NO.
I ftjlERišk/t Domovi na
'^22/' .€RICAN M gPIRIf
§9**.^ m	mm
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, AUGUST 14, 1968
MORNING NGWSPAPttt
ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI
Moskva za popuščanje na Srednjem vzhodu!
Komunike posveta arabskih komunističnih partij obsoja napade palestinskih komandosov na Izrael.
BEJRUT, Lib. — Te dni se je končal kongres komunističnih partij arabskih držav “nekje na Srednjem vzhodu”. V svoji izjavi obsoja ta kongres palestinske komandose, ki vpadajo na izraelsko in po Izraelu zasedeno o-zemlje, in se zavzema za izvedbo resolucije, ki je bila lani novembra sprejeta v Varnostnem svetu Združenih narodov. Izjava prav tako prijema arabske vlade, ki izboljšujejo svoje stike s Francijo.
Izjava komunističnih partij je pomembna v toliko, ker predstavljajo te mišljenje Moskve, same v arabskem svetu namreč ne pomenijo dosti. V večini a-rabskih držav jim je sploh prepovedano javno delovanje.
Ko palestinski Arabci s podporo Sirije in Jordanije ženejo znova odnose med Arabci in Izraelom na ostrino s stalnimi vpadi gverilcev na izraelsko in po Izraelu zasedeno ozemlje in izjavljajo arabski nacionalisti, da ne bodo priznali obstoja Izraela, je Moskva prišla do prepričanja, da je treba naraščanje napetosti na Srednjem vzhodu o-mejiti.
Umerjenejša sovjetska politika na Srednjem vzhodu nemara ne bo spravila Arabcev k trezni presoji položaja in k neposrednim razgovorom z Izraelom, kar smatra ta za edino stvarno in napora vredno pot k pomiritvi z arabskimi sosedi, zadržala pa bo Arabce vsekakor pred novimi večjimi izzivanji, ki bi lahko sprožili nov vojni spopad z Izraelom.
-----o------
Bikinčani se bodo skoro lahko vrnili domov
AUSTIN, Tex. — Predsednik L. B. Johnson je objavil, da se bodo prebivalci otokov Bikini v Marshallskem otočju skoro lahko vrnili domov, od koder so se morali umakniti leta 1946, ko je bila njihova domovina izbrana za preskušanje atomskega orožja. Tedaj je bilo 150 prebivalcev atola Bikini, ki leži v severnem delu Marshallskega otočja, preseljenih na jug otočja na atol Kili.
V letih 1946 do 1958 je bilo izvedenih na Bikini atolu nad 20 atomskih preskusov, vendar je sedaj otok zdrav za prebivanje ljudi, ker so ostanki atomskih eksplozij in radiacija izginili.
Atol Bikini je vrsta otočkov razporejenih v krogu, ki je širok 15 milj, pa raztegnjen na 25 milj. Predno se bodo mogli domačini vrniti tja, bodo morali zgraditi na otočju Bikini potrebne stavbe za zdravstveno in drugo oskrbo Bikinčanov, katerih število je od leta 1946 narastlo na 300.
Vremenski
prerok
pravi:
Delno oblačno, toplo. Najvišja temperatura čez dan okoli 80, ponoči hladno.
NIXON HOČE POVEZATI
VSE STRANKINE SKUPINE
Republikanski predsedniški kandidat Richard M. Nixon je stopil v osebno zvezo z guv. N. Rockefellerjem in drugimi vodniki liberalnega krila v republikanski stranki, da bi jih pridobil za sodelovanje v volivni kampanji.
SAN DIEGO, Calif. — Politični direktor Nixonove kampanje Robert Ellsworth je objavil, da je Richard M. Nixon telefoniral guv. N. Rockefellerju in njujorškemu županu J. Lindsayju in se razgovarjal z njima o njunem sodelovanju v volivnem boju. Dogovorili so se, da bo Nixon šel prihodnji teden v New York in se z njima osebno dogovoril o tem. Oba sta bila “navdušena” za podpiranje strankinih kandidatov, je dejal Ellsworth. Danes pričakujejo tu sen. Thrustona B. Mortona, načelnika narodnega odbora za pridobitev republikanskega predsedniškega imenovanja guv. N. Rockefellerju. Z Nixonom in njegovimi sodelavci se bodo razgovarjali o načrtih za volivni boj.
Novi grobovi
Stanley J. Boguski
Včeraj zjutraj je umrl v Mt. Sinai bolnišnici 48 let stari Stanley J. Boguski z 1281 E. 167 St., rojen v Clevelandu, mož Albine, roj. Zgonc, brat Josepha, Mrs. John (Stella) Bunyak in Mrs. Albert (Sabina) Laurenzi. Zaposlen je bil kot tiskar pri listu Cleveland Plain Dealer. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v petek zjutraj ob 8.15, v cerkev Marijinega Vnebovzetja ob devetih, nato na Kalvarijo.
Helikopterji zmagujejo
WASHINGTON, D. C. — Do sedaj je padalstvo igralo važno vlogo v naši zračni narodni o-brambi, saj smo imeli cele divizije, ki so obstojale le iz padalcev. Tako je bilo stanje do zadnjega leta. Vojskovanje v Južnem Vietnamu je pokazalo, da se na terenu helikopterji bolj obnesejo. Zato je Pentagon sklenil, da bo počasi zmanjševal padalske čete in jih nadomestil s prevozom s helikopterji. Prehod bo pa trajal precej časa in bo tudi zvezan s precejšnjimi stroški.
“Helikopterske” divizije bodo precej drugačne od sedanjih standardnih. Imele bodo povprečno 17,000 mož s 400 helikopterji, zato pa samo 1,370 avtomobilov proti sedanjim 2,434. Seveda bodo tudi vojašnice za helikopterske divizije dobile čisto novo podobo. Vojaki bodo živeli “sredi” helikopterjev, zato bodo helikopterji zahtevali velike delavnice za popravila, odpadla bodo pa obsežna letališča. Organizacija helikopterskih divizij napreduje. Prve bodo pod streho sredi prihodnjega leta.
Ameriške oborožene sile so bile v pripravljenosti
HEIDELBERG, Nem. — Čeprav je Washington poudarjal, da se noče mešati v spor med Prago in Moskvo, je bila ameriška 7. armada v Zahodni Nemčiji v času, ko je bil ta spor na višku, v polni pripravljenosti. Nihče namreč ni mogel jasno oredvideti, kako bi se lahko po-!ožaj zapletel, če bi se Moskva odločila za vojaški nastop proti Pragi.
CLEVELAND, O. — Ko je 1. 1956 postal poljski komunistični voditelj V. Gomulka junak dneva za železno zaveso, je Varšava postala prava politična kuhinja za ves komunistični svet. Česar se ni dalo zvedeti v Moskvi, so zvedeli poljski tovariši. Seveda so nabrane vesti primerno o-krasili z domišljijo. Zato ni bilo vse resnica, kar je prihajalo iz Varšave, vendar pa vse tudi ni bilo laž.
Sedaj se je rdeča politična kuhinja preselila — vsaj začasno — v Prago. Tovariš A. Dubček je nasledil Gomulko kot junak dneva. Sicer ga v Moskvi nimajo radi, nekateri ga naravnost sovražijo, toda svoje zveze pa ima pri vsem tem. Pozabiti ne smemo namreč, da je tudi med ruskimi komunisti precej tovarišev, ki so bolj napredno kot konservativno usmerjeni. Seveda ne morejo sedaj priti do besede; tovariš Brežnjev je vse preveč konservativen, da bi jim pustil priti v javnosti do veljave. Kar pa ti napredni ruski komunisti zvedo, vsaj lahko poročajo v Prago. V Pragi
Ideja o skupnem trgu za Latinsko Ameriko se je zopet zataknila
Andske države so odložile izvedbo carinske unije za 10 let, do leta 1980.
BOGOTA, Kolumb. — Lansko spomlad so vsi predsedniki Latinske Amerike in še Johnson povrhu sklenili v svojem optimizmu na konferenci v Punta del Este v Urugvaju, da bodo z združenimi močmi ustvarili že leta 1970 skupni gospodarski trg za vso Latinsko Ameriko. Johnson je obljubil svoj prispevek v obliki kapitala in ugodnih pogojev za medsebojno trgovino. Optimizem se je začel že lani topiti, letos ga pa ni ostalo skoraj nič.
Že 1. 1966 je namreč šest a-meriških držav (Čile, Bolivija, Kolumbija, Venezuela, Peru in Ekvador) sklenilo, da osnujejo svojo carinsko zvezo. Zastopniki teh držav so na svojem zadnjem sestanku v Cartageni v Boliviji prišli do zaključka, da bi idejo o carinski uniji uresničili šele leta 1980. Obvezno so na ta sklep pristale le države Čile, Bolivija in Kolumbija, dočim so Ekvador, Venezuela in Peru podpis sporazuma odklonile, češ da se ne strinjajo z besedilom.
Skupina gornjih držav je znana pod imenom Andska skupina. Čeprav ji ne pripadajo Mehika, Brazil in Argentina, je vendarle uživala velik ugled. Ker je skupina pomaknila začetek carinske unije kar za 10 let naprej, sodijo v Latinski Ameriki, da je ideja sama o carinski zvezi vsaj začasno pokopana. Če je ideja o carinski zvezi zamrla, toliko bolj je odmaknjena tudi realizacija ideje o skupnem trgu za vso Latinsko Ameriko.
Tako se je zaenkrat obdržala pri življenju le carinska zveza med malimi državami Srednje Amerike, ki jo je predsednik Johnson podprl pred par meseci, ko je bil na obisku v Srednji A-meriki, s skupnim posojilom o-koli $60 milijonov.
-----o------
— V ZDA je okoli 1200 predilnic bombaža.
potem hitro vprašajo v Beograd, Budimpešto, Bukarešto, Rim in Pariz, kaj je na novicah resničnega. Praška kuhinja ima torej kar dosti dela, da novice iz Moskve prekon-trolira pri svojih prijateljih na obeh straneh železne zavese.
Zato bo najbrže držalo mnenje, da je Praga precej dobro vedela, kako daleč gredo v Kremlju prepiri glede politike do Češkoslovaške in koliko vplivajo na ruski politbiro nasveti, ki jih dobiva od vseh strani komunističnega sveta. Vedeli so tudi, kako svobodni svet opozarja Moskvo, da bi bil zaskrbljen, ako bi Kremelj gnal prepir na nož. Vse to se je zvedelo šele potem, ko so vse stranke, ki so držale z Moskvo, naenkrat proglasile molk o prepiru med Moskvo in Prago. Res je sicer, da moskovsko časopisje še ne more molčati, toda v Pragi mislijo, da leži vzrok za ta “polovičarski molk” v notranjem ruskem političnem položaju. Ruska ulica bi namreč vendarle rada zvede-
Forias nima več pravih
iigledev za pelriifev
WASHINGTON, D.C. — Od imenovanja Richarda M. Nixo-na za predsedniškega kandidata so izgledi sodnika vrhovnega sodišča Abe Fortasa za potrditev v Senatu za vrhovnega zveznega sodnika slabši, kot so bili. Nixon je namreč v svojem sprejemnem govoru poudaril, da je po njegovem naloga vrhovnega zveznega sodišča tolmačiti zakone, ne pa jih ustvarjati. To je precej ostra kritika postopanja vrhovnega zveznega sodišča v zadnjih 15 letih. Ker je Abe Fortas član sedanjega vrhovnega sodišča, se Nixonova kritika nanaša tudi nanj.
Predsednik L. B. Johnson je imenoval Abe Fortasa za vrhovnega zveznega sodnika, ko j§ izjavil sedanji vrhovni zvezni sodnik E. V/arren, da pojde v pokoj. Senatni odbor je dolgo zasliševal A. Fortasa, glasovanje pa je odložil na čas, ko se bo senat po Delavskem dnevu vrnil k zasedanju. Nasprotniki A. Fortasa bodo napeli svoje sile, da njegovo potrditev preprečijo ali jo zavlečejo preko predsedniških volitev, ko bo Johnsonovo imenovanje postalo že nekako brezpredmetno.
----_o----—
Nix.cn se bo v volivnem boju posluževal največ televizije
NEW YORK, N.Y. — Vodniki republikanske stranke, ki izdelujejo skupaj z Nixonom in Agnewom načrte za volivni boj, so odločeni uporabljati v čim večji meri televizijo. Z njo je mogoče istočasno seči v milijone ameriških domov. Nixon ne bo nastopal z dolgimi govori, ampak s kratkimi nastopi, izjavami in razgovori s časnikarji.
Ta način volivnega boja je moderen, praktičen in cenejši od napornega potovanja kandidata po vseh mestih in naseljih dežele, kot je bilo doslej v navadi. Potovanja je težavno organizirati, še težje pa se je na njih držati izdelanih načrtov. Težko je z osebno varnostjo kandidatov, ki je sedaj v rokah Secret Servica.
la, zakaj je kriza s Prago potekala tako in ne drugače. Saj je bila smer krize nekajkrat spremenjena v par tednih.
Na Ruskem je torej zgodba o sporu s Prago še zmeraj odprto vprašanje. Zato od tam toliko govorjenja o manevrih in drugih pritiskih na Prago, na primer gospodarskih. Ni nobena tajna, da češko gospodarstvo brede v krizi, ki je posledica napačnega gospodarjenja režima tovariša No-votnega. Kriza gre Dubčeko-vemu režimu zelo na živce, kajti bo prav kmalu pokazala, kako zelo je Češkoslovaška odvisna od Moskve na gospodarskem polju.
Moskva bi torej lahko hudo pritisnila na Prago, seveda bi v tem slučaju vsi kritiki ruske politike na obeh straneh železne zavese začeli govoriti o ruskem “gospodarskem imperijalizmu”. Ravno ta očitek si pa v Kremlju najmanj želijo.
Pa so prišli — tako trdi praška politična kuhinja — na originalno misel: za Rusijo je komunistična Vzhodna
Nixon se je teletonično dogovoril za sestanke in razgovore prihodnji teden tudi z guv. Rom-neyjem v Michiganu in z guv. R. Shaferjem v Pennsylvaniji. Romney je ostal na konvenciji v Miami Beachu nevtralen, Shafer pa je podpiral imenovanje guv. Rockefellerja. Sen. Charles 11. Percy iz Illinoisa je obljubil, da se bo danes javno zavzel za Nixona in Agnewa v svojem govoru na državnem velesejmu v Springfieldu. Ellsworth je dejal, da bo sen. Charles H. Percy igral v volivnem boju večjo vlogo. Percy je prav pred konvencijo javno nastopil za guv. Rockefellerja.
Dopolnjen in razširjen bo tudi odbor senatorjev in kongresnikov, ki ga je imenoval Nixon pred konvencijo za obravnavo važnih volivnih vprašanj in programov. Vanj bodo pritegnjeni predstavniki vseh skupin v stranki. Nixon se hoče izogniti razkolu v stranki, ki je leta 1964 zakrivil tako hud republikanski poraz. Trudi se, da bi povezal vse strankine skupine in jih pognal po enotnem načrtu v volivni boj, ki naj osvoji republikanski stranki Belo hišo in Kongres.
Iz dosedanjih razgovorov in izjav Nixona je razvidno, da bo svoje napade usmeril na Johnsonovo vlado, ki da ni znala uporabiti ogromnih vojaških in j gospodarskih sil Amerike v voj-
Nemčija najbolj industrijali-zirana dežela v komunističnem svetu, je že davno prehitela Češko. Vendar se vzhodnonemški in češki tovariši gledajo tako pisano, da nočejo misliti na medsebojno so-devanje, ki bi omililo gospodarsko odvisnost obeh držav od Rusije. Sedaj so začeli o tem sodelovanju govoriti tudi v Moskvi.
Cilj je jasen: češkoslovaški gospodarski zadregi naj pomaga tudi Ulbricht s svojo gospodarsko m o č j o, seveda proti primernim političnim uslugam. Ulbricht lahko obeta veliko, saj ima v zaledju tovariša Kosygina. Ulbricht je od Dubčeka gotovo zahteval čim manj poslov med Bonnom in Prago, pa morda še kaj drugega.
Tako se je rodil pretekli teden načrt, naj Ulbricht čim preje obišče Prago. Ta ideja je bila prava politična bomba, seveda le malega kalibra. Dubček se bombe ni ustrašil, kaj se je pa iz vsega tega izcimilo, pa praška kuhinja še ni povedala.
ni v Vietnamu. “Nikdar ni bilo toliko vojaške, gospodarske in diplomatske moči uporabljene tako neuspešno”, je dejal Nixon v svojem govoru na konvenciji. Prav tam je opozoril tudi na položaj, ki je privedel do tega, da je “vojaška sila četrte vrste zasegla ameriško vojno ladjo na visokem morju”. Nixon bo prijemal sedanjo zvezno vlado zaradi tega, ker ni znala in ne zna vzdrževati “reda in miru” in bo tega volivcem vstrajno obljubljal. Nakazal je očitno tudi, da bo nastopil proti vedno naraščajočim zveznim podporam črnim Amerikancem, ki povečujejo njihovo navezanost na javne podpore, namesto da bi pospeševali njihovo zaposlitev in privatne podjetnost.
------o-----
iabček čaka Oeausessua
PRAGA, ČSR. — Praška ulica se je v nedeljo poslovila od Tita, jutri pa pričakuje iz Romunije tovariša Ceausescuja. Romunski gost je že v svojem časopisju napovedal, da ne misli samo izražati simpatij do čeških tovarišev, ampak da hoče podpisati tudi prijateljsko pogodbo, seveda na večne čase, kot je to v modi v tem stoletju, obenem se bo pogovarjal s Čehi o gospodarskih poslih. Politične bo namreč hitro opravil.
Romunu je zelo všeč, da se Praga upira Moskvi, nima pa dosti smisla za idejno plat češke poti v komunizem. Čehi bi namreč radi okrasili svojo pot s celo vrsto svobod, ki so bolj v veljavi v kapitalizmu, kot n. pr. svoboda vesti, govora, tiska, združevanja itd. Za vse to ima Ceau-sescu malo smisla; je torej bolj na ruski kot češki strani, pa vendar ne mara biti odvisen od Kremlja in podpira vsakogar, ki je na istem stališču. Če je pri tem še zaljubljen v svobodo, je to njegova stvar, tako misli Ceausescu in v tem duhu se bo bratil s tovarišem Dubčkom.
V Parizu upanje na končanje zastoja?
PARIZ, Fr. — V ponedeljek se je vrnil sem C. Vance, namestnik vodnika ameriške delegacije, ki se je koncem tedna razgovarjal s predsednikom L. B. Johnsonom. Včeraj je po treh dneh razgovorov v Moskvi priletel sem Le Due Tho, član glavnega vodstva v Hanoiu, ki se je preje udeleževal razgovorov tu, pa se pred 6 tedni vrnil v Hanoi.
Prihod obeh je vzbudil vtis, da se pripravlja nov poskus za končanje zastoja pri razgovorih. Koliko je ta vtis pravilen, utegne biti jasno že ob koncu današnjega srečanja obeh delegacij.
Iz Clevelanda \ in okolice ;
Občni zbor—
Odbor Zveze Društev SPB sklicuje 12. redni občni zbor v soboto, 31. avgusta 1968 ob osmih zvečer v Baragovem domu na 6304 St. Clair Avenue v Clevelandu.
Romanje—
Marijina legija pri Sv. Vidu sporoča, da je na razpolago še nekaj mest v avtobusu za nedeljsko romanje v Youngstown. Kličite Maroltove 431-5699.
Veliki Šmaren—
Jutri je zapovedani praznik Marijinega Vnebovzetja, Veliki Šmaren ali Velika Gospojnica.
Zadušnica—
V soboto ob osmih bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za ook. Franka Germa ob 9..oblet-lici njegove smrti.
Seja—
Klub slovenskih upokojencev ca st. clairsko okrožje ima svojo sejo v četrtek ob dveh popoldne j SND na St. Clair ju. Po seji :abava in okrepčila.
?at Day umrl—
Sinočj je umrl v Marymount Dolnišnici 43 let stari okrajni comišener demokrat William rat Day, ki ga je pred dvemi edni zadela srčna kap. Bil je candidat za ponovno izvolitev v novembru. Demokratska okrajna jrganizacija bo sedaj določila ijegovega naslednika.
Zadnje vesti
URBANA, O. — Tu se je iztirilo 7 vagonov streliva, največ 105 mm in 125 mm granat z občutljivimi vžigalniki. Narodna garda je bila poklicana, da zastraži celotni prostor in poskrbi za njegovo izpraznitev, predno bo mogoče nevarni tovor preložiti in odstraniti. JOHNSONBURG, N.J. — FBI in državna policija sta nepričakovano obkolili in preiskali samotno farmo na Shades of Death Road in odkrili velike množine dinamita, avtomatičnega orožja in raznega streliva. Bilo naj bi last protika-strovskih kubanskih skupin. AUSTIN, Tex. — Proračunski direktor Charles J. Zwick je dejal, da bo morala administracija odsekati od zveznega proračuna okoli 4 bilijone dolarjev v skladu s proračunskim zakonom. Kongres doslej ni zmanjšal stroškov niti za cele 3 bilijone, treba pa jih je zmanjšati za 6 bilijonov. ATENE, Gr. — Včeraj je bil izvršen na predsednika vlade G. Papadopoulosa bombni atentat, ki pa ni bil uspešen. Policija je prijela nekega bivšega častnika, ki naj bi bil atentat pripravil v imenu “fašističnih in reakcionarnih skupin”.
SAIGON, J. Viet. — Vreme je bilo včeraj tako slabo, da ni moglo vzleteti z letalonosilk niti eno letalo proti Severnemu Vietnamu. Napade na vojaške cilje tam so izvedla letala z oporišč na kopnem. JERUZALEM, Izrael. — Sirijska častnika, ki sta s svojima MIG17 letaloma pristala na zapuščenem letališču v Izraelu, sta to storila po pomoti, pravijo izraelske vojaške oblasti.
LONDON, Vel. Brit. — Mednarodna zveza organizacij pilotov letalskih družb je sklenila ustaviti vse polete v Alžirijo, dokler ta ne vrne zaseženega letala izraelske letalske družbe.
Prasko politična kuhinja v polnem obratu
mtmmh rnmmm

6H7 St Clair Avc. — HSnderaon 1-0675 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec r~	NASOCN1NA:
Ea Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za $ meseca Ka Kanado in deželo izven Združenih držav: k $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec«
Petkova Izdaja $5,00 na leto
Ali bo Hočiminhova strategija kaj vplivala na razgovore v Parizu? Na uradne razgovore gotovo ne, tam ne kaže vietnamska diplomacija nobene volje za stvarna pogajanja. Kaj se godi za kulisami, pa ne vemo. Vsi se ne morejo znebiti vtisa, da se med ameriškimi in vietnamskimi diplomati nekaj plete v Parizu. Vietnamskim diplomatom mora to biti izredno pogodu, saj sedaj prvič lahko pokažejo, da se lahko za kulisami zgovarjajo z Ameriko brez posredovanja in vpliva Moskve ali Peipinga.
Del naše javnosti misli, da bi bilo treba, da naša dežela jenja bombardirati vse kraje v Severnem Vietnamu, češ, Ho Či Minh je že omejil vojskovanje. Omejil ga je res, toda nagibov ni povedal. Ta ideja se nam zdi prezgodnja. Po volitvah bo pa vredna resnega premišljevanja.
LA.
,	SUBSCRIPTION EATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months r	Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
adgBfe, 8?,	No. 156 Weds., Aug. 14, 1968
Ho Či Minh menja strategijo
Zadnjega marca letos je predsednik Johnson napovedal, da bo omejil bombardiranje v Severnem Vietnamu in da pričakuje, da bo Ho Či Minh omejil vojskovanje v Južnem Vietnamu. Ako ga ne bo, bo Amerika obnovila bombardiranje.
Od takrat so minuli štirje meseci. Ali je Ho Či Minh v tem času kaj menjal svojo strategijo? Resnicoljubnost nas sili, da priznamo, da jo je, ne morda tako, kot Amerika želi, pa vendar jo je menjal. Nekaj dejstev govori za to.
Poročila o infiltraciji partizanov in čet iz Severnega Vietnama trdijo, da je infiltracije manj. V zadnjih dveh mesecih je menda padla na višino, kot je bila v povprečju pred koncem marca. Ta trditev se ne da dokazati z zanesljivimi številkami, se more opirati le na cenitve. Iz ocen se res da narediti sklep, da je sedaj infiltracije manj. Za koliko, se ne da dognati.
Koncem marca je bilo v Južnem Vietnamu okoli 80,000 rednih severnovietnamskih vojakov; trdijo, da je Ho Či Minh odpoklical iz Južnega Vietnama “tretjino” teh čet. Tudi to je ocena. Važnejše je vprašanje, kam so odšle odpoklicane čete, ali res v Severni Vietnam ali pa morda le v sosedno Kambodžo in Laos. Ako niso šle v Severni Vietnam, se težko da govoriti o pravem odpoklicu, saj so sedaj v Laosu in Kambodži le kot rezerva.
Res je dalje tudi, da je sedaj že manj vojskovanja v Južnem Vietnamu. Zato so tudi izgube na obeh straneh, a-meriški in Hočiminhovi manjše. Vsekakor manj vojskovanja ne more biti le zasluga nove Hočiminhove strategije. Je to tudi posledica spremembe ameriške strategije, ki se je čutila takoj po odhodu generala Westmorelanda. Nič več se naše čete ne pehajo za sovražnikom, da bi ga uničevale. To se sicer še zmeraj dogaja, toda ne več sistematično, ampak le od slučaja do slučaja, kot pač vojskovanje nanese. Zato se vojskovanje zmeraj bolj pomika proti obali Tihega oceana.
Ho Či Minh je tudi opustil vojaške spopade v mestih in gosto naseljenih krajih. Da bi se bil pri tem oziral na Johnsona, dvomimo. Hočiminhov sklep, da se njegove čete in partizanski oddelki ne bojujejo več po ulicah in trgih, ima najbrže drugo korenino. Njegov način vojskovanja na primer v Saigonu, ki ga je deloma prenašala tudi ameriška televizija, je namreč razburil ves svobodni, pa tudi komunistični svet. Televizijske slike ne lažejo, tudi komunisti so morali priznati, kako zelo trpi nedolžno civilno prebivalstvo; vsi drugi so pa proti takemu načinu gverilskega vojskovanja glasno protestirali. Ho Či Minh je političen človek, ima posluh za take politične pojave, zato je svojim o-boroženim silam naročil, naj jenjajo vojskovanje, kjer civilisti trpijo veliko več kot sovražnikove čete.
Človeku je torej zelo težko, da se naslovi na stališče, da je bil znani govor predsednika Johnsona vzrok za Hoči-minhovo spremenjeno strategijo. Morda je bil za Ho Či Minha je dobrodošel povod, da je menjal nekaj, na kar je že preje mislil. Saj se je tekom let prepričal, da Amerikan-eev ne bo pregnal z mesta, kamor so se zagrizli. Boji okoli postojank Khe Sangh, Pleiku. Kontum, ali v dolini A Shau so mu to dosti nazorno dokazali. Ho Či Minh je zato rad zagrabil za priliko, ki mu jo je nudila spremenjena ameriška taktika vojskovanja v Južnem Vietnamu in ne morda le omejitev bombardiranja v Severnem Vietnamu in svojo strategijo prilagodil ameriški, ki se opira predvsem na svoje postojanke in ne sili v slabo obljudeno in prometno nerazvito notranjost dežele.
Naši vojaški krogi trdijo, da Ho Či Minh zbira čete in jih pripravlja na nove napade. Govorijo celo o divizijah in številkah Hočiminhovih vojakov, ki pa zopet temeljijo le na ocenah. To je verjetno res. Vprašanje pa je, kaj Ho Či Minh s tem zasleduje. Ako se ni odpovedal svoji osnovni ideji, da je vojskovanje treba stalno podrejevati političnim ciljem, kot se sproti pojavljajo, potem je jasno, da se hoče vojaško pripraviti na neke politične dogodke,'ki ga ne smejo presenetiti.
Vzemimo na primer možnost, da se Johnson pojavi na demokratski konvenciji kot predsedniški kandidat. Nam je ta misel tuja, za Ho Či Minha pa ni, ker praviloma nikoli ne verjame Johnsonovim izjavam, dokler nima cele kope dokazov, da so mišljene zares. Ako bi se bo zgodilo, potem bi Ho Či Minh vpregel vse sile, da bi Johnsonu pokvaril kandidaturo, če treba tudi z divjanjem državljanske vojne, ki bi od njegovih čet zahtevala ogromne žrtve. Podobnih kombinacij bi lahko našteli še nekaj.
Ako se torej Hočiminhove Čete ne vojskujejo trenutno “s polno paro”, to ne pomeni dosti, gotovo pa ne odločilnega preloma v Hočiminhovi strategiji. Lahko se začno že jutri, ako bi Ho či Minhu to narekovala politika.
gpsu®
BESEDA IZ NARODA
Romanja iarijine legije
'	•	.	'* v	I
CLEVELAND, O. — Ko so frančiškanski očetje iz vzhodne Evrope kot begunci po drugi svetovni vojni iskali nov dom, so ga našli v Youngstownu, O. Imenuje se Alverna Friary — po kraju, ki je bil naj dražji sv. Frančišku Asiškemu. Tam so si sezidali samostan in pripravili lepo okolico za sebe, obiskovalce in romarje, ki jih na tem kraju božje bližine in miru obiščejo. Med visokimi smrekami se na prostem dvignjen lep kip Lur-ške Matere Božje. Romarska kapela je postavljena v čast Gospe Csikosmolyo — Mariji Tolažnici Žalostnih.
Na ta kraj se bomo peljali romarji Marijine legije pri sv. Vidu to nedeljo, 18. avgusta 1968. Začetek bo s sv. mašo ob lih dopoldan. Sledi kosilo. Popoldanske pobožnosti pa se bodo vršile ob treh popoldan.
Skupna vožnja bo izpred Sv. Vida ob 8.30 dopoldan. Za tiste, ki se pripeljejo s privatnimi vozili, je najlažja pot: vzhodno po route 90 do 271, 271 južno od Ohio Turnpike, Turnpike vzhodno do izhoda 15, od tam vzhodno na route 18 približno 8 milj do Belle Vista Avenue. Od tu dalje pa se vozi južno od 517 South Belle Vista Avenue. Vožnja je dolga približno 85 milj in bo trajala uro in pol.
Vse člane in prijatelje vabimo, da gredo z nami na “božjo pot”. Kdor se še ni prijavil, ga prosimo, naj se čimpreje pri Maroltovih (431-5699).
Na svidenje med romarji!
Marijina legija
Saj ml g?e boste verjeli
PATERSON, N.J. — Tudi sam bi težko, ko bi mi kdo drug pripovedoval. Pa sem na lastne oči videl.
Šola, na kateri učim, je tehnična srednja šola (Technical High School). Vodijo jo oo. salezijanci, je torej privatna šola, ki ne dobiva ne od države in ne od škofije nobene podpore, sama se mora vzdrževati.
Dijaki plačujejo po 350 dolarjev šolnine na leto in še za orodje in druge potrebščine, odvisno 3d tega, kakšno obrt si kdo izbere. šola ima te-le tehnične odseke: tehnično in strokovno risanje, tiskarstvo, elektroniko, mehaniko, avtomehanike in mizarstvo. Skoraj polovica naših dijakov dela po šolij da si zaslužijo imam dobre starše, ki mi dobro
se bo tečaj začel 8. julija. Naši so poskrbeli mojstre in inštruL torje, pa 8. julija nobenega zamorca ni bilo v šolo. Ko je ravnatelj telefoniral na občino, so mu rekli, da jih še niso mogli dobiti, naj počakamo še kakih 10 dni.
Čez 10 dni so res prišli, pa ne 75, kot je bilo domenjeno, samo 35. Računali smo, da nam bodo poslali že večje fante, predvsem take, ki niso mogli končati sred nje šole, za nje bi bil tak praktični tečaj posebno koristen, pa so prišli le dijaki prvega in drugega letnika srednje šole, torej fantje, ki itak že imajo vsaj nekaj smisla za učenje. Ti so mojstrom kar naravnost povedali, da se niso vpisali v ta tečaj z namenom, da bi se izučili kakšne obrti, marveč le zato, ker jim je mesto obljubilo, da jim bo plačalo $1.40 od ure, ko bodo v šoli. Prve dni so samo spraševali, kdaj bo plača.
Tako smo tudi razumeli, zakaj večjih niso mogli dobiti za tečaj. Ti že dobivajo podporo od Welfare, ki je večja, kot bi bila plača v šoli. Šola traja le po pet ur na dan, kar je skupaj 25 ur tedensko, za kar dobi vsak fant $35. Welfare da več. Zamorec le ni tako neumen, da bi se šel učit, če brez učenja lahko več zasluži.
Ko so koncem prvega tedna dobili plače, jih naslednji ponedeljek 10 ni prišlo v šolo. Dva izmed tistih sta bila v ječi. Zanimivo jih je bilo poslušati, ka ko so tistih $35 pognali. Eden je celo že na posodo prosil. Ko je neki mojster pripomnil, da bi bilo pametneje poslati ček staršem, so se mu zarežali in ga vprašali: “Komu pa, očetu ali materi?” Reveži ne poznajo urejenega družinskega življenja.
Danes sem se na avtobusu srečal z dijakom naše šole, ki se je zanimal, kako kaj napreduje tečaj za zamorce. “Kakšna krivica!”, je vzkliknil, ko sem mu povedal, da so zamorci plačani, da hodijo v šolo. “Moji starši plačujejo davek, vlada pa ta denar zamorcem razmetava, če se hočem jaz učiti, moram po šoli delati, da si zaslužim za šolnino. Za prihodnje šolsko leto si bom s sajami namazal obraz in roke, da mi ne bo treba plačevati, še zaslužil bom.” Umolknil je, se zamislil, potem pa mirno nadaljeval: “Ne, za nič na svetu ne bi maral biti v zamorski koži. Saj ti ubogi fantje niso sami krivi, da so taki. Hvala Bogu, da
za šolnino in druge stroške. Mnogi se vozijo od daleč, do 15 milj in več. Te žrtve delajo zato, ker vedo, da jim šola daje dobro pripravo za življenje. Tisti, ki po graduaciji ne gredo na univerzo, dobijo kot tehniki dobro plačane službe.
Kar šola stoji, zdaj že 18 let, ni bil na njej niti enega zamorca. Ti nočejo plačati šolnine in se trdo učiti. Naša šola je namreč težka kot druge srednje šole, ker zahteva poleg akademskih predmetov še strokovno znanje.
Letošnjo spomlad, je odsek boja proti revščini pri tukajšnji mestni upravi naprosil vodstvo naše šole, naj bi imeli med počitnicami strokovni tečaj za 75 zamorskih fantov, ki nam jih
svetujejo in mi dajejo dober zgled. Rajši garam in delam po šoli, kot pa da bi prejemal podporo. S trudom pridobljeni denar vsaj cenim in ga po pameti rabim, kar se pa zastonj dobi, se brez haska razmeče.”
Res so reveži ti zamorci. Najhujše pri vsem je pa dejstvo, da za resnično pomoč niti sprejemljivi niso.
Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB.
Delež delavstva
. WASHINGTON, D.C.-- Skupni delež delavstva od celotnega narodnega 'dohodka v Združenih državah se je od leta 1929 pa do leta 1950 dvignil od 59 L na 68%
bodo poslali. Zmenili so se, da|in se dviga še dalje.
Slovenski dom m Holmes kmnm pramije Weinke
CLEVELAND, O. — Collin-wodska slovenska naselbina je ponosna, da ima enega prvih slovenskih domov v tej deželi. Bilo je 24. avgusta 1919, komaj leto potem, ko je bila končana prva svetovna vojna, ko je bil ta dom otvorjen in slovesno izročen slovenski naselbini v uporabo.
Tedaj je slovensko kulturno življenje bujno zacvetelo in na odru tega doma so bili podani številni koncerti in igre; v domu so bile svatbe slovenskih parov, sploh je ta Dom bil skozi vsa leta kulturno in družabno središče naselbine.
Letošnje praznovanje tega dogodka bo v soboto, 17. avgusta, in v nedeljo, 18. avgusta. V soboto ob 6.30 zvečer bo slavnostni banket, na katerem bodo navzoči še živeči pionirji tega Doma, možje, ki so žrtvovali nešteto ur prostovoljnega dela, da so nam postavili ta Dom. Navzoč bo tudi naš senator Frank Lau-sche, kakor tudi državni poslanec G. Voinovich.
Ob 9. uri se začne ples v obeh dvoranah, v zgornji dvorani bo za ples igral Kenny Bass in njegov orkester, v spodnji pa “Veseli Slovenci”. Obe dvorani sta sedaj umetno hlajeni in če se vam zdi za banket prezgodaj, pridete lahko samo za ples.
V	nedeljo se začne praznovanje že ob 2. uri popoldne in bo trajalo, dokler ne bo šel zadnji gost domov, na razpolago bodo pečeni prašiči ter druga jedača in pijača, za ples pa bo igralo več orkestrov. Ob tej priliki bosta počaščena poznana “godca” Pecon in Trebar.
V	zvezi š to slavnostjo bo slovenski program “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” na postaji WXEN-FM oddajan iz Domovih prostorov in sicer v soboto ob 6. uri zvečer, v nedeljo pa ob 11. uri dopoldne. Prav tako bo oddajano od tukaj “Tony’s Polka Party” oba dneva.
Pojdimo vsi ta dva dneva v Slovenski dom na Holmes Ave.; ne bo nam žal, obenem bomo dali priznanje tistim, ki se še trudijo za obstoj slovenstva v Ameriki!
France Ancelj
-----o------
Vabilo m piknik ¥ Triglavski park v iiiwaiskesji®
MILWAUKEE, Wis. — V nedeljo, 18. avgusta, priredi Slovensko kulturno društvo Triglav svoj drugi letošnji piknik, združen s kratkim športnim sporedom, s tekmami v odbojki. Tekmovali bodo fantje in dekleta iz Chicaga z našo mladino. Borbe bodo hude, ker gre za pokal.
Zato dragi Slovenci, znanci in prijatelji, pridite v naš slovenski park, v katerem vedno hladna sapica pihlja pod košatimi hrasti in v jezercu prijetna voda z valovčki vabi v svoj objem.
Za žejne in lačne bo vse dobro preskrbljeno. Zelo ugodno bo za obiskovalce, oziroma goste od daleč, ker bo pred piknikom v parku sv. maša v naši lepi spominski kapelici, ki smo jo postavili lani. Maša se bo začela ob enajstih, opravil jo bo naš duhovni vodja č. g. Klavdij Okorn.
Po sv. maši se bo začel piknik, nato bodo tekme, ob treh pa bo začela igrati godba za zabavo in ples.
Torej, dragi rojaki in rojakinje, pridite, da se skupaj razvedrimo in poveselimo sredi krasne narave!
Na svidenje!
J. O.
-----o------
— Novorojenčku bije žila povprečno 13 - 140 krat na minuto.
Obisk rojstnega kraja v Sloveniji
EUCLID, O. — Že dalj časa sva z ženo mislila na obisk starega kraja v Sloveniji, ker imava tam dve poročeni hčerki. Ta kraj je Sv. Križ pri Moravčah, kjer imava oba svoj rojstni dom. Jaz imam tam tudi brata Lovrenca, v Repnah pri Vodicah pa sestro Marijo. Oba imava tudi veliko sorodnikov in prijateljev, največ pri Sv. Križu. Ker sya oba že v letih, se kar nisva mogla odločiti. Zet in hčerka, Lovrenc in Ivanka Rozman, sta vedela za najino skrito željo, zato sta se odločila za ta obisk in naju povabila, da skupaj potujemo. Midva sva vabilo hvaležno sprejela in se brez premisleka odločila za pot.
Zet Lovrenc je klical na več krajev radi potovanja, pa je naposled uvidel, da je najboljše, če potujemo s posredovanjem Europa Travel z Lufthansa Airlines do Muenchena v Nemčiji, od tam pa z avtom, ki nas bo tam čakal.
V soboto, 22. junija, smo se poslovili od doma in naši so nas peljali na letališče v Cleveland, kjer smo oddali prtljago in hitro je prišel čas, da smo se morali posloviti od naših dragih, ki so nas spremili, nakar smo zasedli določena mesta v letalu.
Iz Clevelanda do New Yorka smo leteli z manjšim letalom, tam pa smo zasedli pravega velikana, ki nas je lepo, mirno ponesel preko očeana v Hamburg in kmalu dalje v Muenchen. Ko smo izstopili, smo dobili kovčke, jih naložili v avto, kateri je bil za nas pripravljen, Lovrenc pa je sedel za volan in vzel cesto proti avstrijski meji. Z letališča smo se odpeljali okrog pol enajstih dopoldne in smo prišli v Zell am See v Astriji precej pred nočjo. Tako smo še lahko dobili stanovanje v hotelu, za večerjo smo morali še počakati.
Ker je bil hotel blizu cerkve, smo se počutili srečne, da smo lahko v ponedeljek zjutraj nadomestili sv. mašo, katere prejšnji dan nismo mogli dobiti. Po zajtrku smo zopet zasedli avto in začeli pot čez visoki Veliki Klek ( G r os s g I o ckner). Ob vznožju so morali plačati določeno pristojbino, ker cesta čez goro je res nekaj posebnega. Vsak, kdor se tam pelje, lahko premisli, koliko je bilo treba misliti in koliko je stal samo načrt. Kje pa je delo in materi-jal?
Bilo je ravno na Kresni dan in malo pred nami so zorali na vrhu novozapadli sneg. Zet Lovrenc, kadar je jemal slike, je prišel ves prezebel nazaj v avto. Srečali smo mnogo avtobusov in avtomobilov in kar nisem se mogel hačuditi, ker nismo videli nobene nesreče po takih strminah. že precej nizko smo prišli do božjepotne cerkve Presvete Krvi. Razveselili smo se, ko smo prišli skupaj v cerkvi s turisti iz Ljubljane. Tam smo v hotelu tudi kosili in potem nadaljevali pot v dolino proti mestu Spital-lu. V okolici tega mesta smo prenočili. Naj omenim, predno zapustimo Avstrijo, da smo tam videli veliko naravnih krasot, pa tudi veliko cesta in železnice v krajih, kjer jih je bilo zelo težko zgraditi. Vidi se tudi, da so tam ljubitelji cvetlic, s katerimi imajo lepo okrašene hiše.
Po kratkem času lepe vožnje je bilo treba nastopiti pot zopet v hrib, proti jugoslovanski meji P o d k o ren-Kranjska gora. Ko smo prešli avstrijsko mejo, smo na željo jugoslovanskih stražnikov oddali potna dovoljenja, katera so nam hitro vrnili in prtljage nič pregledali. Tako, zdaj smo se vozili že po lepi Sloveniji. Ustavili smo se samo v Radovljici pri Gregorčevih, od tam smo se pa podali naravnost k Sv. Križu. Cesta v hrib je bil^ zelo slaba, vendar nas je Lovrenc, ki je dober šofer, srečno pripeljal do cerkve. Blizu cer-
kve je poročena najina hčerka Marija, katere pa ravno ni bilo doma. Mi, ko smo dobili cerkveni ključ, smo želeli stopiti najprej v cerkev, da smo se zahvalili Bogu in Mariji za najino varstvo, katerega smo bili deležni skozi dolga leta, odkar smo zapustili svoj ljubljeni rojstni kraj in odšli v tujino. V cerkvi smo zapeli tudi Marijino pesem “Bodi nam pozdravljena”. Pri cerkvi sva se poljubila tudi z bratom Lovrencem, ki se nisva videla 23 let. Nato smo šli na pokopališče naših dragih pokojnih. Ko smo se jih spomnili v duhu in molitvi, smo odšli k hčerki Mariji, ki je bila že doma, kakor tudi mož Valentin, in smo se z vso družino prisrčno pozdravili. Postregli so nam z dobrim domačim vinom in po kratkem pogovoru smo se odpeljali v Križevsko vas in zaparkirali avto na kraju pri Voden-skem mežnarju poleg studenca, kjer je bila okrog drugega stoletja postavljena rimska vila, kakor pove zgodovina in bom to pozneje popisal, če mi bo dal Bog še zdravja.
Zdaj smo pri Vodenskem Ivanu, ki je moja žena njegova teta, njegova žena Angela je pa moja sestrična, zato smo bili med seboj vedno v velikem prijateljstvu in je bil tudi naš pozdrav prisrčen. Postregli so nam z raznimi dobrotami in dobro kapljico. Tja je pirtekla tudi na-iina hčerka Francka in več drugih, s katerimi smo se ginjeni □ozdravili. Hitro je minil čas in šli smo k počitku. Ivanka in Lovrenc k Ribičevim, k Ivanki-ni sestri Mariji, jaz in žena pa na najin prejšnji dom, kjer živi najina hčerka Francka, poročena z Jernejem Merela. Ko sva prišla v hišo, naju je on kot gospodar z veseljem sprejel in bil ves čas bivanja zelo prijazen in oostrežljiv.
Lovrenc in Ivanka sta se drugi dan odpeljala v več krajev, da sta oddala prijateljem darila :n pošto ter se vrnila v soboto, ra praznik sv. Petra in Pavla □opoldne. Jaiz pa sem se za ta oraznik dogovoril s prijateljem Ivanom Vodnikom in sva šla na Vrhopolje k jutranji šesti sv. maši, kjer je bil lep cerkveni govor o nepremagljivi Kristusovi cerkvi. Ko sva se vračala domov, sva obiskala Ivanovo bolno sestrično, katera je čez nekaj dni umrla in smo se tudi udeležili njenega pogreba. Drugi dan je bila nedelja in smo se peljali v Moravče k deseti sv. maši. Ta dan je bilo tam celodnevno če-ščenje, zato je bil cerkveni govor o Jezusovi ljubezni. V cerkvi sta se nam pridružila moj brat ‘Lovrenc in prijatelj Jakob Korimšek. Zdelo se mi je lepo, ko smo skupaj pokleknili k mizi Gospodovi. P o h v aliti moram tamkajšnje nove orgle, katere zares lepo pojo.
Po sv. maši smo šli skupaj na kosilo in ko smo se malo podprli m pogovorili, sta odšla brat in prijatelj domov, mi pa smo se oeljali v Peče. Tam smo oddali dar in pismo družine Štefana Jesenška njegovim staršem in bratu. Vsi so nas bili veseli in so nam gostoljubno postregli, se lepo zahvalili in nam izročili zanje majhen spominček in mnogo pozdravov. Iz Peč smo šli na Trojane in od tam skozi Lukovico, Ljubljano, Škofjo Loko v Poljansko dolino. Tam smo oddali pisma in darila od družine Viktorja Lamovca n j e g ovim staršem in sestri. Od tam smo se napotili proti Sv. Križu in do noči smo bili doma.
V ponedeljek, 1. julija, smo se peljali v Tržič, kamor smo nesli od Švajgerjevih darilo in pozdrave njihovim s o r o dnikom. Tukaj in povsod so bili zelo prijazni, tako da se je bilo kar težko od njih ločiti. Iz Tržiča smo šli na Brezjp. Tam smo šli najprej v cerkev počastit Naj svetejše in nato k oltarju Marije Pomagaj, kjer smo se zares srečni počutili. Ko smo prišli iz cer-(Dalje na 3. strani)
AMERIŠKA BOKQUNg,
S. FINŽGAR:
MIRNA POTA
k,

»ti,
%b.
tebi
tlo:
K
h
Lf	‘V • * -v -v -Y - ;-’ — r .V-Y ..V _ ! . Y..t ..Yr.WrV-V.?_Y..-i^t^s-«*-.'Y_Y-.Y.^Y-.T„T^.T->Y-»Y_:Y.YL' .- t . t-T-TirS*
JC'^-	.
^■0 io ip -RnrlT nnnrncjl nai mn skrivaj svoje uradniške plačice.
Če te zaradi tega ne cenijo, kakor zaslužiš, zbogom pa zdravi; Bodi mož!”
“Vsi so me zelo vabili, naj pridem še in še. Kaj se ti zdi? Nič rad bi ne obujal radovednosti med ljudmi in prožil jezikov za neumno čenčanje.”
“Ljubi moj,” se je Primož široko zasmejal, “ali si res tako preprost, da ne veš, kako že vse mesto govori o tisti večerji pri Strgarjevih?”
“Ni mogoče,” se je Rudi začudil.
“Kaj bi ne bilo mogoče. Pomisli na vso ženščad v hiši: kuharica, hišna, dekle. To so brzojavne žice, ki brne na vse plati. In tudi mama. Ali misliš, da ne vedo vse njene prijateljice, kako večerjo je pripravila za mladega doktorja? Vse to naj te nič ne moti. Hodi tja, če te vabijo, hodi tako dolgo, da ti bo vse jasno. Sedaj še vlada srce. Toda glava je za ped više od srca. Če ti ta odkrije in reče: ‘Nikar! Nesreča bo!’ — tedaj bodi mož in pojdi! Bolelo te bo. Nič ne de. Brez bolečine niti trna ne izruj eš iz prsta.”
Vrnila sta se proti mestu. Rudi je hudo zamišljen molčal. Primož ga ni dramil. Ko sta dospela do krčme, ga je Rudi ves hvaležen povabil na kozarec traminca.
Za na sobotni večer se je Rudi nekoliko zapoznil. Zaril se je v študij dokaj neprijetne sodne razprave, ki ga je čakala za ponedeljek. A ne samo to. Tik po sklepu uradne ure, ko je že prijel za klobuk, da odide, je nekdo potrkal. Vstopila je Zora.
‘■'Nič vas ne bom zadrževala, privoščite mi en sam trenutek!” Čeprav je bil Rudi zelo izne-naden, je naglo obesil klobuk na kljuko in ji vljudno ponudil stol.
Lepa hvala, nič ne bom sedla. Vabit sem vas prišla, da bi se jutri popoldne ob štirih pridružili nam, ko se popeljemo na kratek izlet. Oče hoče preskusiti novega konjička, kako se bosta ujela z našim prejšnjim. 3am bo vodil konje in jaz tudi. Ali pridete? Lepo prosim!”
Rudi se je skušal zelo vljudno nekoliko braniti. A Zora mu je kar segla v roko in dejala: “Velja! Jutri ob štirih! Zbogom!” Zasukala se je ko vrtavka in zginila. Rad bi jo bil pospremil vsaj do vrat, a je ni dohitel. Vse popoldne ga je potem spremljalo to povabilo in čim bolj si je umišljal, da bi raje videl, ko bi ga ne bilo, si je končno le priznal, da je taka želja prazna laž, in zato je bil ob vabilu zelo srečen.
Ko je stopil v sobo k sobotar-jem, so bili že vsi zbrani. Komaj se je prikazal, je že završalo: “Živio Rudi!” — “Vse vemo!”
— “Bog daj srečo!” — Nekateri so vstali in mu stiskali roko.
Dr. Slak ni bil nič užaljen. Smehljal se je. Primož ga je očetovsko potegnil k sebi in mu rekel: “Ali jih slišiš? In si skrival svojo ljubezen kakor kača noge. Doslej si pusto životaril, odslej šele zaživiš. — Nocoj se nam ne izmuzneš zlepa.”
Rudi je ostal in bil razigran kakor še nikoli.
(Dalje prihodnjič)
jo je Rudi poprosil, naj mu kupi svileno ovratnico in p61 ducata robčkov, takih z barva-shm paščkom, je bilo njegovega Pisanja konec. Ob misli na večer Pri Strgarjevih se je ustavil, tako polno je bilo srce, da bi opisal zlahka dolgo pismo. A Pero se mu je uprlo. Predobro je P°znal svojo mamico, se spomni njenega svarila in bil pre-Pričan, da bo vsa nesrečna in bo takoj po pismu prišla osebno ^ ujemu. Ne, tega večera ni ho-in ni mogel popisati. Pismo >ie zalepil in si ga pripravil, da Sa drugo jutro odda na pošto.
Rudiju nemir v srcu ni one-^ol. Razganjalo ga je, nekomu Se je moral razodeti. Mamici si Upal, a tu ni imel nikogar tazen modrijana Primoža. Se isti večer ga je izvabil zopet na sPrehod po polju. Tako se je bal z?‘ svojo skrivnost, da si v krčmi po mestu ni upal govoriti o ^j. Ta večer se je mesec skri-Val za oblaki, da je bilo sicer za P° poti dovolj svetlo, in vendar ^kam skrivnostno, kakor na-asč za razodetje. Celo murenčki ?e niso oglašali, da je presrečni ^aUt lahko mislil, češ njegovi skrivnosti na ljubo molče. Ko bila že dosti daleč v poljski Uioti, je začel in molčečemu ' ’irnožu, ki ga ni z besedico ?'rnotil, od pičice do pičice vse j^adko odkril, kakor bi bral iz ^Ujige. Ko je končal, Primož ni *akoj poprijel. Iz navade si je llasukal brke, to pot posebno skrbno, da so mu štrleli vodo-faVno prav do ušes. Lep čas je golčal in z dolgimi koraki predeval prijatelja. Nato ga je po-taPljal po rami in se nenavadno Veselo zasmejal.
v ‘Zadnjič sem ti rekel, da si se 6 nekolikanj pricvrknil ob Ir-Danes ti lahko rečem: Rudi,
6 goriš kakor Mojzesov grm v Puščavi, ki je gorel in ni ugas-Prav je in vse je v redu. r°sim te samo, bodi mož, ne fdevža. Dobro poznam te pre-Upčevalce in veletrgovce. Vsi lj ki so navadno iz nič zaboga-,eu, vsem tem smo mi uradniki °žčki, revni Šlibarji in škrici, Jkč drugega. Strgar je sicer bolj jetnik, a v njem že živi tista S.a: le več, še več — in tudi to,
Je treba strniti kup h kupu.
aJ me razumeš, da namreč ve-
r
‘ke dote z enega kupa povečajo ‘ddg kup.”
O Strgarju tega ne mislim.”
. Ne rečem, da ne utegneš Neti prav. Bogastvo, trgovstvo e‘ kakor dolg, ki pravi: Začni Ae> delal se bom pa sam. Mi . radniki tega sploh ne občutimo , Zato ne umemo. Uradnik po-.Nfre prvega v mesecu plačo, ,6ria — če jo ima — po gospo-arsko razdeli na drobne koščke k kako prebije družina spet en v eSec. In kaj si more privoščiti? >1 čredno, da bi se menili o tem.
. kaj si vse bogati veletrgovci tki’
to
So ^o
loščijo? Letovišča, svoj avto, Potovanja in še in še. Vse to dobrote, ki jih uradništvo ne
^ zUa. Prav zato sem te opozoril: °di mož. Če Irma — priznati
°ram, da je v mestu prva med Modelnimi — misli, da bo pri
sedla tako na mehko kakor ^a, potem otresi prah s svo-
podplatov in kar pojdi. Če Jo toliko pogumna in ima v
^i ljubezen, ki bi v skromnem j^džinskem življenju vse pre-N^a, potem ji sezi v roko in ji ^ Pridi!”
v.-Tudi mene je že obletavala ^'Sel, kaj, če; bi Strgar mislil, Nsi želim Irme zavoljo dote.” ^če naj misli po svoje. Vid-2 Irmo pa po svoje. Imel sem ^datelja, ki mu je kanila de-^ a kaplja do fee v zakon. Za ^fsikoga in tudi zanj je bila hesreča; kakor so dobili, tako
n
g .Pognali, potem pa bogpoma-t “• Zato se za doto. nič ne meni, t0 1 naj Je mar samo Irma. In
va
Hi
Zlato pod Moskvo
Moskva stoji na zlati rudni žili, je izjavil sovjetski geolog Ivan Roškov. Po ugotovitvah Roškova in njegovih sodelavcev vsebujejo zemeljske plasti pod Moskvo precej zlata. Ustroj tal je podoben tistemu pri Withwa-tersrandu v Južni Afriki.
Geolog Roškov in sodelavci so odkrili zlato rudo tudi pri Kur-sku, na polotoku Kola in v Kareliji blizu finske meje. Večina dosedanje sovjetske proizvod-

lifei kar očitno pokaži. Nič ne nje zlata je iz Sibirije.
OBISK ROJSTNEGA KRAJA V SLOVENIJI
(Nadaljevanje z 2. strani)
kve, smo si preskrbeli prenočišče in večerjo in drugo jutro smo bili tukaj pri sv. maši. Po zajtrku smo se peljali na Bled od tam pa v Bohinjsko Bistrico, kjer ima zet Lovrenc rojstni dom in več sorodnikov.
Ko smo prišli tja, smo se peljali kar naprej, dokler je bila cesta, potem pa hodili pol ure, da smo prišli k izviru in slapu Savice, kjer je res krasen pogled. Od tam smo šli nazaj v Bistrico in smo pri Lovrencevem stricu večerjali in prenočili. Drugo jutro smo šli v tamkajšnjo cerkev in na pokopališče ter si malo ogledali Bistrico. Po kosilu pa smo se peljali na Vogel, od koder nas je žičnica potegnila na visoko goro, od koder je krasen razgled daleč na okrog, posebno pa na Triglav in Bohinjsko jezero.
Ko smo si tam ogledali vse zanimivosti, smo se peljali nazaj na Brezje in smo bili v četrtek zjutraj tam pri sv. maši. Med sv. mašo smo se dobili pri Marijinem oltarju nevedoč drug za drugega z Marijo Gregorc, sestro našega zeta Toneta. Po sv. maši smo se peljali v Radovljico, kjer stanujeta njen oče in ona. Po zajtrku je prisedla v avto Marija in smo se skupaj peljali v Ljubno k njeni sestri Marti, ki je tam poročena. Bili smo zelo prijazno sprejeti in postreženi. Po kratkem pogovoru smo se odpeljali v Repne k družini moje sestre Marije in njenega moža Antona Branka, kjer smo se mnogo pogovorili in ostali tam do večera. Zvečer smo šli v Mengeš, kjer smo pri sorodnikih prenočili.
Drugi dan je bil prvi petek, zato smo šli zgodaj k sv. maši. Zelo sem se čudil, ker je bilo v cerkvi toliko ljudi, katerim sta med sv. mašo dolgo delila sv. ob hajilo dva duhovnika. Bil je' rudi lep cerkveni govor o turizmu. Videl sem, da ima cerkev tudi radi tega skrbi. Nekateri se dostojno obnašajo, drugi pa se sprostijo in ne dajejo lepega vzgleda drugim in tudi sebi niso v ponos. Zato je bil sklep o-menj enega govora: Posnemajmo jih, kar vidimo pri njih lepega, kar je slabega, pa naj vzamejo s seboj.
Vse je lepo v cerkvi, posebno pa novi krstni kamen. Tako krasnega nismo nikjer videli. Veseli smo bili, ko smo se po sv. maši pred cerkvijo videli z Mrs. Adamičevo iz Clevelanda in sem s takoj spomnil, da ene vrste ptičev skupaj letijo.
V Mengšu smo se pri sorodnikih še dolgo mudili, prišli pa smo k Sv. Križu do večerne sv. maše, katera je bila radi prvega
petka in je bil tudi tukaj lep cerkveni govor.
V	nedeljo ob polenajstih je bila zopet sv. maša pri Sv. Kri žu. Cerkev je bila lepo okrašena. Cerkveni govor, petje in zvenenje, vse je bilo prav lepo. Po sv. maši smo se še z mnogimi pozdravili. Popoldne pa se nas je mnogo zbralo pri Kumru, kjer smo imeli poslovitev. Ob šestih so prišli tudi iz Vrhpolja č. g. Čampa, ki preje niso imeli časa.
V	ponedeljek ob treh popoldne je bil s sv. mašo in ganljivim govorom ter petjem pogreb pokojne Uršule Prašnikar. Tako sem v tem kratkem času slišal kar pet zares pomembnih cerkvenih govorov. Ne morem pozabiti, ko mi je pred drugo svetovno vojno neki sovražnik vere rekel, boš videl, če pride do druge vojne, ne bodo imeli farji več nič za govoriti. Ko sem premišljeval te zbrane govore, sem videl, kako se je dotični zmotil. Zadnja vojna nam je prinesla veliko laži, krivic in sovraštva. Ljudje so se tega naveličali, zato spoštujejo in radi poslušajo duhovnike, kateri jim oznanjajo resnico in ljubezen, ker le tako je že na svetu življenje prijetno.
V	torek, 9. julija, je bil zadnji dan našega bivanja tam, zato sem šel še v Veliko vas obiskat tri bolnike, Franca in Angelo Jerman in Jožefa Ocepek. Vsi so bili zelo prijazni in veseli mojega obiska. V sredo je bilo treba iti nazaj v Ameriko. Od nekaterih smo se poslovili že doma, drugi pa so nas spremili do cerkve. Ko smo se mi v molitvi poslavljali od nam tako ljubljene domače cerkve, so nam cerkveni pevci na koru zapeli v slovo
Kraljevo znamenje križ stoji.” Vsi, ki smo odšli, smo jim za to zelo hvaležni, saj lepše pesmi si ta namen niso mogli izbrati. Ko smo prišli iz cerkve, smo se še enkrat objeli in z rosnimi očmi zasedli avto in se odpeljali na Brezje, da smo bili lahko
pristati, pa se je le vse dobro izteklo. Ko smo nato le pristali, smo kmalu zasedli drugo letalo, s katerim smo poleteli v Cleveland. Na letališču nas je že čakalo nekaj naših in smo bili ob pozdravu vsi ginjeni in veselo razpoloženi. Drugi pa so nam doma napravili presenečenje; za vse skupaj je bila pripravljena kar cpla gostija. Zelo sva jim hvaležna tudi, ker so v času najine odsotnosti tako lepo skrbeli za hišo in vrt.
Lepo je biti doma, toda včasih je tudi koristno, da človek nekaj vidi. Veselje z dragimi domačimi, sorodniki in prijatelji. Videli smo mnogo naravnih krasot, kakor tudi mnogo raznih naprav, katere, so stale ogromno umskega in težkega dela. Vse to nam bo ostalo v trajnem spominu.
Vincenc Povirk
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
stališče, da pa pogajanj ne bp, dokler se ne bo Egipt odločil, da vodi razgovore neposredno z e-giptovsko vlado.
Gornje egiptovsko stališče je torej že korak bliže k miru, toda korak ni odločilen, to bo šele, ko bo Egipt pristal na direktne razgovore z Izraelom.
Nova stališče Egipta o miru i Izraelom
V Kairu so voljni popustiti v vprašanju Gaze in v vprašanju plovbe skozi Tiranska vrata in skozi Sueški prekop, odklanjajo pa še vedno neposredne razgovore z Izraelom.
KAIRO, ZDA. — Egiptovski Naser se še zmeraj zdravi nekje na Kavkazu, toda njegova diplomacija v Kairu je začela kazati nekaj več zanimanja za pogajanja o miru z Izraelom. Do sedaj je z veliko trmoglavostjo vztrajala na svojih začetnih pogojih za mir, sedaj je začela popuščati v nekaterih točkah.
Sedaj že nima ničesar proti temu, da bi prišel znani pas Gaza pod kontrolo Združenih narodov, pri čemur ne bi Egipt več zahteval, da ima pravico naročiti ZN, naj njihove čete zapustijo pas, kot se je to zgodilo v lanski vojni. Egipt tudi ne bo
Indcitezijska vojska pritiska na uporne rdeče
DJAKARTA, Indonez. — Komunisti v Indoneziji so doživeli po poskusu prevrata v septembru 1965 hud udarec. Na sto-tisoče je bilo pobitih in partija je bila skoraj uničena. Od tedaj si je v nekaterih delih, posebno na vzhodni Javi nekaj opomogla in se znova spustila v boj proti vladi. Začela je organizirati gverilsko vojno na Javi, Borneu in Sumatri.
Armada je nastopila odločno proti rdečim gverilcem in jih samo na otoku Javi v zadnjih dveh mesecih ujela preko 1400, med njimi menda tudi 6 članov Centralnega komiteta Komuni-
kanskega predsedniškega kandidata je dejal, da bo ta delal v dve smeri:	zmanjšati čim bolj
število pristašev Wallacea in število demokratskih volivcev v velikih mestih s posebno pozornostjo na pritegnitev volivcev v predmestjih.
Ženske dobijo delo
Čistilka
Iščemo Slovenko, ne čez 50 let, ki živi od E. 55 do E. 72 St., v St. clairski okolici, 2 dni v tednu, 7 ur na dan. Kličite 881-5158.	(x)
General Office — Experienced Typist, good at figures. American High School Graduate. Work close to where you live.
OHIO FURNITURE,
6321 St. Clair	EN 1-5016
See Mr. Lewis
(157)
Iščemo gospodinjo
starejši vdovi. Mora živeti v hiši, ima. lastno, udobno oprem-
ljeno stanovanje, lastni TV in stične partije. Koliko je rdečih v telefon. Dobra začetna plača,
drugo jutro še enkrat tam pri!več zahteval, da bi se vsi arab-
sv. maši.
Po zajtrku smo se peljali do pod Sv. Višarij, na goro nas je pa potegnila žičnica. S Sv. Višarij smo šli nazaj v Slovenijo in preko Kranjske gore v Avstrijo, kjer smo prenočili. Drugi dan pa naprej v Nemčijo in tako smo imeli dovolj časa, da smo si o-gledali taborišče Dachau, kjer se je med drugo svetovno vojno storilo toliko grozot. Prespali smo zadnjo noč v Muenchenu, drugi dan pa smo zopet zasedli letalo, katero nas je lepo in srečno prineslo nazaj v Ameriko. Vožnja na obe strani, kakor tudi hrana in postrežba, je bila odlična.
Ko smo prileteli nad New York, menda radi megle naše letalo več kot eno uro ni moglo
ski begunci, ki so zapustili izraelsko ozemlje, smeli vrniti domov. Kdo bi se vrnil in kdaj, to bi odločevala izraelska vlada. E-gipt bi tudi dovolil izraelskim ladjam plovbo skozi znani Tiranski preliv, pod nekaterimi pogoji pa tudi po sueškem kanalu.
Vse to so povedali egiptovski diplomatje dr. Jarringu, ki skuša ko zaupnik generalnega tajnika ZN Tanta doseči mir v a-rabskem svetu. Dr. Jarring še ni dosegel glavnega cilja: da bi E-gipt pregovoril, naj se pogaja kar naravnost z Izraelom. To je pogoj, ki ga stavlja izraelska vlada in od njega ne odneha. Zato je tudi izraelska vlada sedaj izjavila, da.je sicer lepo, da je Egipt začel spreminjati svoje
teh spopadih na Javi padlo, ni znano. Na Borneu je padlo v bojih z armado po uradnih podatkih 392 komunističnih gverilcev, 209 je bilo ujetih, 490 pa se jih je predalo.
Ni jasno, zakaj se je Komunistična partija tako hitro odločila za upor, za katerega brez dvoma ni bila še dovolj pripravljena. Ugibljejo, da je dobila tak nalog iz Peipinga, kot ga je dobila septembra 1965 za prevrat.
drugi uslužbenci. Začetek službe 25. avgusta v Coshocton, Ohio, 100 milj južno od Clevelanda. Kličite clevelandsko št. 561-5296.
(14,16,19 avg)
Nixcnov načrt za zmago
WASHINGTON, D.C. — Eden glavnih Nixonovih pomočnikov je na vprašanje, kako misli Nixon zmagati v novembru, odgovoril: Lahko, široko javno nezadovoljstvo s temeljnimi razmerami v deželi; zlom stare demokratske koalicije v velikih mestih; nastop nove koalicije med predmestji in malimi naselji, ki hoče spremembo v Washingto-nu.
Neki drugi sodelavec republi-
Moški dobilo delo
Maintenance Man
General, some pipe fitting and electrical experience beneficial. Call 391-0886, A. Jencik.
(161)
Iščemo krojače
za izdelovanje ženskih plaščev v njihovi lastni krojačnici ali domu. Visoka plača od vsakega plašča. Oglasite se osebno na 2206 Lee Rd.	(160)
MALI OGLASI
V najem
Oddamo 2 stanovanji, 5 sob vsako, na tretjem, ena $50, ena $65. Kličite 881-5158.	(x)
Tieber’s pekarija naprodaj
Dobro vpeljana, na novo dekori-rana. Vpeljemo in pomagamo financirati. Cena samo $3.000. Zglasite se na 7406 St. Clair Ave. ali kličite IV 5-3255 po 7. uri zvečer.	(x)
Gostilna naprodaj
D-3, se proda radi smrti, na 6507 St. Clair Ave. Kličite CH 1-9535 ali 251-9158.
(158)
Naprodaj
Cirkularna žaga, vzdigač na verige, močen električni vrtač, električni motor, 1 konjska sila, 3 izmene in več farmarskega orodja. Anton Seliškar, 7417 Lockyear Ave.	—(157)
Išče stanovanje
Iščem 2 sobi in kopalnico v St. Clairski naselbini. Oglasite se na 7417 Lockyear Ave.
-(157)
Lastnik prodaja
Eno dvodružinsko hišo, 5-5, in eno enodružinsko hišo, 7, na enem lotu, na 6705 Bonna Ave. Oglasite se osebno ali kličite 391-3720.
-(158)
Iščemo stanovanje z dvema spalnicama v okolišu med 185. cesto in 220 cesto na vzhodni strani. Kličite po sedmi uri zvečer 231-4487.
(9,14,16 avg)
VELIKA "UŠESA” — Mlada Ashley Rhodes si je postavila na vsako stran aluminijast disk, druge pa ima naložene pred sehoj. Rabijo jih za nekako izolacijo v ceveh, ki dovajajo plin in zrak v tovarne. Njihova naloga je omejiti ogenj, če bi v ceveh slučajno do njega prišlo.
Hiše naprodaj Blizu E. 156 St.
in bulevard, pet sobna hiša $12,900.
Mentor on the Lake
blizu buievarda, lep lot naprodaj
JOHN KNIFIC REALTY 481-9980	820 E. 185 St.
__	G57)
Lastnik prodaja
Dvodružinsko (Duplex) hišo, 6-6 in enodružinsko hišo, 5 sob, vse moderno. Kličite 481-9074.
_____________(158)
Hiša naprodaj
6-sobna enodružinska, dvojna garaža, slovenska okolica E. 159 St. Potrebuje popravila. Kličite 944-4030.	(158)
Naprodaj
Ugodno prodam “Magic Chef” električni štedilnik, kot nov in Maytag ovijalni pralnik. Kličite 531-1528.	(158)
gfsmmffimmmmmmm’ii
fe D. RAULJEN:
5»
Mrtvi ognjenik

Živeti! A brez Melite ne morem. Sam sem jo našel in ji pomogel, ■ona je moja sreča ali poguba ... Stoj mi ob strani, Mirt! Vse storim zate, atelje uredimo, tu sredi Ljubljane, v visoki palači, da boš kakor kralj nad mestom. Ustvarjal boš po mili volji, dru-goval mi boš in vse se bo tako lepo uravnalo ...”
“Daj, da premislim to reč,” je rekel Mirt, izpil poslednjo čašo, utrnil cigareto in se odpravljal.
“Kar tu ostani, jutro je že blizu. Zelena jama daleč!”
Mirt je ostal. Ignacij je postajal bolj in bolj zaupljiv. Že se mu je zapletal jezik in besede so se mu kdaj pa kdaj zamešale v nesmisel, toda Mirt mu je verjel, da govori resnico.
“Enkrat samkrat, Mirt, sem mislil, da se bo moje življenje obrnilo. Preobrnilo na bolje. Ko sva se srečala na Smrekovcu in ko sem zagledal Lenko. Naj povem po resnici, Mirt! Pametna misel me je takrat prešinjala. Pametna, trezna misel: kmetuj, Ignacij, vrni se na zemljo, odkoder si izšel! Tu so tvoje korenine. Lenko zaprosiš, imel boš lepo domačijo, dobro ženo, kopico otrok, vso pravo srečo ... A že si mi ti prekrižal pot. Blagrujem te, Mirt!”
Mirt je molčal.. Zaželel si je počitka.
-4!
Šele pozno popoldne se je Mirt vrnil domov. Ignacij ga je bil pridržal še na kosilu. Kljub temu se je Mirt napasel nejevolje. Ne pojde več zlepa v mestno družbo. Zanj velja ena sama zapoved: delo. Eno samo razvedrilo:	umetnost. Spomin
na Lenko se ni v njem še nikoli tako razgrel, kakor ta dan. Takoj se je lotil dela v ateljeju. Na mizi in na polici je imel že kopico osnutkov. Vse te šegave, okorne, robate in ljubke postavice so mu bile tako draga druščina kakor tista, ki jo je bil spoznal na Smrekovcu. Kdaj pa kdaj se mu je zazdelo, da vsa ta smešna tovarišija raja pred njim, se norčuje iz njega, se mu posmehuje in ga draži. Zato je sklenil, da ji ustvari kraljico, ki jo bo krotila s svojim nežnim
CHICAGO, ILL
dostojanstvom. Tako bo, kakor je sklenil: polet svojih mladih stvariteljskih želja hoče zastaviti, da ustvari plahutajočega laboda, vilo s planin, žalik-ženo, dekle, ki ga ni moči pozabiti, Lenko. Šele zdaj je sijalo v prividu tako jasno pred njim. Toda ko je zamižal — ali se niso njene oblike začele razblinjati, ali se ni spremenil njen obraz, ali je res, da prevzema Melitino podobo? Stresel je grivasto glavo, poizkusil iznova, ni šlo. “Moram!” je rekel, kakor da se hoče zakleti. V naglih prijemih je potem umetnina vidno rasla pred njegovimi strogimi očmi.
Minevali so tedni in ves ta čas se Mirt ni zglasil pri Ignaciju. Neprestano je delal, in kadar je bil truden, se je v mislih brž preselil nekam v domače gozdove. Vitke smreke, hrepeneče proti nebu, so mu bile simbol njegovega ustvarjanja. Vse, kar je raslo v njegovih rokah, je hlepelo navzgor, k soncu, v prostranstvo.
Neko popoldne je začul hrušč na dvorišču. Odprla so se vrata, pred ateljejem je stala Ignacijeva družba. Melita je stopila naprej.
“Dovolite, Mirt, da bom svečenica v hramu vaše umetnosti!” Tako je rekla pol v šali, a že je zavzeta obstala. Že se je zazdelo tudi njej, da so vesele figurine na mizi in policah za-rajale, s podstavka sredi ateljeja pa je hrepenela nekam v slepo daljavo prelepa mladenka.
“To se mi pravi umetnost!” je skoraj pobožno priznala Melita. “Tako bi hotela biti tudi j a z upodobljena. Odkod ste vzeli ta model, Mirt?”
“A, poglej no, Lenka!” se je široko razkoračil pred kipom Ignacij Orehek.
“Kdo? ... Kako si rekel?” je nestrpno vprašala Melita.
“I, vila z naše planine! Žalik-žena, bi rekel Mirt, ne? Tak zini, Mirt! Jaz ti samo čestitam ... Ali pa tudi veš, po kaj smo prišli? Selil se boš! Takoj z nami v mesto! Je že vse nared. Atelje s stanovanjem za samskega gospoda ... prvovrstno, Mirt!”
“Tako? Na višje povelje naj se preselim kar na vrat na nos?” se je upiral Mirt.
“Le pojdite!” je smehljaje se privolila gospodinja. Ona je bila
REAL ESTATE FOR SALE
NORRIDGE — By Owner
2	yr. Bi-Level. 3 bdrm., IVz baths, air cond. 2 car gar. Mid $40’s. Call eves. 453-1607.
(156)
WOOD DALE — BY OWNER.
3	Yr. Old. 4 Bedrms. All electric
home. Large wooded lot. Fireplace in and out. Patio. Att. 2 car gar. DeLuxe appliances. Nr. everything. 766-5731.	(158)
CHICAGO, ILL
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER — Live in. other help employed. Top salary. Private room and bath, TV. References nec. Call 432-9282
(156)
FARMS FOR SALE
HOFFMAN ESTATES-HIGHLAND By Owner. Bi-Level. 3 bdrm., full bsmt., att. gar. % Ac. Nr. everything. Avail, end of Nov. $24,500. Call after 5 p.m. 894-3245.
I	(156)
PAW PAW — 7 ACRE FARM For sale by owner. 2 houses included. $24,900.
457-1307 U"
(156)
MALE HELP
sprejela družbo, zaslišala njene želje in jo privedla pred atelje. “Kaj se hoče, gospod Mirt! Kmalu bo zima, a vi naj bi zmrzovali v naši garaži? Z možem sva že govorila o tem, — pa naj se atelje v božjem imenu spet izpre-meni v tisto, kar je bil. Tako bo prav vam in nam, ali ne, gospod Mirt?”
Z veliko ceremonijo se je Mirt vselil v novi atelje v mansardi sredi Ljubljane, nedaleč od stanovanja Ignacija Orehka. Z bohemskim večerom, kakor so imenovali hrupno krokarijo, so Mirta kronali za kralja nove sezone, za čistokrvnega potomca iz dinastije troimenega rodu Fidije, Michelangela in Rodina. Po obilni pojedini, za katero je poskrbel Ignacij Orehek, so ga povišali v samega zelenega carja.
Tisti čas, ko so začele daleč na
severu noč in dan padati bombe na velika mesta, kjer so pokopavale delo dolgih pokolenj in ubijale žrtve iz premnogih družin, je Mirt živel v Ljubljani navidezno zadovoljno življenje. Ure razposajenosti v Ignacijevi družbi niso mogle ohromiti njegove stvariteljske volje.
Gledal je v duhu mogočne umetnine, ki so jih ustvarili naj-znamenitejši mojstri dleta, zavedal se je ob njih svoje otroške nebogljenosti. Toda prav tako otroška, iskrena, goreča je bila njegova vera v luč duha in volje, v genija, ki ustvarja, ker mora ustvarjati po naj višjih, nenapisanih, božanskih zakonih. Čutil je v sebi iskro take luči in volje, bolj in bolj se je razžar-jala v njem, ga nenehno peklila, ga sredi noči budila iz sna in ga navdajala z neštetimi, vsekri-žem se kesajočimi zamisleki in
prividi. Neredkokrat je planil iz postelje, šumelo mu je v glavi, roke so čutile potrebo, da bi gnetle in oblikovale prometejsko velike like. Ko se je umiril, je v duhu gledal veličastne hrame, spokojne in večnostne kakor medicejska grobnica, stopal je v njihovo posvečeno tišino in s sladkim zadoščenjem občudoval poleg mojstrovin slavnih kiparjev tudi svoja dela ... Ali to so bile samo božajoče sanje ... “Gradove svitle zida si v oblake, zelene trate stavi si v pušave ...” Mladostne sanje! Z jutrom so minile, volja pa je ostala. Posvetil se je svojim majhnim stvaritvam z isto ljubeznijo kakor osnutkom bodočih velikih del.
Kmalu so lahko ljubitelji umetnosti s priznanjem ogledovali njegove umetnine, postavljene na ogled v izložbah veli-

UMIVANJE IN FRIZIRANJE
Mnogostranski kodri, mehki kot puh boste našli v pričeskah, ki jih imajo modre žene vsepovsod s tem novim izgledom — $2-25 tako laskavi.
BARVANJE .........
STRIŽENJE LASULJE ..
DELNE LASULJE
V petek, soboto, predpražniki friziranje, barvanje in trajno kodranje samo 50c več.
AREAS EAST
•	Downtown, 781-3161, 406 Euclid.
•	Opposite Southgate, 663-6346, 5304 Warrenville Ctr.
•	Opposite Eastgate, 449-3435, 1448 S.O.M. Center Rd.
•	Severance Center, 382-2600, 382-2569
•	Shoregate, 944-6700 Lake Shore Blvd. at E. 305
Pričnite s tem “68” očarljivim modnim izgledom
¥ai% Fair trajno kodranje
Sedaj je vse novo—ne kodri, samo gladko
valujoči lasje, ki dajejo stalno oporo tam m « qj?
kjer jo Vaša pričeska rabi. Mehki lasje z
oporo, ki traja in traja. Prične se s striže- Ap
njem, konča ali s kodri, valovitimi a 1 i
dolgimi lasmi. Vključivši umivanje, frizi- redno $15.00
ranje in striženje
AREAS WEST
• Opposite Southland, 845-3400, 6883 W. 130th St. o Opposite Westgate, 333-6646, 20670 Center Ridge Rd.
® North Olmsted, 777-8586, 26406 Lorain Rd. o Parmatown, 884-6300 e ELYRIA: MIDWAY MALL, 324-5742,
Lorain 233-8020
EVENING APPOINTMENTS
.....$5.45
.....$1.75
od $19.50 ....$8.95
*
'•■agnp.-	• ■ ■■.,
If EFFECTIVE JUNE I, 1968

...


/


M New higher interest rates on
js Savings Bonds
and Freedom Shares
I Now U.S. Savings Bonds pay 4]A%t 1 4 new Freedom Shares pay 5%.

Today, Savings Bonds are a belter investment than ever. Now they pay 4,A % when held to maturity. And new Freedom Shares pay a full 5% when held to maturity.
Freedom Shares are still sold on a one-for-one basis with Series E Bonds, but now you can buy the combination any flme at your bank—and not just on a regular monthly plan as before.
The higher interest rate on Savings Bonds applies not only to the new ones you buy, but to your older ones too for their remaining period to maturity—generally effective with the first full six-months interest period beginning on or after June !. (Outstanding Freedom Shares are not affected ).
Buy Bonds and new Freedom Shares—help yourself even more as you're helping your country.
■\
4
, \ Mechanics Truck - Trailer - Trader
T Experience Necessary Union Wages And Benefits
<	*'	Write, Wire Or Apply
Akron - Chicago, Inc.
1016 Triplett Blvd., Akron, Ohio
An Equal Opportunity Employer Si
:l i
I?--
.I’

f
,v,	1
US. Savings Bonds/ k^New Freedom Shares
: -V '»


7ft. Iks. Oevernm.nf doe* »of pay tor Ihh odverHsemenf. It Is presented as a pwbllc mrrllt In cooperation wllh the Treasury Department and The Advertising Council.
ke trgovine z umetninami. In že se je v listih bralo, kar je od prilike do prilike napisal in podpisal Jakob Ledina: o novem slovenskem kiparju, o novi zvezdi na našem umetniškem nebu, o sodobni slovenski plastiki s posebnim ozirom na stvaritve mladega Mirta Jermana... Plahutajoči labod je našel troje, četvero kupcev, pripravljenih, da plačajo visoko ceno, toda Mirt se za kupčijo ni mogel odločiti. Plahutajoči labod je tudi še potem, ko se je razkazal občudovalcem na razstavi in po posnetkih v dnevniku, ostal v njegovem ateljeju. Tam v kotu, kamor se je ob lepih jutrih najprej
uprlo sonce, je stala podoba njegove ljubezni in je kraljevala umetniku in vsemu ateljeju. Mnogokrat so Mirtove misli hitele v samotni planinski svet. Kje se mudi Lenka? Ali je še zdoma, ali se je že vrnila? Pisal ji je bil na Smrekovec, kratko ji je sporočil, kje prebiva v Ljubljani. Ni mu odgovorila. Morda jo bo kdaj njegova misel priklicala v Ljubljano? Tako se je nadejal, čakal pa je zaman.
*
(Dalje prihodnjič)
-----o------
Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes!
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
•vK'
t
■f
•f-
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Ciair Avenue	HEnderson 1-0628
POSEBNO NATANČNO — Stator električnega motorja, ki ’ga vidimo na sliki, mora biti izdelan posebno natančno. Motor bo imel namreč 5.500 konjskih sil ter ga bodo rabili v atomskem reaktorju.



.1