List 36. Gospodarske stvari. Nov način ozdravljanja vrančnega prisada in druzih kužnih bolezni. Spisal Gustav Pire, adjunkt na deželni vino- in sadjerejski šoli na Slapu. Čeravno nisem živinozdravnik, me je čitanje Pa-steurjevih izkušenj vendar tako zanimalo, da si ne morem kaj, da ne bi našim gospodarjem nekoliko poročal o novih iznajdbah slavnega Pasteurja, s katerimi se da vraneni prisad (anthrax, Milzbrand) ubraniti. Kedo ne ve, kakošno škodo ta huda nalezljiva bolezen med živino provzroči? Na milijone vrednosti propade v Evropi vsako leto kot žrtev tej hibi. Mnogo se je ta bolezen uže opazovala, a ni se jej moglo do živega priti ! Se le prof. Pasteur-ju, slovečetnu francoskemu kemiku, se je posrečilo, bistvo bolezni natanko spoznati in pripomoček proti njej najti. V kratkem hočem neprecenljivo iznajdbo prof. Pasteur-ja popisati. Večina nalezljivih notranjih bolezen, tako tudi vrančni prisad , prouzročene so po neizmerno majhnih glivicah (bakterijah), katere žive v krvi živalski, se tam množe in slednjič žival umore. Pasteur je uže pred dvema letoma dokazal, da kurja kolera nastane po glivicah (microbium) v krvi. On je našel, da te glivice na zraku ne izgubi samo svoje morilne moči, ampak še celo žival, v katero se take oslabljene glivice prenesč, kurje kolere obvarujejo, tako kot stavljene koze zabranijo prave človeške koze. *) Pasteur je našel, da se glivice kurje kolere pri umetni reji ne pomnožujejo s trosom, ampak s pomočjo razdelitve. Na podlagi te iznajdbe hotel je napraviti tudi iz glivic vrančnega prisada tak tros, ki bi živino, kateri se je ta tros vcepil, obvaroval vrančnega prisada, kakor je gori povedano o kurji koleri. A to se mu ni tako hitro posrečilo. On je našel, da glivice vrančnega prisada leta in leta na zraku in dežju ležati utegnejo, pa vendar od svoje morilne mojSi nič ne izgube, to je, one zmerom nov tros delajo. Se le proti koncu lanskega leta se mu je posrečilo umetno rejo glivic vrančnega prisada napraviti, katere glivice so sposobne, ako se jih živini vcepi, dotične živali pred *) V časniku „Jonrnal der Gesundheitspflege" so navedene najnovejše Pasteurjeve izkušnje o cepljenji tudi pasje stekline po bakterijah Vred. vrančnim prisadom obvarovati. Pristaviti je pa treba, da imenovane glivice na pr. pri govedi drugače, kakor pri ovcah delujejo. Ako se toraj zdrave živali s tvarino, katera ima v sebi oslabljeni tros (virus) vrančnega prisada, cepi, kakor koze, potem so te živali pred nalezenjem vrančnega prisada obvarovane. Se ve da naprava te tvarine ni tako priprosta ter je treba zato dosti znanja in vednosti; sicer je znano, kako Pasteur to ,,limfo" dela in bi se tedaj po njegovem navodu dala povsodi napravljati. Vrednosti te tako imenitne in neprecenljive iznajdbe nekateri, in še celo učenjaki, toliko časa niso hoteli priznati, dokler niso skušnje to popolnoma dokazale, katerih nekaj hočem še pozneje navesti. Pri mednarodnem medicinskem kongresu v Londonu začetkom avgusta meseca se je pa uže Pasteur izrazil, da on v svojem laboratoriji uže ne more več toliko ,,limfe" napraviti, kolikor je francoski gospodarji zahtevajo. (Konec prihodnjič.) List 37. Nov način ozdravljanja vrančnega prisada in druzih kužnih bolezni. Spisal Gustav Pire, adjunkt na deželni vino- in sadjerejski šoli na Slapu. (Konec) Čeravno s velevažnim Pasteurj e v i m pojasnilom, kaj je bistvo vrancnega prisada (črma), nismo dobili gotovega zdravila o tej najsilovitejši živinski bolezni, dobili smo vendar neprecenljiv nauk, kako zabraniti razširjevanje njeno, in to je posebno imenitno za vsa gospodarje, kakor tudi za one, ki imajo opravilo pri živini, ki je po tej bolezni poginila. Okuženje z vranČnim prisadom se tako-le godi: Živina, ki je po tej kugi poginila ali se za to kugo bolna pobije, se po obstoječi postavi zakoplje; glivica, katera je vzrok bolezni in katera napolni vso kri trupla, živi potem v zemlji, okoli zakopane živali naredi se namreč nov tros. Ta tros ne bi bil škodljiv, ko bi v zemlji ostal, a črvi in druga golazen ga na dan prinesejo. Potem se pa ta tros z dežjem, obdelovanjem zemlje itd. na daleč okrog zanese, pride v hleve ali pa ga živina z rastlinami vred na paši vse dobi. Naj v dokaz tega le en sam slučaj navedemo. Pred tremi leti prikazal se je vrančni prisad v neki vasi na Francoskem, kjer ga uže več let ni bilo. Tri krave, ki so poginile, julija meseca leta 1878. so se zakopalo na več hektarjev velik travnik na razne kraje; travnik je nekoliko visel. Kraj in velikost jam se še danes more zaradi sledečih znamenj določiti: okoli in okoli jame je razpoka, ker se je zemlja posedla in trava zaradi obilne gnojilne moče veliko lepše raste ter je bolj temno zelena in sočnata. Skozi dve leti se je v raznih časih preiskavala zemlja na teh jamah in zmerom se je dokazala nazočnost trosa vrancnega prisada. Ker se je pa dvomilo o resničnosti te preiskave, dal je P a-steur okoli vsake take jame napraviti ograjo, v katero so potem po 4 ovce zaprli. Nadzorovati ta poskus, napravile so se v bližini tudi taki prostori, kamor se je zaprlo tudi po 4 ov&c iz iste cede. Začetek tega po- 294 skuša bil je 18. avgusta 1880., toraj celi 2 leti potem, ko so kravo zakopali. — In gledite! — uže 25. avgusta je prva ovca za vrančnim prisadom poginila, katera je živela nad jamo pokopane krave; za njo šle so tudi druge. — Tako je tudi teorija Pasteur-jeva o raz-trošenji vrančnega prisada popolnem dokazana. Da se toraj enake kužne bolezni ne širijo, treba je živino, ki je poginila za vrančnim prisadom, zakopati *• tam, kjer je slaba zemlja in kjer se živina ne pase. Se bolje je se ve da, mrhovino z živim apnom ali pa z !7.'.drugimi kemičnimi pripomočki popolnem sožgati in podlem zakopati, kakor postava veleva. Podlaga za postopanje proti tej bolezni je dana, gosposka in posamesni gospodarji naj pa zato skrbijo, da se vse natančno zgodi, kar je neobhodno potrebno, da se te hude šibe, katera je v nekaterih krajih in v vročih poletjih zelo navadna obvarujemo. Pomagaj si sam, in Bog ti bode pomagal!