ŽIVEL PRVI MAJ - PRAZNIK DELA


.'.V.vav.V;

GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE
ČASOPIS JE IZHAJAL KOT »RUDAR«, GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE. — OD 1. MAJA 1965 DALJE GA IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL VELENJE.
GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK LJUB AN NARAKS
\
TEHNIČNI UREDNIK IVAN FIJAV2
28. april 1966 — LETO II. ŠT. 8 (26) CENA 30 NOVIH PAR ALI 30 STARIH DIN POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Sklepi seje občinske skupščine
i
Značilno za zadnjo sejo obeh zborov občinske skupščine je, da so odborniki sprejete točke dnevnega reda obravnavali tako temeljito in ob-širno, da se je morala seja, ki je bila sklicana za 8. april, nadaljevati še 19. aprila. To pa tudi ni čudno, saj so odborniki obravnavali izredno pomembna vprašanja kol so: likvidacija poslovnega združenja za izgradnjo energo-kemičnega kombinata Velenje, dosedanji rezultati prisilne uprave v tovarni gumbov in izdelkov iz plastičnih mas Galanterija v Šoštanju, problemi v zvezi z izvajanjem odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča in podobno.
Čeprav občinska skupščina glede energo-kemičnega kombinata Velenje zaradi sklepov ustanoviteljev združenja — elektrarne šoštanj in rudnika lignita Velenje o odstopu od nadaljnje investicije in o prenehanju članstva v tem poslovnem združenju, ni mogla sprejeti drugega sklepa kot izdati odločbo o uvedbi rednega likvidacijskega postopka, je odbornike posebej zanimal ves potek dosedanjih priprav za gradnjo in seveda tudi posledice, ki bodo nastale z likvidacijo. Odborniki so na podlagi poročila direktorja biroja poslovnega združenja Cirila Misleja, diplomiranega strojnega inženirja, ugotovili, da je investicijska skupina za to izgradnjo v dosedanjih pripravah pripravila za vpliinjevanje premoga takšno dokumentacijo, ki naj bi zagotavljala kar najbolj rentabilno pridobivanje visoko kvalitetnega goriva in ostalih stranskih proizvodov, ki bi bili rentabilni tudi v pogojih, ki so nastali zaradi ukrepov gospodarske reforme. Poslovno združenje je naročilo tudi večino potrebne opifeme za to gradnjo v inozemstvu in to po predhodni sklenitvi kreditnih pogodb in potrebnih jamstev banke, občine in Izvršnega sveta SRS> Predpisi v zvezi z gospodarsko reformo, zlasti pa nove ekonomske tarife in določitev nove paritete dinarja, pa so investicijske stroške povečali od 45 na 74 milijard starih dinarjev.
Povečanih investicijskih stroškov ne morejo zagotoviti ustanovitelji,
niti jih ne morejo zagotoviti banke in je zaradi tega edina rešitev te investicije, ki bi zagotovila naši občini vsestranski razvoj in napredek, v njeni redni likvidaciji. V tem postopku bodo organi, ki so pristojni izvajati ta postopek v sodelovanju z bankami, prodali nabavljeno opremo in skrbeli za to, da bo izguba, ki bo nujno nastala zaradi prekini-Lve investicijskih del čim manjša.
Zelo živahna razprava odbornikov je bila tudi po poročilu o dosedanjih rezultatih prisilne uprave v podjetju Galanterija šoštanj, ki ga je podal prisilni upravitelj Ivan Atelšek, direktor podjetja Gorenje v Velenju. Čeprav je to dolžnost prevzel šele nedavno, je s svojimi sodelavci zelo uspešno organiziral proizvodnjo in poslovanje v tej delovni organizaciji in ustvaril solidne pogoje za njeno nadaljnje poslovanje. Zaradi govoric, ki so se zadnje čase pojavljale v javnosti v zvezi z njegovim delom v tem podjetju, pa je dal ostavko na to dolžnost. Kljub zagotovilom občinske skupščine in delovne skupnosti omenjene tovarne, ki je o tem sprejela posebno re-soluci jo na sestanku dne 8. 4. 1966, je imenovani vztrajal, da se ga mora razrešiti dolžnosti prisilnega (Nadaljevanje na 2. strani)
POSEBNO OBVESTILO Današnjo številko Šaleškega rudarja smo izdali s tedensko zamudo zaradi drugačnega razporeda tiskanja v »Celjskem tisku«.

OB 1. MAJU - PRAZNIKU DELA ŽELIJO NADALJNJIH DELOVNIH USPEHOV VSEM OBČANOM
Skupščina občine Velenje Občinski odbor SZDL Občinski sindikalni svet Občinski komite ZKS Občinski odbor zveze združenj
borcev NOV	n
Občinski komite ZMS Občinska zveza prijateljev mladine Občinski odbor Rdečega križa Občinska gasilska zveza in ostale družbene organizacije
ZACELI SO MODERNIZIRATI CESTO MED PAKO PRI VELENJU IN DOLlCEM
POKONGRESNA KONFERENCA
Dne 28. aprila je bila v Velenju pokongresna konferenca Socialistične zveze. O njej bomo poročali v prihodnji številki lista.
Na začetku leta so se predstavniki koroških .občin in občine Velenje, cestnih podjetij v Celju in Mariboru in republiškega cestnega sklada dogovorili, da bodo letos zagotovili sredstva za modernizacijo ceste II. reda Ve-lejne — Slovenj Gradec na odseku med Pako pri Velenju in Doličem. Modernizacija tega iod-seka ceste je zelo velikega gospodarskega pomena, mnogo pa bo prispevala tudi k poživitvi turistične dejavnosti v naši občini.
Celotna vrednost del bo znašala okoli 500 milijonov starih dinarjev. Polovico potrebnih sredstev bo prispeval republiški cestni sklad, eno četrtino bi morale prispevati koroške občine, eno četrtino ali okoli 120 milijonov starih dinarjev pa občina Vele-
nje. Za zbiranje potrebnih sredstev je pri občini ustanovljen poseben gradbeni odbor* ki je že zaprosil vse delovne organizacije v občini, da bi za te namene prispevale določena sredstva, del sredstev pa bo zagotovil tudi občinski cestni sklad z najetjem posojila pri kreditni banki.
Dela v zvezi s to modernizacijo bosta izvajali cestni podjetji
Celje in Maribor in to vsako na svojem odseku ceste. Cestno podjetje v Celju je dela na svojem odseku ceste že začelo. Podjetje računa, da bo vsa dela končalo do 31. julija letos.
Modernizacija ceste na tem odseku bo nova pridobitev za gospodarstvo naše občine in bi bilo zato prav, da bi vsi delovni kolektivi podprli po svojih močeh to gradnjo.
IM
m |M It
m m
ZA PRAZNIK DELA ISKRENO ČESTITAMO NAŠIM BRALCEM
UREDNIŠTVO ŠALEŠKEGA RUDARJA
m it
m »
m m
m

Gradnja termoelektrarne Si"
ZARADI POMANJKANJA ELEKTRIČNE ENERGIJE IMA NAŠE GOSPODARSTVO VSAKO LETO VELIKO ŠKODO. DA BI SE TA PRIMANJKLJAJ ZMANJŠAL OZIROMA V CELOTI ODPRAVIL, JE ZVEZNA SKUPŠČINA OB KONCU LANSKEGA LETA SPREJELA POSEBEN ZAKON O GRADITVI IN FINANCIRANJU ELEKTRO ENERGETSKIH OBJEKTOV, S KATERIMI BODO DO KONCA LETA 1970 ZAGOTOVLJENE NOVE ZMOGLJIVOSTI ZA LETNO PROIZVODNJO PRIBLIŽNO 5400 KWh ELEKTRIČNE ENEGIRJE. FEDERACIJA JE S TEM ZAKONOM ZAGOTOVILA IZ SVOJIH SREDSTEV, NAMENJENIH ZA GOSPODARSKE INVESTICIJE, KOT SVOJ PRISPEVEK SREDSTVA V VIŠINI 20«o POGODBENE VREDNOSTI OBJEKTOV.	: SI
Jugoslovanska investicij sika banka jie v zvezi s pooblastili, ki jih ima po tem zakonu, v začetku letošnjega leta izbrala med svojimi zahtevki tiste objekte, ki zagotavljajo optimalno in n?,jbolj ekonomično rešitev za gospodarstvo v celoti in da so zadovoljene potrebe po energiji na posameznih gospodarskih območjih. Med izrednimi objekti te banke, ki bi se naj gradili in za katere prispeva federacija del sredstev, je bila tudi TE šoštanj II z zmogljivostjo 200 MW.
Takoj po tej odločbi Jugoslovanske investicijske banke so se v Sloveniji pojavili ugovori nekaterih gospodarskih in drugih faktorjev, da gradnja TE šoštanj II ni najbolj ekonomična in da bi bilo za slovensko gospodarstvo boljše, če bi se
gradila termelektrarna, ki bi upo-rajbljala mazut in ki bi naj bila zgrajena v bližini Ljubljane oziro-
termoelek trajno brez dodatnih inve-vesiiciji. Obe elektrarni v Šoštanju bosta porabili okoli 2,4 milijona ton lignita na leto in bo tako še milijon ton premoga lahko ostalo za ostale potrošnike. Uporaba velenjskega premoga kot goriva v termoelektrarni se je po vseh izračunih pokazala za mnogo bolj ekonomično kot pa poraba mazuta, če pri tem sploh ne upoštevamo vpliva tega goriva na našo še vedno pasivno plačilno bilanco. Gradnja termoelektrarne na premog bo stala okoli 3 milijarde starih dinarjev več kot bi stala gradnja termoelektrarne na tekoče gorivo, vendar bodo ti višji stroški povrnjeni že v dveh letih po začetku
POČASTILI SMO 27. APRIL
Obletnico ustanovitve OF smo v velenjski občini povsod lepo proslavili. Po vseh šolah so imeli proslave s kulturnimi sporedi. Razen tega pa je bilo tudi nekaj krajevnih proslav. Na pokongresni konferenci občinske organizacije Socialistične zveze so delegati posvetili del konference 25-letnici ustanovitve OF in s tem počastili ta pomembni zgodovinski dogodek za slovensko ljudstvo.
ma v Kopru. Splošna gospodarska obratovanja s prihranki na trans-1	portu, ki bodo v novi šoštanjski ter-
moelektrarni zelo majhni.
Nova termoelektrarna bo zgrajena poleg obstoječega obrata sedanje šoštanjiske elektrarne. Ta gradnja pomeni za našo občinsko skupnost veliko pridobitev, saj bo tu našlo v prihodnjih letih zaposlitev večje število gradbenih delavcev, zagotovljena bo tudi stalna poraba večjega dela proizvodnje premoga RL Velenje neposredno np kraju te proizvodnje.
POPRAVEK V zadnji številki lista je pomotoma odpadlo, da je predsednik občinske skupščine Tone Močilnik izročil na občinski združitveni konferenci zveze združenj borcev NOV red dela s srebrnim vencem tudi tovarišu SEAV-Klj VRTACNIKU iz Šoštanja, š katerim ga je odlikoval predsednik SFRJ.
Našim bralcem in odliko-vancu se opravičujemo za neljubo napako.
banka v Ljubljani, ki mora po zveznem zakonu zagotoviti ostalih 80®/0 sredstev za izgradnjo elektro energetskih objektov v naši republiki, je zaradi tega formirala posebno komisijo, ki bi naj ugotovila, če so te pripombe upravičene in kakšna termoelektrarna bi bila glede na lokacijo in vrsto goriva za paše potrebe najprimernejša.
Mnenje te komisije je začasni izvršni odbor splošne gospodarske banke na svoji seji dne 11. 4. 1966 obravnaval in sprejel sklep, da bo splošna gospodarska banka sodelovala pri zagotavljanju sredstev za zgraditev nove termoelektrarne z ja-kostjo 200 MW in da sprejema tudi predlog za lokacijo te termoelektrarne v Šoštanju.
. Do tega sklepa je izvršilni odbor prišel na podlagi vsestranskih analiz iz katerih je razvidno, da je potrebno do leta 1970 zgraditi v naši republiki nove kapacitete za proizvodnjo električne energije za okoli 1 milijardo KWh. Vsaj 2/3 te energije mora biti take, da jo bodo bodoči potrošniki dobivali v obliki 24-urnih neprekinjenih dnevnih nabav skozi'vse;poslovno leto. Taka energija se lanko zagotovi le z gradnjo termoelektrarne. V dilemi ali naj bo to elektrarna na premog ali mazut, je boljša prva varianta, ker so po prepričanju splošne gospodarske banke zmogljivosti jiaška Preloge takšne, da se lahko zagotovi vsa potrebna količina premoga za novo
Redna likvidacija poslovnega združenja za izgradnjo EKK Velenje
Že v zadnji številki našega lista smo pisali, da sta delavsika sveta termoelektrarne šoštanj in rudnika lignita Velenje sprejela sklepe o odstOpu od nadaljnje izgradnje energo-kerničnega kombinata Velenje. Taka sklepa sta sprejela, ker obe delovni organizaciji kot ustanoviteljici, poslovnega združenja za izgradnjo tega kombinata sami ne
Mi	v	i A	JJ 't str i* T M B /T. ij* jK	■
O nepravilnostih pri stanovanjskih kreditih
O DRUŽBENO-POLITICNE ORGANIZACIJE OBCUVE VELENJE SO POTEGNILE ČRTO POD POLEMIKO V ZVEZI S PODELJEVANJEM KREDITOV ZA ZASEBNO STANOVANJSKO GRADNJO © PARTIJSKE KAZNI ZA ODGOVORNE ČLANE UO OBČINSKEGA STANOVANJSKEGA SKLADA.
SKLEPI SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
upravitelja, kar je občinska skupščina v nadaljevanju seje dne 10. aprila 1966 tudi storila in za novega prisilnega upravitelja imenovala RUDIJA DELOPSTA, analitika pri Rudniku lignita Velenje, ki dobro pozna poslovanje tega podjetja in ki po svojih sposobnostih zagotavlja, da bo to nelahko, delo uspešno opravljal V korist dvestočlanske delovne skupnosti Galanterije in seveda tudi celotne skupnosti.
Odborniki so na tej seji še enkrat obravnavali določbe sprejetega odloka o prispevku za uporabo mestnih zemljišč. Na seji so ponovno ugotovili, da je prispevek za uporabo mestnega zemljišča nujno potreben, ker na drugačen način ni možno zagotoviti nobenih sredstev za vzdrževanje že zgrajenih kolektivnih komunalnih objektov in nobenih sredstev za nadaljnjo izgradnjo cest, kanalizacije, javne razsvetljave in ostalih komunalnih naprav v mestnih naseljih. Prispevek za uporabo mestnega zemljišča pa ne sme prizadeti standarda delovnih ljudi. Zaradi tega je občinska skupščina poleg že sprejetih oprostitev, s katerimi so osebe z nižjimi osebnimi dohodki deloma ali v celoti oproščene plačevanja tega prispevka, sklenila znižati višino prispevka za uporabo mestnega zemljišča za eno tretjino. Plačevanje prispevka se bo začelo s 1. majem letošnjega leta in bodo o tem v prihodnjih dneh vsi zavezanci obveščeni s posebnimi odločbami. Nosilci stanovanjske pravice bodo morali prispevek plačevati skupno s stanarino, podjetja in zavodi preko banke, ostali zavezanci pa bodo prispevek plačevali tro-mesečno.
Za izvajanje novega republiškega zakona o gozdovih je občinska skupščina sprejela dva odloka. S prvim je vse gozdove v družbeni in zasebni lastnini na območju občine predala v gospodarjenje Gozdnemu gospodarstvu Nazarje, ki mora v upravljanju zasebnih gozdov sodelovati z njihovimi lastniki; z drugim pa je določila okvirno vrsto in količino lesa, ki ga lahko v letošnjem letu zasebni lastniki gozdov posekajo za uporabo v svojih kmečkih gospodarstvih iin gospodinjstvih. S tem odlokom je zasebnim lastnikom gozdov v letu 1966 zagotovljen posek
dovoljene količine listavcev za domačo uporabo, dočim naj bi domača poraba iglavcev znašala 2 m3, razen v izjemnih primerih, ko se bo za te namene lahko dovolil večji znesek te vrste lesa. Način uveljavljanja pravice poseka lesa za lastno porabo bo določen v statutu GG Nazarje in bo morala te določbe potrditi še naša občinska skupščina.
Na seji občinske skupščine so odborniki sprejeli še nekatere druge predpise. Z odlokom o premijah za kravje mleko se bo iz proračunskih sredstev občine izplačevala trgovskemu podjetju za promet z mlekom premija v višini 10 starih dinarjev za vsak liter mleka, ki ga bo prodalo neposredno potrošnikom. Z odlokom o dopolnitvi odloka o obveznem zavijanju kruha in peciva je znižana mandatna kazen za prodajalca, ki proda nezavit kruh od 30 na 5 novih dinarjev, z odlokom o dopolnitvah odloka o najvišjih maloprodajnih cenah pa je ukinjena določena najvišja maloprodajna cena za piščance, ker so za potrjevanje te cene sedaj pristojni zavodi za cene.
Na seji so odborniki občinske skupščine izdali tudi soglasje na finančne načrte šolskega -sklada, sklada za borce, sklada za ceste, kmetijskega sklada in sredstev skupnih rezerv gospodarskih organizacij. Finančni načrt občinskega komunalnega sklada pa bo občinska skupščina obravnavala na prihodnji seji.
5la seji je bil sprejet osnutek zazidalnega načrta za Območje Velenje—Selo in predan v tromesečno javno razpravo. Sprejet je bil tudi okvirni program dela občinske skupščine do konca leta.
Na seji so odborniki naročili občinskim upravnim organom, da bi do prihodnje seje pripravili poročilo o možnostih kreditiranja stanovanjske izgradnje borcem NOV, ki niso zaposleni ali pa so zaposleni v nizko akumulativnih podjetjih, poročilo o problematiki šolskih mlečnih kuhinj ter poročilo o točnosti eksploatacijske meje rudnika lignita Velenje v Šoštanju zaradi katere desno od Pake oziroma železniške proge ni, možna gradnja stanovanjskih in drugih objektov.
Naslednja seja Občinske skupščine bo v sredini meseca maja, sprejeti odloki pa so objavljeni v Uradnem vestniku občine št. 3.
V začetku marca letošnjega leta je naš tisk v različnih člankih opozoril javnost, da so se ob koncu lanskega leta, tik pred 'Ukinitvijo 'stanovanjskega sklada občine Velenje, nepravilno razdelila sredstva tega sklada. Devet 'vodilnih tovarišev naj bi si razdelilo po 7 milijonov kreditov za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš. Na to je reagirala tudi občinska organizacija ZZB NOV, ki je na združitveni konferenci sprejela in razposlala resolucijo v kateri ostro obsoja nepravilno in nepošteno delitev sredstev. V tisku in v polemiki so se pojavile poleg objektivnih in utemeljenih 'kritik tudi pripombe, ki so bolj izraz ogorčenja kot pa realnega poročanja.
Opozorjeni na problem so kontrolni organi SDK Celje pregledali poslovanje sklada in ugotovili, da je bilo v letu 1965 odobrenih skupno 17 kreditov brez javnega razpisa. Ker je bil tak postopek nezakonit, je SDK Celje z odločbo št. IV.-4,25/3-66 z dne 21. 3. 1966 naložila KB Celje — podružnici Velenje, kot pravnemu nasledniku stanovanjskega sklada, da te kredite razveljavi, že porabljena sredstva pa izterja od 'kreditojemalcev. Poleg tega je tudi javno tožilstvo začelo raziskovati pravno plat tega problema. S tem je praktično finančni dtn pravni prekršek odpravljen. To eo ugotovljena dejstva in odgovarjajoče reakcije. Vesti o .prenosu kreditov na žiro račune 'in hranilne knjižice, ter podobne, pa so neresnične po ugotovitvah navedenih organov.
Moralno politično plat tega problema so obravnavale družbeno-politič-ne 'organizacije. Na podlagi vseh razprav in ob upoštevanju stvarnega stanja, je občinski komite ZKS Velenje o tem razpravljal in sprejel več sklepov. Med drugim tudi sklep, da morajo osnovne organizacije ZKS, v katerih so vključeni člani bivšega upravnega odbora stanovanjskega sklada, predsednik tega UO in direktor banke, o delu UO razpravljati in zavzeti stališča.
Občinski komite ZKS Velenje je o tej zadevi ponovno razpravljal na seji dne 18. 4. 1966 in izrekel predsedniku UO in direktorju banke partijski kazni.
Na podlagi zahteve druge točke resolucije organizacije ZZB NOV Velenje pa sta delovna kolektiva »Gorenje« in; »KB Celje — podružnica Velenje« razpravljala in izrekla zaupnico direktorjema obeh organizacij za njihova delovna mesta.
Smatramo, da so s tem stvari okoli podeljevanja sredstev stanovanjskega sklada razčiščene in nepravilnosti odstranjene.
Družbeno politične organizacije občine Velenje
moreta zagotoviti povečanih investicijskih stroškov, ki so zaradi reformnih ukrepov porastli od 45 na 72 milijard startih dinarjev in ker jih ne more zagotoviti tudii Splošna gospodarska banka zaradi drugih svojih obveznosti V zvezi' is kreditiranjem izgradnje elektro energetskih in drugih objektov.
Delavska sveta TE šoštanj in rudnika lignita Velenje pa sta sprejela tudi sklepe, da ne odstopata samo od investicije, pač pa tudi iz članstva poslovnega združenja. V skladu s temi sklepi je upravni odbor poslovnega združenja na svoji seji dne 7. 4. 1966 predlagal občinski skupščini, da redno likvidira poslovno združenje, kai- je občinska skupščina na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 8. 4. 1966 tudi sprejela.
Redno 'likvidacijo bo , vodila občanska iilkiviidadijska komisija, ki bo za opravljanje zadev v zvezi z likvidacijo imenovala poseben "likvidacijski odbor, sestavljen iz predstavnikov ustanoviteljic združenja, republiških organov, banke in občinske skupščine. Likvidacijski odbor bo moral skrbeti za kar najboljšo vnovčitev opreme in ostalega premoženja združenja in izdati odločbe o prenehanju dela zaposlenim delavcem v poslovem združenju.
Za dan mladosti v Velenju tekmovanje pionirjev v spretnostni vožnji in pevski koncert J
Hitro se bližajo prvomajski prazniki. V sredi teh je dan mladosti. V vseh osnovnih šolah velenjske občine se nanj že pripravljajo.
Tako naj bi bil 22. maja dopoldne pred kulturnim domom v Velenju koncert mladinskih pevskih zborov. Računajo, da bo takrat nastopilo šeststo otrok, učencev osnovnih šol.
Tej lepi manifestaciji se bo istega dne pridružilo še tekmovanje v spretnostmi vožnji najmlajših. Pripravljajo ga komisija za varnost prometa pri občinski skupščini Velenje, društva AMD in združenje šoferjev. V skoraj vseh šolah velenjske občine te dni že pripravljajo mlade voznike. Za tekmovanje, ki bo na otroškem igrišču v Velenju, in bo združevalo praktično in teoretično znanje, je že sedaj precej zanimanja. Prav tega tekmovanja v okviru dneva mladosti pa ne smemo podcenjevati. Vsak dan beremo o hudih prometnih nesrečah. Nemalokrat jih povzročijo otroci. Zato je delo komisije za varnost prometa in dela AMD še toliko bolj pomembno.
Lani so Velenjčani v zvezni akciji za večjo varnost peščev in kolesarjev v prometu bili med petimi najboljšimi kraji v Sloveniji. Tako priznanje je pohvala in pobuda hkrati.
Z natančno pripravljenim programom in skico tekmovanja bo letos omogočeno sleherni šoli, da se bodo njeni gojenci lahko borili za prva mesta. Za najlboljše komisija poklanja praktična darila v vrednosti 250.000 starih dinarjev. Darila bo v dneh tekmovanja tudi razstavila.
Obe občinsiki prireditvi, ki bosta istega dne v Velenju, bosta privabili lepo število gledalcev.
V. Š.
Razpisna komisija za imenovanje direktorja Rudarskega šolskega centra Velenje
\
razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA RUDARSKEGA ŠOLSKEGA CENTRA
Pogoj: visoka strokovna izobrazba z 10-letno prakso, od tega 5 let v rudarstvu.
Interesenti naj naslovijo vlogo z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega službovanja na naslov: Rudarski šolski center Velenje — razpisna komisija za imenovanje direktorja.
Vlogo pošljite najkasneje 15 dni po objavi razpisa v časopisu.
Konstituiranje občinskega odbora zveze združenj borcev NOV Velenje
6. aprila se je sestal občinski odbor Zveze zdru-žnej borcev NOV občine Velenje, ki je bil izvoljen na združitveni konferenci občinskih organizacij ZB, ZVVI in ZROP dne 20. marca 1966.
Na tej seji je bil za predsednika izvoljen Ivo Ma-lenšek, upokojeni podpolkovnik iz Velenja, za podpredsednika Slavko Vrtač-nik iz Šoštanja, za tajnika Franc Lesnik iz Velenja in za blagajnika Filip Les-njak iz Šoštanja.
oslnikom toplovodnega ogrevanja
TRIBUNA VAŠIH MNENJ
„.njem času je dvignila med ;.:ki toplovodnega ogrevanja t prahu nova tarifa za toplo-ogrevanje, ki jo rudnik zara-svojim potrošnikom. Zaradi ' in pravilnega razumevanja cen, !ki še niso dokončne, naj
trenutno 'Stanje: ik lignita Velenje ima s TE dogovor, da fta iz električ-trale na starem jašku dobav-o za potrebe kopalnice in og-ja prostorov na novem jašku n pa toplo vodo za ogrevanje in » v stanovanjskem naselju t Velenja. Tako za paro kakor ^a topflo vodo so montirani po katerih rudnik kontrolira pare in tople vode. TE Šo-izstavlja rudniku redno me-račune za odvzeto paro in top-xlo, ki jih rudnik poravna — za vljeno paro na novem jašku v ' iz lastnih sredstev, za toplo-; ogrevanje in porabo tople vo-i stanovanjskem naselju pa po-"i stroške na .krajne koristnike pj izstavlja tozadevne račune kakršnihkoli lastnih pribitkov. vsem nas zanima cena toplo-ega ogrevanja v centru Velenja, i količina kakor tudi cena po-ne toplovodne energije se me-j menja — količina zaradi raz-mesečne porabe, cena pa za-,adi različnih proizvodnih stroškov. Topla voda, ki napaja center Velenja s toplovodno energijo, naj bi bila postranski proizvod pri proizvod-iji električne anergijie. Tako tudi je iadar TE proizvodno obratuje in so sradi tega stroški za proizvedeno toplo vodo nižji. Če pa je vodostaj na Dravi ugoden za - zadostno pro-Eodnjo električne energije, potem TE Velenje — stari jašek ne proiz-raja električne energije, ker je ta dražja kot pa elektrika iz hidrocent-ial ampak obratuje izključno in samo za potrebe toplovodnega ogrevanja centra in rudnika na novem jašku. Razumljivo je, da je tako proizvedena topla voda dražja.
Rudnik je do 31. 12. 1965 zaračunaval porabe tople vode krajnim potrošnikom po enotni tarifi: skozi vse leto in sicer na OSNOVI ENOTE STANOVANJSKE POVRŠINE brez Mira na količino in velikost radiatorjev v posameznih stanovanjih. Če nekdo ni uporabljal radiatorja v svojem stanovanjskem prostoru WS>r. v spalnici, shrambi, predsobi itd), to ni vplivalo na višino plačila
- toplovodno ogrevanje: -trda godiva:
za toplovodno ogrevanje, ker je koristna stanovanjska površina slejko-prej ostala neizpremonjena. Pri dveh enako velikih stanovanjih sta oba koristnika stanovanj plačevala enak mesečni znesek za toplovodno ogrevanje, čeprav bi bilo v enem stano-vaTijiu montiranih še enkrat več radiatorjev kot v drugem.
Zaradi naraščanja življenjskih stroškov in cene premoga so naraščali tudi stroški toplovodnega ogrevanja, dočim rudnik do konca preteklega leta ni zviševal cen krajtnim potrošnikom. Razliko, ki je nastala ob takšnem zaračunavanju med računi TE — rudniku na eni strani, in rudnika — potrošnikom, je kril v celoti rudnik iz svojih sredstev. Priznati moramo, da to ni bilo čisto v redu, ker niti vsi rudniški delavci niso imeli toplovodnega ogrevanja, niti vsi koristniki toplovodnega ogrevanja niso bili člani kolektiva rudnika, sredstva za plačilo razlike toplovodnega ogrevanja pa je ustvarjal ves rudniški kolektiv, u-godnosti nižjih cen toplovodnega ogrevanja pa so bili deležni vsi koristniki toplovodnega ogrevanja.
Ob koncu leta 1965 je na ta način obračunavanja ostal nepokrit znesek v višini nad 100 milijonov din, ki jih je nameraval kriti rudnik iz lastnih sredstev — kot vedno doslej. Komisija Službe družbenega knjigovodstva pri NB Celje pa je to dovolila samo za člane kolektiva rudnika, dočim bi morali člani delovnih organizacij to razliko kriti sami ali pa njihovi delovni kolektivi. |Zato je rudnik izstavil rijihovim. delovnim organizacijam dodatne fakture, ki pa so jih delovne organizacije v večini zavrnile. 0 tem se bo treba še pogovoriti s koristniki toplovodnega ogrevanja, ki niso zaposleni na rudniku, ker je ob koncu leta ostal neporavnan znesek v višini 46 milijonov dinarjev.
Da rudnik v letu 1966 ne bi zašel v enalko situacijo, je treba najti pravičen kriterij za ureditev stroškov toplovodnega ogrevanja, ki so znašali v letu 1965 okoli 150 milijonov din. Prevladuje mnenje, naj se za leto 1966 stroški toplovodnega ogrevanja zvišajo za 66%, tj. od lanskih 30 na 50 din za 1 m2 stanovanjske površine.
Za primerjavo naj navedem ceno ogrevanja s toplo vodo in s trdimi gorivi za stanovanje s 60 fcv. m stanovanjske površine;
60 kv. m X 50 X 12 mes = 36.000 5 ton lignita po 5.000 = 25.000 2 pr. m drv po 5.000 skupaj
= 10.000 = 35.000
Pri kurjavi s trdimi gorivi ni vračunano lastno delo, prevozi, potreben prostor za kurjavo, da ne omenjamo smeti in prahu, ki so nujni spremljevalci klasičnega načina kurjenja s itrdimi-gorivi, kar pri toplovodnem ogrevanju vse odpade. Za leto 1967 pa naj bi bila kalkulacija cen toplovodnega ogrevanja postavljena na Sledeče elemente:
-na 1 kv. m RADIATORSKE POVRŠINE. Ta osnova bi zagotovila pravičnejšo razdelitev stroškov po dejanski porabi toplotne energije in bi istočasno dopuščala mož-
KMETIJSKA ZADRUGA ŠOŠTANJ
bo na javni dražbi dne 3. 5. 1966 prodala naslednje gradbene oziroma gospodarske objekte:
1.	Stanovanjsko hišo za porušitev na Gorici pri Šaleku (puša) za isklicno ceno 2.500 N-din (dvatisočpetsto novih dinarjev). Dražba se prične ob 8. uri.
2.	Gospodarsko poslopje na Minškovem — Selo 15. Izklicna cena 8.000 N-din (osem tisoč novih dinarjev). Pričetek dražbe ob 9.30 uri.
3.	Dvodelni kozolec v Velenju — Golovo za porušitev. Izklicna cena 1.500 N-din (entisočpetsto novih dinarjev). Pričetek dražbe oV U. uri.
4.	Leseno barako prav tako na Golovem za porušitev z izklicno ceno 500 N-din (petsto novih dinarjev). Pričetek dražbe ob 11.
Pod točko 2 je možno na istem objektu tudi graditi.
Interesenti si lahko objekte ogledajo na licu mesta, vse potrebne informacije pa dobe na upravi kmetijske zadruge Šoštanj.
Pred pričetkom dražbe je položiti 10 odstotkov kavcije.
Lutke - njlhoTi prijatelji
OBISK PRI MLADIH
VELENJSKIH LUTKARJIH
Franci, Božena, Vikica, Breda in drugi mladi lutkarji so me obkrožili, ko sem obiskal njihov krožek v velenjskem pionirskem klubu. Pionirski Mihec, prisrčna lutka, ki jo je naredil mladi Vili, pa me je pozdravila v imenu vseh, kot to naredi pred vsako lutkovno predstavo.
- Naši otroci — je hitela pripovedovati vodja lutkovnega krožka MARTA TRAMPUŠ — sami izde-
lajo lutke, z njimi igrajo in pripovedujejo vloge. Otroci so zelo domiselni. Njihova bujna fantazija ustvari iz krpic blaga čudežna bitja znanih otroških junakov, ki v njihovih rokah povsem oživijo pred gledalci. Mladi lutkarji se v našem krožku naučijo kolektivnega dela in ročne spretnosti. Naučijo se tudi lepe slovenske besede. Sami izdelamo vse rekvizite, prepišemo pa tudi potrebne vloge. —	^ In kaj pravijo mladi velenjski lutkarji? Ne morem napisati vsega,
Ponovno samopostrežba
Že dvakrat so v našem lokalnem	je promet v letu dni — opravlja s
listu potrošniki omenili vnsite pred	prodajalno naše podjetje — dvig-
blagajno samopostrežne prodajalne	mil za 250%, čeprav se število po-
MESO — DELIKATESA trgovskega	trošnikov v tem okolišu ni poveča-
podjetja VELMA Velenje in navse-	lo.
nosit odjave posameznih radiatorjev ailii samo radiatorskih členov 'in s tem znižanje stroškov za toplovodno ogrevanje;
— po količini vodovodnih pip s toplo vodo v posameznih stanovanjih (kuhinja, kopalnica).
Na tej osnovi bo verjetno rudnik zaračunaval stroške toplovodnega ogrevanja v letu 1967, kar smatram za najbolj pravično, ker se bomo s temi elementi še najbolj približali vrednosti uslug, ki jih uživajo koristniki toplovodnega ogrevanja.
zadnje tudi upravičeno saj razumemo, da ni prijetno čakati v vrsti, čeprav čas čakanja tu ni tolikšen, ikot pri klasični postrežbi, kjer potrošnik izgubi veliko več časa.
Radi Ibi omenili nekaj splošnega o tem:
Vrste pred blagajno predstavljajo problem s katerim se samopostrežna trgovina bori že od samega začetka. Še hujši problem je to za velika podjetja, ki so svojo celotno mrežo organizirala po samopostrežnem sistemu. Ob konicah t.j. takrat, ko kupci povečujejo svoje nakupe zaradi bližnjih praznikov ali nedelj, bi billo potrebno imeti vsaj za uro ali dve rezervnega blagajni-čarja ali več, iki bi lahko (takoj vskočil in ublažil naval pred blagajno. Ker pa tak uslužbenec za tako kraitka razdobja ni rentabilen, nastaija tu problem ekonomske narave.
V državah, ki so veliko dalj v samopostrežni tehniki iso začeli ta problem reševati taiko, da KUPCI SAMI PRISTOPAJO K BLAGAJNI ZA OBRAČUN IN SEŠTEVAJO ZNESKE ZA NABAVLJENO BLAGO. Torej kupec sam sebi izstavlja račun in nato kaša —- blokom pri opravi blagajni« poravna račun. Podjetje, npr. v švici, so tak način uvedla pod parolo »Zaupanje za zaupanje«. Sami premislite, ali bi bil tak način izvedljiv tudi v Velenju!?
Da bi odgovorili na zadnji članek o vrsti pred blagajno naše samopostrežne trgiovine pa obveščamo ■potrošnike, da je nova dodatna blagajna v delu že od meseca januarja, ko je renovirana samopostrežba Ibilla ponovno odprta. Izvajalec del ima namreč (težave pri nabavi mela-min plošč, zato se je izdelava tako zavlekla. Upamo, da bo tudi ta hiba v tej samopostrežbi v nekaj tednih odpravljena v zadioVoljistvo potrošnikov, ki vsak dan raje obiskujejo to našo trgovino. V dotkaz zadnjega naj omenimo podatek, da se
PISMA NAŠIH FANTOV
Spoštovano uredništvo!
Čeprav že več kot osem mesecev živim iz Velenja, se v vsem tem času še nisem ločil s kolektivom in krajem, kjer sem bil do tedaj. Zato se moram zahvaliti uredništvu Šaleškega rudarja, ki mi omogoči, da sem preko domačega časopisa obveščen o dogodkih v domačem kraju in kolektivu, kjer sem bil zaposlen.
Želim še v prihodnje ostati redni bralec Šaleškega rudarja in sem prepričan, da bo časopis še naprej redno izhajal.
Preko našega časopisa čestitam vsem delovnim ljudem, posebno pa še članom rudnika lignita Velenje, ob 1. maju!
Franci Lubi
Tovariš urednik!
Zelo sem vesel, da mi redno pošiljate Šaleškega rudarja, saj se na ta način seznanjam z delom in uspehi naše občine in kolektiva RŠC pri katerem sem bil zaposlen.
Ob prazniku dela 1. maju želim vsem občanom, posebno pa članom RŠC, mnogo delovnih uspehov.
Lepo pozdravljam vse bralce šaleškega rudarja.
Ivan Strahovnik VP 8803/7 Osijek
kar so mi povedali. Izdelali so sami že petindvajset lutk, zaslužili več kot 11 tisoč dinarjev, gostovali v Paki pri Velenju, Šaleku in pionirskem klubu v Šoštanju. Odigrali so Cinco Marinco, Volk in sedem kožic, Rdečo kapico, zdaj pa pripravljajo lutkovni igrici Čudežno ^ darilo in Kraljično brez bisera. Pa še to so mi povedali, da so s »teto Marto« zelo zadovoljni in da radi hodijo v lutkovni krožek. Sam sem se dobro prepričal, da niso zaman pohvalili tovarišice Marte Trampu-ševe. Z vso skrbjo in vdanostjo dela z mladimi lutkarji ter skrbi za njihov razvoj in razvedrilo.
Prej omenjeno »ZAUPANJE ZA ZAUPANJE« bi polagali na srce tu-dii nekaterim', sicer redkim velenjskim dolgoprstnim potrošnikom. V
tej samopostrežni ugotavljamo krajo in prikrivanje nabavljenega blaga, zato bi želeli predloge, kako naj stopimo na prste tem nepridipravom, ki pa ne izhajajo pogosto iz vrst slabo situiranih potrošnikov. Morda bi naj naš list objavljal imena teh dolgoprstnežev?
Hkrati izkoriščamo priložnost in obveščamo potrošnike mesa in cte-likatese, da pripravljamo nagradna presenečenja pri nakupu teh izdelkov v omenjeni samopostrežbi.
Delovna organizacija IZDELOVALNICA GUMIRANEGA PAPIRJA VELENJE
proda
naslednja osnovna sredstva:
dva elektromotorja motorno kolo znamke
»Prima« 175 ccm
Pravni nasveti
V rubriki PRAVNI NASVETI brezplačno odgovarjamo na vsa pismena vprašanja svojih bralcev v zvezi z uporabo pravnih predpisov. Vprašanju priložite samo kupon, ki je natiskan v vsaki številki »šaleškega rudarja«.
Odgovarjamo samo na tista vprašanja, ki so podpisana s polnim naslovom, ker na določena vprašanja, ki niso splošnega pomena, odgovarjamo pismeno vpraševalcu. Pri odgovorih objavljenih v časopisu pa imen vpraševalcev ne navajamo.
Spoštovani bralci! Koristite naše pravne nasvete, ki vam jih dajemo brezplačno.
PRAVNI NASVETI KUPON 7
ŠE O SLIKAH ZA NOVE OSEBNE IZKAZNICE
V Delu z dne 3. 2. 1966 hi v šaleškem rudarju je bilo objavljano navodilo, kakšne morajo biti slike za nove osebne izkaznice. Prav tako smo z navodilom seznanili vse foto-grafe-obrtnike. V času objave omenjenih navodil pa še zvezni sekretariat za notranje zadeve ni izdal pravilnika k zakonu o osebnih izkaznicah. Ta pravilnik pa je pred kratkim bil izdan in bo v eni izmed prihodnjih številk zveznega uradnega lista objavljen.
Republiški sekretariat za notranje zadeve nas jc obvestil, da je z izdajo pravilnika prišlo do spremembe v dimenzijah slik za nove osebne izkaznice. V prvotni objavi in danem navodilu je bilo določeno, da bodo slike za nove osebne izkaznice v velikosti 3X4 cm. Pravilnik pa je predpisal manjšo dimenzijo in so predpisane slike v velikosti 3X3 cm.
Že izdelane slike za osebne izkaznice se bodo verjetno uporabljale pri izdaji novih osebnih izkaznic s tem, da se bodo obrezale na predpisano velikost 3 X 3,5 cm. Prosimo, da fotografi vzamejo to objavo na znanje in v bodoče izdelujejo novo dimenzijo slik. Ostalo navodilo ostane v veljavi.
Nadalje obveščamo občane, da je reklama s plakati- in v časopisu šaleški rudar foto Pajka iz Velenja nekatere zavedla in so mnenja, da je pooblaščen izdelovati siike za nove osebne izkaznice »samo« foto Pa j k. To pa ni res. Občani se lahko dajo slikati pri katerem koli fotografu v občini ali tudi izven občine. Izberejo si pač tistega fotografa, ki so ga navajeni in kateri bo izdelal lepe in kvalitetne slike, po najugodnejši ceni.
Iz pisarne oddelka za notranje zadeve Sob Velenje
Mladi lutkarji s tovarišico Trampu ševo pri svojem delu, kjer se vneto pripravljajo za lutkarsko predstavo.
ANTON INGOLIČ
w
Črni labirinti
ROMAN V NADALJEVANJIH
48
Doma je od nekdaj vladala revščina. Samo vidne bosta ostali tu. Na Bukovcu ne maram, živih prič hudih časov iz Rue des nations. Tam bova z Ančko začela novo. lepše življenje. Gru. gru. Le zaspita, tudi\ jaz že dremljem. Zakaj bi moral spati na postelji?
Zaspal je, oprt z rokami na štedilnikovo ploščo. Tudi grlici sta utihnili, v sobi pa je na postelji spala Ančka.
Ko se je zdramil, se je zunaj delalo jutro. Zmeden se je nekaj časa oziral naokoli. Ko je dognal, kje je, se je po prstih vrnil v sobo in legel, toda zaspal ni, čeprav je bilo še poldrugo uro do odhoda na šiht.
Naslednjo noč se je dolgo boril z bolečino v pljučih in zaman čakal spanca, nazadnje pa odšel v kuhinjo in tam, naslonjen na štedilnik, kmalu zadremal. Ančka še ni spala tako trdno, da ga ne bi bila slišala. Čakala je, kdaj se bo vrnil. Ker ga ni bilo nazaj je vstala.
»Stanko!« se je zavzela, ko ga je našla naslonjenega na štedilnik. »Ne greš v posteljo?«
Zdramil se je iz polsna.
»Grem, seveda grem, prišel sem se gret in sem zadremal. Ni hladno nocoj?«
Vrnila sta se vsak v svojo posteljo. Ko je Ančka zaspala, se je Klep spet odti-hotapil v kuhinjo. t
Peto *'ali šesto noč ga je Ančka spet zalotila pri štedilniku. Hotela ga je pokli-
cati, pa ni spravila glasu iz grla, ko je slišala, da spi, in spoznala, da je odšel v kuhinjo, ker na postelji ni mogel zaspati. Neslišno se je vrnila v sobo. Ležala je negibno. Iz kuhinje je prihajalo neenakomerno, zasoplo Klepovo dihanje. Čez čas se je pretrgalo, Klep se je gotovo zravnal, menda tudi stegnil roke, ki so mu najbrž otrpnile, nato se je znova oprl na štedilnik. Nekaj časa je dihal enakomerno, skorajda zdravo, a spet je zakašljal in potem se je začelo znova tisto neenakomerno, zasoplo, hropeče dihanje.
Ančko je spanec popolnoma minil. Napeto je prisluškovala, kdaj se bo tam v kuhinji zganilo in se bo temna moževa postava pokazala na pragu. Toda čakala je zaman. Čez dolgo je vstala in po prstih odšla do vrat. Črna gmota se je kakor prej nagibala nad štedilnik. Ni mogla ne stopiti k možu ne se vrniti v posteljo.
Kaj pa je ona počela prav to popoldne?
»Sladka gospa Anetta, ste le prišli? Sedem dni in sedem noči brez vas, in prej celo večnost. Dajte, spijte, da greva!«
Ves čas si je govorila, da je prišla, kakor pet dni po tistem, ko je Jožef tako sramotno pobegnil iz Rue des nations, samo zato, da mu pove, naj se ne vozi več z motorjem po Rue des nations in naj ji ne pošilja
49
pošte, sploh naj se ji ne kaže pred očmi. Pri tem pa je vedela, da mu bo to sicer spet povedala, da pa bo šla z njim.
Pred visoko hišo se je ustavil motor.
»Ne« je dejala odločno, »gor ne grem, prišla sem, da...«
»Vem, gospa Anetta, da vam gre madame Pernot na živce, tudi meni, ampak kaj hočem ... No, pa se peljiva kam dalje! Sedite, sedite, prosiml«
Še preden je mogla zbrati misli, je že sedela za Joze-fovim hrbtom. Najprej so se ob vsaki strani mokre ceste še vrstile večje in manjše hiše, potem sta drvela skozi puste gmajne. Ne dolgo potem sta ležala na isti široki postelji kot tedaj prvič. Spodaj so na drugi strani ulice ropotali motorji. V misli ji je prihajalo Stankovo pripovedovanje o tem, kako si je ogledoval tam prek avtomobile, a tudi to, da Stanko prav ta čas ves zasopljen nalaga premog samo zato, da bi lahko kupil enega izmed tistih voz. In seveda tudi to, da je trdno prepričan, da nima s tem človekom ob sebi prav ničesar več. Le za hip se je lahko vsa predala ljubimkanju in že kričala. brez besed v ropotanje avtomobilov in v Jozefovo brbljanje sladkih besedi: nikoli več, zadnjič, zadnjič!
Gmota ob štedilniku se je zganila. Ančka se je umaknila v sobo, a v posteljo se
ni vrnila. Klep je zakašljal, se prestopil, menda je tudi roke iztegnil. Ančka je zadrževala dih. Klepovo tiho ječanje ji je paralo srce. Umaknila se je k postelji, da bi legla, brž ko bo stopil od štedilnika. Toda Klep ni prišel v sobo. Ali bo vso noč prespal v kuhinji? Vrnila se je na prag. Gmota Klepove postave se je nepremično sklanjala nad štedilnik. Ančka je z grozo upirala oči vanjo. Slednjič se je opotekla v posteljo. Tudi od tam je pričakujoče prisluškovala, kdaj bo Klep prišel spat. A ni se vrnil, prej jo je premagal spanec.
Drdranje budilke jo je na pol zdramilo, a popolnoma se je zdramila, ko je zagledala na pragu Klepa, kako jo je smehljaje nekaj časa gledal in ji zaklical polglasno, toplo: »Srečno, Ančka!«
»Srečno, Stanko!« je odgovorila s prav tako zaspanim glasom kakor vsako jutro.
Toda ko so se izgubili Kle-povi koraki zunaj na ulici, je planila iz postelje in se v grozi zastrmela v praznino odprtih vrat.
Vedela je, da ne bo šla na sestanek, vendar je bila že ves dan nemirna. Še Klep je opazil, da ji nekaj ni prav.
»Kaj ti je, Ančka?« jo je vprašal, preden je popoldne odšel na delo.
»Kaj naj bi mi bilo?«
»Si morda slabo spala?«
Ančka je začutila past.
50
»Saj veš« se je prostodušno nasmejala, »da imam dober spanec.«
Tudi Klep se je nasmejal.
»Tudi jaz spim zadnji čas kar dobro.« Čez čas pa je dodal: »Samo žejen sem in hodim v kuhinjo pit vodo. Te motim?«
»Kje neki! Samo namesto vode pij rajši čaj! Zvečer ga bom skuhala večji lonec!«
Med pospravljanjem je vsak čas pogledala na uro, obenem pa si govorila, da ji je malo mar, če čas hitro teče. Toda ko je prišla ura dogovorjenega sestan-- ■ka, je odšla v sobo in odprla omaro. Odločno se je vrnila v kuhinjo. Ali je res tak slabič? Ne, včeraj je bilo zadnjič, zares zadnjič! Ni tako nizkotna lenska, da bi še dlje odhajala k Jožefu, ko Stanko brez negodovanja trpi najhujše bolečine. Iti za koga? te nekaj ur ga obliva znoj, v prsih mu hrope in ves utrujen nalaga premog, ona naj pa... Ne! Ne! Toda kaj naj stori, da bo ubila čas, premagala slo, ki jo žene v Jožefov objem? Kaj? Kaj?
Zbegana se je ozirala okoli sebe. Potem je šla v sobo. Tedaj je pritegnilo njeno pozornost škripanje težkega vozu. Ozrla se je skozi okno. Mršav konj je vlekel voz premoga, ob konju je stopal voznik in tolkel konja z bičem, za vozom je šla ženska z otrokom v naročju.
Obšla jo je velika misel.
Stopila je k svoji omari, snela z žeblja na levi strani že davno odloženi predpasnik, ga stlačila v torbo, oblekla plašč in zapustila stanovanje.
Ko je prečkala ulico na spodnjem koncu, se je ob njej ustavil motocikel, ki je privozil iz stranske ulice.
»Gospa Anetta!«
Pospešila je korake. *
»Čakal sem vas, ker vas ni bilo, sem pogledal po ulici navzdol. Čakajte, čakajte!«
»Opravek imam!« je zaklicala Ančka, ne da bi se ustavila.
Jozcf je nekaj časa stal neodločno na križišču, nato sedel na motor in se odpeljal za Ančko. Tik nje je znova ustavil.
»Kaj pomeni to, gospa Anetta?«
Ančka se je le ustavila.
»To pomeni«, je spregovorila naglo, »to pomeni, da imam važnejši opravek, kakor je ... «
Ni ji bilo treba poiskati primernega zaključka, kajti Jožef se je že pikro zasmejal.
»No, tudi jaz si lahko najdem kak hvaležnejši posel, kakor je lov za gospo Anetto!«
Zadnje Jozefove besede so se izgubile v brnenju njegovega motorja. Ves čas, kar je slišala motor, je Ančko stiskalo v srcu; ko se je brnenje izgubilo
51
v polnem hrupu, pa se je s sproščenim korakom namerila proti velikim kupom premoga onstran železniških tirov.
Klep je ni opazil. Tono premoga je že zmetal na voz, okoli katerega se je podilo nekaj otrok; ostala mu je še polovica, poten in matast je zasajal lopato in jo dvigoval le s težavo. Ančka je obstala kot pribrita. Ali mu ne bodo vsak čas omahnile roke, se ne bo zgrudil na premog, otroci pa se bodo še nadalje podili okoli voza? Slekla je plašč, si pripasala predpasnik in stopila h Klepu.
»Daj še meni lopato!«
Klep se je zravnal; iz oči mu je gledala osuplost.
»Doma nimam dela, daj, daj mi lopato!« je Ančka rekla z. opravičujočim smehljajem.
»Ančka, čuješ, Ančka...«
»Ko si boš odpočil, boš spet ti nalagal...«
Ker se Klep ni ganil, je stopila dva koraka od njega, zasadila lopato v premog in jo zavihtela na voz. Pol premoga je zdrsnilo z lopate, zato je drugič lopato previdneje dvignila. Ni se ozrla po Klepu a vedela je, da še vedno stoji na svojem mestu in jo gleda, kakor da jo vidi prvič. In vendar ni nič čudnega, da mu je prišla pomagat. Morala bi priti že prej! Zanjo, ki je zdrava in močna, to res ni nikakršno delo!
»Ančka, ne morem dovoliti, da bi ti...«
Ančka se ni zmenila za Klepove besede. Vihravo je nadaljevala z delom. Bilo ji je naravnost v užitek. Kdaj je imela lopato zadnjič v rokah? Tedaj je še živela pri mtaeri, tedaj še sploh ni vedela, da živi tu v Le Brieuxu Stanko Klep, da bi prijela za težje delo. Še vrt je sam prekopal. Koliko manj bi se bila dolgočasila, da si je Že prej našla kakšno delo!
Šele, ko ji je pot začel siliti v oči, je za toliko prenehala, da si je obrisala razgreti in potni obraz-Klep je stal pri vozu in jo gledal kakor tedaj, ko sta se prvič srečala.
»Ni čudno, da daje v štedilniku tako vročino,« je rekla v zadregi. Klep se je zganil.
»Dovolj je, Ančka, oddahnil sem si, hitro bo šlo . . .«
»Ne, ne!« ga je zavrnila Ančka. »Še malo bom jaz, potem pa ti.«
Klep se je ozrl naokoli. Pri tehtnici je slonela še ena lopata. Njegov korak j% bil lahen in uren, ko je stopil po njo.
Nedeljski popoldan. Po dolgem času vsaj nekaj sonca. Rue des nati-on in ostale ulice v koloniji so bile žive; možje so postajali pred hišami, kadili cigarete ali cigare in se pomenkovali, otroci so se kriče podili sem in tja,
52
vsaj enkrat v tednu jih nihče ni miril; žene so od časa do časa stopile na prag in se, hudo zardele od kuhe, ogledovale po otrocih, možeh in soncu, ki se je trudilo, da popije zadnje ostanke sajastih oblakov nad začrnelimi hišami.
V Rue des nations je privozil avtomobil; že od daleč je zatrobil, otroci so so se prestrašeni umaknili k hišam, možje pa so se radovedni ozrli po njem. Nič posebnega; črn, že precej odrgnjen voz. Toda kdo sedi za volanom? Ni rudar s številke 18, Jugoslovan, ki si kupuje avto, da bi se z njim odpeljal domov? Niso govorili, da ga bo stisnilo, preden si bo prislužil avtomobil? Glejte, glejte, kako vozi!
Pred številko 18 so zacvilile zavore in avtomobil se je sunkovito ustavil.
»Spet ste preveč pritisnili na zavoro!« je inštruktor naravnost zavpil nad Klepom. »Rekel sem vam Že, da jo boste zaradi tega pošteno skupili.«
»Prvič peljem po domači ulici«, se je Klep opravičil. Ker se na domačem pragu ni nihče prikazal, je najprej zatrobil potem pa odprl vrata in zaklical proti oknoma, ki sta bili odprti: »Ančka, Ančka!« Preden se je pokazala Ančka sta pritekla z druge strani Linka in Tinček.
»Stric Klep, stric Klep!
Peljite me!« je zaprosil Tinček. »Mene tudi, mene tudi!« je zaprosila še Linka.
»Pridita, otroka!« ju je povabil Klep. Tedaj se je na pragu pokazala Ančka.
Ančka se je umaknila v vežo in se takoj vrnila brez predpasnika. »Izvolite, gospa!« je Ančko povabil še inštruktor.	t
Komaj je sedla zadaj k otrokom, je prišla iz stanovanja še Marjeta; seveda so še njo povabili v avto. Voz se je sunkovito premaknil. Otroka sta za-vrisnila, inštruktor pa je nejevoljno zmajal z glavo, toda čez nekaj metrov je voz zložno stekel po ulici.
»Dodajte plin! Počasi, počasi!« je učil inštruktor, pri tem pa se bolj oziral po Klepovi ženi kot po Klepu.
Ančka je žarela. Avtomobil je res nekaj drugega kot motocikel. In na moto-ciklu je skrivala glavo za Jožefov hrbet, da je ljudje ne bi prepoznali, a zdaj se je svobodno ozirala na vse strani. Videla je znane obraze, smehljajoče se iz zadrege, a tudi iz zavisti, Kako bodo šele gledali, ko se bosta vozila s svojim avtomobilom! Res, dlani ima trde od lopate, tudi v ramenih jo boli, toda zdaj ni nobenega dvoma več, da ne bi imela avtomobila!
»Kako se ti zdi, Marjeta?« je vsa iz sebe vprašala Marjeto.
.............................................................................................................................................................................................................................................................................mi...........................................miimi ...............................mm......i.....mi...........n......miiiiiiiiii....................iiiimimiiiiiii.....miniini
SPOTI PO GRČIJI
-	Vc/že.
Na vsem lepem smo se po nagli vožnji skozi široke ulice znašli sredi velikega trga. Voznik je ustavil. Ko sem izstopil, me je zaščemelo v očeh — tiiisoče luči, tisoče reklamnih napisov, stotine brncčiih avto-
mobilov. Mogočen vodomet sredi trga. Še predno sem se dobro zavedal smo se že poslovili od voznikov in nismo vedeli kam bi se obrnili. Okoli nas je bilo samo vrvenje, mogočen val življenja. Atene so kraj,
Jsi ima važno in ugodno geografsko lego. Razumljivo je, če so se tu naselili ljudje že v najstarejših dobah. Prav na tem mestu so vzcvetele prve države že takrat, ko so drugod v Evropi prebivali ljudje še po
votlinah, tu je cvetela kultura in trgovina že tisočletja pred vsemi današnjimi kulturami. Ravno atenski polis se je razvijal izredno hitro. Atene so cvetele vedno bolj, tako da najdemo neverjetne zapiske o njihovi veličini. Atene so postale simbol Grčije, ponos Grkov. Mnogo je poznanih umetnikov od kiparjev, slikarjev do pisateljev in filozofov, ki so tu delovali in ustvarjali svoja najboljša dela. V letih okoli' 500 pred našim štetjem so Atene dosegle svoj vrhunec. Takrat so vlivale vsem grškim polisom politično in po kulturni plati. Tu sem se je stekalo bogastvo iz mnogih dežel in ni čudno, če so morali Atenci vedno pogosteje v boj, da so obvarovali svojo posest in svobodo. Najlepša leta, kar jiih je pomnilo mesto v tistih časih, so bila tista, ko je vladal Periklej. Ta mož je bil izredno sposoben politik, ki je dvignil moč in ugled Atensike države do najvišje stopnje.
Takrat so tu delovali Sokrat, ki je eden najbolj znanih grških filo zofov, Lisips in Praksditeles sta za atenska svetišča in mogotce kli la v marmor tako žive podobe lj da tudi nista našla popolnoma enakega tekmeca. Toda to niso edf| ni velikani tistih dni. Bilo jih ji mnogo. Svetišča so krasila Atensid parke in gaje, gledališča iz bel marmorja pa so nudila Atencem v liko zabave. V tistih časih je bi dovolj sužnjev, vedno dovolj nalo žeoiih ladij v Pirejiskem zalim nihče ni trpel pomanjkanja skratka: takrat je cvetela takoiro novana zlata atenska doba.
Žal pa so prav Atene tudi vzora ki govori, da še tako mogočna stva ne traja vedno. V dolgotrajni in to ti borbi s svojo tekmico šparto s« bile Atene popolnoma poražene. Va grške državice že okoli 300 let prei našim štetjem so se morale pokoril močnejši makedonski roki s seven (Dalje prihodnjič
\T 4 f 17 4 RAZVOJA OBČINE VELENJE V LETU 1965 11 ilLlM IN OCENA MOŽNOSTI RAZVOJA V LETU 1966
!	Uvod
Vpliv reforme na pogoje gospodarjenja
Ukrepi gospodarske reforme, ki jih je sprejela Zvezna skupščina julija 1965, posegajo v temeljna vprašanja našega nadaljnjega družbenoekonomskega razvoja. S temi spremembami se izpopolnjuje naš gospodarski sistem, oziroma v večji meri odpravljajo elementi v pogojih gospodarjenja, ki so doslej ovirali polno uveljavljanje samoupravnega sistema v našem gospodarstvu ter zavirali hitrejše naraščanje produktivnosti dela. Ob nadaljnji odločni usmeritvi na stabilizacijo gospodar-
Z novimi razmerji cen in s spremembo paritete dinarja je izvršena obsežna porazdelitev celotnega dohodka znotraj gospodarstva in to predvsem v korist energetike in bazične industrije, kmetijstva, gozdarstva, prometa in drugih terciarnih dejavn6sti, medtem ko je v predelovalni industriji celotni dohodek relativno zmanjšan. Zvišanje cen surovin je v odnosu na povečanje cen izdelkov predelovalnih panog približno trikrat večje. S tem se v večji meri neposredno skozi cene izena-
tivno težji položaj v primarni delitvi, v katerem so se glede na dosedanje pogoje znašle predelovalne panoge našega gospodarstva, pa ne pomeni, da so se sorazmerno poslabšali tudi pogoji za razvoj teh dejavnosti. Potrebno je hkrati namreč upoštevati tudi spremembe, izvršene na področju sekundarne delitve družbenega proizvoda, ki omogočajo prav predelovalni industriji, da se ob aktivizaciji svojih znatnih notranjih rezerv prilagodi no-
boljša svojo akumulacijsko sposobnost.
Z reformo cen zaostreni pogoji gospodarjenja bodo v posameznih primerih zahtevali preorientacijo na rentabilnejšo proizvodnjo. Majhne serije, proizvodi z velikimi proizvodnimi stroški, proizvodnja, ki po asortimanu, kvaliteti, cenah pa tudi po obsegu ne ustreza več povpraševanju na notranjem tržišču, preusmeritev na svetovno tržišče, vse to so problemi, ki jih bo v novih pogojih gospodarjenja moralo gospodarstvo intenzivno reševati. To pa bo nedvomno narekovalo, da se delovne organizacije hitreje usmerijo na modernizacijo svojih proizvodnih zmogljivosti, izboljšanje oz.
stva naj bi te spremembe odprle in čujejo pogoji gospodarjenja. Rela-
spodbudile širok proces intenzivira- ---—1~S~J -- —-----
nja proizvodnje in celotnega poslovanja delovnih organizacij, omogočile širše in učinkovitejše vključevanje našega gospodarstva v mednarodno delitev dela ter tako zagotovile pogoje za hitrejše in stabilnejše naraščanje življenjskega standarda, kar so hikrati osnovni cilji gospodarske reforme. Takšno oceno novih pogojev gospodarjenja utemeljujejo predvsem naslednji že dosežem oziroma pričakovani učinki reforme:
—	nadalje se povečuje materialna osnova samoupravljanja, ki omogoča, da delovne organizacije postanejo osnovni nosilci enostavne in razširjene reprodukcije;
—	odpravljajo se osnovna nesorazmerja med cenami, v večji meri izenačujejo pogoji gospodarjenja in vzpostavlja realen tečaj menjave s tujino ter tako ustvarjajo pogoji za zmanjšanje administrativnega inter-vencionizma v gospodarstvu; I — ustvarjajo se neobhodni pogoji za postopno sproščanje cen ter uveljavljanje tržnih zakonitosti. Hkrati se z reformo odpirajo možnosti za postopno liberalizacijo deviznega in-zunanjetrgovinskega sistema, kar naj prispeva k racionalnejšemu in ekonomsko učinkovitejšemu vključevanju našega gospodarstva v mednarodno tržišče;
—	povečuje se interes delovnih kolektivov za integracijo in kooperacijo proizvodnje ter odpravljajo itendence po avtarkiji, kar bo usmerilo gospodarske organizacije na specializacijo in modernizacijo proizvodnje, zboljšanje organizacije dela ter zniževanje stroškov proizvodnje;
—	ustvarjajo se osnovni pogoji za racionalnejšo razmestitev delovne sile ter spodbuja doslednejše in popolnejše izvajanje načela delitve po deilu, kar bo delovalo na hitrejši dvig produktivnosti dela;
—	omogoča se ustreznejša delitev družbenega proizvoda na potrošnjo in akumulacijo ter smotrnejša razporeditev akumulacije po posameznih dejavnostih, kar naj bi prispevalo k hitrejšemu reševanju strukturnih neskladnosti proizvodnje ter zagotovilo stabilnejši razvoj;
—	in končno z reformo je ustvarjena realnejša osnova za razvojno orientacijo gospodarskih organizacij;
Z uveljavljenimi spremembami v okviru gospodarske reforme se predvsem odpravljajo osnovna nesorazmerja med cenami posameznih proizvodov in storitev, zlasti med cenami primarnih proizvodov in finalnih izdelkov ter med cenami na domačem trgu in cenami v zunanjetrgovinski menjavi. Te disparitete so postale resna ovira naporom za stabilizacijo in intenziviranje našega gospodarstva ter za njegovo širšo vključitev v mednarodno tržišče. Otežkočale so tudi reševanje aktualnih problemov gospodarstva, ki se kažejo v nezadostno izkoriščenih kapacitetah predelovalne industrije ob občutnem pomanjkan ju energije, reprodukcijskega materiala, zaostajanju kmetijstva, storitvenih dejavnosti itd. Smoter uveljavljenih sprememb cen je zato v ob j aktivnejšem vrednotenju proizvodnje posameznih panog gospodarstva, kar naj zagotovi delavnim organizacijam ustrezen dohodek v skladu z doseženo produktivnostjo dela iin objektivnimi tržnimi zakonitostmi. To naj omogoči tudi skladnejši razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti ter vpliva na racionalnejšo potrošnjo surovin in reprodukcijskega mat^raila. Z reformo cen pa se hkrati občutno zmanjšujejo potrebe po zajemanju in prelivanju znatnih sredstev gospodarskih organizacij izven samega gospodarstva v obliki regresov ie subvencij.
uvajanje nove, sodobne tehnologije, izpopolnjevanje celotne organizacije dela, večjo specializacijo, integracijo ter kooperacijo proizvodnje, ki bo nujno morala zajeti vse širšo kooperacijo in delitev dela s proizvajalci v tujini. Takšni usmeritvi bodo morale delovne organizacije nujno prilagoditi tudi svojo investicijsko politiko. Pri tem je treba poudariti dejstvo, da so z novimi odnosi cen podani pogoji za sprejemanje racionalnejših investicijskih odločitev na osnovi kriterija dejanske rentabilnosti. Prav ta je bila namreč v dosedanjih pogojih, ko je bil velik del proizvodnje posredno ali neposredno subvencioniran, izkrivljena ter delovnim organizacijam ni dajala realnih osnov za programiranje razvoja.
Možnosti trajnejše stabilizacije in intenziviranja našega gospodarstva so nedvomno tesno povezane z njegovo širšo vključitvijo v mednarodno tržišče. Nova pariteta dinarja ter uveljavljanje spremembe v osnovnih razmerjih cen naj bi omogočile ter pospešile ta proces. Čeprav se je pri tem še nadalje zadržala vrsta disparitetnih cen, katerih odpravljanje je povezano predvsem s sprostitvijo trga, v določeni meri pa tudi z odpravo strukturnih neskladnosti v gospodarstvu, pa
vim pogojem gospodarjenja ter iz- uveljavljene spremmibe vendarle
omogočajo, da se naše gospodarstvo v bolj normalnih ekonomskih pogoj ih povezuje z gospodarstvom drugih držav. Določena zaščita domače proizvodnje, ki je še nadalje potrebna zaradi razlik v produktivnosti, je v noviih pogojih zagotovljena predvsem s carinami, pri čemer pa je povprečna stopnja zaščite znižana. Uvedena diferenciacija carinskih stopenj glede na stopnjo predelave naj bi pospešila proces prilagajanja produktivnosti dela našega gospodarstva produktivnosti v razvitejših državah. Pri tem pa je ostala carinska zaščita zlasti na področju strojegradnje, še vedno sorazmerno visoka, kar skozi visoko ceno opreme povečuje proizvodne stroške na vseh področjih gospo-
Spremembe v primarni in sekundarni delitvi celotnega dohodka na območju
občine
Zaenkrat učinkov in rezultatov, ki bi jih dosegli z uveljavitvijo gospodarske reforme, ni mogoče v celoti oceniti, isaj se bodo realizirali v daljšem procesu stabilizacije in prilagajanja gospodarstva novim pogojem razvoja, z aktiviranjem notranjih rezerv in zmanjšanjem stroškov poslovanja, integracijskimi procesi, večjo vključitvijo v mednarodno delitev dela itd. Analiza sprememb, ki so jih dosegle delovne organizacije na območju občine v letu 1965 v primerjavi z letom 1964 v delitvi celotnega dohodika, naj bi zato prikazala le spremembe začetnega položaja posamezne gospodarske panoge ter dala odgovor na vprašanje, v koliko so bili z uveljavljenimi
spremembami doseženi tisti osnovni premilki v dohodku, ki jih je zasledovala gospodarska reforma.
Poleg sprememb odnosov in ravni cen ter s tem porazdelitve dohodka med posameznimi dejavnostmi, so z reformo izvršene tudi spremembe v sekundarni delitvi družbenega proizvoda. Glavni premiki sredstev v korist delovnih organizacij so izvršeni z ukinitvijo prispevka iz dohodka, s prepuščanjem prometnega davka proizvodnim organizacijam ter z zmanjšanjem prispevkov iz delovnega razmerja.
Nasproti realizaciji po zaključnih računih za leto 1964 in 1965 so spremembe naslednje:
v tisoč din
Celotni dohodek Materialni stroški Družbeni proizvod Amortizacija Narodni dohodek Poslovni stroški
v tem:
—	obresti od poslovnega sklada
—	prometni davek Dohodek za razdeEtev Prisp. iz dohodka
federaciji Bruto osebni dohodek
v tem:
—	neto osebni dohodek
—	prispevki Sredstva za sklade Delež skupnosti Delež gosp. organizacij
Iz prikazanih podatkov je razvidno, da se z uveljavljenimi spremembami v primarni in sekundarni delitvi občutno povečuje delež delovnih organizacij v narodnem dohodku. To potrjuje, da so bili z uveljavljenimi spremembami doseženi postavljeni cilji in da se bo v novih pogojih povečala materialna osnova neposrednih proizvajalcev. Pri tem pa se v okviru povprečja različno povečujejo sredstva posameznim gospodarskim panogam. Nasproti porastu celotnega dohodka je porast sredstev za sklade posameznih gospodarskih panog naslednji:
1964	1965	Indeks
32,027.065 17,185.545 14,841.320 3,033.557 11,807.963 2,798.967	43,903.493 22,920.277 20,983.216 3,062.799 17,920.417 3,003.009	137,1 133,4 141,4 101,0 151,8 107,3
194.165 498.783 9,008.996	268.791 677.948 14,917.408	138,4 135,9 165,6
453.732 7,560.325	355.021 11,209.062	78,2 148,2
4,384.482 3,176.343 923.550 5,748.845 6,059.118	6,825.934 4,383.128 3,257.680 7,188.098 10,732.319	155,7 138,0 352,6 125.0 177.1
i! O T3
darstva. Kljub temu pa že izvršena diferenciacija stopenj ne omogoča nadaljnjega obstoja vsaike proizvodnje, ki se je razvijala na osnovi dosedanjih odnosov.
Z odpravo osnovnih nesorazmerij med cenami, novo pariteto dinarja in z njo povezanim občutnim zmanjšanjem potreb po regresih in subvencijah so bile omogočene nadaljnje globlje spremembe v sistemu delitve dohodka. To velja zlasti za odpravo prispevka iz dohodika pri vseh delovnih organizacijah, prenos prometnega davka iz proizvodnje na potrošnjo, zmanjšanje prispevkov iz delovnega razmerja in znižanje splošne stopnje obresti na poslovni sklad. S temi spremembami so podane realne možnosti, da se delovne organizacije prilagodijo novim pogojem gospodarjenja.
Položaj gospodarskih organizacij v delitvi dohodika po reformi najbolj ponazarjajo podatki o udeležbi gospodarstva v ustvarjenem narodnem dohodku. V letu 1964 so bile gospodarske organizacije občine udeležene v delitvi narodnega dohodka s 51,3 %, družbena skupnost pa je zajemala 48,7 %, že v letu 1965 pa se je to razmerje popravilo v korist gospodarstva in je znašalo 60 : 40. V letu 1966 pa se bo udeležba gospodarstva v delitvi narodnega dohodka še nadalje povečala glede na prepustitev stanovanjskega prispev-
aj
Ž	o
f	1
D	in C
(/3	N t/>
ka ter prispevka za nadomestilo o-lajšav v prometu delovnim organizacijam. V novih pogojih delitve, ko se občutno zmanjšujejo sredstva družbenopolitičnih skupnosti za intervencije v gospodarstvu, tudi odgovornosti za ekonomski položaj in razvo j podjetja padajo predvsem na delovne organizacije same, kar jih vzpodbuja in hkrati obvezuje, da se intenzivno posvetijo reševanju svojih notranjih problemov, da bi si tako zagotovile osnovo za razvoj in povečanje življenjskega standarda zaposlenih.
Z gospodarsko reformo uveljavljene spremembe, ki se vežejo na že v letu 1964 izvršene spremembe gospodarskega sistema ter na začetku leta 1965 sprejete stabilizacijske ukrepe, nedvomno globoko posegajo v pogoje gospodarjenja in razvoja vsake posamezne delovne organizacije. Problemi, ki jih pri tem reforma v gospodarstvu razkriva, so često takšnega značaja,.da bo za njihovo obvladovanje potrebno določeno obdobje, in v katerem bodo nujno prisotni v bolj ali manj ostri obiiki pojavi nelikvidnosti, zaostajanja osebnih dohodkov, problemi zaposlovanja itd. Zato bodo ob doslednem izvajanju načel reforme nujni ukrepi, ki naj omogočijo delovnim organizacijam hitrejše prilagajanje poslovanja novim pogojem gospodarjenja.
Razvoj v letu 1965 ter možnosti razvoja v letu 1966
Položaj v letu 1966
Osnovne značilnosti razvoja v letu 1965 so tesno povezane z delovanjem stabilizacijskih ukrepov in izpopolnitvami gospodarskega sistema, ki so bile podvzete že leta 1964, predvsem pa v teku 1965. leta.
V	začetku leta 1965 je bil razvoj gospodarstva pod močnim vplivom gospodarskih dogajanj v letu 1964. Položaj je opozarjal predvsem na občutno neskladje med gibanjem proizvodnje in potrošnje. Ob realnem porastu, proizvodnje v I. tro-mesečju za okoli 2,1 % so realni osebni dohodki porastli za 16,8 %. V SR Sloveniji so realni osebni dohodki porastli za 13,7 %, kar je vplivalo na splošen porast cen.
Tudi zunanjetrgovinska menjava se je v prvih mesecih leta 1965 razvijala na nezadovoljivi višini, saij je doseženli izvoz industrijske (prod®) vodnje bil za okoli 5,7% izpod doseženega nivoja v letu 1964. Takšno stanje je bilo tudi v Sloveniji in vsej državi.
V	takih gospodarskih pogojih je bilo nujno sprejeti stabilizacijske ukrepe, ki naj bi ustvarili ugodnejše pogoje za nadaljnje izpopolnitve in spremembe gospodarskega sistema. Na tej osnovi so bili aprila 1965 uveljavljeni Ukrepi o začasnem zmrznjenju cen, dodatni omejitveni ukrepi pri uporabi razpoložljivih investicijskih sredstev, zaostrena kreditna politika in ukrep o obveznem oblikovanju lastnih obratnih sredstev, ki naj bi zadržali nadaljnje naraščanje potrošnje v mejah, ki jih dopušča porast proizvodnje in realne zmogljivosti gospodarstva.
Že v drugem tromesečju so se v gospodarskih gibanjih pokazali prvi
rezultati sprejetih ukrepov. Neskladnosti v blagovno denarnih odnosih so se začele zmanjševati, pri čemer se je zlasti zmanjšala dinamika investicijske potrošnje. Občutno pa se je povečal izvoz ter izboljšalo razmerje med uvozom in izvozom. Doseženi so bili tudi ugodnejši rezultati v produktivnosti dela ob že vidni tendenci umirjene j šega zaposlovanja.
Takšna gibanja so prišla še močneje do izraza v drugem polletju, ko so poleg omejitvenih ukrepov postopoma prihajali do izraza tudi že prvi kvalitetni vplivi reforme), ki predstavljajo začetek širše orientacije na intenziviranje gospodarstva. Medtem ko je reforma spodbudila gospodarske organizacije k resnemu proučevanju njihovega položaja v novih pogojih gospodarjenja ter vrsta delovnih organizacij že sprejema nujne notranje uikrepe, so tudi v globalnih gibanjih gospodarstva že vidne določene pozitivne tendence, ki predstavljajo pogoj za stabilizacijo gospodarstva.
Tekoča gospodarska situacija pa krije v sebi tudi nevarnost, da pri-de do resnejšega omejevanja gospodarske aktivnosti. To bi se zgodilo, če bi še nadalje prevladovale tendence zniževanja realnega obsega potrošnje, ob nezadovoljivem gibanju produktivnosti dela in visokih stroških proizvodnje. Le hitrejši porast produktivnosti dela in znižanje stroškov proizvodnje lahko v stabilnejših pogojih zagotovita tudi večjo notranjo potrošnjo.
Dinamika gspodarskih gibanj v letu 1965 je razvidna iz naslednjih indikatorjev gospodarskih tokov:
— v indeksih
IS

><><
HH HH
t—< t—t
K—I HH >>
IT) TJ-
VO
HM HH HH HH
Indeks povečanja 1965/64
Industrija
Kmetijstvo
Gradbeništvo
Trgovina
Gostinstvo
Obrt
Celotno
gospodarstvo
137.2 96,7
135.6
181.7
135.8
136.3
431.1 88,0
330.2 231,6 195,6
174.3
Industrijska proizvodnja
(fizični obseg) Zaposleni v družb. se!k.
—	gospodarstvo
v tem: industrija
—	negospodarstvo Produktivnost na osnovi fizič.
obsega ind. proizvodnje Sklad nominal. oseb. doh.
—	gospodarstvo
—	negospodarstvo Cene življenj, potrebščin Realni osebni dohodki
—	gospodarstvo
—	negospodarstvo Izvoz (v $ dolarjih)
102,1 105,9
105.7 106,1 108,3
96.2 144,9
143.8
155.8 117,0 116,8
115.9 122,9
94.3
112,5 105,2
104.7 101,2
108.8
111,2
147.2
145.8
156.9 119,7 116,9
116.3 120,5 184,9
98,8 103,7 102,5 104,2
113.1
94.8
151.2 149,5 161,9 146,0
99.9 99,8 98,1
246,7
106.3
104.6
103.8
103.5
110.6
102.7 149,1 147,5
159.4 131,0
108.8
108.5
109.9 214,7
Industrijska proizvodnja je bila v letu 1965 pod Vplivom nezadovoljive preskrbijenosti s posameznimi surovinami in reprodukcijskim mate-137,1 ( 352,6 rialom, kar se je kazalo pri večini
industrijskih podjetij (TGO »Gorenje«, »Galanteriji«, Rudniku lignita Velenje, Tovarni usnja in Les. ind.
(Nadaljevanje na 10. strani)_
(Nadaljevanje s prejšnje strani) t »•»<
kombinatu Šoštanj), zaostrilo pa se je tudi vprašan je obratnih sredstev, predvsem pri industrijskih podjetjih, ki so znatno razširila obseg proizvodnje (pri TGO »Gorenje« in Rudniku lignita Velenje). Indikatorji gospodarskih gibanj kažejo, da se je obseg industrijske proizvodnje zmanjšal predvsem v drugi polovici leta, ko ni bil dosežen nivo proizvodnje iz leta 1964.
Procesi na področju zaposlovanja v letu 1965 predstavljajo začetek reševanja problemov, ki so bili dolgo prisotni v delovnih organizacijah. Mišljeni so problemi neracionalno zaposlene delovne sile, slabe organi-nizacije proizvodnje in nezadostne izrabe delovnega časa v delovnih organizacijah, ki so doslej nujno vodili ik nizki produktivnosti. V letu 1965 se je število zaposlenih povprečno povečalo za okoli 4,6 % v primerjavi z letom 1964. Dinamika
Izpolnitev osnovnih plana za
Glede realizacije smrenic družbe nega plan^ za leto 1965 lahko na osnovi doseženih rezultatov zaključimo naslednje:
1.	Tekom leta 1965 so bile izvedene dalekosežne spremembe v gospodarskem sistemu, ki ob sprejemanju občinskega družbenega plana kvantitativno še niso mogle biti ocenjene. Zato je prišlo tako na področju proizvodnje kakor tudi posameznih oblik potrošnje do nekaterih večjih odstopanj od predvidevanj družbenega piana.
2.	Celotna gospodarska aktivnost se je odvijala na nekoliko nižjem nivoju, kot je bilo predvideno, hkrati is tem pa tudi raven potrošnje. Medtem ko se je predvideval porast družbenega proizvoda za okoli 31,7% je dejanski porast znašail okoli 39,6 %. Industrijska proizvodnja naj bi po družbenem planu porastla za 10,2 %, dejansko pa je porastla za 6,3 %. Reatlna osebna potrošnja naj »bi porastila za 13—14 %, torej bolj kot proizvodnja in produktivnost dela (predvsem zaradi ureditve o-sebnih dohodkov rudarjev), dejansko pa je realni osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu pora-stel za 8,5 %. Glede produktivnosti dela v industriji se je ob izdelavi letnega plana računalo s 4,3 % porastom, dejansko pa je bil dosežen porast produktivnosti dela le v višini 2,7%. Tudi celotni nivo zaposlenosti je bil nižji od nivoja, s katerim ise je realno računalo.
3.	Prikazane tendence v gibanju proizvodnje ki potrošnje kažejo, da se gospodarstvo ile počasi prilagaja
zaposlovanja pa je v zadnjih mesecih občutno upadla predvsem v gospodarstvu. Na osnovi dosežene proizvodnje in zaposlenosti v industriji je produktivnost porastla v letu 1965 za okoli 2,7 %.
Sredstva za osebne dohodke so v letu 1965 nominalno porastla za 49,1 % nad nivojem leta 1964, realni obseg pa se je povečal le za okoli 13,8 % ob upoštevanju porasta življenjskih stroškov za 31%. Realni osebni dohodek na zaposlenega se je povečal za 8,8 %. Treba je poudariti, da so realni osebni dohodki po-rastli v letu 1964 in v letu 1965 znatno preko porasta produktivnosti dela. V mesecih po reformi je sicer prišlo do padca realnih osebnih dohodkov, pa tudi produktivnost dela je padla.
K valorizaciji osebnih dohodkov so delovne organizacije pristopile oprezno, ocenjujoč pri tem možnosti za nadaljnjo realizacijo svoje proizvodnje in potrebe po izboljšanju finančnega položaja.
smernic družbenega leto 19 65
ostrejšim pogojem gospodarjenja. Na to so poleg objektivnih razlogov, ki se odražajo predvsem v še vedno nedodelanem bančnem in kreditnem sistemu ter sistemu razširjene reprodukcije, v pomanjkljivostih deviznega in zunanjetrgovinskega režima ter sistemu in kontroli cen, vplivali tudi subjektivni činiitelji, ki so bili sicer prisotni že tudi v prejšnjem obdobju, so pa prišli v zaostrenih pogojih močneje do izraza. To velja zlasti za nesodobno organizacijo proizvodnje, neracionalno izkoriščanje delovnega časa in kapacitet, nesmotrno gospodarjenje z razpoložljvimi sredstvi, kopičenje prekomernih zalog posameznih vrst surovin in materiala ter prepočasne orientacije na specializacijo, inten gracijo in modernizacijo proizvodnje.
Čeprav je delno razumljivo, da so !se delovne organizacije v prvi fazi izvajanja reforme orientirale predvsem na iskanje najbolj očitnih notranjih rezerv, ki so zlasti v zniževanju im pregrupaciji zaposlenih in zniževanju posameznih vrst izdatkov, pa to ne more predstavljati učinkovite rešitve problemov, ki izvirajo iz nizke produktivnosti in visokih stroškov proizvodnje.
Rešitev navedegih problemov je lahko le v vedji in K-vrafitfctnejS proizvodnji, iki jo lahko zagotovi samo večja specializacija, tesnejše poslovno sodelovanje med podjetji doma in v tujini ter skupno izvajanje programov izgradnje v okviru posar meznih proizvodnih grupacij.
Možnosti in osnovni proporci razvoja v letu 19 66
Za oceno možnosti razvoja v letu 1966 je ena od 'izhodiščnih predpostavk predvidevanje federacije, da se bo v skladu s cilji gospodarske reforme na m one t a r n enk red itn em področju nadaljevalo s politiko omejene emisije odnosno preprečilo, da bi se preko kreditnih kanalov financirala notranja potrošnja preko okvirov ustvarjenega narodnega dohodka in ekonomsko dopustnega zadolževanja v tujini.
S tem je opredeljena tudi usmeritev, ki bi jo morali v letu 1966 zasledovati v naši občini, da bi še nadalje zagotovili dinamičen porast gospodarske aktivnosti. Rast gospodarske aktivnosti je bila namreč doslej v največji meri odvisna od (konjunkture na notranjem tržišču, hkrati z njo pa tudi razvojne možnosti negospodarskih dejavnosti, ki se financirajo iz dohodkov gospodarstva. V novih pogojih gospodarjenja pa se možnosti dinamičnega razvoja ostreje povezujejo z izvozno aktivnostjo gospodarstva ter z znižanjem stroškov proizvodnje in povečanjem produktivnosti dela.
Pričakovati je, da se bodo tendence zniževanja prekomerne notranje potrošnje, posebno na področju investicij, še nadalje zniževale, saj bodo morale gospodarske organizacije še nadalje izločati večja sredstva za formiranje trajnih obratnih sredistev.
Delovne organizacije bodo torej morale voditi izredno preudarno politiko glede obsega vlaganj v osnovna vsredstva. To pa 'lahko zagotovijo le z vsestransko pripravo dobro proučenih programov modernizacije in s štednjo razpoložljivih sredstev.
Tudi glede proizvodnje blaga za. široko potrošnjo ni pričakovati na Inotranjem trgu taikšne konjunkture kot v preteklih letih.
Glede osebne potrošnje zaposlenih je pričakovati, da se bodo v zaostre-
Osnovne značilnosti razvoja posameznih
oblik potrošnje

Gibanje osebne potrošnje, zaposlenosti in produktivnosti
1. Na začetku leta so imeli osebni dohodki svojo avtonomno dinamiko, ki ni bila povezana z dinamiko rasti proizvodnje in produktivnosti dela. Čeprav je bila z občinskim družbenim planom predvidena nekoliko hitrejša rast osebnih dohodkov od produktivnosti dela, so taka gibanja presegla materialne možnosti, Iki jih je zagotavljal razvoj proizvodnje.
Ob pripravah na gospodarsko reformo je bilo poudarjeno, da se spremembe ne morejo izvajati na račun znižanja življenjske ravni zaposlenih, v kolikor je ta osnovana na doseženi produktivnosti dela. S produktivnostjo pa naj bi se vskla-dili vsi tisti dohodki, ki niso osnovani na rezultatih dela, ampak so posledica neurejenih pogojev gospodarjenja, raznih olajšav, ki so jih uživale posamezne delovne organizacije v delitvi dohodka ali pa trenutne konjunkture na tržišču. Talka stališča so bila »potrjena tudi v priporočilu Zvezne skupščine o delitvi dohodka.
Delovne organizacije so bile ob izvajanju gospodarske reforme postavljene pred nalogo, da vsestransko analizirajo svoj položaj v novih, zaostrenih pogojih gospodarjenja, ugotovijo možnosti za nadaljnji razvoj ter da ustrezno svojemu novemu položaju spremenijo razmerja v delitvi dohodka na sredstva za osebne dohodke in sklade, kot tudi razmerja v delitvi osebnih dohodkov in jih uzakonijo v svojih samoupravnih aktih. Ker je v prvih mesecih po reformi le mallokatera delovna organizacija lahko do kraja proučila svoj položaj, je večina delovnih organizacij previdno pristopila k valorizaciji osebnih dohodkov. Pravilniki o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v tem času še niso mogli biti prilagojeni novim razmeram, zato je valorizacija potekala na temelju začasnih sklepov organov delavskega samoupravljanja.
Ob urejanju osebnih dohodkov v zvezi s spremembami v cenah je bil socialni element zelo močan. V mnogih delovnih organizacijah so izplačali ikot nadomestilo za povečane stroške fiksne zneske, ponekod so določili začasne akontacije v enakem odstotku za vse (kategorije delavcev, v nekaterih primerih pa so uporabili tudi degresivni sistem povečanja osebnih dohodkov.
Valorizacija osebnih dohodkov je torej zlasti v prvih mesecih po reformi potekala počasneje, kot se je pričakovalo. Vzroki za to so različni:
težnja delovnih organizacij, da pred sprejetjem odločitev o višini akontaoij proučijo nove pogoje gospodarjenja in ugotovijo dohodek, s katerim bodo razpolagale. To težnjo je podpirala tudi občinska skupščina s svojim priporočilom o delitvi osebnih dohodkov;
—	obseg proizvodnje in storilnosti ter realizacija niso naraščali v skladu s predvidevanji delovnih organizacij;
—	bojazen, da se s hitrimi odločitvami o povečanju akontacij ne bi porušila razmerja v delitvi dohodka;
—	nekatere delovne organizacije' so že v času pred reformo povečale osnove za osebne dohodke ali pa izplačale gibljivi del osebnih dohodkov za prvo polletje;
-— zaradi zmanjševanja števila zaposlenih se je iz psiholoških razlogov zmanjšali pritisk na povečanje osebnih dohodkov kljub visokemu porastu cen;
—	v negospodarskih dejavnostih poteka valorizacija osebnih dohodkov počasneje kot v gospodarstvu, ker je velik del teh dejavnosti direktno ali indirektno odvisen od proračunskih sredstev, ta pa so po reformi zaradi znižanja stopenj prispevkov nižja kot iprej.
Osnovna značilnost poteka valorizacije osebnih dohodkov je ta, da so po gospodarski reformi delovne organizacije začele oblikovati sredstva za osebne dohodke v okviru
pogojev in možnosti, ki so jih imele v novih gospodarskih razmerah, medtem ko so v preteklih letih če sto povečavale osebne dohodke po drugih vidikih.
Osebni dohodki zaposlenih v družbenem sektorju so v letu 1965 porasli za 49,1 %. Nekoliko se je povečal tudi delež denarnih dohodkov, ki jih ima prebivalstvo od socialnega zavarovanja, ker so bile zvišane pokojnine. V sredstvih prebivalstva se je povečal delež potrošniških posojil. Stanje potrošniških posojil se je povečalo od 767 milijonov starih din v decembru leta 1964 na 792 milijonov starih din v decembru leta 1965 ali za 3,3 %. Na raven sredstev prebivalstva pa vpliva tudi stanje hranilnih vlog, ki se je zaradi pričakovanih gospodarskih sprememb do sredine leta 1965 precej znižalo, od avgutsa naprej pa ponovno postopoma narašča in je znašalo koncem decembra 1965 532 milijonov starih dinarjev ali za 47,2 % več kot koncem leta 1964.
Nominalni dohodki- zaposlenih v družbenem sektorju so se leta 1965 nasproti letu 1965 povečali za 42,5 odstotkov, od tega v gospodarstvu za 42,1 %, v dejavnostih izven gospodarstva pa za 44%. Porast nasproti prejšnjemu letu je talko znatno večji, kot je bil ileta 1964 nasproti letu 1963, ko so se nominalni osebni dohodki povečali za 28,4 %. Gospodarska reforma, zaradi katere so se zelo povečali življenjski stroški, je vplivala na osebne dohodke, da so po juliju rasli z nekoliko višjo stopnjo kot v obdobju pred reformo, vendar manj od porasta življenjskih stroškov:
— v indeksih
- VII/1965VIII — XII/65 I — XII/65 -VII/64 VIII—XII/64 I —XII/64
Nominalni osebni dohodki
—	gospodarstvo
—	negospodarske dejavnosti
Življenjski stroški
—	gospodarstvo	\
—	negospodarske dejavnosti
Tako je realni osebni dohodek v mesecih po reformi upadal, zaradi razmeroma visoke ravni v prvem polletju pa je v celotnem povprečju leta 1965 za 8,8 % višji kot teta 1964.
Povečanje realnega osebnega dohodka je po posameznih področjih zelo različno. Najbolj se je leta 1965 povečal realni osebni dohodek v negospodarskih dejavnostih (za 9,9%), predvsem v šolstvu, s področja gospodarstva pa v indutsriji in trgovini. Upadel pa je v gozdarstvu, gradbeništvu in prometu.
139,9	145,8	142,5
139,2	145,8	142,1
144,3	143,2	144,0
119,7	146,0	131,0
116,9	99,9	108,8
116,3	99,8	108,5
120,5	98,1	109,9
Življenjski stroški so se po podatkih republiškega zavoda za statistiko povečali takole:
niih pogojih gospodarjenja osebni dohodki gibali v skladu z rastjo produktivnosti dela.
Iz vsega navedenega sledi, da je edino široko tržišče, ki ostaja v letu 1966 odprto, zunanje tržšče. To pa pomeni da bo od izvozne sposobnosti gospodarstva v veliki meri odvisna konkretna raven proizvodnje, s tem pa tudi raven dohodka podjetij iin življenjskega standarda zaposlenih. Zato je ob sprejeti politiki stabilizacije gospodarstva de v primeru dinamične izvozne aktivnosti možno računati tudi z večjim razmahom konjukture na notranjem trgu.
Pri oceni konkretne stopnje razvoja občine Velenje v letu 1966 se je treba vsekakor oslanjati tudi na ustrezna zvezna predvidevanja o razvoju gospodarstva v SFRJ in na pogoje v merilu države.
Ob upoštevanju navedenih in specifičnih činiteljev pri nas so podane možnosti za povečanje celotne proizvodnje na območju občine Velenje za 9,0 %. Po posameznih področjih gospodarstva družb, sektorja pa so te možnosti naslednje:
Gospodarske organizacije bodo v novih pogojih gospodarjenja prisiljene na aktiviranje svojih rezerv ter na izboljšanje organizacije poslovanja. Poudariti je tudi treba, da bo gospodarstvo razpolagalo z večjimi sredstvi, saj bodo šele v letu 1966 prišle do izraza z reformo uveljavljene spremembe v sistemu delitve dohodka.
Po ocenah se bo udeležba gospodarskih organizacij v delitvi narodnega dohodka povečala od 60% v letu 1965 na 61,3% v letu 1966. Takšnemu porastu razpoložljivih sredstev bo nujno prilagoditi tudi vse oblike potrošnje, da bi tako prispevali k večji stabilnosti tržišča, ki je predpogoj za uspešno realizacijo ciljev reforme.
Za osnovo delitev sredstev gospodarskih organizacij v letu 1966 na sklade dn osebno potrošnjo bi morala biti osnova usklajenost gibanja realnih osebnih dohodkov z rastjo
—	v tekočih cenah
—	v tisoč din
MMm,
proizvodnje. Ob navedeni predpostavki bi realna osebna potrošnja na zaposlenega v letu 1966 porastla za okoli 8,0%. Obseg realne investicijske potrošnje bi se moral gibati v glavnem na nivoju leta 1965. Razpoložljiva sredstva za investicije bi morala biti usmerjena predvsem v modernizacijo obstoječih zmogljivosti v gospodarstvu in v razširitev kapacitet v proizvodnji in predelavi lignita ter Tovarno gospodinjske opreme.
Tudi naložbe za negospodarske investicije glede na razpoložljiva sredstva, ki se formirajo iz delitve dohodka, po realnem obsegu nal-sproti letu 1965 ne bo mogoče bistveno povečati.
Pri taki usmeritvi razvoja posameznih oblik potrošnje, ki je v skladu s cilji ekonomske politike, začrtane z reformo, se bo v letu 1966 realizirala naslednja dinamika in obseg potrošnje:
	Indeks
	1965
	1964
Hrana	138
Tobak in pijače	124
Obleka in obutev	124
Stanovanje	136
Kurjava in razsvetljava	150
Stanovanjska oprema	116
Higiena	127
Kultura in razvedrilo	125
Promet in PTT	118
Skupaj	131
(Nadaljevanje na 11.	strani)
ANALIZA
razvoja občine Velenje v letu 1965 in ocena možnosti razvoja v letu 1966.
v tekočih cenah v tisoč din
	1965	1966	Indeks
Družbeni proizvod v družb.			
sektorju gospodarstva skupaj	209.833	232.956	111,0
v tem: industrija	175.407	186.225	106,2
Zaposleni v družb, sektorju			
skupaj	8.669	8.857	102,2
— gospodarstvo	7.540	7.744	102,7
v tem: industrija	5.531	5.690	102,9
— negospodarstvo	1.129	1.113	98,6
Produktivnost:			
— gospodarstvo (na bazi druž-			
benega proizvoda)			
v tem: industrija (na bazi ,			107,9
fizič. obsega proizvodnje)			101,9
Razpoložljiva sredstva
1.	Osebni dohodki
2.	Investicije skupaj
—	v osnovna sredstva
—	v obratna sredstva
Usklajevanje porasta vseh oblik potrošnje z razpoložljivimi sredstvi, iki je ena od pomembnih nalog tekoče ekonomske politike, bi moralo priti še bolj do izraza v letu 1966, da bi tako zagotovili stabilnejše pogoje v proizvodnji in na tržišču ter hkrati vzpodbudili intenzivno naraščanje izvoza. Tako bi bile podane tudi realne možnosti, da dosežemo
206.602	245.538	118,8
83.520	110.559	132,4
123.082	134.979	109,6
78.564	86.454	110,0
44.518	48.525	109,0
večji porast celotne proizvodnje in hitrejšo rast potrošnje, posebno | osebne.
V naslednjih poglavjih je podan I podrobnejši prikaz tendenc, ki so prevladovale v letu 1965 na posa-1 meznih področjih potrošnje možnosti razvoja posameznih obi potrošnje v letu 1966.
(Nadaljevanje z 10. strani)
. 2. Dinamika zaposlovanja je bila v letu 1965 znatno bolj umirjena kot v preteklih 'letih, kar se kaže predvsem v mesecih po reformi, delno pa tudi že pred reformo. Delovne organizacije <so se skušale predvsem s spremenjeno politiko zaposlovanja prilagajati novim pogojem gospodarjenja talko, da na novo niso zaposlile več toliko oseb
kot v začetku leta oziroma v prejšnjih letih.
Degresivna dinamika je najbolj očitna v proizvodnem sektorju, kjer je bilo povečano število zaposlenih v obdobju avgust — december nižje kot v mesecih pred reformo.
Po posameznih dejavnostih je bilo gibanje zaposlenosti različno, kar nam podrobneje pove tabela v dokumentaciji, tu je pa navedena samo razdelitev na gospodarske in negospodarske dejavnosti:
i — v indeksih
I —VII/65 VIII —XII/65 I — XII/65 I —VII/64 VIII —XII/64 I —XII/64
Gospodarske dejavnosti	104,7
Negospodarske dejavnosti	108,8
Skupaj	105,2
Število zaposlenih v letu 1965 se je v primerjavi z letom 1964 povečalo za 4,6 % aOi za okrog 400 oseb, od tega v gospodarstvu za 3,8 % in v negospodarskih dejavnostih za 10,6%.
102,5 113,1 103,7
103,8 110,6 104,6
Leta 1965 se je bistveno zaustavila intenzivnost zaposlovanja, ki je bila karakteristična za leto 1964 in prejšnja leta.
Gibanje števila zaposlenih je razvidno iz primerjalnega pregleda:
Januar vsakega leta =100
»		junij	1 1	oktober	november	december
1963 1964 1965	112,3 105,3 107,5	115,9 106,5 104,1	120,2 108,2 104,5	119,6 107,4 105,3	119,5 104,5 107,4	118,4 105,8 103,7
V letu 1965 se strukturni delež nadaljnjega naraščanja. V letih 1964 žensk v skupnem številu zaposlenih in 1965 je bila struktura zaposlenih ni spremenil in ne kaže tendence naslednja:
Gospodarske dejavnosti mošiki ženske
Negospodarske dejavnosti mošiki ženske moški
Skupaj ženske
December 1964 December 1965
75,8 75,7
24.2
24.3
47,0 48,8
53,0 51,2
72,2 72,2
27,8 27,8
V gospodarstvu še vedno prevladuje 48-urni delovni teden, saj je 42-urni delovni teden imelo v decembru 1965 le 4,3 = vseh zaposlenih v gospodarstvu. (Lesno indu-
strijski kombinat in KZ šoštanj).
Tudi povečanje proizvodnje z več-izmenskim delom v letu 1965 ni bistveno napredovalo, kar kažejo naslednji podatki.
Število zaposlenih po panogah, ki so delali v
Industrija
—	december 1965
—	december 1964 Kmetijstvo
—	december 1965
—	december 1964 Gozdarstvo
—	december 1965
—	december 1964 Gradbeništvo
—	december 1965
—	december 1964 Promet
—	december 1965
—	december 1964 Trgovina
—	december 1965 december 1964
Gostinstvo
—	december 1965 x
—	december 1964 Obrt
—	december 1965
—	december 1964 Gospodarstvo
—	december 1965
—	december 1964
V gospodarstvu družbenega sektorja se je produktivnost, merjena z družbenim proizvodom na zaposlenega, nominalno povečala v povprečju za okoli 40,8%. Čeprav se v delavnih aragnizacijah opaža glede na zaostrene pogoje gospodari jenja težnja, da s spremembami v notranji organizacijski ureditvi dosežejo racionalnejše in intenzivnejše gospodarjenje, pa ukrepi, ki naj bi omogočili uspešno poslovanje, doslej še niso dali vidnejših rezultatov. Doseženo rast produktivnosti v juraizvodnji je zato pripisati predvsem povečanju družbenega, proizvoda na račun znatnega povečanja cen, medtem ko je dosežena produktivnost na osnovi reailnega povečanja družbenega proizvoda znatno nižja.
Vprašanje nezaposlenosti se kljub zmanjšanemu zaposlovanju doslej še ni občutno zaostrilo, število začasno nezaposlenih je pričelo na-> raščati šele proti koncu leta, ko je doseglo 311 oseb ali 3,3 % od skupnega števila zaposlenih.
k območja naše občine je bilo v letu 1965 v tujini začasno zaposle-' nih 40 oseb, od tega največ nekvali-fkaraiuh delavcev.
Glede na zaostrene pogoje gospodarjenja je pričakovati, da tx> tudi v letu 1966 novo zaposlovanje* bolj umirjeno. Število zaposlenih v draž-
1 izmeni	2 izmenah	3 izmei
2.741	421	2.691
2.824	408	2.831
244	_	_
171	—	—
100	_	_
94	—	—
424	___	_
383	—	—
186		102
185 i	—	103
1 233	50	43
225	68	31
1		
187	2	„
< 175	2	—
529	57	4
524	71	10
4.644	530	2.840
4.581	549	2.975
ANALIZA
razvoja občine Velenje v letu 1965 in ocena možnosti razvoja v letu 1966.
benem sektorju se bo predvidoma povečalo le za okoli 1,0% oziroma za 100 oseb ob upoštevanju nižjega števila zaposlenih v kmetijstvu, gradbeništvu in negospodarskih dejavnostih. Z ozirom na priliv močne povojne generacije v aktivno prebivalstvo in na zmanjšanje možnosti za zaposlitev, bodo v letu 1966 posebno aktualni problemi strokovnega usposabljanja in zaposlovanja te močne generacije.
Ob omenjenih možnostih zaposlovanja bo treba posebno pozornost posvetiti zaposlovanju strokovno usposobljene mladine.
Delovne organizacije naj bi ob uvajanju novih organizacijskih ukrepov na osnovi dolgoročnejših in razvojnih programov odločneje reševale vprašanje strokovnih kadrov ter popravljale sedanjo neustrezno strukturo strokovne uisposobjenosti zaposlenih, saj je v novih pogojih gospodarjenja uspešnost poslovanja in večja produktivnost v največji meri odvisna od strokovnih kadrov.
Pričakovati je tudi, da se bodo problemi zaposlovanja nekvalificirane delovne sile še nadalje zaostrovali. Vprašanje njihove zaposlitve in zlasti zaposlitve ženskega prebivalstva naj bi se reševalo z raznimi oblikami dodaitne zaposlitve (na primer ob konicah v prodaji) ali za-
poslitve s skrajšanim delovnim časom, za kar so potrebe in možnosti bodisi v trgovini, gostinstvu in uslužnostnih dejavnostih. Predvidoma bo med mlado generacijo nekaj naid 30% mladine z nepopolno osnovno izobrazbo. Vsled omejenih možnosti za zaposlitev in za nadaljnje šolanje na poklicnih šolah bo ta mladina prenehala z nadaljnjim izobraževanjem. Reševanje vprašanja varstva te mladine in njenega nadaljnjega poklicnega uposablja-nja so naloge, ki stoje pred našo družbeno politično skupnostjo in zavodom za zaposlovanje delavcev skupaj z izobraževalnimi ustanovami in gospodarskimi organizacijami. Obenem bi bilo nujno potrebno podvzeti vse ukrepe za izboljšanje ekonomskih pogojev kmetijstva zlasti v hribovitih predelih (kooperacija, drobna mehanizacija, krediti), ki naj bi zavrli odliv kmečke mladine.
Ob predpostavki racionalnejšega zaposlovanj a in smotrnej šega gospodarjenja ter na ocenjeno rast družbenega proizvoda je pričakovati, da se 'bo povečala produktivnost dela v družbenem sektorju gospodarstva v letu 1966 za okoli 7,9%. Talkšen porast produktivnosti pa terja izboljšanje organizacije dela, menjanje proizvodnih programov v smeri večje specializacije jn integracije proizvodnje ter širšo Vklju-. čitev v mednarodno delitev dela. Eden izmed najmočnejših stimulansov za dvig produktivnosti dela bo maralo biti vsekakor čim tesnejše povezovanje osebnih dohodkov z rezultati dela. To še posebno velja za nagrajevanje organizatorjev proizvodnje, zakaj njihovo uspešno delo je eden od bistvenih faktorjev rasti produktivnosti dela in s tem tudi proizvodnje, 1	! ■ hm
Rast realnih osebnih dohodkov v letu 1966 bo morala biti vsklajena z razvojem ,proizvodnje in produktivnosti dela. V izpopolnjenih pravilnikih o notranji delitvi, ki jih morajo sprejeti delovne organizacije v začetku leta 1966, bodo glede na spremenjene gospodarske pogoje določena nova razmerja v delitvi dohodka, s katerimi bodo osebni dohodki dobili ekonomsko realnejše mesto v celotni delitvi, s tem, da bo oblikovanje sredstev za osebne dohodke bolj povezano s poslovno uspešnostjo, osebni dohodki posameznih delavcev pa z opravljenim delom. V letu 1966 bi morale delovne organizacije dokončno sprejeti načrt in program ukrepov za uvedbo 42-umega delovnega tedna. Priprave za prehod na skrajšani delovni čas, ki naj zagotovijo ob optimalni izrabi delavnega časa na osnovi intenzivnejšega gospodarjenja večjo poslovnost, so ob spremenjenih pogojih gospodarjenja ekonomsko nujni. Ker so to v bistvu dolgoročni programi, je važno, kako poteka izdelava teh načrtov, zato bi morala združenja in strokovne institucije v tej smeri nuditi več pomoči, kar je zlasti nujno za tiste delovne organizacije, ki nimajo ustreznega strokovnega kadra.
GIBANJE INVESTICIJSKE POTROŠNJE
Gibanja na področju investicijske potrošnje v letu 1965 so bila pod močnim vplivom ukrepov, (ki so bili podvzeti za večjo stabilizacijo 'tržišča že v drugi polovici leta 1964, zlasti pa v prvih mesecih leta 1965. To je vplivalo na dinamiko rasti vlaganj v osnovna sredstva in na večjo preusmeritev sredstev delovnih organizacij na vlaganja v obratna sredstva.
1. Na podlagi sprememb, ki jih je uveljavila Narodna banka v skladu s smernicami splošne kreditne politike, so se kratkoročni krediti gibali v skladu z rastjo fizičnega obsega proizvodnje.
Likvidnost v gospodarstvu se je v zadnjih mesecih leta 1965 postopno izboljševala. Medtem, ko so imele delovne organizacije na žiro računih v mesecu juniju le okoli 578 milijonov starih dinarjev, so se v zadnjih mesecih sredstva povečala in so znašala koncem meseca de-
cembra 1.799 mili jonov starih dinarjev.
Nasproti povečanju družbenega proizvoda, računano v tekočih cenah, ki znaša v letu 1965 41,4 %, so se viri obratnih sredstev povečali za okoli 27,8 %.
Delež bančnih kreditov v skupnih virih obratnih sredstev se je zmanjšal od okoli 74 % v iletu 1964 na okoli 67% v letu 1965. Ta premik kaže na preorientacijo, ki je bila v novih pogojih kreditiranja dosežena v letu 1965 in ki je v veliki meri vplivala tudi na lastna vlaganja v osnovna sredstva.
Skladno z viri obratnih sredstev so se v letu 1965 povečale zaloge surovin, nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov ter je bila porast njihove vrednosti koncem leta 1965 nasproti istemu obdobju leta 1964 naslednja:
— zaloge surovin in
— v indeksih, 1964 = 100
materiala	126,2
—	nedokončana proizvodnja	137,4
—	gotovi izdelki	113,1
Skupaj zaloge
124,8
Hitrejši porast nedokončane proizvodnje od celotnih zalog je bil značilen že v preteklih letih, še bolj pa je prišel do izraza leta 1965, čeprav vpliva na to več činiteljev, je neustrezen sortiment zalog surovin in materiala brez dvoma osnovni razlog, ki je onemogočal podjetjem hitrejšo finalizacijo proizvodnje in po nepotrebnem vezal znatna sredstva, ki bi jih delovne organizacije laihlko bolj koristno uporabile.
2. Ukrepi za vsklajevanje vseh oblik potrošnje z razpoložljivimi materialnimi možnostmi so se v letu 1965 v največji meri odrazili na področju vlaganj v osnovna sredstva.
S spremembo v odnosih cen in pariteto dinarja so se občutno zvišale cene na investicijskem tržišču. Po izračunih je znašalo to zvišanje nasproti cenam v mesecu juliju 1965 okoli 24%, kar je dodatno vplivalo na zmanjšanje fizičnega obsega vlaganj v osnovna sredstva na vseh področjih.
Vlaganja v osnovna sredstva v letu 1965 nasproti letu 1964 so se realizirala v naslednjih razmerjih:
j — v tekočih cenah — v tisoč din
	1964	1965	Indeks
— negospodarska področja	49.398	56.764	114,9
— gospodarska področja	25.586	21.800	88,7
Vsa področja skupaj	73.984	78.564	106,2
Realizacija je nižja od predvidevanj, saj se je računalo, da bodo vlaganja v osnovna sredstva nominalno za 134% večja kot v letu 1964. Realna vlaganja v osnovna sredstva iso bila v letu 1965 za okoli 18 % nižja od realizacije v letu 1964.
V času gospodar sike reforme je postal zato težak položaj pri izgradnji nekaterih velikih objektov. Splošna gospodarska banka, preko katere se te investicije financirajo, ni uspela zagotoviti prvotno predvidenih sredstev. Med take investicije spaida v naši občini' EKK Velenje.
Za začetek gradnje EKK je bila prvotno odobrena transa v višini 6.120 milijonov starih dinarjev, dejanski kredit, ki ga je EKK v letu 1965 prejel, pa je znašal le 2.026 milijonov starih dinarjev. Razmerje med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami (brez upoštevanja kredita, za EKK) se je od leta 1964, ko je znašalo to razmerje 61: 38, na leto 1965 spremenilo v korist gospodarskih investicij in je bilo 71:29.
Problemi, ki so se pojavljali na področju investicijske potrošnje v letu 1965, se bodo v določeni meri še ostreje odrazili v letu 1966. Po oceni rezultatov gospodarjenja v letu 1965 in predvidenem razvoju v letu 1966 računamo, da bodo za investicije na področju gospodarstva razpoložljiva naslednja sredstva:
—	v tekočih cenah
—	v tisoč din
Industrija Kmetijstvo Gradbeništvo Trgovina
61.192 1.110 725 655
Gostinstvo	227
)brt	587
Promet	7.400
Skupaj osnovna sredstva 71.896 Skupaj za obratna sredstva 48.525 Skupaj naložene v osnovna
in obratna sredstva 120.421
i
Na podlagi razpoložljivih podatkov gospodarskih organizacij se bodo naložbe v osnovna sredstva formirala iz naslednjih virov:
i
—	v tekočih cenah
—	v tisoč din
Sredstva gospodarskih org31.520
—	amortizacija	34.760
—	poslovni sklad	4.161 Sredstva federacije 4.371 Sredstva republike 15.444__ Bančna sredstva 13.160 Skupaj za osnovna sredstva 71.896
> i f•• ». • i •-*<•» , , 'i 4 . \
Hkrati s sredstvi za investicije v gospodarstvu pa se bodo pri gospodarskih organizacijah formirala še sredsfva za vlaganja na področju družbenega standarda iz 4% prispevka za stanovanjsko izgradnjo in sredstev siklaida skupne porabe.
Cenimo, da bodo .gospodarske organizacije iz sredstev sklada skupne porabe namenile za investicije približno enalk znesek kot v letu 1965 to je okoli 500 milijonov starih dinarjev. Sredstva stanovanjskega prispevka cenimo na Okoli 724 milijonov starih dinarjev.
Skupna razpoložljiva sredstva za investicije v osnovna in obratna sredstva v gospodarstvu in negospodarstvu v letu 1965 bi bila naslednja:
— v tekočih cenah i — v tisoč din
1965-
1966
Indeks
Investicije v gospodarstvu 101.282	120.421 118,9
—	v osnovna sredstva 56.764	71.896 126,6
—	v obratna sredstva 44.518	48.525 109,0 Negospodarske investicije 21.800	14.558 66,8 Skupaj sredstva 123.082	134.979 109,6
EKONOMSKI	ODNOSI Z INOZEMSTVOM
Izvoz
Skupna vrednost izvoza industrijskih izdelkov je znašala v letu 1965 900.050$ ali 1,125.062.500 starih dinarjev. V primerjavi z letom 1964 se je vrednost izvoza v letu 1965 ,povečala za 114,7 %. Letni plan izvoza je presežen za 24 %.
Eden osnovnih raalogov za večji izvoz, ki je bil dosežen kljub omejevanju uvoza in relativno skromnejši rasti proizvodnje, je uveljavljeni sistem povezovanja uvoza z izvozom, ki je gospodarske organizacije preusmeril na večjo prodajo na tuja tržišča, da bi si s tem zagotovila za uvoz potrebna devizna sredstva.
"Delež izvoza v skupni industrijski proizvodnji se je povzpel od 2,7% v letu 1964 na 5,6 % v letu .1965.
Brez dvoma je k taikšni orientaciji prispevala tudi itežnja za hitrim vnovčenjem blaga, posebno ker so zaostreni pogoji kreditiranja obratnih sredstev in naraščanja zalog neprodanega blaga zmanjšali plačilno sposobnost domačih kupcev.
Regionalna usmerjenost izvoza je bila ugodna. Delež izvoza na konvertibilna področja je znašal 84%, v vzhodnoevropske države 15% in na ostala khrinaška področja 1 %• V izvozu So posamezne gospodarske organizacije dosegle naslednja uspehe:
_2
(Naidaljevanje na 12. strani)_
(Nadaljevanje s prejšnje strani) v dolarjih
Indeksi
IZ
i I*
a<5\ i3 ga; >—< —i CM .3 1-1
Rudnik lignita	32.775	—
TGO »Gorenje«	127.673	300.000
»Galanterija«	16.596	—
LIK šoštanj	106.332 96.000
Tovarna usnja	135.872 330.000
Skupaj izvoz	419248	726.000 Kmetijska
zadruga__374.000	—
Izvoz 1965	1964	1965	p H c/5 >
40.470		123,5	33
572.683	190,9	448,6	47,0
2.851		17,5	02
85272	88,8	802	72
198.774	60,2	146,3	16,3
900.050	124,0	214,7	74,0
318.000	_	85,0	26,0
Skupaj
793.248 726.000 1,218.050 167,8 153,5 100,0
Tudi v letu 1966 pričalkujemo, da bodo splošni gospodarski pogoji pospeševali razvoj zunanjetrgovinske menjave ter pripomogli k nadaljnjemu zboljšanju odnosov med uvozom in izvozom. Za ugotovitev dinamičnega gospodarskega razvoja je še naprej potrebno, da se izvoz povečuje hitreje od proizvodnje.
Predvideni devizni režim v letu 1966 daje izvoznim gospodarskim organizacijam, katerih izvoz na konvertibilna področja je večji od uvoza, prednost pri preskrbovanju z deviznimi sredstvi. Gospodarskim organizacijam, ki pa so v menjavi s tem področjem pasivne, sistem zagotavlja konvertibilna sredstva le v mejah splošnega deviznega položaja. Na večjo vsklajenost menjave s tujino po posameznih valutnih področjih naj bi vplival tudi ukrep,
na osnovi katerega bi gospodarske organizacije razpolagale s tisto vrsto deviz, ki jo ustvarjajo z izvozom.
Nadaljnja sprememba, ki je predvidena v deviznem režimu, je uvedba deviznih računov. Gospodarske organizacije bodo na teh računih lahko obdržale pripadajoči del deviznega priliva, ki je potreben za kritje s pogodbo -predvidenega uvoza.
V novih pogojih bo na izvoz vplivala večja prilagoditev teh odnosov med domačimi cenami in cenami v mednarodni menjaivi ter nova pariteta dinarja.
Gospodarske organizacije ocenjujejo, da obstojajo pogoji za povečanje izvoza v letu 1966 za okoli 118,6%.
v dolarjih
1965
Rudnik lignita Velenje	40.470
TGO »Gorenje Velenje	572.683
»Galanterija« šoštanj	2.851
Les. ind. kombinat šoštanj	85.272
Tovarna usnja šoštanj	198.774 Skupaj izvoz
industrije	900.050 Izvoz kmetijskih
pridelkov_318.000
Skupaj izvoz
1,218.050
1966	Indeks
46.000	113,6
1,500.000	381,8
155.500	-—
66.240	77,7
200.000	100,0
1,967.740	218,6
376.000	118,2
2,343.740	192,4
Kot kažejo podatki, bi izvoz v letu 1966 najbolj povečali TGO »Gore nje« Velenje in »Galanterija« šoštanj, medtem ko je izvoz pri ostalih industrijskih podjetjih predviden na približni ravni leta 1965.
Prizadevanja gospodarskih organizacij bi vsekakor morala biti osredotočena na višji nivo izvoza, da bi si zagotovile čimboljšo pre-slkrbljenost z uvoženimi materiali ter višjo raven gospodarske aktivnosti.
RAZVOJ IN PROBLEMI
gospodarskih dejavnosti
1. Industrija
Odločna usmeritev na skladen razvoj proizvodnje in potrošnje, kot posledica ukrepov za stabilizacijo gospodarstva in ukrepov gospodarske reforme, je vplivala na znatno umirjenejši razvoj industrijske proizvodnje v letu 1965 v pri-menjavi is predhodnimi leti.
Ob zaostritvi problemov ekonomičnosti proizvodnje in večje produktivnosti dela iso prišle v večji meri do izraza razne objektivne in subjektivne slabosti v gospodarskih organizacijah. Nasplošno se je pokazalo, da inidustrja ni bila dovolj pripravljena, da bi se hitreje prilagodila spremenjenim pogojem poslovanja'in da bi hitreje reagirala na spremenjene tržne pogoje; prevelike zaloge, pogosto večje od plačilne sposobnosti, premajhna vlaganja v lastna obratna sredstva in njihovo slabo učinkovito izkoriščanje so v znatni meri vplivali na slabo likvidnost podjetij. Slabosti v organizaciji proizvodnje, slaba povezava med podjetji in premajhno poslovno sodelovanje niso omogočali širše kooperacije in s tem tudi večje specializacije proizvodnje.
Cesto nepravilen odnos do strokovnih kadrov je zaviral izpopolnjevanje tehnologije, kar je imelo za posledico razmeroma nizko produktivnost dela. Po uveljavitvi reforme sd sicer gospodarske organizacije prizadevajo, da bi v večji meri izkoristile obstoječe notranje rezerve vendar se še vedno preveč zanašajo na rešitve problemov od zunaj.
Med objektivne razloge ki so omejevali hitrejšo rast proizvodnje, spada pomanjkanje osnovnih reprodukcijskih materialov in slaba preskrba s surovinami nadalje, omejevanje investicijske potrošnje in kreditov za obratna sredstva.
Ob takih pogojih poslovanja se je v letu 1965 povečal fizični obseg proizvodnje za okoli 6,3 %, namesto prvotno ocenjenih 10,2%.
Primerjava porasta industrijske proizvodnje v prvih sedmih in v zadnjih petih mesecih leta 1965 z istimi obdobji leta 1964 kaže padanje dinamike rasti industrijske proizvodnje v obdobju po reformi.
Primerjava indeksov porasta industrijske proizvodnje za posamezna obdobja v letu 1965 z istimi obdobji v letu 1964 pokaže naslednjo sliko:
I — VII/65 VIII — XII/65 I —XII/65 I — VII/64 VIII —XII/64 I — XII/64
Industrijska proizvodnja 112,5
ANALIZA
razvoja občine Velenje v letu 1965 in ocena možnosti razvoja v letu 1966.
98,9
106,3
Globalno vzeto koncem leta 1965 še ni bilo opaziti znakov oživljanja rasti proizvodnje, nekoliko pa se je izboljšalo stanje v januarju in februarju 1966. V kolikor je to odraz trajnejše tedence k oživljanju rasti industrijske proizvodnje, bodo pokazali naslednji meseci. Mnogo-straoski napori v gospodarskih organizacijah za izboljšanje proizvodnje bi opravičevali optimistično predvidevanje.
Glavni izpad proizvodnje napram predvidevanjem v letu 1965 je bil pri Elektrarni šoštanj, »Galanteriji« šoštanj in Tovarni usnja šoštanj.
Izpad proizvodnje in strukturo proizvodnje ponazarja naslednja tabela:
o< fc
lil S £2 S Q.§ ft
Plan 1965 Plan 1964
Reali-zacija 1964
Reali-
J a
zacija 1965
Elektrarna šoštanj Rudnik lignita TGO »Gorenje »Galanterija« »LIK« šoštanj Tovarna usnja Industrija skupaj
18,5 39,0 28,3 2,0 2,0 10,2 100,0
99,8 101,6 171,4
91.3
97.4 87,4
110,2
88,2 104,9 104,4 67,0 100,7 72,4 96,0
88,0 106,6 179,0 77,9 98,0 63,3 106,3
Število zaposlenih v industriji je v leni 1965 porastlo za 3,5%, produktivnost dela na osnovi fizičnega obsega proizvodnje pa le za 2,7%. Produktivnost se je zmanjšala zlasti v mesecih po reformi.
V	letu 1966 računajo gospodarske organizacije z možnostjo povečanja industrijske proizvodnje za 8,0%, pri čemer bi se število zaposlenih povečalo za 2,9 % in produktivnost dela, računana na osnovi fizičnega obsega za 4,9%.
Predvideno povečanje proizvodnje bo v veliki »meri odvisno od povečanja industrijskega izvoza, ki paj bi v letu 1966 porastel za 118,6 %. Njegov delež v vrednosti industrijske proizvodnje bi se povečal od 5,6% v letu 1965 na 11,3% v letu 1966.
Stanje po posameznih industrijskih podjetjih.
1.	Eelektrarna šoštanj je dosegla v letu 1965 za 12 % nižjo proizvodnjo kot v letu 1964. Termoelektrarne so na splošno obratovale z zmanjšanjem kapacitet, ker je bilo njihovo obratovanje omejeno zaradi visoke proizvodnje elektrarn in pogodbenega uvoza iz Avstrije, ki je bil preračunan na srednje vodno leto.
Na podlagi večletnega povprečja se v letu 1966 ne računa s tako ugodnimi hidrološkimi okoliščinami zato se predvideva boljše izkoriščanje termoelektrarn. V Elektrarni šoštanj je predvidena za 3,2 % višja proizvodnja, kot je bila dosežena v letu 1965.
2.	Proizvodnja v Rudniku lignita Velenje se je v letu 1965 povečala za 6,6 % oziroma za 207.765 ton lignita.
V	letu 1965 so se v rudniku izvajali poizkusi z mehaniziranim odko-pavanjam, Iki naj bi v prihodnje prispevali k zmanjšanju potrebna delovne sile.
Proizvodnjo so v letu 1965 ovirale težje odtkopne prilike na vzhodnem odkopnem polju. Primanjkovala je elektrooprema za jamo, jekleno oporje, rudarski kabli, betonsko že lezo, pločevina in cement.
Težave je povzročalo tudi pomanjkanje deviznih sredstev za reprodukcijski material, posebno še za jekleno oporje, ki ga ni mogoče dobiti v domačih tovarnah.
Rudnik je imel velike težave tudi z obratnimi sredstvi za železno pod-grado v jami, ki se smatra kot reprodukcijski material. Na kritično 'situacijo obratnih sredstev so vplivale povišane cene za reprodukcijski material in višje prodajne cene za premog, čemur ni sledilo skladno povečanje obratnih sredstev.
V	letu 1966 se pričakuje povečanje proizvodnje pri Rudniku lignita1 Velenje za 3,6 %.
Da bi mogli zagotoviti perspektivno porabo lignita, na katero računajo termoelektrarne, ki so v gradnji (Toplarna v Ljubljani v letu 1966 200.000 iton, v letu 1967 nadaljnjih 380.000 ton, TE šoštanj B v letu 1970 1,000.000 ton) ibi bilo potrebno povečati vlaganja v Rudnik lignita Velenje že v letu 1966 oziroma pravočasno zagotoviti dodatne kapacitete za proizvodnjo, da ne bi bila ogrožena preskrba novih termoelektrarn. Rudnik lignita računa, da bodo v letu 1966 v ta namen zagotovljena sredstva federacije in republike v višini 1,9 milijarde starih dinarjev (za izgradnjo jame Škale) in 2,5 milijarde starih dinarjev lastnih sredstev rudnika.
3.	Tovarna gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje je v letu 1965 povečala prozvodnjo za 79%. Proizvodnja je kljub nelkaiterimitežavam, ki se kažejo zlasti v oskrbi s pločevino in elektromaterialom, potekala brez zastojev. Tudi TGO »Gorenje« je imela velike težave glede obratnih sredstev, ki se kažejo kot posledica velikega povečanja obsega proizvodnje, _ kateremu adekvatno ni sledilo povečanje obratnih sredstev. V letu 1966 namerava podjetje pristopiti k nadaljnjemu pove7 čanju proizvodnih kapacitet, t. j. k rekonstrukciji proizvodnih naprav in razširitvi obstoječih proizvodnih prostorov še za nadaljnjih 12.700 m2.
Razširitev proizvodnih kapacitet bo omogočila še nadaljnjo rast proizvodnje oziroma velikoserijsko proizvodnjo. Za izvedbo predvidene na-, loge bo podjetje potrebovalo 3,9
milijard starih dinarjev, od tega v letu 1966 23 milijarde, ostanek pa postopoma v letih 1967 — 1970. Za realizacijo srednjeročnega programa obstojijo možnosti za najetje kredita po mednarodnem sprorazumu med Italijo in Jugoslavijo odnosno s Češko. Lastna vlaganja bi znašala v etapah 1,7 milijarde starih dinarjev. Z razširitvijo proizvodnih kapacitet bi podjetje že v letu 1966 doseglo skoraj enkratno povečanje proizvodnje, do leta 1970 pa bi se vrednost proiz-vodje oziroma bruto produkta povečala za petkrat in bi se podjetja uvrstilo med največje proizvajalce gospodinjskih aparatov na jugoslovanskem tržišču.
Podjetje namerava v letu 1966 povečati predvsem proizvodnjo plinskih štedilnikov, električnih šte-dilnkov, štedilnikov plin—elektrika in pralnih strojev.
4.	Tovarna pohištvenega okovja, gumbov in pisarniškega pribora iz plastičnih mas »Galanterija« šoštanj je dosegla v letu 1965 za 22 % nižjo proizvodnjo, pa tudi celotni poslovni uspeh je slabši kot v letu 1964.
Proizvodnja v tem podjetju je odvisna predvsem od naročil, ki pa iso bila zaradi velikne kunjunkturena 'tržišču tal ko v pogledu količine, cene ter kvalitete kot nezadovoljive komercialne službe podjetja manjša kot v letu 1964.
Podjetje je v letu 1965 odprlo novi obrat »poliester« ter ga opremilo z novimi polavtomatiziranimi in avtomatiziranimi stroji. Vrednost novih strojev iri opreme je znašala 66,7 milijonov starih dinarjev. Ob otvoritvi novega obrata pa podjetje ni imelo izdelanega tehnološkega postopka kakor tudi ne strokovnegalka-dra za vodenje obrata, kar je vplivalo na proizvodnjo, ki je v zadnjem tromesečju leta 1965 dosegla komaj 11 % planiranega obsega. Podjetje je najelo devizni investicijski kredit in se je obvezalo za izvoz na konvertibilna področja v višini 215.000 $. Poleg tega bi moralo letno ustvariti 58.266 $ neto deviznega efekta v dobi treh let, s katerim bi odplačalo devizni kredit. V kolikor podjetje izvoza in deviznega efekta ne doseže, mora plačati penale v višini 20%, za nepravočasno odplačilo deviznega kredita pa razen rednih obresti v višni 8 % še zamudne obresti v višini 8%, ki se obračunavajo v devizah.
Ker je 'bilo poslovno stanje v podjetju leta 1965 zelo kritično — novi obrat ni dajal predvidene proizvodnje, pa tudi v starih obratih je bila proizvodnja nižja kot v letu 1964 — je bila v decembru v podjetju uvedena prisilna uprava.
Za leto 1966 je podjdtje predvidelo Skoraj za enkrat večji obseg proizvodnje, kot v letu 1965, predvsem na račun novega poliesterskega obrata, pa tudi v starih obratnih nameravajo povečati proizvodnjo.
5.	Dosežena proizvodnja pri Lesno industrijskem kombinatu šoštanj je bila v letu 1965 za 2 % nižja kot v letu 1964. Predvsem se je zmanjšal obseg proizvodnje žaganega lesa, stavbnega pohištva in lesene embalaže. Glavni dobavitelj hlo-čTovine je Gozdno gospodarstvo Nazarje, ki je v poslovnem letu 1965 'dobavilo 7.120 m3 in Gozdno gospodarstvo Slovenj gradeč, ki je dobavilo 1.519 m3 hlodovine.
Prodajne cene za rezan les pred reformo niso bile vsHajene s cenami gozdnih sortimentov. Po reformi se je to neskladje med cenami nekoliko omililo, vendar še vedno obstojajo znatna nesorazmerja. Tako so cene gozdnim sartimentom porastle kar za 43 %, celuloznemu ilesu pa celo za 46%, prodajne cene rezanega lesa pa so se povečale le za 20% in cene stavbenemu mizarstvu za 5%, 'kar je vplivalo na slabši rezultat poslovanja podjetja.
V letu 1966 računa podjetje s približno enakim obsegom proizvodnje kot ga je doseglo v letu 1965. Računa z nekoliko manjšo proizvodnjo žaganega lesa in nekoliko večjo proizvodnjo stavbenega pohištva in lesene embalaže.
6.	Tovarna usnja v Šoštanju je dosegla v letu 1965 za 36,7 % nižjo proizvodnjo kot v letu 1964.
Količinski plan proizvodnja za leto 1965 je baziral na 16,3 tonah dnevnega namoka. V mesecu maju se je izkazalo, da planskih predvidevanj ne bo mogoče doseči predvsem zaradi pomanjkanja osnovne surovine — surovih kož. Zaloge surovin so se naglo zmanjševale, zato je v prozvodnji prišlo do večjega izpada namoka. Ta pojav je vplival, da so se občutno znižale tudi zaloge nedokončane proizvodnje.
Zaradi splošega pomanjkanja surovih kož oziroma zaradi zaostritve situacije na domačem tržišču in visokih cen domačih kož je bilo podjetje primorano zmanjšati nakup kož na domačem tržišču. Ker ni bilo izgledov, da hi se stanje v bližnji bodočnosti izboljšalo, je podjetje prvotni plan proizvodnje korigiralo na 13 tonski dnevni namok.
Podjetje je proizvodnjo med letom prilagajalo potrebam domače ga in tujega trga ne glede na proizvodni plan. Proizvajalo je predvsem tiste artikle za katere je bila surovina najbolj primerna in zanimiva v pogledu rentabilitetnega računa. S prodajo svojih proizvodov podjetje v letu 1965 ni imelo težav, saj je bilo povpraševanje na tržišču veliko večje kot ponudba. Ob uveljavitvi predpisov v zvezi z gospodarsko reformo je bilo dovoljeno povišanje cen izdelkov pri telečjem in junečjem usnju za 25%.* To povišanje pa ne zadostuje za rentabilno poslovanje podjetja, saj so bile cene za uvožene kože vse leto višje za 20%, pa tudi cene domačih kož niso v skladu s cenami usnja, posebno zaradi tega, ker je na tržišču pomanjkanje kož. Podjetje je imelo na začetku leta na zalogi večje količine podplatnega usnja, po katerem ni bilo povpraševanja od strani kupcev. Pomanjkanje surovin in s tem v zvezi manjša proizvodnja je napotila kupce, da so omilili kriterije pri nakupu usnja. Na splošno so se zaloge vseh vrst usnja zmanjšale, kar je bila posledica velikega povpraševanja po usnju. Podjetje je poslovno leto 1965 zaključilo pozitivno, saj poleg sredstev za osebne dohodke izkazuje še 151 milijonov starih dinarjev sredstev za Sklade, medtem ko je leto 1964 zaključilo s poslovno izgubo.
Podjetje računa v letu 1966 s približno enakim obsegom proizvodnje kot ga je doseglo v letu 1965. ker ni pričakovati bistveno boljše oskrbe s surovimi kožami.
SIKmetijstvo in; gospodarstvo
1. Plan kmetijske proizvodnje za leto 1965 je predvideval za 5,7 % povečanje fizičnega obsega v kmetijstvu. Zaradi neugodnih vremenskih razmer, predvsem nizke proizvodnje hmelja in sllabe sadne letine, predvidenega povečanja ni bilo mogoče doseči. V živinorejski proizvodnji so bili doseženi dobri rezultati. Predvsem se je povečal staiež živine v pitanju v lastni proizvodnji družbenega sektorja in v koope-racijski proizvodnji. Povečal pa se je tudi staiež plemenske živine in proizvodnja mleka zaradi izvedbe akcije nabave plemenske živine in regresiranja nabave. Kmetijska statistična služba ocenjuje, da je bil celotni obseg kmetijske proizvodnje v občini za 6 % nižji kot v letu 1964.
Na padec kmetijske proizvodnja pa so poleg neugodnih vremenskih razmer vplivali tudi drugi vzroki, kot nezadovoljiva uporaba kemičnih sredstev, nezadostna opremljenost s kmetijskimi stroji in orodjem, neurejenost kmetijskega tržišča in podobno.
Padec proizvodnje v sadjarstvu ni samo posledica vremenskih razmer, temveč je vzrok v ^nenehnem propadanju sadnega drevja, ki se dovolj ne neguje in obnavlja. V zaščiti proti boleznim in škodljivcem se v glavnem izvaja zimsko škraplje nje, dočim se letnemu škropljenju, ki najbolj vpliva na donos ne posveča dovolj Skrbi.
Družbeni plan je predvideval po-družabljanje površin v ravninskem predelu. Ta akcija se je sicer izvajala, vendar brez večjega uspdia. Izvajala se je arondacija na manjših kompleksih. Proizvodno sodelovanje ter usmerjanje proizvodnje v zasebnem sektorju, kjer podružab-Ijanje ne pride v poštev, je skoraj popolnoma urejeno v obrobnih predelih. Potrebno pa je na osnovi proučitve pravilno pristopiti k reševanju problemov v hribovitih predelih občine. Kooperacija dobiva vedno večji pomen v nadaljnjem razvoju in predbraizbi kmetijske dejavnosti s ciljem, da se doseže čim večja blagovna proizvodnja.
■ (Nadaljevanje na naslednji strani)
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
i
V živinorejski proizvodnji je v letu 1965 pogodbeno sodelovalo 69 proizvajalcev in oddalo 55.000 kg pitane živine. To sodelovanje bi se vsekakor moralo še bo|j razširiti. Predvsem bi bilo treba odpraviti vzroke, ki zavirajo hitrejši razvoj pogodbenega sodelovanja, kot so pomanjkanje finančnih sredstev, mehanizacije, delovne sile, slaba kvaliteta živine, nezadostna razgledanost pogodbenih sodelavcev in nesi-gurnost v cenah teh proizvodov.
Analiza pogojev nadaljnjega gospodarjenja v kmetijstvu nakazuje boljše izkoriščanje vseh proizvodnih zmogljivosti tako v družbenem kot zasebnem sektorju. Z vključevanjem individualnih proizvajalcev v pogodbeno sodelovanje z istočasnim usmerjanjem v specializirano proizvodnjo ter s preskrbo kmetov s potrebno drobno mehanizacijo, ki je nujna za izboljšanje kmetijske tehnologije je možno aktivirati neizkoriščene zmogljivosti v zasebnem sektorju. Družbeni sektor pa se bo v letu 1966 usmeril v intenzivnejša gospodarjenje na že obstoječih družbenih zemljiščih.
Pričakovati smemo, da bodo tudi ugodnejši in stabilnejši odnosi v cenah stimulativno vplivali na povečanje proizvodnje v zasebnem sektorju. V strukturi njivskih površin, predvsem v hribovitih predelih, je potrebna preusmeritev v proizvodnjo krmskih rastlin zaradi enakomernejše živinorejske proizvodnje skozi vse leto. Na Ipodlagi hlevskih kapacitet obstojajo možnosti nadaljnjega povečanja proizvodnje v živinoreji. Proizvodnja mesa (pogojena z vzporedno povečano proizvodnjo krme) postaja čedalje bolj pomemben vir dohodka, predvsem v hribovitih predelih.
Ob takih predvMveanjih ter v odnosu na slabo proizvodnjo v letu 1965 je mogoče povečati fizični obseg kmetijske proizvodnje na okrog 8 %, in sicer v družbenem sektorju za 13 %, v zasebnem sektorju pa za okoli 7%.
Čeprav se v kmetijski proizvodnji vidno veča udeležba družbenega seiktorja, s to proizvodnjo še ni mogoče regulirati trga oziroma cen ter je krepitev proizvodnega sodelovanja nujen izhod za kritje potreb po kmetijskih proizvodih na domačem tržišču in pri izvozu.
Predpogoj za specializirano proizvodnjo v hribovitih predelih je tudi adaptacija gospodarskih poslopij in nabava potrebnih strojev in drobnega orodja. Investicije v družbenem sektorju bodo imele v letu 1966 nekoliko večji obseg kot v preteklih letih, sredstva se bodo vlagala predvsem v obnovo hmeljišč, hlevov in strojnega parka. Za povečanje kmetijske proizvodnje na območju občine Velenje so podane realne možnosti. Za organizacijo celotne kmetijske proizvodnje Skrbi Kmetijska zadruga Šoštanj (za lastno proizvodnjo in proizvodnjo v zasbenem sektorju). Za pogodbeno' sodelovanje je treba določiti ljudi, ki imajo dovolj strokovnega znanja in so tudi sposobni, to znanje prenesti na individualnega proizvajalca.
2. Gozdarska proizvodnja ter gozdno-gojitvena dela se izvajajo na podlagi potrjenih gozdnogospodarskih načrtov. Planirani obseg sečnje in gozdnogojitvenih del je bil v letu 1965 v celoti izvršen.
Za leto 1966 je predvidena nekoliko višja sečnja, kot je bila dosežena v letu 1965, pa tudi za gozdno-gojitvena dela (obnova in nega gozdov) v zasebnem sektorju so predvidena višja sredstva.
— v tisoč din
1964
1965
Indeks
Gradbeništvo
Usmeritev na stabilizacijo gospodarskih gibanj je že ob koncu leta 1964 in v prvem polletju 1965 vplivala na gradbeno proizvodnjo.. Mirnejša investicijska potrošnja je
vplivala, da se je nominalna vrednost opravljenih gradbenih del v iletu 1965 sicer povečala za 12 %, toda reailni obseg vrednosti gradbenih del je manjši kot v letu 1964.
Po posameznih gradbenih podjetjih je hila gradbena dejavnost naslednja:
|	— v tekočih cenah
— v tisoč din
1964 vredn. str.
1965 vredn. str.
Indeks
iVegrad«	13.114	38,8	15.829	41,9	120,7
Gradbeni obrat	19.222	56,9	20.056	53,0	104,3
»Oljka«	1.431	. 4,3	1.927	5,1	134,7
Skupaj	33.767	100,0	37.812	100,0	112,0
Nominalnemu povečanju obsega gradbene dejavnosti pa je sledilo povečanje števila zaposlenih za 13,8 % in povečanje števila opravljenih delovnih ur za 18,3%, kar kaže na
		1964	1965	
	št. zaposl.	oprav, ure	št. oprav, zaposl. ure	Indeksi zapos. del. ur
»Vegrad« Gradb. obrat »Oljka« Skupaj	493 487 178 1.158	588.392 769.223 118.659 1,476.274	542 667.918 577 939.424 199 138.876 1.318 1,746.218	119,9 113,5 118,5 122,1 111,8 117,0 113,8 118,3
Nižjo produktivnost izkazuje predvsem Gradbeni obrat RLV, kar vpliva na padec produktivnosti v celotnem gradbeništvu. Oskrba z osnovnim gradbenim, materialom je bila nezadovoljiva. Primanjkovalo je jJredvsem betonskega železa, delno tudi cementa, opeke, salonitne kritine, pocinkane pločevine, lesa profilnega železa ši stekla. Ocenjuje se, da so bile cene v gradbeništvu v letu 1965 za 18 % višje od leta 1964. Na porast cen so vplivale zlasti podražitve gradbenega materiala in prevoznih storitev.
Z združitvijo Splošno gradbenega podjetja »Vegrad« Velenje in Gradbenega obrata Rudnika lignita Veje s 1.1. 1966 obstoja na območju občine le eno močnejše gradbeno podjetje in pa gradbena skupina v okviru Obrtno gradbeno proizvodnega podjetja v Šmartnem ob Paki. Gradbeno podjetje se bo moralo bolj kot doslej prilagajati delovanju tržnih zakonitosti. V pogojih večje usklajenosti med ponudbo in povpraševanjem je pričakovati, da se bodo na gradbenem tržišču uvel j a-
25.080	36.130	144,0
24.253	36.609	150,1
49.333	72.739	147,4
25.080	29.012	115,7
24.253	19.769	81,5
49.333	48.781	98,8
Blagovni promet in turizem
1. Promet trgovine v letu 1965 je treba obravnavati ločeno za čas pred in po uvedbi gospodarske reforme. Ukrepi za izvajanje gospodarske reforme so namreč močno vplivali na tržišče. V mesecih pred reformo je bil promet v trgovini na drobno nadpovprečen. Po uvedbi reforme je promet trgovine padel in je bil po
Promet po tekočih cenah januar — julij avgust — december Skupaj
Promet pa stalnih cenah januar — julij avgust — december Skupaj
Gornji pregled kaže, da je trgovina črpala kupno moč prebivalstva v približno enaiki meri v času pred in po uvedbi gospodarske reforme s tem, da je bilo po reformi plasiram* za okoli 20 % manj blaga kot v istem pridelki je bil trg še dokaj dobro obdobju leta 1964. Razlika gre na ra- založen, toda upravičena je bila čun porasta cen. Prodaja blaga po kritika na račun kakovosti, trgovksih gospodarskih organizaci- V letu 1965 ni bilo v trgovini bist-jah je bila v letu 1965 udeležena s venih organizacijskih sprememb. 68 %, prodaja industrijskih in diru- Koncem leta 1965 so bila na območ-gih gospodarskih organizacij, ki ju občine 4 trgovska podjetja na imajo svojo maloprodajno trgovsko mrežo v naši občini, pa z 32%. V primerjavi z letom 1964 je nekoliko (bolj porastel promet v prodajalnah
ša, vendar je občasno primanjkovalo predvsem blaga iz uvoza. Vedno ni bilo na zalogi rozin, nekaterih začimb, stalno primanjkujejo boljše vrste kave in riža. S kmetijskimi
je v kasnejših mesecih začelo pojemati, tako da je bilo število prenočitev tujih turistov v letu 1965 za 17,8 % nižje kot v letu 1964. Skupni turistični promet je znašal v letu 1965 30.808 prenočitev, v letu 1964 pa 32.777 prenočitev, kar pomenil 6% zmanjšanje. Če pa k prikazanim prenočitvam prištejemo še mladinski turizem v višini 7.836 prenočitev, znašajo skupne prenočitve v občini v letu 1965 38.644 prenočitev, kar pomeni, da so se prenočitve v letu 1965 gibale na ravni leta 1964 z indeksom 99,2.
V letu 1965 izkazuje manjše število prenočitev predvsem Gostinsko podjetje »Paka«, ki je doseglo 75,4 % in zasebni sektor, ki je dosegel 74,5 % prenočitev leta 1964, medtem ko je v vseh ostalih gostinskih, organizacijah, planinskih domovih in v mladinskem turizmu število prenočitev v primerjavi z letom 1964 porastlo. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je število prenočitev tujih gostov porastlo predvsem v Mladinskem domu počitniške zveze (za 88,4 %) in v zasebnem sektorju (za 25 %), medtem ko je v vseh ostalih
drobno s skupno 27 prodajalnami in 40 ostalih prodajaln.
V letu 1966 je pričakovati, da bo v islkladiu s povečanjem proizvodnje in trgovskih organizacij 'kot v proda- osebne potrošnje porastel promet v u/o),v mecttem Jco je v vsen osiann jalnah proizvajalnih organizacij. " trgovini na drobno za okrog 32% prenocitvemh zmogljivostih nižje, ' ■ •	oziroma v realnem obsegu za 8 — w ^ K,ll'i v lq*4
9 %•
Gospodarski položaj trgovine po gospodarski reformi navaja na potrebo po integraciji, iki med drugim
—-------- X ^ 1 r	/>. - -1-V-. r, +	n 1 »-! /-vlom A-
V letu 1965 se zaloge blaga v trgovini na drobno niso gibale skladno s prometom ter so bile prenizke in desortirane. Primerjava prometa in zalog v letu 1965 je naslednja:
kot je bilo v letu 1964.
Tudi doba bivanja jostov se je od leta 1964 na leto 1965 skrajšala, saj je znašala v letu 1964 1,84 dneva, v letu 1965 pa 1,74 dneva. Če pri-
— v indeksih nasproti istemu obdobju leta 1964
Promet Zaloge
januar — julij	144,0 126,4
avgust — december 150,1 143,5 Skupaj	147,4 136,8
Glede na stanje zalog v letu 1964 in že v prejšnjih letih, ko je bila za-loženost več ali manj nezadovoljiva
stotkom kot promet trgovine, da bi	f^^Vt
se zalozenost izboljšala. Pregled o predvidena za leto 1965. Turistični
omogoča krepitev materialne osno- merjamo dosežno število prenočitev ve za modernizacijo, razširitev pro- •	-•■	••
daj nega prostora in sodobne organizacije prometa, kar naj bi upoštevale trgovske gospodarske organizacije v naši občini.
2. Na rezultate turistične sezone so v letu 1965 vplivale zlasti relativno slabe vremenske razmere in noivi gospodarski ukrepi. V domačem turizmu, ki se je v prvih sedmih mesecih razvijal v okviru predvidevanj, je prišlo do zaostajanja po zvišanju cen turističnih storitev, tako da je
lahko velilka, vprašanje pa je, če te zaloge predstavljajo blago, po katerem je povpraševanje. V letu 1965
SSSSsSSiSSiS^SSSSSSSSSSJSS^SSiSvS
inozemstva je Zlasti predsezoni in v prvem mesecu sezone pokazal precejšnje povečanje, ki
z iztržkom za prenočitve, ugotavljamo, da so cene prenočitev v letu 1965 porastle za okrog 50 %.
Struktura gostov je ostala približno ista kot je bila v prejšnjih letih. Med inozemskimi gosti je bilo največ Avstrijcev (okoli 60 %), med ostalimi pa največ Italijanov.
Za Velenje je značilen močan izletniški turizem, žal pa se o teh enodnevnih" turistih ne vodi nobena evidenca, da bi mogli spremljati gibanje na tem področju. Izletniški turizem bi bil vsekakor še večji, če bi bila dokončno urejena in modernizirana cesta Velenje—Slovenjgradec.
V letu 1965 so biile v občini Velenje naslednje prenočitvene kapacitete:
ANALIZA
občine v letu
in ocena
precejšen padec produktivnosti dela v gradbeništvu.
število zaposlenih in število opravljenih delovnih- ur kažejo tiile podatki:
vila predvsem tista podjetja, kd bodo s povečanjem produktivnosti dela in z učinkovitejšim izkoriščanjem notranjih rezerv ter spodbudnejšim sistemom notranje delitve dohodka pospeševala prehod na intenzivno gospodarjenje. Povečanje produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja v gradbenih podjetjih bo nujno tudi zaradi predvidenega doslednega pogodbenega uveljavljanja fiksnih cen in rokov izgradnje. Da bi mogla podjetja racionalnejše poslovati, bi morala v čim večji meri prevzemati delo na večjih komplesih po sodobnih sistemih graditve, kar bo tudi, v gradbeništvu zahtevalo večje uveljavljanje kooperacije iin integrirane proizvodnje.
Nadaljnji razvoj racionalne stanovanjske graditve bo v veliki meri odvisen od možnosti gradnje stanovanj za trg na večjih kompleksih in pravočasni rešitvi kreditiranja stanovanjske gradnje za trg ter od ureditve finančno-k rediitnega sistema za nakup stanovanj po posameznih kupcih.
fizičnem obsegu nižji kot v istem obdobju leta 1964. Delna normalizacija je nastopila šele proti koncu leta.
Promet blaga trgovine na drobno po tekočih in stalnih cenah, prikazan ločeno za čas pred in po uvedbi reforme, je bil naslednji:
razvoja Velenje 1965
možnosti razvoja v letu 1966.
ie bila večja deficitarnost na trgu z industrijskim blagom kot pri živilih.
Prenizke zaloge niso samo posledica premajhne in tržišču neprilagojene proizvodnje ter premajhnega uvozA blaga za široko potrošnjo, temveč tudi posledica premajhnih obratnih sredstev oziroma sistema dodeljevanja obratnih sredstev trgovini. Trgovska podjetja so za nabavo blaga dobivala občasne kredite.
Poleg določenih težajv v kreditirar inju imajo tudi administrativne omejitve na področju cen in marž negativne posledice v razvijanju večje poslovnosti v trgovini, zavirajo formiranje povprečnih cen na osnovi širšega razpona cen glede na kvaliteto posameznih proizvodov, to je od visokih cen za atraktivne kvalitete do zelo nizkih cen za nekurant-no, nemodno oziroma nekvalitetno blago. Tako bi trgovina tudi lažje vplivala na hitrejše reagiranje proizvodnje v pogledu novih proizvodov, asortimaea, kakovosti itd.
Nekaterih industrijskih proizvodov je primanjkovalo v večji ali manjši meri vse leto, drugih pa občasno. Zafloženost je bila nezadovoljiva v tekstilni strdki, kjer je primanjkovalo boljših vrst kamgar-nov, volnenega blaga za ženske obleke iin plašče, blaga iz umetnih vlaken itd. Nezadovolj iva^je bila tudi izbira obutve glede na sezono in imodo. Pri nekaterih vrstah gradbenega materiala je bila deficitarnost stalna, čeprav je bilo povpraševanje nekoliko manjše zaradi zmanjšanja investicijskih kreditov. To velja za betonsko železo, gradbeni les, določene vrste opeke in podobno. Občasno je bilo pomanjkanje proizvodov iz kovinske in električne stroke, kar velja zlasti za avtomatične pralne stroje, manjše hladilnike in kuhinjsko posodo. Na trgu tudi ni bilo dovolj proizvd&ov iz gume kot na primer gum in zračnic za motorna kolesa. Slaba je bila izbira tudi nekaterih galanterijskih proizvodov kot gumbov, elastike in podobno.
Pri živilih je bila založenost bolj-
a) v okviru Turističnega društva Velenje
Hotel »Paika«	117 ležišč
Weekend naselje Zasebne sobe
Mladinski dom počitniške zveze Gostinsko podjetje »Pod gradom«
53 ležišč
166 ležišč (158 novih) 61 ležišč 13 ležišč
^lai^s^do^a-ftaslSb^laEu"' 30 ldffŠč K. Skupaj	460 ležišč
b) v okviru Turističnega društva Šoštanj
Hotel »Kajuhov dom« Gostinsko podjetje »Sloga« Zasebne sobe
Planinski dom na Slemenu Koča na Smrekovcu Skupaj
Skupaj ležišča v občini

29 ležišč 4 ležišča
38 ležišč (30 novih) 95 ležišč 64 ležišč 230 ležišč 690 ležišč
Od vseh ležišč v občani je bilo v letu 1965 na novo pridobljenih 188 ležišč v privatnih sobah, s čemer so se prenočitvene zmogljivosti povečale za 37 %. Omenjene zmogljivosti so bile pridobljene šele sredi leta oz. proti koncu sezone. Z 'lastniki privatnih sob so bile za oddajo sob turistom Sklenjene pogodbe. Izvedena pa je biila tudi kategorizacija turističnih sob.
Propagadna dejavnost turističnih društev je bila pravilno in načrtno usmerjena. Turistično društvo Velenje se je s propagadnim materialom udeležilo raznih velesejmov doma in v tujini. Založilo in izdalo je turistični letak v 400.000 izvodih v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku in pa novi prospekt Hotela »Paike« v 40.000 izvodili.
Na turizem so tudi ugodno vpliva-|le razne turistične prireditve kot večer glasbe, petja in plesa, mednarodni plesni turnir, trgatev grozdja in podobno.
V letu 1966 ni pričakovati bistveno večjega turističnega prometa, kot je bal dosežen v letu 1965. Računamo, da se bo inozemski turizem povečal za okrog 16 %. Pri domačem turizmu pa bo še vedno močan vpliv reformnih ukrepov in je treba računati z njegovo stagnacijo, tako da bi se skupni turistični promet v letu 1966 povečal za 7,7%. Za povečanje inozemskega turizma bo treba čimbolj izkoristiti obstoječe zmog-Ijvosti. Cene in kvaliteto turističnih storitev, posebno penzionskih, je treba prilagoditi ravni na inozemskih turističnih tržiščih, intenzivirati turistično propagando in okrepiti poslovnost gospodarskih organizacij, ki se ukvarjajo z inozemskim turizmom. Zaradi pričakovanega zastoja domačega turizma bo mogoče izko-
ristiti s tem nastale proste zmogljivosti za inozemski turizem in z di-ferenciranjem cen v času izven glavne turistične sezone doseči boljšo izrabo zmogljivosti. Popestritev ponudbe turističnih storitev naj bi prispevala k povečanju povprečne dnevne potrošnje inozemskih turistov.
3. Promet v gostinstvu je od leta 1964 na leto 1965 nominalno porastel za 50,8 % ob upoštevanju porasta cen v gostinstvu pa se je realni obseg prometa le malenkostno povečal.
Ob pravilnem gospodarjenju in komercialni politiki bi se moral gospodarski položaj gostinstva izboljšati, kar hi se odrazilo v povečanju lastnih skladov. V manjši meri velja to za tista podjetja, ki so močno obremenjena z anuitetami za nove naložbe. Pri določanju obrestne mere od poslovnih skladov za gostinstvo je občinska Skupščina dala gostinskim organizacijam priporočilo, da naj obračunajo minimalni znesek in ga dajo v svoj poslovni sklad.
Glede na pričakovano povečanje osebne potrošnje prebivalstva in večjo proizvodnjo se predvideva, da bi še promet v gostinstvu v letu 1966 povečal za okrog 20 %
Da bi gostinstvo lahko premostilo težave, ki izhajajo iz novih pogojev na trgu, bo moralo izboljšati organizacijo poslovanja in kvaliteto storitev ter bolj izkoriščati rezerve pri stroških materiala. Zaradi boljše preskrbe bo potrebno širše poslovno povezovanje z dejavnostmi, ki oskrbujejo gostinstvo, predvsem s podjetji živilske industrije in 'kmeti jisikimi organizacijami. K boljši kvaliteti storitev bi moralo prispevati tudi izboljšanje kvalifikacijske strukture gostinskih delavcev.
Obrtna dejavnost
Obrtne gospodarske organizacije bo v letu 1965 doživljale podobne težave kot industrijske (pomanjkanje reprodukcijskega materiala, obratnih sredstev, zastoj v proizvodnji in prodaji), razlika je le v tem, da reforma nanje ni toliko vplivala v pozitivnem smislu kot na industrijo.
Tehnologija dela v večini obrtnih delavnic je napol industrijska, napol drobno obrtniška s precejšnjo ekstenzivnostjo deila, t. j. da je obseg proizvodnje v veliki meri odvisen od števjila zaposlenih, ker je strojna opremljenost obrtnih gospodarskih organizacij sorazmerno še nizka. Kljub prej omenjenim težavam, s 'katerimi so se srečevale obrtne gospodarske organizacije v letu 1965, je obseg zaposlenosti v obrti relativno in absolutno najbolj po-raistel v primerjavi z ostalimi panogami gospodarstva (od 565 zaposlenih v letu 1964 na 602 zaposlena v letu 1965), kar pomeni, da iso obrtne gospodarske oragnizacije tisite, ki se bodo v perspektivi najtežje prilagodile novim ostrejšim pogojem gospodarjenja, ko bodo ekonomski faktorji (produktivnost, ekonomičnost, ponudba in povpraševanje itd.) odločilni za uspešnost poslovanja. Takemu stanju v obrtništvu nisO krive obrtne organizacije same, saj se v dosedanjih pogojih niso mogle bolje razvijati, ker nimajo niti potrebnih sredstev niti dovolj ustreznih kadrov.
V letu 1965 je bil dosežen nominalni porast obrtne proizvodnje za 35,6%, ob upoštevanju porasta cen obrtniških proizvodov in storitev in tudi surovin in reprodukcijskega materiala, pa lahko računamo, da se je realni obseg obrtne proizvodnje povečal le za 4 — 5%.
Zaradi povečanja kupne "moči v preteklih letih so naraščale predvsem potrebe po raznih obrtniških storitvah po individualnem naročilu, okusu in vi soko kvalitetni izdelavi., ki jih industrija ne more zadovoljiti in
pa potrebe za vzdrževanje in popravilo trajnejših gospodinjskih predmetov. Zmogljivosti za opravljanje takih storitev zaenkrat v občini zadostujejo, vendar hitrejši razvoj storitvene obrti ovira stalno pomanjkanje rezervnih delov in kritičnega materiala.	, ,
Proces Vključevanja zasebnih obrtnikov v obrtno dejavnost se je v letu 1965 sicer nadaljeval, toda prepočasi. Ugotovljeno je, da se stanje v primerjavi s prejšnjimi leti izboljšuje. Tudi število oseb, ki opravljajo obrtno dejavnost kot stranski poklic, se je povečalo v primerjavi z letom 1964, vendar bi bilo potrebno tudi to dejavnost močneje razširiti. V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o uvedbi in stopnjah občinskih prispevkov in davkov je Občinska skupščina Velenje za 1 leto oprostila plačevanja prispevka iz osebnega dohodka tiste zasebne obrtnike, ki so na novo začeli opravljati obrtno dejavnost in so za nabavo osnovnih sredstev investirali več kot 10.000 novih dinarjev.
Razvoj obrti bo v veliki meri odvisen tudi od potrebnega števila usposobljenih kadrov. Razvoj potrošnje tehničnih predmetov trajnejših vrednosti in razvoj motori-zacije sta namreč ne samo povečala potrebo po kvalificiranih kadrih, temveč zahteva to področje povsem nove profile. Zato je potrebna pospešena odločna preusmeritev vzgoje strokovnih kadrov iz dosedanjega vajeniškega šolstva na sodoben' koncept šolanja.
Na osnovi navedenega se predvideva porast proizvodnje in uslug v letu 1966 napram letu 1965 v družbenem sektorju za okoli 22 %, v zasebnem za okoli 12 %, za celotno obrtno dejavnost pa med 21 in 22%. Porast zaposlenih v družbenem sektorju se predvideva za okoli 17%, porast produktivnosti dela za okoli
5%.
s 67 dijaki, ki bo z novim šolskim letom 1966/67 pridobila še 2 oddelka oziroma se bo do šolskega leta 1968/69 popolno razvila z 9 oddelki. Vzporedno z razvojem tega zavoda bo potrebno vlagati sredstva in ustvarjati pogoje za verifikacijo. Z ustanovitvijo gimnazije je mladina šaleške doline mnogo pridobila, po drugi strani pa bo gimnazija kot kolektiv vplivala ni aktivno kulturno in družbeno življenje Velenja.
Rudarski šolski center ima v svojem sestavu poklicno šolo za rudarje s 558 dijaki, poklicno šolo za rudarje strojnike s 130 dijaki, poklicno šolo za kovinarje s 86 dijaki, poklicno šolo za električarje s 73 dijaki in rudarsko tehniško šolo s 60 dijaki. Skupaj je bilo v začetku šolskega leta na tej šoli 907 dijakov. Rudarski šolski center je ob sodelovanju Rudnika lignita Velenje dosegel nagel vzpon tako po obsegu kot kvaliteti svojega dela. Ker je ta center glede na potrebe po kadrih dosegel svoj višek, bo z novim šolskim letom sprejel v rudarsko poklicno šolo manj dijakov, kar bo omogočilo kvalitetnejšo izbiro dijakov in še boljše delovanje šole.
Bolj problematično je izobraževanje prizadete mladine, M se izobražuje v Posebni osnovni šoli Velenje. Šolo obiskuje 83 prizadetih otrok, v raznih zavodih pa jih je 13. Posebna -osnovna šola Velenje nima lastnih prostorov, temveč gostuje. Ker obe osnovni šoli v Velenju močno prehajata v tretjo izmeno, bo težko, da bi še posebna šola bremenila njihove zmogljivosti, zato bi ibilo treba čimprej rešiti vprašanje izgradnje posebne šole s potrebnimi prostori za bivanje otrok.
V letu 1965 so bila izvršena investicijska dela na podružničnih šolah
RAZVOJ IN PROBLEMI NA PODROČJU DRUŽBENIH SLUŽB IN BRUGIH NEGOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
Proračun
Ob sprejemanju proračuna občine Velenje za leto 1965 je bilo predvideno, da bodo znašali pro^ačumki dohodki naobmoč^Uobfeinel l ,«0.430 novih 'dinarjev.
Od meseca avgusta dalje, ko so bili uveljavljeni uikrepi gospodarske reforme, so bili z znatnim znižanjem družbenih prispevkov gospodarskih organizacij tudi zoženi okviri proračunske potrošnje. Znižanje sredstev proračuna je zahtevalo do ločene premike v potrošnji sprejetega proračuna. Zato je bilo treba glede na nove pogoje in možnosti realizacije dohodkov pristopiti k rebalansu prvotnega proračuna in izvršiti spremembe v potrošnji. Re-balanisiratni dohodki proračuna so se z znižanjem prispevkov iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja in s spremembami višine nekaterih 'dragih dohodkov, predvsem občinskega prometnega davka, zmanjšali od prvotno predvidenih 11 milijonov 710.430 din na 10,775.930 novih dinarjev ali za 934.500 novih dinarjev. Tolikšno znižanje' sredstev je zahtevalo vrsto ukrepov, ki naj pripomorejo spraviti potrošnjo, v okvir predvidenih proračunskih dohodkov. V ta namen je bila izvršena
1965
1966 Indeks g
'— dejavnost šol
—	kuliturno prosvetna dejavnost
—	socialno skrbstvo
—	zdravstveno varstvo
—	komunalna dejavnost
—	delo državnih organov
—	dejavnost krajevnih skupnosti
—	dejavnost družbeno političnih organizacij
—	negospodarske investicije
—	gospodarski posegi
—	vlaganja v rezervni sklad
—	obveznosti iz preteklih let
—	nerazporejeni dohodki Skupaj izdatki
Podatki kažejo, da so v letu 1966 predvidena večja sredstva predvsem za dejavnost šol, za socialno Skrbstvo, za dejavnost krajevnih skupnosti, za gospodarske panoge
v Plešivcu in Skornem. Prav tako so bile pričete večje investicije na I. osnovni šoli šoštan/j in podružnični šoli Pesje, ki bodo tekom leta 1966 končane. Skupna vrednost investicij na omenjenih dveh šolah znaša 1,650.000 novih dinarjev, od česar bo v letu 1966 vloženo 600.000 novih dinarjev za opremo. S temi investicijami bo pridobljeno 138 šolskih sedežev. V letu 1965 je bilo v obnovo zgradbe vzgojno varstvene ustanove v Šoštanju vloženo 57.290 novih dinarjev. V proračunu sklada za šolstvo za leto 1966 je predvideno 30.000 novih dinarjev za vzdrževalna 'dela v šoli Topalšica, precej več sredstev pa ibi bilo potrebno za obnovitvena dela na šolah Cirkovce, Ravne in Šentilj, kjer bi stroški obnove znašali najmanj 250.000 novih dinarjev za vsako šolo.
Najbolj pereče vprašanje šolske-a prostora je v Velenju, kjer je na obeh osnovnih šolah pouk v treh izmenah in bi že sedaj potrebovali tretjo osnovno šolo z 19 učilnicami. Rešeno tudi ni vprašanje telovadnic, saj so 3 šole brez teh, predvidena pa je gradnja telovadnice pri Rudarsko šolskem centru.
Vprašanje otroškega varstva je pereče predvsem v Velenju. Zato se bo v letu 1966 prispevalo k realizaciji načrta za gradnjo otroškega vrtca. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev bo potrebna etapna gradnja, pri čemer bi morale sodelovati vse delovne organizacije, ki so zainteresirane za varstvo otrok, svojih delavcev. Z manjšimi sredstvi bi mogli organizirati varstvo šolske mladine tudi v Topolšici in Smartnem ob Palki, pri čemer bi prav tako morale sodelovati delovne organizacije.
Zdravstvena dejavnost
reorganizacija občinske uprave z zmanjšanjem zaposlenih in uvedeno varčevanje pri vseh koristniikih proračunskih sredstev.
Ob nespremenjenih instrumentih za oblikovanje proračunskih dohodkov, ki so bili uveljavljeni v letu
1965	z gospodarsko reformo in glede na predvideni porast osebnih ■dohodkov ter potrošnje predvidevamo, da bodo znašali v letu 1966 skupni proračunska dohodiki, ki se formirajo na, območju občine, okoli 10,886.970 novih dinarjev, kar je za 1,3% več od dosežene realizacije v letu 1965.
Ob upoštevanju porasta cen v dragem polletju 1965 in glede na valorizacijo osebnih dohodkov zaposlenih v 'družbenih službah in občinski upravi je porast predvidenih sredstev proračuna minimalen. Glede na znižano stopnjo prispevkov pa ni mogoče računati z večjimi dohodki, posebno še, ker so le-ti ocenjeni v maksimalni višini. Zato moramo v letu 1966 računati z znatnimi težkočami, M se bodo pojavljale pri izvajanju občinskega proračuna.
V okvira predvidenih dohodkov proračuna občine Velenje za leto
1966	so planirani izdatki po glavnih namenih naslednji:
—'V tisoč din
Struktura v %
5,251.250 6,405.472	122,0 48,9 58,7
386.632 390.772	101,1 3,6 3,6
555.766 669.695	120,5 5,2 6,2
99.523. 74.616	75,0 0,9 0,7
73.155 19.000	26,0 0,8 0,2
2,001.282 1,890.525	94,5 18,6 17,3
63.870 159.000	248,9 0,6 1,5
491.520 465.780	94,8 4,6 4,3
1,333.560 372.800	27,9 12,5 3,4
120.900 192.600	159,3 1,1 1,8
268.210 106.010	39,5 2,3 1,0
31.340 85.070	271,4 0,3 0,8
65.490 55.630	84,9 0,6 0,5
10,742.480 10,886.970	101,3 110,0 100,0
in obveznosti iz preteklih let, medtem ko je za vse	druge dejavnosti predvideno manj	sredstev kot jih je bilo v letu 1965.
Izobraževanje
Vzgojno izobraževalni zavodi v naši občini iz leta v leto povečujejo svojo dejavnost glede na prirast šoloobveznih otrok, ki je znašal v zadnjih 4 letih v osnovnošolski dejav-
nosti povprečno 130 otrok. Zato je treba tudi sredstva za to dejavnost iz leta v leto povečavati. V jeseni leta 1965 je začela delovati v Velenju gimnazija z dvema oddelkoma
Program zdravstvene službe je bil v letu 1965 v glavnem izvršen. Zdravstveni dom Velenje je svoj program realiziral predvsem v ku-rativi, medtem ko na področju preventive zaradi pomanjkanja zdravnikov program ni bil v celoti izvršen. Predvsem ni bil izpolnjen prodam industrijske preventive in zaščite šolske in predšolske mladine.
Zdravstvena služba se je v letu 1965 zaradi pomanjkanja sredstev na Skladu za zdravstveno zavarovanje znašla v zelo neugodnem položaju. Do tega je privedla delno znižana stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje, delno pa neracionalno trošenje sredstev s strani zdravstvene Službe. V dragi polovici leta je Zdravstveni dom Velenje izvedel vrsto ukrepov is ciljem, da bi se znižalo oziroma onemogočilo neracionalno trošenje sredstev in da bi se zdravstvena služba prilagodila ekonomskim možnostim občine. Ti ukrepi pa so ves čas stremeli za tem, zaradi tega ne bi bilo prizadeto zdravstveno varstvo bolnih in da ne bi bila okrnjena preventivna zaščita. Izredno pozornost je zdravstvena služba posvečala izostankom od dela in je z raznimi organizacijskimi ukrepi ob pomoči delovnih skupnosti dosegla dober uspeh. Za leto 1966 se predvideva, da bo v splošnih ambulantah ostalo število storitev na ravni leta 1965, če ne bo celo nižje. Stremeti bo treba k uvajanju novejših diagnostičnih metod, k boljšim metodam zdravljenja in preiti na sistem naročanja pacientov na določen čas. V Šoštanju je predvidena otvoritev popoldanske ambulante, da bi imeli aktivni zavarovanci možnost iskati zdravstveno zaščito izven rednega delovnega časa.
Zobozdravstvena služba se bo usmerila v intenzivnejšo zaščito zobovja šolslke in predšolske mladine.
Specialistična služba naj bi razširila svojo dejavnost z otvoritvijo ambulante za poklicne bolezni, ki bi prevzela tudi skrb za industrijsko preventivo in z otvoritvijo ambulante za malo kirurgijo.
Program preventivne in patronaž-me službe je prilagojen materialnim in kadrovskim možnostim, predvideno je, da bo ta dejavnost ostala na nivoju leta 1965. S ponovno otvoritvijo dispanzerja v Šoštanju so podani pogoji za izboljšanje te službe na tem območju.
število zdravstvenih delavcev bo ostalo predvidoma nespremenjeno, v kolikor bo uspelo ustanoviti ambulanto za poklicne bolezni in malo kirurgijo, pa bo treba na novo zaposliti tudi ustrezen kader.
Investicije so predvidene le za opremo ambulante za malo kirurgijo in za ambulanto za poklicne bolezni oziroma dispanzer za medicino dela ter za nabavo rentgenskega aparata.
Bolnica za TBC Topalšica bo poslovala v mejah leta 1965, zunanji obrat bo predvidoma celo nekoliko skrčila. Predvidena je ureditev centralne toplarne, lci bo ogrevala vse
šenju družbenih sredistev v socialne namene pa bo težila k prenašanju teh bremen na osebe, ki so moralno ali zakonito dolžne skrbeti za ogrožene varovance.
Stanovanjsko-komu-nalna dejavnost
Za leto 1965 je značilna zelo močna aktivnost na področju stanovanjske graditve. Kljub pomanjkanju gradbenega materiala ter nenehnega naraščanja cen v gradbeništvu, je biilo v družbenem sektorju v gradnji 579 stanovanj oziroma dograjenih 255 stanovanj, kar je za 35 % več kot v prejšnjih letih, ko je bilo v družbenem sektorju povprečno letno zgrajenih okoli 190 stanovanj.
Dinamika dograjenih stanovanj v zadnjih petih letih v družbenem in zasebnem sektorju je bila naisled. nja:
1961 1962 1963	1964	1965
— družbeni sektor 297 58 231	169	255
— zasebni sektor 31 37 10	13	40
Skupaj dograjena stanovanja 328 95 241 182		295
objekte bolnice. V ta namen bo vloženih okoli 300.000 novih dinarjev.
Lekarni Velenje in Šoštanj bosta prilagodili delovni čas ambulantnim Službam.
Socialno varstvo
Socialno varstvo zaostaja za hitrim razvojem na drugih področjih. Kljub tendencam k napredku, socialna služba ne more sproti reševati novo nastajajočih kritičnih socialnih situacij, ki jih porajata nadnor-mailna migracija prebivalstva in hiter družbeni razvoj sploh. Predvsem ise kot slaba stran čedalje bolj kaže odsotnost ali vsaj šibkost socialne preventive. Ovira jo zlasti miselnost o tako imenovani »klasični sociaii«. Še danes namreč ljudje množično pojmujejo, da socialno varstvo pomeni samo pomoč v sili in da se konča pri podporah socialno prizadetim ljudem. Le redki vrednotijo delovanje socialne službe kot urejanje medčloveških odnosov, ki so eden od elementarnih pogojev za večjo proizvodnjo. Urejati socialna vprašanja v takem obsegu pa ni več samo uradno delovanje, ki ga opravlja socialna služba v okviru občinske uprave, temveč v prvi vrsti vsestranska skrb za človeka tam, kjer troši svojo delovno silo, tj. v delovnih organizacijah.
Zato naj bi bil v letu 1966 premik v tej smeri. Delovne organizacije naj bi pričele premišljeno in dolgoročno reševati tudi vse itisto, kar s socialnega vidika utesnjuje delovno razpoloženje posameznika ali Skupine: s premišljeno vzgojno skrbjo uvajati mladoletne delavce v delo in delovno skupnost, koristiti razpoložljive dosežke psihologije in medicine dela in investirati v odpravljanje težkih življenjskih razmer, (kot so: neugodni prevozi na delo, neurejena družbena prehrana, neustreznost stanovanj, zlasti delavcev s številnimi družinami, neurejeno otroško varstvo itd.).
Od delovnih organizacij se nadalje pričakuje, da bodo pri sprejemanju novih delavcev zaposlovale tudi invalidne osebe, posebno mladino in ob enaki delazmožnosti upoštevale socialno nujnost; družbeno neprilagojene delavce, zlasti mlladoleitoike pa skušale sanirati, da bodo torej socialna vprašanja obravnavale kot sestavni del svoje naloge.
Socialno službo v navedeni smeri pa bodo delovne organizacije sposobne zagotoviti le, če bodo organi upravljanja in vodilni delavci začutili in dojeli živo zvezo med socialno klimo in produktivnostjo, če bodo spoznali, da so urejene življenjske razmere v najširšem pomenu besede pogoj za višjo proizvodnjo. To spoznanje naj bi jih vodilo do potrebe po primerno urejeni in strokovno zasedeni kadrovski službi.
Občinska socialna služba bo posebno pozornost posvečala varstvu družine in mladoletnikov, pri tro-
Financiranje stanovanjske izgraid-nje se je v letu 1965 izvajalo še po dosedanjih principih. Vendar pa predvsem drugo polletje pomeni za. četek prehodnega obdobja na nov način financiranja, ki ga je nakazala Resolucija o nadaljnjem razvoju sistema stanovanjskega gospodarstva. Ob prehodu na nov sistem financiranja pa obstoji nevarnost, da se pretrga kontinuiteta stanovaej-'ske izgradnje zlasti v prvih mesecih leta 1966.
Stanovanjska reforma prinaša v stanovanjsko izgradnjo temeljno značilnost, ki je v tem, da jo bodo financirali neposredni stanovanjski interesenti. Na ta način se vzpostavlja neposreden stik med potrošnikom in proizvajalcem stanovanja oziroma med ceno stanovanja in kupno močjo potrošnika.
Glede na stanovanja, ki so že v gradnji, pričakujemo, da bo v letu 1966 skupno dograjenih okoli 250 stanovanj, od tega 228 stanovanj za trg.
Viri financiranja stanovanjske igradnijie bodo po novem sistenK. siredstva delovnih in drugih cmgartk-ziacij, sredstva občanov, [kreditna sredstva banlk, stanarina in stanovanjski prispevek, (ki je odstopljen delovnim organizacijam namensko za stanovanjsko izgradnjo. Ocenjujemo, da bodo v letu 1966 znašala sredstva za stanovanjsko izgradnjo okoli 924 milijonov starih dinarjev.
Nov element na področju stanovanjskega gospodarstva je ustanovi, tev podjetja za gospodarjenje s hišami v družbeni lastnini. Poslovalo ibo po splošnih principih, ki veljajo za gospodarske organizacije. Ker bo imelo na razpolago stanarine, zakupnine od poslovnih prostorov in dohodkov od opravljenih storite«, lahko pričakujemo, da se bo s tem stanje predvsem pri obnavljanju f vzdrževanju stanovanjskega izboljšalo.
Najpomembnejši problem na področju stanovanjske izgradnje je tem, da nov mehanizem financ5 raja še ne funkcionira, da iso sredi stva močno decentralizirana in da bi bdlo zato nujno, da se njihovo mobilnost in uči pri koriščenju. Pozitivno pa bo vj valo na stanovanjsko izgradnjo da so že uveljavljeni novi zve predpisi o kreditiranju stanova ske izgradnje. Po teh predpisih 1» do v letu 1966 banke iz sredstev prenesenih stanovanjskih skladov in iz ostalih bančnih sredstev lahko dajale kredite za gradjno stan' za trg in drugim prosilcem tov.
Ena izmed pomembnih nalog ban. ke bo tudi organiziranje vairče za stanovanjsko graditev in iranje racionalne in or stanovanjske izgradnje v skladu potrebami in plačilno zmogljivost jo varčevalcev.
Tempo in obseg stanovanj« graditve bosta torej v letu 1966 največji meri odvisna od tega, T bodo izpolnjene organizacijske loge v stanovanjskem gosp To velja zlasti za priprave na h<?d na nov način gospodarjenjaij organiziram način Zbiranja sr ter prilagajanje urbanističnih tev novim potrebam.
Občinska skupščina Velenje posebnim odlokom uvedla ph " nje prispevka za uporabo mes zemljišča na območju občine V nje, ki se bo stekal v občinski za komunalno dejavnost. Z kom je dosežena tudi nam uporaba teh sredstev.
šport šport gpprl šport
KOŠARKA REPUBLIŠKA LIGA
__NOGOMET SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA_
Rudar se bori za obstanek v ligi
Za »Rudarja« so nastopali: Devic, Tomšič, Rednak, Trpin, Koren, Ku-ret, Vodeb, Gojevič, Bizjak, Topčič in Majdak.
Kkddvar : Rudar 2 : 3 (2 : 2)
V	13. in 14. kolu spomladanskega dela prvenstva so Velenjčani izgubili obe srečanji.
V	Kopru je bilo srečanje Koper : Rudar prekinjeno v 74. minuti pri rezultatu 4 : 2 za domače zaradi incidenta, ki so ga povzročili Velenjčani. Končno odločitev tega srečanja je 'dala tekmovalna komisija NZS s tem, da je tekmo registrirala v korist Kopra z rezultatom 3:0.
Na domačem igrišču pa so se pomerili z vodečo ekipo »Aluminija« iz Kidričevega. To pot so domači zamudili odlično priložnost za osvojitev obeh točk. Gostje so igrali slabo in kljub temu dosegli edini gol in s tem zmago. Domači nogometaši so v tem srečanju imali veliko priložnost za zadetek vendar so ostala vrata gostov nedotaknjena.
V	16. kolu je Rudar igral v Celju proti »Kladivarju. To srečanje je bilo zelo pomembno za oba tekmeca, ki se nahajata na dnu lestvice dn se borita za obstanek.
Rudar je že v prvem delu povedel z zadetkom Majdaka in Tomšiča. Toda domači so do odmora uspeli izenačiti rezultat na 2 : 2. V drugem delu pa se je razvila ogorčena borba za zmago. Najprej so imeli odlično priložnost za zadetek Celjani, vendar 11 metrovko niso realizirali. To pa je dalo še večji polet Velenj-čainom, ki so prevzeli pobudo na igrišču in dosegli tretji gol in dragoceno zmago. Zmagovit gol je dosegel Bizjak.
Ostali rezultati:
Železničar : Mura	2:1 (0:0)
Ljubljana : Triglav	3:1 (1:0)
Rudar (T) : Celje.	1:3 (1:1)
Aluminij : Branik	2:0 (2:0)
Koper : Nova Gorica	1:1 (0:1)
Lestvica po 16. kolu:
Aluminij	15	11	2	2	39 :	: 17 24
Triglav	15	9	3	3	30 :	: 18 21
Celje	15	10	0	5	40 :	: 16 20
Ljubljana	15	8	2	5	22 :	: 18 18
Rudar (T)	15	7	3	5	27 :	: 22 17
Železničar	15	8	1	6	21 :	: 27 17
Nova Gorica 15		7	2	6	24 :	: 23 16
Branik	15	5	3	7	29 ;	: 36 13
Koper	15	2	5	8	21 ;	: 30 9
Mura	15	3	3	9	23:	: 38 9
Rudar (V)	15	4	1	10	20:	: 37 9
Kladivar	15	2	3	10	17 :	: 31 7
VAŽNI TOČKI
RUDAR (V) : RUDAR (T) 3:1 (2:0)
V zadnjem kolu so nas velenjski nogometaši razveselili z zmagi so se premaknili za mesto gi so se premkamili za mesto viš j e kot je na naši razpredelnici.
SLOVENSKA CONSKA NOGOMETNA LIGA
Š0ŠTANJ:MEJNIK 3:1 (0:1)
V	nadaljevanju prvenstva v SCNL je enajsterica »Partizana« iz Šoštanja odigrala tri tekme.
Najprej, so se v 14. kolu pomerili na domačem igrišču proti dobri in astri ekipi »Grafičarja« iz Lendave. V povprečni tekmi so domačini dvakrat vodili vendar pa so gostje obakrat izenačili tako da je bil 1 končni rezultat neodločen 2:2. Tekma ni zadovoljila- številnih glodal-
03f......
V	15. kolu so šoštanjčani gostoti i v Sloveoslkih Konjicah in se po-
CELJSKA NOGOMETNA PODZVEZA
V 1. 'kolu celjske nogometne pod-zveze je v 1. tekmovalnem razredu enajsterica Šmartnega ob Paki na svojem igrišču premagala ekipo Voj-
ROKOMET ŠTAJERSKA CONA
ŠOŠTANJ : KOVINAR 8:12
šoštanjiskl rokometaši so v tekmovanju štajerske cone že drugič klonili na domačem igrišču.
V	drugem srečanju pa so jih premagali igralci »Kovinarja« iz Maribora z rezultatom 12:8. Domači rokometaši so bili na tej tekmi premalo borbeni, da bi se lahko uspešno upirali boljšim gostom. Pri domačih se je izkazal le Fijavž, medtem ko so ostali razočarali.
V	prvi tekmi so izgubili srečanje proti Fužinarju iz Raven na Koroškem s tesnim rezultatom 17:16.
N. M.
Pionirji šahisti so tekmovali
V petek, 22. aprila je bilo v pionirskem klubu Velenje pionirsko ša-Imsko prvenstvo za posameznike. Tekmovali so pionirji iz sedmih pionirskih odredov naše občine. V po-ameznih kategorijah so zmagali na-ilednji pionirji:
I.	SKUPINA MLAJŠIH PIONIRK Rajšter Dragica, učenka osnovne
šele Ravne pri Šoštanju.
II.	SKUPINA MLAJŠIH PIONIR-1EV
Stane Rihtarič, učenec I. osnovne šole Velenje.
III.	SKUPINA STAREJŠIH VONIRK
bilijona Hudomal, učenka II. mome šole Šoštanj.
IV. SKUPINA STAREJŠIH PIONIRJEV
Ivan Hrastnik, učenec II. osnovne šole Velenje.
S tem so si pionirji — zmagovalci pridobili pravico sodelovanja na medobčinskem šahovskem . prvenstvu v Celju.
V nedeljo, 24. aprila so se tega tekmovanja udeležili in zasedli od štirih možnih prvih mest, tri prva mesta.
Na republiškem šahovskem tekmovanju za pionirje bodo tako sodelovali naslednji pionirji: Julijana Hudomal, Stane Rihtarič in Ivan Hrastnik.	,
Čestitamo!
Košarkaši ponovno za točke
ELEKTRA : LESONIT 50:30 (30:10)
Prvo kolo republiške košarkarske lige je prineslo šoštanj skim košar-karjem prvi uspeh. Na domačem igrišču so pred več kot 300 gledalci premagali oslabljeno ekipo lanskega zveznega ligaša »Lesonit« iz Ilirske Bistrice. Mlada ekipa »Lesonita« se oii mogla uspešno zoperstaviti izkus-nim domačinom. Košarkarji »Elek-tre« so že v prvih minutah vodili z rezultatom 16:0 nakar se niso več trudili, vendair so kljub temu zmagali z veliko razliko v koših. Za
moštvo »Elektre« je takrat prvič nastopil Perkaj., nekdanji igralec KK Ljubljana. Dobro so igrali Zupančič, Perkaj in Lukman.
Za »Elektro« so nastopili: Natek 6, Jerič 1, Naraločnik 2, Lukman 11, Zupančič 14, Cerar 2, Perkaj 15, De Costa 2, Moškon 4, Tajnik, Videnšek in Kafol.
Ostali rezultati I. kola: Rudar : Triglav 67:41 Maribor 66 : ŽKK Maribor 57:52 Trnovo : Ljubljana 65:60 Jesenice : Ilirija 59:56
merili s tamkajšnjim »Partizanom«. Po enakovredni igri sta se nasprotnika razšla z neodločnim rezultatom 1:1. Gol za šoštanjčane je dosegel Natek.
16. kolo je prineslo domačemu moštvu popoln uspeh, saj so na domačem igrišču premagali nogometaše iz Svečine. Kljub vodstvu gostov v prvem delu igre so šoštanjčani v nadaljevanju pokazali boljšo igro in z malo sreče dosegli kar tri zadetke. V obrambi domačih je dobro igro pokazal Božič. Gole pa so dosegli Erhart, Podojsteršek in Vu-čina.	M. N.
nika z rezultatom 4:3 (2:3).
V drugem tekmovalnem razredu pa je ekipa iz Ljubnega premagala Šalek z rezultatom 4:0 (2:0).
VELENJE : GRIŽE 8:6 (4:1)
Domači rokometaši so po vodstvu v prvem delu igre popustili tako, da so se v nadaljevanju morali močno potruditi, da so premagali borbene goste iz Griž. Gole za Velenjčane so dosegli: Alpamčič 3, Ovnik 2, Pocajt in Silovšek po enega.
ŠOŠTANJ : GRIŽE 20:20
V prijateljski rokometni tekmi so se šoštanjčani pomerili z ekipo iz Griž. Obe ekipi sta prikazali dobro igro rezultat pa je bil neodločen.
ŠALEŠKI ALPINISTIČNI ODSEK
Pretekli mesec se je v Šoštanju sestal iniciativni odbor za ustanovitev Šaleškega alpinističnega odseka. Odločili so se, da bo za planinsko društvo šoštanj in Velenje deloval skupini alpinistični odsek. Z njim bodo poživeli smisel za planine in vzbudili pri mladincih ljubezen do narave. Letos bodo organizirali skupinske izlete na Klemenškovo planino, Uršljo goro, Raduho, Triglav, Logarsko dolino, Okrešelj, Kamniško sedlo in Ojstrico. Od avgusta do oktobra pa bodo imeli alpinistično šolo na skalah v Paki pri Velenju in Hudi luknji ter obiskali gore z najboljšimi in najbolj prizadevnimi mladinci.
Na sliki: ALPINIST V STENI PLANJAVE.
___VAJE NA ORODJU__
Kolarjeva in Jan najboljša
Cafuta prvi
V telovadnici osnovne šale »Gustava Šiliiha« je bilo občinsko prvenstvo šolskih športnih društev v vajah na orodju. Nastopilo je več kot 80 mladih tekmovalcev iz Šoštanja din Velenja.
Občinsko tekmovanje za »Zlato puščico«
Na strelišču TE šoštanj je bilo pred nedavnim občinsko prvenstvo za »Zlato puščico-«. V finalnem delu je tekmovalo 12 .strelcev. Tekmovalci so dosegli povprečne rezultate, zato ni dosegel normo za republiško tekmovanje noben strelec.
Rezultati:
Franjo 2učko, Usnjar Šoštanj — 508 krogov; Hubert Viišner, Rudar Velenje — 505 krogov; Ivan Leskov-šek, Usnjar Šoštanj — 497 krogov; Janko Sme, Rudar Velenje — 496 krogov in Dušan Perkač, Rudar Velenje — 483 krogov.
MALI OGLASI
Pionirji:
1.	Jan (ŠŠD šoštanj I.)	35,4 točk
2.	Blatnik (ŠŠD MPT
Velenje)	35,4 točk
3.	Zlobko (ŠŠD MPT
Velenje)	35,2 točk
4.	Kugonič O. (ŠŠD GŠ Velenje)	34,9 točk
Ekipno:
1.	ŠŠD (šoštanj I.)	208 točk
2.	ŠŠD (MPT Velenje)	203 točke
3.	ŠŠD (GŠ Velenje)	200 točk
Pionirke:
1.	Kolar (ŠŠD Gš Velenje 38,5 točk
2.	Pusovnik
(ŠŠD šoštanj I.)	37,6 točk
3.	Bratuš
(ŠŠD šoštanj I.)	37,0 točk
4.	Fiirst (ŠŠD Šoštanj II.) 36,9 točk
Ekipno:
1.	ŠŠD Gustava Šiiiha
Velenje	216,7 točk
2.	ŠŠD Miha Pintar — Toledo Velenje	213,2 točk
3.	ŠŠD šoštanj II.	210,8 točk
4.	ŠŠD šoštanj I.	206,9 točk
CENIK MALIH OGLASOV: vsak mali oglas do 10 besed Je 6 novih dinarjev, vsaka nadaljnja beseda 1 novi dinar. Za naslov v uredništvu lista — pribitek 1 novi dinar.
O Na prodaj je nova kompletna 1 spalnica model » Alenka« (z jogi vložki, ogledalom, pregrinjalom), primerna tudi za manjša stanovanja.^Naslov v uredništvu.
PREKLICI
#	Izgubljene izkaznice kmečkega zavarovanja preklicujejo: Martin Štukovmik, Šalek 62, številko 040917; Anton Ževart, Plešivec 26, številko 040649; Valentin Kotnik, Ravne 137, številko 181827.
•	Izgubljena plačilna kartončka RLV preklicujeta: Franc Tratnik, Kavče 62, številko 110; Rafko štraus, Za vrh 1, številko 383.
Na prvenstvu rudarskega šolskega centra v vajah na orodju je nastopilo 17 telovadcev. Najboljši je ■bil Marjan Cafuta v prvi kvalitetni sikupini, v drugi pa Janko Zolger.
Rezultati I. skupine:
1.	Marjan Cafuta	75,4 točk
2.	Jurij Lapajne	57,0 točk
3.	Jože Rovšnik	55,3 točk
Rezultati II. skupine:
1.	Janko Žolger	45,5 točk
2.	Slavko Gosak	43,6 točk
3.	Milan Šprah	42,4 točk
i
Ekipno:
1.	Tehniki	165,4 točk
2.	Rudarji	160,1 točk
Najboljša ekipa je sodelovala na medobčinskem prvenstvu v vajah na orodju v Celju kjer so v konkurenci os tah'h sredn jih šol dosegli drugo mesto kot ekipa. Med posamezniki .pa je bil Cafuta četrti.
Rezultati ekipno:
1.	Gimnazija Celje
2.	RŠC Velenje
3.	TSŠ Celje '
280,5 točk 265,4 točk 258,7 točk
Mlad fant dvori ženski, na pogled srednjih let.
Na koncu jo vpraša:
—	Koliko let imate?
—	Osemindvajset!
—	Starih ali novih?
Lastnik nekega novega lokala je pripisal na jedilnik tak.šnole priporočilo. »Ce ste zadovoljni nas priporočajte svojim prijateljem. Če jia niste, pošljite k nam svoje ne-pri j atelje.«
Na zahtevo statističnega zavoda, da dostavi poročilo o povprečju smrti v svoji občini, je odgovorni matičar odpisal:
»En mrtvec po osebi.«
Kadrovska komisija CHROM METAL VELENJE
RAZPISUJE prosto delovno mesto
STROJNEGA TEHNIKA
Pogoj: diplomiran strojni tehnik z 10-letno prakso.
Podjetje s stanovajneiu ne razpolaga.
Rok prijave z dokazili o izpolnitvi navedenih pogojev je do zasedbe delovnega mesta;
prosto delovno mesto OBRATNEGA KNJIGOVODJE
Pogoj: diploma ekonomske srednje šole.
Podjetje s stanovanjem ne razpolaga.
Rok prijave z dokazili o izpolnitvi navedenega pogoja je do 15. maja 1966.
Kadrovska komisija Chroni metal Velenje
V SLIKI.

zanimivosti preteklosti besedi
E$0 50 MADŽAGJ -H24. LETA ZAVZEL' BE0GBAD. 50 PORUŠILI TRDN7AV0 KAJAEN7E RRENES1! V ZEMUN IN TAM, ZQRADI11 NOVO MESTO. BlZANTINCI SO ZAVZti! Z.EMUN TKI DESB1FI7A KASNE7E,PRENESLI Git^DBENI MATERIAL MAZA7 V 8£0QBM) IN PONOVNO DIU BEOGGA75K.O AAESTO.	_
0^0
-SKESAMO V H01ANDI71.TUPI PRI
NAS7E0ILD V£ČML'NOV NAV£T£R.DA-NE.S SO TO SAWO SE RUSEVINE.NA7V£~ Č7I MUN NA V£T£E7£ 8I£VMAL£NCIH mZREN7ANINUANAJSTAREJŠI VSu-TlVANU NA BRAČU.» 8MLN1693.LETA,
V1AK7E PRlSPELV VAL^EVO 1.S£Pr.igo&.L.l7UD7E.KI S0SI2BBU1 NA POSTAJI MED KATfRiMI SO Bil' TUDI TiST/,10 50 PRVICVIDEUV1AK SOV£KUKAL'ŽANUS>IČEM,|<J7£I5iLP®\V TAKO PRIbOT£N - » ŽIVEL ViAK «	~	---
/?IST„ KAPNIK1' SVETOZARAMAGKOVICA 7F2AČEL I2HA7ATI ISTI DAN, K0T7£ BIL PUŠOtN V PR0DA70 PRI NASjjMANITEST KOMUNISTIČJVE RMZTI7£H7UNI7A18m.
PES ŠARPiANINEC 7ECIST0KEVNI POTOMEC PASTIRSKEGA PSA STARItf E.PIROV ISTOČASNO 7E NA7 PLEMEN I-T3E7ŠI PES0YČARY3E.YR0PI.

©A SI SE IZOGNIll»mMI OSVE Ti V PRVI POiOYICI PCET£KliQA ST0LET/A,7£ SMRTNO OBSODBO VČRNI^ORI IZVRŠEYAVOY£Č ST0J7UD1 IZ BfvENIH PlEMEN K.I SO ISTOČASNO STKALI Y 0J3S07ENCA.

IA BOR BO PEOTI FAi I STIČNIM ZATIRALCEM 7£ SIJA VI5TCI1927J.ETA 0C5ANI1IBANA TA7^A MlADINSkAOR-QANIZACI7A*TKqAR* PO ZAČETNIH ČRW,+y:TCST ISTl?A,qORICAlN REKA.
5*0 POPISCi IZ iETA 1505 7£ IMEL ZAGREB 6000
PREBIVALCEV. OD KATERIH 7E61LO 3.000 P1EMIČEV IN DUHOVNIKOV
tOiVM KU1A" 51 IMENU/E RUŠEVINA SREDN7£V£ŠK£ QRADN7£ PRI SP0DN7EM TOKU REKE KRKE.

GIBANJE PREBIVALSTVA
V FEBRUARJU POROČILI:
—	KjUmer Stanko, mizar iz Raven 172 in Koradej Ivanka, šivilsja iz Raven 10.
—	Lesnjak Valentin, rudar iz Velenja, Celjska 91 in Tajnik Cecilija, kuhinjska ipamočnica iz Topolšice 48.
—	Rirečjiik Stanislav, imizarski pomočnik iJz Stoaimiega pri Šoštanju 39 in Ribar Ana, uslužbenka iz Skorne-ga 43.
—	Rogar Ajdolf, delavec iz Ravein 19 in Obreza Angela, delavka iz Gavc 10.
Vidmar Janez, strojni ključavničar iz Dobrne 45 in Miklavžič Marijana, delavka iz Velenja, Celjska 57.
—	Zečiri Rifat, delavec iz Plešivca 44 iin Remeiniik Justina, delavka iz Plešivca 44.
—	Mravljak Oto, slikopleSkar iz Velenja, Koroška 41 in Hriberšek Olga, delavka iz Velenja. Koroška 43.
—	Frigellj Mantim, rudar iz Velenja, Jurčičeva 6 in Speh Ivana, delavka iz Hrastovca 2.
—	Ranišak Jože, ključavničar iz Ko-novega 11 in Padjaveršek Marija, delavka iz Konovega 11.
—	Hiiršel Ivan, kopač premoga iz Velenja, Slandrova 40-i.n Povh Roza-lija, trgovska pomočnica iz Pake 37.
—	Doibnik Anton, ključavničar iz Ravan 26 in Rotovnik Emilija, uslužbenka iz Velenja, Vojkova 16.
—	Pušraik Janez, rudar iz Družmirj a 31 in Novak Martina, krojaška pomočnica iz Družmirja 31.
—	Hofer Adolf, študent iz Smartne-ga ob Paki 22 in Barbetti Nevenka, štuidentka iz Rečice.
—	Zlender Ivan, delavec iz Loka-veca 32 an Križnik Pavla, delavka iz Bevč 8.
—	Patzner Enih Henrik, ključavničar iz Šoštanja, Aškerčeva 3 in Budna Alojzija, frizerska pomočnica iz Velenja, Koroška 21.
—	Gajšek Friderik, upokojenec iz Loke pri Zusmu la in Lesnika Pavla, poljedelka iz Loke pri Zusmu 23.
—Ovčar Štefan, delavec iz Pake 42 in Krenker Marija, delavka iz Pake 42.
—	Kod,run Edvard, rudar iz Skal 84 in in Vodončnik Angela, delavka iz Pake 34.
—	Slemenjak Ivan, rudar iz Velenja, -Sercerjeva 9 in Sešel Antonija, delavka iz Velenja, Kidričeva 10b.
—	PavMč Edvard, rudar iz Vuzenice 143 in Cokan Jozefina Hermana, uslužbenka iz Velenja, Prešernova 10.
UMRLI:
—	Verbič Marija, paievžiitkamica ia.' Velikega vrha 49, stara 72 let.
—	Poiovšak Franc, mizar iz Skor-nega pri Šoštanju 1, star 63 let.
—	Essih Janez, prevžitkar iz Vinskega vrha 19, star 71 let.
—	Mazej Antonija, prevžitkaTica iz Topolšice 24, stara 71 let.
—	Hriberšek Anton, prevžitkar iz Raven 134, star 73 let.
—	Hriberšek Lucija, prevžiitkarca iz Raven 134, stara 82 leit.
—	Jehart Fortunait, upokojenec iz Vedenja, Simartno II, star 74 let.
—	Koprivšek Marija, upokojenka iz Kavč 1, stara 93 let.
—	Ramšak Jera, upokojenka — gospodinja iz Podgorja 12, stara 73 let.
—	Brunšek Jože, upokojenec iz Podkraja 46, star 80 let.
—	Valenčak Ferdo, upokojenec iz Pesja 19, star 92 let.
—	Janežič Frančiška, upokojenka iz Silove 25, stara 63 let.
V MARCU
ROJSTVA:
Rojeni iso bili trije dečki.
POROČILI SO SE:
—	POLICNIK Miilan, kopač iz Sp. Pobrežja 15 An METELJKO Milena, delavka iz Velenja, Kidričeva 16.
—	MEDVED Srečko, strojni ključavničar iz Maribora, Ruška 6 in GOLE2 Vera, uslužbenka iz Topolšice 73.
—	GODEC Aloijz, rudar iz Velenja, Ljubljanska 48 in ŠUMAN El-frida delavka iz Velenja, Ljubljanska 48.
—	PUDGAR Rudolf, klepar iz Prevalj 79 in ZAJC Silva Slavka, delavka iz Velenja, Čopova 8.
—	KRAJNC Franc, avtoelektričar iz Velenja, Kersnikova 3 in BOLHA Jožefa Marjeta, uslužbenka iz Velenja, Tomšičeva 6.
—	RODIC Ilija, strojnik iz Velenja, Celjska 22 in DJUKIC Radojka, delavka iz Velenja, Celjska 22.
—	MAJDAK Kari, kovinostrugar iz Velenja, Celjska 67 in SOVINC Hedvika, frizerska pomočnica iz Velenja, Stritarjeva 2.
—	VOGA Mihaeli, rudar iz Velenja, Tomšičeva 16 in MERZDOV-N1K Matilda, trgovska pomočnica iz Velenja, Slandrova 12.
—	PREŠICEK Jože, rudar iz Kozjega 62 in JAREC Dragica, natakarica iz Velenja, Celjska 35.
UMRLI SO:
—	BIZJAK Alojzija, kmetovalka iz Velikega vrha 20, stara 67 let.
—	POTOČNIK Ferdinand, kmetovalec iz Podgore 52, star 62 let.
—	JAGER Alojz, upokojenec iz Štor 84, iSitar 71 let.
—	STROŽIC Frančiška, kmetica iz Lokovice 96, stara 43 ilet.
—	FARIC Ana, upokojenka iz Šoštanja, Kajuhova 39, stara 72 let.
—	SKORNŠEK Martin, inv. upokojenec iz Raven 39, star 73 let.
—	ZAGER Mihael, rentnik iz Raven 43, star 63 let.
—	LOVIŠČEK Ivan, upokojenec iz Celja, Kovinska 8, star 69 leit.
—	SEDOVŠEK Marija, upokojenka iz Sv. Florjana 30, stara 77 let.
—	SIMBRL Ivan, upokojenec iz -Šoštanja, Prešernov trg 4, star 79 let.
—	DOLANC Jože, delavec iz Zagorja, star 55 let.
—	KOTOLENKO Martin, upokojenec >iz Prebolda 108, star 70 let.
—	STEBLOVNIK Frančiška, soc. podpiranka iz Šaleka 32, staira 83 let.
—	STRAHOVNIK Vinko, kmet iz Pesja 22, star 53 let.
—	SIRK Martin, upokojenec iz Pesja 62, star 60 let.
—	MRAVLAK Anton, kmet iz Plešivca 53, star 78 let.
Likvidacijski odbor za likvidacijo Kmetijskega gospodarstva Velenje razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za prodajo lesene šupe, stoječe na parceli bivše vrtnarije ob križišču šaleške ceste in ceste na Herber-stein v Velenju.
Javna dražba se bo vršila na licu mesta dne 4. inaja 1966 ob 16. uri.
Izklicna cena 220.000 starih dinarjev.
LIKVIDACIJSKI ODBOR
KINO
KINO »SVOBODA« VELENJE Dne 28. in 29. aprila »TAJNI ARHIV NA ELBI« nemški VV film Dne 30. 4. in 1. 5 »TRIUMF MIHAJLA STROGOVA« francoski, barvni CS film Dne 3. in 4. maja »V SVETU KOMEDIJE« ameriška komedija Dne 5. in 6. maja »KONJUH PLANINA« jugoslovanski vojni film
FILMSKO GLEDALIŠČE
Dne 2. maja »SEJEM VRAGOLJANOV«
francoska komedija Dne 7. maja »KONEC IGRE« nemški barvni film Dne 9. maja »ŠTIRJE ZA TEKSAS« ameriški barvni CS film Dne 14. maja
»Z OGNJEM IN MEČEM« iital.-franc. barvni CS film Dne 16. maja »IZPIT VESTI« angleški VV film
HERKUL OSVAJA ANTLANTIDO, BO NA SPOREDU ...
Spoznavaj domovino in še bolj jo boš ljubil
Vsafko leto se mladi ljudje sprašujemo kam bomo šli na dopust, kaiko bomo preživeli letne in polletne počitnice in kako ter kam bi ise napotili ob nedeljah in praznikih. Veselimo se prostega časa, nekaj dni počitka in veselja, ko ne bomo imeli pred sabo orodja ali stroja, šolske klopi in zvezkov. Toda kam in kako?
Mladinke in mladinci! Na to vpij. sanje vam lahko odgovori in svetuje Počitniška zveza, ki je družbeno vzgojna organizacija za izletništvo in potovanja, predvsem pa skrbi za rekreacijo mladine v starosti od 13, do 25. leta. Edini pogoj je, da postanete člani naše organizacije, ki je razširjena širom po naši prelepi domovini. S tem boste lahko koristili olajšave in ugodnosti, ki jih imamo pri potovanjih in letovanjih Ena od teh olajšav je 75 % popust v cestnem, železniškem, rečnem ia morskem prometu, če potuje najmanj 5 članov Počitniške zveze.
Počitniška zveza pa ima še svoje domove, letovišča in sprejemne centre ob morju in v planinah. Nekaj takih domov in letovišč so na Srednjem vrhu, na Bledu, Splitu, Makar-ski, na Plitviokih jezerih itd. Lepa I okolica in ugodno počutje po niz-1 kih cenah — to so glavne odlike I naših letovišč in domov.
Izvršni odbor Počitniške zveze ob-1 čine Velenje bo izdajal izkaznice z| znamkicami blagajnikom družin ' času od 29. marca do 31. maja 196 in od 1. septembra naprej. V letu I 1966 bo organiziral več izletov, poto I vanj in v naša letovišča domove,! turistične in zgodovinske kraje, ka-| Ikor tudi v inozemstvo. Izdajal bi šotore, športne rekvizite ter spre jemal rezervacije mest v domovi! in letoviščih.
Ce se želite udeležiti prijetne] izleta ali potovanja in če se hoči po nizkih cenah odpočili po nap nem delu ali študiju, se vključite? Počitniško zvezo.
Dne 7. in 8. maja »KONEC IGRE« nemški barvni film Dne 10. maja »GERMINAL« francoski CS film Dne 11. maja »PRED 300 LETI« sovjetski film Dne 12. in 13. maja »LUCIJA« slovenski film Dne 14. in 15. maja »Z OGNJEM IN MEČEM« francosko-italiijansiki barvni CS film
Dne 17. in 18. maja
»HERKUL OSVAJA ANTLANTIDO«
italijanski barvni CS film Dne 19. in 20. maja »OPERACIJA TEROR« ameriški CS film
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva občine v8lebje
Lastnik in izdajatelj: Občinski odbor SZDL Velenje — Urejuje uredniški odbon Ivan Fijavž, Franjo Kljun, Franc Lesnik, Maks Medved, Ljuban Naraks, IV šterban, Jože Tekavec, Maruša Trampuš, Alojz Zavolovšek In Rudi Zevart -List izhaja vsak drugi četrtek — Posamezna številka stane 30 novih par ali 30 starih dinarjev — Letna naročnina 7 novih dinarjev in 50 novih par ali 750 starih dinarjev, polletna naročnina 3 nove dinarje in 75 novih par ali 375 starih dinarjev Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-369 pri SDK, eskpozlton šoštanj — Naslov uredništva: ŠALEŠKI RUDAR, Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 8-50-87 — Rokopisov ta fotografij ne vračamo — Tisk ta klišejl: CeljsU
tisk Celje.