Telefon št. 74.
Posamna Številka 10 h.
Si psitl prejeman:
u
mIo leto naprej 26 K — h
iel
I leta trt » »esec
13 » — i 6» BO. 2 »20»
V spravnlitvu prejeman:
za
telo leto naprej 20 K — h
C
1 leta » 10 » — .
itrt » lesec
6 „ — » 1.70»
Za pošiljanje na dom 20 b na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naroinlno In inserate sprejema upravnlitvo v
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma n« v (sprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
niških ulicah št. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan,izvzemsi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 111.
V Ljubljani, v soboto, 16. maja 1903.
Letnik XXXI.
Ekscelenca baron Schwegel, kje si?
Stvar ni zamotana, o kateri bomo govorili. Jasna je in dognana za one, ki niso diplomati. Ali postala je zamotana in spa-čena vsled narodno-napredne diplomacije.
Gre se za baron Schweglovo pismo in za izjave narodno-napredne stranke in nad-svetnika extra statum dr. Ferjančiča. — Za pristnost kraljedvorskega rokopisa se je vršil srdit večletni boj, glede bar. Schwegla pisma menda ne bo treba tolikoletne borbe, ker so vsi prizadeti akterji v ti tragiko-mediji pri življenju in dobrem zdravju, le nekoliko indisponirani so.
Navajamo dokumente po kronologični vrsti.
„Slovenec" je bil, kakor znano, objavil sledeče pismo:
Grimschitzhof, 19. August 1901.
Hochverehrter Herr!
Dem Wunsche der verehrten Herren Partheifreunde in Neumarktl entsprechend ist veranlasst worden, dass Murnik officiell zu Gunsten des Herrn Ferjančič zuriick getreten ist und dass dieser fiir die niichste "Gemeinde\vahl in Neumarktl die Stimment-haltung der Radikalen zugesagt hat. Damit sind die Bedingungen erfiillt worden, die \vir als Gegenleistung fiir die Unterstiitzung des Ferjančič verlangt haben, und wir sind da-durch fiir die bevorstehende Landtagswahl gebunden.
Sch\vegel m. p.
Vsled objave tega pisma je bila napredna klika prišla ob glas. Še le dober teden nato je izlila nad nas celo morje psovk in žaba vlj i c.
To je bila ouvertura k napredni komediji iz peresa poglavarja. Kakor Cevs na Olimpu, tako je stresal iz svojega obilnega reservoarja svoj grom.
In slavni publikum se je spogledoval in kihal in smejal in mašil svoj nos in si šepetal: je že on, je že on, veliki gromov-nik! ... na produktih ga spoznamo!
In sledil je veliki krohot... zategadelj!
To je bil smešni uvod.
Sledili pa so na pozornico resnejši obrazi in tako nam donaša „Narod" z dne 3. aprila letošnjega leta izjavo nadsvetnika dr. Ferjančiča, katera se glasi.
„To, kako me klerikalni listi v dotiko spravljajo s tržiškimi volitvami, me ne spravi iz ravnotežja; ležeče pa mi je na tem, da ne širijo narodnonapredni listi krivih nazorov. Tako čitam v članku „Prazno streljanje" „Slov. Naroda" od 28. marca 1903 med drugim: „In če je Ferjančič pri zadnji deželnozborski volitvi, ko je agitiral za svoj mandat, prigovarjal našim somišljenikom, da naj se v prepir med Gassnerjem in Goeckenom ne vtikajo, ni zakrivil s tem niti najmanjše pregrehe, ker je čisto in v vsakem oziru „tout meme chose", ali vlada v Tržiču tirolska nemščina, ali pa nemščina iz rajha." Temu odstavku članka, ki sicer popolnoma resnično slika razmere, moram oporekati ter izjavljam, da nisem nikomur prigovarjal, kako naj postopa pri občinskih volitvah. . . •
Navaja se proti meni in tudi proti na-rodno-napredni stranki pismo bar. Schwegla. Proti narodno-napredni stranki popolnoma neopravičeno, ker se v pismu nanjo nič ne nanaša. Nič manj neopravičeno pa tudi proti meni. Če ima kdo kaj od mene samega pisanega, naj pride s tem na dan, za to, kar drugi o meni pišejo, nisem odgovoren. A iskal sem priliko, da sem z bar. Sch\veglom zaradi pisma govoril in ga vprašal, kako je mogel o meni pisati, da sem zagotovil, — besedila nimam pred seboj — da se bode radikalna stranka volitve vzdržala pri občinskih volitvah, ko se vendar o teh volitvah nisva nikdar menila. Baron Sch\vegel je pritrdil, da ni nikdar z menoj govoril o tržiških volitvah, in se je začudil, ko sem mu navel, kaj je o meni zapisal. Zagotovil mi je tudi, da bode zahteval od gospoda Gassnerja pojasnila zaradi svojega pisma.
Če so tedaj nekateri napredni volilci obljubili se zdržati volitve, so to storili sami iz sebe, ne po mojem vplivu. In tako postopati jim je bilo jako olajšano, saj dobro vedo, da Goecken-Spendal-kaplanova stranka ni ne slovenska ne narodna.
Ljubljana, 2. aprila 1903.
Dr. Ferjančič."
To je izjava dr. Ferjančiča glede ob-dolžitev v barona Schwegla pismu.
Dne 4. aprila pa se je oglasil za junakom narodno-napredne zveze celi ensemble
z izjavo, ki se glede tržiških volitev sledeče glasi:
Izjava
.......Glede letošnjih občinskih volitev v Tržiču pa se strankino vodstvo ni nič umešavalo in ni prevzelo nikake zaveze na korist kake nemške stranke.
Za odbor narodno-napredne stranke: Dr. vit. Bleiweis Trsteniški, predsednik.
To so trije dokumenti, katere smo glede tržiških volitev s svojo polemiko spravili na dan.
Oglejmo pa si nekoliko, kako so si zavezniki med saboj navskriž.
Schweglovo pismo pravi: „po želji ča-stitih gospodov pristašev stranke se je poskrbelo, da je Murnik oficijalno na korist gospodu Ferjančiču odstopil."
V tem stavku pove baron Schwegel, da je nemška stranka pri narodno-napredni Tavčarjevi stranki posredovala, da je Murnik odstopil in bil postavljen za kandidata dr. Ferjančič. Tega odstavka v pismu ni mogoče tolmačiti drugače, in zato je povsem opravičeno, da se to pismo spravlja v zvezo z narodno-napredno stranko. Ona postavlja in odstavlja kandidate po izvrševalnem odboru. Vodstvo je vršilo obravnave z baronom Schweglom in baron Schwegel je stavil za-utevo tržiških nemških volilcev, da akceptirajo kandidaturo dr. Ferjančiča, in je stavil pogoje nemških volilcev.
Po besedilu pisma barona Sch\vegla je to dejstvo jasno kakor beli dan.
Vodstvo narodno-napredne stranke dejstva, da so se vršile obravnave glede kandidature Ferjančičeve med nemško in slovensko liberalno stranko, ne zanika v svoji gori navedeni izjavi; izrecno je pa tudi ne priznava. Kar izogne se temu dejstvu v »izjavi", kakor se potaji in potuhne utrujeni zajec v grmu.
Le dr. Ferjančič, exoft'o-zagovornik svoje stranke, je toliko neroden, da v svoji izjavi piše doslovno: »Navaja se . . . tudi proti narodno - napredni stranki pismo barona Schwegla. Proti narodno-napredni stranki
popolnoma neopravičeno, ker se v pismu nanjo nič ne nanaš a."
Tako Ferjančič.
Zdaj prosimo, gospod nadsvetnik ekstra statum, da nam blagovolite razložiti, s kom je ekscelenca Schwegel konferiral, ko so-postavljali Vašo koalicijsko kandidaturo v Tržiču ?
Je-li morebiti Sch\vegel se pogajal z baronom Heinom ali celo z dr. Šusteršičem glede pogojev, pod katerimi on in nemška stranka akceptira narodno-napredno Vašo kandidaturo v Tržiču?!
Govorite vendar določno, zakaj se vendar „nič ne nanaša" na narodno-napredno stranko v SchwegIovem pismu? — Menda vendar ni baron Sch\vegel namenoma in vedoma lagal, ko je zapisal tisti nesrečni stavek v svojem pismu ? — To bi bilo od ekscelence tem grše, ker je pro-tektor in dober političen prijatelj one ljubeznive narodno-napredne stranke.
O tem so jasni računi, da se je nemška stranka pogajala s slovensko liberalno ali narodno-napredno stranko glede deželno-zborske kandidature v Tržiču. Tega dejstva ne spravi s sveta niti nerodno zanikanje v Ferjančičevi izjavi.
Ali drugo vprašanje je: Kateri so bili pogoji, da je nemška stranka akceptirala dr. Ferjančiča za „zvezinega" kandidata? —
Gospod baron Sch\vegel pove v svojem karakterističnem zlogu tako lepo in jasno, „da je ta (namreč dr. Ferjančič) obljubil, da se radikalci pri bližnjih občinskih volitvah v Tržiču vzdrže glasovanja."
In naprej ekscelenca tudi tako lepo pove, da je ta obljuba bila tista točka, okolu katere so se vrtela pogajanja med nemškimi in slovenskimi zavezniki glede kandidature.
Kakor pismo kaže, je dr. Ferjančič obljubil, da bo gledal, da se glasovanja vzdrže naprednjaki pri volitvi vsaj v prvem razredu, kakor se je več časa splošno govorilo med velegermani v Tržiču. Baron Schwegel pa je pritisnil na sklenjeni pakt svoj pečat... „hiemit sind die Bedingungen erfiillt \vorden,
LISTEK.
E n k e t e.
Kmalu, kmalu bode uničen »klerikalni« zmaj, kajti liberalizem je prišel že v — špi-tal. Katera modra in prebrisana glavica v liberalnem taboru je skuhala imenitno idejo, da bodejo liberalci najpreje uničili grozno »klerikalno" zver, ako grejo v špital, to se ne ve natanko. Dobro bi pa bilo, ako bi Be ohranilo potomcem ime tega znamenitega moža.
Kako se pa vede naš liberalizem v špi-talu ? V vse piskre kuka, za zdravniki hodi, nič mu ni všeč, poBebno pa ne usmiljene sestre. O teh je napravil kar celo enketo. SalamenBko jim izprašuje vest in kar javno v »Slov. Narodu!« Combes s Francoskega naj se pride sem učit, kako se imajo preganjati redovi. Dasi ga židovski listi oelo hvalijo kot izvedenega v tem preganjanji, ven-der Sa ni dospel na vrhunec zadevne spretnosti. „Sloven. Narod« obrnil se je namreč kar kratko do neke beračice, in ta je oddala svoje uničujoče mnenje o usmiljenkah. To mnenje je »Narod« natisni), poslal v svet, in konec bo grozen.
Beračica sodi razmere v bolnišnici. Izvirno je to gotovo.
Sedaj naj liberalci kar nadaljujejo za-početo delo. Enketa vrsti naj se za enketo. Najprvo naj vzamejo na muho vero, in sicer, seve, katoliško vero. Tu sme soditi vsak. Pravo krščanstvo bode kmalu najdeno. Ta bode tajil osebnega, transcendentnega Boga, drugi božanstvo Kristusovo, tretji bode za-metal zakramente, četrti cerkev, peti bo vse to skupaj tajil in zametal. Kar bode potem ostalo, to bode »pravo« krščanstvo in kato-ličanstvo, in njegovi pristaši bodejo vsi »globoko verni katoličani«.
To bode enketa o veri. Pri tej bodejo po glavah dobili seveda »klerikalci«.
Na to naj sledi enketa o pravi politiki. Ta bode zelo jednostavna. Vsi pristaši »Slov. Naroda« bodejo oddali svoje mnenje. To bode jednostavno in kratko: Ceterum cen-seo, »klerikalizem« naj se ubije.
In tudi tu dobi »klerikalizem« smrten udarec.
Potem naj pride na vrsto enketa o gospodarski organizaciji. Kedo naj se tu zasliši, to vedo liberaloi natanko. Vsi liberalci bodejo rekli, da je gospodarska organizacija za nič, quod erat demonštrandum.
Tako bodejo z enketami spravili s sveta
celega »klerikalnega zmaja«. Srečni bodejo in zadovoljni naši liberalci.
Naj le poskusijo. Toda paziti jim treba zelo, da ne ponesrečijo tako, kot so pri en-keti o bolnišnici. Pri tej enketi je morala pihati za liberalce zelo neprijetna sapa, kajti prehladili bo se tako, da so morali ostati kar naprej v špitalu. To jim je seveda neprijetno. In zato sedaj premišljujejo, kako bi na lep način prišli zopet iz bolnišnice. Morda dobe zopet kje kako beračico, katera jim bo dala dober svet. Mi se v to liberalno-beraško zvezo ne bodemo vtikali. Ali zabeležiti vendar treba, da liberalizem išče pomoči že pri beračih, pravzaprav že pri beračicah.
Ex lex na Ogrskem.
slovaške »Narodnie Noviny« priobčujejo sledeča dva dogodka, ki Bta se pripetila pri velikovaradinskem davčnem uradu v zadnji dobi, odkar vlada na Mažarskem »Ex lex«.
I.
V davčni urad pride Madjar in predloži davkarskemu uradniku dolg spis. Ta ga v blaženem »ex lex« stanju niti prebrati noče.
»No, čemu ste mi pa to poslali ?« vpraša Madjar.
»Da bi plačali lanski davek«.
»A jaz zdaj ne morem plačati«.
»Pa pustite. Razpisano dražbo opustimo, ker se ne smejo davki eksekvirati. Zdaj plačuje davke samo tisti, ki sam hoče«.
Debelo pogleda Madjar, ko to sliši. Se nikoli se mu ni to primerilo. Vas radosten vzklikne:
»Naš Barabaš je pa res poslanec, da ni boljšega. Komaj smo ga izvolili, že je vse davke odpravil!«
II.
Kmet ustavi kmeta pred davčnim uradom.
.,Oče, kam greste?"
„Grem davke plačat, da bi jih vrag . .."
„Tiho! Varujte se, da ne zapadete kazni!«
»Kakšni kazni?"
„No, da vas ne zapro!*
„Mene zapro? Ali zato, da plačujem davke ?"
„Da, ravno zato. Svak mi je pravil, da živimo zdaj v taki dobi. Prej bo kaznovali človeka, ni hotel davkov plačati. Zdaj pa kaznujejo tistega, ki se vsiljuje, da bi davke plačal. Zato pa, oče, nikar se ne približujte davkarjem!"
die wir als Gegenleistung fur die Unter-stiitzung des Ferjančič v e r 1 a n g t haben" tako zmagovalno je pisal in poslal beli listič v Tržič gospod baron.
Ta politična menjica barona Schwegla je bila v krogih tržiških nemških nacijo-nalcev dobro znana, in predno smo še mi objavili gornje S c h w e g 1 o v o pismo, so tržiški Nemci vpili in kričali v „Graz. Tagblatt-u", da so r a d i k a 1 c i .sramotno prelomili dano besedo" ob tržiških občinskih volitvah.
Tržiški Nemoi so Be bili nekoliko pre naglili v svoji jezi, ker se ni do cela es-komptirala Sch\veglova menjica.
Ko smo mi objavili tisto politično me-njico v polnem besedilu, so prišli do spoznanja, da to pismo slovensko narodno napredno stranko kompromitira do kosti. In če ta vsled Schweglovega pisma narodno kompromitirana stranka pade s svojim vodjem dr. Tavčarjem, kateri ima, kakor so pisali tržiški Nemci v »Gr. Tagblatt« u, „be-achtecsvverte ja schatzenswerte Eigenschaf-ten«, če ta vodja v stranki pade in vsa .Deutschfreundliche Slovenenpartei« z njim, za Boga ! kdo bo potem pomsgal Sch\veglu in baronu Heinu vzdrževati v slovenski Kranjski nemško suprematijo ? !
Za to pa je sedaj postalo tiho, tiho v nemškem taboru in čakajo, kako se izvije narodnonapredna slovenska zaveznica z dr. Tavčarjem in Ferjančičem iz situvacije, v katero jih je postavilo baron S,ehweglovo pismo.
Čujmo dalje 1
Vsebina Schvveglovega pisma se ne da spraviti s sveta m tudi nobeden nima poguma, da bi odrekal pristnost temu pismu. Seveda, ker je ie vsem prizadetim živo v spominu, o čem so se pogajali in kaj so obljubili. — Vedo tudi, da imamo neovrine dokaze za pristnost tega pisma na razpolago.
Ali na kakšen način se morajo vendar iz blata izkopati! Zato vodstvo narodno napredne stranke podaja previdno izjavo: .Glede letošnjih občinskih volitev v Tržiču pa se strankino vodstvo ni nič umešavalo in ni prevzelo nikake zaveze na korist kake nemške stranke.«
Baron Sch\vegel piše v svojem pismu, da je obravnal z vodstvom narod, napredne stranke glede deželnozborske kandidature, in pove tudi pogoje, katere je zahteval („verlangt"). Strankino vodstvo pa pravi: Kaj nam mar, nam nič mar, mi se nič ne mešamo, mi nimamo nič zaveze.
To je jako rezervirano in morebiti tudi diplomatično. Ali ljudje božji! Le dvojno je mogoče. Ali je pismo barona Schwegla lažnjivo, ali pavi tajite.
Najlepše je pa z dr. Ferjančičem.
Ker pismo izrecno navaja dr. Ferjančiča, zato mora gospod nadsvetnik nekaj odgovoriti. On izjavlja: »Iskal sem priliko, da sem z baronom Sch\veglom zaradi pisma govoril in ga vprašal, kako je mogel o meni pisati, da sem zagotovil, da se bode radikalna stranka volitve vzdržala pri občinskih volitvah, ko se vendar o teh volitvah nisva nikdar menila. — Baron Schwegel je pritrdil, da ni nikdar z menoj govoril o tržiških volitvah, in se je začudil, ko sem mu navel, kaj je o meni zapisal. Zagotovil mi je tudi, da bode zahteval od g. Gasanerja pojasnila zaradi svojega pisma."
Gospod nadsvetnik Ferjančič je z baronom Sch\veglom govoril že pred 2. aprilom, tedaj pred poldrugim mesecem. — Tudi njega izjava je toliko stara. In ta izjava stavi S c h \v e g 1 o v o pismo direktno na laž. — Izjava narodno napredne stranke sicer nekoliko skromno in reservirano ali vendar pravi, da ni tako, kakor govori baronovo pismo.
Zdaj je že skoraj dva meseca, odkar smo objavili prvič to pismo in kakor pravi dr. Ferjančič, se baron Sch\vegel čudi, da je kaj takega zapisal.
Verjamemo, da so čudi, da je bil tako nepreviden, da je to pismo pisal. To prav radi verjamemo. Ali sedaj, ko je njegovo politično pismo prišlo v javnost in kose. tako krčevito branijo slove n- i
ski mprednjiki onega, kar jim ekscelenca imputira glede tržiških zadev, sedaj ne zadoBtujeveč, čuditi se svoje m u pismu.
Narodno napredna stranka pravi Blove-sno in oficijelno : to ni res, kar piše o nas baron Schvegel, in dr. Ferjančič izjavlja javno in slovesno : ni res, da sem kaj obljubil, kar se mi podtika v pismu gorenjske inteligence.
Poldrugi mescc je tedaj, odkar so izšle gorejšnje izjave, in še sedaj je odprto vprašanje : Kdo laže ?
Gospod baron Sch\vegel Jože, je eksce-lenca, Njega c. in kr. Apostolskega Veličanstva tajni svetnik, c. kr. sekcijski šef v pokoju, častni meščan ljubljanski itd. itd., on je nem nelni in laktični vodja ustavovernega nemškega veleposestva; takemu odlič-njakuin aktivnemu politiku mora biti na tem, d a p o j a s u i afero na videz sicer malenkostno ali v častnem oziru ve 1 i k a n s k o.
Njegovi politični zavezniki izjavljajo slovesno in javno, da ekscelenca piše neresnico čez nje, ali kakor pravimo vulgarno, da ekscelenca laže.
In ekscelenca baron Sch\vegel se že poldrugi mesec le »čudi«, kako je mogel kaj takega pisat*.
To je sicer »zdoresvo« ali ni »honoro-\vo«, gospod baron. Na dan z resnico!
Vaši zavezniki Vam pred vsem svetom očitajo neresnico in Vi, ekscelenca, molčite ? !
Čakali smo na odgovor barona Soh\ve-gla blizu dva meseca, ali on molči.
Ali zagotavljamo, da bomo našli še potov in sredstev, in prisilili tudi ekscelenco barona S c h w e g 1 a , da se ne bo samo »čudil«, ampak tudi govoril in se branil o6itanj neresnice, katero mu glede tega pisma podtikajo njegovi slovenski zavezniki.
Sicer je včasih tudi v politiki dobro načelo, ki se izraža v znani berolinski pesmici »Leb' Wohl mein liebes Kind, doch giiiis mich nicht Unter den Linden.
V tem slučaju pa ne velja, ker to se dotika osebne časti odlične ekscelence barona Sch\vegla.
Na dan tedaj, gospod baron in povejte, ali je vVašem t r -žiškem pismu resnica ali laž.
Državni zbor.
Dunaj, 15. m aj a.
Dogodki na Hrvatskem.
»Slovanska zveza« je danes sklenils, da j vloži naslednji nujni predlog po poBlanou Biankiniju :
»Krvavi dogodki, ki se vrše že šesb-tednov na Hrvatskem, jako slabo vplivajo tudi na tostransko polovioo države. Na Hr vatskem zapirajo, preganjajo in že obešajo ljudi, ki se ne upirajo državnim zakonom in napravam, marveč le zahtevajo, da se izvršujejo in spoštujejo od presvetlega vladarja potrjeni zakoni.
Naravno je torej, da dogodki na Hrvat-kem in v Slavoniji ter postopanje hrvatskega bana, ki kršijo pravice lojalnega naroda in tako tirajo v boj, mej slovanskim prebivalstvom na jugu države, osobito v Dalmaciji, kjer so še živi stoletni spomini in ozke na ravne zveze po krvi, vznemirjajo duhove.
Z interpelacijo z dne 1. maja-t. J. smo gospoda ministerskega predsednika opozorili na posledice krvavih dogodkov na Hrvatskem; toda prevzvišeni gospod ministerski predsednik je — kar je neumevno — od klonil vsak odgovor.
A mi smo prepričani, da bi bil gospod ministerski predsednik pomiril razburjene duhove, ko bi bil sicer oziral se na kompe-tenco ogrske vlade, vendar pa brez strahu v odgovoru pokazal, da v Avstriji ne moremo mirno gledati, ako onkraj Litave izpodko pujejo ugled Bkupne države ter neusmiljeno zatirajo hrvatski narod, ki si je pridobil toliko zaslug za državo.
Toda zgodilo se je ravno nasprotno. Gospod ministerski predsednik je molčal, in ta molk je nemilo dirnol na jugu države,
osobito pa v Dalmaciji, kar so dokazale velike demonstracije v Splitu dne 10. t. mes.
Ta molk pa je tudi bana gref* Khuena vzpodbudil, da je raztegnil siojo samovoljnost tudi v to državno polovico. Policijski agentje bana grofa Kbuona so prišli v Ljubljano, da stikajo po Hrvatih, ki so na Bumu, da so dali v Ljubljani tiskati javne oklice, ki niso naperjeni proti varnosti države, marveč proti tiranstvu.
Te naklepe hrvatskega bana pa podpirajo tudi avstrijska sodna in upravna obla-stva na jako čuden način. Ne da bi imeli najmanjši dokaz, so sodno preiskavah v ljubljanskih tiskarnah, ker je ban tako želel.
Ker je to početje protizakonito in protiustavno ter more Se bolj razburiti duhove, zato predlagamo:
Visoka zbornica skleni:
1.	Vladi se nareča, naj takoj potrebno ukrene, da se odstranijo v Ljubljano od bana poslani tajni agentje in onemogočijo take preiskave.
2.	Vlada se poživlja, da naznani vzroke, zakaj so Be vršile preiskave v ljubljanskih tiskarnah.
3.	Vladi se naroča, naj stori potrebne korake, da se poleže mej slovanskim prebivalstvom na jugu države opravičeno razburjenje vsled nasilstev na Hrvatskem.
Dogodki na vis. šolah.
V	zadnji seji je kršč. socialni poslanec dr. Weiskirchner v!ožil interpelacijo na naučnega ministra, ali hoče poskrbeti, da bode mir na dunajskih visokih šolah in da ] te ohranijo svoj pravi avstrijski značaj ; po-sebno pa, da bodo tudi katoliška dijaška i društva imela iste pravice, kakor nemško-radikalna.
Poslanec Prohazka je povodom ne- ! mirov interpeliral ministerskega predsednika j kot voditelja notranjega min sterstva. ali hoče j skrbeti za javno varnost pred vseučiliščem, i
Dr. Kathrein in tovariši so vpra- j šali naučntga ministra, ali hoče varovati ; akademično prostost tudi za k a t o 1 i š k e j dijake.
Poslanec W o 1 f in tovariši pa so vlo- l žili kar dve interpelaciji. V prvi vprašajo ! naučnega ministra, ali hoče katoliškim di- j jakom prepovedati društvene znake ter va ' rovati nemškim dijakom njih „pr»utare pra- » vice". (Pretepov in surovosti. 0,i. ured ništva)
V	drugi interpelaciji pa naglasa „itara hiša" Wolf, da je policija pri izgredih tira nila katoliške dijake, ter vpraSa min. predsednika, ali so mu znani dogodki in ali hoče sirbati, da polic )a v bodoče ne bode s svo jimi čevlji omadeževala akademičnih tal.
NauČni minister dr. vitez H a r t e I jo takoj odgovarjal in sicer jako obširno. Obžaloval ie izgrede in nemire ter obljubil, da hoče (drediti strogo premkavo ter vse ukre niti, da se povrne red. Ako pa bi to ne bilo mogoče, hoče uporabiti najstrožja sredstva.
Vsenemški poslanec Stein pa s tem odgovorom ni bil zadovoljen ter ie zahteval, naj se v prihodnji seji otvori razprava o ministrovem odgovoru. Zbornica je z veliko večino pritrdila predlogu, in danes se je vršila razprava. Galeriji sta bi,i natlačeno j polni visokošolcev in radovednega občinstva. >
Vsenemški poslanec B e r g e r je vso j krivdo za izgrede zvračal na katoliške vito j košolce, brezozirno napadal katoliško cerkev i ter končal z neizogibnim: Proč od Rima! j L medklici Be je odlikoval pesebno gospod Malik
Dr. W e i s k i r c h n e r je odločno zagovarjal stališče, da so dunajske visoke šole avstrijske, na katerih imajo in morajo imeti enake pravice vsi visokošolci. Naučni minister dr. vitez H a r t e 1 je prečital izjave akademičnih oblastev glede dogodkov. Dr. Ebenhoch je za dr. Locherjem v imenu zgodovine, avstrijskega domoljubja in prostosti zagovarjal katoliška dijaška društva, ki zahtevajo iste pravice, katere priznavajo tudi sodrugom.
Glavnima govornikoma sta bila izvoljena vsenemški povslanec S te in in kršč. socialist S t e i n e r. Že mej razpravo se je mnogim čudno zdejo, da so vsenemci nenavadno tihi in mirni. Še bolj je iznenadila kratka izjava posl. Steina, ki ima sicer največ povedati in grajati, da se mu ne zdi vredno odgovarjati »klerikalcem". Naravno, ker slaba stvar se ne more zagovarjati, in da so povodom zadnjih izgredov nemško - nacionalni dijaki prekoračili meje navadnih dijaških burk, o tem so tudi nemški poslanci v veliki večini prepričani.
Posl. S te i n e r je jako spretno pobijal dr. L (i c h e r j a, češ, da je grše, ako akademično izobraženi ljudje razgrajajo in popivajo, kakor če kak obrtnik omahuje po ulici. S tem je bila razprava končana brez večjih nemirov, katerih so se nekateri bali, a drugi veselili. Ker je baje Berger v svojem govoru napadal slovanske, osobito slovenske dijake kot duševni proletarijat, je posl. P1 an-
, tan v stvarnem popravku zavrnil to brez-1 ozirnost. Gotovo bi se bili oglasili še drugi slovenski in hrvatski poslanci, toda bili so mej Bergerjevim govorom odsotni. Sicer pa bode prilika, obširneje govoriti o slovenskem vseučilišču in „duševnem proletarijatu" v razpravi o proračunu. V istini je skrajna smelost gotovih parlamentarnih krogov, ki slovenskemu narodu predbacivajo „duševni proletarijat", slovenskim visokošolcem odrekajo "vse pravice na osrednjem državnem vseučilišču ter jih potiskajo v kot, v isti seji pa rohnč proti slovenskemu vseučilišču. Dajte Slovencem potrebno vseučilišče v Ljubljani, in rada bode slovenska akad. mladina otresla dunajski prah s čevljev.
Shod na posavji.
V	nedeljo dne 10. t. m. je priredilo podporno društvo delavcev in delavk c. kr. glavne tobačne tovarne v Ljubljani izlet združen b shodom na prijazno Posavje pri L'ubljani. O o 9. uri dopoldne bila je sveta maša s pridigo v cerkvici sv. Jurja; cerkveno opravilo je služil dr. K r e k , ki je v svojem cerkvenem govoru govoril o sebičnosti, ki provzroča izkoriščanje mžjih slojev, in o ljubezni do bližnjega. Med sv. mašo so
! prav lepo pele pevke delavko iz tobačne to-| varne, cerkvica sv. Jurja je bila natlačeno i polna, tako, da več ljudi ni moglo iti v cer-j kev in so estali zunaj cerkve na pokopališču.
Takrj po cerkvenem opravilu se je vršil | shod na vrtu gostilne »pri Urbančku«, na katerem je bilo nad 400 udeležencev, delavcev in delavk.
Poročevalec je bil dr. K r e k , ki je izvajal, da je dolžnost organizacije boriti se za zboljšanje delavskih plač. Primerjal je razmere boljše plačanih slojev z razmerami delavskih plač. Oni, ki zaslužijo na leto 3000 gld., plačajo povprečno na leto za stanovanje 400 gld, to je okroglo eno dese-tinko svoioga zaslužka, ali pa še manj, in j m OBtane za ostale potrebščine še devet desetink njihovih d< hodkov. Ljudje z malimi dohodki pa, in med te je prištevati tudi delavce, ki zaslužijo na leto 400 do 500 gld., morajo plačati za količkaj primerno in čedno stanovanje do 150 gld., to je torej eno tretjino svojih dohodkov, in preottane jim torej za druge potrebščine I a dve tretiini vaega zaslužka. Ako torej delavec na dan zasluži 1 gld. 50 kr., in takih delavcev je le malo, mora dnevni izdatek za stanovanje računati s 50 krajcarji ; preostane mu tore; na dan za obleko, hrano in za preživek dru žine le 1 gld., in h tjm denarjem ni mogoče preživiti sebe in svoje družine tako, kakor zahteva človeško telo, in zeto ljudstvo po ogromni množini po meatih strada. To stradanje dokazujejo bledi in suhi obrazi slabotnih mestnih otrok in propadanje prebivalstva po mestih, saj prebivalstvo, kakor dokazuje Statistika, po mestih propade in izumre že v 3. ali 4. r o d u, in bi mestno prebivalstvo že zdavno izumrlo, ako bi ne dobivalo vedno čile moči b kmetov, ki je ohranja in se združi z mestnim življem.
Te razmere provzročajo večinoma slabe življenske razmere, posledica slabih plač. In ravno zato se mora delati na to, da se plače izboljšajo. Mnogokrat se poudarja popolnoma napačno načelo, da se dela za to, da se kon-sumirajo izdelki veleprodukcije in da blagostanje raste z veleprodukcijo. Žal, da koristi iz veleproduicije vživa le razmerno mal del ljudi na račun izkoriŠčevan;a velikega dela ljudi, delavcev. Naziranje veleprodukcije, da naj delavec vživa zato, da dela, je napačno in se mora z vso odločnostjo pobijati, ker delavec dela zato, da vživa.
Kjer človek nima toliko dohodkov, kolikor potrebuje, da preživi sebe in svojo družino, tam vlada revščina. Če pa zasluži ravno toliko, da izhaja, tam vlada po manjkanje, in če zasluži toliko, da si more tudi nekaj prihraniti, tam vlada zmerno blagostanje. Če pa so dohodki pri posamezniku taki, da živi v razkošju in si še premoženje množi, tam pravimo, da vlada bogastvo. Miljonarji žive v razkošju, vživajo več, kakor zahteva njihova natora, in neprimerno se jim premoženje množi, med tem, ko miljoni in mi-ljoni žive v revšSini in pomanjkanju in s tem množe premoženje posamnikov na račun svojega in svoje družine zdravja.
Kako neenako in neprimerno razdeljeno je premoženje, razvidimo iz tega, da je nad 6 tisoč miljonov frankov v rokah 12 ljudi, in 700 ljudi ima 5.000,000.000 frankov. — Vsega denarja na svetu je približno 54.000,000.000 frankov in '/, vsega tega denarja nahaja se v rokah manj nego 1000 ljudi. Nasprotno pa ogromna množica nima riti tol.ko, kolikor potrebuje.
V	eni stvari se pa bogati miljonar in ubogi delavec srečata: namreč pri steklenici žganja, samo da bogatin hoče z uživanjem alkohola v fini prireditvi razburiti živce, in revež tolaži in goljufa z žganjem svoj sestradani želodec. Gibanje za zboljšanje plače ni nikako hujskanje delavstva proti kapitalu, kajti, kdo kupuje izdelke veleprodukcije in
I. Priloga 111. štev. „(Slovenca" dn6 .16. maja 1903.
tudi poljske pridelke, Ae ne delaveo? In le veliki produkciji in kmečkemu stanu je koristno, če živi delavstvo v blagostanju.
Da bodejo delavci dosegli zboljšanje plač, je potrebno, naj delavci drže na svojo čast. Naj vlada med delavstvom v interesu lastne koristi edinost; ljubezni do edinosti med delavstvom ne sme presegati nobena druga strast, nobena strast ne sme presegati ljubezen do Bvojega stanu. Edinosti pa ni tam, kjer je strast večja, kakor ponos in ljubezni do svojega stanu. In edinost naj vlada med vami, da dosežete i med vami zboljšanje svojih plač.
Za dr. Krekom nastopili so tudi govorniki delavol iz tobačne tovarne in tudi ena govornica, kar nas je zlasti veselilo in ki je v jako lepem, dovršenem govoru izjavljala, da so delavke v organizacijskem oziru solidarne z delavci in naj po krepki organizaciji zašije delavcu solnce zmage. Ostali govorniki so govorili o raznih, delavstva tičočih sa stvareh. Zlasti nas je zanimalo, da zdravniki smejo v to bačri tovarni vsled mnogih pritožb zapisa-vati tudi boljša zdravila, izneiiadilo pa nas je, da ne smejo pisati aomatoze, češ, da je somatoza le za otroke. Če bi to bilo res, da je somatoza le za otroke, si vsoja poročevalec pripomniti, da ravno pri »slamci« de lajo tudi otroci; erar kot podjetnik bi moral v skrbi za zdravje biti zgled drugim delodajalcem, da se pa morajo gg. zdravniki, nastavljeni v tobačni tovarni, učiti posebno cenene recepte v smislu gotovih predpisov, delavcem predpisavati, ni po skromnem po-ročevavčevem mnenju moderno, ker je ravno somatoza za gotove, zlasti ženske bolezni, moderno in celo edino zdravilno sredstvo! Navduševali so se delavci tudi za agitacijo za pristop v društvo, in obsojali podlo pisanje v nekem časopisu (»Rdeči prapor«, opomba poročevavca) o društvenem delovanju. Obsodili so tudi človeka, ki to piše. Vsakdo, ki bode proti društvu roval in društvu neopravičeno zabavljal, pride v prihodnje v črne bukve in se bodo imena teh na shodu javno povedala, da jih bode poznalo vse delavstvo.
Govorilo se je tudi o razmerah v tovarniški kuhinji in se je izrazila želja med glasnim pritrjevanjem zborovavcev. naj bi sa skrbelo za to, da bi delavstvo opoldne dobilo po ceni v tovarniški kuhinji poleg juhe tudi prikubo. Delavstvo s sedanjimi razmerami v kuhinji nikakor ne more biti zadovoljno.
Povdarjalo se je nadalje po govornikih delavcih, naj bi meddelavBtvom vladala edinost in ljubezen v dosego boljše starostne preskrbe; zahtevalo se je, naj se skrbi za boljša delavska stanovanja in za boljše plače.
V	sedanji draginji ae delavstvo ne more po šteno preživiti in zato je opravičena zahteva, naj se zboljšajo plače.
K a j p r o v z r o č a j e ti k o , zlasti med delavkami, če ne slaba hrana? Boljše hrane si pa delavstvo ne more kupiti, ker premalo zasluži. Ravno je« tika zahteva največ irtev v tobačni tovarni. Jetike ne bodo ustavile razne skledice, v katere love jetiko, pač bi jo pa ustavila dobra stanovanja, v kojih bi pa moglo delavstvo le stanovati, če bi imelo boljše plače.
Domači gospod župnik se je zahvalil, da je društvo ie v drugič zborovalo na Po-savji. Zelo pohvalno je omenil delovanja društva in zlasti ga veseli, da se članice in člani društva, ki stanujejo na Posavji, odlikujejo z lepim življenjem.
Nas je jako veselilo, da je nastopilo toliko dovršenih govornikov in celo dovršena govornica izmed delavstva tobačne tovarne. Le vrlo in pogumno naprej v poučevanju lastnih razmer in v boju za zboljšanje delavskih koristi ! Odločno napredovanje med delavstvom ene stroke brez dvojbe nad vse blagodejno vpliva tudi na drugo delavstvo. Naj bi napredovala misel strokovnega zdru ževanja med delavstvom na slovanskem
jugu!_
Vojaški nabori na Ogrskem in pri nas.
Trikrat je že morala ogrska vojna uprava odgoditi določene vojaške nabore, ker v zbornici ni bil pravočasno rešen zakon o vojaških novincih, in še sedaj ni kdove koliko upanja, če fie bodo mogli nabori na Ogrskem sploh izvršiti do 1. okt. Če ogrska vojna uprava do tega roka ne dobi vojaških novincev, se pojavi v tem oziru tudi v Avstriji nekaj popolno novega.
V	Avstriji so se v navadnem roku vršili vojaški nabori ter so potrdili povišano število vojaških novincev. Vsi ti bi torej morali s 1. oktobrom v vojake, četudi bi ogrski par lament dotlej ne dovolil nobenega vojaškega novinca, da ni bil svojedobno v avstrijskem parlamentu sprejet predlog posl. Chi arija, ki določa, da ima povišani kontingent v Avstriji le tedaj veljavo, če bo stopil v veljavo tudi na Ogrskem. Ako se pa to ne zgodi, bodo smeli v Avstriji jeseni pozvati
pod orožje le staro število vojaških novincev, vsi ostali bi pa morali biti oproščeni in bi postal njih nabor neveljaven. Sedaj na stane le še vprašanje, kako bo vo|na uprava izločevala preveč potrjene novince. Najenostavneje bo seveda odpustitev po žrebnih številkah, pravičnosti bi pa najbolj odgovarjal ozir na pridobitne in rodbin ake razmere.
Ituski glas o zadnjem potovanju evropskih vladarjev.
d potovanjem angleškega kralja ter nemškega cesarja v Rim in prvega v Pariz se še vedno obširno peča nemško ter italijansko časopisje. Razun nemških protestan-ških listov, fei jim je obisk Viljemov v Vatikanu silno trn v peti, se peča vse časopisje s politiškim pomenom teh potovam. Sedaj so se pa oglasili tudi ruski list'. Posebno pozornost vzbuja s svojim tozadevnim člankom petroburška „No \vo j e W r e m j a*. List najprej izraža mnenje, da bi se javnost s temi obiski mnogo obširneje pečala, da jej ne dajo toliko opravka dogodki v Makedoniji. Vsekako se pa sme trditi, da bata imela obiska Edvarda VII. in Viljema II o d 1 o • čiven vpliv na razmerje mej državami zahodne Evrope in na bližnje politiške dogodke. Italijansko časopisje ravno v zadnjem času s posebno simpatijo pozdravna zbližanje Francije, Italije in Anglije. Res je sicer, da se niti iz napitnic v Rimu niti iz onih v Parizu ne da dognati pravi politiški pomen teh sestankov, toda gotovo je, da bodo imeli velik vpliv na mejnarodno politiko. Prva posledica tega vpliva bo pa: osamljenje Avstro-Ogrske. Italija, Nemči|a, Francija in Anglija so to jasno pokazale. Mnogi sodijo, da so Italijani radi tega tako mrzli napram Avstriji, ker nje vladar ne obišče kralja v Rimu, toda to ne more biti pravi razlog za ločitev Avstro Ogrske iz koncerta ostalih narodov. V pc.štev pridejo marveč v prvi vrsti interesi cb Jadranskem morju, na Balkanu in ob Sredozemskem morju, ki bodo pro-vzročih prej ali slej večji prevrat, čegar po sledica bo nova doba v razmerju velesil zahodne Evrope. — To so ob kratkem misli, ki jih razvija imenovani ruski list. Ruski časnikar menda prečrno slika posledice sestankov v Parizu in Petrogradu, a gotovo je, da se jim no more odrekati popolno vsak politiški pomen.
Grof Apponyi užaljen.
V ogrski zbornioi so dobile opozici-onalne stranke nov povod za resne napade na Szellovo vlado. Po poročilu budimpe-štanskih listov je Btvar namreč ta le: Pri zadnjem velikem vsprejemu pri cesarju po vodom dvornega obeda je baje vladar na zelo očiten način prezrl zborniškega predsednika grofa Apponyja ter ga ni nagovoril. Neodvisna stranka je hotela to zadevo že včeraj spraviti na dnevni red ter zahtevati zadoščenja za Apponyja, a je pozneje to misel opustila. Sicer so vse opozicionalne stranke edine v tem, posebno pa še ljudska stranka, da se ta dogodek nikakor ne sme prezreti, vendar Se ni določeno, kako se to zgodi. Grof Apponyi je najprej nameraval odložiti predsedstvo ter z zopetno soglasno izvolitvijo dobiti si nujno potrebnega zado ščenja, toda temu nasvetu se je uprla Tiszova irakcija, ki meni, da bi se z zopetno volitvijo demonstriralo proti vladarju. Včeraj opoldne se je vrhu tfga razširila vest, da namerava vladar sprejeti groia Ap ponyja v posebni avdienci v in mu s tem dati nekako zadoščenje. Če se pa to ne zgodi do pričetka današnje seje, bo opozi cija storila vso svojo dolžnost Do rešitve te afare Apponyi ne bo predsedoval v zbor niči in ga je že včeraj zastopal prvi podpredsednik. Vsokako je bilo zelo neumestno, da je dal Szell opoziciji nov povod za burne nastope tembolj, ker si je s tem nakopal nejevoljo tudi mnogih vladinovcev. Ča je hotela vlada s tem obsoditi Apponyjevo »na klonjenost« do opozicije, ki pa v resnici prav nič ne presega mej nepristranosti, si je izbrala zelo neprimerno sredstvo.
Pruska armada se pomnoži.
Še predno je završen veliki volivni boj za nemški državni zbor, je vlada naznanila prihodnjim poslancem, da jim bo treba dovoliti novih znatnih bremen za vojaštvo. Iz vesti nameravajo namreč večjo preosnovo pri pehotnem vojaštvu. Ko so v i. 1897 iz tedanjih 173 pol-bataljonov sestavili 43 polkov in 86 polnih bataljonov, se je pokazalo, da je mnogo polkov, ki štejejo le dva ba taljona. in da je potrebna ustanovitev novih 43 bataljonov, s katerimi bi se zamafilo praznote. V to svrhn bo zahtevala pruska vojna uprava nad 30.000 vojaških novincev več, kakor dosedaj, ob enem pa tudi večjo svoto milijonov za vzdržavanje te nove armade. Marsikateri poslanec vsled tega ne bo s posebnim veseljem prestopil praga poslanske zbornice. Toda ta vojna zahteva je menda še le začetek. Se vse huje menda pride.
Kriza v Angliji.
Odstopivši poljedelski minister še sedaj ni dobil naslednika, kar vzbuja posebno v agrarnih krogih veliko nejevolio. Vzroka temu je iskati v razporu v kabinetu samem, ki se utegne tako poostriti, da se že sedaj govori o bližnji ministerski krizi. Povod razporu je odprava carine na žito, ki je kajpada zadela ob odločen upt r pri agraroih. Do 50 članov vladne stranke zagovarja v zbornici carino na ž to in hoče biti neizprosen boj proti vladi. Ravno radi tega pa tudi ne morejo imenovati poljedelskega ministra. Mož bi imel namreč silno težavno stališče. Ča bi zagovarjal carino, bi prišel v navskrižje s finančno upravo, če se pa iz javi proti njej, bi mu agrarci napovedali brezobziren boj. V tem boju je baje na strani agrarcev tudi Chamberlain, ki meni s tem povzročiti tudi večjo nepriliko premier-ministru Balfourju Kot kandidatje za mesto poljedelskega ministra se imenujejo lordi Onslow, Stanley in Esher in mr. Jt ITreys. Večina v vladnem kabinetu se pa ogreva edino le za lorda Cranborne.
Rusija v Kini.
Nepopisna gonja proti ruski vladi radi korakov, ki jih je storila v Mandžuriji, ka tero so uprizarjali posebno angleški listi in v kateri so klicali na odpor vse elemente, se je primeroma prav naglo pslegla. Angleški časnikarski politiki so uvideli, da je zaman vsa njihova jeza in da se nanjo ne ozirajo b potrebnim spoštovanjem niti japonski politiški krogi, in utakniti so morali v nožnice svoja ostro brušena orožja. Načrt je bil seve silno lep: Nemčija, Japan in Amerika gredo v vsakem slučaju za Angleže po kostanj v ogenj. Franoi|a in druge interesi-rane države bodo pa molče odobravale ve liko protirusko akcijo, iz katere izidejo An gleži sijajni zmagovalci. Sedaj so pa splavali po vodi vsi veliki načrti. Najprej se menda razun Japoncev nihče ni hotel odzvati angleškemu povabilu ter odločno protestirati, nato je pa še došla vest, da je ves angleški hrup o ruskih strahovih v Mand žuriji povsem brez podlage. Izjava ruskega zastopnika v Pekinu v zadevi ruskih vojnih operacij je učinkovala kakor mrzel curek na razburjene angleške glave. Preobrat v angleških javnih glasovih je bil tako nagel, da so nekateri, posebno nemški in japonski krogi, jeli očitati Angležem, da so se na skrivaj zvezali z Rusi. Na tako zvezo pa menda nihče resno ne misli, ker Rusi pri akciji v dosego svojih načrtov lahko pogrešajo vsakega zaveznika, posebno pa še Angleže.
Ameriško »kulturno" delo na Filipinih.
Za večkrat smo imeli priliko podati sli čico o »kulturi«, ki jo razširja ameriška ar mada na filipinskih otokih. Ameriški vojni urad vrši sedaj obširno preiskavo, ki pa bržkone še dolgo ne bo zakliučena, ker dohajajo še vedno nova poročila ameriških ko misarjev. Posebno marljiv v zasledovanju je general Miles, ki je zasledil že marsikako skrito grozovitost. V svojem najnovejšem poročilu pravi, da se je podal naravnost mej domačine, kjer ie izvedel mej drugimi posebno naslednja dva slučaja grozovitosti ameriških kulturonoscev. Pri neki priliki bo ameriški vojaki zajeli 600 domačinov, jih zaprli v neko manjše poslopje, katero so nato skuSali zažgati. Pri tej priliki se je zadušilo mnogo oseb. Pri neki drugi priliki so enostavno ustrelili osem domorodcev, ker niBO mogli izvršiti nekega povelja. Mu čenja do smrti so skoro vedno na dnevnem redu. Konečno pravi general Miles, da se take pritožbe potrjujejo tudi z drugih strani. Seveda bo ostalo nekažnjenih večje število zločinov, ker se priglašajo prepozno in so v mnogih slučajih že odstranjeni tožniki in priče.
Iz brzojavk.
Nadvojvoda Fran Ferdinand je včeraj odpotoval iz Budimpešte. Splošno se je opazilo, da je ondi občeval le z malim številom aristokratov. — Zanimivosti izza zadnjega dvorne ga plesa. Pri zadmem dvornem plesu sta bsron Fe-jervary in vojni minister Pitreich zelo prijateljski občevala ter pozvala k sebi devet opozicionalcev ter jim ponudila bonbono v podobi vojaških kap z avstrijskim orlom, češ »to so koncesije, ki jih morete dobiti«. Ko so jih sprejeli, je dejal Fejervary: »Me nil sem, da jih odklonite, ker je na njih dvoglavni orel«. Odgovor so je pa glasil: »Te že sprejmemo, ne pa vojaške predloge!« — Poslancev opozioionalnih strank vladar ni nagovoril, nekemu vladinovcu je pa baje rekel: »Sadaj ža sam ne vem, kaj naj storim«.— Odlikovana nemška škofa. Cesar Viljem je povodom blagoslovljenja portala za katedralo v Metzu odlikoval papeževega zastopnika kardinala K o p p a z velikim križem roda rudečega orla, kolin-skega nadškofa dr. Fischerja pa s prvim razredom tega reda z zvezdo. — Od-
klonjen vaprsjem. Portugalska kraljica donna Amalija, ki se mudi sedaj v Parizu, ni hotela sprejeti predsednika Loubeta v avdienci. L druge strani se ta vest de-mentira. — Dohoda nemškega b r o-d o v j a v K i e 1 pričakujejo tekom meseca junija. — V zadevi ureditve hišno razrednega davka skliče vlada v kratkem enketo — Laški d i j a K i v Inomostu so imeli shod, na katerem so sklenili, da nikakor ne bodo pripcznali nemškega značaja univerze v Inomostu, nadaljevati boj za laško vseučilišče v Trstu in pozvati laške poslance in druge faktorje, naj s podvojeno odločnostjo podpirajo tozadevno akcijo.
Občinski boj v Selcih
Iz S e 1 c , 15. maja
Smešne in resne so naše občinske zadeve bodisi glede volitve obč. starešinstva, bodisi glede vodstva občine same. Preteklo sredo je starosta novega obč. odbora povabil nove odbornike pismeno k volitvi župana in obč. svetovalcev, nekatere ob 9 , druge ob 10. uri! Okr. glavar g. P i r c je že drugič poskušal, da bi spopal kompromis, a se mu zopet ni posrečilo; zakaj ne, sodimo, da mu njegova liberalna stranka ne zaupa toliko, da bi se udala njegovim nasvetom. Glavna krivda se zvrača z gotove strani seveda le na katoliško stranko.
Poglejmo, če je temu tako. Katoliška stranka pride vselej polnoštevilno k vsaki volitvi, iu ne zahteva druzega, kakor da Be volitev vrši popolno postavno in nič druzega. Liberalna stranka je zahtevala že za časa volitev »župana ne iz Selc« in s tem dobila lepo število sicer naših glasov. To zahtevo je opustila po volitvah, deloma, ker je uvidela, da z manjšino ne more skozi zid, deloma, ker je videla, da jej bolje kaže, da se sliber skrije malo za plot, d3 se ložje preloži vodstvo občine in odgovornost za vse na ramena Gregorja Dolenca eno uro (!) od Selc, sicer možu njihove stranke, ki bi pa bil v par letih veliko zmožnejši za župana kakor Slibar v teku »svojega 251etnega delovanja za blagor občine«, kakor je čvekal »Narod!«
Pri drugi volitvi obč starešinstva je zahtevala liberalna stranka 2 svetovalca. „Ka-tera dva želite", vpraša naš starosta Franc Prevc? „Mi zahtevamo", odurne Jelene Groga iz Draigoš, »olibarja in Groga Dolenca«. .Saj imate še druge možje, izvolimo lahko dva druga", mu de vljudno naš starosta. »Da, kakšnega teleta«, zarenči Jelene! »No, če ste razven Šliberja in Dolenca drugi teleta, potem sploh ne moremo voliti, ker nobena občina do sedaj ni volila telet v občinsko starešinstvo«, ga plača Fr. Prevc, in liberalci jo cdkurijo iz volilne sobe.
Zakaj se brani katol. stranka Slibarja v starašinstvo ?
1.	Ker je ,čist liberalec, odločen pristaš naprednih načel", kakor se je sam izjavil.
2.	Ker je sodnijska obravnava v Škofji Loki nedavno dognala, da je Slibar slabo županil, „ker ni dajal jasnih računov in sam zakrivil, da ni šel občinski lov na javno dražbo", kjer bi občina dobila vsako leto okrog 400 kron več, kakor dobi sedaj. (O vseh teh pikantnih zadevah, ki so se prale pred škofjeloškim sodiščem, »Narod" molči kot zid.)
In takemu človeku naj bi katoliško-na-rodna stranka izkazovala zaupanje b tem, da naj ga voli v občinsko starešinstvo !
Pri zadnji volitvi občinskega starešinstva od 14. t. m. je izjavil zopet znani Gregor Jelene: .Mi volmo, če bojo un tiste volil, ki jih mi čmo I" Franc Hajnrihar prebere bolj težko in počasi neko izjavo (iz katere je nekaj izpustil, kakor je Šlibar opomnil), ki zahteva občinsko pisarno vbelcih — za kateroje tudi katoliška stranka ves čas — in dva svetovalca.
Okrajni glavar gospod Pire omeni posledic, katere je določilo ministerstvo (okr. glavarstvo in deželna vlada jih gotovo ne bi!):
1.	Liberalni stranki, ako so volitvi zopet odtegne, določi stari odbor (po večini liberalen !) denarno globo.
2.	Ako bi etari odbor tega ne hotel, določi globo okrajno glavarstvo, tako dolgo, da se volitve izvrše !
Vlada bode volitve dognala preje ali sleje, ker poznamo slične slučaje na Češkem. Ce bodo pa možje, ki slede Šlibarju na tej poti, z globami zadovoljni, dvomimo.
Če misli Slibar na ta način in s takimi dohodki popraviti pri občini, kar je zakrivil pri lovu, povemo mu javno, da je to jako čuden in neobičajen način, povračevati na-rejono škodo.
Mi lahko čakamo, a skrbe nas nejasni računi, za katere danes menda že ve poleg c. kr sodnije tudi c. kr. okrajno glavarstvo in slavni deželni odbor.
Lupševo potovanje na severni tečaj.
Naš mladi rojak inžener Lup«a v Or možu, ki je, kakor se je še pred kratkim čitalo, bil imenovan udom e. kr. geografič-nega zavoda na Dunaju, se pripravlja na potovanje na aeverni tečaj naša zemlje. Po večletnem neutrudnem študiranju razmer, ki vladajo na severnem tečaju, po katerem fie ni stopala človeška noga in kjer še ni gledalo človešno oko krasnih luči na nebesnem oboku, je izdelal kot prvi Slovenec projekt, ki se odlikuje od vseh dosedanjih podjetij. Prvokrat je razkril gosp. inžener Lupša željo potovati v kraje ledu ie pred dvema letoma v Nemčiji v nekem predavanju; potem je izjavil v preteklem letu v naravoslovnem deželnem muzeji na Koroškem isto misel, a sedaj se že pripravlja na daljno pot.
Kake so razmere v severnotečajnih po krajinah ? Brezdvomno so bile v zadnjem času tu se razprostirajoče pokrajine one, v katerih se je veliko žrtvovalo, ne da bi se primerno toliko tudi doseglo. Tukaj pa ni bila, kakor bi marsikdo mislil, merodajna morda radovednost in strmenje. katero povzroča navadno znanje o resničnih in gotovih razmerah v okrožju tega tečaja, ker te z večnim ledom prevlečene, vendar tudi z mnogimi krasotami obdarovane pokrajine mejijo celo do dežel, v katerih vlada že sto in stoletja civilizacija; tuje tisti čut, ki nav daje tukaj hrabre može, že sam ob sebi razumljiv. Torej je preiskovanje arktike za znanje potrebno in resnično lahko opazimo, kako lepo in krasno ue je začelo znanje razvijati tudi po tem polju.
Toda vrnimo se spet k projektu našega vrlega Slovenca 1 Pri svojem podjetju se g. Lupša opira največ na zmerno premikanje velikanske ledene puščave od izhoda preko tečaja proti zahodu (Gronland) Na vprašanje, ali Nanzen tako potovanje odobrava, odgovoril je ta zaslužni zasledovalec g. Lupši to. da le edino ta pot more peljati do cilja. Istega mnenja je prof. dr. Mitteregger in še drugi, na katere se je g. Lupša z omenjenim vprašanjem obrnil. O tem pa se tudi lahko sami prepričamo, ako čitamo v zgodovini, da so bila do danes še vsa podjetja v evropskih severnih morjih, kakor tudi na zahodni strani, namreč skozi Robezon ovo ožino, negativna, prvič zaradi prevelikega na-kupičenega ledu, katerega je prinesel velikanski polarni tok morja od izhoda semkaj, in drugič zavoljo tega toka samega, ki tukaj že proti jugu drvi, ter tako vsako po tovanje proti severu ovira.
Omenjeno naj bode tudi to, da se podjetje g. inženerja Lupša odlikuje od vseh drugih v tem, da on popušča ladjo, brez katere bi se bili prejšnji zasledovalci čutili izgubljene. Zakaj ? S kratkimi besedami odgovarja g. Lupša: „Vsak, ki hoče v sredino severne pole, naj se vsede na izhodu, recimo nekoliko v severu od Wrangel-ove dežele, na neizmerno ledeno puščavo, ki plava po morju od kraja do konca. Ladja je tukaj nepotrebna, kajti ona bi morala zamrzniti v to puščavo ter bi bila tako podvržena naravnim silam, ki jo lahko vsako minuto stisnejo in pokončajo. Majhna in topla hišica na površju leda daje isto zavetišče, vendar je veliko ceneja od prve."
Spis bi bil preobširen, ako bi hotel poročati natančnosti podjetja. Sicer bode prišla kmalu spet priložnost, ko bodemo več slišali o napredku tega Slovenca. Spet se vidi, da naš slovenski duh ne miruje in tudi ne bo miroval, dokler se mu ne posreči dospeti na visoko stopnjo znanja v vsakem obziru. Le hrepenenje po znanju žene može, ki za-morejo sicer le počasi do sredine nepoznanih krajev, ne boječ se nevarnosti, ki jim pri vsakem koraku prete zabraniti pot — tukaj v ledenih puščavah se postavijo v bran hudim sovražnikom življenju, kakor večni noči, zimi, ledu, pomanjkanju, bedi i. t. d.
__J- SI.
Jeseniške novice.
V Ameriko ste odšli v torek dve delavski družini. Vedno več se jih pripravlja za odhod v novo domovino. Če jih vprašamo, kaj jih vleče proč od tukaj, odgovar jajo, da imajo premajhno plačo. Tudi z akordnim delom niso zadovoljni. »Če pa druzega ne«, pravijo, »imeli bomo v Ameriki vsaj nedeljski počitek, ki ga tukaj pogrešamo«.
** Cirkus Zavatta je došel sem prejšnji teden, ki daje vsak večer svoje predstave s konji. Vdeležba je majhna.
** Jeseniški gasilci so preteklo nedeljo počastili sv. Florijana. Vdeležili so se sv. maše v paradi in z društveno zastavo.
Nagle smrti je umrl na Ilrušici delavec Jakob Smolej. Zjutraj so ga dobili mrtvega na vrtu. Posredni vzrok smrti — alkoholizem.
** V katoliikem delavskem društvu, kjer so se po zimi vrstile predstava za predstavo, je sedaj vsako nedeljo zvečer podučno predavanje.
** Naša žendarmerija in Malovr-hova morala. Nedavno je „Slovnec" po-
ročal, kako čudno mnenje vlada na tukajšnji iendarmerijski postaji o moralnem stanju Jeseničanov. — Na tuk žendarmerijo prihajata 2 (reoi dva) »Slov. Naroda«, eden na o. kr. iendarmerijsko postajo, drugi pa na žandaria, ki mu je ime g. Martin.
** Mrtvega naili so v planini pod Rošco dne 11. maja 22 let starega Antona Cigale iz Jeličnjega vrha, župnije Gora nad Idrijo. Ležal je mrtev ie kake tri tedne. 18. aprila se je podal s koroške strani čez Rošco proti Hrušici, kjer ima oženjenega brata. Namenjen je bil k naboru v Idrijo. Pa potrjen je bil za — smrt. Najbrž je omagal na potu od truda in gladu in — zmrznil. Ko so ga obducirali, imel je popolnoma prazen želodec.
** Smrt pobira llakedonoe na Hruiici. Ta teden sta umrla zopet dva Ma kedonca v najlepših letih, eden star 18, drugi 22 let. Pokopani so na posebnem oddelku pokopališča, ki je z žico ograjen in ločen od katoliškega. Lesen križ kar s seboj pripeljejo, ko ga peljejo v mrtvašnico, in ga po pogrebu zasade na gomilo. Ko prideš na jeseniško pokopališče, vzbude ti koj pozornost novi grobovi v ozadju pokopališča s priprostimi lesenimi križi Kar po vrsti je sedaj že 5 takih grobov. Reveži so zapustili domovino, da kaj zaslužijo, pa so v tujini našli smrt. In kdo se meni sedaj kaj zanje? Pozabljeni so. Ali bodo doma izvedeli, kje so njih grobovi ? Ob takih priložnostih človek čuti, kako je, če je kdo pokopan v tujini. In koliko slovenskih grobov je v daljni — Ameriki! Za srečo gredo tudi Slovenci, pa mnogi najdejo — smrt, ki bi jim doma bila gotovo še prizanesla.
«■«■ 9 mrličev je bilo na Jesenicah zadnje 4 dni, od teh samo en otrok.
Novice iz Amerike.
§ 30.000 rudarjev bres dela. The
Philadelphia & Reading Coal & Iron, premogovniška družba v shenandoahu je dala zapreti vse svoje rudnike v tem okraju. Vkljub temu, da so družbeni uradniki na znanili, da bo vsak odpuščen iz službe, ki ne bo delal celih devet ur, so delavci skoro brez izjeme delali manj kot določeni čas. Ko so torej v ponedeljek delavci prišli v rudnike, jim je bilo naznanjeno, da tu ni več dela zanje. Poroča se, da ima kompa-nija veliko nakopanega premoga v zalogi ter da to prenehanje z delom prvi čas ne bo imelo večjih posledic razun za delavce. V Shenandoah in Mahanoy premogovih okrajih je na ta način prišlo ob delo naj manj 30.000 rudarjev.
§ Znamenit shod. V Washigtonu se je vršil znamenit shod katoliških nadškofov v Ameriki. Ob istem času je bil tudi shod zaupnikov katoliške univerze v Washing tonu in inštalacija novega rektorja mgr. O' Conell-a.
§ Nenavadne pojedine. Antonio Lu ciano, ki je bil v New Yorku zaradi uboja obtožen, a bil oproščen, je dal 309 jetnikom bogato pojedino. Kmalu je dobil poBnemalca. Neki roparski morilec je dal prirediti zvečer pred smrtjo pojedino svojim sodnikom, porotnikom in krvniku. Popivalo se je do če trt ure pred obešanjem ter so zadnje kozarce izpraznili „na zdravje* — obešencu. Neka gospa, ki je bila obsojena radi umora Bvojega moža, je po preteku ^žalnega leta" priredila na svoje stroške bal v kaznilnici. Plesalo se je na ta način, da sta bili po dve in dve osebi za roki skupaj sklonjeni z — verigo. Na vrata pleBišča so izobesili tablico — da bi jih kdo nepovabljeni ne motil — „ zaprta ^družba".
§ Črnogorski pretendent? V Pu eblo se je vršil pogreb Srba Krist Gopče-vica. ki je umrl vsled srčne otrplosti. Srbsko društvo Balkan ga je spremilo k zadnjemu počitku. Bil je navzoč tudi pokojnikov brat, Božo M. Nemanič iz San Francisco. Božo pravi, da si je to ime le izposodil, da je bolj varen pred zalezovanjem maščevalne roke pretendenta, zaradi katerega je moral pobegniti iz domovine. On je baje pravi dedič črnogorske krone in član prastare via darske rodbine. Kot 14leten deček je 1872. našel zavetje v New Orleansu, pa najeti Srb M. Vareter mu je sledil tudi v Ameriko, da bi ga spravil s sveta. Nekdo drugi mu je potem v San Frančiški ponujal 10 000 dolarjev, da bi se odpovedal pravicam do črnogorskega prestola. Nekdaj ga je skušalo vjeti dvanajst Srbov, a vsem takim napadom se je Božo znal ogniti. Tudi mu je ruski car vsiljeval za ženo Marguerito, zdaj raz kraljico laško, pa je ponudbo odklonil. Po stal je ameriški državljan, in ga ne mika trgati hlače na prestolu kot princ črnogorski. Vendar svojih pravic nikdar ne odstopi ni komur, ker bi to bil sramoten čin za nje govo plemenitaško rodbino. Božo je zvest Amerikanec in navdušen Slovan.
§ Indijanci so vjeli milijonarja Marton Eriesona Indijanci zahtevajo pol milijona odkupnine. Jetnik odkupnine noče plačati.
§ Vpoštevanje Slovencev. Slovenci v Jolietu so priredili veselico na korist slovenski cerkvi. Veselice sta se udeležila tudi županska kandidata obeh političnih strank,
§ Umrl je v Snuth Chicago 211etni Slovenec Frano Albin iz Gor. Lokvice na Gorenjskem.
§ Ženske iasnikarioe. V Chioagi bo začel izhajati nov dnevnik „Cbicago Daily Bulletin", katerega bodo urejevale same ienske.
§ Staro domovino obiskat pride letos naš rojak č. g. Vid Hribar, župnik v Clevelandu. Na pot se bo podal začetkom junija ter bo ostal v stari domovini kake tri mesece.
§ Isnajditelj papirnih ovratnikov umrl )e vsled neke nezgode v 92 letu. Amerikanec Sidney Clark je kljub temu, da so mnogi vsled njegove iznajdbe obogateli, umrl torej v revščini. V svoji starosti se je pečal celo z malimi novimi iznajdbami.
Cerkveni letopis.
Nov Marijin naslov v lavret. 11-tanijah. Sv. Oče Leon XIII. je ukazal dodati v lavretanske litanije nov naslov Marijin. Za klicem: »Mati prečudna« se uvrsti „M a t i dobrega sveta".
V Mariboru je umrl veleč. gosp. P. Ludovik Wellenthal, frančiškan in knezoškof. duhovni svetovalec. Pokojni je bil obče priliubljen duhovnik. R. i. p.!
Romarski vlak na Bresje in Bled gre dne 25. maja t. I. od Polzele v Savinjski dolini točno ob 6. uri zjutraj. Ustavi se na vseh postajah, torej tudi v Ljubljani. V Celje dospe ob 6. uri 45 minut. Vrne se dne 26. t. m in dospe zvečer na Polzelo. Romanie prirede dekliške Marijine družbo iz celjskega okraja.
Tedenski koledar.
Nedelja, 17. maja : 5 poveliko-nočna: Maksima dev.; evangelij : Jezus uči o moči molitve. Jan. 16. — Ponedeljek, 18. maja : Venancij m. Križevo. — Torek, 19. maja : Celestin p. — Sreda,
20.	maja : Bernardin Sen. — Četrtek,
21.	maja : Vnebohod Gospodov. — Petek,
22.	maja: Julija d. m. — S o b o t a, 23 maja: Paskal Baj sp. —■ S o 1 n c e izide 20 maja ob 4 uri 28 min., zaide pa ob 7. uri 26 m. — Lunin spremin: Zadnji krajec 19. maja ob 4 uri 16 min. popoldne. — Musica saerav nedeljo, 17. maja : V stolni cerkvi velika maša ob 10 uri: Ceci-lilino mašo, zložil doktor Janez Benz, alle-luja z verzoma in ofertorij »Filiae regum« koral.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 16 maja.
»Slovenski agrarec za Madjare«.
Včeraj nam došla .Edinost" prinesla je pod tem naslovom in s podpisom Ypsilon napad na g. drž. poslanca P o v š e t a. Informirali Brno Be pri g drž. poslancu, ki nam je odgovoril tole: Carinski odsek je završil ta teden le razpravo o žitu, vinu in zelenjadi. Poročevalec je bil poslanec dvorni svetnik dr. M a r c h e t, ki je le za ječmen po želji Čehov predlagal zvišano carino, za drugo žito pa ie po predlogu vlade nasvetoval do-tične carinske zneske. Neresnično je torej natolcevanje člankarja, da sem bil referent in predlagal zvišanje carine na žito. Ltina je, da se niti vdeležil nisem debate, pač pa glasova! za one predloge, (posl. monsg. Pe-riča), da se za Dalmacijo zviša kontingent žita od 50 na 100 tisoč kvintalov, ki naj vhajati more v D a J,m acijo brez carine; istotako za predlog posl. Basevi ja iz Trsta, da se istotako dovoli za Primorsko 300 tisoč kvintalov žita uvoziti brez carine, in oba imenovana gg. poslanca bodeta pritrdila, da se imata pač mnogo tudi meni zahvaliti, da sta bila predloga od carinskega odseka vpostevana. Pri tej razpravi pa sem z vso odločnostjo se potegnil za carino na vino, s tem za odpravo zloglasne vinske klavzule, ki je toliko škode provzroČila osobito vinarstvu v južnih deželah. Istotako sem dosegel z govorom svojim, da se ima ščititi pridelovanje zgodnje zelenjadi in zgodnjega krompirja, s kratka: storil sem več kakor svojo dolžnost in sicer prav za južne dežele. Ce sem pa kot poročevalec za carino na živino in pridelke iz živinoreje deloval na zvišanje carine, storil sem le svojo dolžnost, ker za ogromno večino slovenskih kmetovalcev je le še dohodek iz živinoreje zadnja opora in da je vsaj še nekaj slovenskih kmetskih domov trdnih, je pač le b podporo živinoreje bilo mogoče, in to ščititi je bila moja dolžnost. Bodi še člankarju povedano, da so skoro vsi industrijski in mestni zastopniki glasovali za po
meni predlagane carinske predloge, ter izjavili, ds so po utemeljevanju mojih nasvetov se uverili, da so živinorejci ne le opravičeni, ampak naravnost siljeni v obrambo domače živinoreje tako carino zahtevati. Istotako vedi člankar, d a s o vse države, osobito pa Nemčija povišale carino na živino, in ko Nemčija sklene na našo živino potrojeno carino, naj naša država mirno prepusti naše živinorejce popolnemu propadu! Nazore pa v tem članku »Edinosti« sem slišal le od enega člana v carinskem odseku razvijati, ta je bil soc. dem. S e i t z, ki je sploh predlagal popolno odpravo carine na VBe kmetijske pridelke; to pa pomeni popoln propad slovenskega kmetBkega stanu in tega braniti smatral sem vsikdar za svojo dolžnost. Na vse druge neslane opazke, n. pr. soglasje z ogrskimi magnati, ne reagiram, vprašam pa uredništvo »Edinosti«, ali naši hrvatski bratje v Hrvatski in Slavoniji niso pridelovalci žita, vina in živine, ali so res samo ondotni veleposestniki pridelovalci žita, vina in živine? Ne spuščam se v daljne razprave, ker imam čas bolje porabiti v prid našega kmetijstva, kakor s tistimi polemikami. — P o v š e , drž. poslaneo. — Upamo, da tržaška »Edinost« priobči tudi ta odgovor krivično napadenega g. posl. Povšeta, da bodo tako njeni čititelji spoznali resnico.
Starosta slovenske duhovščine. Iz Gorice se poroča: Monsignor Janez Abram bo v ponedeljek dne 18. t. mes. dopolnil Bvoje 90. leto. Zdaj je že poldrugo leto v postelji, a je kljubu temu vedrega in veselega duha. Rojen je bil dne 18. maja 1813 v Kobiljiglavi na Krasu Bil je dve leti kaplan ranjkega Lušina, potem 20 let stolni vikar v Gorici, štiri leta dvorni kaplan nadvojvode Karola Ludovika in zdaj že 37 let stolni kanonik. On je najstarejši med vsemi duhovniki v goriški nadškofiji, pa tudi v ljubljanski, tržaški, poreški in krški škofiji. Blagi gospod pozdravlja vse svoje znance in prijatelje ter želi vsem, naj bi dočakali njegova leta. Bog ohrani še mnogo let vrlega starčka!
„Društvo avtonomnih uradnikov in uslužbencev sa slovenske dežele". Vsako dobro delo ima svoj čas. Ta pregovor smo imeli pred očmi, ko nam visoka c. kr. vlada po večkratni opetni predložitvi ni potrdila pravil »Društva avtonomnih uradnikov in uslužbencev za slovenske dežele". A zdaj pa visoka vlada društva ni prepovedala, in to sme v smislu postave svoje delovanje pričeti. Da je bilo to društvo pre-potrebno, za naše socialno življenje neprecenljive važnosti, kaže ie dejstvo, da se je že dosedaj oglasilo k pristopu nad 100 udov. Kdor ve, kolike važnosti so ravno avtonomni uradi za narodno gospodarski razvoj našega ljudstva, ta pač ne more zanikati, da je neprecenljive važnosti zjedinjenje in solidarno delovanje avtonomnih uradnikov in istih predstojnikov. Kakoršno je gospodarstvo in uradovanje avtonomnjh uradov, tako je tudi ljudstvo! Namen tega društva je, zediniti vse uslužbence avtonomnih uradov v društvo, v močno vez, da si izboljšajo svoje gmotno stanje in zagotovijo boljšo bodočnost, in da delajo edino in solidarno za blagor ljudstva, kojemu služijo. I. občni zbor »Društva avtonomnih uradnikov in uslužbencev za slovenske dežele« se vrši dne 1. junija 1903, binkoštni ponedeljek, ob 9. uri v Ž a 1 c u , dvorana gostilne Hodnik. Vzpored : 1. Pozdrav sklicatelja. 2. Či-tanje društvenih pravil. 3. Vpisovanje udov. 4. Volitev odbora. 5. Sklepanje o raznih predlogih in nasvetih. 6. Slučajnosti. 7. Poučni govori. Po zborovanju ob 1. uri banket, kovert 2 K. Kdor se želi udeležiti banketa, in kdor želi priti prejšnji dan in imeti pre nočišče, naj se oglasi vsaj do 25. majnika z dopisnico Ivanu Kač v Žalec.
Leonova družba je imela v sredo večer dobro obiskano predavanje. Profesor dr. J a n e ž i č je razvijal ideal o »nadčloveku« v moderni brezverski modro-slovaki špekulaciji- Oziral se je v prvi vrsti na modroslovca Nietsche-ja, ki je najbolj ostro in dosledno začrtal ta ideal »nadčloveka«, kateri je po telesu orjak, primerno lep in močno zvite in roparsko nravi. Za podobo med živali mu stavi krvoločnega ti-
II. Priloga 111. štev. ».Slovenca" dn6 16. maja 1903.
gra. — Ta moderni nadčlovek ima tudi svojo moralo. Za podlago moralnemu delovanju stavi Nietsche to le načelo : »Nič ni res; vse je dovoljeno«, a razumeva ga pa v tem smislu, da njegov nadčlovek se ne sme ozirati na krščanska načela in ne se dati vezati od kr ičanskih nravnih zakonov ; ima pa mesto tega ostro dolžnost, delati po Nietsche-jevih ukazih. — Pojmov »dobro in slabo« ta nadčlovek ne pozna, ampak namesto »dobro« pravi »močno« in namesto »slabo« pravi *aibko«. bvoj moralni sestav imenuje »gosposko moralo« (Herrenmoral) in našo krščansko moralo imenuje v nasprotju »sui-nijsko moralo« (Sklavenmoral). »Dobro delati« je Nietscheju to, kar gospodovati ali zmagovati, in blaženstvo je čut, ki ga čuti zmagovalec. — Nietsche razvrstuje vse ljudi v dve vrsti: nadljudi in sužnje, tudi narode tako deli v gospodujoče in služeče. — Vpliv tega modroslovca je velik in nevaren, zato je treba se mu upreti. — Potem je bil živahen razgovor, ki se je suksl glavno okoli dveh tcčk : o genetično-zgodovinBkem razvoju in o posledicah tega modroslovja. V razpravo je poseglo sedem gospodov, a vsled pozne ure se ni mogla dovršiti in se bo dne 27. maja nadaljevala.
Sedaj pa Nemci itrajkajo! V Tržiču, 15. maja. Dne 31. marca t. 1. se je imela vršiti volitev župana v Tržiču. Ker je nemška večina skušala s silo ostati na krmilu in je zavrgla tri slovenske viriliste, so slovenski odborniki pred volitvijo vložili protest in odšli z volišča. Nemci so bili vsled tega odhoda silno razjarjeni. „Ein-sperren solite man die Obstruction!" je neki mogočnež zahteval in svetoval v svoji jezi. C. kr. okrajno glavarstvo je pet slovenskih odbornikov obsodilo vsakega na globo 20 kron. Kaj pa Selce pri Škofji Loki? — Razmere so se izpremenile! Protest slovenskih odbornikov je obveljal. Slovenski virilisti so dosegli s pritožbo, da je c. kr. okrajno glavarstvo prisodilo virilni glas vsem zavrženim slovenskim virilistom, izbacnilo pa urednika „Beisszange" kot zastopnika luteranske občine, ki plačuje premalo davka. Deset proti desetim so si danes (15. maja) stali. Zraven še nesreča, da zdravnika dr. Jagodica ni doma. Nemci so imeli samo devet svojih pristašev. V sredo sta se gg. Gassner in Mally peljala v Ljubljano, da sta prosila in agitirala zase pri deželnem sod. svetniku Staretu. Danes so g. Stareta čakali zunaj Tržiča, da bi ga pregovorili v zadnjem trenotku. Vse zastonj. Zato so danes štrajkali Nemci. Vseh devet je šlo pred volitvijo iz občinske pisarne; Slovenci so ostali na volišču in zvedeli, da bodo Nemci dobili povabilo, da plačajo po 40 kron za obstrukcijo. Zdi se nam, da Simon R i e g e r pač ne bo prišel do tega, da bo izvršil obljubo svojo: „Den Neumarktlern werde ich schon die Kopfe reinuaschen!" Upajmo, da se mu sedaj drugačne, poniž-nejše misli ponudijo. — Kadar bo tretja obstrukcija, Vas bomo že obvestili.
Dr. Karol Chodounsky, vseučiliški profesor v Pragi, proslavi v ponedeljek 18. t. m. svojo šestdesetletnico. Spominjati se je njega tudi nam Slovencem, ko je posvetil prof. Chodounskv ravno nam mnogo plodu svoje trudaljubivosti zanimajoč se z vso vnemo za naše kraje, za naše gorovje. Cenimo si v njem ustanovitelja češke podružnice Slov. plan. društva, s katero je povzbudil v Čehih poznavanje in zanimanje za naše planine, cenimo si pa v njem tudi gorkega prijatelja slovenskega naroda, med katerim mu je ljubo živeti. Naj mu je dano, priti še mnoga leta med nas, našemu ljudstvu v probujo in njemu samenu v radost!
Ljudska posojilnioa v Ljubljani razpošilja ravnokar okolu svoje letno poročilo za upravno leto 190Ž. Kdor bi si želel imeti to poročilo, dobi je, dokler bo kaj poročil v zalogi, brezplačno v pisarni »Ljudske posojilnice« v Ljubljani.
Na shodu slovenskih vseučiliščni-kov na Dunaju se je vsprejela tudi resolucijo, s katero se protestira, da bi se laški pravni kurzi iz Inomosta premestili v Gorico ali Trst.
Novi prapori v Postojni. Dobili smo iz Postojne Bledeči poziv: Bratska društva! Meseca rožnika t. 1. nameravata »Po-
b t o j n s k a Čitalnica« in Telovadno društvo »Sokol« v Postojni skupno razviti svoje društvene prapore. Da se bode pa izvršila ta pomembna slavnost kolikor možno Bijajno in čaBtno, poživlja podpisani odbor vsa bratska narodna društva, da nam izvolijo ^impreje, najdalje pa do 25. vel. travna naznaniti, ako se iBte vdeleže in sicer: ali korporativno z zastavo, po deputaoiji in v kolikem številu. Dalje prosimo približno število onih naznaniti, ki nameravajo o tej priliki Bi ogledati Postojinsko jamo. Pri zadostnem številu oglašenoev potrudil ee bode odbor, da dobi znatno znižano vstopnino za goste. Morebitno sodelovanje pri telovadbi ali pri kc-mersu prosimo blagovolino objed.iem omeniti. Vse druge podrobnosti in natančni vspored naznanimo potem pravočasno.
Pripravljalni odbor.
Razpisana je do 25. maja učiteljska služba v Žabnici pri Škofji Loki.
—	Zlato poroko obhajala sta preteklo nedeljo g. Peter Majdič, veleposestnik in lastnik paromlina v Jaršah pri Mengšu, ter njegova gospa Marija Majdič Cerkvena slavnost se je vršila v mengški farni cerkvi s krasnim nagovorom domačega g. župnika vpričo sinov, *nukov, sorodnikov in povabljenih gostov ter na stotine broječega ljudstva. Slovesnoi-t je bila zelo ganljiva in gotovo je v tem trenotku kipela iz sto in sto src žel;a do Vsemogočnega, naj blagima dobrotnikoma fare podeli milost dočakati demantne poroke. Po cerkvenem obredu so se zbrali sorodniki in nekaj gostov na domu gosp. Petra Majdiča, kjer so v prijaznem družbinskem slavju med raznimi napitni-cami končali ta redki in pomenljivi domači praznik.
—	V Trbižu je umrl dijak VI. gimnaz. razrpda Janez K r a š n j a.
Vojaštvo v Mariboru je tudi pripravljeno za odhod v Zagreb.
—	V Zagrebu je dr. F r a n k u umrl sin K o 1 o m a n, ki je dovršil tehnične nauke. Umrl je vsled jetike v 27. letu svoje dobe.
—	Soc demokratični shodi se vrše
jutri v Zsirorj u, Zidanenimo«tu, Sežani, Divači in na Rakeku. Dnevni red: Novi da\ki na živež.
—	Konj ubil otroka. V četrtek popoludne sta se igrala na vrtu 5- in llletna sinčka g. Drašlerja, posestnika na Gorici. Okoli 4. ure žene domača konja k vodnjaku. Pri tem pa preskoči konj vrtno ograjo ter dirja naravnost proti igrajočima se otrokoma. Otroka, prestrašena, nekoliko odsko-čita, toda konj tako nesrečno zadene s kopitom Sletnega Tončka na glavo, da se leta nezavesten zgrudi na tla. Tončeta odnese nesrečni oče v sobo, kjer so mu polagali neprestano mokre obkladkc. Toda Tonček, ne da bi se čul kak bolestni vzdih, je umrl v očetovem naročju po preteku štirih ur.
—	Dolenjske novice. Zlato poroko obhajata v Novem Mestu 23. t. m. gosp. Mihael Jazbec, bivši krojaški mojster in njegova žena Lucija rojena Skrajne r. — Umrl je na Dvoru po dolgi mučni bolezni, v 28. letu svoje dobe, obče priljubljeni in vestni trgovec v Semiču g. Avgust Z u r c — Umrl je gosp. Ivan Erker, nadučitelj v Spod. Zdiho-vem pri Mozelju, dne 12 t. m. v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji in bil dne 15. t. m. dopoldne prepeljan v svoj rojstni kraj Staro Cerkev pri Kočevju.
—	Znani Marijan Marchi, Iahonski agitator in odstavlieni učitelj, prijatelj »Uči teljskega Tovariša", je od laške večine obč. odbora v Veprincu imenovan občinskim tajnikom. ljudstvo je radi tega ogorčeno.
—	Čistega dobička za 5,107.955 K je minolo leto 1903 imela poštna hranilnica. To smo za danes povzeli iz »Letopisa« po-štnobranilničnega. ki nam se je bil doposlal. Knjiga obsega 83 etranij velike četverke. Kakor dozdaj vsako leto, hočemo tudi letos priložnostno povzeti iz izvestja nekatere podatke, o katerih sodimo, da bi isti zanimali naše občinstvo. Za danes nristavimo še to, da je meseca decembra 1902 pri poštnohra-nilničnem uradu na Dunaju službovalo 2032 oseb, t. j. 708 državnih uradnikov, 172 ra-čunovodnikov, 731 pomožnih uradnikov, IG knjigovoditeljic, 216 kalkulantinek. 73 uradnih in 56 pomožnih službenikov, 60 drugih
strežnikov.
—	Slovenji gradeč je ob zadnjem štetji imel 1163 prebivalcev, 124 hišnih številk, od teh jo sedaj pogorelo 39 hiš z okoli 80 objektov. Škode vsled požara je komisija naračunila za 702.000 K, a zavarovalne družbe bo zadelo za okoli 156 000 K. Pomota je znala povedati, da je velik del mesteca pogorel dne 10 maja 1881, — ne, v letnici morajo biti tri enojke, namreč 1811, tisto-krat je v majniku bil dan deseti, kakor letos.
—	Posredovalnica trgov, druitva »Merkur". Slovensko trgovsko društva „Merkur" v Ljubljani naznanja, da se iščejo potom društvene pcBredovalnioe od strani gospodov trgovcev raalednje moči v name-ščenje: 1 kontorist za Ljubljano, 3 pomočniki špec. Btroke za Ljubljano, 1 pomočnik špec. stroke za deželo, 5 pomočnikov manu-fakt. stroke za Ljubljano, 1 pomočnik ma-nufakt. stroke za Celovec, 1 blagajničarka za Ljubljano, 1 blagajničarka za deželo, 1 učenec za rnanufakt. trgovino v Ljubljani. — Od strani nastavljencev iščejo naslednji alužbe: 3 pomočniki spec. stroke, 1 pomočnik manufakt. stroke, 1 pomočnik mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske in manufakt. stroke, 3 pomočniki špec in želez, stroke in 1 kontorist za mesec oktober.
—	Zena železniškega sprevodnika skoSila pod vlak.It Kr.ve Vrbe na Ko roškem se nroča: Žena železniškega sprevodnika v Šmartnu, A Ftfiohter, je skočila pod vlak, ki odhaja iz Celovca ob 7. uri zvečer, in je bila povožena. Gospod, ki je bil na vlaku, o tem še poroča: Ko je vlak pripeljal blizu Krive Vrbe, je naenkrat nacrlo in kakih 5 minut pred postajo obstal. Mislili smo, da ne more v postajo voziti, ker tam stoji kak drug vlak. Naenkrat pa se sliši vpitje, da smo povozili človeka. Bila je mlada žena, vdova po nekem železniškem sprevodniku, ki je pred 14 dnevi umrl. Ne-srečnica je skočila ravno pred stroj, da strojevodja vlaka ni več mogel zadržati. Cel vlak je šel čez njo in ji je glavo odrezal, da je bila t«koj mrtva. Truplo je ležalo kakih 10 korakov za stoječim vlakom in so ga potegnili v jarek pri tiru. S precejšnjo zamudo je vlak vozil potem dalje. Strojevodjo ne zadune nobena krivda.
—	Sejmi po Slovenskem od 8 do 23. maja. Na Kranjskem: 18. na Vrhnisi. Vinici in Tržišču ; 20. v Mozelju; 22. v St. L^mbertu, Žužemberku in v Gor. Ligatcu; 23 v Tržiču. — Na slovenskem Štajerskem: 20. pri bv. Lov ranču v Slov. gor.; 22. v Loki; 23. pri Sv. Filipu v Veračah, Rajhenburgu, Olimju, Ve lenju, Poličanah in pri Sv. Trojici v Slov. gor. — Na Koroškem: 18 v Smihelu pri Pliberku ; 19. v Celovcu (14 dni). — Na Primorskem: 22 v Kastvi.
Ljubljanske novice.
Zaročili so se: g. Viljem N u n -berg, zavarovalni uradnik z gdč. Ma-I rijo Radešek, gostilničarko pri .nemškem vitezu". — G. Martin Gerlo-v i č , policiiski stražnik z gdč. J e r o K a p u s. — G. Fran Sluga, ključar na železnici z gdč. Franjo Prešern. — G. Kari Kresal, hranil, sluga z gdčno Jerico Plevnik.
Poročil se je danes c. kr. poštni cfioijal v Zagrebu gosp. Jakob Brkič z gdč. Marijo Kosec. — Dne 4. junija se poroči v knezoškcfiiski kapeli stotnik Stanislav Pucbalski z gdč. L u i g i n o II o c h s m a n n pl. H o c h s a n , hčerko fml. Hochsmanna
„Turnarska" slavnost v Ljubljani bo, kakor čujemo iz dobrega vira, prav ponižna. Javnega nastopa in obhoda ne bodo smeli turnarji prirediti. Vsa slavnost se bo smela vršiti le znotraj zidov. Daželni odbor je ustrelil s cer ve-licega kozla, ko je dovolil nemškim nacijo-nalnim tumorjem gledališke, a pri nas mora liberalna slo vensko-nemška zveza povsod ro-ge kazati! Svetujemo celjskim in ostalim turnarjem, da 89 obnašajo v Ljubljani prav ponižno!
Glas o Ljubljani. „Primorskemu listu" piše naročnik od kranjske meje: P. Hartman je spravil tudi mene v Ljubljano po dolgem času. Oceno oratorija sv. Frančišek" so že časniki po svoje pisali. — Ljubljana pa ni „bela" ampak skoro nemška! Skrajni čas je vzeti v roke Gabrščekov „pasji bič." S slovenskim govorom skoraj ne more človek dobiti za svoj groš postrežbe po gostilnah. Kdo sili gostilničarje v nemštvo ? Inteligenca, pa ne narodna, ampak »Narodova!" Tej resnici mora pritrditi tudi dr. Tuma sam, ako se spomni, s kom je bil v družbi pri „Elefantu". Ljubljanska „Narodova" inteligenca hodi k „Elefantu" v gostilno. Fijakar mi je rekel na uho: „G a s p u d k „S 1 o n" hodijo iblanski sloni". Mož je naj-brže prav imel (dobro da nisem sam Ljubljančan) jaz bi le omenil, da mesto „iblansk" bi se bolje reklo „napredni". Velika gospoda, ki se štuli s prijateljstvom Strossmajerja, fra-masona Podlipnega itd., je tudi poklicana obvarovati značaj slovenske Ljubljane! ne pa biti .narodna propalica" (prosto po „Soči"!) S takim naprednim postopanjem, kakoršno je sedaj v mestu, se Ljubljana nikakor ne more priporočati slovanskim bratom za obiskovanje! Kdo je zakrivil? Oni, ki mirno slone v objemu z baronom Sch\veg-Ijem. Zavedni Slovenci! Delajte kotra znani kliki! Resnobni so dnevi! Rešite centralo!
Novi most čez Gradašico na Krakovskem nasipu prično prihodnji teden postav-
ljati. Starega, lesenega so te dni razdrli in odpeljali. Konstrukcija novega mostu bo iz železa.
Nov kanal so pričeli graditi v Karuno-vih ulicah, in sicer od trnovske cerkve do Gradašice.
Prijet postopač. Ljubljanska policija je zaprla včeraj popoludne postopača Janeza Tomšiča iz Bohiniske Bistrice, ker »a preganja okrajna sodnija v Kranjski gori zaradi telesne poškodbe nekega delavca.
„Le k meni v Moste" je upda danes dopoludne na Cesaria Jožefa trgu Frančiška Lap, posestnikova žena v Mostah, in se hvalila, da vsako zlomljeno nogo ozdravi v 24 urah. Ob jednem pa je ponujala ženskam, ki so se kar trle okoli nje, šopke sladkih koreninic in sladkega lesa, češ, da so to zdravila za božiast, če se kri vstavlja, če se voda zapira itd. Zena bi še bila nadalje upila in hvalila svoja zdravila, pa je prišel policaj in jo odvedel na rotovž, kjer so jej povedali, kako moč imajo njena zdravila.
Na električni cestni železnici sa je danes ziutraj na progi pri Dolenjskem kolodvoru na tiru untavil električni voz, ker so vilice naenkrat počile in je bil dotok elektrike vstavljen.
Ljubljanske ure spadajo brezdvomno tudi v vrsto ljubljanskih posebnosti. Ča se človek napoti od sv. Petra proti trnovski cerkvi v trenutku, ko bije šempeterska ura recimo deset, pride brez posebnega napora v Trnovo točno ob desetih, čeravno je bil tudi pri stolni in frančiškanski cerkvi v hipu, ko so kazali kazalci na zvonikih ravno deset. O tej zadevi se je že mnogo pisalo in govorilo, posebno mestni očetje so že sklepali o tem in onem, celo o Kunčičevem »kanonu« za meglo, a vendar še sedaj ni odpravljen ta nedostatek. Naj se vendar poskrbi, da bo vsaj ena ura v mestu zanesljivo uravnana po pravem času, in če že ne druga, vsaj ona, ki so jo prenesli iz Lat-termannovega drevoreda v Zvezdo.
Velika vrtna veselica pevskega društva »Ljubljana" v nedeljo 17. t. m. na Koslerje-vem vrtu bode obsegala razun petja, vojaške godbe, srečolova, 3 metre visokega zrakoplova in bengaličnega ognja tudi ples v salonu Začetek ob 3. uri popoldan.
Nevarno obolel je tukaišnji notar gosp. dr. R u p e r t Bežek. Skoro ni upanja, da bi ostal pri življenju.
Promenadni koncert bode zopet iutri ob pol 12 uri dopoludne v »Zvezdi«. Vspored bo zaključila Struber koračnica, katere skladatelj je nadvojvoda Peter Ferdinand.
Policaji v civilni obleki. Včeraj so Lu-bljančanje stikali glave, ker so opazili toliko policajev v civilni obleki. Policaji so imeli civilne obleke radi tega, da so ložje opazovali, iz katerih oken se vsipa prah na cesto, ker ženske, ki to rade delajo, ne store tega, ako vidijo v bližini policaja v uniformi.
Ogenj v dimniku. V Patatovi hiši na sv. Petra cesti št 30 je včeraj okoli 8. ure zvečer nastal v dimniku ogenj, katerega pa so gasilci kmalu zadušili. Dimnik je baje v jako slabem stanu in slabo izpeljan, vsled česar je v njem že večkrat nastal ogenj.
Pasje trpljenje. Včeraj popoludne sta Pirkerjeva pleskarska vajenca vpregla psa v voz, na katerega sta naložila dve omari in se potem še sama vsedla na omari. Psa sta podila, da je moral z vozom teči. Tako trpinčenje psa je vzbudilo mej ljudmi na cesti občo nevoljo. Vajenca je policaj zapisal.
Tomažičev hotel v Kolodvorskih ulicah bodo prenovili. V spodnjih prostorih so se že pričela zidarska dela.
Stavka sekundarjev v deželni bolnici se pripravlja, ako deželni odbor kranjski do 20. t. m. ne ugodi neki zahtevi sekunda-rijev.
Crešnje smo ta teden letos prvič opazili na ljubljanskem trgu.
Graversko obrt je g. Fr. P o c k prodal g. Antonu Černetu
Razstava ženskih ročnih del se otvori v Ljubljani dne 20. junija ti. Razstavljena bodo dela raznih tehnik, kakor tudi slikarije. Na željo razstavljalk Be bodo dela, katera bodo b cenami opremljena, prodajala. Zanimanje za razstavo presega meje naše ožje domovine, udeležile sc je bodo dame celo z Dunaja. Posestnice dragocenih turških in japonskih del, kakor tudi starin so se tudi povabilu odzvale, tako da bo raz stava jako mnogovrstna. Izmej zavodov nam je še posebno omeniti višjo dekliško šolo, koja se bo posebno b slovansko tehniko odlikovala, in po ročnih delih že itak slovečo uršulinsko šolo, koje vodstvo je ljubeznivo obljubilo se udeležiti kolikor mogoče mnogobrojno razstave. Razstava bo v z zelenjem olepšani dvorani »Mestnega doma« v korist družbi sv. Cirila in Metoda in mestnih ubogih.
Obrtno gibanje v Ljubljani. V aprilu so prijavili sledeči nove obrte: Bratje Novakovi« trgovina z vinom, žganjem in oljem, Ant. Venier šivilja, Ilitzl & Kozina trgovina z mešanim blagom, Dečman in drugovi, iz-
delovanje papirnatih vreč, Fr. K Rudholzer, prodai* zlatnine, Josip Schrey. gostilna, Viljem Černe, čevljar. Jernej Dimic, prodaja mlečnih izdelkov, Edm Kavčič, izdelovanje žganja in ustne sode, Jera Prosenc. prodaja slaičic, Rudoll Kukec in tov. trgovinska agentura, Nik. Janič, graver, Ana Jagodic, trgovina z mešanim blagom, Adalb. P3?cht, prodaja kruha, Fr Jimnik. gostilna, Kat. Kuga, prevažanje, Adolf Urabetz, izdelovanje likerjev, Mari|a Prekuh, prodaja pohištva in obleke, Leop. Bogel, vodovodna dela, M h. Kosec, prodaja kuhinj, orodia, Cessr Me nardi, trgov, agentura, Hel. Gregurca, prodaja slaščic, Fran Šuštar, trg. vrtnarstvo, Jos. Čsh, vinotoč, Marija Jenček. prodaja kruha. — Odpovedali so obrte: Petrič in drug, izdelovanje papirnatih vreč, Fr. Dimic, prodaja mleka, Jos. Trinker, gostilna, Mar. Prekuh, proda|a kovčkov, Fr. Jezeršek, čevljar, Marg. Železnikar, kramarija, Ant. Jesih, mesar, Kat. Tomažič, prodaja sadja.
Za pokojno gospo Ano Seunig rojeno Pribil bo v ponedeliek, 18 maja. ob polu Bedmih zjutraj na Rožniku sv. maši zaduš-nica. Članice »Krščanske ženske zveze« se uljudno vabijo, da se udeležč bv. maše za svojo umrlo sočlan'co. Če bo pa deževalo bb bo brala sv. maša ob osmih v stolnici.
Narednik goljuf. Narednik M hael Erner-šič, o ka^rem smo včeraj poročali, da ie bil tukaj aretiran, izvršil je tukaj več goHufij. Tako je hotel trgovca Jerneja Glaviča v Šiški ogoljufati za 18 litrov žganja, pa mu je spodletelo. Posestnikovega sina Ivana Rebolja iz Terzina je hotel opehariti za voznino iz Jarš do Liubliane. Rebolj je bil namreč pripeljal Emeršiča iz Domžal do nove infanterijske vojašnice, kjer je E neršič dejal vozniku, naj malo počaka, da gre on za trenutek k svoji ženi v vojašnici. Rebolj je čakal in čakal, a narednika ni hilo od nikoder. Utel je bil skozi vrata v Prisojnih ulicah. Rebolj pa je potem vender dobil Emeršiča v neki gostilni in ga prisilil, da mu je plačal voznino. Resnično ogoljufal pa je Emeršič v Ljubljani natakarico Ivano Novak v gostilni »pri an-geljnu" v Kolodvorskih ulicah št. 7 za 3 K 40 v , restavraterja Jožefa Lorberja za 20 K 60 v., natakarico Antonijo Jeršan v hotelu pri južnem kolodvoru za 4 K 98 v., narednika v vojaškem skladišču Franca Piugelna za 6 K in natakarja v bivši cukrarni Antona Kugnvnika za 4 K 60 v. V gostiln' na Selu pri M.haelu Marenčiču je odnesel 2 K 2 v. cehe in pri Francetu Travnanu na Selu pa 1 K 78 v. Toda ne »amo v Ljubljani, marveč tudi drugod je Emeršič izvršil goljufije ra ta način, da je pripovedoval, da je aktiven narednik in da je na poti izgubil denar. | Tako je na Dunaju na goljufiv način izvabil vojaku F. Wienerju večjo svoto denarja, knjigovezu Ignaciju Zimmermannu v Gradcu 26 K, častniškemu slugi Popoviču v Trstu 16 K in naredniku Kolaček brambovskega pešpolka št 26 10 K. Emeršič že od 1. januarja letos ni več v aktivni službi in se je po raznih krajih klatil okoli in ljudi goljufal. V R e k i so ga bili že zaprli, pa jim je bil ušel. Policija je Emeršiča danes izročila deželni sodniji
Ptičji lov na kazinskem vrtu. Natakar Rudolf Gal in Rudoll Zupančič, uslužbenca v kazini, sta včeraj popoludne streljala na kazinskem vrtu ptiče in je pri tem ena svin čena krogljica priltt )la na fi akarako stojišče v Zvezdi in zadela v voz fijakarja L. Koc-murja ter mu voz prestrelila.
Nepreviden voznik. Na sv. Petra cesti je danes dopoludne Franc Ilumer hlapec pri Tonniesu na Dunajski cesti štev. 35, povozil brezposelno služkinjo Alojzijo Trenta. Prišla je pod voz in se je precej poškodovala. Hlapec je konja pognal in je ušel, a so ga potem vendar dobili, ko se je vračal nazaj v mesto. Vozil je naglo in se mu Trenta ni mogl* pravočasno izogniti.
Ženin ji je pobegnil. Kuharica Jerica Potočnik v Vegovih ulicah št. 2. seznanila se je bila s Štefanom Reberšakom, bivšim usluž bencem pri električni cestni železnici, kateri jej je dejal, da je strojevodja Fran Devčič, da ima kot tak dobro plačo, da je samski in da jo bode vzel za ženo. Kuharica je Re-beršaku vse to verjela in na prošnjo mu je dala še 140 kron denarja. Na to pa je Re-beršak pobegnil in se ni več vrnil, ker je tudi drugod izvršil enake goljufije in so ga v Brežicah zaprli. Bil je oženjen.
V Ameriko. Danes ponoči odpotovalo je od tukai 76 oaeb v Ameriko.
Z ukradenimi čevlji pobegnil. Ani Logaj, dekli pri Zslanu na Poljanski cesti štev. 58 so bile iz kuhinje ukradeni čevlji. Tatvino je izvršil reki hlapec, ki je po tatvini pobegnil iz Ljubljane.
Izgubljeno, in najdeno. Včeraj popoldne je na poti iz Šiške po Lattermanovem dre voredu, Franca Jožefa cesti, Prešernovih in Špitalskih ulicah do Pred škofije št. 15 izgubila neka gospa zlato podolgasto iglo. — Trgovec E. H. je izgubil danes dopoldne v mestu zlat ščipalnik. — Denarnico z vsoto 11 kron izgubil je včeraj zvečer gosp. Josip Erbežnik v Novem Vodmatu. Pošteni najditelj naj odda denar predsedništvu »Bralnega društva« v Vodmatu. — Na južnem kolodvoru so bile v času od 9. do 15. t. m.
najdene sledeče reči : 2 kmetska dežnika, 1 tabla, škatli« za peresa in 1 siv dežnik.
Konj ušel je danes dopoldne hlapou Antonu Gregorinu iz hleva na Rimski cesti. Konja je policaj ujel in ga privedel nazaj. Nesreča s« ni nobena pripetila.
V	Ljubljanici najden vojak. Včeraj popoludne so obduoirau truplo vojaka G. Priig gerja, katerega bo včeraj zjutraj našli mrtvega v Ljubljanici. Na truplu niso našli nobenih sledov kakega silovitega dejanja in je gotovo, da se je PiUggerju omračil duh in da je izvršil samomor.
Tatova loterija Anton Perčič, postopač, ki je dne 11. t. m. ukradel kolarju Valent. Grabou v Podmolniku srebrno uro, je bil včeraj v Ljubljani prijet. Imel je fte uro pri sebi. Da bi tatvino izkoristil, je hotel uro najpoprej na številke izigrati, potem bi jo pa še le prodal. Številke je prodajal po dvajset vinarjev in jih ie tat že precej prodal. Mestna posredovalnica za delo in službe
01	8. do 14. maia je dela istalo 14 moških in 46 ženskih delavcev Delo je bilo ponudenn 8 moškim in 49 ženskim delav nem, v 34 sluča|ih se je delo sprejelo. — Od 1. januvarija do 14 maja je došlo 1097 prošenj za delo in 993 deloponudeb. v 632 slučajih je bilo delo sprejeto. — Delo dobe takoj, moški; 1 notarski pisar. 5 mizarjev, 1 krojač, 1 trgovski sluga, 7 koniskih hlapcev. 3 v a j e n c i za natakarje in 1 za pekarijo ; ženske: 5 ra čunajočih in navadnih natakaric, 1 hotelska kuharica, 2 hotelski sobarici, 3 kuharice, 8 deklic za vsako delo, 4 deklice k otrokom. — Službe iščejo, moški: 1 komi,
2	hotelska vratarja, 1 hišnik, 1 trgovski vajenec ; ženske: 1 najemnica gostilne 1 kavarniška blagajniČarka več izurjenih prodajalk. 2 gospodinji, 1 liia kuharica, 1 bona, 1 delavka. — Oddati je dvoje stanovani z dvema sobama in več mesečnih sob. V najem se iščejo stanovanja s 3 in 5 sobami. 1 stanovanje je hilo oddano.
Dogodki na flrva-
škem.
Sv*boda prometa je na Hrvatskem z vsakim dnevom bolj omejena. Prštarii morajo čakati vladnih uradnikov, ki pregledajo pošto in vzamejo seboj, kar se jim zdi. Bribirci so zSpodili iz svoje srede predstojnika Kiju čeca, ki je vsak dan konfisciral njihovo pošto. Na S u š a k u sa vsak večer ponavljajo demonstracije. Z Reke na Sušak puste samo one. ki se izkažejo, da stanujejo na Sušaku. V Bakaru so areti rali radi demonstracij več žensk, mej njimi gdč. Pa v let i c Nastalo je silno razburjenje. Narod je pred ječo zažgal kup drva in a klici: »Nedolžne sol« »Branile so Hrvatsko pravo!«, naskočili zapore. Ljudje ao j razbili vsa vrata i a oprostili zaprte ženske. Redarstvena sila je bila nezadostna, da bi mogla to preprečiti. Narod je nato pričel peti narodne pesmi, a ko so došli domo branci, .bilo je vse dovršeno. Ljudstvo jih je pozdravljalo s klici: »Živeli naši Jelač ci!« »Živela hrvatska vojska!« Občinski zastop v Bakru pozval ie svojega načelnika, naj skliče seio, da obč zastop protestira proti bano-vemu postopanju.
V	Fužine in v Pelče so odšli vojaki, ker se ondi bije pripravljajo nemiri.
Državni pravdnik se je pripeljal v Dja-kovo, kjer je skoro na to bil aretiran klčrik Suinjak, na katerega je prišel zaboj znanih oklicev na narod. Zaboj je bil na poštnem uradu zaplenjen, na kar je Sušnjak telegrafiJno zahteval od svojega prijatelja v Zagrebu, naj mu posije zaboj.
V	Zagrebu je aretiran Ivan Feren-č i n a.
V	Masicih sta aretirana neki farmacevt in davčni oficial, ki sta zamazala ogrski grb. Nov grb je bil obešen ob navzočnosti fin. ravnatelja z velikimi častmi.
Hrvatje v Szegedinu so zahtevali dovoljenja, da smejo nositi revolverje, ker se je bati, da jih ondotni Mažari ne napadejo.
V	četrtek zvečer so bile v &igrebu velike demonstracije. Posredovalo je vojaštvo. Več 09eb je ranjenih.
V	Vugrovcu b) aretirali bogatega posestnika Vatroslava Galoviča.
• I
Ban Hedervary je, kakor poročajo iz Zagreba, nekam odpotoval, a pred vratmi stoji še vedno častna straža, da bi se mislilo, da je ban v Zagrebu. Avdijence daje namestu bana Krajcsovics. Ban je zadnje dni postal silno nervozen in uprav razdraž-ljiv. Toži, da uvidi, da so ga začeli vsi zapuščati, samo Krajscovics mu je ostal zvest. Tudi hrvatski mažaroni se več ž njim ne strinjajo in podpredsednik hrvatskega sabora dr. S p e v e c se je te dni javno izrazil, da je laž, da bi Mažari vzdržavali Hrvatsko, a da je raVno nasprotno resnica ter da so vse zahteve opozicije opravičene. Drugi Spevčevi pristaši so tudi pričeli priznavati, da se krši zakon. Ban je zahteval od predsednika »Srpske banke" Vladimira Matijeviča, da obesi na banko zopet cirilsko tablo, ki je za časa protisrbskih demonstracij bila vržena
doli. Ker tega Matijevič ni hotel storiti, zaklical mu je ban razdraženo: .Vi držite s puntarji!" Namera banova je jasna: hotel je demonstracije obrniti na drugo pot, a to se mu ni posrečilo.
* « *
Hrvatski ban mrtev! O vzroku te neresnične vesti, ki je krožila v ponedeljek po Ljubljani, se nam poroča: V nedeljo je v zagrebško policijo padla kot bomba novica: Ban visi na nekem drevesu obešen! Stvar je bila ta-le: Neki demonstrantje so napravili moža iz slame, oblekli mu črno obleko in preskrbeli temu slamnatemu možu iz voska obraz, vse popolnoma slično banu Hedervaryju. Tega elegantno opravljenega moža so po noči obesili na neko drevo. Na vse zgodaj je drugo jutro prišla na policijo novica, da visi ban obešen. Vse je bilo tako izborno urejeno, da so prestrašeni policaji, ki so prišli na lice mesta, res mislili, da imajo pred seboj obešenega bana, in poklicali so komisijo, ki je tudi res prišla ogledat si »mrtveca". Obešenca so policaji sneli, v tem hipu pa je pričela padati pred komisijo — slama. Vest o tem slamnatem možu se je širila iz Zagreba v raznih vari-jacijah, tudi v Ljubljano jo je zanesel skoro gotovo kak potnik, ki še ni vedel, kaj je
konstatirala pri obešeneu komisija.
*
* it
Hrvatska ne smije popustiti! Pod tem naslovom piše »J«dinstvo" v S.ditu: „Samo naprijed ...jer Hrvatska ne n m i i e da popusti; ne smije i n e č e 1 Oyo da upamte svi, i osim bana Karla i magjarsUih ministara. Govorimo, jer znamo ljude i prilike; ni ond», kada bi s mitraljama i šrapnelima rušdi Hrvate, mrtvi bi padali, a živi nebi popuštali. Odlučeno je : s m r t i 1 i s l o b o d u , a hc če li ko smrt, neka izvoli! Nc>ka pretvori cijelu HrvatBku u prostrano groblje. neka troboju zamieni črnim velom sad u Hrvatsko}, a po-slije, kad bi do toga došlo, svuda gdje ima Hrvata, ne smeta! Ili č i Ilrvete revoluoija lopova alobode i pravica od oz g o smlatiti, da ih nestane. ili c ) Hrvati revoluciji odoljeti, da zlotvore rastjeraju.
Jedno ili drugo.
I slijepci vide danas da se Hrvatska ne da ni slomiti, ni uništiti. Da se hrvatski narod ni|e probudio i da nije ustao na obranu proti hajdučkom i razboiničkom sistemu, ne bi bio dostojan narodom se naziva*'. Ovako jest. Ovako je dokazno, da Hrvat ioš živi, da Hrvat ima i srca i ponosa i da Hrvat pred oltarom otažbine ne mari ni za grob, ni za tamnicu.
A u grobu v« c neki leže, a tatnnice bu pune plemenitih i poštenih duša. Tu stra-daju danas za hrvatstvo pojedinci i cijele porodice, pa je d u ž n n s t sviju nas Hrvata, gdje god našima, da borcima hrvatske slobode,
0	s t v ar i t e I j i m a hrvatske bu dučnosti izkazujemo naše iskrene, otvorene, bezgranič-n e simpatije, i da svi i svuda, u sva-koj prilici poradimo, a da pritečemo u pomoč stradainicima, d* se zna i upamti, da smo svi jedno, da srca sviju kuciju za jedno.
Kome treba pomoči i kako. o tome ca se znati, jer je stradalništvo na dnevnome redu, ali sad u svakom mjestu, Hrvati sviju pokrajina, u svojim č i -taonicama, ili preko mjesnih
1	i b t o v a kupite za stradalnike. Prodavajte i zlatne lance, i vi Hrvatice skidajte do potrebe i vaše nakite, ustežimo se od zabava, odričimo sviju naslada, ali pomozimo onima, koji se bore, izlažu, stradaj u, u tamnici čame i u svete domovinske grobove p a d a j u.
Brez ikakovih obzira, št5 cj ko reči, svi srcem na dlanu izagjimo pred našu braču u Hrvatskoj i svi budimo š njima i na ovaj način, pokazajuči im pomoči moralne i materijalne, da se zna, e danas cijeli i čitavi hrvatski narod dijeli sud-binu boraca u Hrvatskoj, da oni nijesu osamljeni i da smo š njima mi svi.
Slava junacima i stradainicima, slava tebi simbole slobode, hrvatska trobojo, koja si u ovoj slavnoj tragediji naroda hrvatskoga doživjela ovaku i ovoliku ljubav djece domovine, jer ako i jeste u Hrvatskoj noč, ona je na izmaku. U praskozorju smo.....
Gle . . . zastavo! Jedni padaju, a druge vuku u tamnice, i nigdje uzdaha, ni jauka, svuda jeka himne domovinske, svuda zanosa i oduševljenja, ko da se ponavlja hor hrvatskih vila nad grobom Jelačiči:
»Ustaj bane, Hrvatska te
ski vladi, proti nesrečnemu banu Khuen Hedervaryju in proti »dragim« bratom Madjarom, kateri od jutra do mraka kršijo svojevoljno jasne zakone in gazijo z nogami najsveteja prava hrvatskega naroda. No bi li bilo sedaj skrajni čas, da se iz originala hrvatsko-madjarske nagodbe iztrže tista tajinstvena krpica, s katero se je po podpisu te nagodbe pokrila in zakrila vsebina onega člena, kateri Hrvatom garantira njihovo življenje in ekzistenco?! Hrvatski zastopniki v madjarskem saboru v Budimpešti so przvani brzojavno v madjar-sko metropolo. Oni pojdejo tja na poziv svojih gospodarjev, da tam glasujejo za poročilo Szellovo: Hrvatska je mirna! — V Hrvatski je vse v r e d u !
Balkan.
i
-
J) Bombe. V Atenah so našli v neki kleti devet d namiznih patr.on in dve bombi.
V	Volu so zaprli Šref»na Pavlova, ki je tam bival kot inženir. Našli so pri njem mnogo smodnika in čepico bolgarskega častnika.
J) Dvanajst, oboroženih bolgarskih čet se je prikazalo v Bukov-ljanih pri Kumanovi. Tamošniemu duhovniku L'ubomiru Popovcu so grozili, da ga ustrel«, ako z vso vasjo ne prestopi k pravoslavni veri.
i R a z g n a 1 i so Turki v Kratovu veliko boltrarsko četo.
J) Vroča bitka V Isoparih pri Mo-nastiru je bila huda bitka med vstaši in turško vojsko. Mnogo vstašev je ubitih, 74 vjetih.
J) S petrolejemzažgaliso Turki vas Lubovin v serezskem sandžaku. Vse hiše, 75 po številu, so pogorele.
V	plamenu je poginilo mnogo ljudi. Ostala je cerkev.
}) A v t r o - o g r s k a m o r n a r i c a je zapustila Solunski zaliv. Tam ostane samo ena avstrijska ladija.
]) Grki izdajajo Turkom bolgarske vstaše. Zato so Grki pri vladi v veliki milosti. Mnogo Makedoncev se izdaja za Grke da se rešijo preganjanja.
1) Turška armada na Bal kanu je sedaj sledeča: Osem prapore nizamov (redna voiska), 27 eskadronov jev decev. Mobiliziranih jo 16 evropskih in 1( azijskih red fdkih (rezervnih) praporov, 2: praporov evropskih ilavov (domobrancev) ii 4 prapori nizamov iz Smirna. Vsa bojni aila, ki je določena, da potlači makedonsk vstanek, znaša 139 praporov pehote, kar ji približno 130.000 mož Poleg t*ga ima mar šil Omer Rudži paša proti A'bancem 3-praporov nizamov, 15 praporov redifov, J polke jezdecev in 15 baterj. Vojakov dovol — a denarja zanje premalo 1
]) Bolgarski profesorji. \ Tetovu so zaprli ravnatelja in proftsorji bolgarske šole.
Kotiček m liberalce.
I
S u f t i in lažniki! Okolu teh iz-■ razov se je sukala „Narodova" politika pre : tekli teden. Ti prijazni naslovi iz Malo-I v r h o v i h ust so seve leteli na nas, kei smo zapisali to, kar so turnarji po celi Ljubljani pravili. „Narod" nas nazivlje laž-nike, ne da bi dokazal, da smo pisali kai ; napačnega. Dobi naj od turnarjev pole ii i ko se iz teh pol razvidi, da ni nobeneg j darovatelja izmej slovenske inteligence, po ! tem še davno ne bomo imeli prilike rad i tega peti slavo „Narodovcem", ker itak i ' ljudje hodijo s silno slastjo na nemške pri ; reditve in ker tiste trgovce, okolu kateril so tudi plesale nemške dame, vendar pri števajo svoji inteligenci vsaj pri — vo litvi. Tavčar naj prepove Malovrhu preve< ropotati, sicer bomo mi izračunali, koliko j dr. Tavčar za kazino dal, in povedali bomc zakaj pravi Dzimski: „Was ich dem Tavča: sage, das thut er." Pozivljemo »Narod", d; se z nami pridruži protestu, da so se naši mej slovensko inteligenco možje, ki so po magali dejanski turnarski proslavi s tem da so dali turnarjem deželno gledališče, ka kor pravi „Tagespost" „zur Verfugung" Mi bomo zahtevali izkazi la koliko so turnarji plačal najemščine za gledališče, kei
.......š
plačali one, ki
I t
govori se, da so dobili gledališče
z o v e.
• * «
Tržaški »Edinosti« se piše : »V s e h r • vata ko Primorje od Reke do Karlobaga kipi in vre. Telegrafske in telelonske žice so odrezane na mnogih krajih. Bati se je, da bodo na reško-karlovški železniški progi dvignene železniške tračnice. Narodje neizmerno ogorčen proti sedanji h r v a t -
zastonj, le razsvetljavo bodo Tako Slovenci podpirajo »Turnar|e«, svoj čas Slovencem niso pustili igrati v de želnem gledališču! »Tako se delajc pri nas afere!« Slabo bi razumeli dolžnost slovenskega časnikarstva, ako bi proti temu ne protestirali. »Slov. Narod« nas seve s svojimi prijaznimi izrazi ne more razžaliti. Mi bi lahko s tem večjim vzrokom na isti način nastopili proti »slov. Narodu« in rekli, da so njegovi uredniki to, kar nam pravijo, dokler ne dokažejo na stotine laži j, ki so nagromadene v »Narodu«, dokler ne dokažejo, n. pr. da je bil dr. Šusteršič nemški burš, dokler ne dokažejo »Narodove« trditve „da je vae eno, kakeršne vere je človek", dokler ne prokličejo debelih lažij
o usmiljenkah in dež. bolnici, dokler ne prekličejo notice »bk< f na balu«. dokler ne prekličejo psovk, katere bo polotili sv. očetu v usta in dokler ne prekličejo številnih la-žij. katere si je izmislil „Narod" o naših somišljenikih in katere je pobral iz tujih listov. Za pisavo »Slovenskega Naroda" v polni meri velja klic : „Nam se tak način političnega bojevanja studi, kakor se mora studiti vsakemu količkaj dostojnemu človeku. Žalostno pa je, da )e tak način bo jevanja pri nas sploh motroč in da občno zaničevanje ne zaduši stranke, ki so ne zna boriti z drugimi sredstvi, kakor z imfami-jami". Velja pa tudi tisto, kar pravi »Narodu« danes nam do&la oeliska »Domovina« : „Kar se pa mokrih nogavic tiče, s katerimi nam ,Narodov' člankar grozi, prijazno svetujemo, naj si sam eno v mrzli vodi dobro pomočeno nogavico priveže čez čelo, eno pa čez Čeljusti. Potem bo manj nervozen in si bo napravit manj Namaže".
Književnost in umetnost.
*	Gledališka predstava v Zagorju.
Dne 21. t cn. nrirede zagorski diletantje v dvorani L Ilabata štiridejansko šaloigro BValvazorjev trg št. G«, pri kateri bode gostoval član slovenske drame gosp. Anton Verovšek v ulogi »Bunke«. Začetek ob 6. uri zvečer. Po predstavi prosta zabava, pri kateri ovira zagorski orkester
*	Gdč Milka Gerbič, hčerka ravnatelja »Glasbene Matice" sodeluie danes pri koncertu slovenskega pevskega društva v Gorici, jutri p3 bo pela pri slovenskem koncertu v Trstu.
*	Castelnuovo — Hercegnovi Pod tem naslovom je izdal g. Nik. Bir G j o novic, lehar v Hercegnovem v Dalmaciji, popis tega kraja, kateri se šteje med najlepše v Dalmaciji in ki ga priporočajo kot zdravilišče.
izpred sodišča,
Porotne obravnave v Mariboru 3e pričnejo 8 juni|a t I. Nastopni slučaji pridejo pred porotn ke: S. junij» sodnfjski sluga Prah zavoljo zlorabe uradne oblasti, , aradnega poneverjenja m goljufije; 9. junija L. Belec zavoljo istega prestopka kakor orejšnji; 10 J Slaček in J Breznik zavoljo Dos;lstva in goljufije; 15, 16. in 17. juni|a 1. Šalamun zavoljo umora.
Prva hrvatska sodni jska razprava v lioviniu je bila 9. t. m., kakor )08nemamo iz »Naše Slrge«.
Na veiala. Pred porotniki v Korneu )urgu je bila na vešala obsojena Ana Ma-'ija Tomrala, ker je svojega otroka umorila. Morilka je pripoznala svoj zločin, a se je ipravičevala, da je hotela svojega otroka lati v kako bolnišnico na Dunaju, pa ga likier niso hoteli vsprejeti, in šla je z Du-laja in je umorila svojega otroka.
Po petindvajsetih letih prosta kaznilnice je v \V(irzburgu 43 letna Monika ialleder. Lita 1878. je kot 18 letna deklica ;astrupila svojega ljubljenca; obsojena je bila ia smrt, a kralj Ludvik II. jo je pomilostil n zaprta bi morala biti celo svoje šivljenje. i. zdaj so jo oprostili.
Razne stvari.
Najnovejše od rasnih strani
Požari v Galiciji se v zadnjem Sašu silno množe. Gorelo je v teku zadnjih petih tednov v 19 krajih ter pogorelo ikupno nad dvatisoč hiš. škodo jenijo blizu na š t i r i milijone kron.
-	irakoplovstvo, Z novim zrako-)lovom, ki se da voditi, je včeraj prevozil .rakoplovec Lebandijo v Montesu 12 kilo-netrjv v 25 minutah. — Morilci kraja H u m b e r t a. Vsled sokrivde na imoru kralja Humberta so aretirali v Sira-tussh anarhista Soppevia in Rivolta. — £ r u h podraže danes peki v Parizu.
-	zastrupljeno jed je povžila rod-ina graverja Turnarja na Dunaju. En otrok 'urnerjev je že umrl. — Angleški
ralj je za časa svojega bivanja v Parizu s gral v eni noči 90 000 (rankov. — Ve-iko poneverjanje, čez 100000 ankov, so zasledili pri finančnem minister-;vu v Lizboni. Višji uradniki so v družbi nekaterimi lifaranti sleparili državo.
Falb prorokuje: Od 11. do 20. maja
mogo vihar|ev in povodnji; od 20 do 28. 3 vedno viharji, a z njimi ne toliko dežja, idi tega tudi ne bo povodnji. V prvih neh stoji temperatura nad normalom, pride a skoraj potem ravno tako nizko pod nor-lal. 26. maj je kritičen dan prve vrste, po-odeni preti.
Srce se more oživiti Razni listi po-očajo: Dr. Kulinko je izumil sredstvo, s aterim je mogoče mrtvo srce oživiti. To redstvo je Lackova topla tekočina napol-jena kisika, s katero se mrtvo srce na-loči. Nedavno je dr. Kulinko javil pariški kademiji znanost, da je srce 3 mesece Bta-
rega deteta, ki je umrlo od pmumonije, oživil, da je pričelo biti, istotako s* mu t« posrečilo tudi pri raznih drugih ljuirh 30 ur po njihovi smrti. Koliko je na teh vesten resni' «, sa bo v kratkem pokazalo
Častnikova vdova umrla lakote. Iz Budimpešte se o tem šo ^OSirntjse roča: V Budimpešto je bila policiji naznanjena nenadna smrt neke sUr« gospe. Ko je policijski zdravnik priŠ9l v stanovanj, nudil se mu je žalosten prizor. Soba je bila popolnoma (.razna. V kotu je na kupčku ua pol gnile slame ležalo mrtvo truplo 50- do 551eine ženske brez vsake obleke. Poleg mrliča čepelo je osemnajstletno dekle, zavito v rjuho. V sobi i bilo nič pohištva ali kake druge oprave. Policijski komisar je dognal, da sta mati in hči stanovali dva meseca v tem stanovaniu v največji bedi. Vživali ste le kruh, kojega so jima darovali sosedje. Ranjka je bila vdova pruskega topničarskega stotnika in je dobivala po nemškem konzulatu 150 mark mesečne pen*ije po možu. Ničvredni vdovin sin je vsak mesec redno prišel po pokojnino na konzulat in denar porabil za sp, med tem ko sta mati in sestra morali živeti v največji bedi. Policija ie mnenja, da je mati umrla vsled lakcte, hči pa že tri dni ni vžila ničesar. Ničvrednega sina so aretirali
Zastrupljeni delavci. V Pardubicah na Češkem se je v tovarni špirita Daniela Fanto pripetila vsled neprevidnosti velika nesreča. Več delavoev je špirit zmešalo z neko esenco in to mešanico pilo. Posledice so se kmalu pokazal«. Osem delavcev je zbolelo, izmed katerih sta dva že umrla. Dvomi se. da bi ostali okrevali.
Konkurenco za »moško lepoto« bode priredila zveza avstrijskih atletskin društev na Dunaju
Drobiž.
Razne narodnosti. Rutinska narodna pripovedka pravi: Ko so Kristusa peljali k smrti, so ga hoteli Nfmci odpisati, Armenci odkupiti, Poljaki ukrssti, Rusini s Bilo oprostiti. Zato so postali Nemci pisarji, Armenci trgovci, Poljaki tatovi, Rusini pa pobijavci.
Društva.
(Prostovoljno gasilno društvo v Stražišču pri Kranju) priredi v nedeljo, 24. t. m. blag; s ovijenje društvenega doma ter gasilnega orodja z naslednjim vsporedom : OJ 1 ure naprej sprejemanje društev pri Matevžu H»-fnarju (cajnariu). Ob 2. uri odkorakajo dru i štva v cuikev in potem k društvenemu domu, j kjer borle blagoslovljene. Po blagoslovljenju : odkorakajo vsa društva v gostilniške prostore g. Valent na Benedika, k|er sa vrši veselica s petiem, plesom ter šaljivo loterijo. Pri veselici svira meščanska godha iz Kranj«. Vstopnina za uniformirane 40 vin, za osebo 80 vin, za družino 2 kroni. Ker je čisti dobiček namenjen za napravo gasilnega orodja, se prepiačiU hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Telefonska in brzojavna poročila.
Trst, 16. maja. Ob dalmatinskem obrežju je paruik „Grandosa", na katerem sta se vozila črnogorski princ Danilo in njegova soproga, trenil ob avstrijsko vojno ladijo .,Grof VVurm-brand", ki je vozila s polnim parom. Parnik je nekoliko poškodovan, a če bi se to zgodilo trenotek prej, bi vojna la-dija parnik potopila v globine.
Maribor, 16. maja. Pri Sv. Marjeti poleg Rimskih toplic je tatinska družba z Dolenjskega po noči ulomila v šestih hišah. Ulomili so tatovi tudi v dve prodajalnici in v poštno pisarno. Število teh rokovnjačev je okolu 25.
Gradec, 16. maja. Včeraj se je tu vršil po šestih letih zopet prvi vojaški promenad ni koncert. Gonji nemških na-cijonalcev proti vojaški godbi je zaključek — blamaža.
Zagreb, 16. maja. Številna deputacija najodličnejših Hrvatov iz Hrvatske bo šla v kratkem k cesarju na Dunaj, da mu pojasni, kako im-pertinentno napačno popisuje ban položaj na Hrvatskem. Ako deputacija ne bo sprejeta, tedaj bodo naprošeni jugoslovanski zastopniki v državnem zboru, da z vsemi dovoljenimi sredstvi si pridobe avdijencijo in povedo Nj. Veličanstvu resnico o položaju na Hrvatskem.
Dubrovnik, 16. maja. V znak žalovanja nad hrvatskimi žrtvami preloženo je slavje blagoslovljenja zastave pevskega društva „Gundulič" na boljše dni. — Dr. M.Cingrija.	i
i Dunaj, 16. maja. Včeraj se je vstanovilo na Dunaju novo, tretje slovensko dijaško društvo z imenom „Sava". Ker so Tavčarjeve privržence pognali iz „Slovenije", osnovali so si , lastno ognjišče, kjer se bodo ogre-! vali za svoje ideale: čista svobodo-| miselnost, Tavčar in ljubljanska fraka-I rija. Mej dijaštvom novo društvo na-zivajo „Gradaščica".
Dunaj, 16. maja. Makedonski vstaški vodja 19 let stari Dane v je tu, ker mora radi neke rane podvreči se operaciji. Danev pripoveduje, da je vstaško okrožje razdeljeno na 5 i okrožij s 150 četami.
Budimpešta, 16. maja. Nadvojvoda Fran Ferdinand je pred svojim odhodom govoril z grofom Zichjjem. Hujskajoča poročila opozicijskih listov niso resnična. Položaj je silno kritičen in utegne vsak čas priti do demisij. Grofa Apponyja sprejme cesar v avdi-jenci
Turin, 16. maja. Tu se vrši kongres salezijanskih sotrudnikov. Navzočih nad 2000 oseb, mej njimi 30 škofov.
Lvov, 16. maja. Na posestvu grofa Dzieduszyskega so se kmetje uprli. Množica je grozila opustošiti grad. Pripravlja se velika stavka delavcev na polju.
Carigrad, 16. maja. Obisk mošej je od včeraj za vse Neturke prepovedan.
3ew York, 16. maja. 0 nedavno preprečeni nameri mafije razstreliti *s posebnim strojem z dinamitom angleški parnik „Umbria" v zrak, se sedaj poroča. da je mafija pisala pismo, da hoče očistiti newjorško luko angleških ladij in da izvrši nadalnje napade.
Listnica uredništva:
Dunaj. Poročilo o shodu za slovensko vseučilišče je došlo še-le danes popoludne. Obžalujemo, da je torej ne moremo priobčiti že v današnji številki. Priporočamo se za hitra poročila. Prosimo z obratno pošto poročila o shodu, katerega omenjate v pismu.
Poslano.
Odgovor na »Poslano« g. Fr. Sviglja, magistratnega koncepista v Ljubljani v „Narodu" dne 1. maja.
Ne zdalo bi se mi vredno, na Vaše »Poslano« odgovariati, a ker »Slovenčevemu« dopisu naravnost laž očitate, dolžan sem na to odgovorili. Vidi se, g Svigelj, da ste zelo razburjeni, ker Vam je »Slovenec« povedal nekaj gorkih, a resničnih. Vi ste menda mnenjs, da je duhovnik brezpraven helot, katerega sme zadnii pisar blatiti, a duhovnik bi se še menda braniti ne smel ? Vi in par Vaših pristašev bi bili že davno zaslužili, da bi Vam bil s čim drugim posvetil, ker ma že več let, napadata, akoravno veste, da ni na tem n č resničnega. Ako Vam moj odgovor ne bo všeč, sami sebi pripišite?
Odlcčno izjavljam, da je vse, kar je »s ovenec« pisal o občinski volitvi, popolnoma resnično, ne pa »nesramna laž«, in konstatiram da Vi lažete, ako to trdite. To izpnčuie volilni zapisnik, na katerega se Vi sklicujete, in tudi g. nadučitelj mora to potrditi, ako hoče biti nepristransk, kakor ga Vi hvalite. V II. in III. razredu ste imeli štiri volilce in niste mogli postaviti kandidatov in tudi v L razredu bi ne bili zmagali, ako bi bila tudi gospodična J. Z. in g. nadučitelj z Vami volila, ker bi Vam bil ša en glas manjkal do večine. Čudim se, zakaj napadate zaradi volitev gospodično J. Z. in ji hočeta škodovati, saj se je še celo sramoval g. nadučitelj, Vaš prijatelj, z Vami voliti, in je zagotavljal, da bi ne bil vseh Vaših kandidatov volil, ako bi se bil volitve udeležil.
Gdč. I. Z. je ravnala popolnoma korektno; ona ni dala pooblastila ne Vam ne meni, ampak dala go je tretji osebi, g. prof. M. P., kateremu ona bolj zaupa kot Vam, kateri tukajšnje razmere tudi najbolj pozna. In Vi se drznete celo tega gospoda v »Narodu« napadati! Povemo, g. tivigelj, da je g. M. P. mož, ki ima pri nas in tudi v narodnih krogih vse drugi ugled kot Vi, mož ki ima kaj v glavi in v žepu, kateri je zaradi svoje prijaznosti in nepristranosti tudi med ljudstvom spoštovan. Vi sto toliko netaktni, da mu celo očitate pobožnost, ako je toliko pošten in neustrašen, da javno iz polnjuje svoje verske dolžnosti.
Zakaj pa se sramuje učiteljstvo in skoro vsi posestniki z Vašo stranko voliti? Ker je v Vaši stranki nekaj tako surovih in prepirljivih ljudi, da so celi vasi in občini v nadlogo. Ali ni neki Vaš pristaš tiral prejšnjega blagega g. nadučitolja zaradi svojega zanemarjenega dečka pred sodišče? Ali ni
nad učiteljic" pred nedavnim časom is njegove biše priletel kamen? Ali ni eden iz Vaše stranke skoraj smrtno nevarno ranil neko osebo, ki mu ni nič žalega storila? Ali niso ti ljudje v vednih pravdah in skoro vsem poštenim ljudem v nadlogo, tako, da se ljubljanski sodniki in sodniiski sluge pri-tožuiejo nad tem, da jim ti ljudje dajo toliko opraviti.
Iz teh slučajev lahko izprevidite, gosp. Svigelj, kake sadove rode liberalni »Narodovi« nauki med našimi nevednimi kmeti. Hvala Bogu di jih ni veliko teh Vaših pristašev, lahko jih seštejemo na prstih ene roke, a že teh je preveč. Ziradi t>stih 400 K — bilo jih je še več, namreč 600 K — ne otresam samo jaz jezika, ampak cela občina. Gorje »klerikalnemu« odboru, ako bi bil tako gospodaril! saj vidimo, da zaradi kake malenkosti ods avijo »klerikalnega« župana.
Vi meni tudi očitate, da delujem pri naših društvih »zaradi krone«. Človek se mora smejati, ako bere, kaj ste Bkrpali Vi in Vaši pristaši skupai v »Narodu« z dne 20. aprila o našem »Kmetijskem društvu« in kaka protislovja so v tem dopisu. Pojdite pogledat knjige in bote videli, da brezplačno deluiem pri društvu, iz dobička kmetijskega društva pospešujemo kmetijstvo, napravili smo 3 slamoreznice,mla-tilnico, travniško brano in bi še več, ako bi bilo ljudstvo še bolj edino. Oprostite, g. Svigelj, da Va8 pri tej priliki vprtšim. Zakaj ste pa Vi in rajnki M. P. pomagali ustanoviti »Kmetijsko društvo« na Igu in ste calo napovedali liberalnemu trgovcu Minattiiu, da ga bo to uničilo ? Vidite, kak konsekventen liberalec ste ? Ali morete trditi, da je to laž? Ali so morebiti Vam dišale »kronce« in so morebiti tudi zdaj »kronce« vzrok, da mene napadate ? Ako ne bote mirovali in blatili mene, našo občino in društva — Vam še lahko posvetimo; gradiva imam še dosti pripravljenega.
P/i tej priliki odgovarjam tudi gosp. M a r t i n u F u r 1 a n u. On trdi v popravku, da je za župnijo v Tomišlju, toda le na drug način kot jaz. Ako ste za župnijo, zakaj pa ste kot g'avni nasprotnik župnije iskali povsod podiisov proti župniji, in celo pri takih, ki nimajo pri tem nič govoriti, in z vsemi močmi delujete proti njej ? Is zanesljivega vira sem zvedel, da ste ae izrazili, da bi bili proti župniii tudi, ako bi ne bilo treba ne vinarja prispevati. Iz tega izprevidite, da morajo biti drugi oziri merodajni pri tem Vašem nasprotstvu. katerih tudi ne morete utajiti, ker so sploh znani.
T o m i š e 1 j , 9. maja 1903.
Jožef Knific
kuratni beneficijat.
Dunajska borza
dnč 16. maja.
Skupni državni dolg v notah.....100 65
Skupni državni dolg v srebru.....100*60
Avstrijska zlata renta 4% .....121-15
Avstrijska kronska renta 4%.....101*10
Avstrijska inv. renta 3l|a % .....fi3 40
Ogrska zlata renta 4^,.......12125
Ogrska kronska renta 4%......99-50
Ogrska inv. renta 3'/,*.......91*80
Avstro-ogrske bančne delnice.....1660
Kreditne delnice....................670*25
London vista......................239.70' ,
Nemški drž. bankovci za 1C0 m. nem. drž. v.	117-05
20 mark ............23*41
20 frankov..........19 07
Italijanski bankovci........9525
C. kr cekini...........1130
Žitne cen©
dnč 16. maja 1903. (Termin.)
Na budimpeštanski borzi:
Pšenica za maj.......K	7 58	do 7*59
» > oktober.......7 37	»	7*38
Rž za oktober.......»	6 45	»	6 46
Oves za maj..........5*86	»	5*87
Oves za oktober......»	5 50	„	6*61
Koruza za maj.........6*44	,	6*45
Koruza za julij......* »	6*44	»	6*45
(Efektiv).
Dunajski trg.
Pšenica banaška.......K	V*70	do	8*35
Rž južne železnice ........—	,	—
Rž.............7-05	»	7 20
Ječmen , .........6*40	„	7 25
ob Tisi.........6 70	»	7 50
Koruza ogrska.........6 80	„	7*—
Cinkvant....................7 30	„	7.80
Oves srednji..........6 25	„	6-45
Fižol ..........»	6*75	» 13 76
Tržne cene v Ljubljani
dne 13 maja.
		Klh					K	h
Goveje meso I. v.	kg	l|32		Pšenica . .	100 kg		17	_
Telečje meso	>	130		Rž . . .	»	»	14	—
Prašičje » sveže	>	1:40		Ječmen . .	»	>	14	—
Koštrunovo meso	»	—	90	Oves . . .	>	»	16	—
Maslo . . . •	>	2	4i	Ajda . . .	»	>	18	
Mast prašičja . .	>	1	60	Proso, belo,	>	>	18	
Slanina sveža	>	1	4<	Koruza . .	»	>	15	—
» prekajena	»	1	70	Krompir	»	»	6	601
Jajce, jedno . .		—	6	Drva, trda,	m8		7	nO
Mleko, liter . .		—	18	> mehka	»		6	60
Piščanec . . .		1	HO	Seno, 100 kg			7	oO
Golob . , . .		—	46	Slama, » »			6	60;
Fižol, liter. . .		—	M	Pšenična moka št. 1			iS	—
				Koruzna »			21	—
Leča, » . . .		—	30	Ajdova »	st. i		36	—
Meteorologifino porodilo.
Viiina nad morjem 306.2 m, srednji iraeni tisk 746 0 mm
Cu »pt-MTanja
Stanja barometra. t mm.
Temperatura t
Celiiju I
VetreTi.
Neb«
i h
16
16
Vnin 7396] 11'6 | si. »ever 1 Jež 7. l)Utr I 7H8Tj 9-5 I si. jvzh. I megla 2. po pol. | 737 7 1 19 4 I si. sever | deL obl
F
16-4
Srednja včerajšnja temperatura 12 4*. normale 14 0'.
Kdor veliko sedi SKSfffi
___________Športom delavnost želodca
p ispeSevati, mu je namestilo dobroznana Rogaška slatina »Templjev vrelec« z tinom, btyiia vrelec čist pospešuje tčk in piebavlj»nje želodca.
1249 l—1
Zahvala.
Slavna posojilnica v Radovljici podarila je tukajšnjemu gasilnemu društvu znesek 30 K, za kar srčna zahvala!
Radovljica, 16. maja 1903.
Pavel Kristan,
B75 l-l	t. č. načelnik.
688 -1 Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti svoje iskreno ljubljene hčerke, gospe
ANE SEUNIG
roj. Pribil
kakor tudi za številno spremstvo na zadnjem potu drage mi pokojnice izrekam vsem sorodnikom. znancem in prijateljem, posebno rodbinam Seumg-ovi in dr. Furlan-ovi, prisrčno zahvalo.
Ljubljana, 16. maja 1903.
Ivana PMbil,
mati.
t
671 1-1
Tužnim srcem naznanjamo, da je umrla po dolgotrajni, zelo mučni bolezni iskreno ljubljena, nepozabljiva sestra, oziroma svakinja in teta, gospodična
Antonija Pavšlar
danes v četrtek, dne 14. t. mes , ob 11. uri po noči, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče.
Pogreb predrage ranjce bo v nedeljo, dne 17. t. m, ob 4. uri popoldne.
Svete inaše zadušnice brale se bodo v župni cerkvi.
Kranj, dne 14. maja 1903.
Žalujoči ostali.
Venci se na željo pokojnice hvaležno odklanjajo.
Das
XIX. Jahrhundert
in Wort und Bild.
Politische und Kultur=Geschichte,
popolno nova, 80 zvezkov obsegajoča, krasno ilustrovana knjiga, ie za polovično ceno, t. j. 30 K, na prodaj.	670 3-2
Več pove upravništvo.
Proda se
667 3-2
iz proste roke dobro obiskana
gostilna
v Skoiji Loki na velikem trgu s prenočiščem za tu;ce ter z vsemi spadajočimi predmeti: hlevom za konje in velikim dvoriščem. Tudi se oddajo zemljišča in travniki v najem na petletno dobo Več s« izve pri gospej Antoniji Jamar v Skofjl Loki.
Dvoje lepih
stanovanj
je oddati
669 3-3
za termin avgusta meseca, eventuelno eno ie 1. junija na Dunajski cesti it. 60,
kjer se da|6 pojasnila in odgovori na vprašanja.
Kupim zo 5i>cjc zbirko
star zlat denar in stare kolajne (medajle).
Nadporočnik Novak, vojaška bolnica v Ljubljani.	663 3-3
v Ljubljani, Pogafiarjcv trg. pctcpl«5tična umetnostma raZ5tauo
Danes, v soboto 10. maja mm- Zadnji razstavni dan w složno potovanje po
Loiulonu.
V nedeljo 17. do 23. maja
Drugo velezanimivo potovanje po
Indiji.
Te slike na steklo ugajajo vsakemu še tako razvajenemu očesu. Napravljene so
nalaSč le za mednarodno panoramo. Na vsakem prostoru se da regulirati dnevna in nočna svetloba
Odprto vsak dan, od 9. do 12. ure dopoldne in od 2 do 9. ure zvečer
nara«i»
alkaSična kislin?
najboljša dijctičnain osvežujoča pijača,
preskušena pri želodčnih in črevesnih ka-tarih, obistnih in mehurnih boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno	podpiralno sredstvo T&S
pri karlovovarijskem in drugih kopelišklh zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po
17 32 kopeljih v trajno porabo. (Vil.)
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
talez. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih
Prospekti zastonj in franko.
V LJabJani se dobiva v vseh lekarnah, veSjih •pecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Liubljani.
Zdravilniea In vodozdravilniea Kamnik na Kranjskem.
Krasna gorska lega, milo podnebje, ni vetrovno. Zdravi se z vodo na vse načine, solnčne in zračne kopeli, tudi z ogljikovo kislino se zdravi, z masažo, telovadbo in elektriko.
Zmerne cene. — Začetek sezone 15. maja. Prospekte pošilja vodstvo. 476 10—7	Zdravnik voditelj:
Dr. Rudolf Raabo.
Za dobro idočo stavbeno in s cerkveno umetnostjo se bavečo
večjo obrt
v sredini Spodnjega Štajerja se radi razširjenja iste sprejme tihi
kompanjon
(kateri ni treba, da bil strokovnjak) s 16.000 do 20.000 K kapitala. Dotični prevzame lahko knjigovodstvo. Vloženi denar je popolnoma osiguran. Ponudbe pod šifro „Podjetnost" na upravništvo „Slovenca".	586 3-3
Priporočilo
in
zahvala!
Trgovina z železnino
Andr. Druškoviča
669 4—2	naslednik
Valentin Golob
Ljubljana Mestni trg št. in.
Prične začetkom majnika razpošiljati znane najboljše „Kr0(ldiamanf-k0Se" z garancijo za vsaki komad.
Dolgost__70_ 75 _ 80_85 cm
Cena kron 2*40 2 60 2*80 3 — Najfinejše Bergamaške osle od 60 vin. do K 1-—.
1 klepanje, angleškega jekla ... K 2 40
1 kosni oklep, navadni....... „ —10
1 kosni oklep s ključem..... „ —"30
1 srp................. „ — "60
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem v svoji lastni
hiši, Zaloška cesta štev. 7,
nasproti deželne bolnice (preje pri Trškanu) otvoril
gostilno
in se zahvaljujem vsem tistim gostom, ki so me „pri Sokolu" obiskovali, da bi me tudi zanaprej ne pozabili. Postregel bodem z najboljšim pristnim vinom raznih vrst ter z gor-kimi in mrzlimi jedili. Pripo-ročaje se v mnogobrojen obisk bilježim z odličnim spoštovanjem
Ivan Flegat*,
preje „Sokolov" gostilničar
__	1357 26
Anton Presker
krojač v Ljubljani,
Sv. Petra cesta št. IS
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
izgotovljene oblek©
posebno na haveloke v naj-večji izberi po najnižjih cenah.
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov.
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
F. HITI,
Pred škofijo štev- 20. •OdT Zunanja naročila se točno izvršujejo.
571 o
Iščem
ki ima veselje do trgovine. Sprejme se takoj. 665 3-3
Kje, pove upravništvo „blovenca".
Prostovoljna razprodaja.
Prostovoljno se razprodajo v Ljubljani hiša v Kolodvorskih ulicah, v kateri se nahaja več let prav dobro obiskovana gostilna, gospodarska poslopja, njive, travniki in gozdi. —
Nekatere parcele so vsled svoje ugodne lege pripravne za stavbišča. Hiša je pripravna tudi za vsako drugo obrt.
Plačilo po dogovoru.	612 3-3
Pojasnila v pisarni g. dr. Albina Kapus, odvetnika v Kolodvorskih ulicah št. 35.

Otvoritev nove trgovine!
l{ljudno naznanjam, da bodem 3 11. t. m. otvoril v	ob glavni
cesti poleg cerkve, hišna štev. 2 (v hiši gosp. $eidel-naJ
Špecerijsko trgovino
in prodajo mo\e na drobno in debelo.
tfer mi je na tem, da p. n. odjemalce useskoji zadovoljim, bodisi glede kakovosti blaga, bodisi glede nizkih cen, upam, da bode p. n. slavno občinstvo mojo dobro voljo upoštevati, ter moje prizadevanje postrgati j najboljšim in najfinejšim blagom, podpirati j najmnogobrojnejšim obiskom.
U nadeji, da mi izkaŠcj° P■ n- odjemalci svojo naklonjenost, bilježim 3 odličnim spoštovanjem
646 12-2	JV{afoo Lavrenčič.
Jj1.nr | |-	»»LifOi i"iii/*»i~1'Lii'iHi * j—1»|—I»\| "i li *	• '» ' if*» — |||' ii • r*» ~ ' r
-
iS
Gostilna „Pod Gozdom" na Dolenjski Gesti.
otvoritvi gostilni= =škega vrta=
ki se vrši
nedeljo, dne 24. maja
s sodelovanjem slavne vojaške godbe c. kr. pešpolka štev. 27.
2_V
Začetek točno ob 3. uri popoldan.
Vstopnina 10 kr.
Ob 6. uri se spusti veliki zrakoplov, v mraku se zažiga umetalni ogenj in rakete.
Ob neugodnem vremenu se preloži veselica na binkoštno nedeljo ob isti uri.
K mnogobrojni udeležbi vabita najuljudneje
19
Josip in Antonija Plankar.
688 2—1
Gostilna „Pod Gozdom" na Dolenjski cesti.
Vabilo
na
IV. redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice na
registrovane zadruge z neomejeno zavezo kateri se bo vršd
v nedeljo, dne 24. maja t. I. ob 3 uri popoldne
v župnišču na Gojzdu
s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo tajnikovo in blagajnikovo.
2.	Volitev načelstva.
3.	Volitev nadzorstva.
4.	Razni nasveti.
680	Načelstvo.
Učenec
14—15 let star, krepak in zdrav, poštenih starišev se Sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom na deželi.	681 4-i
Naslov povč upravništvo ^Slovenca".
Pri
Nov plug
je/ejen, je ja nijfo ceno na prodaj, — Več pove Jf. J-ančigar, župnij v Dobrničah.	084 1—1
££) Oklica
T
/fl d,
I siaircr 15 let, je dovršila 7. razred 1 dekliške šole s prav lepo pisavo, jeli vstopiti h^ot vajenca v dobro trgovino 3 enojnim ali mešanim blagom.
Aaslov je: Ne$a Zupančič v Dobrničah, Dolenjsko.	685 1—1
F
Hiša je na prodaj

„Zvezi kmet. zadtuig za Štajersko"
popolniti je mesto
preglednika
Raiffeisenovih posojilnic, ter drugih kmetijskih zadrug.
Prosilci morajo biti vešči udvadnega in dopičnega knjigovodstva, ter zmožni nemškega in slovenskega jezika v besedi in pisavi.
Mesto se popolni proti službeni pogodbi in obestranski trimesečni odpovedi.
Plača znaša 2400 K na leto, in se povrnejo posebej potovalni stroški.
Prosilci imajo se obrniti pismeno do 4. junija t. 1. na „Zveza kmetijskih zadrug za Štajersko" v Gradec (Mehlplatz 1.) ter navesti svoje študije znanosti, in dosedanje delovanje.
Gradec, dne 11. majnika 1903.
687 1-1
Načelnik zadružne zveze.
v nekem mestu na Kranjskem. Stoji zraven farne cerkve. Je v najboljšem stanu in vsa prenovljena. Prav primerna bi bila za kakega vpokojenega gospoda duhovnika ali tudi za trgovino. Pogoji zelo ugodni. Več pove upravn.„Slovenca". 072 3-1
Dva mizarska pomočnika
. ^ in eden učenec
sprejmeta v trajno delo pri Filipu Lazarju, mizarskem mojstru na Jesenicah, Gorenjsko.	683 3-1
ia obrta.
Uljudno naznanjam svojim p. n. večletnim zvestim naročnikom, da sem svojo 20-letno graversko obrt prodal gospodu
Antonu Černetu.
Zahvaljujoč se za vedno mi izkazano prijazno naklonjenost, prosim blagovolite meni izkazano zaupanje prenesti na mojega naslednika.
Z velespoštovanjem
Fran Poek.
676 1-1
P. n.
Z ozirom na gorenje naznanilo naznanjam, da sem bil več let na Dunaju in v Nemčiji v prvih tovarnah mojega obrta, ter sem si v teku časa pridobil dovolj izkušnje, da zamorem izpolnjevati v tej stroki mi stavljene zahteve.
Obetajoč, da si bom prizadeval zadovoljiti svoje cenjene naročnike v vsakem oziru, se priporočam z velespoštovanjem
Anton Cerne, graver
Poljanska cesta št. 29.
■m
UME
VRs
■m


Zavarovanja zopet* škodo po toči sprejema po najnižjih cenah
Glavni zastop v Ljubljani Mestni trg štev. 25 ogrsko-francoske zavarovalnice
„franco flongroise"
(ustanovljena 1. 1879) Škode se kulantno likvidujejo in toeno plačujejo.
Iščejo se spretni in marljivi zastopniki in potovalci. 667 i—i
ffi..


Vabilo k
občnima zbora
Konsumnega društva y Cerknici
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
kateri se bo vršil
v nedeljo, dnč 7. junija 1908
ob 3. uri popoldne v dvorani hranilnice in posojilnice v Cerknici.
Dnevni red:
1.	.Poročilo predstojništva.
2.	Predložitev in potrjenje računa za 1. 1902.
3.	Izvolitev treh članov predstojništva.
4.	Izvolitev enega člana pregledovalnega odseka.
5.	Prememba pravil.
6.	Razni nasveti.
V Cerknici, dnč 14. maja 1903.
t74 i-i	Načelstvo.
Y abilo
na
OBČNI ZBOR
hranilnice in posojilnice v Cerknici,
registr. zadruga z neomejeno zavezo, ki se vrši
v nedeljo, dne 1. junija 1903
ob 3. uri popoldne v dvorani hranilnice in posojilnice, o o Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva,
2.	Potrjenje računa za 1. 1902,
3.	Volitev načelstva, računskega pregledovalca in njega namestnika.
4.	Prememba pravil,
5.	Kazni predlogi.
Ako hi ne došlo ob določenem času zadostno število društvenikov, se prične ob 11,4. uri drugi občni zbor na istem prostoru in z istim dnevnim redom ne glede na število navzočih članov.
V Cerknici, dne 14. maja 1903.
073 i-i	Načelstvo.
V najem se odda takoj
gostilna
in zraven spadajoče posestvo
v Spodnjem Otoku, pošta Radovljica. Gostilna se nahaja na lepem prostoru zraven erarične ceste. Natančne pogoje daje podpisani	683 3-1
Pavel LiaVi*eneie,
posestnik in gostilničar na Brezjah.

Vse vrste svežih mineralnih voda.




Velika fr^oviiici ===== mineralnih voda.
Glavna razpošiljafev za vse znane tu- in inozemske mineralne vode, pasfile s soljo i. f. d.
/TVihael Kasfner
Ljubljana, Kongresni trg.
679 3-1
ser
Vse vrste svežih mineralnih voda.

,*NDROPOGON
a
(Iznajditelj F. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sr«ditVO Za rast katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, KI zabranl Izpadanj« las In odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krikih dežele.
Glavna zaloga in razpoiiljatev v Ljubljani
pri gospodu	274 (41)
Taso Petrii; i 6 - u.
v zalogi im^jo tudi gg. E. Mahr In U. pl. Trnk6czy v Ljubljani, Rant v KranJI, in lekarna „Prl anjelju" v Novem mestu.
Preprodajalci popust.
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop.. II. nadstr. (Medijatova hiša),
86 priporoča prečastiti duhovščini za
izdelovanje cerfivenifi paramenfov.
Izdeluje oele ornate, kazale v vseh liturgičnih barvah, plavljale, obhajllne barze<
itole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi uaročilo, v svil" natem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahlne ter izvrfuje vsakoj vrstno oerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnost1 nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo ia hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voljno prevzame.	9)8 26—19
St. 1945.
Razpis natečaja.
614 3-2
Na petrazredni c kr. rudniiki ljudski Soli v Idriji je stalno popolniti
mesti dveh učiteljev in ene učiteljice
z dohodki IV. (četrtega) plačilnega razreda idrijskega učnega 0B0b|a, t. j. z letno plačo 1000 K, aktivitetno doilado letnih 200 oziroma 160 K ter s pravico do šest petletnic po 100 oziroma 80 K.
Lastnoročno pisane in po predpisih opremljene prošnje z dokazili učne sposobnosti za ljudske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom je predpisanim službenim potom
tekom &tii*ili tednov
pri podpisanem r. kr. rudniškem ravnateljstvu vložiti.
C. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji,
dre 1. majnika 1903.
ro
C5
Med. dr. Jos. Traub-a želodčni prašek
Gastricin
zdravniško poskušen in potrjen.
Na tisoče ljudi se mora zarad raznih bolezni v želodcu in črevah držati stroge zmernosti v jedi in pijači, kar jim greni življenje. Kdor rabi dr. Jos. Trauba želodčni prašek Gastricin, njemu taka dijeta kmalu postane brezpotrebna. Bolniki, kateri se žele utrditi po obilnejši rabi hrane, to po Gastricinu popolnoma dosežejo. Gastricin takoj pokaže učinek pri zgagi, pehanju, napenjanju, pri bolečinah v želodcu, pri krčih, bljuvanju, glavobolu usled prebavljanja; ako se pa rabi dalje časa, odstranja tudi zastarane bolezni v želodcu in črevah, kakor nobeno drugo sredstvo. — Gastricin ni čistilo, a vendar vrejuje telesno potrebo. Več poved6 prospekti. — Gg. zdravnikom pošiljamo poskušnje.
V Ljubljani je naprodaj pri M. Mardetschlager-ja lekarni pri orlu in drugje.
Glavna zaloga jC v lekarni Salvator v požunu.
Na debelo po medicinskih drožerijah.
Velika škatla 3 K, mala škatla 2 K, franko 20 in rekomand. 45 h več,
Ulj* "iSliSSS.S.iSiSSSiSSSSSSSSiSiSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSS^SSSSSSSSSSSSSSSSSSSlSSSSSSSSSSSSSiSiSSS 3iIIIIIiMiIiMM»»»lMM..i................................................................
•••
.. . •••
00 «3
B 3
o
-1 to 3
c/3< ■
o<
3
Sr
H to
M
tc
ca O
cr
3
£J
O-
<
o
co
en o cr to
3
w
c/3
rt-
-
3 O
ta
3.
»3
c/3
"-r o ro
C/3
m in
»i «-+• p
3
O
<
CS
5.
to
C/3
**
o 3 o5
a
o 3
3
ts Cl
C/3
I*
O
tj
co
- cr>
3 C/3 O
3 cr
B5
3 3
to 3-
		
	TJ -t h-.	•
CL su'	« o< 3.	P
3. 0' n>	TJ »1	
to 31 T3	O c/3 r-t- O	CTQ
t—.. c/3 R 3 n	O < N to	C
	TI	C/i
	0 1	
C/3<	C/3
S	**
B	~
»	r-
O Cu Cu
»5
m
N to
3Q CfQ
3
H. %
O g
p< g	S.
s. s.	s
š °	~
cro	2.
5- fP	C/3<
<rr.	—
c/3	<
X E
g: B
»s
3*
o p-
d
s:: •••
•••
•••
Električno strokovno obvestilo.
Prečastiti duhovščini in si. občinstvu uljudno naznanjam, da izvršujem z oblastvenim dovoljenjem vsa za vpeljavo električne razsvetljave potrebna dela ter opozarjam na svojo izredno veliko in krasno zalogo
vsakovrstnih svetil in za električno razsvetljavo potrebnih predmetov.
Prenavljam oziroma prenarejam stare lestence, svetila idr. strokovno pravilno za električno luč po zelč nizkih cenah. — Vsaka stvar bode montirana v moji delavnici in preiskušena tako, da mestni monter ne bode imel druzega posla, kakor predmet zvezati z električnim tokom, kar bode lahko izvršil v najkrajšem času.
Za svetila, katera bodo montirana v moji delavnici, jamčim tekom enega leta, v katerem času tudi event. popravila brezplačno izvršujem.
Največja in najlepša zaloga cerkvene posode in orodja.
Nadejajoč se zdatnih naročil beležim velespoštovanjem
Leopold Tratnik,
pasar in založnik predmetov za električno razsvetljavo 484 io	v Ljubljani, <S k. Petra cesta 27.
588 2-2
Oražbcni ol^lic.
E 61/3 2
••••t!!!!!?!!!!!Silili•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• •••
S®*!*;;***;;*;;;;;;;;*;*;?????;	5 S S t ? S t J S t S ! ? ? S ? • I • • J • i t • J 11 • • ! ? 11J t S J ! S f } 1 J ilS!
Nič več telesnega zaprtja, ako se vživa »V1
Huss-ova pogača.
K fil /3
Vsled sklepa z dne 29. aprila 1903 opravilna številka - '' se prodadč dnč 19.
in 20. maja 1903 dopoldne ob 9. uri na
HPF* javni dražbi:
štacunsko blago, živila in les v Dragi štev. 30, 118 švelerjev na kolodvoru v Zatičini, 62 smrekovih tramov v Lavrinovi hosti pri Glogovci, več hrastovih hlodov in svelarjev
na kolodvoru v Radohivasi, 4200 m3 smrekovega lesa in lubja v Šimanovi hosti in v hosti .Grm" pri Radohivasi ter na Končinovi žagi v Gorenjivasi ležeči les in parketi.
Rečf se smejo ogledati dne 19. in 20 maja 1903 v času med 8. in 9. uro dopoludne v Dragi štev. 30, na Zatiškem kolodvoru, v Gorenjivasi in v Radohivasi.
C. kr. okrajna sodnija Višnjagora, oddelek 3X,
dne 29. aprila 1903.
Zaloga: Dunaj, XVIII., Ladenbarggaase 46.
Prospekt brezplačno. — Pušiliatev za poskušnjo: 12 kosov franko 3 K po povzetju. 72 52—14
mmmmm^mm ustanovno 1.1832	s
F^i-iziiano najboljše
oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja
po nizkih cenah
Adolf Hauptmann v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. Električni <>l>rn.t
170 14
%
nj
o p«
p et
P
£ O
cr p
o
I*****.**** "»s1™«1 «nil<l st«t"""1"-
Prva kranjska mizarska zadruga
V Šent Vidu nad Ljubljano

se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in Ukane solme oprave iz suhega lesa, solidno izgotov-ljene, po lastnih in predloženih vzorcih.
Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Viž-marjih. — V prav obilno naročitev se priporoča	jos Arhar načelnik.

Angeljnovo milo Marzeljsko (beio) milo
z znamko
449 104—14
sta najbolj koristni
tedilai mili
8W za hišno rabo.
Dobivate jih po špecerijskih jtacunaht
Pavel Seemann
izdelovatelj mila in čebeino-voščenih sveč
v Ljubljani.
t
š
Varstvena znamka: Sidro.
IMENI. CAPSIGI Comp.
Iz lekarne Rlchterjeve v Pragi.
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dohiti steklenica po K 80, K 1-40 in K 2- v vseh lekarnith. Zahteva naj se to
sploh priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah
z naSo varstveno znamko ,,sidro" iz Richterjeve lekarne ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah s to va'-siveno znamko kot pristni izdelek.
Rlchterjeva lekarna pri zlatem levu p*
v Pragi, El;sabelhstrasse 5. 114« 34—29
m.
Zdrauili^cs vvvv
642 U- 2 ggOgg	| f
««« T o p 11 c c
na Kranjskem, postaja dolenjske železnice: Straža — Toplice.
Akratovrelec 3h° C zdravljenje s pitjem in kopanjem, Izredno dohro pri protinu, kostenici, ishias. neural-giji, kožnih in ženskih boleznih. Veliko kopališče — posebne in barske kopeli. Z vsem kornfortom oskrbljena stanovanja, društvene in igralno sobe. Zdravo podnebje, gojzdi v okolic.. Dobra in cena restavracija.
Sezona od 1. maja do 1. oktobra.
Prospekte in odgovore na vprašanja daje brezplačno
oskrbništvo kopališča
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovSčini svojo veliko aalogu barvanlh prstenih
111
kot: ruiavih, zelenih, belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Cone nizke. 36 52-211
Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezplačno.
Dobro navadno vinsko žganje za delavce
liter za 28 kr.
641 5-2	(zunaj mesta),
ter fini špiritus po najnižji ceni se dobi pri
(H. Spreifzer-ju
Ljubljana, Statri trg.
8
8
8
oooooooooooooooo
O Za bolne, malekrvne, prebolnike, dame, Q otroke iid.	Q
§ Maltoferrochin 8
O ————
Malto-China Malaga vino z železom. fj
Maltochin. China-Sherry O
i/i steklenica K 3 — ; 1/,2 steklenice 1 K 601i; O
8 MALTO - GONDURANGO O
Malto - Pepsin	O
O 1/! steklenica K 4 —; l/, steklenice K 2.20. Po naravnem vrenju z dostavkoin drožij južnih vin z najboljšim ječmenovim sladim napravljena neprekoBljlva dljetettčna vina Od zdravniških veljakov kot najboljša spo- O za« na. Mnogo priporočilnih pisem zdravnikov. Prva odlikovanja v Parizu, Pragi, Bruselju, JJ* Amsterdamu in nedavnej na dunajski raz- ^J stavi pijač. 334 12—9 Q
Q Naprodaj v vseh lekarnah	Q
Q MALAGA - BUERRV - VERMOUTH m sladnl saruotok, kar najceneje. Ceniki in vzorci na željo franko.
O Prvo vinsko vrenje in hramovje
SVATEK & Co.
Praga-Smihov, nasproti zahodn.kolodv.8ol.
OOOOOOOOOOOOOOOO
8
ifcfeasfc^:^********J****************:*
Coip. pekovskim mojitrom!
Uljudno opozarjam na ječmenov izvleček z imenom
»Maltosen",
kateri je najboljši pridevek k drožem, da testo veliko lepše izhaja, bolje naraste in lepo rumeni. Tako se že pri kurjavi toliko prihrani, kolikor maltosen stane. Svojo dobroto pokaže maltosen zlasti pri mehkem testu in hladni vpeljavi. Ker tovarnar za maltosen nima za Kranjsko potovalca, imam ga jaz vedno v zalogi in ga pošiljam vsak dan po poštnem povzetju po 5 kg, po 90 h kg brez poštnine. Maltosen je obliki moke in se ne pokvari, ako leži; zatosi ga lahko vsak večjo množino naroči. Na domu stane 1 kg 90 h 5 kg skupaj pa po84 h A^,.	'
Priporočam tudi lastne iznajdbe
pečna vrata,
katera so tako pripravna pri delu in zelo trpežna. Pri rabi mojih vrat ni treba pri popravljanju peči nikoli zida podirati, s čemur se prihrani veliko dela in zidarskega mate-rijala. Ta vrata jako dobro ohranijo par. Posebno dobro služijo ob pečenju potic. Gospodom pekovskim mojstrom priporočam tudi najboljšo
opeko za pečni tlak,
katera je trpežna in zel6 lepo peče. Pri velikih pekarijah jamčim za-njo dve leti, pri malih pa štiri leta z enkratnim obrnilom. Ne ubije se nobena, samo nekoliko se obrabi. Komad (30 cm1, 5 cm debela) stane jedno krono V zalogi ima to opeko Vidic in Co. v Ljubljani, a tudi jaz sprejemam naročila na-njo. Zarad nenavadne njene trpežnosti je ta opeka, čeravno nekoliko višje v ceni vendar ceneja kakor vsaka druga navadna.
Vsa naročila točno izvršujem. — Z odličnim spoštovanjem se Vam priporoča vaš sodrug
466 3__IVAN ŽAtiAH, v Ljubljani, Dunajska cesta 7.
Predno se kateri nameni kupiti kolo, naj ne pozabi si ogledati vsaj naročiti cenik pravih
Puch koles
katerih zastopništvo ima gospod
FRANC ČUDEN
v Ljubljani.
Isti priporoča posebno kolo s prostim tekom z zavoro v zadnjem kolesu, (Freilauf mit Hinterradbremse.) Za vsako Puch kolo se jamči dve leti. V zalogi nahajajo se še razni modeli različnih tovarn od gld. 75-— dalje. Ceniki zastonj in poštnine prosto. 550
Na najvišje povelje
e. in kr. apost. Veličan.
XXXV. c. kr. državna loterija
za civilne dobrodelne namene tustranske države
Ta denarna loterija,
edina v Avstriji postavno dovoljena, ima 18.397 gotovih dobitkov V gotovem denarju V skupnem znesku 506.880 kron.
Glavni <1 o bi tele znaša
200.000 kron
v gotovem denarju.
Žrebanje neprekljicljivo 18. junija 1903.
Jedna srečka 4 krone.
K Srečke so dobiti na Dunaju pri uradu za državne loterije, III., Vordere Zollamt-| strasse 7, po loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železničnih uradih ter v menjalnicah itd. — Načrti za žrebanje brezplačno.
Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
C. kr. vodstvo državne loterije.
146 10-4
Oddelek za državne loterije.
Dražba.
Na Laborah pri Stražišču, okraj Kranj, prodalo se bo na prostovoljni dražbi dnč 19. in 20. maja t. 1. naslednje: hiša v Kranju št. 121, na Laborah in v Drulovki tri hiše z vrtom, potem veliko njiv, travnikov in gojzdov.
Več se izvč pri posestniku Jan. Stare na Laborah.	g4g 2—2
OGLAS!
in LONDON
ff-
ti>
M
m


■.^''■fi-iii "'. .i-rvi -ž>'-"? v. v v
nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne
jld. 6'60 in sicer : 6 komadov najiioejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vilic iz
enega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedilnih Žlic;
12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih Žlic;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemal-nlca za Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zalemal-nlca za mleko;
6 kom. ang. Viktoria čašic za pod-klado;
2	kom.efektnih namiznih svečnikov; i kom. cedilnik za ča|; i kom. najfin. sipalnice za sladkor.
42 komad >v skupaj samo $|d. 6.60.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6.60- Ame-ričansko pat. srebro je znano, je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nikakršni slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	380 10—8
A. HlRSCHBEHG-a
eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaj i II., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varst- * veno znamko (zdrava kovina).
Izvleček iz pohvalnih pisem.
Hil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pcšpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Kožanc, dekan v Mariboru.
Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik.
...... ..e...... ...'•...............u........ ......
Najbolja izbora za krojače in šiviljo! {{•;
it« ••••

f-A.

»•
:::
:::
«a
:::
:: :! :::
::
Zetrgi
Ljubljana, sy. Petra cesta 2
(nasproti frančiškanske cerkve)
S početkom 9. t. m. nahaja se najbolja izbera raznega liipa svila, krepin gumbov in druge spadajoče stvari, izborna zaloga kravat, nogavic rokavic vsakovrstnega perila, srajc, ovrat nikov, predpasnikov itd. 64H 3-3

••••
••f
:::: ::::
!:::
(»M
:|i Največja izbera za krojače in šivilje! .................................................
FRANC DOLENC
v Ljubljani, Marijin trg pri frančiškanski cerkvi.
P. n.
Slavnemu občinstvu priporočam svojo veliko zalogo manufakturnega blaga, obstoječo iz raznovrstnega sukna, modnih štofov in kamgarnov za moške obleke. — Vsakovrstnega modnega in perilnega blaga za damske obleke najnovejših vzorcev,— Izvrstne cvilhe za matrace in posteljno opravo, in posebno dobro blago za rjuhe, namiznih prtov in brisalk. — Veliko izbero tepihov, zaves in preprog, vse po najnižjih cenah.
S spoštovanjem
553 l0_4	Franc Dolenc.
Podpisana ima v zaloti najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago »a bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd
sploh vse. kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsu popravilu. — Izdeluje ročno in poSteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdK, društev in potujočih agentov.
Zagotavljaj? hitro in najpožtenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spostovanjam se priporoča 691 62-50
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja :n posode
v Ljubljani. Wolfove ulice 4.

reg-istrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. I,
v Knoi5o\ i liiši,
obrestuje hranilne vloge po	110 95-50
41 a odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega hranilničnega urada št. 828 406,
TTelefoii žtev. 57.


š
m m

mm

■mm
m m

V nobenem slovenskem domu, zlasti ne v slovenskih društvenih dvoranah se ne sme pogrešati
Prešernove sohe
Ista je uzorno delo, izdelana v velikosti 42 cm, ter stane samo 7 Kron.
>,/'"'//■*>**** 1 )<>J)rSII i li i ]> irtn^rA//'-:
=Janko Kersnika =
25 cm velik, brez podstavka, za 3 Krone. V velikosti 22 cm po K 1*80 — s podstavkom — kipca
Simona Gregorčiča in Jenko-ta.
SfcSr* Zabojčke računim za lastno ceno. Vsa čitalniška, bralna, ognjegasna in druga društva opozarjam na ugodno priliko, da okrasč svoje domove z domačimi umotvori, in vabim prav vljudno k naročbi
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami
645 3-2 Ljubljana, 5v. petra cesta št. 2.


•m
mm-::
flt»te-
v.- ■»>• w »v si--' UP Kts. *s» m- •!" «»\ -m-''. 9f WS Wf W Wš!mfW&4miJin» flV> fMŠm km
-/,!.' V.Tr. *'.'!.' >TT'. »VTA »!TS»'TK/rsVA >\ *'i a « ¥>1« i«1« M f< f.1 A ♦51«»>T«rA« m«KI«1«OTM?AA
Darila birmance.
Največjo zalogo in najnižje cene
švicarskih ur, zlatnine in srebrnine
na drobno in debelo ima
603 8-4
v I^jubljniii, Mestni tx*gg9
urar, trgovec, delničar prve švicarske zadruge tovarn ur „Union", zalagatelj c. kr. dolenjske železnice.
Nekaj predmetov iz cenika, ki se na zahtevanje pošilja brezplačno :
Št 472 Prstan, novo zlato	fe A
gld 2.30 do 2 80
Št. 422 Zlati double-uhani Zlato, 14 kar gld 5 do 6.50 Št. 4Ho Zlati double-uhani
gld 1 60
Zlati, 14 kar. gld. 3.60.
S-0 kr. do gld. 1.20. Zliti, 14 kar, gld.2.6ll—3 40
St 280. Srebrna cil. rem. ura s 6 kamni gld. 4.76 do 5.50.
Št. 302 Zlata cil.-rem. ura z l11 kamni in dvojnim pokrovom gld. 25 do 30
do 3 s
Št 430. Zlati uhani, 14 kar. s lin m kamnom in per-lami gld. 4—6.
Štev. 381 Srebrn obesek
30 do 40 kr.
St. 437. Zlati double-uhani
gld. 1 15 Zlati, 14 kar., močni gld. 3 do 3 fcO.
30? Kupuj pa „le v selilenieali".
V Ljubljani pri gospodih:
507 10-3
Anton Ječminek A. Kane, drog. C. Karingcr Mihael Kastncr Edmund Kavčič Kham & Murnik
Ivan Fabian, naslednik Anton Korbar F. Groschl C. C. Holzer Ivan Jebačin led: O. AVolfiing, I'. Iloman. rnom elj: A. Lakner, K.MUller
B. Schweiger, A. Zurc. Draga: P. S. Turk. Hrib: A. Bučar, Fran Kovač. Idrija: A. jclcnec, J. Septaves. Kamnik: Anton 1'intar, Fran Šubclj.
Kočevje: Fr. Loy, I'. Pctsche, J. Rothel, Matija Kom, Fran Schleimer. Kostanjevica: Alojzij Gač. Kranj: Fr. Dolenc, Vilj. Killcr, Adolf Kreuzberger, Jan. Majdič, Karol Šavnik, lekarnar ri sv. Trojici
P. Mencinger Ivana Perdana
nasledniki Karol Planinšek I. Meh le A. Šarabon
Jožef Kordin Anton Krisper Peter Lassnik J. Lenček Karol Lexander A. Lilleg Krško: F. H. Aumana sin, R.
Engelsberger. Litija : Lebinger & Bergmann. Lož: F. Kovač. Mirna: Jos. Schuller. Mokronog: J. Errath, B. Sbil
pri Škofu. Novo mesto: KUssel & Končan,
Adolf Pauser. Polhovi Oradeo: I. A. Leben. Postojna: K. Ceferin, Anton
Ditrich, G. Pikel. Radeče: J. Haller,J. Trepečnik, I. občno radeško konsumno društvo.
Viktor Schifler Ferd. Terdina M. Spreitzer J. Tonich Anton Stacul llradniško-kon-Fran Stupica sumno-društvo M. E. Supan A. Sušnik Radovljica: L. FUrsagcr, Fri derik Homann, Oton Homann
todražioa: Ivan Levstik, kofja Loka: E. Burdych, M. Zigon. Šiška: J. C. Juvančič. Travnik: G. Bartol. Trebnje: J. Petrovčič, I. Zernatto Tržič: Fr. Raitharek. Velike Lašče: F. M. Doganoc. Vipava, Vrhpolje : Fr. Kobal Vrhnika: M. Brilev. Zagorje: R. E. Mihelčič, Jan.
Mtiller sen. Žužemberk: Jakob Dcreani.
lidajaielj in odgovorili urednik: Dr. Ignacij Žitnik.
Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.