NO. 38 Ameriška Domovina A-fl/l E Rl C/till-H O M E> AMERICAN IN SPIRIT TORSION IN UNOUAOfi ONLY SLOVCNIAN MORNING NOWSPANR CLEVELAND 8. 0., TUESDAY MORNING. FEBRUARY 24, 194S LETO L. - VOL. L. Češki socialisti so hoteli pograbiti vlado Razne najnovejše svetovne vesti WASHINGTON. — Henry Wallace je zdaj vendar dobil človeka, ki je pri volji kandidirati na listi tretje stranke za pod-predsednika. Priglasil se je Glen H. Taylor, senator iz države Idaho. Wallace je naznanil, da se bo vršila konvenciia tretje stranke v Chicagu na 11., 12. in 13. junija. • « • MILWAUKEE, Wisconsin. — Sinoči je izbruhnil požar v hotelu Martin v središču mesta. Ognjegasci so rešili iz gorečega poslopja 40 oseb po lestvah. Kakih 100 jih je pa že prej zbežalo na prosto. Smrtnih žrtev ni bilo. Nekaj oseb ki jih je omamil dim, so morali spustiti po vrveh iz poslopja. • * • ST. LOUIS, Missouri. — Julius J. Noser, predsednik zveze davkoplačevalcev, je rekel, da se*je razglasil za “predsednika Zed. držav in vrhovnega poveljnika ameriške bojne sile ’’ To radi tega, je rekel, ker je odšel predsednik Truman iz dežele, podpredsednika pa nimamo, ki bi ga nadomestoval. Mr Truman je rekel, da bo šel na Kubo, ki je angleška posest, torej bo takrat izven Zd. držav. In kaj bo z deželo, je rekel Noser, ako ne bo nikogar, ki bi sknbel za red in mir domač Ni se pa še odločil, če bo šel v Washington, ali bo “vladal” ker iz Missouri. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) KOMINFORM je nova organi- jo in Bolgarijo proti Grčiji, če zacija za propagando komunizma v svetu s sedežem v Belgra-ud. Glavni urednik vseh propagandnih spisov je Rus Yudin. V uredniškem zboru je potem , zastopana s poseb- bi si ta podpirana od Amerike upala eno ali drugo imenovanih dežel napasti. Torej mogočne besede, ki pa se jih verjetno nihče ni ustrašil. Pravijo, da pes mno- gokrat ‘vi, ■fnniiMiliftr Hi Zdaj šele vemo, kako je na stvari Nekdo mm je zaupajl/(v koliko je dobro informiran, ne vemo), da naši “napredni” ne zbirajo za sklad $50,-000 za svobodo tiska v Ameriki, ampak za svobodo tiska v Jugoslaviji. Saj se nam je res čudna zdelo, da bi zbirali za nekaj tukaj, ki že imamo garantirano z našo ustavo. Lepo pa je od njih, da so začeli z akcijo, da se pribori narodom v Jugoslaviji svobodo tiska, ki so je tako potrebni. Vse kvale vredna ideja in akcija. Samo dvomimo, da bi 50 tisočakov zadostovalo, ker Tito se bo krčevito branil odje-njati. Ti šment ti, da se nam ni prej posvetih, kaj in kako. Predsednft unije CIO je ukazal direktorju, da sledi stranki ' Washington.— Filip Murray, predsednik unije CIO, je ukazal svojemu, direktorju Harry Bridgesu, da se ravna po “liniji” uhije, ali pa se odpove kot direktor, ŽE TRETJI JETNIŠKI RAVNATELJ JE MO-RAL PUSTITI URAD Columbus, O. j— Državni direktor za blagostanje, Charles Sherwood, je v ! soboto podal ravnatelju držaVne jetnišnice, Franku Hendersonu ultimat, da se takoj odpove službi, ali pa bo odstavljen. Ravnatelj, ki je star 66 let, se Jč takoj odpovedal. Državni;administraciji so prihajale pritožbe, da vlada v jetnišnicinšred zadnjih 6 mesecev in da ravnatelj, ki je bolehen, ne napravi ničesar, da bi to popravil. To je že tretji, ravnatelj od 1936, ki je mora^iz urada. Takrat je bil ravnatelj Thomas, katerega je pognal guv. Davey. Leta 1939 je bil ravnatelj Woodard, akterega je odstavil guv. Bricker. -----o-*--- Arabci priznajo, da so u izvršili razstrelbo, ki je ubila 49 Židov Jeruzalem. — Pbveljsko arabske vojaške organizacije je včeraj priznalo, da so . nalašč razstrelili dva truka dinamita, da je bilo pri temu uj>ijjh 49 Židov, Razne drobne novice h Clevelanda in te okoUee Tako so jih obdolžili komnisti, ki so vdrli v glavni stan1 Za veterane_ narodne socialistične stranke, kjer so dobili “do-1. Lake shore post 2™, Amen-kaze.” Notranji minister, ki je komunist, je pre- store v bivši Knauaovi dvora. povedal vsak odhod iz dežele in ukazat'policiji -»> ° so darovale za peto sv. mašo za Primoža Šulen. Tretja obletnica— V (Sredo ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Josipa Markoviča ob priliki tretje obletnice njegove smrti. Za 30-dnevnico— V sredo ob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojnega Primoža Šulen ob priliki 30-dnevnice njegove smrti. Če ga bo razbijal — Danes je sv. Matija, ki led razbija; če ga ni, ga pa naredi. Vsem, ki ga danes praznujejo, želimo vse najboljše. Na obisb— Na kratek obisk je dospel mladi mornar Leo A. Ladiha, služi pri ame: ijemo v ftied-dnem komunizmu, tako da so hejslovani lahko z nami kar zadovoljni. ^ 1 VSAJ NEKAJ BI RAD. — Pisali smo, kako se je Tito trudil, da bi dobil iz Amerike zlato, ki ga je še “Stara” Jugoslavija pod princem Pavlom poslala v Ameriko, da ga zavaruje pred Hitlerjem. Amerika stoji na sta-lišču^ naj se najprej napravi obračun o vsem, kar Jugoslavija dolguje, potem pa bo vrnila kar ostane. Ta obračun Titu nič ne diši.' Pač pa je predlagal ameriškemu poslaniku, naj bi Amerika vrnila vse drugo, 20 milijonov pa naj bi obdržala do končnega obračuna. Amerika je ostala za ta predlog gluha. Pravijo, da potrebuje jugoslovanska vlada ameriške dolarje pred vsem za nakup strojev. Tito je začel petletko, v kateri hoče dvigniti zlasti težko industrijo. Zato pa je treba strojev. Baje so Rusi za to petletko veliko obljubljali, pa nič dali. Zato hoče dolarjev za nakup takih strojev v Ameriki in na Angleškem. Ali niso čudne manire, na eni strani zmerjati Amerikance, na drugi pa prositi? JUGOSLOVANSKI PREDLOG. — 21. jan. je Jugoslavija postavila predlog, naj bi Nemčija plačala 10 bilijonov reparacij vsem narodom, ki so bili z njo v vojni. Tudi iz tega predloga sledi, da bi jugoslovanska vlada rada hitro iz Nemčije stroje in drugo, kar je potrebno za opremo na novo zidanih jugoslovanskih tovarn. Tudi ta predlog bo obležal, dokler se ne zboljšajo razmere med Rusijo in Ameriko. TITO NAPADA AMERIKO. _ 9. februarja je jugoslovanski diktator sprt spregovoril proti Ameriki. Rekel je v svojem govoru, da hočejo Zedinjene države ameriške “obkoliti miroljubne narode” in jih "zasužnjiti." Dajal je obenem Amerikancem nauke, naj se nikar ne igrajo z ognjem- To se sliši kakor grožnja. Posebej pa je še grozil, da bo Jugoslavija podpirale Albani- :ako je hodil Tito po Bolgariji in Rumuniji, kako je sklepal tam prijateljske zveze in seveda tudi dobival nove medalje. Med Bol-(Dalje ne 3. strani) --------o------- Rusi so dobili uradno svarilo pred napadom London— Ruski narod je slišal uradno svarilo, da razmere, kakor so sedaj, zahtevajo neprestano pripravljenost za boj. To je govoril narodu maršal Bulganin, vojni minister, ob priliki praznovanje 30-letnice rojstva rdeče armade. ‘Dokler obstojajo imperialisti, je vedno nevarnost napada na našo deželo," je govoril vojni minister. Njegov govor je oddajal radio iz Moskve. Varja izvfe&bo načrta. Bridges je ravno nasprotno. Bridges sicer.lahko pripada kateri politični stranki hoče kot posameznik, toda kot direktor izvršnega odbora mora biti pa, kakor določi večina vodstva. Bridges, radi katerega je bilo toliko prahu svoje čase in so ga hoteli izgnati iz Amerike radi njegovega delovanja s komunisti, je direktor unije CIO za severno Kalifornijo, obenem pa predsednik pristaniških delavcev. Kaj bo zdaj napravil, še ni znano. Najbrž« bo pa odstopil in svojo unijo vzel iz CIO. Wne preprečijo delitev5 5 je zagovarjaj strne. dla Prago in vsa vladna poalop- Izjava. Arabcev je prišla potem, ko so Židje obdolžili Angleže, da držijo z Arabci in da jih ne branijo pred njimi. Radi tega so Židje ubili devet angleških vojakov. Sedem arabskih držav, ki so dale oljne koncesije raznim državam, je izjavilo,'da bodo te koncesije preklicale vsem onim državam, ki podpirajo delitev Pa-i lestine. ■ Boksar Joe Louis bo šel v politiko New York. — Svetovni šam-pijon boksarjev, zamorec Joe Louis je izjavil pred odhodom na Angleško,, da se bo podal v politiko, kadar bo opustil boksanje. (Pa ne, da bi “ronal” za predsednika, kakor Wallace?) “Truplo” je oropalo samaritana Akron. — Dan Pollak iz 886 Sherman St. je ustavil svoj avto, ker je videl na cesti ležati truplo nekega moškega. Stopil je iz avta, da bi videl, če more kaj pomagati. Tedaj je pa “truplo” skočilo pokonci, iz teme je pla nil še nek drug moški in vzela sta usmiljenemu samaritanu $60. ožjih sorodnikov. Jz raznih naselbin Pueblo, Colo. — Dne 4. febr. je umrl v bolnišnici Primež Knafelc, star 68 let, doma iz Koritnice pri Knežaku, Notranjsko, član SNPJ, samostojnega društva in pevskega kluba Prešeren, Zapušča ženo, dva sinova, poročeno hčer in tri sestre, v starem kraju pa sestro in brata. Cliff Mine, Pa. — Dne 11. feb. je bil v koliziji smrtno ponesrečen John Suša ml. Nesreča se je pripetila med Pittsburghom in Moon Runom na cesti 22-30. Nanj se je zvrnil trok premoga in ga ubil na mestu. Kako je prišlo do nesreče, še ni bilo pojasnjeno. Pokojni je bil rojen 7. dec. 1909 v vasi Vine pri Zagorju ob Savi, v Ameriki od 1912. V zadnji vojni je služil na Pacifiku. Tukaj zapušča sina, hčer, starše, brata, dve sestri in več vsemi državami vse od Baltika do Balkana Moskva. — Zunanji minister Molotov naznanja, da je Sovjetska zveza podpisala prijateljsko pogodbo in za medsebojno pomoč z Madžarsko. To je bila zadnja država, kise je zavezala Rusiji v črti Baltik-Balkan. Tako ima zdaj Sovjetska Rusija močan obrambni »zid proti zapadni Evropi, ali .proti “imperial ističnini državam,” kakor se je izrazil Molotov. Tako pogodbo ima Rusija zdaj z Jugoslavijo, Bolgarijo, Romunsko, Madžarsko, Češko in Poljsko. Moskva je pazila pogledat, kako na to, da je sklenila pogodbo z vsako teh držav posebej, da jih lažje kontrolira. ------o------- MINNESOTČANI SO VZELI ZA SVOJE NEMŠKO MESTO IN SKRBUO ZANJ Frankfurt, Nemčija. — Med meščane mesta Crailsheim je bilo razdeljenih več kot 6,000 funtov obleke in čevljev. Vise to je dar meščanov mesta Worthing-* ton, Minnesota, ki so vzeti to nemško mesto “za svoje” in obljubili, da bodo skrbeli zanj. prebivalcev, leži severno od Stuttgarta. V vojni je bilo do 80% razdejano od bomb zapad-nih zaveznikov. Minnesotčani pravijo, da so poslali obleko in obutev za prvo silo, druge potrebščine pa jim bodo še poslali. Nemci so teh ameriških “stricev” Američanka obsojena v Jugoslaviji Belgrad. — Mrs. Ema Debeljak, ki je bila rojena v Ameriki, je bila obsojena pri ‘“ljudskem sodišču” na 10 let ječe. Obtožena je bila zveze z hrvaškimi ustaši. Obenem ž njo je bilo obsojenih pet drugih oseb pod isto obtožbo. Dobili so od 3 do 10 let. Predsednik Beneš je apeliral na narod, naj ostane miren in trden. Zadnjo soboto se ni vdal pritisku komunističnega premierja Gottwalda, dal izroči vso vlado v roke komunistom. Rekel je, da morajo biti pri vladi vse stranke, kakor jih je narod izvolil. Policija je na ukaz komunističnega notranjega ministra aretirala vse odlične nasprotnike komunistov. Aretacija je bila napovedana tudi uredniku katoliškega tednika, Pavlu Tigridu, ki je pa baje zbežal v ameriško zono v Nemčijo. Komunisti so včeraj zasedli vse radijske postaje in brzojavne urade v Pragi in na Slovaškem. Značilno je pri tej češki krizi to, da je dospel zadnji teden v Prago sovjetski pomožni zunanji minister Zorin. Ljudje so se spomnili, da ko se je leta 1945 polastil romunske vlade Peter Groza ,se je to zgodilo ravno ob času, ko se je nahajal v Bukarešti sovjetski minister Andrej Višinski. Zorin pravi, da je prišel i prihaja žito iz Rusije. ( Med svetovno diplomacijo je zdaj vprašanje, če bo predsednik Beneš trden dovolj, da bo zlomil v Trstu. Angleški general Airey, poveljnik zavezniške zone na svobodnem teritorijui v Trstu, je po. slal na zvezo obširno poročilo. Poročilo govori, da bo imel varnostni koncil ogromno nalogo ko bo prevzel administracijo tržaške države in dlje ko s tem odlaša, bolj resni bodo postali ti problemi. M«sto Crailsheim šteje 9,000 zelo veseli, kakopak. Državni oddelek zavrača protest treh držav Washington. — Državni odde. lek je včeraj naglo zavrnil protest Jugoslavije, češke in Poljske radi sestanka Velikih Treh v Londonu. Južni demokrati zahtevajo od Trumana, da umakne izboljšave za zamorce Washington. — štirje guvernerji južnih držav so v imenu vse demokratske stranke na jugu zahtevali od Trumana, da umakne iz kongresa zahtevo za postavo proti linčanju, zahtevo za odpravo volivnih davkov in postavo, da v„ javnih prevozih ni nobene razlike' med belimi in črnimi. Dalje so zahtevali, da demokratska stranka zopet vpelje določbo, da odločuje dvetretjinska večina pri izbiranju predsedniškega kandidata. To je bilo odpravljeno leta 1936 na zahtevo Roosevelta in so vpeljali navadno večino glasov. Guvernerji držav: South in North Carolina, Arkansas in Texas so predložili te zahteve in zagrozili, da bodo južni demokrati glasovali za republikanskega predsednika, ako predsednik Truman ne odjenja. 66. St. Dobrodošel! ; iovFgrobovi Elizabeth Toniko Umrla je Elizabeth Tomko, stanujoča na 1756 E 32. St. Doma je bila iz Ogrskega. Bila je stara 62 let in zapušča štiri sinove, dve hčeri in vnuke. V Ameriki je bila 42 let. Pogreb bo iz Golubovega pogrebnegh zavoda jutri zjutraj ob 9 v cerkev (Sv. Columbkille. -----o---- MATI JE REŠILA 4 LETA STAREGA SINA IZ KREMPLJEV VELIKEGA ORLA Carlsbad, N. M. — Mrs. C. J. Reinhart je obešala perilo na svojem dvorišču. Njen 4 leta star sinko se je igral tam blizu. Naenkrat privrši po zraku velik orel, se spusti na dvori* tel izpustisti žrtve. Materi se je končno posrečilo, da je izpulila orlove kremplje iz dečka, odgnala orla in hitela s sinom k zdravniku. Zdravnik je za-šil dečku rane, ki mu jih je na- šče in zasadi dečku kremplje pravil orel s kremplji. v glaivo. Mati je skočila dečku na pomoč, pa ni mogla orla odgnati. Skočila je v hišo in zagrabila škarje, kar ji je prvo prišlo pod roke in je skočila nazaj na dvorišče. Tam se je vnel nov boj med materjo in med orlom, ki ni ho- Mati je po telefonu poklicala svojega moža, ki je prihitel in videl orla, ki je še vedno oprezoval tam okrog. Vzel je puško in ga ustrelil. Ljudje pripovedujejo, da je orla nekdo Darovi za begunce Za slovenske begunce so darovali sledeči: Mrs. Frances Bara. ga je nabrala $10 in sicer so prispevali sledeči: Mrs. Mary Klemenčič, 1029 E. 69. St., $5, Mrs. M. Gregorach, 1176 E. 71 St., $2, Mrs. Mary Bulič, 451 E. 149. St. $2 in Mrs. F. Modic, 1107 E. 64. St. $2. Po $5 so darovali v našem uradu : Anton Kovačič iz Ashtabula, O., Mr. in Mrs. Joe Strnad, 1106 E. 67. St. Mr. in Mrs. John Vidmar, 16628 School Ave. sta darovala $3, $2.50 je darovala Mary Kos iz Danville, Ind. Po $2“šcT darovali: Mrs. Vardjan, 1265 E. 172. St., Uršula Lushin, 8220 Korman Ave., ter J. K. iz Collin-wooda. Iskrena hvala vsem skupaj in še drugim toplo priporočamo, da bi ob priliki kaj darovali za to plemenito akcijo, da rešimo slovenske begunce iz njih bednega položaja. Ameriški konzul je * poročil Nemko Starnberg. — Ameriški konzul v Monakovem, Sam Woods, je poročil Wilhelmino Busch. Nevesta je iz bogate družine nemških pivovarnarjev in je stara 64 let, dočim je star ženin 62 let. Na “medene tedne” bosta šla v Švico, potem bo pa Woods pripe- vjel (v, gorovju Gaudalupe in ljal pokazat svojo ženo y Amerf-da je orel potom ušei. ko. spi MUSU DOUOMM ,»(V»« DKHA HIKII (JAMES DBBEVEC, Editor) 1117 St Clair Ave. HEnderson 0628 ClmUnd 8, OUo Published daily except Saturdays, Sundays and Holiday« NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50. mk IZ MMN UmiHTlH' *.... i ■■a.aastllimilllMWWW SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5 for 6 months; $8 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.50 for 3 months. Entered as second-class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. 83 No. 38 Tues., Feb. 24, 1948 Vsi katoličani v Ameriki sodelujejo v akciji za pomoč beguncem Škofijski odbor National Catholic Welfare Conference je odobril obširen program dela za evropske begunce, med katerimi je nad polovico katoličanov. Po programu bo vsaka škofija dobila posebnega “direktorja za imigracijo,” zastopniki najvažnejših katoliških organizacij v vsaki škofiji pa bodo sestavljali škofijske odbore za sprejem in naselitev beguncev iz Evrope. Vse katoliške župnije bodo dobile pozive k sodelovanju. Vse katoliške družine preko župnijskih uradov bodo dobile vprašalne pole s prošnjo, da navedejo, koliko beguncev, delovnih moči, bi mogle sprejeti in kako pomoč j'im bodo mogli nuditi za začetek. Vprašalne pole se bodo razdelile v prihodnjih tednih. Duhovniki in katoliški lajiki so dolžni preskrbeti za sestanke, shode in predavanja, ki naj razprše dvome in pomisleke proti podpiraju beguncev in proti sprejemanju teh nesrečnih ljudi v Zed. države. Katoliški posamezniki in organizacije ne smejo mirovati, dokler ne bodo vsi guvernerji držav imenovali “državno komisijo” za begunce v vsaki dr-, žavi, dokler ne bodo dopovedali vsem senatorjem in kongresnikom v Ameriki, da katoliški volilci brezpogojno zahtevajo, da se v sedanjem zasedanju kongresa sprejme zakon, ki bo dopustil primerno število beguncev iz Evrope v Zed. države letos in prihodnjih par let. To in več podrobnih važnih navodil je sklenila seja Na tional Catholic Welfare Conference Immigration Council, ki je bila minulo sredo v Chicagu. To je bil tudi predmet posretrmrnj, ki so /ih imeli zastopniki katoliških škofov takoj naslednji dan, tudi v Chicagu. Msgr. Edward Swanstrome, ki je oba dni predsedoval, je naglasil, da katoliški škofje USA smatrajo, da je USA dolžna v obrambi svoje časti in dobrega,imena pred zgodovino, da nujno prevzame na svoja ramena odgovarjajoč delež pri rešitvi najhujšega in najžalostnejšega pojava po drugi svetovni vojni — begunskega vprašanja. Ligo katoliških Slovencev v Ameriki sta na konferencah zastopala predsednik Rev. Matt Butala in tajnik Rev. Alojzij Medic OFM. Med organizacijami vseh drugih ameriških katoličanov je tudi zastopstvo slovenske Lige dalo izjavo na obljubo, da bodo slovenski katoličani, ki imajo med Pismo iz Jugoslavije ' Draga prijateljica in ostali: Danes Ti hočem nekoliko popisati življenje v današnji Ju-goslaiviji, tej demokratični domovini (,?), ki je ljudska vo-ja in pravica — oblast. To je res vse na papirju, a v resnici pa je čisto drugače. Upošteva se samo to, kar reče kakšna baraba ali komunist, ki je le zato, da se ljudem vse pobere in seveda za državo in pa za svoj žep. Ta naša komunistična Jugoslavija pravijo, da je delavska država. Takoj po vojni, leta 1946 so pričeli jemati ljudem premoženje, zlasti Nemcem, seveda tistim, ki so ostali tukaj. Večina jih je že prej pobegnilo v Avstrijo. Vsem tistim, ki so ušli, ze je vsem brez razlike vse zaplenilo in oropalo. Neketari Nemci so bili taki, da se niso vtikali nobene politične zadeve, da bi jim* ne bilo mogoče kaj oporekati. Tudi takim, ako so imeli kako večje posestvo ali druge vrednosti, so vse pobrali in mnoge povrhu še v nebesa poslali. , No, saj nekateri so si kaj takega zaslužili, saj je bilo radi njih mnogo Slovencev prizadetih in postreljenih in na razne načine uničenih. Ne vam, kaj bi ti sedaj rekla. Mnogo jih, je bilo v partizanih, ki so se borili gošah za svobodo naroda našega jezika, ko smo pa vsi ta ko težko pričakovali konca vojne in osvoboditve. Toda, kaj mamo sedaj? Veliko siromaštvo, res lahko oblast ne smeš ni česar reči, če ti kakšne reči primanjkuje, ker si v nevarnosti, da pridejo po te in boš zginil za vedno. ^ Dela je res dos«, a materiala fii mogoče jajo razne syoje stvari h svojih stanovanj, samo da se preživijo. Potem pa lahko sodiš in izračunaš, koliko si more delavec prihraniti od svoje pla- Bogatašev, ali vsaj bolj premožnih ljudi zdaj tukaj ni, ker so vse pregnali in jim pobrali tovarne, rudnike in posestva sploh. No, sedaj so pa na vrsti mali obrtniki, trogovci in gostilničarji, katere bodo kar lepo avtomatično uničili, ker jim ne dajo ne materiala ne sircvin. Kajti vsa podjetja in tovarne so v državnih rokah in tako država lahko razpolaga z vsem, kakor sama hoče. Važnejši material je ves na nakaznice. Trgovec si ga ne more nabaviti tako je primoran svojo trgovino zapret. Prav tako bo skoro z vsemi privatnimi obrtniki. Država izdeluje in država prodaja, kar ima. Pravijo, da bo, in tudi izgle-da tako, kakpr je v Rusiji, da bomo kmalu sami hlapci in same dekle; hodili bomo k kotlu jest in bomo jedli to, kar nam bodo dali. Takšen je komunizem! Kdor ga ni poskusil, ta 'ne verjame, 8 gorje onemu, ki je pod njinp Ne želite si ga! Komunisti znajo pač lepo govoriti in obljubovati, a ko pridejo do moči in dobijo oblast roke, potem delajo kot je njim prav in vse drugače kot pa so obljubovali. Dokler je kaj nakradene irobe, se že lahko daje ljudem, ko pa tega ni, se pa pravi delat, da se kaj naredi, Pri delu naj kar vse tekmuje, in ko narediš več kot je normalno, pa ti postavijo novo količno dela in seveda vselej vzamejo mvjvišje. Pa to še ni dovolj, kajti povrhu tega pa hočejo, da bi človek delal še v tistem pro-stem času za stonj — nam pomaga dosti deta, ko je pa zaslužek tako majhen proti tej veliki draginji in neznosnih dajatvah, ki njih ni nikdar konec. Recimo, da delavec, bodisi ključavničar, kolar ali mizar itd. zasluži na dan po 12 do 17 dinarjev na uro Recimo, da zasluži po 16 din na uro 8 ur na dan, mu pride na mesec 3,388 dinarjev. Od tega mora plačati 240 din. v socialni fond In kaj ško delo. K udarniškem begunci mnogo svojih sorodnikov in prijateljev, program (bolniška blagajna), uslužbeni konference 7 veselietn nozdravili in nndnirali > j_____________________________; konference z veseljem pozdravili in podpirali. Na podoben način kot katoličani, bodo istočasno organizirala podporno akcijo za begunce tudi vsa druga krščanska verska združenja v USA tako, da bo ves mogočni severno ameriški narod strnjen v tej veliki dobrodelnosti. Posebna odbora kongresa in senata USA sta obiskala taborišča beguncev in dala svoja poročila. Popisala sta težko življenje teh ljudi brez domovine, a obenem predložila neizpodbitne dokaze, da so to pošteni ljudje, izvrstni delavci, popolni demokratje, ki bi mogli postati najboljši naši sodržavljani. Slovenci v Ameriki! — Mi imamo v begunstvu 14,000 sinov in hčera naše krvi. Dobrodelna akcija, oživljena in razširjena letos'na vso Ameriko, mora biti prav posebno naša akcija. Kaj storiti? 1. Takoj osnujmo v vseh župnijah in slovenskih naselbinah podružnice Lige katoliških Slovencev v Ameriki. Vsaka podružnica naj izvoli sledeče odbore: Odbor za imigrante ; odbor za zbiranje denarnih prispevkov in odbor za zbi-ianje oblačilnih predmetov in živil. Ameriška Domovina bo objavila v objavila v prihodnjih dneh glavna navodila za delovanje teh odborov. Posebna navodila bodo dobili predsedniki in odborniki, kakor hitro javijo svoje naslove pisarni Lige katoliških Slovencev v Ameriki, ki posluje zaenkrat na 6019 Glass Ave. Cleveland 3, Ohio. 2. Vsa navodila škofijskih odborov in župnij naj Slovenci takoj in točno izvrše ter o tem poročajo tudi gori omenjeni pisarni, da bomo imeli skupen pregled našega dela. 3. Kdorkoli le more naj pošlje reden mesečni prispevek za preselitveno akcijo beguncev na naslov blagajnika Lige: Mr. Joseph Zalar, 351 North Chicago St, Joliet, DL, ali pa na Ameriško Domovino, 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3,0. Tretje leto že trpe naši bratje in sestre. Skrajni čas je, da jih rešimo. Poslušajmo klic in poziv vse krščanske Amerike in storimo svojo katoliško in bratsko dolžnost. Prepričani smo, d3 je to naš zadnji napor, da rešimo begunce iz njih bednega položaja. Kadar jim enkrat pomagam, da bodo prišli do svoje strehe in do kruha, si bodo že sami pomagali naprej, kakor smo si mi, ki smo se naselili v Ameriki in drugod. Samo toiHco še potrebujejo naše pomoči, da pridejo na ladje, ki jih bodo odpeljale v njih nove domovine. To je zdaj naše delo in tega moramo izvršiti Kdo bi bi! triko okrutnega srca, da ne hi pomagal ob bregu človeku, ki se potaplja, pa ki mu lahko-nudi rešitev? davek 200 din., kar je skupaj 440 din, najmanj. So pa še druge petlarije, tako da mu ostane borih 2,888 din. Poleg tega mora pa še mojster plačati zanj 700 din. mesečno bolniško 'blagajno. Sedaj lahko vidiš, koliko zahteva država od ljudi, od delavca in od mojstra. Obrtniki, gostilničarji in trgovci imajo take davke, da jih ne bodo zmogli. To pa oblast hoče, da jim bo lahko vse za rubila in pobrala. Kmetu oblast že spomladi določi, koliko bo mora! jeseni oddati državi in pri tem se ne ozirajo, kakšna bo letina. Toliko mu predpišejo, da le malo ostane zanj in njegovo živino. Lansko jesen, ko jim je slabo obrodilo, so morali kupovati seme na črni borzi in ga drago plačati, da so imeli za ozimno setev. Kar pa država vzame, pa jako slabo plača. Država plača za pšenico kg. 3.50 din, pa vzpodbujajo ljud-i s tem, da dajo tu in tam kake čevlje, morda obleko ali kakšno karto za živila. Seveda to vsak rad sprejme. Tudi ti je gotovo že znano, da tukaj otroci gradijo železniške proge. To Je ires, ampak na kakršen način. Šolarje namreč na ta način prisilijo na to delo, da če ne gre v počitnicah na delo, da ga jeseni ne sprejmejo v šolo. Vajence v obrtnih šolah hujskajo proti mojstrom in da če ne gredo na progo, da ne bodo opravičeni do svojega poklica. Po deželi pa mlade dekle in hlapce z raznimi obljubami silijo, češ, da če gredo na to delo, da bodo potem, ko se vrnejo dobili dela ali službe v pisarnah in podobno. Ko so Nemci zasedli naše kraje, so mnoge kmete izselili Nemčijo na prisilno delo, na njih domove pa so se naselili Kočevarji. Ko so se potem ti reveži vrnili iz Nemčije, niso doma našli ničesar svojega več in kar je še bifo, so pa morali novi državi zopet plačati, češ, da je vse to državna last. Namesto, da bi jim kaj pomagali, so zahtevali od njih plačilo. Saj je tudi Amerika veliko pomagala in poslala raznih reči za uboge, ampak ti niso dobili, pač pa so oblastniki tiste reči drago prodali. Upamo, da bo tudi tega enkrat konec. Hit- mo imeli sestanek pri domačih slikah, kakor že mnogokrat poprej. Po več letih se bomo spet sešli v prijetni domači družbi in zaživeli, kakor vsakikrat prej, kadar smo se srečali s prijaznimi rojaki in rojakinjami v šolski dvorani sv. Štefana. Bodite prepričani, da vam bo predstava slik ugajala in vse zadovoljila. Pridite tudi zastopniki od drugod, da vidite kaj, bo. Morda boste želeli i-meti enako predstavo v svoji naselbini. Imam še slike k stare domovine, ki ne bodo nikoli izgubile veljave. Imam pa tudi mnogo novih slik raznih pomembnih dogodkov, slik, ki jih še niste videli. Med drugim imam slike tistega velikanskega požara v Clevelandu, ko so se vneli in razpočili velikanski tanki plinske družbe in je ogenj uničil velik del slovenske naselbine. Zanimali vas bodo tudi prizori iz časa, ko je bil med nami ljubljanski župan Dr. Juro.Adlešdč. Radi boste spet gledali -prizore svetovne razstave, kjer so različne narodnosti nastopale v sijajnih narodnih nošah. Znamenite so tudi slike iz raznih zgodovinskih praznovanj v Le-montu, iposebno še Slovenskega Katoliškega Shoda Koško leto, ko je bil tam sam Kardinal Stritch. V slikah boste videli tudi prizore iz La Salle, So. Chi-cage, Waukegana in Jolieta. Omenjam, kar mi sproti pride na misel, pa bo še mnogo drugih slik. Tako bomo začeli obhod po sv. deželi. Videli boste Jeruzalem in druge kraje te znamenite dežele, ki zdaj beremo o nji vsak dan, kaj se dogaja tam med Židi in Arabci. Te kraje boste videli razločno. Sledila bo zgodba našega “Pasijona,” ki so ga naši. Slovenci in Slovenke z mnogimi žrtvami priredili na odru in bo za vse čase nekaj izrednega. Dalje bo-in slovensko r—~ naj ne zamudi te prilike. Nikomur ne bo žal, ki se bo odločil, da v nedeljo popoldne 29. febr. pride na to AL' PA NE Tam okrog taboriščnega og. nja je po končanem prizadevanju agihtih Clevelandčanov, ki so v potu svojih obrazov dokončali opoldansko krmljenje, izgle-dalo kot je izgledalo v Hirošimi potem, ko so Japoncem natresli za vrat atomske bombe. Bil je pravcati kurji britof, kakor pravimo zemeljskim ostankom kurjega zaroda, ki se je bil za nas ocvrl na ražnju. Kljub temu, da bi se bilo popolnoma upravičeno lahko debatiralo o tem, če je bila pečenka dodobra spečena ali ne, je ni niti toliko, kot je za nohtom črnega proč prišlo. Vem, da bi bile naše dobre gospodinje pognale od ognja vse, ki so imeli tam kakšno besedo in začele peči od kraja, če bi videle, da bomo jemali k sebi komaj napol pžče-no zadevo. Pa kdo bi se nad tem spodtikal tam v gmajni. Tak način priprave jedil je zelo priporočljiv. Ni treta nobenih krožnikov, nobenih vilic in ne nožev, ne nič. Ko smo omlatili, ni bilo treba drugega, kot da smo krompir 3 din. itd., če pa kupiš lerizem je tudi imel moč, pa se 1 je zrušil. Tukaj je ljudstvo jako nezadovoljno, saj komaj kakih 10% komunistov in barab drži vse' pošteno in delavno ljudstvo v strahu. Pozdrav tebi in tvoji družini. Bitnar. ■"O------ isto na črni borzi pa plačaš do 30 din za kg. Svinja, če jo kupiš skrivaj od kmeta, 150 kg težka stane od 20,000 do 26,000 din, če pa vaju dobijo, sta pa sc oba kaznovana. Lani tem kupil prav tako težko za 9,000 dm To je zato tako drago, k« Mr. Grdina bo kazal slike je država pobrala od kmeta VBe tako, da sam nič nima sedaj.' Ko so enkrat vse pobrali, pa so rekli kmetu, da če ima še kaj j Cleveland, O. — Številnim odveč pridelka, da ga lahko prijateljem in znancem, bra-proda v prosti trgovini. Danes tom in sestram iv KSKJ in vsem so bila jajca na trgu po 15 din eno. Ljudje na karte malo dobijo, na črni borzi pa kupit ne morejo. Zato pa ljudje proda- ostalim chicažanom, s katerimi [smo se že mnogokrat srečali, aznanjam, da pridem v nedeljo 29. februarja med vas k Sv. Štefanu kazat slike. Spet bo- predstavo, ki bo v šolski dvorani sv. Štefana med tretjo in peto uro. To predstavo bo užival bolj kakor bi užival kakršno ko-drugo kratkočasje. Rojake in rojakinje iz cele Chicage in okolice ponovno vabim v imenu vaše naselbine sv. Štefana, kateri v korist se bo vršila ta redka predstava. Anton Grdina, lastnik slik. ---------o------ Kopačev brinjevček Deset fara naokoli je bilo znano, da kuhajo Kopačevi v Podlogu najboljši brinjevec Žganjekuha je bila pri Kopaču že od nekdaj pri hiši in njihov brinjevec je imel že star sloves. Toda, da bi brinjevec rešil nekomu življenje, pa čeprav je bil Kopačev in še tako dober? Ne, tisto pa ne, prav gotovo ne! In vendar! V Ameriko sem se odprav Ijal tedaj, pa sem stopil v Podlog h Kopačevemu Tonču, da ga vprašam, kako in kaj. Tone je namreč bil dolga leta preko luže, pa se je pod stare dni vrnil, si sezidal lično hišico v domači vasi in mimo užival sadove svojih žuljev. V družbo ni zahajal, najraje je sedel doma ob kupu časopisov in knjig ter kozarčku dobrega brinjevca, ...s katerim ga je zalagal njegov brat, ki je prevzel očetovo dediščino. Druge pijače, tako so pravili, sploh ni nikoli pokusil. Sestra Barbka mu je gospodinjila, ker oženjen Tonč ni bil. Bil pa je mož na dobrem glasu in tudi pri denarju ter je marsikateremu gospodarja pomagal iz zadrege, če ga je skopuh stisnil za vrat ali pa mu je celo že birič z bobnom letal o-koli hiše. Tako sem ga našel ob čitanju in brinjevcu tudi tisto jutro, ko Sem že precej zgodaj potrkal na njegova vrata. “Raste kozarček brinjevčka,” me je vprašal, ko sva si komaj voščila dobro jutro in mi tudi Že natočil, ne da bi čakal odgovora: “Brat mi ga je prav včeraj ..zopet prinesel par zelenk in. tale je res prav izvrsten, da, naravnost krasen.” “Brinjevec se vedno prileže, posebno pa zjutraj,” sem odvrnil. ‘“Toda pravijo, da vi druge pijače sploh ne pijete?” “Tisto pa, drži! Odkar mi je brinjevček rešil Življenje, še ne zmenim za nobeno dmgo pijačo več.” “Kaj, življenje vam je rešil?” sem se začudil. “Seveda! Ne veste tega? I, mlad ste še, je pa že želo dolgo od tedaj. Kar sedite in natočite si, pa vam bom povedal tisti dogodek, ker vidim, da vas zanima in ste tudi namenjeni tja preko. Pripominjam pa takoj, da zelenko brinjevčka na vsak način ponesite s seboj! Sedaj pa kar poslušajte! Bil sem že precej časa v A-meriki, ko me je brat poklical domov, da urediva zapuščino, ker so oče umrli. Bil sem že precej pri denarju tedaj, pa sem se rad odzval in tudi ostal par mesecev tu. Potme pa sem se zopet odpravljal nazaj. Zastopnik paroplovne družbe mi je priporočal potovati na novi ladji “Titanic,” ki so jo prav tedaj zgradili in je bila namenjena prvič preko, češ da bom tako hitro na oni strani kakor z nobeno drugo. No, prav! Taka sila mi sicer ni bila, toda na novi ladji se navadno dobro potuje. In tako sem se znašel na “Titanic-u” o katerem ste že gotovo kaj slišali, kako nesrečno je končal svoje potovanje čez morje. Res lepa ladja je bila to, prav razkošno opremljena in dobro založena z vsem. Morje je ibilo mirno, pa smo potovali prav udobno in razpoloženje je bilo sijajno.. Nekega večera smo zopet veseljačili ob godbi in pijači pozno v noč, ko nas je nenadoma strašen sunek razmetal vsekri-žem po tleh. Silen ropot, lom-ljavo in žvenket je bilo slišati, potem pa smo čutili, da je ladja obstala. Polagoma smo prišli zopet k sebi ter si nekoliko opomogli, se hitro pobrali in hiteli na vrata. Pa se je že pojavil ladijski častnik in mrko ukazal, da naj gremo v svoje kabine in ostanemo tam, da ne ‘io nič hudega. Kaj naj počnemo v kabini? Kaj se je sploh zgnilo? Izvlekel sem iz svoje prtljage dve (Drij* m 3. itrul) • pohodili žerjavico in delo je bilo opravljeno. Nobenega pomivanja črepinj, nobenega pospravljanja. Zato smo tudi takoj lahko spremenili svoje položaje. Dokler je namreč Gašper vrtel raženj, smo ležali na trebuhih, da smo jih ložje krotili. Po slavnostnem banketu smo se pa obrnili in legli vznak, da je naša jedilna shramba ložje prenašala težave. Saj tudi krava ne more ležati na vampu, kadar se nažre sveže detelje, kolikor je meni znanega. ‘Si se napasel?” sem se obrnil na Lauschetovega Bilčka, za katerega nam je skrbna mama tako vneto naročala pri odhodu v Pennsylvanijo: “Pa glejte, da ne bo naš Bilček lačen.” “Joj,” je rekel, “pa še hau! Nič ne pokeram, če nič več ne jem do drevi. Veste, jaz lajkam čikice, pa take, ki bi bile na dr-vah pečene, še nisem hamal.” “Lepo si nam povedal,” ga pohvalim, “samo tistemu, na katerem so se čikice pekle, se ne pravi drva, ampak raženj.” ‘No, pa naj bo ržen, če rajtaš, da je bolj prav.” “Raženj, sem rekel,” mu popravljam, da bi ga privadi! na naše. “Pusti ga, kaj gaongaviš, ki je fest fant,” me pokara Jože Zalokar. “Kar potrebuje Bilček -zdaj je samo še kakšno pripravno žensko. Saj star je že zadosti, v šolo ne hodi več, marjašat zna kot malokdo. Torej ti pravi zakonski mož.” “Kaj morda veste za katero?” ga prime Bilček za besedo in se veselo zasmeje. ‘Nobene nimam v mislih, se reče, ampak ker si na prvi pogled še dokaj zauber fant, jo boš že dobil. Pa za tako glej, da ti bo kaj k hiši prinesla.” “čakaj, Jože,” sem tedaj poprijel jaz. “Saj morda res nisi ravno preveč v napačnem, da si načel to važno vprašanje. Bilček je edini med nami, ki je še ledig in frej, zato morda ne bo napek, če bi ga zdajle mi, ki imamo v teh stvareh velike (in bridke) izkušnje, nekoliko podučili, da se bo vedel ravnati in pametno izbrati, kadar mu bo padlo v glavo, da človeku ni dobro samemu biti na tem svetu. Zdajle bomo nekaj časa prežvekovali tu-kajle v travi, pa recimo kakšno besedo o tem. Veš, Bilček, saj ni treba, da bi se po naših nasvetih ravnal, ampak v škodo ti ne bo, če te nekoliko poučimo. Važen korak je, ki ga človek, to se pravi: moški, napravi, kadar znori, to se pravi, kadar se ženi. ..” “Pa se ti nekaj zatikuje,” vrže naglo v zbornico medklic Jak-šičev France. “. . . zato je pametno, da dobro preudari na vse strani,” sem vlekel misli, ne da bi porajtal na Jakšičev amendment. “Jaz imam nekaj dobrih priporoči!, ki ti jih lahko posodim, Bilček, če si jih voljan poslušati.” “Predlagam, da se debata o tem zaključi,” intonira Jože Zalokar, ki je menda že težko čakal, da bi vzeli v roke “pildke.” Bolele ga je, ker smo ga bili sinoči obrali za dva kvodra. “Kaj boš!” se je oglasil zbqr vsenaokrog, “naj pove Jack svoje. Kaj se ve, morda bo pa le kaj pametnega zinil.”. Hvaležno sem se ozrl po milih rojakih, ki so se potegnili zame. Ker če bi se ne bili, bi zdaj ne vedel, kaj bi pisal. Poslušajte torej, kakšno sem narisal Bilqku, ki bi bila zanj najbolj pripravna. L ameriška domovina, February 24, 1948 Beg iz žrela smrti Ko bi bili tako vedeli, bi bili v si, dokler sfe ne vrneva,” je sve-zasedi počakali, se vrgli nanj, toval Janez Francetuln Tone- mu odvzeli piStolo in ga živega ujeli,” je vneto govoril Vinko. • “Lejtg ga, že odhaja iz koče, ’ je pokazal nanj France. Moški jd pod mostoyžem obstal, se previdno razgledal okoli sebe in z desnico v žepu suknjiča odšel v smeri, kamor so potovali Janez in njegovi. "Partizanom'gre sporočit zadevo. Še bolj moramo biti previdni!" je svaril Janez. “Naše oči morajo biti uprte naprej in nazaj, na levo in na desno.” In res: niso šli dolgo, ko so na gozdni ipoti zagledali partizana. Kazno je bilo, da so oni prej opazili njega, on pa da jih vobče ni opazil; izgubili so se pod visokimi smrekami in se' čez nekaj časa spet vrnili na gozdno pot. Zlato popoldansko sonce je bilo v ozkem pasu razlito po tej gozdni poti zdrav, gost, skoraj nasiti j iv, prijetno dišeč po smoli. Na pozlačenem vrhu visoke smreke, kakor na zelenem stolpu, je žvižgal kos. Sonce je kakor zlat kolač viselo nad temnozelenim morjem gozdov. V ozadju so se belili solčavski planinski DROBNE VESTI IZ SLOVENJE (Oolla preko Trata) (Nadaljevanje • 1. rtnnU garijo in Jugoslavijo grebenivkakor ogromni kupi sladkorja. Na nasprotni strani so se dvigale visoke gore. Gozda je bilo konec. Za senožetjo se je belila cesta, onkraj ceste v rebri pod fcoro je čepela vas. Iz dimnikov se je kodrasto kadilo, od nekje je veter prinesel duh po kuhanem krompirju. V: hlevu sredi vasi je žalostno blejalo odstavljeno tele in še bolj poglabljalo samoto kraja. Prostor je bil še poln zadnje bleščobe pogrezajočega se son _ Stopila sta v prvo, na zunaj precej premožno hišo. “Dober veter”. “Bog daj 1” “Iz internacije greva, pa ne veva za praVo pot. Ali greva pray proti Litiji?” “Prav. Čez hrib je sicer huda pot, pride se pa prej. Mi ki poznamo poti, prekabalimo hrib . . Popotnika pa nista domačina.” “Ne, Dolenjca sva. Pot je dolga, brez denarja sva in hudo lačna. Ali imate košček kruha?” “Za kruh je pa hudo. Tudi mi ga nimamo. Taki časi so.” “Pa lahko noč 1” Janez in Vinko sta se užaljena obrnila ih stopila skozi vežni prag. V kuhinji je tako zapeljivo dišalo po mlečni kaši. In ženi se je na njenem zdravem Zrak je bil* svež", polnem obrazu videlo, da ni lačna. “Sit lačnemu je suho pripomnil Vinko. Vrnila sta se spodaj v vas, k Francetu in Tonetu. “Ali nista uspeh? Bomo kar naprej lačni?” je vprašal Tone. “Kar naprej, dokier se ne obrne na bolje! Meni se zdi, ta je vas partizanska in če bi kaj dlje hodili po vasi, bi utegnili pasti v njihove roke. Saj smo popoldne videli obhod-nico.” Janez je bil slabe volje. Lakota je tudi njega grudila. smilili pa so se mu tudi fantje. Zavili so mimo vasi v gozd nad vasjo in polegli pod košar tim leskovim grmom. Skoizi čipkaste vrzeli vej med Usti so se urtinjale samotne o so tudi odpravili carino in potne liste. Slišal se je marsikak glas, da pride do zelo ozke zveze ali celo do združitve teh dežel. Bolgarski diktator Dimitrov je v nekem govoru namigaval na nekako zvezo vseh balkanskih po komunistih obvladanih držav in morda še češke in Ogrske. Sedaj je posegla vmes Moskva in povedala, da tega ne bo trpela. 28. jan. je moskovska “Pravda” odločno po, vedala, da Rusija tako tesne zve- ‘ ze teh držav ne mara. Dimitrov je seveda takoj dopovedal svetu, da so ga napačno razumeli in da seveda misli tako kot je v Moskvi ukazano. Kaj je Vzrok, da Moskva ne pusti pretesne povezanosti teh dežel? Te dežele so danes nekake sovjetske pokrajine; v vsem so odvisne od volje ruskih gospodarjev. če bi se združile, bi postale tako močne, da bi se mogle v kakem trenutku postaviti Moskvi po robu. Posamezne je lahkoi ne verjame!” komandirati, težje bi bilo združene.. Zato je Kremelj mislil, da je treba narediti red, dokler je čas. Kot rečeno, je Dimitrov takoj izjavil, da se klanja volji Moskve. Tudi v Belgradu so takoj dajali izjave, da ta federacija balkanskih dežel ni tako daleŽ, kot so tam na zapadu mislili, ampak je le bolj gospodarskega značaja. SRBSKA KULTURA POD KOMUNIZMOM.- Jz Belgrade pišejo, kako se “novi" režim boji vsake krtjige, ki bi govorila o “stari” Jugoslaviji ali Srbiji. Iz knjigaren in knjižnjic morajo izginiti vse knjige, ki se ne strinjajo s komiinističnimi nauki. Ne samo kake verske knjige, ampak tudi knjige, ki govore o državi drugače, Kot uči komunizem; tudi knjige o srbski zgodovini. Za komuniste se začenja zgodovina šele s Titom. Tako so na primer prepovedane vse knjige vseučiliščnega profesorja Slobodana Jovanoviča, vse zgo. dovinske knjige Stojana Nova koviča in tudi Stanojevičeva “Srbska enciklopedija.” Tudi cela vrsta srbskih pesnikov mora izginiti iz knjižnjic, ker spadajo njih pesmi v staro reakcionarno dobo. Tako komunizem dejansko uničuje srbsko kulturo. NA CETINJU v Črni gori je bilo spet obsojenih enajst nekdanjih četnikov. Nekateri na smrt, nekateri na dolgoletno ječo. PROTI TURKOM V JUGOSLAVIJI. — Makedonija je pri šla v zvezo s Srbijo šele leta 19f2 po balkanski vojski, v kateri so bili Turki potisnem iz celega Balkana, razen .iz Carigrada. Bilo pa je naseljenih po makedonskih mestecih, zlasti pa v SKftp-iju; več tisoč pravih Turkov. Ti so ostali v teh krajih tudi potem, ko je nastala Jugoslavija. Nikoli se niso mnogo pokazali v javnosti in marsikak Jugoslovan je končaj v Skoplju in vršili vohunsko službo za Ameriko, že med vojno pa da so bili nasprotni osvobodilni borbi. Mislili so tudi na to (po obtožbi seveda), da bi pomagali v borbi proti sedanjemu režimu, če bi se taka borba začele. 4 obtoženci so bili obsojeni na smrt, 18 pa na ječo od 8 — 20 let. Zanimivo je pri tem procesu kot pri vsbh drugih v Jugoslaviji, da je vsak obtoženec vse' pri. znal, česar so ga obdolžili. Mo-' goče je le dvoje, ali da vsakega tako mučijo, da vse potrdi, kar mu poloie na jezik, ali pa da vladina poročila napačno poročajo. Drugih poročil pa izpred sodišča ni kot vladina. KOPAČEV BRINJEVČEK (Nadaljevanje » *• str*®1* zelenki brinjevca, ki mi ga je dal brat na pot, 'najprej e pošteno potegnil, potem pa vtaknil v vsakrlep eno in stopil na vrata. Zunaj je Ml velik direndaj, tekanje semintja. kričanje ter jokanje žensk in otrok. Ladijsko osobje je vzdrževalo red, kakor se je najbolje dalo ter gonilo ljudi v kabine Med krikom in vikom je bilo slišati glasove, da smo zavozili na ledeno goro in da tonemo. Potem so začeli deliti rešilne pasove, toda bilo jih je premalo in jaz ga nisem dobil. Nastal je še večji krik in vik, ker so se ljudje kar stepli za pasove. Nato je prišlo povelje: ženske in otroci na krov! Stal sem na vratih kabine. Ven nisem smel, ker so častniki z samokresi v rokah vzdrževali red. Hodnik se je začel polniti z ženskami in otroki. Vedno večja gneča je bila. Prijokata je mimo ženska z detetom v naročju, kake tri leta starega dečka pa je vodila za roko. Pa so ji ga skoro odtrgali in pohodili ‘v gneči. Pametna misel mi je šinila v glavo. Pograbil sem dečka v naročje pet mornar. “Več kot pol zelenke in še eno polno,” sem odvrnil. “Daj še piti!” Dal sem mu zopet, toda kar hitro mu je potegnil zelenko iz roke njegov sosed in še tudi bil pošteno napil. Zahteval sem pijačo nazaj. Mornarja kta se spogledala. “Daj sem še drugo zelenko, potem pa v čoln- s tebuj in tvojo družino!” Dal sem mu še drugo steklenico brinjevca, pa je potisnil proti čolnu najprej ženo z detetom, ki se je nekaj upirala in kričala nad menoj, potem pa še mene z dečkom. Tako mi je torej brinjevček in samo brinjevček rešil življenje! Tisoče, da milijone so kriče nudili bogati potniki za prostor v čolnu, pa zaman. Meni pa ga je preskrbel brinjevček, ampak seveda, bil je to Kopačev brinjevček iz Podloga. Kako je bilo dalje, ne bom pripovedoval. Ce. vas zanima, vam dam-časopise iz tistih dni, ki so obširno popisali strašen dogodek. Le malo se nas je rešilo, ker je bilo mnogo premalo čolnov in niti rešilnih pasov ni bilo dovolj. Pa še čolni so se nekateri prevrnili, k4r so bili prenatrpani in ljudje niso držali reda. Naš je imel srečo in prihodnje jutro nas je neka rešilna ladja napol zmrzie vzela na krov. Sedaj vidite, kako je bilo. Strašno je bilo, vam pravim, da se popisati ne da. Lasje so mi osiveli tisto noč, namrzel sem, kakor nikdar poprej e ih pozneje ne, toda bil sem eden izmed maloštevilnih moških potnikov, ki so se rešili. Še danes me strese groza, če se spomnim na tisto strašno noč. In samo bri-njevčku se imam zahvaliti za svoj 6 čudno- rešitev. Zato pa tudi od tedaj ne pokusim no bene druge pijače več kot, brise vrini! njevček, samo brinjevček in pal Hauru š TIIINPMNT PANORAMA OF BEAUTY! • nil ITAOI, * Holland-Belgium Wonderland. • SPECTACULAR DISPLAYS of rosea, carnations, and other exotic lowen. 0 COMPSTiriVB OARDSNS of tare beauty. • FIVI Nlldi HALLS on planning,equipping, furnishing and beautifying the home. • THRU HOUSES, completely furnished, decorated ahd landscaped. • AN INLARGID -GREEN THUMB COURT/ • A TELEVISION THEATRE demonstrating accepted makes. e ILLUMINATING COMPANY'S “Best Location in Nation” picture shown free. REGULAR ADMISSION Tfis Including Federal Tax '9* ADVANCI-SAll TICKETS Available at Retail Florists. Cardan Clubs and Taylor's Ticket Office “TIi Mist lintlfil Sin if thTiii” gledali kje in kako bi prekora-' čili cesto. Svetloba je bila še preveč razgaljena in izdajalska. Po cesti je prikorakala močna abhodnica partizanov; dvanajst ljudi je štela. Imeli so lahko strojnico in dve brzostrelki. Prežeče so se ozirali sem in tja in hodili počasi, previdno. “To je delo tistega dedca, te-renca. Naj .(ga, vrag vzame!” Se je jezil Janez. Dotok svetlobe iz vesoljstva je presihal, zemlja na to plat sveta je obračala od sonca svoje rosno obličje. Zrak se je spreminjal v predroben pepel in zasipal gore in gozdove, polja in vasi. Predmeti so se/mi-kali očem in se zavijali v vedno gostejšo tenčico teme. Beli pas ceste pred gozdom se je bleščaj skozi temo, kakor zgrabek snega, -s “Zdaj pokusimo, prekoračimo, cesto!” je dal povelje Ja nez. Previdno ozirajoči se na vse strani so prekoračili cesto in se obrnili v reber, v vas. “Kdo gre prosit kruha?” je vprašal Vinko. “Najbolje, da greva midva,” je dejal Janez. “Počakajta tu na Koncu va- višnjevo. Nekje globoko onkraj doline pa je skovika! čuk. “Smrt kliče,” je dejal Tone. “Bog daj, da ne nam!” j e; rekel Vinko, se obrnil in zaspal. . 11. Pred obličjem smrti Prvi peteljini klic jih je prebudil. Jutro je bilo spočito, z obiljem rose in novo poplavo sonca. Pod njimi v rebri je čepela vas Huda jama, kjer so snoči zastonj prosili kruha. (Dalje prihodnjič.) ■o Ijana v korito posebna naprava v obliki okrogle kovi-naste plošče kot jo vidimo na sliki, v katerega pritiska 500 wattov elektrike, da voda ne more zmrzniti po vsem koritu in se živali lahko napijejo. tovci nastopih. V Skoplju, javnem mestil -Makedonije, se je začela 19. jan. dolga razprava in otroke 80 spravljali v rešilne čolne. Mraz je bil, da smo kar fi Titanic-a Kopačev Tonč, si natočil nov kozarček brinjevca XV, JOH, uuiga an>**/*«*»** oiuvj/vutu. * -'vvp---- ---— proti 17 turškim vplivnejšim ko iz žepa in napravil dolg pomočem, ki da so bili organizirani j žrrek. v neki turški organizaciji z na- “Daj še meni,” se oglasi mor- šklepetalfPotegnil sem zelen- in ga zvrnil Vodušku, da poplah slovom “Judžel.” Ti Turki da so bili v zvezi s turškim konzulom -Pravijo, da je v povprečni hiši do 8,000 funtov železa; v tem je všteto vse, kar je pri hiši ali v hiši železnega. MALI BGLASf No. 8 RIGHT-OF-WAY ATSTOPITRUTS ENTERING STOP STREET ^j0> nar pred menoj, ki je skrbel za red, kajti množica je pritiskala vedno huje. Nepopisljivi prizori so se odigravali, ko so trgali može od žena in otrok. “Vaš deček?” me vpraša mornar, ki sem mu dal piti in namigne na otroka v mojem naročju. “Seveda,” sem odvrnil hitro brez pomisleka. “Pa žena?” vpraša dalje. Pokazal sem na dečkovo mater, ki je stala poleg z detetom v naročju in se tresla od mraza. Angleški'očividno ni razumela. Venomer je govorila v nekem tujem jeziku. Mislim, da je molila. “Imaš še pijače?” vpraša zo- Dobra služba Sprejme se operatorja za spe-njačo (elevator). Dobra plača in udobni delovpi pogoji. Zglasite se na 1801 Superior Ave. soba št. 228. (38) V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE NEFRIČAKO-VANE SMRTI NAŠEGA EDINEGA SINA IN BRATA DELO DOBIJO * “JSL*- MALI OGLASI KAJON! Zdaj je že prepozno. Vrhu lega, ali si mi hotel kdaj kupiti kakšno stvar za hišo? VEVERELA Pravkar smo dobili avstrijske kose! Mere so 30 in 32 inč. Lahko jih naročite tudi po telefonu in pošljemo jih tudi po pošti. Smrekar Hardware 6112 St. Clair Ave. HEnderson 5479 Cleveland 3, Ohio DO YOU GST VITAMINS? s»*£358 d. ad, law get.) A \m snsfiin® A ling I* Oi»-A-Oay(bfond) N-gple VII—In Copwh m*l <«Y. sbsse Pralnik naprodaj Prodam Maytag pralni stroj. Vprašajte na 996 E. 64. St. za-dej, spodaj. __________ v —(89) Ugoden nakup Naprodaj je hiša za 4 družine na 1386-1388 E. 66. St., dvoje stanovanj po o sob in kopalnica spodaj, dvoje po 4 sobe in kopalnica zgorej, 1 furnez, v treh so peči, 4 garaže, lot 50x140; dohodki $119 na mesec, davki $120 na leto. Vse v dobrem stanju, zunaj in znotraj; nanovo obit« z asfalt ploščami. Cena $10,800. Za sestanek pokličite LO 1236. •Soba v najem V najem se da sobo za 1 ali 2 dekleti; 'kuhinjske privilegije. Naslov izveste v uradu tega lista. -(40) ki je os ta vil svoje mlado življenje dne 24. feb. 1945 nekje na Filipinskem otočja. A Težko nam le bilo, ko sl odhajal zadnjikrat od doma, v r.adL. da se zopet kmalu povrneš, a kruta usoda je zahteval* da zdaj počivaš v daljnem RTobu. Naša srca so polna, žalosti, spomin na Te bo pa živel za vedno! Žalujoči o>taU: FRANK in ANNIE MERGEC, oče in mat|: LILLIAN, sestra. Cleveland. Ohio, dne Z4. feb. 1948. Farma naprodaj V Rome, Ohio, je naprodaj farma 65 akrov; ima7 sob hišo, furnez na gorak zrak, kopalnico, gorko in mrzlo tekočo vodo; 12 glav živine. Dohodkov ima $200 na mesec. Na farmi je vse poljsko orodje. Za nadaljne informacije vprašajte Matt F. Intihar 630 E. 222. St., Euclid, O. IV 2644 (99) Vas muči revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. Mandel Drug 16702 Waterloo Rd. slovenska lekarna Radijski aparati, praktiki in čistilci popravljamo—razne dele zanje Popravljamo vseh vrst ledenice MA1Z ELECTRIC 6902 ST. CLAIR AVE. EN 4808 Zelo lepa prilika Naprodaj je zelo poceni lepotilni salon (beauty parlor); nahaja se v okolici 156. ceste in Št. Clair Ave. Ima vso potrebno -opremo, da lahko kar začnete z I obratom. Za informacije pokli-! čite John L. Mihelich. 300 Engineers Bldg, telefon MAln 8015. (40) soba, katere les je prezerviran s lemi kemika UjSm in,ki se je obenj m prijel. Stanovanje iščeta j Veteran in žena s trefni hčerkami bi rada ddbila Stanovanje 4 do 5 sob. Iz sedanjega stano- 5 vanja se morata izseliti. Kdoj ima kaj primernega, je prošen, da pokliče MA 8839. / (38)! JONI ZULKH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. Mtent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo. IVanhoe 4221 m IS IVEFF RO AO Znamke! Jugoslovanske znamke prodaja August Hollander 6419 St. Clair Ave. v S. NI Domu Xaa&XSKA DOMOVINA, FEBRUARY 24, 1048 KAREL MAUSER Rotija Povest iviržAVir/AVnVAMVAAi‘?i'vati.?aViVa\'vr.i; čauvau /»i iwv<•>■ i 'tvukV.' “Težko bo kaj. Od rok mi je je prišla v gozd in je Jernej in nikogar ne poznam tam.” i ni mogel videti, se je naslonila Pa že v tem hipu je vedel, da na smreko in jok je bruhnil iz bo prišel. “Torej zbogom, Jernej”, je zaklicala Marička “in na svidenje. Glej, da se ne boš sku-jal.” Oprtana je krenila navzdol, koj za njo Rotija. Jernej je nekaj hipov stal, potlej se pa zagnal za njo. “Rotija!” Ustavila se je in ga počakala. Zazrla sta se drug drugemu v oči in Rotija je vedela, če tokrat zdrži, da bo še vse dobro. “Povej mi, kako je z nama. Veš, da nisem silil vate in da bi te vzel kljub otroku. Zdaj povej, kako misliš. Na Marjeto se ne oziraj. Po srcu reci. Ne bom hud, pa naj ho že karkoli. Dobra si bova še naprej.” Rotija je videla, da se mu brada trese in da ima rosne oči. Vse sile je napela, da bi obvladala svoja čustva. Čutila je, kako se otrok v njej premika, kakor da jo opominja in prosi. Zatajila je jok, ki jo je davil, prijela je za Jernejevo roko in razločno rekla: “Ne kolnem Tineta in čeprav ga danes nimam rada, sem ga nekoč vendarle imela. Tako rada, kot sem imela njega, tebe nimam. Bojim se, da'bi bila oba nesrečna, ko bi se vzela. Ti moraš dobiti ženo, ki bo zaslužila, da bo imela otroka od tebe. Ta, ki ga jaz nosim, ni bil tvoj. Kamen spodtike bi bi! med menoj in teboj in dasi bi ga v srcu W ga morala sovražiti, nje kakor vino iz preklanega soda. Od spodaj jo je klicala Marička. Brž je obrisala solze in ji odklicala. Potlej se je spustila navzdol. Še ji je tolkla kri v vratu in v srcu, vendar se je počutila mir-po spokojno. Otrok se ni zganil v njej. “Vse sem napravila, kar sem mogla. Gospod, zdaj mi odpusti moj greh.” Marička jo je čakala. Začudila se je, zakaj Rotije take še ni videla. Obraz ji je bil miren in bel; takšnega imajo samo ljudje, ki so se do kraja dognali. Šele čez čas je mogla Marička reči: “Hoditi morava počasi, dja /ti ne bo škodoval*). Daleč imava, čeprav bova lahko šli po vseh bližnjicah.” “Počasi, da. Prehitro hoditi ni nikoli zdravo.” Marička ni vedela, kaj je Rotija mislila. Potlej sta dolgo šli molče, kakor da gresta na božjo pot po posebno milost. * Na Jamniku Rotija ni bila velikokrat. Jernej je imel prav, ko je rekel, da je tako od rok. Cerkev svetega Primoža stoji za lučaj od vasi, vas sama pa je zfenetena na kup kakor piš-čančkf, kadar zaslišijo kokljo. Bajta Maričkine matere je med zadnjimi hišami v vasi. Skoraj najbolj v hribu stoj'” Od nje se vidi tja do Brezij v tržiški kot. Pod Jamnikom leži Kropa s Kropiarco, i. vigen-ci in starimi, temnimi hišami in z dvema cerkvama! 2 župno ir..JiUhiia..bi .. kadarkoli bi pogledala nate: Zato* vem, Jernej, da bi bila nesrečna. Vem pa za eno, ki bi bila srečna, ko bi jo ti vprašal. Tamle spodaj gre. Ta ti je določena namesto mene ker te je'cerkvijo svetega Lenarta in z bolj vredna kakor jaz.” božjepotno pri kapelici. V Kro- Stisnila mu je roko in se ta- po hodijo Jamničani k maši. ko naglo zasukala, da se ji je Nimajo še tako daleč. Dobre udrl srenj pod nogo. Jernej pol ure, pa so doli. je skočil k njej, jo zgrabil, j Maričkina mati je Rotijo le-dvignil in jo hotel poljubiti. Z po sprejela. Menda je malo že roko je skrivala obraz, in sko- vedela, kako je z njo, zakaj še raj dahnila: “To prihrani za k mari ni imela njene nebod-Maričko.” , I nosti. Potlej je omahnila navzdol. | Za praznike sta Marička in Ko se je na ovinku ozrla, je'Rotija vse pospravili. Rotiji stal Jernej še vedno na istem1 je Marička prepustila samo la-mestu. Strmel je za njo kakor ^ja dela. Mati so kar bolj po-mornar za rešilna desko ki mu stajali. Marička bi morda ne jo je val tik pred, obalo iztrgal tiščala tako zelo, ko bi se ne iz rok. Hotela mu je zamah- j nadejala Jerneja. Toda Rotija niti, pa se je premislila. Ko je trdila, da bo gotovo prišel. Tako je prišel sveti večer. Rotiji se ni zdelo nič drugače kakor na Prtovču. Še lepše je bilo. Na Prtovču bi bila sama, tu pa ima druščino. K polnočnici ne bo šla. Ne počuti se preveč dobro. Pot z Martinčka do Jamnika jo je zdelala, čeprav se ji ni zdela težka. Vendar jo kar čuti. Kar skrbi jo, kako bo na praznik prišla v Kropo k maši. Še Maričko skrbi. Sili jo, da bi legla v posteljo, toda Rotija se brani. Pa bi rada, samo sram jo je. Kaj bi mati rekli? Da je prišla na Jamnik ležat. V Kropi je pritrkavalo. Marička in Rotija sta se napravili. Mati je še nekaj brnjala, potlej pa je zaklenila in odšla za njima. Božič je bil mrzel, zrak oster, kakor da je poln samih šivank. Rotija je težko hodila in celo pot jo je prijemala omedlevica. Da i)i bilo to poleti, bi se že sesedla. Tako pa ji je mraz dobro del. Pri maši je sicer sedela, vendarle se ji je kar temnilo pred očmi. Niti duhovnika pred! oltarjem proti koncu ni več dobro razločila. Samo petje je slišala, pa še to je prihajalo od daleč kakor bučeč vihar. Z vsemi silami se je dišala pokonci. Ko je pred cerkvijo dobila Maričko, se je je morala oprijeti. Kaj ti je slabo?” se je ustrašila. ‘'Ni mi dobro, kar vrti se mi pred očmi. Toda mraz mi dobro dene.” ‘Naravnost domov greva” ,se je odločila Marička. “Koj boš šla v posteljo. Že na Martinčku sem mislila, da ti pot ne bo dobro napravila. Predaleč je bilo zate.” Rotija se jo je krčevito oklepala in komaj se je poganjala naprej- Marički se je prav smilila., Najraje bi jo nesla. j- i Petkrat sta morali' po poti prišli še mati, so ukazali precej zavreti kamilic. Te 30 za vse dobre, posebno za ženske. “Tako mi je nerodno, da sem vam ravno za praznike v napo-tje.” je bilo Rotiji hudo. “Saj bo morda, kmalu dobro.” “Nič zato”, jo je mirila Marička. “Sami sva in kar nekaj več življenja je v hiši, ko si še ti tukaj. Nazaj v Jelovco ne boš smela več. Nemara je bilo Morda pride na Štefanovo. sploh neumno, da sva se spustili na tako pot.”. Rotiji je bilo v postelji do- In na božič ga res ni bilo. Če bi prišel, bi moral hiti vsaj do kosila na Jamniku. Kvečjemu bro. Kar čutila je, kako se ji če bi se s sanmi pripeljal. Peš noge odpočivajo in kako jo čudna vročina popušča. Radovedna je bila, če bo Jernej pri- gjl. šel. To bo pogledal, ko jo bo našel v postelji. Tudi Marička je bila nestrpna, vendar se ga na sam božič ni nadejala. Poziv VETERANOM! Zdaj se lahko vpišete za direktno šini-bovanje v Evropi. Vpišete se lahko za tri leta v eno od osmih slavnih bojnih edink—ki so zdaj vse nastanjene o Zedinjenih državah. Vpisati se morete za iin do tehničnega narednika ako ste kvalificirmii v gotovem poklicu ali sfroki. ima pa kar tri ure. Na Štefanovo se je res ogla-V Kropi je bil že pri šesti maši, pri kateri je bila tudi Marička. Mati so namerjali iti k deseti, da ne bo Rotija ostala sama. Jernej je že vse vedel, kako je z njo. Ni mislil, da je Marička tako brhka, kadar govori. Koj ko je pozdravil mater, je odšel v kamro, kjer je Rotija ležala. Skušal je biti dobre volje, vendar se je poznalo, da se TE prSike nimajo primere v zgodovini armade—in ena ali druga CAREERS WITH A FUTURE U. S. Army and U. S. Air Force zna služili ravno vaSlm sposobnostim. Deležni ste mnogo drugih koristi, ki so na razpolago v območju vsakega programa. Vaš najbližfi naborni urad TJ. S.. Army in U. 8. Air Force vam bo nudil polne podatke. V. S. ARMY AND U. S. AIR FORCE RECRUITING SERVICE ROOM 109 FEDERAL BLDG. CLEVELAND, OHIO mnjrnjiTLriJiJTnjTriTLri rmrumnimrymn AL ULLE PLUMBING & HEATING (0. I ... ‘Da bi vsaj ne bilo kaj hudega”, se je bala Marička. Doma je Rotija koj legla in ko so AVTOMATIČNI VODNI GRELCI, polno inzulirani in čisto avtomatični. Cene so od $68M naprej-. — .. .. ........ -....................- V zalogi imamo: Rex, Mustee, Bryant, American Standard,, Hot Strešni) Servel. -f J, ' ‘ j Ven jih UH, atol **■ M*!**«. 1 odplačujete na mesečna odplaka. 15601 Waterloo Rd. KG 7248 IfiarLmlnji/innririnjtA mora siliti. Saj ni več upal, preveč razločno se mu je zadnji pot spovedala v Jelovci, vendarle mu je bilo težko, ko jo je videl. (Dalje prihodnjič) library Assistant Position at Leading Desk Under 35 Some College Preferred Apply Personnel Dept. Monday thru Friday 9 to 4 P. M. CLEVELAND PUBLIC LIBRARY 325 SUPERIOR See the New-- MAYTAG! -AND THE WORST IS YET TO COME ^in najhnjše šele pride i FOR IMPRESSIVE DESIGNS, COLORS AND WEAVES SEE OUR BROADLOOM WALL-TO-WALL CARPETS AND ROOM SIZE RUGS Com« In today and enamlne our now collection of btoutlM w«ov»iond potteroi. injo*vrloui_‘carpeb *ond tugf, mad« by'tht lamout IIMltW WHIM. All "lively wool” tpringi.boek under loot. , Sq. Yd. . 9 a 12 i $6.75 and up $83.95 and up A. GRDINA & SONS 6019 St Clair Avenue HE 2088 FURNITURE & UNDERTAKING 15301 Waterloo Road KE 1235 Open Monday - Thursday, - Saturday Evenings WE GIVE EAGLE STAMPS Now get the Washer your heart’s set on! NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 ST. CLAIR! AVE. JOHN SUSNIK . V newburaki naselbini lahko naročite pri našemu zastopniku Jakob Resniku J LruijmririJTjmrumrirL^^ K. S. K. JEDNOTA • < 1 ’ ★ ★ ★ ★ ★ -. POSOJUJE DENAR članom KSKJ po 4% obresti nečlanom po kV*% obresti na zemljlfta In posestva brez kake provizije / ali bonusa T ★ ★ ★ ★ ★ Posojila so napravljena na tak način, da te na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila In informacije pišite na, GUVNI URAD ILS.ILJB)NOn