127
Novičar iz austrijanskih krajev.
Iz velikega Varadina na Ogerskem 7. aprila. Velikonočni prazniki so sicer že minuli, vendar se še ta ali uni z veseljem spominja, kaj je za pirhe dobil. Jez nimam druzega spomina na veliki teden in na velikonočne praznike, kakor spomin na božje grobe in na častitljivo gorvstajenje. Kar se tiče božjih grobov, sem mnogokrat na drago domovino mislil, ker na Krajnskem se ena fara z drugo skuša, ktera bo lepši božji grob napravila. Tukaj ni tako ; celo v stolni cerkvi je bil božji grob brez vsega lišpa; okoli sv. rešnjega Telesa so lučice gorele — to je bilo vse. Gorvsta-jenje je bilo pa z veliko slovesnostjo obhajano; obhajalo se je po vseh cerkvah popoldne od 4. do 7. Veliko nedeljo sem se lepega petja v stolni cerkvi veselil, pa mi ni ravno posebno dopadlo; ljubljanski bogoslovci so v petji vsi drugi mojstri. — Pirhi tukaj niso dosti v navadi, od slovenskih kolačev pa celo ni duha ne sluha; tudi plečet ne nosijo žegnat. Neka druga šega pa tukaj vlada, ktera pri nas menda ni znana, namreč, da se fantje in dekleta na veliki pondeljk in na veliki torek zjutraj pred jedjo eden druzega z vodo polivajo, da je marsikter moker, kakor da bi ga iz luže izvlekel. Kaj da to pomeni, nisem mogel za gotovo zvediti.
V velikem Varadinu ne živi veliko več ljudi kakor v Ljubljani; mesto je pa blizo trikrat obširneje kakor ljubljansko; hiše so do malega vse pri tleh (ebenerdig) in se ne derže skoz in skoz ena druge; zatorej se jih veliko na-šteje. Nar imenitniši poslopja tukajšne so cerkve, kterih sem 15 naštel, toda niso vse katoliške, ker tukaj je 6 vero-
128
zakonov: rimsko-katoliški, zedinjeno-gerški, rusovski, lute-ranski, kalvinski in judovski. Katoličani imajo 6 cerkev, med kterimi je stolna v resnici veličanska. Drugih imenitnih poslopij mesto nima veliko; le poslopje rimsko-katoliškega škofa, premonštratenski samostan in pa hiša deželnega poglavarstva se odlikujejo od družin. — Skoz sredo mesta teče reka Koroš, ktera ni globoka pa precej hudo dere; s čolnom se ne more po nji voziti, ker preveč na ovinke teče. Sicer je mesto še v zadosti prijetnem kraji, ker je od ene strani od lepih vinskih goric obdano; ena teh goric, na kteri cerkvica sv. Helene stoji, se Kalvarija imenuje , in od tod se mesto ravno tako lepo od verna vidi kakor Ljubljana z Grada. — Kdor ni preveč mehkužen, tukaj ne dobi druge bolezni kakor ogersko merzlico, pa tudi merzlice ne ravno sleherni; kdor jo pa dobi, ta se je ne odkriža z lepo — celo leto ali tudi še dalje ga mehta. Pravijo, da se od vode dobiva. — Ker je veliki Varadin na meji debrecinške pu-stote in erdeljskih gora, je tudi vreme tukaj zlo zaletavasto; včasih cel mesec ne pade kapljice dežja, kadar se pa za dež napravi, pa dežuje brez konca in kraja. Letos je na cvetno nedeljo celi dan sneg šel; od tega dneva je bilo vedno lepo, gorko solnčno vreme. Spomlad se pa vendar še ni prav začela, griči in ravnine so še vsi rujavi in goli; razun snežnic (zvončkov), mačkenega medka, vijolic in pe-telinčkov še ni nič kaj spomladanskih cvetlic viditi. Danes se za dež pripravlja, in danes pervič tukaj grometi slišim. Ravno me je dež pod streho segnal; tudi kake zerna toče vmes padajo; bliska se, da človeku vid jemlje, in strela poka kakor o sv. Marjeti; nadjati se je , da bo deževno vreme nastopilo, ker so se oblaki čez debrecinško pustoto privlekli.
Ker v kratkem mislim častitim bravcem „Novic" povedati , kako se popotniku od Solnoka do velikega Varadina godi, bom pri tej priložnosti tudi omenil življenja in navad (običajev) tukajšnih stanovnikov.                          Vraščan.
Iz Brašlovc na Staj. 17. apr. St. — Drevje se letos v naši okolici pridno cepi, sosebno koroške tepke^), kterih sem 200 cepičev iz St. Andreja iz knezovih vertov in vinogradov v Turni prejel. Je pa tudi treba, da se mlado drevje zasaja in cepi, drugači bi po ravnini tu okoli v 10 letih ne imeli sadnega drevja skor nič, ker so nam hude zime ene leta sem čudo drevja pomorile. Ali niso tudi menda čez čudo vroče poletja krive, da pozimi potem mraz toliko drevju škoduje? Ako mora drevo poleti vročino prenašati kakor v x\friki, kjer našega drevja ni, mu mora potem sibirski mraz toliko huje djati. Da bi se pač ne bili verhovi naših hribov tako silno p o bril i, bi se menda vreme ne pre-minjalo tako neznano!
Iz Ljubljane. Tukajšna kmetijska družba je prejela 30 jajc tistih imenitnih piše t, k*ere že kake dve leti slove po več deželah pod imenom pišet kohinhinskih (Con-chinchina-Hiihner). Da bi se to pleme, od kterega so tudi „Noviceu že enekrat govorile, za plodilo tudi pri nas, misli kmetijska družba izročiti te jajca enemu ali dvema ali trem gospodarjem, ki imajo pute, ktere ravno sedaj vale, in ki bi za to rejo posebno skerb imeli. Kdor ima veselje do te reje, naj se oglasi v pisarnici kmetijske družbe, da bo zvedil kako in kaj.
*) Da bi pač na milijone tepk mogli zasaditi po vseh krajih naše domovine! Sad ta ni sicer žlahen, pa je zdaten in koristen, posušen za jed ali prešan za pijačo, in zatega voljo več vreden ko žlahna hruška —  za navadne potrebe.                          Vred.