UDK 808.63-4 Jože Toporišič Filozofska fakulteta, Ljubljana TVORBENI MODEL SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA NAGLASA Tvorjenje slovenskega knjižnega naglasa ima za osnovo 7 prozodičnih parametrov: kolikost zlogovnikov (—: u), naglašenost (':"), mesto prozodema (--:--), tonemskost Г : "), naglasno jakost (2 : 1 : 0), naglasno krepost (a : ä) in večnaglasnost (- - : -L). Te prozodijske informacije nosi vsak morfem z ustrezno glasovno strukturo. — Iz podstavne prozodijske podobe besede (redko besedne zveze) dobimo površinsko s pretvorbami (11 po številu), ki si sledijo po čisto določenem zaporedju, v glavnem pa potekajo vzporedno z ustreznimi zgodovinskimi dogajanji od praslovanske kasne dobe do danes. — Tvorbeno je načelno obdelano celotno besedotvorje (izčrpno pa izpeljava), vse oblikotvorje (21 kategorij) ter vse sklanjatve in spregatve. The generation of standard Slovene accentuation is based on seven prosodie parameters: the quantity of syllabemes (—: u), accentedness (' : "), the place of the proso-deme (--:--), tonemicity (* :"), the intensity of accent (2:1:0), accent strength (a : ä), and polyaccentedness (- - : - -). Every morpheme that has an adequate phonological structure carries this prosodie information. — The surface-structure prosodie shape of a word (or, rarely, of a word phrase) is derived from its underlying prosodie "base" by transformations. The transformations are eleven in number and ordered in a defined sequence, and largely parallel the corresponding historical phenomena that have taken place since the late Proto-Slavic period until today. — The transformational description is applied, in principle, to the entire word-formation system (and exhaustively to the derivation by suffixation) and to the entire inflection system (all the declensions and conjugations, plus all 21 categories of "the derivation of forms"). I Prozodične lastnosti Tvorbenost naglasa pojmujem1 tako, da na podlagi globinskih (podstav-nih*) prozodičnih lastnosti vsakega posameznega morfema vzpostavimo prozo-dijsko podstavo2 tvorjenke, npr. *lip-ic-à, pa tudi njene oblike, npr. *lip-o, s pretvorbami pa nato dospemo do površinske oblike naglasa oz. prozodije sploh, za zgornja primera Hpica, lipo. 1 Moji poskusi za obvladanje tega vprašanja segajo že v prva leta mojega iektorst-va na zagrebški univerzi (1954—1965) (iskanje skupne podstave slov. in sh. naglasa), nakar so zorela v več delih, ki bodo v nadaljevanju navajana na ustreznih mestih, tičejo pa se predvsem t. i. predvidljivosti slovenskega naglasa (glede moje ustrezne literature prim. Bibliografijo Jožeta Toporišiča, Ob šestdesetletnici, SR 34 (1986), 451 do 490). Obrisi prav tvorbenega stališča se pojavljajo že v mojih mislih o brisanju pod-stavnih naglasov (prim. Razločevalna obremenitev slovenskih prozodičnih parametrov v moji knjigi Glasovna in naglasna podoba slovenskega jezika (dalje GNPSJ), 1978, 300—309, zlasti str. 305 (prvotno referat na zasedanju Komisije za fonetiko pri Mednarodnem slavističnem komiteju v Pragi 1. 1977, kar pa je tam izšlo šele 1. 1983 /. letnico 1978 (Slavica Pragensia 21, 300—309)). Odločilen preobrat v to smer se je zgodil v moji razpravi Besedotvorna teorija (SR 24 (1976), 163—177) ter nato v Teoriji besedotvornega algoritma (SR 28 (1980), 119—123). Predavanje o tvorbenem modelu slovenskega tonem-skega naglasa sem imel dec. 1984 v Zagrebu ob 30-letnici Inštituta za fonetiko, 1. 1985 na slavističnem zborovanju v Ljubljani in v Lingvističnem krogu prav tam, spomladi 1986 pa tudi na univerzah na Dunaju in v Gradcu. 2 Pri tem imamo močno oporo v delih S. Škrabca, deloma npr. že v njegovi razpravi O glasu in naglasu našega jezika v izreki in pisavi (novomeško izvestje za .* (Podstavne oblike besed oz. morfemov ali morfemskih zvez so zaznamovane z zvezdico.) Pri slovenskih knjižnih prozodemih je treba upoštevati naslednje: (1) ko-likost zlogovnika (silabema), (2) njegovo naglašenost, (3) mesto prozodema, (4) tonemskost, (5) naglasno jakost, (6) večnaglasnost, (7) krepkoet. — Ponazorjeno: (1) *i*e*a*o*u so notranje (inherentno) dolgi, *e*o in *a pa kratki; (2) *na, *sl proti *-na; (3) kosiCb** proti kosïCe (sedanjik 3. os. — velelnik, 2. os.)*; (4) *dane proti dane3 ('dies —datus'): (5) *sirio -an proti *nožo -à ali *sino (6) *neùman proti nëùmdn, (7) *-ač- proti *Лг-.4 1. 1870; izšlo tudi v Škrabčevih Jezikoslovnih spisih I, 1, 1916, 2—59), npr. v primerjavi slovenskih in srbohrvaških naglasov, še bolj pa v Škrabčevi razpravi Nekoliko slovenske slovnice za poskušnjo (Cvetje z vertov sv. Frančiška /dalje CF/ 12 (1893), št. 1 do CF 14 (1895), št. 5), pa takoj za tem v njegovem poskusu oblikoslovja: Valjavčev 'Prinos k naglasu u (novo)slovenskem jeziku' in prihodnja slovenska slovnica (CF 14 (1895), 7—10, 12; 15 (1896), 1). Svojo tonemskost je Skrabec soočil s Pleteršnikovo v sestavku Novi slovar (CF 14 (1895), 11—12). Seveda se lahko opiramo tudi na Valjavčevo pri Skrabcu zgoraj citirano razpravo, zlasti na njen povzetek Glavne točke o naglasu kriiževne slovenštine (Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, Knjiga 132, 1897, 116—213) (katere pa tu citatno ne izčrpujemo; kaj Valjavec naglasno prinaša prim, mojo razpravo Matija Valjavec kot naglasoslovec. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Zbornik predavanj 18 (1982), 69—88, dostopno tudi v moji knjigi Portreti, razgledi, presoje, 1987, 97—105, v nekaj reducirani obliki pa tudi v Slovenskem biografskem leksikonu, Ljubljana, 1982, 339—342). In še to in ono, npr. Christian S. Stang, Slavonic Accentuation, 1957, 189 str. (ta v svoji literaturi sicer navaja Breznika in Valjavca, ne pa tudi Škrabca). Seveda so mi služili tudi slovarji s tonemskim naglasom (Pleteršnikov Slovenski-nemški slovar, 1894, 1895 in Slovar slovenskega knjižnega jezika (dalje SSKJ), 1970, 1975, 1979, 1985); za naš namen pa bi bilo priporočljivo uporabljati tudi, verjetno Breznikove, zapise tonemskosti v slovarju A. Gröbminga, 1. Les i ce Slovensko-srbohrvatski slovar, 1, 1950, VIII + 496 str. Za srbohrvaščino sem se naslanjal na Janka Jurančiča Srbohrvatsko-slovenski slovar, Ljubljana, 1955, XXX + 1191 str., deloma pa tudi na t. i. Skerljev slovar slovenskega in srbohrvaškega jezika (Stanko Skerlj, Radomir Aleksić, Vido Latkovič: Slovensko-srpskohrvatski slovar, 1964). 'Breznik je v razpravi Naglas v šoli (VI. izvestje knezoškofijske privatne gimnazije o šolskem letu 1910/11, Št. Vid nad Ljubljano, 1911, str. 1—25; ponatis v od mene izdanem njegovem delu Jezikoslovne razprave, 1982, 343—364) nakazal vidike razpoznavanja izhodiščnih naglasnih tipov knjižnega iezika v tem smislu, da je med njimi nahajal soodnosnosti. Za naš problem zasluž.i biti navedeno njegovo mnenje, da so »/n/aglasne vrste J...J posebno važne pri besedotvorju« (357). Iz te razprave si lahko izpišemo npr. za moški spol naslednje tipe: brât -ata, grÇh -a, snęg-a, kbnj kónja, dêi-jâ. Te tipe, ki so npr. pri 1. ž. sklanjatvi lahko nevtralizirani, je prepoznaval tudi iz besedne družine nekako tako: 1. brât -âta bratec; bratov, bratranec, pobratiti seljàn -àna seljânski pótok -óka potočnik, potôkar, potočnica 2. кп'1 -a križec, križnik, križeonik, križeoniški 3. sneg-ä snežen -, snežnik, snežnica 4. konj-ónja konjič, konjar; konjiček, konjàrna, konjûsnica 5. dež-jä dežek/dežek, dežnik, dežnica; deževen-, dežnikar, dežtjoje Opozarjal je tudi na premikanje naglasa: »Naglas obdrže v izpeljankah tudi tisti samostalniki, ki so imeli naglas prvotno na končnici, a so ga prenesli na deblo (te vrste naglas se pozna po dolgi potegnjeni intonaciji) : gręh -a /.../« (357); »Samostalniki, ki v sklanji naglas premikajo (ali ga vsaj morejo premikati), imajo v izpeljankah naglas na istem končaju, na katerega ga premikajo: góra gorÇ: gorica, od tod dalje goričica, goričnik, goričnica /.../« (358) ; »Vsi maskulini s širokim e in o so^imeli naglas prvotno na končnici, zato ga imajo tudi v izpeljankah: kbnj kónja: konjič konjiča, konjiček, konjàr, konjàrna, konjušnica<. (358) Seveda so mu taki nazori začeli zoreti ob razpravi Die Betonungstvpen des slavischen Verbums (AslPh 32 (1911), ** Simbol C pomeni prazni soglasnik. simbol -0 pa ničti polglasnik, ki pa se lahko osamoglasi (vokalizira). Izrecno povedano: (1) podstavni zložniki (lahko tudi r — dalje imenovani tudi le samoglasniki) so dolgi ali kratki, od kratkih pa je a nadkratek; (2) obstajajo naglašene ali nenaglašene besede (in seveda tudi morfemi sploh), zadnje pretežno iz kroga t. i. slovničnih besed (predlogi, vezniki, členki) ali slovničnih oblik (npr. pomožnika: "seml'boml'bi + deležnik -l) ali naslonskih oblik osebnih zaimkov za rod. daj. in tož. vseh oseb ("me 'mi 'me ali 'nas 'nam 'nas itd.); (3) mesto naglasa je glede na zloge neomejeno (prim. * debele *-èla, *de-bel-èjsï, * debelina . ..), hkrati pa fonološko razločevalno, kakor kaže že navedeni primer *kosiCe — kosiCe ali npr. še * partija — partija; (4) tonemsko nasprotje je neomejeno glede na položaj toniranega zlogovnika, omejeno pa je na dolge samoglasnike, pri nadkratkem pa ga ni v zadnjem ali edinem zlogu; tonemi so akut (*dà, màtiCe) in prednaglašenost (*sine) v domačih besedah ter cirkumfleks v nekaterih prevzetih (*kâjake) ; pri posameznih tvorjenkah je včasih treba izhajati tudi iz umičnega akuta, t. i. mladega (*plótle), kar se da tvorbeno prikazati tudi kot *pletlo; (5) naglasna jakost 2 pomeni, da je beseda avtomatično naglašena na dotičnem morfemu, če je zadnji v besedi (potep-îriQ-e), pri tvorjenkah iz take podstave pa ne takrat nujno, če je tak naglas dobljen z umikom (kovačz^kovačb), tj. če so laki morfemi globinsko ponaglasni, njim dodano obrazilo pa akutirano (*konačb — *kovač-ica); (6) večnaglasnost je omejena na tvorjenke tipa sestave in na nekatere tipe zlaganja in sklapljanja (oficir — nâdoficîr; prèdléca; âotokârta; bélo-zelën; tri + in + tri + deset) ; (7) krepki zlogovniki povzročajo metatonijo neposredno predhodnega akutiranega zlogovnika (or. ed. * lipo -y lipo). Površinski znaki tonemskosti (tonemniki) so: /A/ za cirkumfleks, /'/ za akut na dolgem zlogovniku ter /*./ za cfl. in / V za akut na kratkem: lipa,* most — 399—454, tudi posebni odtis, 56 str.), ali ko je 1. 1905 ocenjeval I. Grafenauerja Zum Accente im Gailthalerdialektte (DS 18 (1905), 695—697). * 2e Brezniku je bila podstava za naglasne parametre verjetno Skrabčeva razprava Nekoliko slovenske slovnice..., kjer ima naslednje naglasne tipe: I. »Kratki povdarek na pervotno poslednjem zlogu« (dno, batä, oslë, daska, martva, tegîi, enegà, corî, cvastî, slà, govoriva, časti (D, M), së ipd., san, bob, čep, cvatès, zgë, core, bost, bol. zabodën. brat. suknom O. daskâm, -âh, nit, šaptat, cedit, koprnet, goljufàt, ro-potàt, brîl, daj, jaz, proč. — II. »Posebej o nekedaj kratkem, zdaj dolgem potegnjenem povdarku« (tj. mladi akut na nekdanji kračini, prim, ustrezno opombo v oblikoslovju, str. 111). — III. »Posebej o dolgem potegnjenem povdarku« (tj. o novem in mladem akutu na dolžini), s kategorijami A: gospa-ф ..., bâti se, kostjó, kosti R mn., пјф, oodę (oboje R ed.), ljudi 11 mn., zeleniф, piše, pisač, nato razporejeno po vrstah: 1. kralj; 2. -ač, -ak ...; 3. jarem; 4. näsad (včasih samo v I/T ed.); 5. bęgu, r^či M, 6. gnęzdo, vrata; 7. duša; 8. brada; 9. črn; 10. blęda-i-i (sicer si predstavlja sklone -Ç R, -ф T, -ф O); 11. blizu; 12. d^lbe, dólbla; 13. tkó, огфс; 14. drÇti drla; 15. rdi, jezi; 16. vrnit, vrne, vrni. — Tu v posebnem dodatku sledi tudi novemu akutu na kratkem zlogu (gl. v oblikoslovju pri teh primerih, str. 170). — IV. >Posebej o dolgem potisnjenem povdarku«: 1. Bog itd., vsega 13. kategorij, medtem ko so mu 14. in 15. igräm ^ -ajem oz. metatonični iz akuta, npr. jelenu -ov itd. Valja vec ima v Radu 132 naslednjo tipologijo: I. »Promjene radi porasnoga tona«: A. »Naglas se /'/ u nezadnjem slogu mijeńa na /'/«: brat -ata, bratàn, baba, pijača ipd.: B. »Naglas se /"/ u nezadńem slogu mijeńa na /A/< (novi cirkumfleks); C. »Naglas izvorno u vokalu na nastavku.« — II. »Promjene radi izvorno opadnoga tona staroga naglasa« (t. i. prednaglasnost v naši razpravi, tradicionalno praslovanski cirkumfleks). — III. »Naglas na sažetom vokalu« (t. i. skrčenje). Zlasti o stvareh v oblikoslovju si je mogoče o mnogem poiskati obvestila v knjigi Haralda Jakscheta Slavische Akzentuation II, Slovenisch, 1965, 131 str., o marsičem pa za starejše obdobje v Linde Sadnik knjigi Slavische Akzentuation I, Vorhistorische Zeit, 1959. 172 str. dà, tama. (Površinske oblike niso zaznamovane z zvezdico.) — Globinsko se akut, stari in kratki novi, zaznamuje z /\/, npr. *mhti/*mera — *ženin0, v bistvu pa pomeni le naglasno mesto nasproti besedam in morfemom, ki so naglasno prazni (*most, *kosil, *dobrota), le nasproti cirkumfleksu (*kajak) tudi to-nemsko nasprotje na katerem koli zlogu besede. Novi akut na dolgem zlogov-niku je zaznamovan z /~/. Naglasno prazne besede (in zveze) se površinsko uresničujejo kot cirkumflektirane (*ta = ta) ; če so v •čzložne, potem načeloma na drugem zlogu z leve (*mostu R = mostu); tiste besede, ki tega pomika" ne poznajo, si teoretično zamišljamo, kakor da stojijo ob predslonki (proklitiki), zaznamujemo pa jih z vezajem spredaj, npr. *-brus, take nezačetne morfeme pa z vezajem pred vezajem, npr. *--ek v besedi: * sladek, kar da površinsko sladak (polglasnik, ki ga kot neobstojnega pišemo z e, se pri naglasnem pomiku, kakor tudi pri akutizaciji, uresničuje kot a, za akutizacijo prim. *meša > maša). — Globinski tonemnik /*/ je enak novemu površinskemu cirkumfleksu, ki sam nastaja z metatonijo iz akuta; je torej nepremičen, razen ko gre za naglasno jakost 2: *dek-ânz — *dek-ân-2-ât-z> dekanat. — Omenimo še, da imajo naglasne prazne podstave lahko akutirane desne morfeme, npr. *peČ0 *-i proti daj.,/mest. *-i, kar da površinsko peči-, prim, še *vod-o to ž. ed. nasproti *vod-a *-ejè *-i *-i *-ojo, kar da površinsko vôda -é vodi vodo vodi vodo. Naglasna značilnost globinskega morfema (ali morfemske zveze) je lahko »prevojno« različna: npr. * vrane — *vrana, ali *kosime *kos(i)erw proti kositi7 proti *kosUe/*kosite, ali *beremblberane proti *berati/beriCe proti *beràti proti *berale!*berat0l ali *pis(a)jèm0 proti *pis(a)jeCi proti * pisati, * pisalo *pisàne, ali *pel(a)jeme proti * pel(a) jeïCî/* pel jati*àle *-ate proti *peljanb.a V razpravo so zajete tudi prozodično zanimive besedne zveze, npr. *na noge, *~dober večer, *na nje kar da površinsko na noge, dober večer, nûnj (za zadnje prim, še *čez *nje y čezenj in *ve *njo y vânj). Pretvorbe" 1. Če ima kateri zadnji morfem (morfemska zveza) naglasno jakost 2, je avtomatično naglašen, tonemskost pa prejema po pravilih, npr. * potep-în^o -y potepin (površinsko tudi -ača, npr. mazač ^ *maz-ač-b). 5 Površinski naglasni tipi v tej razpravi so po SSKJ, kolikor ni izrecno drugače povedano. Določanje tonemskega naglasa v SSKJ je predvsem, skoraj izključno, delo J. R i gl er ja (pri prevzetem verjetno oprto na spredaj omenjeni slovar Gröbminga). 0 Pomik mi je tu prestava naglasnega mesta z leve v desno, umik z desne na levo. 7 Nedoločniški osnovnični (tematski) -i-, večinoma ni obravnavan, torej pišem le kositi, vrniti. O cfl. v tem primeru je pisal nazadnje j. Rig 1er: Akcentske variante 111, SR 26 (1978), 365—374. 8 Glagolska pripona v oklepaju pri ozvezdičeni besedi ali obliki pomeni njeno glasovno praznivost, npr. pri naglasnih premikih, njeno izginjanje pa povzroča tudi daljšave. 0 M o j tvorbeni model posnema zgodovinsko dogajanje, ni pa seveda z njim identičen, saj upošteva sjiloh vse prevzete besede, ki seveda niso mogle iti skozi isti zgodovinski potek, ipd. Za ponazoritev npr. *jelèn-, *gręh-, *gôr-, *vesêl-. Zaporedje pretvorb lahko primerjamo z Ramovševim prikazom zgodovinskega razvoja slovenske prozodije: Relativna kronologija slovenskih akcentskih pojavov (SR 3 (1950), 16—23). S splošnega tvorbenega stališča je za netonemski naglas pomembna Lun-tova študija Attempt at a Generative Description of the Slovene Verb, v: R. L. Len ček, The Verb Pattern of Contemporary Standard Slovene, Wiesbaden, 1966 (H. G. Lunta razprava na str. 135—187). 2. Ce je globinsko naglašenih več morfemov enake naglasne jakosti, se pri jakosti 0 in 1 (zadnje so načeloma vsi akutirani morfemi), brišejo vsi naglasi razen prvega, pri jakosti 0 seveda prednaglašenega, pri jakosti 2 pa prevlada zadnja tako naglašeno enota: *miz-ic-à,ti> *lęs-en-e, de k at 2-amizica, *lesen.0, *dekanate, površinsko mizica, lesen, dekanat. 3. Novi akut se dobi: a) z umikom naglasa s šibkega *-e na predhodni zlog: * grehe, * grob}>-7* grehe, * grobe; enako še *bereme -y'"berème; b) z umikom z zaradi odpadlega polglasnika podaljšane naglašene kračine: *hot(e)jem0 *hotjeme y*hotjem ali * pis(a) jeme y pisjême -y * pišem. Tako npr. še peljem, krožim, razmišljam ipd. 4. Prednaglašene podstave dobijo avtomatično cirkumfleks, ta pa se, če je za to možnost, pomakne na naslednja zloga: *most *-u R -ymôst -û, *na noge -^na nôge. Kakor se vidi iz primera, sta o in e pod takim naglasom ozka (za ozki e prim, srcê); polglasnik se pri tem uresničuje kot a {*den dan). 5. Krepki ponaglasni zložniki povzročajo metatonije: a) neposredno predhodni akut se cirkumflektira (*rib-e rib); nenaglašena podstava se pred krepkim zložnikom akutira: *nosime (< *nosime) ndsim. 6. Nekatere kategorije podaljšajo kratki samoglasnik pod novim akutom na zadnjem zlogu inherentno kratkega zložnika (t. i. zgodnje podaljšanje): *nog -p?*nóg y nóg (kar se pri o-jevskem samoglasniku izenači s tipom *boge -pr bóg), *moj ~7*mój -7 mój (narečno tudi e: *veseljè -y*veseljé), *tel ~^*tàl (po naliki tal). 7. Uveljavi se prvi umik (retrakcija) naglasa s končne kračine na predhodno dolžino: *zvezdà zvezda, *duša duša. 8. Podaljšajo se akutirani zložniki (razen v edinem ali zadnjem zlogu): *bràta, *ndša -y brata, noša. Izjemoma, iz stavčnofonetičnih razlogov, ostane kakšen akut tudi kratek, tj. postane nadkratek {kakšen) in skupaj z onim v zadnjem ali edinem zlogu zaznamuje le naglašenost (zaznamujemo ga površinsko z dvojnim krativcem: kakšen -šna -o, brat); tak naglas večinoma dobiva tudi sestavljenska predpona (pddpredsçdnik). 9. Nastopi drugi umik naglasa s kračine (tj. na kračino pri o in e): *noga, *zemlja -ynóga, zemlja (za ta mladi akut (novoakut) se misli, da je po naliki z zvezda). Kakor prvi umik ima tudi ta neke omejitve: vrši se zlasti z odprtega zloga, navadno pa ne gre preko morfemske meje med korenom in predpono, tako da dobimo poleg rednih primerov kot jélen ^ *jeVèn (včasih variantnih (porod/porDd) še neumične (odhod). (Podrobneje o tem Bulahovskij.)11 10. Sledi tretji umik na nadkračino: *tami), *taman -y tàma, taman, v knjižnem jeziku izpeljan dokaj nedosledno. 11. Deloma svoje zakonitosti uveljavljajo čustveno zaznamovana sredstva, npr. z neumičnostjo oz. sploh naglašenostjo, npr. fantë nam. *fânte ipd., saj sicer od dveh akutov površinsko ostane le prvi. 12. Določene zveze glasov se poenoglašajo (monoftongirajo), npr. *pojâs ^*pojas daje pas, * zna jemznâm, *kupdv jem-7 kupùjëm, * vode jevode. 13. Nastopajo tudi analogije, npr. po nésem ^ *nes'èm ^ *nesemč> še nése-mo *nes(e)mo. 10 V nadaljnjem od vseh akutov lahko pišem le tiste, ki so pretvorbeno pomembni, npr. *nesti, *nositi, *dèlati, ne pa npr. *nositi, *dęlati. 11 L. Bulahovskij, Die Akzentzurückziehung im Slovenischen, ZslPh, 1926, 400—415. 14. Pri tvorjenkah višje stopnje (ali pri takih oblikah), se vse spet lahko ponovi, npr. *gôrà *-è *-i *-o *-i -ö; *-è *-0 *-àm ... II PODSTAVNE OBLIKE Y nadaljnjem sledi prikaz besedotvornih oz. oblikoslovnih podstav, iz katerih s pravkar navedenim sklopom pretvorbenih pravil dobivamo površinske oblike. Pri tem se pri besedotvornih vrstah omejujemo skoraj samo na izpeljavo (druge besedotvorne vrste so obdelane le obrisno), to pa tako, da najprej obravnavamo akutirana ponska obrazila, nato prednaglasna oz. nenaglas-na, na koncu pa cirkumflektirana. Pri oblikotvorju veljajo prav ta načela, pri besedotvorju v ožjem pomenu pa se ravnamo po štirih naglasnih tipih. Vse je obdelano predvsem v okviru ene besede, na koncu pa tudi ustrezne besedne zveze. Pred podrobnim pregledom gradiva po besednih vrstah je treba na kratko spregovoriti še o vrstah morfemov (morfemskih zvez). Glavni morfem je korenski, npr. mlad-. Levo od njega so lahko predpone, npr. pre-, v t. i. besedni enoti pa še predslonke (proklitike), npr. na most, ne bi. Na desni od korena je pred pripono (ali pred končnico v ožjem pomenu) lahko osnovnični (tematski) samoglasnik (zlog ali zloga), npr. -a- pri glagolih kot delam ali pri samostalnikih kot Upa (tu osnovnični samoglasnik prihaja na površje npr. v daj. (or.) množine: lip-a-m(i); tisto, kar temu sledi, je končnica v ožjem pomenu, lahko nadalje deljiva na sestavino za needninskost in števil-skost: lip-a-m-i — lip-a-m-a). Pri pridevniških besedah se osnovni samoglasnik lahko pokaže v podobi -o-, npr. kot pri tvorjenkah tipa hud-o-ba, lep-o-ta, ali v zaimku k-o-ga, v sklanjatvah pa kot -e- ali -i-: lep-e-ga, lep-i-m-ej-a.12 Pred pripono je lahko še spona, tj. morf za ohranjanje večje morfemske razvidnosti (prim, sah-ov-nica, da ne bi bilo *šašnica). Spona se lahko pojavlja tudi za kakšno pripono, kakor npr. pri listk-ov-en, da ne bi bilo *listčen ali celo *liščen. Pripone so lahko končne, npr. pri deležjih tipa vede ali rekoč, ali nekončne, npr. -Z- oz. -i- pri *dela-l-e, *dela-t-i (pri nedoločniku je -i pre-gibalo nasproti -0 pri namenilniku). Nekončnim priponam sledijo slovnični morfemi, in sicer ali sklonila (brat-0 -a .. .), ali osebila (dela-m -š ...), ali določevala (lep-0 — lep-i), ali številila (lep-0 -a-i), pravzaprav tudi še nedoločila (delat-i -0 ipd.). Ločene od glavne glasovne množice besede so popone (smejati se, misliti na, lomiti ga)-, kadar se zlijejo z besedo, na katero se nanašajo, jih imenujemo sklopne popone (tjale, taksenle, tule); njim podobne so sklopne predslonke (nimam, nanj). Vpone so nam morf i kakor k v tikati 'govoriti komu ti'. Obstajajo še t. i. raznaglasnice, tj. sicer naglasne besede, ki pa se v določenih stalnih zvezah rabijo brez naglasa, npr. dobro jütro. Izraz priponsko obrazilo nam pomeni pripono v besedotvorni vlogi, lahko ima ob sebi še končnico, npr. -ica. Za konec bodi omenjeno, da imajo morfemi globinsko večinoma ene in iste prozodične značilnosti, tj. so načeloma naglašeni ali pa ravno ne, dolgi ali 12 O morfemizaciji tipa lep-i-m-0 za daj. mu., kjer je -i- osnovnica, -m- sklonski (dajalniški) in -0 številski (množinski) morfem (prim, lepima, lepih) prim, moje razprave o oblikoglasju (morfonologiji) v zbornikih v čast S. Hafnerja (Pontes Slavici, Graz, 1986, 393—408), H. Schelesnikerja (Dona Slavica Aenipontana, München, 1987, 199—214), T. Logarja (SR 34 (1986), 209—214; v tisku je še ena razprava pri SAZU). kratki, navadni ali krepki, akutirani ali cirkumflektirani ipd. Kakor nekateri korenski morfemi pa poznajo tudi nekorenski izjemoma tudi »prevojne« prozodične značilnosti: tako npr. *-otà ali *-ica tudi *-ota in *-ica, kakor nam kažejo golota, ženica na eni in dobrçta in gorica na drugi strani. Včasih temu lahko vidimo razlog v izvoru, kakor npr. pri razliki v rod. ed. 1. m. sklanjatve, kjer ima globinsko *bràtà (to povečini pišemo tudi kar *brata), kar je enako *noža) proti *boga (površinsko brata, noža — boga), kar si lahko razlagamo z asimilativno močjo korena (tj. cfl. koren ima še cfl. končnico, vsaj v nekaterih sklonih); v drugih primerih pa tudi to odpove (prim, nit niti — miš miši, kar je kakor sir sira). PROZODI JA TVOR JEN JA BESED Izpeljava Akutirana priponska obrazila Samostalniške besede 1. moška sklanjatev a) pripone z obstojno zložnostjo so: *-ič- gradič, fantič, deküc *-ènd- dividend -énda *-èC- fante, prismode -éta *-an- dolgàn, župan -àna *-èn- sršen -éna (im. tudi sršen) *-in- petélin -ma *-èr- cepêr -éraj-éra *-èt- crkèt -éta *-ànt zabušant -ànta *-ènt- študent -éntaj-énta *-ôt- sopèt, živbt -óta Primeri s širokim e ali ó so globinsko končniško naglašeni, torej *ceperh *-à, *študenth *-à, *sopoto *-à. b) priponska obrazila z neobstojno zložnostjo so: *-ekà očka *-0С0 кирЂс -pea, dobrci -ev, kósec -sea, stric *-0g0 bazag -zga *-jè mlâj, ključ *-0kh evatâk -tkà, bobZk -bkä *-ole pakal-kia (po ljudski etimologiji), kózel-zla *-о1Ј0 rkalj -kljà, Frâncalj -clja *-0mè kosam -sma *-0П0 ôvan -vna, česan -sna *-0ПЈв badanj-dnjà *-0rè stabSr -brà (če stab-lô), čabar -brä13 13 Škrabec (CF 13 (1894), 8, c) za ta tip implicitno potrjuje še pripone -je-, -j- in -h-, in sicer s primeri stric; mlàj, plašč, ključ; sm^h (in še -0, če del izpeljujemo iz deliti). — M. P i r n a t (Tvorbena naglasoslovna tonemska teorija ob samostal-niških izpeljankah s šibkimi priponskimi obrazki /dalje Pirnat/, SR 32 (1984), 257—275) je obdelala priponska obrazila z značilnim soglasnikom -c-, -k-, -j-, -sto-, -tv-, -b-, -lj-, -nj- ter tvorbe s sklanjatvenimi obrazili -a in -o/-e. c) sklonska obrazila so: *-0 met méta, h'ôd hóda, okrèt -éta, odhàd -oda, poraz -âza, pocêp -épa *-0 1бт lóma (v novejšem času tudi odhàd -ódau) č) pripone s površinskim akutom na dolgem zlogu, globinsko akutirane na končnici (v im. ed. novi akut, sicer mladi, kolikor se ne metatonira) : *-aČ0 berač -a, kljunač -a *-iČ0 hudič -a *-andè> doktorând -a (poleg doktorând) *-uhb gladuh -a (poleg gladuh) *-akb čudak -a *-ljake beljak -a, veseljak *-njake golobnjàk -a *-ike cenik-a (če ni *cen-nik), zvonik-a *-ukb hajduk -a *-arb gospodar -ja, akcionâr-ja *-irè> pastir-ja, brigadir -ja, košir-ja *-ure mehur -ja, nemcür-ja, komtür -ja (poleg komtûr) *-aŠ0 bogataš -a *-išb beliš -a *-uŠ0 beluš -a *-anto diplomant -a (poleg diplomant) *-aŽ0 kočijaž -a *-ižh debeliž -a15 d) dvozložne pripone: *-eniČ0 mladenič -a (poleg mladenič) *-ani možgani -anov *-àriju herbàrij -a *-èrij baptistérij -a (široki é pred r zaradi prevzetosti iz zahoda) *-irij martirij -a *-órij leprozórij -a *-iman0 hudiman -a *-imar hudimar-ja *-atelje pisatelj -a *-itęljo buditelj -a e) dvozložne pripone z drugim samoglasnikom neobstojnim: *-àzam17 orgâzam -zma *-lzam realizam -zma 14 O tem glej pri meni več razprav (citirane so v opombi 25, 36, 70). — Pri M. Pirna t: »listi iz pred/slonskih/ glagolov /'.../ so posplošili stari akut (ali novi na kratkem samoglasniku) /.../ [odpäd, pobeg)-, tisti iz nepred/slonskih/ glagolov so posplošili cirkumfleks (bran, bêg) ne glede na prvotni naglas podstave. 15 Skrabec (CF 13 (1894), 8, ç): kolač, nooak, rokao, hudič, poganjič, govornik (»danes le govorniki:), zvonik, Košir, skopuh, ogleddh, hajduk, nemcür. V naslednjem letniku (1, b): »/P/red končnicami z dolgimi samoglasniki se namreč nekdanji kratki naglas pri nas navadno spreminja v /*/: ribo, ribar, ribič, ibnik, ribji iz ribo, (in to iz ribojo), ribar, ribič (prim, hudič), ribnik, ribji. V ribnica je ta naglas morebiti zavoljo zapertosti zloga, prim, lûknja, suknja, črešnja, hrUška, pUška, liska. Tudi pred a imamo /ë/, morebiti ker po izpadu pušča zaperte zloge: lisec, lisca.« 10 Novejša prevzeta priponska obrazila pišemo glede polglasnika v glasovni povr-šinskosti, torej brez končnice -o. 17 Bolj globinska oblika bi bila seveda *-azmo. *-aleco. *-àlac brâlac -lea *-llac drobîldc -lea *-àvac razpravljâvac -oca *-ivac volivac -oca Priponska obrazila, ki imajo pred seboj polglasnik, povzročajo metatonijo neposredno predhodnih akutiranih podstav:18 bratec, gozdiček, ciganček, dedek, fântek, grâhek, človeček, cedilček. Če je v podstavi pomični cirkumfleks ali kakšen že, se le-ta ohranja: *-dom, * četvero, *balkôn = dômek, golôbec, četverec, brêgec, balkonček. Pri prednaglašenih in ponaglašenih podstavah prihaja samo do naglasnega umika, prvega ali drugega: divjaček *divjaček\ hribček, crkljanček, grbavček-, hudóbcek, gróbek, bobek, vendar Ijubkoval-nost tak umik lahko tudi zadrži (dom'èk, bob'èk v znani rečenici: Dober je domek, čeprav ga je za en sâm bobëk), ali pa se mladi akut tudi sam vede kot stari ali novi na kratkem zlogu (variante domek, bobek). Na podstavne samoglasnike, ki niso neposredno pred temi obrazili, meta-tonija ne deluje: cmerikavec, doseljenec, câgavec, hudičevec, češpljevec, ajdovec oz. brîzganec, dêlanec, bîrmanec, freûdovec, pač glede na akutirano ali cirkumflektirano podstavo tvorjenke. Pred polglasnikom teh pripon se krni slovenska pridevniška pripona -n-: *elementàran + *-ec0> elementârec. (O verjetnosti globinske akutiranosti takih pridevnikov gl. niže pri pridevniških obrazilih.) Poseben problem so variante kot délec/dêlec, apnenec/apnenec, hromeči /hromeč, cincavecjcincavec, gróbek/gróbek: tu gre za dve podstavi, prv(otn)o ali drug(otn)o: prim. prid. apnén/apnên (Škrabec) oz. *grob-akj*grób-ak. 2. moška sklanjatev *-à slüga -e *-ejà pismonoša -e *-iha pavliha -e O zloženskih in drugačnih tipih (delovodja, vojvoda, oproda) bo govor na ustreznem mestu.19 1. ženska sklanjatev *-ica nožica, babica *-ùha debeluha (poleg debeluha) *-acija arondacija *-ici j a pozicija *-ilja dojilja *-ùlja brucülja *-ànja županja 18 O nekaterih takih obrazilih je, v glavnem na podlagi gradiva iz Valjavca in ob soočenju s svojim gorenjskim govorom, pisala M. P i r n a t. V angl. povzetku: »Najbolj sistemski so odrazi pri -ac: čebrac — brâtec, ječmenec — dûsec (analogno) — dę-lec, kolec — brûsec, golôbec. Isto velja za -ak, le da je tu več primerov za -ak, npr. bobak, cvetek (cvêt). V nasprotju z izimenskimi tvorjenkami izglagolske tvorbe kažejo manj sistemskosti, ker se je metatonični naglas razširil tudi na nove in mlade akutske podstave (pisec, izrûstek. zamûdek).«. 19 Škrabec (CF 14 (1895), 10, c) : »Besede starašina, vçjvoda (Daim, rabi navadno obliko staro oiuda /tj. veoôda skerčeno iz oojevodaf '/.../, vendar pozna tudi že obliko vojvoda /.../), vodja, tudi sluga (/p/ri nas ta beseda ni domača /...[) se sklanjajo /. . ■/.« *-ùhinja debelühinja (poleg debelûhinja) *-inja boginja, dedinja *-ika mladika *-àloka brâlka *-ileka cistîlka, pletîlka *-èla babêla *-iiša debelûsa *-ùta glažuta *-ùza mlakûia Samo globinsko (kakor nekateri primeri že zgoraj, npr. babica) kažejo aku-tiranost na končnici naslednja priponska obrazila: *-obà hudóba *-ača brisača (če ni iz *-ača) *-oča čistoča *-anà cvetana (poleg cvetan.a) *-inà novina *-a rinà cestarina *-otà golóta Iz slovenščine je to skupino težko ločiti od prve pri podstavah z naglaše-nim inherentno dolgim samoglasnikom. Končniški naglas se pri -oba, -oća, -ota kaže tudi iz naslednje skupine, ki nam -o- v teh treh obrazilih kaže kot osnov-nični pridevniški samoglasnik. Pri -oča gre verjetno za izpeljanko 2. stopnje, kakor nam kažejo tudi dvojnice tipa bedastoča/bedasioča. (Za tip *-ina prim, sh. dubina in rus. glubina.) Tudi površinska končniška naglašenost se še danes (večinoma) vidi pri naslednjih priponskih obrazilih: *-obà sódba (Škrabec, CF 14 (1895), 7 c: brambä, družba, služba)2* *-0cà vescà (Škrabec: vrvcâ) *-edà cmérda *-0gà cmêrga *-ja rja (Škrabec tudi dusä), méja, zemlja, želja *-0ka pečka, trskà, gojénka, potička, devička, prašička, pévka, cvetličarka, grobârka, rešetka *-0skà vojska, gosposka *-0là métla *-0ljà pétlj a *-enja prošnja, košnja, pažnja *-0tà présta (prim, svôjta) *-0và bačva Vsa ta priponska obrazila,21 ki imajo (lahko) polglasnik pred svojim so-glasnikom (ali soglasniškim sklopom), vplivajo na neposredno predhodni akutirani zlog metatonično (zaradi vpliva odpadlega polglasnika), ne pa tudi na ponaglašene in cirkumflektirane: 20 Tak naglas potrjuje npr. moščansko sloeiba, sicer še mlačoa. Pri V a -ljavcu je ta tip bogateje zastopan. M. Pirna t: »Posplošeni metatonični naglas neposredno pred izglagolskimi -ba, -tva, -nja, -Ija (služba, mlâtoa, izkûsnja, grêblja) spet lahko razlagamo z analogijo.« 21 Sem menda gredo tudi primeri, za katere skoraj nimam potrditve za nemetato-niranje predhodnega neposredno akutiranega zloga: npr. -na (grofična, hišna, gospodična — dędicna); -toa (britva, lêstoa/l4stoa). *-abà risba, perorlsba, hlimba; brâmba, omemba, glasba, bôrba *-0cà dilca, klopca, brvca, gôrca, stvarca (poleg stvarca) *-edà cmérda, dônda (poleg cmêrda) *-0gà cmêrga (poleg cmêrga) *-0ljà cmêrglja, mêvlja, grêblja, grôblja *-0ПЈа prêtnja, gradnja (poleg gradnja, prétnja) *-ekà brûcka, devêtka, pečka, prašička, ritka, števka, cetvêrka, brezvêrka, drobilka, piščalka *-0skà ženska, gosposka *-etkà bitka *-elà krogla, kûzla, ničla, kôtla, omela (poleg oméla); dékla, dečla *-0nà grofična, sestrična, gospodična, hišna, knežna *-età presta (poleg presta) *-0và kûrva, mûrva, bêtva, mlêzva, kôtva *-etvà britva, bitva, lêstva Primeri za nemetatoniranje: tožba, sódba (zaradi o po naliki); stvarca (varianta); primeri kot réja, séja, paša, gonja, volja, noša, leža so po metatoniji; štirka, pevka, devička, prašička so lahko redno razviti (prim. npr. rus. pevec), ali pa je prišlo pred -ka do upada i-ja (torej *devičika); enako pri potička, kakršnega koli že je izvora podstavna -ica; tip oméla je morda drugačnega izvora; dedična je zaradi oddaljenosti naglašenega samoglasnika od obrazila; mlézva je morda redni umik, prav tako (po naliki) léstva.rl 2. ženska sklanjatev Akutiranih obrazil desnih je malo: *-èlo zibel -éli *-nà tesën -snij-snî *-àzne bojazen -zni *-èzne Ijubęzen -zni Za razumevanje zibêli prim, nït niti. — Za slovenščino ni treba predvidevati tudi variante -ôst: tip debelçst je po avtomatični razvrstitvi dvojic tipa starost — mladost (ne glede na sli. obilnöst). Pri Riglerju iz zgodovinskih razlogov drugače.23 — Nejasnega izvora je l'àst -î. 22 Sem bi morda šli primeri kot hvala, pęka, ki jih Pirnatova omenja kot tvorbe iz nepredslonskih podstav, torej *hoala. (Toda pęka je pač novi akut, zato to ni gotovo; sicer bi morali izhajati iz *pek -à.) 23 R i g I e r o -ost v Začetkih slovenskega knjižnega jeziku. The Origins of the Slovene Literary Language, 1968 /dalje ZSKJ/. 17—20, konkretno 19—20 ob besedi modrost, ki mu najbolj podpira naslednjo teorijo: »Kjer piše redno (z več kot 98°/o doslednostjo) o v nominativu-akuzativu in u v drugih sklonin, ne gre za mešanje, ampak predstavljajo te oblike poseben akcentski tip, v katerega spadajo izvedenke iz oksitonov. Prvotno je bil ta tip naglašen na sufiksu z novim akutom, ki je v stranskih sklonih paralelno kot pri takih primerih, ki so imeli prvotni stari akut, npr. zibèl — zibèli -*■ zibêli, prešel v novi cirkumfleks. Po slovenskih akcentskih in glasoslovnih zakonih smo tako dobili razmerje modrost : modrûst, ki nam je še izkazano pri Trubarju, j...j Nekaj ostankov stare akcentuacije je tudi še pri tipu s cirkumflektiranim korenom /.../ (drugačna akcentuacija/.../ sprva končna ).../ v lokativu.c — Škrabec (CF 13 (1894), 7, 6) o tipu enotnost: »/P/o analogiji /.. ./ je razlagati é in o' v predpredzadnjih zlogih nekaterih drugih, zlasti knjižnih besed: enotnosti, mehkótnosti, dovršenostjo, premetenostjo itd. Meni se zdi, da bi se imele te in podobne besede povdarjati po zgledu učenost, ucençsti.t 1. srednja sklanjatev Obrazila z zložno pripono: *-è fante, dekle, zrebë; téle -éta *-če drevče, devče (poleg devče) *-\če grozdjiče, drevjiče *-šče babscë *-išče ognjišče, gledališče, ajdooišče, delooišče (sh. dgnjište) *-lè babie *-mè séme -éna (poleg -na) Primere kot *-àlô, *-ivô, *-îoù je morda bolje razlagati kot glagolska osnova *-lo, *-do, čeprav je res, da je tu tematski samoglasnik zmeraj le tudi površinsko akutiran. Za *-ilo, *-ivo govorijo primeri kot dolbilo (dólbsti) ali pletioo (plésti). Nezložne pripone: *-n čakalen *-îlôn morilen *-it0n imeniten -tna -o (poleg imeniten) *-ODiten stanoviten, rodoviten *-èo0n ničeven (poleg -evne: ničeven) *-èz ën mrčezen (prim. sh. Ijùbezan) *-ôv0n cenoven *-èzen hvaležen -žna -o in hvaležna *-àt bradat -àtal-âta -àto *-ljàt gostljàt -àtal-âta -àto *-nàt mesnat -àtal-âta -àto *-it častit -a -o (nezanesljivo, vendar prih. sh. bregôvit) *-eoit krčevit -a -o *-ovit hribovit (toda prim, stanoviten/stanoviten) *-àst gràhast, bébast/bébast, čftast2a *-kàst belkast, sivkast (pač *-okast) *-ikast debelikast blebetav -àva -o *-ïkav pritlikav -a -o *-i D dehtiv/dehtiv -ioa -o29 *-ljw zadušijlv/zadušljiv -a -o •k 4 -OD bezgov -óva -o Posebnost je posplošeni cirkumfleks v vseli oblikah zaimkov kàk -a -o, nekak -a -o, kakšen -šna -o: to je posledica stavčnofonetičnega kolikostnega upada poljubnostnih zaimkov (prim, še kaj in kar, v SSKJ (napačno) tudi kdàr). 20 Oblika edin pač po naliki z edini, prim. rus. odïn, edinyj. 21 Tu pač ni verjetno, da bi šlo za tip minul *-à *-o, saj tega v tej vrsti ni (prim. minem/minem -itd). 28 Akutiranost pač dokazuje tip lomastim -astiti, premikâstim -àstiti. 29 M o s t e c ima samo nagajèf -ioa -u; enako puzablèf -ioa -u. Tako tudi Š k e r 1 j v svojem slovarju. Končniško naglašena desna obrazila, pretežno priponska: *-ečh hrepeneč -a -e *-oČ0 delajoč -a -e *-i péti -a -o, šesti -a -o30 *-ji božji; Škrabec. CF 13 (1894) divji (temu ustrezno Mostec dçvji) *-nji prošnji -a -e *-ski moški -a -o; Škrabec svinjski, ljudski (prim. Moslec: Igcki) *-ni Škrabec cvetni, pustni (Mostec cvetni) *-jh tešč -ä -e, mój mója -e (Mostec na tçse, môja < mojà) *-ko sladëk -dkà -ö, tâk -a -o (Mostec sladki) *-okb globiïk -óka -o (Mostec gtàbuk -óka -u) svetèl -tlû -ô, došdl -šla -ó (Mostec svètu -tla -u proti došu) *-nb skrbën -bnâ -ö, njén -a -o, njûn -a -o (poleg njim)31 *-en0 zelen -éna -o *-ęnh jeklen -a -o (poleg jeklen) *-v0 čigav, onegàv, njegöv, njegov *-ov0 borov -a -o *-tv0 mrtev -tva -o (pri Prešernu tudi mrtev -tva -ö)32 Z neko pravico bi se tudi na pol prevzeta pridevniška obrazila na prevzeto spono + domači -en -na -o (npr. *sociàlen) lahko obravnavala kot akuti-rana z običajno metatonijo pred -on-. Prim, domače in prevzete obrazilne isto-zvočnice kot čakalen = fevdalen, gladilen = virilen. Taka prevzeta priponska obrazila so še: uzuâlen, kompatibilen, bacilâren, briskânten, evidenten, depresiven, edukativen, avditiven, afektîven. Iz akutskili prevzetih podstav tipa aprobacij(a) bi bili prav možni enaki pridevniki (aprobàcijski), če ne bi bilo tako posplošeno aprobacijski, ki pa je tudi verjetno *aprobacijskï (nasproti koketerîja = koketerijski). Glagol Iz glagolskih podstav tvorjeni glagoli Sedanjiške in nedoločniške glagolske pripone so vse lahko akutirane, če so notranje dolge, e pa lahko novoakutiran (pogoji tega zadnjega niso zmeraj jasni): *koncajenw, *pel(a)jèm0, *kupùjemo, *okopàvajemo, *prebledęva(je)-me, *protestirajeme, *nosime, *tonèmo — *končati, *kupovati, krožiti, *tomti, *bledeti.Si Ker imamo nedovršne glagole za oblikotvorni pojav, o tem tam. Tam bi bilo verjetno dobro obdelovati tudi oblikoslovno utemeljene oblike glagolov 30 Mostec: pęti, š^sti, torej posplošitev v drugi smeri (prim. rus. pjâtyj proti śestój). 31 Oblika njén se da dobiti že iz rod. ustreznega ženskega osebnega zaimka: пјф- + + -n. :<2 Škrabec (CF 13 (1894), 6, č) v obliki za ženski spol itd.: mertoâ -è -egà -emû: krepkâ, temnâ /.../; »nekateri pridevniki povdarjajo tako celo v določni obliki: coat-rii /.../, divji, pustni, svinjski itd.« 33 Tip *preblede(và)jemb da najprej *-jème, nato z a-jevskim zlitjem *-атв in nato novoakutsko prebledęoam, k čemur bi se nedoločnik moral glasiti na -evati, kar pa bi te glagole zbližalo z zaključevati. O -aje- > -a- prim. Škrabec (CF 14 (1895), 1, b): »Sedanji čas na -ä ima /*/ najbrž vsled tega, ker je a nastal po skrčenju iz âje: igram, igraš, igra itd., v 3. os. mn.: igrajo pa morebiti, ker je bil nekdanji poslednji zlog dolg, pa je pozneje polovico svoje dolgosti oddal sprednjemu/./« glede na vrsto glagolskega dejanja (Aktionsart), npr. * ne semb -y* nosimo < *-noslmb\ morda je ravno v tem prenosu iz ene vrste v drugo razlog za meta-tonijo; prim, še *topime — *topnemo. Iz neglagolskih podstav tvorjeni glagoli 1. Staroakutirane podstave ohranjajo prozodijo tudi v glagolu, tvorjenem iz njih: *blàto = *blatima (kar da preko blatim površinsko blatim, v nedoloč-niku pa seveda ostaja akut nemetatoniran (*blàtiti = blatiti). Za to prim, še bâbim se, bahârim, bahatim se, bâjim, beležim (poleg beležim drugega postanka), beračim, besedičim, besêdim (poleg besêdim drugega postanka), besêdujem, bêvsknem, bêvsnem, bičam (poleg bičam drugega postanka, prim, bič/bič), blatim (poleg blatim blatimo), blazinim, blaznim, bleknem, blinim, blisknem. Pri podstavah s kratkim samoglasnikom tega tipa seveda ni; posebnost je beračim (prim, berač ^ *beračh) ; primeri kot besedičim potrjujejo pravilo o naglasu na prvotno prvem akutiranem zlogu. Ne neposredno pred končajem: kmétujem -ovâti (nejasno zakaj tudi péstujem -ovatï).M 2. Pri globinsko nenaglašenih podstavah (bodisi prednaglasnega bodisi končniškonaglasnega tipa) se naglas površinsko pojavlja na glagolski priponi, najsi bo ta eno- ali večzložna, globinsko pa je naglas pri glagolih na -im na koncu: bakrim ^-*bakrimb, barantâm *barantàjeme, besedil jem <^*besedù-јетв. Prim, še besnim -éti, belim -éti, blaznim -éti, bledim -éti, blestim -éti, bobnim -éti, bleščim -âti (vse to globinsko *besnimb *besniemb ipd. oz. bleščia-mb); bistrim, blažim; blagrûjem, variantno tudi kmetûjem. Prim, še glagole s kratkim samoglasnikom v podstavi: blagoslovim, bodrim, bogatim; beketam, bezam, bezljam, bogatim -éti, boli m, blebetam, bobljâm; bogiijem, bojujem, bolûjem. Primeri kot bliskam -ti (akut v sedanjiku in nedoločniku) so globinsko *blisk(a)jème *bliskkti z metatoničnim akutom v sedanjiku (*bliskam) in z nedoločnikom po sedanjiku (oz. po kratkem nedoločniku: bliskàt -y bliskat). Pri tej metatoniji gre verjetno za neko razmerje k *blisknemo *-iti (isto pri *blisnem0 *-iti). V tipu bâgram -ti/bâgram -ti, gre prvič za tip, ki smo ga pravkar obravnavali, sicer pa za *bàgrajeme in nato za posplošitev sedanjiške prozodije še na nedoločnik. Pri metatonijskih (novoakutskih) sedanjikih je naglas na glagolski priponi pri nekaterih tipih še ohranjen tudi površinsko: *blodime *-Iti ^blodim bloditi (poleg naličnega bloditi). Še nekaj primerov: belim -iti/-iti, bivam -ti, bliskam -ti (ostanki tipa -àti so v bliskala ž. sp. in vel. bliskajte), bljdvam -ati/âti, blatim -ti (varianta) — blagovolim -iti, bohotim se/bohôtim se, boleham -ti (poleg boleham). 3. Iz novocirkumflektiranih dolgih podstav dobimo cirkumflektirane glagole na podlagi ohranitve ustreznih prozodičnih lastnosti: boljšam -ti ^ boljši. Tako še: bêrsam se/bîrsam se, bêvkam, bevčem, bêvskam ('na podlagi bévsk-nem?), bêzgam, bincam, birmam, bližam se, bóbnam, kot variante še beležim, belikam se, besêdim, bičam. Pri podstavah s kratkim samoglasnikom: b'ôgam se, bôgmam se, bêvskam, bôkam (zadnje kot variantno). Posebno poglavje so glagoli z mehanično predvidljivimi naglašenimi morfemi: 34 Tu kakor da se kaže tip *pest(u)jème, kar daje novi akut; prim, na M os t ecu pÇstvam, -t. *-ljàjerri0 bezljâm -âti *-ezljàjem0 trobezljâm -âti *-irajem0 blefîram -ti *-izirajemo bagateliziram -ti *-аоајето okopâvam -ti *-еоа{је)тп0 omedlevam -ti (s sedanjikom po nedoločniku) *-otjèm0 ropócem -otâti *-etjèm0 trepečem -etâti *-ùjeme kupujem -ooâti Pri zadnjem je vsekakor še nekaj primerov, ki imajo drugačen naglas: variantno kmétujem -ooati, péstujem -ooati. (v nasprotju z *verüjem *verövati). Povedkovniki Povedkovniki se delajo s sprevrženjem (konverzijo) iz ustreznih samostalnikov in pridevnikov, npr. mrâz (mi je), sramota (me je), srâm (me je), tiho (sem), mlâdi/mladî (so), vendar blazna (je) raje kot blâzna (je), kar je enako pri tipičnih povedkovnikih iz glagola, namreč opisnih deležnikih na -l (končala /jej). O izglagolskih povedkovnikih prim, pri oblikotvorju glagola, tu naj opozorimo le še na deležnike stanja tipa izginûl proti preminuli, kar je pa verjetno napaka v SSKJ. Prislov *-V* gór, dól, noter (poleg noter, prim, notranji), kónec *-ja tja *-ode kód, drugód, tód, povsod (poleg kôd...) -jè kjé, nek je, drugjé (poleg k je, nekjê, drugje) *-jè sedé, vedé ^ *sedè (poleg sedê pač iz *sedeje) *-lè tjàle (prim, tie, sicer pa še odslèj, odtlëj, odklëj, poleg odslej . ..) *-i góri, dóli, notri, verjetno konči (poleg notri) *-jo nekoč, drugoč (če iz *nekdk-, *drugok-; petič (če iz *petik-) *-àj skrivaj *-daj sedaj/zdaj, tedäj, nekdäj, kdäj (kôli); kdâj vpraš. poleg kdâj *-oj takoj, kój (poleg kój) *-àm tam, nékam ^ *nekäm, käm poljubn., kâmor ^ *kamör ^ kamože; kâm vpraš. poleg kâm *-s0 danas, dânas, lêtos ^ *letös *-kràt enkrat/enkrat, sedemkrat, nekajkrat, dvakrat (pač le sklopna pripona) Tu so prikazane samo nepredložne podstave akutiranim obrazilom. Tip kdâj je po vplivu stavčne fonetike (ponovljeno vprašanje z antikadenco); cir-kumflektirane variante so morda iz kadenčnih (dopolnjevalnih) stavčnointo-nacijskih primerov, če ne gre za umikanje kar akuta z zadnjega (edinega) zloga. Tvorjenke iz predložnih zvez so tonemsko zelo različne. Akutirane pripone so npr. doklej/doklej, sem gre tudi dosorêj. Morda se kaže še pripona -0 v primerili kot navzvan, navzgor, navzdbl, ter -'i v primerih kot ponoči, poleti; ob mladem cirkuinfleksu še pomladi, jeseni. * * Veliki V označuje nemi samoglasnik, npr. -i ali -u, prim, góri, *dólu. Spone *-è- dolénji, gorenji (poleg gorenji, dolenji) *-i- golobînji, materînji (kolikor ne gre za *màter-in-ji, prim, še materinski, kjer je i dobil naglasno jakost 2) *-ov- sinovski, grofovski, bogovski (pač iz *sinovski ^ sinooskeje) Cirkumflektirane oblike kot dolenji si razlagamo iz *dole + nji, akutirane pa iz dolę + nji. Nenaglašena priponska obrazila Z globinskega stališča so nenaglašene npr. pripone površinsko (z novim akutom na zadnjem zlogu, kakor kovač, jeklen, *odnos). Z druge strani so taka tudi obrazila, ki so mladocirkumflektirana ali -akutirana, kakor lesen, mladost — milóba, čistoča, golota. Na tip milóba itd. se v nadaljnjem več ne oziramo. Samostalniške besede Domača priponska obrazila Samostalniki 1. moške sklanjatve *-0 kolovrat, pregovor *-0 duhoven, Moder (prim, pridevnika duhoven/duhoven, moder) *-0 cêp, bêg *-obo golôb *-odo labod, gospod *-li0 smêh *-аЈ0 čuvaj, držaj, enačaj, doživljaj *-ej0 dêdej *-tëlje učitelj, darovâtelj, prijatelj *-iko grešnik, krâjnik, rûjnik, travnik, glasbenik, sedânjikjsedànjik *-ak0/eko krâvjak/krâvjek, mušjek *-oko sinko, dečko, lisko, debêlko, črnko *-0ПЈе pedânj *-ano srpân *-enZ koren *-r0 dâr, pir *-ëz0 videz *-at0 osât *-čŽ0 babež, dolgosuknjež, hudobnež, grozovitež, grozovitnež *-i dragi, modri, veliki, mâli (to je seveda 2. moška sklanjatev) Tip -ko morda ni povsem gotov, če primerjamo Cvetko k *cvet ali Cvetek -tka. Pri sklanjatvenem priponskem obrazilu iz glagolske podstave imajo ne-predponski glagoli cirkumfleks, in sicer nepremični, še zlasti na dolgem zlogu (bêg, kis, brc), tako tudi na kratkih samoglasnikih (razen v redkih primerih), ko dobimo akutizacijo (kolikor ne naglasa na zadnjem zlogu), npr. hod hoda,35 met méta. Pri dovršnikih imamo enako stanje, le da zmeraj prevojno 36 V SSKJ ima sicer ta beseda že naslednje naglasne oblike: hôd -a in hod hóda. Zadnje kaže na *hoda. iz česar razumemo Ramovševo (O slovenskem novoakutiranem akutizacijo: odhdd -óda proti odnbs -ósa. O tem glej podrobneje pri meni drugje.3® — Primeri, ki nastopajo kot breznaglasnice, so v slovarju posebej našteti: glâs -û, grâd -il, gnój -a, gôd -û, lôj -â'a, plot -û, pot -il, r(>d -il. To so morda sploh (vsaj v nekaterih primerih) izhodiščne breznaglasnice). Prim, še dvojnice kot kàv/kôv, pbk/pôk. Tradicionalna razlaga za tip bêg -a je, da se tu naglas ni pomaknil pod vplivom predslonke ali predpone (npr. v bêg {se podati), pobeg). Valjavec (Rad 132, str. 189): »Izvorno op a d no naglašen vokal u riječima po odpadu polu-glasa na kraju od jedinog sloga, ako je bio dug, ostaja dug, ako li je bio kra-tak, otegne se i dobija u oba slučaja opadni dugi naglas i u slovenštini i u štokavštini i čakavštini.« Nekaj njegovih primerov: klûs, grâd, hlâp (ti res pomikajo naglas), pa še npr. bêg, člen, pir, briis {*izbrus), krog (*okrog), čoln, tvor {stvor) (ki ga ne). Škrabec (CF 13 (1894), lib: bêg, cêp, cvêt, gnój z opombo: »Nekatere take besede pa hranijo naglas Г! na prvem zlogu tudi v rodilniku in vse dalje: brus, člen, /...I glâd, gnjils, šiim, vid /..../.« (V resnici je tip bêg oz. tvor nasproti hdd verjetno le druga naglasna možnost prvotno nenaglašenih korenov, kakor imamo to tudi pri zloženkah: klečeplaz — kolovrat (ta drugi tip je pri nas kaj redek). — Tip krâv jakj krâv jek je *krav-јакв *-eke (prim. *kravji). — Priponsko obrazilo -nik je nenaglašeno samo površinsko pri pridevniški podstavi, kjer je treba izhajati iz določne oblike podstavnega pridevnika: rajni, pihalni, glasbeni, krâjni, sedanji!sedanji. Globinsko je mogoče tu izhajati iz priponskega obrazila *-nik0,il ki pa se zlije s podstavnim pridevniškim izglasnim n v eno. Pri nenaglašeni podstavi (pred-naglašeni, končni, včasih tudi novoakutirani) je to priponsko obrazilo nagla-šeno (-nik)-. slanik, osnik, gornik, zdravnik, odrešenik, lomnik, branik. K prid. tipu drâgi prim. SSKJ I (1970), LV: »Pridevniki v nagovoru (dragi prijatelj J.. .1 in po izvoru nagovorni (drâgi I.../ 'ljubljeni' /.. J) so cirkum-flektirani. Cirkumflektirani so tudi. kadar so rabljeni kot samostojna imena /.../« Tu gre v bistvu za določno obliko, tisto o »samostojnih imenih« pa ne velja za tip Moder, ampak le za tiste z določno obliko, tj. na -i (tu gre za tip *stari). Škrabec (CF 13 (1894), 12b): »V določni obliki imajo / pridevniki tipa blêd bléda -ô, -â -ë, -i -â, -ô -ë -ç/, in večinoma tudi drugi pridevniki, /o/, J F 2 (1921), 227—239, konkretno 236—237): »Iz vprašalnega stavka je posplošena oblika gen. o-debla hod: koliko ur (dni) hoda?, in potem sploh hoda, prim, hoda Dalm. Bibl. I. 35 b, 85 a; Schönl. 44 itd.« — Pri M. P i r n a t : »Se bolj nalikovne posplošitve se kažejo pri tvorjenkah s sklanjatvenim obrazilom; večina teh samostalnikov je iz glagolov. Tisti, tvorjeni iz predponskih glagolov z -в, m so posplošili stari akut (ali novi akut na kratkem samoglasniku) v zlogu neposredno pred končnico (odpâd, pobëg); oni iz nepredponskih glagolov so posplošili cirkumfleks (bran, bçg) ne glede na prvotni naglas podstave.« (Ta rezultat je v tej obliki na podlagi kolikostne razlike na-glašenega samoglasnika znan že iz moje razprave Predvidljivost... (gl. opombo 36). vendar Pirnatovanavaja več primerov s kračino pri nedovršnikih: boj, grob, hod. Ibv, mbk, roj, vod; tlâk, ščit, špik: hoj. obj. jdč, plač. Mislim, da so to primeri, kjer imamo prevoj korena: prim, bi jem, grebem. *hedle, oedem, tleči, ječati.) — K posebnemu razvoju takih tvorjenk prim. Ramovš (J F 2 (1921), 239): »/P/rvotno *ogl(l>d'Ł (oksitonon) 7 *ogled7) J.../ in to slednjič,/.../ *ôgledî> in to zares imamo: ugledi (Dolenjsko). K tej ponovni metatoniji /.../« 36 Predvidljivost razvrstitve glasov ter samoglasniške kolikosti in kakovosti, v: GNPSJ, Maribor, 1978, 88—103; ustna objava I. 1965, prva objava v JiS 1967, 92—96, 229—236. 37 Prim, še pri Brezniku glavnik, grešnik — blatnik, potęcnik za naglasno različne podstavne besede * glava. *grehà — * blato. * potoke. A: sedänjik. preteklik. vedno na prvem, tj. korenskem zlogu /ë/: lepi -a -o, drobni -a -o, zeleni -a -o, božji (le v zvezah byžji grvb/pot) itd.« Pri Riglerju prim, še »mâii -a -o« z opombo »sam. iz prislova ä«, kar je razumeti kot samostalniško srednjega spola, npr. po malem malem. (Prim. Gmbming ljub ljuba ljuba.) Prevzeta priponska obrazila -0 fizik, gramatik -ing fêding -ij primàrij, spermij, avditorij, diluvij, patricij, prezidij -ik elégik, grafik, botanik, aristotélik'aristotêlik -ul tubêrkul -um centrum, referendum -ikum antiséptikum, specifikum, septikum -man râcman -er starter, finišer -ôr agresor, ambasador -tor direktor, faktor, ekscérptor/ekscêrptor -is digitalis -ans dezódorans -ens antecedens -os ôbolos -us ôbolus -ulus famulus -iš fiškališ Pri -0 gre verjetno vendarle za pripono -ik-. - Zanimiva pa so priponska obrazila z obveznim akutom pred seboj: fizik, grafik, antiséptikum; primàrij, spermij, direktórij, direktor. Samo -man metatonira predhodno enozložno aku-tirano podstavo: *rac-man. Priponska obrazila -ing, -ul, -um, -er, -or, -is, -ans, -ens, (-iš) so morda dolga, torej metatonirajo pred seboj. 4. moška sklanjatev *-0 mój mójega -i dežurni -ega, mlàdi — mladega SSKJ I (1970), str. LV: »Pridevniki v samostalniški rabi intonacije ne spreminjajo.« 1. ženska sklanjatev *-ak* Zlata, Draga *-afc zelena, mója; gostilna (morda tudi cinkarna), hišna; detereminânta, tangênta; Črna *-a okvara, poprava, nagrada, zloraba, pohvala *-ä čenča, čveka *-à hvala Glede samostalnikov te sklanjatve iz glagolskih podstav velja, da pred-ponske podstave doživijo metatonijo v tem smislu, da postanejo prednaglasne kar dd potem površinsko polivala ^ * pohvala, nepredponski pa so globinsko * k pomeni 'sprevržni (konverzni)' končno akutirani, kar da hoâla iz *hoalà. (Prim. sh. pöhvala — hvala.)38 Pod-stave s kratkimi samoglasniki v korenu doživijo premik v smeri urnega kazalca, tj. se globinsko podaljšajo in so akutirane: béra (morda pa gre tudi tu za novi akut kakor pri nabiram (poleg nabiram), torej *bera—> béra. (Na splošno imamo prednaglašene tvorjenke te vrste v 2. ženski sklanjatvi, npr. *lov IÔD -i.) — Iz prav tako naglašenega obrazila *-eja dobimo tip noša, *straža straža. Za pojmovanje o prednaglasnosti takih izpeljank prim. Škrabec (CF 13 (1894), 11 č, točka 5): »izdaja, nadlega /.../, poroka /...,/« s komentarjem: »Vže v ed. imen. in nadalje v vseh padežih imajo naglas Г/ na drugem zlogu (per-votno je bil na pervem) . . . Predlog (proklitika) potegne naglas k sebi v redkih primerih: h poroki iti, na posodo dâti, na prodaj (iz: na prodajo).«. V opombi navaja še v Pôdgoro. Pri Škrabcu so omenjene kakor variante tega: pré-graja, pódlaka (-do-), razstava, soržica, zareza »poleg navadnišega: zareza«, kar je npr. na Mostecu vzporedno z metatonijo v deležniku ed. ž. sp. (poknji-ženo: *nósila, '"krožila) in kar bi morda govorilo za razlago *izdaja, torej kakor * nosila; predložne zveze k poroki, ki se po prvi razlagi lepo ujemajo z na pomlad, pa ostajajo pri tem nerazložene.39 K prevzetemu sklanjatvenemu obrazilu -a prim, še determinanta, tangênta, dekadenca, konkordânca, alternatioa in podobno, katerih pridevniška pod-stava izgubi slovenizirajoče priponsko obrazilo -en (torej bi tu izhajali iz *de-terminant-п). Zložne pripone *-ota toplota, sirota40 -ula formula, kapsula, klavzula, minûskula. majûskula -(c)ija delegacija, intuicija, akcija 2. ženska sklanjatev *-0 gâz -i *-j0 rašč -t *-ado zverjâd, služinčad *-tli svisli -i *-alo žival -i (ob samoglasniškem upadu žvali) *-nj0 povoden j -dnji *-rw dan -i, kazen -zni *-ene golên -i 38 M. Pirna t (n. m.) iz Valjavca navaja tudi béra, pęka, kar pa govori za »posplošen akut, ne glede na to, ali je podstavni morfem prvotno naglašen (küha, sipa, tlaka, v$ra) ali ne, in je akut dobil šele po /u/mifcu (hvala, klada, bęra, lęga, pęka, jęza).€ Na preakutizacijo vsega kažejo primeri kot p$ka, kjer ne more iti za »premik«; v tej luči so razumljive tudi sedaj večinoma opuščene oblike krâja *ć*krad-eja (kakor noša iz *nos-0jà). 39 M. Pirna t, n. m.: »Izglagolke s sklanjatvenim obrazilom -a imajo /.../' razvrstitev po oblikoslovnem merilu: večina izmed njih je izpeljana iz predponskih glagolov in ima cirkumfleks (pohvala, pripeka); tiste, ki so izpeljane iz nepredponskih glagolov, imajo akut (hvala, pęka) neposredno pred končnico.« 40 Škrabec (CF 13 (1894), 1, č): »Vže v ed. imen. in nadalje v vseh padežih imajo naglas /*/ na drugem (pervotno je bil na pervem): dobrota, gorkôta, sirota/,/ (Ti imenovalniki so sprejeli naglas tožilnika.)« *-sn/m0 pêsem -srni41 *-oš kokoš -i *-zno bolezen, bojazen *-te vest, moč -i, pomoč -i; smrt -i *-sto bolest -i *-at0 svojât -i ''-o.sto starost, norost, mladost; ljubeznivost *-ot0 perôt -i (prim, perotnica) *-ute plavut -i, perut -i *-av0 ljubav -i42 Svirêl -i je pač po kopel -i, nastalo iz kop'èl -êli (prim, kópel -êli). 4. ženska sklanjatev -a°* zlûta, drâga -а moja, hüda, dežurna; gostilna, prodajalna, morda še cinkarna Za ogovorni -a prim. Rigler v SSKJ I (1970), LV: »Pridevniki /...I po izvoru nagovorni (/.../ zlata) so cirkumflektirani. Cirkumflektirani so tudi, kadar so rabljeni kot samostojna imena (Ста)л 1. srednja sklanjatev Primerov skoraj ni: -e ime -na, redko; starejše tudi prasê (Mostec) -e ojê -sa *-evje borovničev je, gričevje/gričev je *-ovje hrastov je, drobovje, hlodov je, cvetov je -o zlato -a (če je podstava pridevnik zlât) -o okô očesa, slovô -êsa -ko klop ko -a43 -ivo pecivo, predivo 4. srednja sklanjatev -e božje -ega, moje -ega, ožje -ega, liiijše -ega, lepše -ega -o hüdo -ega, Slovensko, Nemško, Dolenjsko, dûhovo, jürjevo Za vse 4. sklanjatve velja Riglerjevo iz SSKJ I (1970, LV): »Pridevniki v samostalniški rabi intonacije ne spremenijo. Samostalniško-prislovne zveze s predlogom, tvorjene iz pridevnikov, ki so v im. ed. določne oblike moškega 41 Škrabec (CF 9 (1892), 7, b) : pesem (»iz: pêsan; m je prišel v končnico naj-berž iz instr. plur., kjer je iz pęsanmi po asimilaciji nastalo pêsammi, kur se je potem skrčilo v P pesmi.« 42 Metatonične primere kot ljubezen si razlagamo z izpadom polglasnika (čeprav ta ni prvoten), prim. Škrabec (CF 15 (1896), 1, b) : »Po odpadu končnega i sta prišla v nekaterih besedah v ed. im. po dva soglasnika na konec. Ako se nista mogla izgovarjati sè sprednjim samoglasnikom v enem zlogu, se je vcepil med nja nedoločni samoglasnik. kar je dalo zlog zase: bolézan. Ijubêzan, misai, poDçdanj.« — Drugje (CF 13 (1894), 11, b) za naš tip: božjast, čeljUst, četft, jesen, kokoš, korist, (ljubHo-. ,>Da je pri nas domača, bi se izgovarjala ta beseda, kaker kaže hervaščina in ruščina: ljubav, ljubi /iz: ljubvi/«). 43 Škrabec (CF 13 (1894). 11, c) ima tudi prasê -ta, svinê -ta, žrebe -ta, kar je potrjeno na Mostecu s presè, žrebe (kakor ùku iz ukù); tu so navedeni še gradivo, pecivo. predivo, sočivo. * o pomeni »ogovorni«. spola dvozložni in /akutirano/ naglašeni na prvem zlogu (lépi, làhki, dóbri), so cirkumflektirane (na lepem, od mladega, do živega, na tânko)«, kar je globinsko na *lepëm. Pridevniške sklanjatve *-0 brezbràd -àda -o, brezsën -sna -ö, breznôg -óga/óga -ôgo, brezûh *-0n0ski strašanski, grozânski, božanski *-evski borčevski, starčevski *-oko težak težko, mehak, sladak *-ino gospodinjin, kraljičin, nevestin, ženin, snâhin, materin/materin, ma- mičin mamičin, babičin/babičin *-0cane debêlcan *-en bronên, glinen, brezsnên, mesen, bakren *-0cen0 drobcen *-0П0 drobân, temân, hladan, oblačen *-0Čkan0 belčkan, drobčkan, bolančkan *-okane čedkan, čistkan, cârtkan, flêtkan *-ičene fonetičen, foničen, antipatičen, numeričen, malaričen, cikličen *-ast0 gràhast, grbast, modrikast, črtast, bébast/bébast-, gumbast *-av0 krvâv44 *-ev0 hudičev, gospodarjev, hudirjev; kalcijev, aluminijev *-ov0 brâtov, kràljev, kmétov, bôgkov Pred sklanjatvenim obrazilom -o (-a -o) je bilo vse akutizirano, najsi je šlo za notranje dolge ali kratke zloge, torej: *brezbràd *-a *-o, *breznóg -a -o; če osnovni samoglasnik ni bil zložen, pa je bilo *brezsbn -sna -o, tudi *brezprst *-a *-o. Kračina je ohranjena samo še na korenskem a (in redko na e), sicer se je namesto kratkega samoglasnika v moški obliki ednine posplošil dolgi, in sicer cirkumflektiran; nekdanja akutiranost se vendarle skoraj pri vseh takih pridevnikih pojavlja kot variantna v ženski obliki, in sicer tudi pri tistih pridevnikih, ki v im. ed. sploh nimajo kračine: brezlik -ika,i'-ika, brez-lûsk -ûskal-ûska, brezôk -oka/-ôka, brezrêp -répal-êpa (tu je vendar tudi brezrep); brez take akutske vzporednice prim, brezcên -a -o, brezimen -a -o. Y takih zvezah (tj. s podstavo predlog + samostalnik) je nenaglašen tudi -an -na -o, o čemer na ustreznem mestu. Posebnost je še *-Т0, ki metatonira vse akute neposredno pred seboj, variantno pa tudi še oddaljeno: materin/materin ipd. Morda se svojilna pripona -in loči od vrstne (tako tudi svojilni -ovj-ev od vrstnega), saj tam tonemskost bolj omahuje tudi pri akutirani podstavi neposredno pred pripono: prim. hôjin, kâvin, lûnin/lunin, in seveda mûrvin, limonin, bûcikin, lâdjin/lâdjin k podstavam hója, kàva, lûna, lâdja/lâdja — mûrva, limona, bucika. Za -ev prim, hmêljev k hmelj -élja/hmêlj -a (takih primerov je pač malo). Akutiranost pred -ičen je nerazumljiva iz podstave: foničen ob podstavi fôn -a, pač po analogiji na fonetik, fonetika ipd., zlasti pa simfonik -a. — Metatonije pred priponami, ki se začenjajo s polglasnikom, imajo svoje izhodišče v akutirani podstavi, npr. *čist-okano. kar dâ *č\stkän in končno čistkan. — Primeri kot bebast kažejo vendarle na akutiranost pripone -ast- (gl. spredaj). ** Škrabec (CF 13 (1894), 12, b) je sem prišteval še častit, srdit, sirôv, rïên, drvên, koščen; vse trpne deležnike na -t: izpit, zašit, napęt, odęt. razdrt, posut. Glagoli Pri glagolu so nenaglašeni lahko deli večzložnih glagolskih pripon ali pa imenski modifikatorji glagola neposredno pred glagolsko pripono (te bi lahko imenovali vpone). Nikdar ni naglašen prvi del glagolske pripone -ova-l-eva-in nikdar drugi pri ustrezni sedanjiški -uje-; pri tipu -aoa- oz. -coa- pa ne drugi del, pri -(iz)ira- ne prvi in ne zadnji. Končno pri glagolih na *-aje- ni nikoli naglašen morfem -ot-l-et- (pač pa njuna sedanjiška varianta -oč-l-eč-). Od glagolskih vpon niso nikoli naglašene, saj tudi ne morejo biti, -k-, -rein -lj-, za prvima dvema pa tudi ne teinatična samoglasnika -a- oz. -e-, medtem ko je za -lj- tematični -a- zmeraj le naglašen: -od- kupovati -eD- izključeoati -oa- okopaoam, omedlęoam -je- kupû jem -iz- kritiziram -a- kopiram -ka- mijàokam, ležkam, molčkam, spančkam, sêdkam -ne- klêcnem, stresnem, kriknem, pihnem, izbêgnem, mežiknem, klôfnem Do metatonije je pri -ka- in -ne- prišlo pač zaradi polglasnika pred vpono (*-0k). Pri -ne- gre prej za neko čustvenost oz. za prvotni pomen te vpone, kar zmeraj akutira predhodni zlog. Zanimiva posebnost je globinska oblika korenskega samoglasnika v morfemih z e in o (ležkam, molčkam), nekako po *leži, *moli, kakor da se je to razvilo iz velelnika (leži, móli).ib Podstava: *lež-kam, *mol-čkam. Podobno pri medmetnih izrazih na -nem: *čes-nt>m, *klôf-nêm. Redna tvorba je pri notranje dolgih samoglasnikih: *krik-ném, se pa pred -ne- izvrši akutizacija (prim, sicer *kričim0). Sem bi šle "e, spredaj že omenjene, tvorbe oblik za vrste glagolskega dejanja.4® Prislovi *-ä sčista, zdâona, docela, zlêpa, dodobra, odmlâda *-ema skrižema, zdržema, rôjema, stópnjema/stopnjema *-oma mestoma, kupoma, imenoma, krikoma, skriooma; jâtomajjâtorna, izmenoma! izmenoma, nàgloma/nâgloma *-e glede, grede, kleče, leže, stoje *-e huje, trše, milęje 45 K temu in takemu prim. Škrabec (CF 13 (1894), 7, č): »Sem /tj. k nalikovnim tvorbam/ spadajo tudi nekatere nenavadne in novejše pomanjšavke na -ica: redkvica, sobica, šegica (Ravnikar), pôdkvica (v Ribn. podkovca),\ otročjem govorjenju: rokica, nógica, mošnjica, okence ali celo rôkica, nôgica, môsnjica, okenček, ležkat, skočkat, mêska (cinga mêsa\), s têto (po analogiji besed kakor Upa, pod lipo), vôlek (božji vô-lek). Semtertja prehaja taka otročja izreka tudi v navadno govorjenje. Napaka se mi zdi tudi nekateri, kaker se sliši včasi namestu nekatęri; ne more pa se zavreči tak ê v lastnih imenih in tujih besedah kaker Amerika, klêrika, Cêna (pa Cène Cêneta Ribn.), Pêpa, Zêfa itd.« Prim. Škrabec (CF 13 (1894), 1, b): »Samoglasnika e in o sta vštrična glasova in more stati v istem korenu zdaj ta zdaj oni, kar imenujemo /prevoj/«: téèi — t$kel — t$čim itd.; strežem — stražim, vlečem — vlačim, plezam — plazim, Içzem — lazim, zmédem — zm/tytim se, stojim — vstânem, plonem — plâvam, slôvem — slav/îm!, tečem — tękam. *-/gôl7> /.../.« 50 H a m o v š (n. m., 239) o tipu strahoma (že v Pleteršniku strâhoma) : »V teh oblikah vidim prvotni instr. sing., v katerem je bila metatonija regularna, torej *stralid-mt, /.../, in šele po tem prehodu se je pritaknil -a, prevzet iz raznih drugih adverbov.c Primeri na -aj so tu pojmovani kot tvorjeni iz ustreznili prislovnih podstav, ne iz globinskih tipa *D0z *gor-. — Pri -em je problematika ista kot pri -ema. — Pri -o bi seveda bil naglas -ö, če osnova ne bi bila zložna, npr. zid gledati (Pleteršnik ga nima). Oblika čisto pomeni 'popolnoma', SSKJ jo navaja posebej, v podgeslu pa čisto/čisto (seveda ne v tonemski obliki). — Pripona -r torej metatonira vse akute. — Pri -krat gre za količinskost; prim, -krïit v časovnem pomenu. — Pri unie gre pač za ničto obrazilo -V (prim, gór, dól). Prim, še sila 'zelo', sila/sila 'veliko'; kot povedkovnik prvotni samostalnik sila metatonije ne pozna. V SSKJ (I (1970), LVIII) je presplošno zapisano, da »/p/rislovi iz pridevnika imajo intonacijo pridevnika«. To velja res za tip na -ski (ritenski), treba pa bi bilo pravilo natančneje določiti glede na variante tipa mehek/mehak/mehek, kjer je načeloma posplošena oblika mehak, torej mehko; isto velja za tip lêp lépa -o/ô, kjer se prislov rabi le tipa lepo. Prim, še temno, morda tudi tèmno, ne pa *temnô. Povedkovnik Iz sainostalniških besed se povedkovniki tvorijo z nespremenjenimi pro-zodičnimi lastnostmi, npr. mraz, gróza, tema, sila, srâm, smrt (Méni je bilo smrt hoditi tja), kâj (bô kàj?). Pri izpridevniških se jemljejo oblike kot pri prislovih, npr. Lepo (nam je); zanimiv povedkovnik je iz zaimenskega kak -a -o: (bo že) kako (poljubnostni zaimki sicer nimajo prislova, prav tako ne vrstni, npr. katêro, nêko neko). Izključena je tvorba iz določnih oblik in vrst. pridevnikov, zato se te vrste pridevniške besede v povedni vlogi razumejo kot prilastki k izpuščeni odnosnici: Tâ jézik je slooénski (jézik), Tâ izdâja je mâla (izdâja). Cirkumflektirana podstavna priponska obrazila Cirkuinflektiranost v podstavi je lastnost, ki ni podedovana iz praslovan-ščine, ampak je pridobljena s prevzemanjem v slovenščino iz drugih jezikov. Sicer ima načeloma lastnosti novega cirkumfleksa, pridobljenega z metatonijo akuta (tj. se ne premika). Nekaj primerov je, kjer se zdi, da je prišlo do mešanja med domačimi in prevzetimi prozodičnimi lastnostmi, npr. pri pripon-skih obrazilih m. spola kot -in, -ôn, -ûn, -jân ipd.; v drugo smer se mešajo oz. vplivajo slovenska priponska obrazila na prvotno cirkumflektirana, npr. pri komtur, ki je možno poleg komtiir, obrazilo -ir pa je v celoti spodrinilo prevzeti hipotetični -ir (o tem na ustreznem mestu spredaj). Samostalniške besede 1. moška sklanjatev -mâ plasma -ja -êl modêl -a -oâ buržoa -ja -il acetil -a -id bromid -a -Ôl etanol -a -ând doktorând -a (poleg -ând) -M kobûl -a (?) -ûh debeluh -a (poleg -uh) -êm fonêm -a -ęj baziléj -a -êtum arboretum -a -ûj buržuj -a -ân organ -a -âl festival -a -jân doorjân (poleg doorjân) -iâl mundiâl -a -ijân grobi jân -a -ên etilen -a -îtor definitor -ja -ûmen katehûmen -a -tûr komtûr (poleg -ûr) -ja -în dolgîn -a -âlis digitalis -a -alîn gizdalin -a -îlis amarilis -a -olîn frkolîn -a -îtis cistîtis -a -on beracôn -a -at fosfat, azijât -a -ûn govorûn -a -eât deskalceât -a -ô rolô -ja -iat sekretariat -a -ado desperado -a -êt apologet -a -êndo crescendo -a -it kolorit -a -ândo glisândo -a -ânt diplomant -a (poleg -ant) -îno maraskino -a -ôt galeôt -a -êro bandiljêro -a -ist formalist -a, statist -îto moskito -a -onist evolucionist -a -anto esperanto -a -iv recidiv -a -ênto divertimento -a -ôz francôz -a -oâr budoâr -ja -àz kolài -a -âtor animator -ja 1. ženska sklanjatev -âca bonaca -êca grande c a -ânca arogânca, gooorânca -ênca dekadenca -înca Marînca -âda frcâda, rokâda -iâda balkaniada -ijâda olimpijâda, pomomijâda -îda cikloîda -ênda agenda -ôda elektroda -arda bombarda -ûha debelûlia (poleg -ûha) -êja matineja -îja entropija, domačija -arija traparija -il j a flotîlja -êska soldatêska -alka fevdâlka -enîljka košeniljka -âla centrala -êla citadêla -ôla gladiôla -iêma tantiema -âna cvetâna (poleg -àna) -êna domêna -ina bankina, violina -îna carina (poleg -ina) -arîna cestarina (poleg -ina) -erîna balerina -iêra bariera, riviera -jêra garsonjera -ûra desûra -ûra babûra -êsa baronêsa -ânsa depandânsa -âta aspirata -êta cigareta -itéta afinitêta -ita sufîta, vizita -anta dominanta -ęnta tangênta -âva bleščava -java goščava -njâva očetnjava (po država) -îva defenziva -iâza elefantiâza -êza genêza, poloneza -îza markiza -ôza bakterioza, psihoza -ûza kambûza -aia embalaža -âjia korajža Pridevniške besede -âlen fevdalen -anten dominanten -uâlen senzuâlen -ênten evidenten -ilen senilen -iven depresiven -abilen rentabilen -ativen edukatîven -ibilen fleksibilen -itiven avditiven -âren bacilâren -ôzen famôzen -oren kontr adiktôren O možnosti izhajanja iz akutskih podstav pri pridevnikih na -an gl. spredaj. Glagol Redek primer za -je- je morda urnem iz *umejemo. Mladoakutske podstave so bile obdelovane sproti, zaslužile pa bi obširnejši strnjen prikaz. Besedne zveze Doslej smo v besedotvorju sproti že obravnavali tudi besedne zveze kot podstave tvorjenk, pa naj na kratko obravnavamo še naglasne razmere v besednih zvezah. Prvotne prozodične lastnosti besede se v besednih zvezah načeloma ohranjajo nespremenjene: lépa hiša 'hiša, ki je lépa' = lêp lépa -o/-ô, hiša -e; tako še majhna hiša proti mâla rokâda. Y nekaterih besednih zvezah pa, kakor znano,51 vendar prihaja tudi do sprememb, npr. do izgube naglašenosti katere od sestavin: lahko noč nam. lâhko noč. — Druga taka kategorija so zveze predloga in globinske nenaglašene (samostalniške) oblike ob njem, npr. *na noge, (= na nôge), *iz srca (= iz srca), *na pomlad {= na pomlad), *na primer (= na primer) (vendar zadnje v sh. na primjer), *na nj (= nânj, in nato po naliki še name brez pomika), *ve nj ( = vanj).52 — Tretji tip je umikanje naglasa na predslonko, kar ima večinoma za posledico zlitje dveh besed, npr. nečem ^ *ne hčem, né bi (poleg normalnega ne bi), ne bom (narečno, Mostec, nébum, nedeš 'ne greš!').53 — Škrabec je navajal vpliv naslonke pri velelniku, npr. začni me namesto običajnega začni me (globinsko morda *začnime) ; prim, podobno tukaj nasproti tjakaj).54 — Nasprotno pa pri velelnicah opažamo neko sklopno dodajanje osebnih končnic, npr. dêjte k de j nam. dêjte; pri daj se poleg oblike däjte navaja tudi dajte. 51 Prim. Škrabec (CF 14 (1895), 3, c—č) : »Tudi neketeri vprašalni in kazalni zaimki, adverbiji, števniki, pridevniki in celo samostavniki se rabijo v nekih zvezah proklitično: ta (določni člen) /.../, en (nedoločni člen), kako, tako, že, še, šant, sveti, gospod, Bog, npr. ta lêpi, en gospod, kako mlad, tako vélik, sveti Janez, še vêc, že dân, šant Jüri, sveti Janež, gospod Jožef, Bog oče, Bog né daj\ To se ve, da imajo vse te besede (razen šant) v teh in drugih zvezah naglas, ako ga misel zahteva.« 52 S k r a b e c (n. m., b) si je primere kot na me razlagal tako: »Enklitike dobe za /starimi/ predlogi svoj naglas, ki je dolg ali kratek potisnjen; dolgi ostaja na enkli-tikah v zvezi v mê /.../, sicer prestopa po staro na predlog: na me /.../; iz v-nj je nastalo rvânj (prav za prav menda ro Dân i, prim, goriško sa ž njim). 53 Škrabec prav tam: »Kratki naglas Г! ali ostane na enklitiki: m njih /.../, ali se pa premakne na proklitiko, kjer se raztegne v /'/ /••■/: nâ njih /.../« M Ramovš (JF 2 (1921), 236), navaja še, tu poknjiženo, zveze tipa sešl*vinogórdh 7 *vinôgrad 7 slov. vinograd, štok. '"vinograd 7 "vinograd /.../' in po (o prvem naglasu gl. spredaj). T. i. na pol priponska obrazila za imena znanstve-no-strokovnih vej so cirkumflektirana, npr. fonologija, (na)glasoslôvje (pod-stava + -logija, *-sloveje). Zloženke, ki se zlagajo iz dveh besed s samo med-pono, ohranjajo svoje prozodične značilnosti: âvtomehdnik = avto, mehanik; avtocesta = âvto, césta. — Enako ohranjajo svoje podstavne značilnosti pri-redno zložene besede: âvio-môto, crno-bél, âvstroôgrski/ogrski (prav pisano bi bilo z vezajem med obema sestavinama). To velja tudi za globinsko prired-ne podstave tipa severovzhod; primere kot jûgozahôd razumemo zaradi izgube možne akutskosti v besedi jùg/jûg. Sestavljanje Model za sestavljanje je ta, da predpona, ki zamenjuje polnopomensko besedo govorne podstave, dobi naglas: višji učitelj nadučitelj. Od sestavne predpone je odvisno, ali je kratka ali dolga: nasprotni kandidat protikandidat. Za prevzeto sestavno predpono prim, nasprotni ciklon anticiklon. To velja tudi za pridevnike (ântitalentiran) kakor za glagole (prednaročim se). — Predponi ni- in ne- sta predslonskega tipa, prim, nihcë, nekdój-kdo (nekdo je po néki, za normalno tvorbo prim, nękaj iz *nekàj). Drugje58 sem opozoril, da so prave sestavljenke povezane s pojmi iz koordinatnega sistema, česar ne vidijo vsi, ki o tem pišejo.59 Sklopi Prozodično se načeloma nič ne spremeni glede na govorno podstavo, prim. bôgme, bogami (poleg bogami, kar je prevzeto, prim, kletev j. boga). — Morda gre sem še bôgpomàgaj (prim, pravi bogpomagaj), dejansko pa so to že fra-zeološke zveze (tako tudi bôgvâruj, bôgsigavédi (zato je tako prav pisati narazen).60 špecijalno štok. premiku slednjič vinograd.» — Seveda je treba tu predvideti podstavo *vinogràde s pričakovano izgubo nnglasnosti v prvi sestavini zaradi *vind. Dodati je treba še redkejši tip *kolovraie 7 hohjvrat, čemur med izpeljankami ustreza *spove-de 7 spoved (prim, brez predpone poved). 58 Teorija besedotvornega algoritma" (Nova slovenska skladnja, 1982, 337—338; prvotno izšlo v SR 1980, 141—151): »Pri izbiri levega ali desnega obrazila pa se postavlja vprašanje, kdaj katero. Odgovor: levo pri izrazih razmerja visok/višji 7 nâd-fsûper-, tak — ne tak 7 nè /a-, nasproten 7 proti-/ànti-, nižji 7 pod-/süb-/hipo-, prej 7 prèd-, pozneje 7 pö-jpöst-, istočasno 7 sô-, (lepši) od vseh 7 naj-.< — Se prej (prim. Sestavljenke in izpeljanke iz predložne/proklitične podstave, SR 21 (1973), 105—112, konkretno 105): »Pri glagolih s predpono (npr. pristopiti, razmetàti, obglaviti) je predpona le izjemoma naglašena, npr. prednapeti (seveda ob hkratnem drugem naglasu na podstavi). To ob dejstvu, da imajo prave sestavljenke, če se sestavljenosti zavedamo (kar pri glagolskih večinoma je tako), po pravilu naglas tudi na predponi, daje misliti na to, da so glagoli s predpono izpeljani bodisi iz predložne zveze (obglaviti 'spraviti ob glavo') bodisi iz zveze glagola s predložnim predmetom ali prislovnim določilom: napasti sovražnika ^ 'na sovražnika pasti' /.../ Na podlagi povedanega je nekatere sestavljene glagole mogoče razumeti bodisi kot prave sestavljenke (ki bi bile po analogiji z izpeljankami iz predložnih zvez /kdaj/ izgubile naglas, bodisi kot ravno izpeljanke iz proklitičnih, v glavnem predložnih zvez (obglaviti).« 59 Tako A. Vidovič-Muha vsem glagolom z morfemom pred korenom pripisuje govorno podstavo, značilno za sestavljenke, tj. npr. tipa iti ven namesto iti iz nasproti poprej naročiti za tvorjenke tipa iziti oz. prednaročili. Prim. Primeri tvorbnih vzorcev glagola, SSJLK ZP 21 (1985). 47—61. 60 Od Skrabca smo že navajali tip, kakor je npr. tudi moščanski bugnede |kn), bçgde, buglùne |kl| za prvotno bùg ne dg, bùg de, bug lune; v SSKJ |boklônaj, bôgdaj, bôgme] (bognedaj v SSKJ ni navedeno). PROZODI JA TVOR JEN JA" OBLIK V oblikotvorje gredo: (1) spolske oblike pridevniške besede, (2) določna oblika pridevniške besede, (3) številske oblike pregibnih besed, (4) primernik, (5) povedkovniške oblike pridevniške besede, (6) sedanjik, (8) velelnik, (9) deležje na -č, (10) deležje na -e, (11) opisni deležnik na -l, (12) deležnik stanja na -l, (13) nedoločnik dolgi, (14) kratki nedoločnik, (15) namenilnik, (16) deležje na -ši, (17) deležnik na -oši, (18) opisni deležnik na -n/t, (19) deležnik stanja na -n/-t, (20) nedovršnik k dovršniku, (21) dovršnik k nedovršniku. (1) Spolske oblike pridevniške besede Pri tem se uporabljajo končnice, kakor jih imajo podobni samostalniki v imenovalniku prvih sklanjatev, v im. ed. -a -a -o. Te končnice pa so pri pridevniških besedah navadne ali pa krepke (zadnje vrste je le edninska oblika ž. spola, kar se na površini razodeva npr. kot sit sita sito oz. priden pridna pridno). Da je ženska edninska oblika nekaj posebnega, se vidi tudi pri prednaglašenih osnovah, npr. mlâd mlâda mladô (nalično po mlâda tudi mlâdo): krepka končnica -a62 metatonira staroakutske podstave: *sitâ, *bogà-tä y sita, bogata. Nimajo pa vsi pridevniki, ki v moški obliki izkazujejo akut, zmeraj te metatonije (SSKJ I (1970), str. LV): blâzen blâzna/blàzna blàzno, kar da vsej edninski sklanjatvi ž. spola dvojno tonemskost, medtem ko tip pridna daje to dvojnost le preostalim edninskim oblikam ž. spola. Pri končno naglašenih podstavah tega ni: *bęlh*-a*-o, *težekh *-à*-ô, zelene *-a *-d bel -a -o, težek -žka -o, zelën -éna -o. Kdaj do metatonije prihaja, pri J. Riglerju ni povedano, pač pa pri Ramovšu (S J 3 (1940), str. 46): »/N/edoločno *sita in določno *sita se je združilo v današnjo edino obliko sita, enako je velika in velika sovpadlo v velika, a pri oblikah srednjega spola je razlikovanje še ohranjeno: veliko proti veliko, sito proti sito. — Vse druge oblike so nekdanje določne, v akcentskem pogledu torej metatonirane.« (Zadnje se ne ujema s teorijo tega naglaševanqa v SSKJ.) — Nekaj problemov je tudi pri prednaglašenih podstavah, kakor je *vesele, kjer v ženskem spolu nimamo pričakovane oblike vesela (iz *desela), temveč po m. in s. spolu uravnano vesela. Tip določljiv/določljiv ima v im. el O tem s širšega stališča glej pri meni: Glagolski naglasni tipi našega knjižnega jezika, JiS 3 (1957/58), 306—312: Naglasni in oblikoslovni tipi v akademijskem slovarju slovenskega knjižnega jezika, JiS 11 (1966), 155—160, št. 6, ovitek, str. c); Naglasni tipi slovenskega knjižnega jezika, JiS 10 (1965), 56—79. Druga dva sestavka sta v zvezi z normiranjem v pripravljajočem se tedaj SSKJ, prvi je sploh predhodnica tistega, ki je sedaj v 1. zvezku SSKJ (str. XXV—L), kjer so nekatere spremembe, ki jih je ustrezna komisija, sedaj pod Riglerjevim, ne več pod mojim, vodstvom sprejela po mojem odhodu iz komisije. — R i gl er sam je o naglaševanju v knjižnem jeziku pisal pod naslovom K našemu pravorečju (JiS 2 (1956/57), 305—308). kar je objavljeno tudi v njegovih posmrtnih Razpravah o slovenskem jeziku, 1986, 221—225. Obravnava (netonemsko) : zibel -éli, mlàdoj-ô, stâro/-ô, vodef-é na róke, pomoč -ij-i, rod. ed. črva, dol/dól, kupiti/-îla, služiti/-iti/-il a, lizâti, pi sat ij-âti, kupit, lizat, brusi-tij-iti, kolesar. S tonemskega stališča prim, njegovo Problematiko naglaševanja v slovenskem knjižnem jeziku (prvotno v JiS 13 (1968), 192—199, nato v RS J 1986, 226—234). Tukai obravnava odpravljanje dolžin v knjižnem jeziku in tonemske dvojnice. V glavnem Riglerjevo delo je (težko berljivo) poglavje Sheme za toneinski naglas v SSKj I (1970), L—LVIII. (Zlasti je tudi škoda, da tonem v slovarju ni zaznamovan za vse tri osnovne oblike pridevnika, in ne pri podgeslih ter še kje.) œ Razlagamo si jo kot zlita *-aja- ~7 ä. ed. m. spola podaljšan globinski *-ivo, ker pa v ženski obliki ni metatonije, si je to obliko mogoče razlagati kot spet fonetično nastalo cirkumflektirano v zadnjem zlogu, medtem ko se -iv -a -o izvaja iz -ivo *-à *-ô. Tip brezizhoden /brezizhoden -ôdna je v cfl. obliki metatoniran iz besedotvorne podstave brez izhoda, v obliki z akutom pa kakor da je iz podstave brez *izhodà. (V uvodu SSKJ ta tip ni zabeležen.) Samostalniška spolskost tipa *lovh *-à (m) proti *love *-i (ž) je besedotvorne narave. (2) Določna oblika pridevniške besede Izhodiščno naj opozorimo, da ločimo določno obliko nedoločnih pridevnikov (tj. pridevnikov z nedoločno in določno obliko) in določne pridevnike (tj. pridevnike z eno samo obliko, bodisi nedoločno /očetov, pęt/ ali določno /slovenski, lepši/).03 Ker je končniško obrazilo določnosti krepko, povzroča metatonijo: bogat — bogâti; bel — *béli, zelên *-éni; mlad — mlâdi. Za današnje stanje zadošča za vse tipe razen za prvega že izhajanje iz šibkih končnic, ki jih imamo za zêl zlä -b, namreč v obliki zfi tudi izkazano, poleg *z"bli, kar je dalo *zali. Ta zadnji odraz je še danes viden v določnih pridevnikih kot pasji, današnji, štirideset danski. Namesto oblik, označenih gori z zvezdico, imamo danes oblike s posplošenim cirkumfleksom, npr. bêli ipd. Škrabec (CF 13 (1894), 12b): »/V/ določni obliki imajo ti /tj. tipa blêd -ô, dolžan -žno, težak -žko/ in večinoma tudi drugi pridevniki na prvem tj. korenskem zlogu /"/; lêpi lepa lêpo; drobni drobna drobno; svitli svitla svitlo, rdeči, rumeni, zeleni; božji (le v zvezah: božji grbb, božji pot) itd.64 Prav tako v kratkem komparativu: lepši, mlâji, mečji, nižji, ožji, slâji, tanji, težji, višji, peči itd.« Pri Ramovšu (SJ 3 (1940), 45—51, konkr. 49): »V nedoločni obliki nom. sing. fem. imamo pogosto novi cirkumfleks; poleg pravilnih stara, polna, znâna se govori slâba, zdrâva, prâva, mala, čista, sita. Isto bomo opazili pri sorodnem tipu bogata in enakšno razmerje, že staro, imamo pri deležnikih znala, pisala, hvalila, kupovala. V vseh teh primerih gre za analogijo po sklonih in oblikah z upravičeno metatonijo in z generalizacijo cirkumflektiranega poudarka; v slovenščini je to dokaj pogosto, prim, beseda, obrana, zabava, soseda poleg soseda; mlajši istovrstni pojav imamo v sirota, dežela poleg dežela itd.« — Rigler (SSKJ I (1970)) določne oblike ne obravnava posebej,65 le na enem mestu J. Toporišič, Imenska določnost v slovenskem knjižnem jeziku, SR 26 (1978), 287—304. 64 V Cvetju (10 (1891), 8, c) navaja h kesan -sna -ф določno obliko kasni -a -o, pa lahki (k lažji pa prislovne lažje, laglje), tudi tamni. Drugje (CF 13 (1894), 6, č) opozarja še na dol. obliko tipa cvatnî, divji, pustni, svinjski, izrecno omenja tudi lępi -a -o k lêp IÇpa -ô (CF 11 (1892), 5, b), medtem ko je na str. c še primer lęvi -a -o, na 7. b pa sprednji, prejšnji (k prêj) ter določno zvezo presno maslo. •5 V Problematiki naglaševanja v slovenskem knjižnem jeziku (RSJ, 233) pa o tem: »Precejšnjo zmešnjavo je v knjižnem naglaševanju povzročila tudi določna oblika pridevnika. Znano je, da je v slovenščini določna oblika doživela metatonijo. Večina teh metatoniranih primerov je dobila še člen. Pozneje je začel k oblikam s členom prodirati cirkumfleks, ki je po narečjih različno daleč prodrl — ponekod skoraj k vsem primerom (izjema je zlasti pridevnik mlad). Toda ker se v knjižnem jeziku razen v redkih primerih člen ni uveljavil, se je začelo izgubljati tudi naglaševanje, ki je bilo vezano na člen. Breznik v slovnicah še upošteva metatonijo dotične oblike. Ramovš pa že ne več. Vendar brez sledu ti metatonijski naglasi niso izginili. Zdaj večina upo- (str. LV) omenja med posebnostmi cirkumflektirane oblike pridevnika dolg v slovarju dolg dolga-o-o) ter: »določna oblika od star, kadar je rabljena samostalniško (stari) in v stalnih zvezali (stâra mati, staro leto ipd.).« Sicer se mu določne oblike pač ravnajo po nedoločnih, kar se menda skriva v opombah kot »Intonacija se ne spreminja« (npr. pri primeru vesel-a, lisast-a) oz. »Vse druge oblike so akutirane« (pri ljubezniv -iva -o) ali »Druge oblike so akutirane« (pri priden pridna). (3) Številske oblike pregibnih besed Najbolj očitno nasprotje med ednino in množino je pri samostalnikih srednjega spola, kjer imamo prvotno *mesto — *męsta, *okno — okna, *rešeto — *rešeta, *črevo — *čreva, kar da površinsko mésto — mesta, okno — okna, rešeto — *rešeta, črevo — čreva (prim, še *kolo — '"kola kolo — kola). Primer kot jajce = jâjca si razlagamo iz * jajce — *jajca, kar je dalo najprej jajcè — jajca, nato pa se je po naglasnem umiku izenačilo v jajce — jajca,ee Včasih se pojavlja razlika med vsemi tremi števili: deklê — dekleti/dekleti — dekleta. Razlika med števili je tudi v tipu gri)b groba — grobovi (medtem ko je sin sinovi različno samo oblikoglasno, ne tudi tonemsko). Tonemsko nasprotje je rado tudi pri supletivnih osnovah: *človeke — *ljudje, *jàz — *menè — ,vmi — *nàs0, vendar *ti = *vi. (4) Primernik Primerniški obrazili -ši in -ji sta krepki in v zlogu neposredno pred seboj povzročata metatonijo, ne glede na to, kako je tonirana podstava (to je tako, kakor je pri naglasni jakosti stopnja 2): *slàb- + *-ši oz. *star-ej-ši, *mlad- + + *-jsï -y? slabši, starejši, mlajši; *v is-+ * j ji y višji proti Ijubeznivejši, dolgočasne jši, bolehnejši, briljuntnejši, ker naglašen i zlog ni neposredno pred -ši. Zanimivo, a ne dovolj raziskano, je pritegovanje naglasa na -ej- z akutiranih podstav: starejši, bogatejši proti Ijubeznivejši, zapletene jši, preprostejši (ali je v globini naglaševanje kot ga imamo v rus. bogata, torej tudi v *debela?). Starejše oblike, kakor jih kažejo primerniki prislovov (lažjelaglje,67 kašnje, starje — prve tri tudi cirkumflektirane) odsevajo prvotnejše stanje pri pri-primernikih: starje kaže na * starej-, kašnje lažje na *kasnji, medtem ko so cirkumflektirane napravljene iz generalizacije cirkumfleksa v primerniku. rabnikov knjižnega jezika intonacijsko več ne razlikuje določne od nedoločne oblike, toda včasih je intonacija določne oblike posplošena v obe obliki.« — Rigler je tu žal brez vsake določnosti. Pri Brezniku (SS 1916, 85—86): a) mlad — mlâdi. b) la-h%k — lahki, c) stär — stari, zelèn — zeleni. M Škrabec (CF 14 (1895), 1, b) : »v mn. padežih srednjega spola: dęła. lêta. mésta, sita, žita. kopita, gooęda, jagnjeta, jâbalka, slemena, telęta. ïrebêta itd. (Pa tudi pismo, dléto, lice, kar je imelo pervotno /'/ na končnici in v korenu'dolg samoglasnik. ima pri nas v mnoštvu: pisma, dleta, lica. Nasproti pa se govori okna, sęla z enakim naglasom kaker okno, sélo, ker je razlika v glasu samem.)« — Na drugem mestu (CF 14 (1895), 8, č) protistavlja še oko očesa ed. proti edinemu nebésa -e. Nasprotje ima tudi med jajcë ed. — jâjca (enako sûkna, gumna), pa še usta -e (in Drâta. prša). Podobno še pleče — plęca (rÇbra, okna, pçljtna.): »/K/jer se ne more spremeniti glas.^se pa naglas /'/ v f'J: pisma, vina in ako bi se rabilo: plâtna. žrela.« Navaja tudi dekle -ęta ed. proti -çti dv. in -eta mn., ter sęme -na ed.^in semena' mn., tako še za jâgnje, pišče, družinče, soinče. Na str. b, 9: srce ed. — srci. srca dv. in inn., »in po tem zgledu bi se vtegnilo reči morji, pçlji, v mn. môrja, pçlja, dasi iina klopkô v dv. klópki, v mn. klópka.t Pri tipu oesélje, mn. oesélja. gospostvo — gosposivjaj. 67 Take oblike je navajal že Škrabec, prim. opom. 43. (5) Povedkovniška oblika pridevniške besede Povedkovniška oblika pridevnika je nedoločna oblika pridevnikov z možnostjo razlikovanja kategorije določnosti tudi v površinski strukturi, npr. mlâd mlada mladó/mlado. Vrstni pridevniki v tej vlogi torej niso mogoči, pač pa svojilni in količinski: Ta zvezek je njegov, Tam nas je bilô pęt, nisem bil sâm. Torej zveze kot Tû strbj je šivalni, Ta jézik je slovenski pojmujemo kot 'Ta stroj je šivalni stroj' ipd.; enako Tâ vôz je mâli 'Tâ vôz je mâli vôz'. — Povedkovniška oblika pridevnika se kaže npr. še v relativno večji pogostnosti t. i. mešane naglasne variante, npr. Dekl'è je lepo, Sosedovi so še mladi (nasproti običajnejšeinu mlâdo deklê, mlàdi sosedovi). Na zvezo nedoločne oblike ž. spola in deležnika na -l ž. spola je opozarjal že Ramovš (SJ 3 (1940), 49, gl. zgoraj), še bolj uzaveščeno Rigler v SSKJ (1 (1970), str. LV) pri tipu blâzen blâzna/blâzna-. »/V/ povedni rabi /je/ pogostejša cirkumflektirana dvojnica, v prilastkovi pa akutirana.« — Na mešanje tonemskosti pri pridevniku je po našem pač bolj vplivalo prav razmerje med prilastkovno in povedkovniško obliko pridevnika (ne toliko določnost — nedoločnost). (6) Sedanjik Osnovna glagolska oblika je sedanjik in bi se tudi v slovarjih morala navajati na prvem mestu, kakor je bilo to spočetka res v navadi. Osnovne možnosti so tu tri, npr. pri glagolih z osnovničnim samoglasnikom -a- ipd.: a) *dęl-a-je-mb a) *męr-i-mb a) *ver-ov-je-m0 a) *lez-e-me c) *konč-a-je-mb b) *pust-i-mb b) *kup-ov-je-mb b) *tręs-e-me b) *zid-(a)-je-mè *kos-i-mbef> c) *pęst-óv-(0)-je-m0 *nes-e-mè c) *krož-i-m0 *tor-e-m0 *nos-i-mh c) *kol-(0)-je-m.0 *t0r-(e)-e-mh Poleg takih »čistih« oblik glede na osnovnični samoglasnik imamo še mešane, tj. z različnimi tematskimi samoglasniki v sedanjiku in nedoločniku: a) *rez-(a)-je-rnb a) *dvig-ne-mb b) *maj-e-m0 b) *st0k-n-e-mb b) *s-mb c) *pis-(à)-je-mb c) *potęg-0n-e-rnb *vę-mo *čes-(a)-je-mb *top-0n-e-mb *l0g-(à)-je-mb * stok-on-e-me *tok-e-m0 Najbolj zanimive so podstave, pri katerih pride do nove akutizacije zaradi odprave dvozložnosti v glagolski priponi: * zidam zidam in končno zidam. Pri drugih glagolskih priponah tu ni težav: *pis-âje-mo da * pis jemo, to *pisjêm in to pišem ter končno pišem os Pri Škrabcu (CT 13 (1894), 6, č): »con. žgi. žri. začni, odpri itd.«, in (CF 14 (1895), 1, b): »Tudi v velevniku imamo ["j v dv. in mn., po staro tudi v ed. pred enklitikami: nesiva« itd. V tipu né si je pogovorno pogosto nésite nam. nesitę. 69 T. i. novi akut pri Škrabcu (CF 13 (1894), 8, b—c): »Najnavadniše nastaja pa ,/'/■ ako se premakne povdarek s kratkega na pred njim stoječ dolg samoglasnik. To se mora zgoditi, ako ima dotični kratki samoglasnik izpasti uli odpasti: piše iz * pisie t i (V takih primerih je morala imeti naglas /'/ že pervotna slavenščina.), pisač iz *pisači (V tem kaker v prejšnjem primeru ima /7 čakavščina), pa navadno se zgodi pri nas tudi, ako ostane: pisača iz pisača, govorite iz govorite (V tem primeru se vjema naša slo- (7) Velelnik Velelnik tvorimo tako, da sedanjiški osnovi dodajamo priponsko obrazilo *-i-; to krni izglasni samoglasnik sedanjiške osnove: *dęlaje-i- *męri-i- *pę-stooje-i- *leze-i- itd. *rez(a)je-i- *doigne-l- Za vse tipe pri glagolski priponi -i-: *meri-ï-, *pusti-i-, *kosi-i-, *krozi-i-, *nosi-i-. Pri glagolih na *-aje- velelniška pripona -i- zgodaj odpade (tj. še pred podaljšanjem akuta v nezadnjem zlogu), tako da je površinska oblika velel-nika pri glagolih na -aje- ostala neprizdeta. tj. še danes kratka (končaj), pri drugih osnovnicah pa je prišlo do izenačenja z needninskimi oblikami velel-nika (kupuj kakor kupujte), ali pa se je akut zgodaj podaljšal in imamo danes akutirane oblike. Danes velja, da imajo globinsko ne na končnici naglašene osnove samo cirkumfleks (imêj, štej, pooêj, kupuj, séj), globinsko na končnici naglašene pa so lahko tudi akutirane (stôj/stôj, obuj/obuj, pîj'pij, kûj/kûj, glêj/gléj). Oblike kot stoj so torej *stojb, stoj pa po *stôje (prim. gUj). Če se koren pred -je- končuje na soglasnik, pretvorbe potekajo čisto normalno: *pisjê-i-piši in nato piši preko *pisi, kar se ohranja npr. pri coetï, zatrï. (8) Deležje na -č To deležje ima avtomatiziran naglas: površinsko jakostne stopnje 2, globinsko na ničtem samoglasniku za -č- pri glagolih z obliko na -oč, pri onih na -eč pa je pogostnejša varianta z akutom na tein e, torej *mereč -a -e poleg *merečb. Površinski obliki na -oč, -eč si razlagamo z nadomestitvijo akuta s cirkumfleksom.70 (9) Deležje na -e Deležje na -je ima globinsko obliko *iskàje-ê, kar da preko *iskaje končno iskajeS1 Oblike na -e gredo preko *sędęje v sedê, medtem ko si variantne oblike tipa sedé razlagamo s *sedç-jè.'!2 venščina sè štokavščino.).« — Z navedenimi besedami sta torej pri Škrabcu odkrita novi in mladi akut. In med primeri za to (10, b, v točki 16): »Mnogi glagoli 2., 4. in 5. vrste imajo /'/ na korenu v krajšem in navadno tudi daljšem nedoločniku. v sedanjiku, ed. velevniku in edinstveni moški obliki opisnega participija: vrnit, vrne. vrni (pa vrniva itd.), vrnil; »dalje so te vrste tu navedeni le v nedoločniški obliki: potegnit — bęlit — (poi)bijat, dévat, pisat, skakat, zidat, viivat. Z opombo: »V participiju ostaja naglas razen moške ed. oblike na prirastku in sicer v ed. ženski obliki ko / I, drugod ko ГЈ: vrnil -ila -ilo, -a -e, -i -e -a /.../ V tem primeru predlog ne poteza k sebi naglasa /"/: povrnila, pokosila.« Metatonični naglas na kračini ima Škrabec mimogrede omenjen (CF 13 (1894), 1, c): vzamem ob ož(a)mem. Omeniti bi ga bil moral (CF 12. 1893), 11, b—c): »Prvotno-slovenski e /.../ v podaljšanih z /*/ ali /'/ (pervotno tudi z /•"/ na ne-poslednjem zlogu) naglašenih se spreminja v e. lêd, mqd, vecçr, vesêl, гфп (g. pl.), ženska, krnita, jelena (gen. sg. in nom. d.) /./« Prim, še (CF 13. (1894), 1, č): posah-nem -niti. 70 O tej razliki v kolikosti prim. J. Toporišič, Še o naglasu nedoločnih oblik, JiS 4 (1958/59, 48—50 (ponatis v GNPSJ, 1978, 183, iz kritike v zagrebški Filologiji, 1962, 278—289); prim, istega avtorja Ankete za določitev kolikosti in kakovosti nagla-šenega samoglasnika, GNPSJ, 74—76, prvotno v članku v JiS 1969, 249—260. Kratko -eč že pri Škrabcu (CF 13 (1894), 9, c): »p se ohrani tudi v participiju sed. časa v vseh spolih in padežih: vroč, vmrjôc (-ф se pa v deležju v moškem im. krajša v -ë: rdeč, rdęcaл O naglasih plešoč, kupujoč, vęrujoc, prędoc, kličoč prim. CF 13 (1894), 12, c. 71 Škrabec (CF 13 (1894), 10, č): »Adverbijaljni participiji sed. časa (gerundiji) na -aje se ravnajo po srednjem spolu opisnih participijev: igraje, petljàje, trepetâje, zdi-liovaje. poskakovà je. orni kaje. opotekaje se. pridigovaje.t Torej se je to odtlej naglasno poenotilo in še pretoniralo. (10) Deležnik na -č Oblika na -oč je globinsko ponaglašena: nes-oč-0 -à -è; enako je lahko tudi pri obliki na -eč, vendar je priponski e lahko tudi akutiran: *noseč *-a*-e. (Literaturo o tem gl. pri deležju te oblike.) Take vrste kol deležnik na -eč so izdeležniški pridevniki: *rdeče*-a*-e, *oročo *-a *-e. (11) Opisni deležnik na -l Deležnik na -l akutiranih korenov, npr. *del-, je akutiran tudi sam, torej *delalo, *mislil0, *vędęlo, *bilo, *mlèlo. Pri akutirani sedanjiški glagolski priponi je spet akutiran tudi ta deležnik: *končalo, *sedelo. Sem gredo tudi v sedanjiku metatonirano akutirani: *nosilo, *iskalo, *zidalo, * peljalo, *kro-žilo, *stoknil0. Od globinsko končniško naglašenih glagolov so tako naglašeni deležniki tudi *klečalo, *sędęlo, *noręlo in. *tkalo. (Tu imata glagola *stojàlo in *bojàh potem pretvorbo stal, bdi.) — Glagoli z naglasom na končnici z -i-jevskim osnovničnim samoglasnikom (*pustimo, *kosime>) doživijo tu prevojno metatonijo, tj. so prednaglašeni: *kosilo, "zapustite (po predponskih primerih *-pustilo). Tako je tudi pri glagolih končniško naglašenih tipa *beremb (*bralo), tj. če imajo v sedanjiku nadkratki samoglasnik (sicer *tkalo); prim, še *sęjalo, pri glagolih na *-iam ter *pih pa *spalo.73 — Pri glagolih, katerih koren se končuje na soglasnik, brez osnovnice pa so tudi v deležniku na -l, se ohranja končniški naglas, npr. *tręslo, *nesl0, šolh. Pri teh glagolih s korenskim izglas-jem na d/t je še podstava tipa *pletolb poleg redne (vsaj nekoč) *pletlo. (Pri praslovanskem umiku z naglašenega polglasnika tu prihaja do delne anomalije, tko da namesto *trčsle po primerih *lezïb, kar da lêzel, dobimo še tresel, iz *pletolb pa plétel. (Zadnjega ni na Mostecu, kjer imamo redne metatonične oblike tresel, nesel, namesto * plétel pa tudi redno plel, vendar tudi le lézel, seveda v ustreznikih, npr trésu, plen ipd.)74 72 Škrabec (CF 13 (1894), 12, c): »Prislovni deležnik sedanjega časa na -ç: glede, gredę, klecę, leiç, mize, sedę, stoję. 73 Prim. Škrabec (CF 13 (1894), 12, c) : ^Opisni deležnik v moškem in srednjem spolu v edinstvu in vseh treh spolih v dvojstvu in mnoštvu: bil (Z/enska oblika, bila. kratki naglas je ostal na poslednjem zloçu, dasiravno je predposlednii bil nekedaj dolg, prim. hrv. bila, in stablo, sukno, jajce, četrtak, kupac, Irpêt .../), bilô: bilâ, bilę (To /z jatom/ bi bila v dvojini/prava ženska oblika, ki je pa nisem slišal; v mojem kraju se govori namesto nje mn. bile /.../; tudi namestu bilô, bilâ.); bili, bilę, bilâ. Predlog poteza naglas h sebi: dobil, dobilo /.../, pridobil, pridobilo itd. V vseh ostalih dva- in trizložnih primerih je v srednjem spolu edinstva in v vseh spolih dvojstva in mnoštva naglas na predposlednjem zlogu: brâl, bralo; brala, brale: brali, brale, brala. V sestavah s predlogi ostaja naglas nespremenjen: obrdl obralo itd. Tu tip je potrjeval še s cvrl J.. .j, aal, plal, scal, spal, zoâl, žgal, (na)ćęl,,/.../ za.su/. Tako, ako nimajo predloga pred sebo, tudi: roal, dajal, jemal, kljuoal, kopal, pljuval, sejal. smejal, snoval, suval, ščuval in blizu vsi glagoli na -iti, ki imajo v sedanjem času -l': budil /.../t — Opozoril je tudi na vpliv predslonk, npr. izdajal, nasmejal, zbudil; pusti! mu je bilo morda zaradi dovršnosti. govoril »ker za zlog več«, odgovoril nam. odgovoril. »Pričakovati bi bilo tudi oesęlil J. T./ |tako res govorimo na Mostecu), ali govori se menda le veselil /.../, pa: razveselil.' 74 Ta tip je pri Škrabcu težko najti, prim, vendar bol, bril, cval, gnjël, mël, šhl (CF 13 (1894), 7. b). O metatoničnem cirkumfleksu pri deležniku na -l piše (CF 14 (1895), 1, b) pod splošno ugotovitvijo »soloh imamo "j za lierv. f /*v vseli primerih v / 20 /prav: 16,/ pod c) in d) izuzetih razen imenovalnika v primerih kaker ječmen /.../), torej /'.../ v moškem spolu nekih opisnih deležnikov: kradel, padel, pàsel, rastel, naprêgel, dosęgel, ozêbel. strêgel. skûbel, tçlkel, vrgel itd. (kjer se moški ed. deležnik od ostalih že po glasu razlikuje, tam je naglas ' : rięsel, nésla; pękel, pekla; rękel rékla; tÇkel tekla).€ O zadnjih je govor (CF 13 (1894), 10, c.) ob novem (12) Deležnik stanja na -l Ta deležnik ima načeloma iste značilnosti kakor opisni na -i: Akut na korenu oz. na glagolski priponi: '"otrpnila — * pognale, *ozelenele, * ponorele, '"minuli; končniški naglas: "stekle, "izšle; s prevojnim cirkumfleksom: *gnil, "proslul. Tip na *-ele in *-ùle pozna tudi varianto z izgubljeno kračino. Na-likovni tip je "došelb. (S pretvorbami dobimo iz tega otrpnil, pognal, ozelenęl, ponorel, minuli — stekel, izšel — gnil in še došel. Oblika za ženski spol navadno ni krepka (prim, otrpla, pobegla, ozelenéla, minula, gnila, stekla, došla), redkeje pa tudi je (ozelenéla, pognala). Za srednji spol se oblika ravna po moški, redko po ženski (ozelenêlo-. pač po ozelenilo). Drugi slovenski umik je pri oblikah glagolov na -im izveden redkeje (ponorel — ozelen'èl). Oblika -■ bratu) ; 233: bratov -> bratov (»Rodilnik množine moških samostalnikov pri akutira-ncin tipu ima v dolenjščini metatonijo (bratov), v gorenjščini večinoma ne.« To je vse. (Kako pa je npr. v Ljubljani?) Njegove Akcentske vuriante (SR 18 (1970), 5—15) obravnavajo metatonijo deležnika nu -i', Akcentske vuriunte II (SR 19 (1971), 1—12) pa metutonije v 1. moški sklunjatvi. 91 Pri Škrabcu (C.F 14 (1895), 12, b) lepo: pri brâtu, h briitu. bratov, bratih, brâti (isto pri jelenu..., pri očetu...; 10, ć: grehov -ih -i nasproti večzložnim o kovaču -ev -iti -i. — Za 1. žensko sklanjatev (7, č): ribo, rib. O razliki pri samostalnikih srednjegu spolu med ed. in množino gl. oblikotvorje. tu samo primeri: sito -a... — sita -o... (tudi deklè -ęta — dekleta -e). Za akutske metatonirane primere (8, č): jajca -o, usta -o. proti j£tra, pljuča z rod. jçler, pljuč, sicer kakor v imenovalniku. Škrabec na splošno o razlikah v tonemskosti pri njem in Valjavcu (CF 14 (1895), 12, c—č): »Poglavitni razloček med mojim in Vuljavčevim naglaševa-njem. katerega se je deržal tudi Šumun v 'Slov. slovnici zu srednje šole', je v mnoštv. rodilniku, ki ima po mojem posluhu v primerih kaker: hrastov, bratov, jelçnov, očetov itd. potisnjeni povdarek. /*/, ne kakor piše Vuljuvec potegnjenegu '..' Poslednji se sliši v dotičnih posesivnih ndjektivih: bratov, očetov itd. Vzrok potisnjenega nuglusu v rod. je pervotno dolgi poslednji zlog kuker v mestniku in orodniku.« 1,2 Končnice so vse (razen ničte) aolge, kukor je učil že Škrabec (CF 15 (1896), 1. b) : »Besede /kot nit/ spreminjajo v vseh drugih padežih /'/ v /*/. Tip kot dçlavnost ohranja akut razen v or. ed., vendar: »V novejših tvorbah pa ostane /'/ tudi v orodniku, zlasti na širokem e ali o: pohótnostjo, poštenostjo, naslädnostjo itd.« 93 Tip *pridna oz. *bogàtâ je seveda iz 4. ženske sklanjatve. * Dp — beri 'dajalnik ob predlogu'. Akutirane končnice Sklanjatve Samostalniki moškega spola Sem poleg samostalnikov kot *stebre, *noie, *kraljb spada tudi os. zaimek *onb, ter povratnik *sebè. Posebnosti: *stebrhu *-ùJ*-ù Dp, *-ù/*-u M *-ód/*-od R, *-ih/*-ih M, *-ïJ*-i/*-\ *reozèe5 *-ù/-u Dp, *-ц/-0 M; *-èo/*-eo R, *-ih/*-\h M, *-i/*-i O "grehe™ *-00j*-0D R, *-ih/*-ih M, *-îf*-ï O *slufià™ *-ó/*-o O; *-0 R Po analogiji na *bràt- se v nekaterih sklonih tipa *nože pri samostalniku *konß razvije tip *kônj-, iz česar dobimo kônju Dp. M in konjih M, v rod., mest. in or. mn. tudi konj, konjih, konji.61 — Za 2. moško sklanjatev priin.^še or. ed. menój ipd. iz *menojo + j, z mino ipd. pa si razlagamo iz *so menö s cirkumfleksom po naliki. Samostalniki ženskega spola V 1. ž. sklanjatvi (tema); v 2. ženski: *lucè *-jo O; *-î R; *-ih M; *-mi« Naglas zmeraj na enozložni končnici." če pa je dvozložna, potem na osnovnem samoglasniku *-àmi O; *-àmâ D/O. Rodilnik množine -ä je po naliki i-jevske sklanjatve, -a pa je zaradi opuščanja akuta v zadnjem zlogu. Poseben primer je *gospojà, ki po zlitjih daje končnice -â -é -é -9 -é -9 itd.100 — Y 2. ž. sklanjatvi glede tega ni posebnosti: *debre *-i itd.101 Umikanja naglasa ni. Samostalniki srednjega spola Osnovni tip 1. sklanjatve je *deno itd.; z *-oma nastopa umik, kar da dnó-ma. Če je v osnovi kratki^samoglasnik (*seld, *okno), v množini redko nastopajo dolge končnice (*sel-h itd., kar da séla itd., pojavlja pa se tudi podstava sélo in na to množina *sél-â itd.).102 Pri zaimenskem *onô je (kakor pri m. *one) v mest. izhajati iz daj. (*njemu), končnica pa po umiku upade do ničle (torej: o njém < *njemV).ioa M Ta tip pri Škrabcu ne pozna umika, v sodobnem knjižnem jeziku pa ni obvezen. и Za tip nbi so pri Rigler j u variante kot v tipu brät, pač na podlagi mlado-akutirane csnove nož-, česar Škrabec (CF 14 (1895), 12, b) nima: grob -óba -u; za innožinske metatonične sklone navaja -ód. -ęh, -i; za ed. mest. in predložni da-jalnik pa predvideva redno metatonijo, tj. ozki o + «a grjibu. 1'ri novoakutiranih (v im. ed.) na dolgem zlogu loči enozložne in večzložne osnove (gl. zgoraj opomba 91, gr$h — kooač). Tip nožev nam. npžev je po noža itd. M Tip sluga (sploh samostalniki 2. moške sklanjatve) Škrabec (CF 14 (1895), 10, c) sklanja le po 1. moški sklanjatvi; za sluga: »»Pri nas ta beseda ni domača.« (Vendar imamo na Mostecu priimek Sluga, in podobno še kje.) 97 Pri Škrabcu (n. m., b): pri grôbu/kçnjujotrçku/lôncu, h grobu/otroku; kçnjih, kçnji. 88 Tako tudi duri, gęśli (po Škrabcu).- 80 Izjeme so seveda oblike po mešanem naglasnem tipu: -o T: -e I/T dv. in mn.: rod. -ф, or. -ф je razložil že Škrabec (CF 13 (1894). 8, b): té/njé/Dsé/vodÇ iz *tojè/*jejè/ l*vsejè, vodojè. *vódó ^ *vodojo. 100 Prim, gospâ (CF 13 (1894), 7, č) ^ gospaà ^ gospojâ, gospé gospel ^ gospofl (prim, še n. m. v 14 (1895), 8, b). 101 Škrabec (CF 15 (1896), 1, č) dvomi o Valjavčevem stebel. I0î O tem gl. več v oblikoslovju neednine. Pridevniška sklanjatev V pridevniški sklanjatvi je naglas vseskozi na zadnjem zlogu, npr. *zle — *-ega itd., *golo *-(e)gà, *bele *-(ç)gà (samoglasnik osnovni v oklepaju se pri umiku ne upošteva). — Tako tudi v srednjem spolu: *zlà *-egà . .. (vendar pri nezložnih osnovah tudi z umikom na osnovni samoglasnik: zlêga — po tega). Pri vsà prim. *vsèj/-ejb (in po odpravi akuta vsêj kot variantno). Spregatve Naglas je zmeraj na koncu, v neednini se osnovni samoglasnik ne upošteva pri umiku: *cvetenw *-še *-Ce; v neednini *cvet(e)md itd. Prim, še *neseme, *treseme, *tereme, *pijeme, "beremo, *majemb, *tkeine * kujem}), ki vsi poznajo umik, če nimajo ničtega korenskega samoglasnika, npr. nésem, trésem, trëm itd.; *kujemè> je potrjen z vzporednostjo z *beremb: *brale = *kovalo. Yse to potrjeno že pri Škrabcu.104 Prednaglašene osnove (mešani naglasni tip)105 Naglas je pred osnovo razen pri akutiranih končnicah, npr. *dene *done ... proti *d0neli0, ali *mosto *-u, toda v daj./mest. *-ù (vsaj neobvezno). Pri samostalnikih 1. ženske sklanjatve so akutirane vse končnice razen tožilniške vseh števil in imenovalniške neednine. Moške sklanjatve *moŽ0 j *-a k *-u \ *-a o *-u z *-em; *-je -0 *-em *-e *-eKh *-0mi; *-a, *-ema. Po *k *možu je tudi *-možu, proti redkemu *bogu (površ. bogu). Pri neštevnih samostalnikih v mest. tudi končnica *-ù (v lésu, v strahu). Pri dvozložnih osnovah ni premen, torej * gospodo *-a *-u . . .loe Tožilniki os. zaimka za 1. in 2. os. ed. ter za vse osebe neednine kažejo nekdanjo pripadnost supletivnih oblik za 1. in 2. os. k temu naglasnemu tipu: poleg rednih, a danes zastarelih oblik *na me (površinsko na me) imamo po zgledu na 3. os. ed. m. spola posplošene oblike *vonjo (površinsko vanj), torej dalje še vâme, vate, vânjo, vânj; vânje; vanju; enako še *na nje itd. ter *za se. — Oblike nas itd. vključno z zgornjimi potrjujejo 2. moško sklanjatev. 103 O posebnosti v množini gl. v oblikotvorju, tu le o posameznostih (Škrabec, CF 14 (1895), 8, č): tlâ tâl tlàm -a -lh/4h -i (zadnje z vprašajem). 104 CF 13 (1894), 7, č: »V predpredzadnjem zlogu imamo é in ó le vsled spremembe po analogiji«: rečeva nam. rečeva; CF 13 (1894), 6, č: »V sedanjiku naglaša gorenj-ščina v mnogih primerih po staro končnice -va, -ta, -mo, -te: govoriva .... živimo.« 105 Vrste podstave obravnava Škrabec (CF 13 (1894), 10. č) ob naslednji predstavitvi: »Ko je bil pervotno povdarjen pervi zlog in to tako, da je ta povdarek celo na predlog prestopil, ako ga je beseda pred se dobila, v takem primeru imamo v naši slovenščini naglas /"/. Pa ta naglas ostane pri nas le v enozložnih besedah na svojem mestu. (Pervotno kratek samoglasnik se pri tem raztegne.) Ako imajo enozložnice pred sebo, stopi s predloga na nje: na meh (iz pervotnega na mehi,)!.I Ako ima beseda več zlogov, stopi s pervega na drugi: ńogó /.../, pokora /...I, oblâk, /.../ na posodo /.../« 106 Vse to, vključno s primeri 7. nepomaknjenim naglasom (po naše -drug) ima že Škrabec (ĆF 13 (1894), 11, b—c), vključno z razgledi v preteklost, in z ne-ednino tipa *bogova, *bogovi in tipom * gospode -a, *oblake, *razume itd. — Glede mest. končnice -ù pri Škrabcu (CF 13 (1894), 9, b): »Samo v ed. mestniku imajo /'/ na predposlednjem zlogu: b$gu, bregu /.../« |torej ne samo neštevni, kakor pri Ri -glerju] »Pri nas ravno tako v dajavniku: h bręgu, h zidu, ô se spreminja v 0: brodu /.../« Ženske sklanjatve Primeri 1. ženske sklanjatve (listirani, npr. *nogà, "glaoà) imajo v rod. ed. končnico *-ejè (po njejè), v or. ed. pa *-ojo; needninski orodniški končnici sta *-mi in *-mä tudi v daj. dv.); naglas pa je na osnovnem samoglasniku, kar daje *-àmi oz. *-ama. — Ta tip ima prosto naglasno varianto na podlagi mladega akuta, torej *nóga *-e itd. z metatonijami kot *lipa, izjemoma pa z rod. iz končniškega tipa, torej "nogo z zgodnjo podaljšavo novega akuta (tj. s podaljšavo v zadnjem zlogu).107 V 2. ženski sklanjatvi je prednaglašenost takih osnov odpravljena le s končnicami za daj./mest. ed. (*-i), or. ed. ("-ojô), v množini pa za rod. ("-oji), daj. (*-emo) mest. (*-eho) in or. (*-0mi), kar daje površinske oblike (za "nočo npr.) noči, noč-jó, -i, -ém -eh, -mi; namesto akutov v zadnjem zlogu mn. se zaradi odpravljanja akutiranosti javljajo tudi cirkumfleksi (kar podstavno lahko razlagamo tudi kot "stvar-emo *-eho/*0mi). Dvozložne osnove tega tipa prvi zlog razen pred ničto končnico -0 obravnavajo kot ničti, torej "pomočo *(po)moč- + + *-i itd. (površinsko pomoč -i). Srednje sklanjatve Samostalniki so v vsej ednini prednaglašeni, npr. *srce *-a "k -u *-e *o srcu *s-em; v neednini se pred dolgo končnico sploh pojavlja metatonija, torej *srcä, kar pa se je posplošilo po množini akutiranih osnov kot "srca. Že Škrabec navaja vso problematiko.108 Sem spada tudi *ono in *ti, v mn. pa *me, *oe, v dv. "medoe, "oedoe, *ona, kjer pa je ta naglasni tip (ker gre za 2. s. sklanjatev) seveda omejen na im. (in enaki mu tožilnik), sicer pa se pojavljajo akutirane končnice, npr. *njegà ipd. kot pri m. spolu, *nàs, *oàs, *njih itd., z metatonijami osnovnih samoglasnikov v končnici (npr. *nàmi, *nàma, *njimi, *njimä. Pridevniška sklanjatev Osnovna prozodija je ohranjena v ednini samo v im. in enakem mu tožil-niku moškega spola, v tož. ž. spola in im./tožilniku srednjega, sicer pa v im./ tož. neednine. Ločijo se enozložne osnove z obstojnim samoglasnikom ("mlado -o), z neobstojnim (*težoko *-o) ter dvozložne osnove (*oesel "-o). Pri drugem primeru ob pomiku dobimo za moški spol površinsko obliko težak. Pri prvem tipu je im. za s. spol lahko analogen naglasno obliki za ženski spol. V drugih sklonih pri enozložnih osnovah nastopajo akutirane končnice, za ženski spol že v im. ed. ("mlada, "težoka) in te so tudi v vseh preostalih odvisnih sklonih, kolikor niso izvzeti s pravilom o ohranitvi izhodiščne prozodije, npr. "mlad(e)-ga *-(e)mù itd. za m. in s. spol, ter *mladejè109 *-i itd. za ženskega. Dvozložne osnove so posplošile naglas imenovalnika v vseh številih in sklonih. Globinsko nezložna osnova (*ta) nastopa s to prozodično lastnostjo v vseh sklonih (torej "-tęga *-temu itd.), površinsko têga . . . Tako se sklanjajo tudi števniki *dva *-ę *-ę, podobno še *oba *-e in *trije *tri. Ker je -ę- kot tematski samoglasnik upadal do stopnje polglasnika (ali celo do ničte v nareč- 107 O končnicah -ë, -o, -0 je bil že ^ovor. 10(1 CF 13 (1894), 11, c: meso -a itd., tudi dvozložne osnove (okp, imê. prasê), vključno s posebnostjo rod. uš^sa nam. tipičnega, kakor imamo pri ocçsa. Opomba: »Dvozložnice /...J imajo v daj., mest. in orodniku ed. /*/ na pervem zlogu: blagu.t 108 Tudi Škrabec je za ž. ed. navajal rod. -é in or. na -ф (kar se najde npr. še v Murnovih pesmih). jih), nastopajo razen v osnovnih oblikah z izvirno prozodijo tudi variante tipa *tega *-emù (kar je nalika po * vsega *-emù). Pri umiku dobimo tega, kot vsega ipd. Po tem tipu se ravnajo povedkovniki deležniki na -l, npr. *bile *-o, kjer se pa v večji meri pojavljajo tudi variante končniškega naglasnega tipa, in to celo brez umika: *bilà *-è *-i za ženski spol in celo *biio.110 Novoakutirane osnove Novoakutirane prvine111 doživljajo načeloma isto usodo kakor staroakuti-rane. Pri sicer redkih enozložnicah m. spola se novoakutirane osnove večinoma spodrivajo s končniško naglašenimi, npr. *grof -a grofa, kar površinsko namesto grofa daje grofa. Vendar to velja v glavnem le za novi akut na o, ne pa tudi na e. Širi se to tudi pri izpeljankah iz predslonske podstave, npr. *od-hod *-a *odhoda (kar površinsko daje namesto odhoda odhoda) ; prvotni končnonaglasni tip to podpira: *sokdl *-à oz. *život *-à se novi akut sicer vede kot stari (prim. *noša, *straža rod. mn. *-e, npr. straža straž). O tem bo še govora pri premičnem naglasnem tipu. Mladoakutirane osnove112 Načeloma jih prizadevajo iste metatonije kot staro- ali na kračini novoakutirane osnove, večinoma pa niso tako obvezne.113 Za primer *vóda *-e itd., 1.0 O tem gl. spredaj, str. 167, saj gre pri pregibanju deležnika na -/ za oblikotvorni pojav. 1.1 ö pojavljanju novoakutiranega v slovenščini prim. F. Ramovš, O slovenskem novoakutiranem /o/ (JF 2 (1921), 227—239) in K poznavanju praslovanske metatonije /ob prvotnih polglasnikih/ (Slavia II (1923—1924), 205—231). — Pri Škrab-c u se metatoničnost pojavlja v poglavju Posebej o dolgem potegnjenem povdarku (CF 13 (1894), 7, č), in sicer v nekakem dodatku k novemu akutu na dolžini (n. m., 10, b—c), to pa v točkah a) do c). Navaja naslednje kategorije: a) rod. mn. konj, otrók, pas, doz, kol, óken, sél. tâl; nóg, sester, gór (poleg »sproti delane gor, vod', tj. gor, d ód, zdaj v branju navadna napaka«), t$t; mostoo, grobov, stolov, vrhov (»v per-vih primerih je misliti, da je samoglasnik raztegnjen po zgledu kaker las, mož, zób. glâv, гфк, stęn; v primerih na -Qv je najberž vzrok raztezanje -i v kosti itd. /.../; /.. yf domÓD (prisl.); b) gdô in drugi vprašalni zaimki; c) boter, zelenec (v R, M, O mn./"/), jelena (M; R, M, O /"/); zrklo, olje; okna, р1фса »v vseh množ. padežih«; koža, maša, nфša, ótka, šk6da, DÓlna (O ed., R mn. /'J) ; pobožen »v vseh padežih in spolih«; dober, nÇsel (samo m. ed.); debęla, jelova, njegova (in »v ostalih padežih«); sędem, ósem; nósim, kópljem, trepęćem itd. Deležnika na -en (nósen) tu ne omenja. (Ramovševe kategorije v njegovih razpravah o metatoniji na kračini imajo precej iste kategorije, vendar pri tem Škrabec ni omenjen: prim, v 2. Ramovševi razpravi opombo na str. 206.) 112 K obsegu tega tipa prim. Škrabec (CF 13 (1894), 7, c—č) : 1. čelo. ókno (pleme, tele, vréme); oóba, meča; oča, métla, nóga; gnjusóba; (kósti, peči); dóbra -o; težka, zelena; bódla -o; nésla -o; njéga: nési, bódi, prósi; bóde/т/, nese/m,/; bósti, nésti; 2. kózel, kórec, ósel, ropótec, klepétec; 3. (člooek; velik); kópat, kósit, lómit, oélet; enotnost (»Meni se zdi, da bi se imele te in podobne besede povdarjati po zgledu učenost -i); redkvica, sobica, šegica ...«). 113 Glede obveznosti metatonij po SSKJ. Metatoničnost akutirane osnove večinoma ni obvezna: obvezna je samo v or. ed in rod. mn. a-jevske sklanjatve (*llpö, *lipe, *cèrkvijo/cèrkvô), zatem v množini samostalnikov srednjega spola (*kopitâ, *deklètâ, * vimena) in sploh v sklonih 2. ž. sklanjatve (*niti, *kopèli). Metatonija je nadalje obvezna v rod., mest. in or. tistih osnov, ki so samo v množini akutirane (*pljuče *-ih *-(, analogno rebra). Pri sklanjatvah moškega spola je metatoničnost sploh neobvezna. Končniško naglašene osnove: kooačb, stabre, konje, stole, sluga; košnja, luče; oknô/ rešeto/jajce/rebro. Pri m. in ž. a-osnovah je metatonija obvezna le v rod. mn. a-jevske v or. ed. *-б, v rod. mn. Glede *grób- itd. prim, metatonije pri akutiranih osnovali (*bràt-). Za ž. spol 1. sklanjatve prim, posebnost or. ed. *-o/*-ô, rod. mn. *-0. Pri sam. s. spola je vsa množina z dolgimi ali kratkimi končnicami, torej *ókn- ali *rešet- + -a/*-ä itd. (gl. Oblikotvorje števil). Akutirane oblike v množini se seveda metatonirajo kakor samostalniki moškega spola: *resét- *-ïh, *-i. O mladoakutiranih osnovah od rod. dalje (greha < greha) gl. pri akutiranih osnovah. Premični naglasni tip Tu je osnova načeloma akutirana na svojem drugem (zadnjem) zlogu, pred ničto imenovalniško končnico pa prihaja do umika, npr. * jelene *-a itd.114 Prvotno navadno končniško naglašeni podtip je *sokole -à,115 kar da površinsko sókol -óla, s samo mladim akutom.116 Tudi metatonije so enake kot v akutira-nem tipu na osnovi. Pri samostalnikih 2. ž. sklanjatve se od rod. ed. dalje pred neničto končnico, v neednini pa sploh, pojavljajo le dolge končnice tudi tu, torej *senožete *-ï, kar da površinsko senožet -êti itd.117 Za sam. s. spola prim. *vremèCe *-na (površinsko oréme -éna) itd. v vsej ednini, v množini pa seveda *oremènû, kar da oremêna. Pri dovolj redkih pridevnikih tega tipa prim, débel -élega (*debèl-), z možnostjo, prav tako redko, prvotno končniško naglašene podstave rójen rojenega (po *rojene *-a *-o). Primeri so še pri deležniku stanja na -l, npr. ponorel -élega (*ponorel-). V okviru pregibanja po spolu in številu priin. za ta tip še velelnik in deležnik na -1: *nesiCe *-te, * nosile *-a (drugo za ženski spol). Prvotno nastali premični naglasni tip tipa *nésem *-émo je danes odpravljen v knjižnem jeziku (je pa še ohranjen v gorenjščini) ; ohranjen je le glede na t. i. kratko obliko 3. os. množine: nése — nesó (*-пе.ч0Со)ш. sklanjatve (*slùge, košnjo *ovecS (tudi ooecb z zgodnjim podaljšanjem). V 2. ž. sklanjatvi je obvezna le metatonija v or. ed. v zlogu neposredno pred končnico (*lučj<>), sicer se tu metatonira kakor v t. moški sklanjatvi. Končniško naglašeni samostalniki srednjega spola z e in o v osnovi se v množini ne metatonirajo obvezno (*ges{à, *okna\, se pa lahko po naliki s tipom *mèstâ. kar da dvojnično gêsla ^ gésla (*kdla, *nebesa). Primeri z dolgim samoglasnikom v osnovi doživijo le umik: *čreoca, *jajcà. *vrata, *usta (vendar metatonični, prim. rod. orät). Večina teh samostalnikov, površinsko akutirana, se nato v odvisnih sklonih množine metatonira kot sam. 1. moške sklanjatve, le da v različnem obsegu: sploh ne tip *kola, *oralu. samo v rod. *ustà in *nebesü v rod. mest. in or. pa neobvezno, če imajo e in o v osnovi (gêsel -ih -i/ôken ôknih -i) in vsi umični. Metatonirane končnice so obvezne; izjeme so rod. ed. in need. (*oodojè/*-èje, *no-daà/'-vodâa, kosteijkostie). vendar le *ljudei. pa daj,/mest. ed., daj. need., or. dv.: *têj *tęm(a). (Glede tę j = *tejè, têj^Ltèje. prim. * gospoji ^ gospę. Podobno teme /temo k temà/tèmâ.) , , П4 Prvotno pač iz * jeleni *a. 115 Tako še prvotno, nasproti drugačnemu iz opombe 114. ne Pri notranje dolgem samoglasniku v osnovi bi temu ustrezal *jezike *-à (prim, rus. jazyk -à), vendar v slovenščini z nadomestitvijo notranje dolžine s kračino (jézik -i k a). 117 Ta tip ima seveda že Škrabec, npr. za 2. ž. sklanjatev (CF 15 (1895), 1, b): kopel — kopęli itd. Za 1. žensko sklanjatev priin. (CF 14 (1895), 12, b) : jélen — jeléna, v D„ in M. ed. ter R, M in O množine pa /'J; za 1. srednjo (CF 14 (1895), 8, c) : téle -ę/a. 118 Tako razlagal že Škrabec. Cirkumflektirane osnove ne poznajo premen, zato jih je na prvo mesto glede naglasne preprostosti postavljal že Škrabec.119 Prim. *kâjak *-a itd., *torcîda *-e itd., *liberâlen *-lnega itd., *korigiram itd. (kolikor tega ne izvajam iz *korigirajeme). Tako se pri sklanjanju in pregibanju vedejo "tudi površinsko cirkumflektirane dvozložne osnove, npr. *golôbe *-a, *vesele *-ega; izjema je seveda že omenjeni tip *(po)moče pri sam. 2. ž. sklanjatve. Pri gla- Cirkumflektirane osnove Cirkumflektirane osnove ne poznajo premen, zato jih je na prvo mesto glede naglasne preprostosti postavljal že Škrabec.119 Prim. *kâjak *-a itd., *torcîda *-e itd., *liberâlen *-lnega itd., *korigîram itd. (kolikor tega ne izvajam iz *korigirajeme). Tako se pri sklanjanju in pregibanju vedejo "tudi površinsko cirkumflektirane dvozložne osnove, npr. *golöbe *-a, *oesele *-ega; izjema je seveda že omenjeni tip *(po)moče pri sam. 2. ž. sklanjatve. Pri glagolu je to tip risati rišem ipd. 110 Seveda le domuče primere, prim. Valjavčev 'Prinos ,/.../' in prihodnja slovenska slovnica (CF 14 (1895), 7. c) : dobrdoa, jezero, konik, čeljust, molitev. KAZALO I Prozodične lastnosti........................133 Pretvorbe............................136 II Podstavne oblike.........................138 Prozodija tvorjenja besed....................139 Izpeljava........................139 Akutirana priponska obrazila za............139 1. moško sklanjatev...............139 3. moško sklanjatev...............141 1. žensko sklanjatev..............143 1. srednjo sklanjatev..............144 pridevniške besede...............145 glagol....................146 povedkovnik.................148 prislov....................148 Nenaglašena priponska obrazila za...........14'.' 1. moško sklanjatev...............149 4. moško sklanjatev...............151 1. žensko sklanjatev..............151 2. žensko sklanjatev..............152 4. žensko sklanjatev..............153 1. srednjo sklanjatev..............153 4. srednjo sklanjatev..............153 pridevniške besede...............154 glagol....................155 prislov....................155 povedkovnik.................157 Cirkumflektirane podstavna priponska obrazila za.....157 1. moško sklanjatev...............157 1. žensko sklanjatev...............158 pridevniške besede...............159 glagol....................159 Besedne zveze......................159 Zlaganje........................160 Sestavljanje......................161 Sklapljanje.......................161 Prozodija tvorjenja oblik za...................162 spolskost pridevniških besed................162 določnost pridevniških besed................163 številskost pregibnih besed.................164 primernik.......................164 povedkovnik iz pridevniških besed..............165 sedanjik........................165 velelnik........................166 deležje na -č......................166 deležje na -e......................166 deležnik na -č.....................167 opisni deležnik na -l...................167 deležnik stanja na ...................167 dolgi nedoločnik.....................168 kratki (pogovorni) nedoločnik...............168 namenilnik.......................169 deležje na -ši......................169 deležnik na -oši.....................169 opisni deležnik na -nl-t..................169 deležnik stanja na -nl-t..................170 nedovršnik k dovršniku..................170 dovršnik k nedovršniku..................171 Prozodija pri spreminjanju oblik.................172 Akutirane osnove (nepremični naglasni tip)..........172 Sklanjatve....................172 Akutirane končnice (končniški naglasni tip)..........173 Sklanjatve....................173 Spregatve.....................174 Prednaglašene osnove (mešani naglasni tip)..........174 Novoakutirane osnove...................176 Mladoakutirane osnove..................176 Premični naglasni tip (na zadnjem zlogu akutirane večzložne osnove) 177 Cirkumflektirane osnove..................178 Kazalo.............................178 Summary............................180 SUMMARY A generative approach to standard Slovene accentuation postulates 7 prosodie parameters as relevant for the generation of accent: (1) the quantity of the syllabeme: i ę a o u are long, e o a are short; (2) accentedness: accentedness (*si), preaccentedness (*na) and nonaccentedness (*-na) ; (3) the place of the prosodeme. e. g. with regard to the accent (*kosiCb present tense vs. *kosiCe imperative) or with regard to the length (*bratihe vs. *lipamä); (4) tonemicity: acute (*llpa) vs. circumflex (*kajak/ *d0ne) ; (5) intensity of accent: *sin0-e0 *-a0 vs. *пог0-0, *-a} vs. starj-è^tij, *dêkrân2; (6) strength: *meso-är-0, *ribrär-0; (7) polyaccentedness: *neùman vs. *nëùman. Every morpheme has its characteristic prosody; however, it is represented in writing only when it is distinctive. The surface-structure forms, e. g. *bràt, riba, mîjst, mesę, mesâr, r'ibar, nésem, nésemo, začnem, dekanat, are derived by transformations from the accentual bases of words, e. g. *bratre, *riba, *moste. "meso, *mesarù, *ribâ-re, *nesemb, <'nes(e)mö, *zač0nenie. *dekan2ät2. The transformation rules are as follows (and applied in the following order): (1) intensity of accent: *potepo-in2-0o> potepin; *mizricra, > mizica; *bog0-a0 > bogâ; *dekan2-ât2> dekanat; (2) deletion of the accent on the word-final -0. thus producing: (a) a neo-acute on the penultimate syllable: *grelib, *odhodè, *pis(a)jemb. *hot(0)jeinb > '"grehe, *odho-de, *pis(a)jèni0, *not(0)jeme; (b) strong accented vowels ("pisjem, *hotjem) generated by the drop of the thematic vowel (here in parentheses) and yielding a neo-acute on the preceding syllable: * pišem, *hôcem; (3)circumflexization of preaccented words (*mast0, *moste. *goro) and word phrases (*na moste, *na goro) with the subsequent progression of the circumflex onto the following syllable whenever possible: mast, most, na mçst. gory. na gyro; (4) substitution of an acute syllable by a circumflex when it is followed by a strong syllable or by a nonfinal 0 (*ribär, *ribö > r'ibar, ribo; *stàr0ca > starca) ; a strong syllablç with an,acute accent gives rise to the acute metatony of the preceding syllable: *nosTm, *kroiim > *nôsim, *krôiim; (5) early lengthening of neo-acute word-final syllables in certain categories: *nóg gen. pl., *môj, "veselje > nóg, mój, veselję; (6) retraction of the acute from the word-final syllable to the preceding long syllable: * zvezda, * glavà > zvçzda, glâva; (7) lengthening of the acute in nonfinal syllables; in word-final syllables, the acute is preserved, becoming phonetically a circumflex: *bràtra, *noša, *nôsim, '"odhoda > bràt(r)a, n0ša, nosim, odhoda vs. nogà, lomà, tama > noga, loma, tama; (8) retraction of the accent from the short final syllable to the preceding short e or o (*zemlja, *nogâ, *potôk > zémlja, noga, potok) ; no such retraction occurs if the final short syllable is preceded by a schwa, or by a pre-root morphemic boundary, or in the case of emotional coloration: tama; začnem, odhhd; fantê; (9) retraction of the accent from the short word-final syllable to the preceding schwa: tama, taman > tbma. tbman; (10) fusion of certain vowel + j combinations: *pojas, *stojàti, *vodejè > pas, stati, oodę; (11) certain analogies take place, e.g. nésemo (instead of *nesémo) by analogy with nésem, pasû by analogy with moža. gyro by analogy with instr. lipo, and the like.