taka igrača preslepiti ženska srca.
Etikr.ii ji je rekel pritajeno, a z racdiurjenim glasom: -
—	Kako dolgo me boste še pustili koprneti, dražestna gospodična. ALi hi moja neomajna ijube^ti še omehčala vašega ponosnega srcr/ ?
Brita je vrgla glavo nazaj ter hotela mimo njega. On pa ji je zastavil j>ot.
—	Prosim, pustite me mimo, gospod poročnik, — je rekla energično.
—	Ne, dražestna čarovnica, dokler mi Tie naWonitja tpogleda iz -svojih lepih oči. Prav nič vam ni treba podžigati plamen v mojem srcu. Obožujem vas. Tako kot vas nisem Ijfubid še nobene zenake.
samo Sest dni preko
Z OGROMNIMI PABNIKI NA OLJK
FRANCE 3. OKTOBRA
PARIS 17. oktobra,
havre — pariško pristanišče
Kabin« tretjega razreda z umivalniki in tekočo vodi za 2.
Francoska kuhinja in pija&a.
4 Ali C oseb.
19 STATE STREET
MM^hhh^^^^MM ALI LOKALNI
NEW YORK
AGENTJE
Brita bi -i na jrajše zamašila ušesa t r zaprla oci. Vsalka njegova beseda je pomenjala zanjo žaljenje. kajti natančno je vedela, da se hoče le igrati ž njo.
Kdeeica ji je oblilu lice. T daj pa je na srečo zagledala Fride-riiia, ni .je prise! mimo s tableto, na ka.teri so stala okrepčila.
—	Friderik, gospod poročnik hofe okrepčila. — je zaklicala. Ta je stopil k obema in Brita se je lali/ko ir/.miiznila. Komaj pa
je napravila par korakov, ko je -tal pred aijo Herbert Frensen. Xjegove oči -o zrle hladno in krog njegovih u-tnie je ložal ironičen izraz. Stal je nedaleč / gospo Klavdino in oba sta opazovala Britc/ in Teona. !\ili ene£a koraka bi ne napravil proti obema, če bi ga gospa Kla\diiiii n.> profila, naj pokliče Brito.	&	-
—	Gospa Stenska vas prosi, {la stopite k njej, — j? rekel lTladno. I n -trasena sc j< ozrla v njegove mrzle oči ter -povesila glavo
Nekoliko oniiiil se .i • trdi ble-k v 'njegovih oeeb vspričo tega gan-Ijivo-ljubki-ga prizora pn>ti svoji volji, ob njen strani. Ker pa je vendar moral iukaj govoriti, je vprašal dvorljivo:
—	T p«, m. da se dobro zabavale danes, milostljiva gospodična? To ui bilo niti duhovito, niti zitbavno. a obraz deklice je takoj
izgubil žalostni ziaz in njene oči so zopet zalblestele. '
- Da. kaj mično slavje je to. — je rrtkla ter vzdihuila (ob mi-sli na Vsiljivosti Teona.
lie: belt pa jo je motril od strani. Njen či-ti profil ^e mu jo zde! tako lop. da bi najrajse n p rest an o zrl nanj. Naravnost mučilo gi- je. da je moral to deklico v svojih mislili spraviti v stik - svojimi Ali je ni videl s svojimi lastnimi očmi v parku ž njim e mu zdeio nemogoče, da bi mogla priti na tak se-
lu ai ra licem. Drugače bi
siničk.
(Dalje prihodnjič.)
Arkadi j Buhov:
N
e znam.
Z zavistjo in tiho žalostjo čitam [te brez galoš. ni dvoma, da Irkut
dolin... jedrnato napisan epovesti znamenitih pisateljev." Vse svoje žive dni nisem in ne boni napisal in bene večje, resne povesti, pa naj ni' pridejo pod roko £e tako] zmrzovat na drugi konce
jatni in njihovi najbližji -sosedi ta koj uganejo, da je moj junak id i ot ali pa da* ?rre ves obupan po pogovorni k ljubljenim dekleitom
mesta
prekrasne in sijaju« teme. To spo-/ii uije človeka boli. Poleg drugih vzrokov, ki -o neobhodni za tako p overt, me zelo ovira moja, včasih morila preveč razvita vest-n- t.
Nedavno so mi pravili o nekem .-'iidentu, ki je zbiral po jrroših denar samo /.a to. da bi si kupil mladega b rnardinca. Zbral je trideset nibljev, skoparil je na v-eh koncih in krajih ter si kupil psička. Skrbel io zanj, zelo jra je imel rad. čez štiri mesece po mu
• vkrr iii. Št udent je po^tid pijanec. Rfis je nn pragu poginil.
—	Evo. napišite na to temo po-vo-t. Tuna ni obrabljena, lahko opišete, kaj vse je preživljal štu-dent. kakšna je bila psihologija i emardinca ko je umiral iz hrepenenj;! po Grospodarju . . A vi se noč te lotiti tecra.
—	Psi od dolgega ča-a ne cinejo. sem užaljeno o\tlklonil ta predlog in bil -cm že vnaprej prepričan. da ?e mi to ne posreči, — dajo jim žvepla, pa ozdravijo.
—	No. pa kaj spremenite.
—	Kaj "bom tu spreminjal? Da so štud: nta ukradli in da je začel bernardinee popivati?
—	Saj vam ne vsiljujem. Kakor vam drajro. Drujri bi napisal in bi nastala iprav dolbra povest.
—	Pa naj piše kilo drugi.
Tn vendar ni začel pisati oni. meni neznani drucri. temveč jaz sam. Zvečer sem naprosil vse. naj se eim manj zmenijo zame, nato se m zaprl telefon in sedel k pisalni mizi.
Povesti nikakor ne znam pisati. * - *
*
"Bila je poml0d" . . .
Od te prve vrstice mi je zadišalo po dohrerm literarnem zanosu, ki človeka taiko očara v delih tnjin avttorjcv. To je bil zelo dober začetek. toda plah in mučen dvom so mi je začel takoj plaiziti po duši.
Recimo, da prečitajo mojo po-vrst v Innkt^kn. Pri njih se sspo-n ladjo bržtkone spleta predstava o kripah kopneeega snega, o zrahljani kapuci i.n velikih topluh ro-kavicah. Če obleeem svojega junaka v lahko suknjo, ee nwi pripnem rožo in ga priwlim stopiti na ces-
Ce ostanejo pri prvem prepriča n ju. st? jim bo zdela povest liumo rlstična in -e bodo vsaki junaikov besetli. naj mit ipoložim na jezil karkoli, smejali. Dobro srce m pa ne dovoli i.zsposta vi jat i čoveka zasmeliovaniju. Torej, dati mu je treba ljubljeno deklico, o kateri poprej ploh niseim mislil. To je v povesti biti odveč. Ona >p bo čez čas vrtela 'pod peresom, motila J)o potek dejanja, dokler v sveti jezi ne uničim njenega življenja pod tramvajem poljubne smeri. Ni t treba. dekV\
Imenitno. Tudi pomladi ni tre ba. '"Bila je tiha. vesela je^n To je celo lepše in diši takoj >po nečem otožnem. liričnem. Jeseni oblačijo ljudjr. 'ki še niso mojrli vzeti is. zastavlja nice ali naročiti novega površnika, vse. kar jim pride pod roke. Sieer pa zahteva mirna jesen tudi v Irkntsku za podlogo A-paj nekaj vaite. Položim jo spved.i. ni mi je žal. toda kako bodo gledali jmna'ka v kakem maj hnem jnžnem nunstu, kjer se spo rnnijo bati rane smknje šele v d eembru.
To je najbrže Samojed — si bo m' si i 1 tuzenmki či t a tel j. — kdo pa h oil i v avgust,n v topli suknji . Ne morem trpeti noveli iz samo jed.skega življenja.
Morda vi. ki niste pisatelj, ne bo«to terja razumeli. t6da jay lah ko že vnaprej doživim občutek av terja, pri katerem smatrajo kore njaškf iga. lopega mladeniča, k hodi v študento\*ski uniformi in zlaga pkrivoj pernice, za potepu ha. ki z/ijtrkuje dan na dan .«f»mr slearioove pveee. Ne brez liti bije r.ejra dekleta ta «roe menda re^ n pojde. Ves obupan sem se lotil krasnega liričnega začetka in napisal :	-
"Anjnta je bilo prav eed>no kle. z Veflikimi plavimi očimi, ki
njeni izunamjosti. Kaj hrta opraviti tu študent in njegov pes. če pa zavzame ta punca, ki sem jo že začel sovražiti, kar štiri strani besedila iai pusti za glavne junake dvanajst vrstic? Zdaj, če irkro-tim to žensko z njenim skominami, bo treba priznati, da jo je študent Oikasov ljubil saano radi o-m<;njene lastnosti — da je z»ala povešati oči.
Tedaj nastane vprašanje, kje pa je m ogrel Oikasov opaziti, da poveša oči ? Gotovo pri nji doma Saj ni mogoče, da bi An juta nepričakovano ustavila Oikasova na cr-ti, da bi -topila z njim v stran ter začela dvigati in povešati oči. da bi se kar tu na cesti zaljubil v njo povsem tuj mladenič. Ce je pa videl An juto v svojem stanovanj«!. jo moram evndar pustiti tja s predhodnimi opazkami, kako je prišla tja": PfaVzaprav to ni posebno težko — -a j ne boni odgovarjal jaz. temveč Oikasov.
Dolgo sem frd tn^lil glavo s tem vprašanjem. Najbolje bo, če ju »eznanint že na Ijnietth. kjer žive rjnni roditelji, liz tega nastane želo lep začetek.
•4V majhnem linKteeu N. sta živeli dve rodbini, v vsaki je bil oče. mati in daljna sorodnica Praškov ja Pavlovna."
Obšla me je nepopisna jrroza. Bolelrist ne Hroe pustiti praznih kotičkov, ki čitatelju ničesar ne povedo. Opisati bom moral vsako rodbino z življenjepisi in karakteristikami. Morda bom lahko o-liit nil študenta Oikasova šele v drugem letni napornega dela in koncem četrtega zvezka. V resnični se pa lotil kratke lirične povest i.
V srcu me je s pekla zi" ist do \-eh tii-tih. ki pišejo povst pri-prosto. kratko in jasno. Vsa sila talenta je namreč v tem. da je delo priprosfto in razumljivo.
Sklenil i fin začeti ta"koj: ^"Student Oikasov je bfl zelo dober dečko iu je zibiral denar, da si kupi psa.r'
Oikasov ni bil slušatelj vi Iteri-i nars'kc šole. drugače bo večina eitateljev mislil«, da je rabil psa za kako težko operacijo. V tem slučaju "bi bili vsi nezadovoljni. Pa tudi sann nera l vidim, da mučijo živali. Komu je to potrebno?
Poleg te-ga se mi je zdolo nerodno vsiljevati šolski mladini, o kateri sem nameraval pisati, take čudne načrte, kakor je kupovanje psov. To sove ni važno. Saj se da malo olepšati:
"Student Oikasov se je pripravljal, da postane 'koristen član človeške družbe in je zbiral denar. da si kupi psa."
Ne. to menda ne bo dobro. Kupiti psa. to najbrže ni neobhodni pogoj za javno delo. Labko bi prisilil C'ikasova. da se pripravi za trgovski poklic. Morda pa hoče postati celo letalec — kdo bi mu mogel pogledati v dušo? Oe ga sploh izpustim, bo v povesti luknja. Koga naj potem ukradejo in zakaj naj začne Oikasov pijanče-vati? Res. pijanec la<hko postane zaradi Anjute. toda to je že druga stvar. Tako lahko izgubam vso povest, kakor fižol iz raztrgane vreče.
Pogledal sem na uro. Bilo je že skoraj	a pisati sem pričel o
pol devetih. Zelo skromno računano, bom moral pisati povest najmanj štiri mesece, aiko bo treba pisati vsako vrstico dve in pol uri.
Kaj pa če bi zael pri psu. Kar pero v rotke. in začnimo:
"Bernardinee Topsi'je bil — zrto dober pet«. Imel je mehka u-šesa in študent Oikasov je zbiral denar, da ga .knpi."
In kar — saj hoste gotovrt razumeli ta občutek — me je postalo sram za Čirkavova. Menda preveč ignoriral samoljubje tega fanta Anjuto ljubi zato, ker povnša oči; zbira denar, da si kupi T opcija kn sicer zato, ker ima mehka nSesa. Kdo bo pa verjel da more človek postati pijanec
tretanje parni ko* Shipping New
90. septembra:
Aquttanla, Cherbourg; Pre«. Harding, Bremen.
1. oktobra:
Lapland, Cherbourg; Columbus, Cherbourg, Bremen; Cleveland, Hamburg; De Grasse, Havre.
3. oktobra:
Leviathan, Cherbourg; MaJ stlc, Cherbourg; France, Havre.
6.	oktobra:
Pres. Wilson, Trst; Reliance, Hamburg.
7.	oktobra. Berengaria, Cherbourg.
8.	oktobra: Pittsburgh, Cherbourg.
10. oktobra:
Olympic, Cherbourg: George Washington, Bremen; Andania. Cherbourg, Hamburg.
14. oktobra:
Mauretania, Cherbourg; La Savoie, Havre; Berlin, Cherbourg, Bremen.
17. oktobra:
Paris, Havre; Homeric, Cherbourg.
21. oktobra*
Aquitania, Cherbourg; Suffren, Havre; America, Bremen.
24. oktobra:
Leviathan, Cherbourg; Majestic, Cherbourg: France, Havre; Martha Washington. Trst.
28.	oktobra:
Berengaria. Cherbourg; Rocham-beau, Havre; Pres. Roosevelt, Bremen; Arabic. Cherbourg. Hamburg.
29.'oktobra:
Columbus, Cherbourg; Deutschland, Hamburg.
3. novembra:
Pres. Harding, Cherbourg, Bremen
4.	novembra:
Mauretania. Cherbourg; De Crosse. Havre.
5.	novembra:
Pittsburgh, Antwerp; Mount Clay. Hamburg.
7. novembra:
Paris, Havre; Homeric, Cherbourg.
10.	novembra:
George Washington. Cherbourg, Bremen; Stuttgart, Cherbourg, lire-men.
11.	novembra:
Aquitania^ Cherbourg.
12.	novembra:
Cleveland, Cherbourg-. Hamburg.
14. novembra:
Leviathan, Cherbourg: Majestic. Cherbourg:	Savoie, Havre: An-
dania, Hamburg.
17.	novembra:
Bremen. Bremen.
18.	novembra:
Bereng:uria, Cherbourg.
19.	novembra:
Zceland, Antwerp; Westphalia, Hamburg
21. novembra:
Olympic, Cherbourg; Hi-puMic. l>re-men.
24.	novembra:
Pres. Wilson, Trst: Berlin, Uremeu
25.	novembra:
Mauretania, Cherbourg; Itocliam-beau. Havre.
26.	novembra:
Albert rUillin, Hamburg. 28. novembra:
Homer.e. Cherbourg, Suffren. Havre: America Bremen.
mi ie bila fabula draga, sem moral mirno in enerjrieno na/pisati: "Zato jo- .Vi pa študent -Čikasov ljubil." Če ta^coj ne ugotovim te«-Ka deytva, ml ne preostaja dru-^epa. ti(wo da wprepro-rorim v^saj kratko o A.njutinem življenju, o njenem značaju in besedo dve - o
jih je znala zelo lepo poveSati."
Naslonila je teika minuta. KetiTemn bitju, ki je polno najrazlič-
nejših <p(pesene5enj. sploh ni treba iskati povoda. Zajedal > odtrgan gumlb, pa je za»6el pijanee-vati in konec besedi. Potem ga »pa le vprašuj, zakaj je fo storil. ' Ološfl settl pei^o; Vso noč sc ukvarjal v. čKrema podeželskima rodbinama, S peom, letnim Ča-
CUNARD
V	JUGOSLAVIJO
(preko Cherbourga) Znižane cene v tretjem razre<lu za tja iu nazaj.
V	LJUBLJANO in na-a j na BERENGrARIJI) Q9in AQUITANIJI ) MAURETANIJI $206
in davek
8 in pol dne do Jugoslavije.
Odplutjn ob sobotah. Tukaj nastanjeni potniki so prijiuščeni. ne da bi bili podvrženi kvoti. Vsi potniki tretjega rnrreda so v kabinah. Neprekosljva ristofa. Izbortia hrana. Za. podri'b-
nosti vprašajte lokal, agenta ali pa
CUNARD LINE
33 Broadway
New Yorli
Iz NEW YORKA do LJUBLJANE »n NAZAJ
(Vojni davek pessbej)
-( •mi. it-tiJi fiitoan in dekletom, pa j nisem mogel iztisniti iz njih trideset vrstic. Tisti pa., ki jim zavidam. spretno obdelujejo, tko iu predo s ta.kesra telefonskega uradnika eW roman v šetih delih. Celo /. epilogom.
Ko se je j p. danilo, '-em i?el spat.
V sanjah sem nekomu vneto in plaho dokazoval, da bi že znal pri temu falotu Čikasovu, nje-G"«"vi purci in psičku ilo živega. «*e b; le ne bil z literaturo t:iko pošten in vesten — pa mi 11 i so verjeli. Zjutraj me je oibiskal vsiljivi znanee. ki je vedno pokazal svoj nos kot nalašč takrat, kndar sem £>a potreboval, pa me je zaeel iz-praševati •
—	Ste delali veeraj?
—	Aha.
—	Utrujeni ste. kajne"
—	Aha . . .
—	Tako . . . Cenim neki bi se tako nap »njali . . .
—	Ne boni vee.
•— A vMe kaj: zakaj -e pa ne spravite taiko-le po vseli pravilih za dva tedna k •pisalni mi/.i in ne j napišete velike, resne povedi . . . Kako niisslite. ali bi vam šlo od 10k?
Kaj naj odgovorim takemu človeku ?
Nudi se vam izborna prilika, da obiščete staro domovino, in se vrnete po znižani izletniški ceni v tretjem razredu. Naši potniki se odpeljejo iz Hamburga s posebnimi vlaki na svoj cilj v spremstvu zanesljivih spremljevalcev.
tedenska odplutja Z:i povra-tna dovoljenja in aru-ge ii./ormacije se obrnite na lokalnega agenta aii na
(United American Lines
(Harriman Line) Joint Ssrvice with
Hamburg American Line
35-39 Broadway, New York.
FARMA NAPRODAJ.
100 a krov. ravnina. 15 krav. 2 konja'. poljhdedjaiki stroji. 00 kokoši. vsi pni^elki. v>.e v dobrem položaju. Cena $7.000.00. $3.000.00 takoj. Pojasnila daje la-tnik: Walter Marsh, Schuyler Lake, N. Y. (3x 24.2fj.26)
Pozor čitateljL
Opoiorlte trgore^ lm % brtnik«, pri ktterfli kup« lata ali naročstr in st« • ajlb postrežbo nuiovoljni 4*ogIaiujejp t liatn "Qhu g Um bo«tt
Upr&Ts "QJm Harodtr
Kako se potuje v stari kraj io nazaj v Ameriko;
Kdor Je namenjen potovati \ j ittari kraj, Je potrebno, rta Je na cančno pončen o potnih listih, prt Uagl ln druglb stvareh.
Pojasnila, ki ram j lb umoroi dati Tsled ba^e dolgoletne lzku>nj» Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi t III. rasredo.
Glasom nove naselnidke postava, ki je Btoplla ▼ veljavo a 1. julijem 1924, »am are j o tudi nedržnvljau-dobiti dovoljenje ostati v domovin
eno leto in ako potrebDo tudi delj toxad?vna' dovoljenja izdAja gone ralnl nasolnlSki komisar v Wash ington, D. C. ProSnjo za tako d< roljenje se labko napravi tudi N'ew Yorku pred odr»otovanjem. te m poBje prosilcu v stari kraj gli mud nanoveJSe odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCB IZ STASEGA KRAJA
Kdor Sell dobiti wrodnika al svojca is starega kraja, naj nasi prej pl5e ca pojasnila. Ja Jugosla vije bo pripnSCenlh t pribodnjil treh letih, od 1. Julija 1924 napr* vsako leto po 671 priseljencev.
AmerlSkl državljani pa sam ore] dobiti sem žene ln otroke do 18. is ta bres, da bi bili Stetl v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Štejejo kvoto. StarlSl ln otroci od IS. d« 21. leta ameriških državljanov p imajo prednost t kvoti Pilit« 9 ooja mila.
Prodajamo rosne liste as vs« pr* te; tudi preko Trsta s&morejo J» «mloTaxxl sedaj potovati
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York
Prodajalna Perja
inih Ameriških l
Po najnižji ceni VAJ BOLJŠE BLAGO
iz n.nše prodajalne na debelo. Laliko dobite celo. pukano ln čisto mehko perje. Ml prodajamo na debelo ter vetlno sveže ln čisto blago, ne ra preležano kot v drugih trgovinah. Pottfljamo po Ameriki
In Kanadi. PiSt^e po BREZPLAČNE užorce perja In druge podrobnosti.
AILBEWT STET2. Dept. 3, 138 Passaic St., Passaic. N. J.