686                                        Kofitnik: Največji junak.
Največji junak.
J  relistal je knjige vse spoštovane z naočniki zlatimi mlad učenjak, iskal je, stikal molj  nadležni: „Daj, kdo je največji junak!"
Molče so knjige vanj strmele kot mrtev duh, kot živ spomenik, od Buddhe vse do Napoleona, od vseh vetrov, počez, navpik . . .
„Nastal je velik bankrot v zgodovini, o čas, o duh, o borni svet, junakov iščemo v druščini zajcev, pod križem je padel človeštva cvet!"
Pred njim je zakašljal ob cesti blatni prosjak zanemarjen, bled, potrt, globoke brazde v upalem licu in greh na čelu in v grehu smrt . . .
In prosil ni in snel klobuka — »Denarja sem, učeni gospod! bogat si ti, a jaz sem revež in poln bolezni vsepovsod!
In ves bolan sem: glej te brazde, ki vanje seje Antikrist, in ves sem srečen v svoji boli in ves sem v svoji boli čist!
Ko drugi jočejo, se smejem, ko molijo, preklinjam jaz, iz svojih boli brijem norce in smrti smejem se v obraz!"
Pomislil je gospod učeni in dal mu velik je denar, veliko mu je dal priznanje: „Junakov vseh si ti glavar!"
G. Koritnik.