pmgjjnjjm mwu—i OTPEE g ph. mr a»ibmbiimi « — m m miiiiimf ■ m tf itti a mmpftfrani jf mrmn.*. t, «* j * s. aa*™ P ■ mr Nsjvsftjl alorsnskl dnevnik v Sdrnimib driarah. Velja ta celo leto......v..M.N pol leta..........,.r^.$3.0t Za New York celo leto.....$7.00 Za inozemstvo celo leto____$7.00 < Pftit K. B. BnrfeKm, p. GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. She largest Slovenian Daily in the United States. Timed every day except Sundays and legal Holidays. NT" 75,000 Readers. TELETOM: >876 OOBTLANDT._Entered sa Second Claw Matter, September ti, 1*08, eft the Port Offios at Hew York, N. Y„ vader the Act of Congress of Msreh 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT* WO. 102. — STEV. 102. NEW YORK, MONDAY, MAY 2, 1921. — PONDELJEK, 2. MAJA, 1921. ^ ^ VOLUME XXIX. - LETNIK XXIX SENAT ODOBRIL MIROVNO RESOLUCIJO SENAT JE Z 49 PROTI 23 GLASOVOM ODOBRIL MIROVNO RESOLUCIJO. KI KONČUJE VOJNO STANJE Z NEMČIJO. — FORMALNA POGODBA Z NEMČIJO BO SLEDILA. * j: Washington, 1). 30. aprila. — Prvi korak nove administra-« i j«\ da se po* t a vi Združene države na tehnično, postavno bazo mi-i u, j»* bil storjen danes zvečer, ko je sprejel senat Knoxovo mirovno resolucijo. Zu sprejem resolucije je glasovalo 49 senatorjev, proti spreje-uu pa tri in dvajset. Trije demokratje so glasovali za resolucijo in čeprav ni noben republikanec glasoval proti njej, se je vendar senatorja Nelsona iz Minnei»ote »telo med nasprotnike resolucije. Resolucija bo poslana sedaj poslanski zbornici ter je pričakovati od slednje hitre akcije. Senat ni napravil nobene izpremembe v k soluciji kot jo je predložil acnatni komitej za inozemske odnoša-je. Resolucija bo razveljavila vojne napovedi, tikajoče se Nemčije in Avstro-Ogrske, vključevala lastnino sovražnih i nožem cev ter reser-j \irsla Združenim državam vse pravice in privilegije z mirovno po-; godbo, sklenjeno v Versailles ter drugimi mirovnimi pogodbami. Poskus, da se izpremeni resolucijo, vprizorjen od senatorja Townsend, republikanca iz Michigana, ki je stavil predlog, naj se črta klavzulo, ki razveljavlja vojno napoved ter jo nadomesti z enostavno izjavo miru, je bil poražen s 44 proti 2o glasovi malo pred konečnim glasovanje. Senator Lodge iz Massacliusetsa je nasproto-\al amendment u Townsenda ter rekel, da je komitej za zunanje zadere skrbno lizmišljal o stvari ter prišel do prepričanja, '-'da je direktna metoda najboljša". Glasovanje gled:; mirovne resolucije je bilo završeno šele po » (Ijni uri danes zvečer in pred glasovanjem je piišlo do ostrih strankarskih -popadov. Republikanci ko stali v^i šolnino za odredbo, do-čim so bili v*i demokrat jc, z izjemo petih proti njej. Tek«»m debate je dal senator Lodge izraza tvojemu mnenju, da se bo skl« nilo n- vo mirovno pogodbo z Nemčijo, kakorhitro bodo u- .- tla pilotu sprrjema Knoiove molucijr. Rekel pa jeT da je 13 »t*ar prrd**-dmka ui njegore inicšjativc. 1>< :-<«U / . i-iu in uuui' fvsii »o j,» pn-tlvKui >lran- kmn-ki nap. ke i>oj;otl-!•• iji da bi v*!rd t« ;*a ne ostalo nič drugega kot luščina. Tudi senator Bor:*h je napadel ver tailUko mirovno pogodbo. Čeprav ni rekel tega. je bilo vendar razvidno iz rjegovih izvajanj, da bi se b«»ril do skrajnih meja proti tej pogodbi, če bi bila sprejeta le dežele Rekel je. da je ta jm.godba slabša kot Liga. da je vrgla 1'vj'tpo v ekonomski ku<»», da je ni mogoče izvesti in da nima nika-kih prijateljev v Evropi nami. — Nepoznani uiti enega javuejra moža v Evropi, ki bi trdil. Ja je mu|(xf ixve»ti v. r-ai'lsko mirovno pogodbo. — je rekel senator 1'orali. Navedel je fraiieosk«-ga ministrskega predsednika Brianda v dokaz, da je versailkka mirovna pogodoh? neizvedljiva. 7 SPANSKA SE BOJI N AMERIŠKIH IDEJ HČERKA AMERI8 KE REVOLUCIJE. Slika nam kaže Mrs. George May nard Minor iz Watertown, Conn., generalno predsednico 'Daughters of the Revolution'. Ona predseduje trinajsti konvenciji organizacije, ki se vrši v Washingtonu. AMERIŠKI JETNIKI I | STRADAJO V MOSKVI _ Po irskez^ vzgledu nočejo ameriški 1 r.restantje v Rusiji ničesar jesti, i Ponedolžnem zaprti. Riga. aprila. — William 'Flick, ameriški oj»erator za ki- * 'no-si i ke v Rusiji, katerega so 1 boljševiki zaprli, je pričel v M os-jI kvi s rt rada 1 no stavko, soglasno «< z informacijami, katere Je poslaljJ semkaj kapitan Marion Cooper. ,1 ameriški letalec, ki je pred krat- ' kim pobegnil i/, sovjetske jet- 1 1'išnice. Kapitan Cooper se je « sestal na poti v Varšavo s M. ' Smogare veki jem. j»oljskim diplomatom. ki je bil izpuščen iz je- J če, v kateri se nahaja Flick. - Smogarevski je rekel, da je ; Flick izjavi. «la ne bo ničesar ■ jedeL dokler ga ne i/puste iz je- ' če in Poljak je izjavil, da je 1 hil Flick zelo slab. ko ga je ] zadnjikrat videl. To se je zgodilo dne 1. aprila, ko je bil Flick že ' devet dni brez hrane. Ni bil v stanu zlezti s svoje postelje, a hil še vedno trden v svojem sklepu. a ničesar ne zavžije, dokler ga boljševiki ne oproste. Fliek je izjavil v pisanemu goto vil u na sovjetsko vlado, da je ameriški državljan, ki ni kriv nobenpga zločina in katerega se drži v ječi že več mesecev brez vsake obravnave. Vsled tega je sklenil pridobiti si prostost ali umreti od glada. KAKO JE HOTEL KAJZER OŽETI AMERIKO. Berlin, Nemčija, 29. aprila. — Zelo mučen faktor tukaj, čeprav jc imel le maio učinka na moralo naroda, je bii govor neodvisnega socijalšsta Breitscheida v nemškem državnem zboru, tekom katerega je razkril, kakšne odškodnine bi se zahtevalo, ee hi cesarska vlala zmagala v vojni. — Ali bi imela Nemčija usmiljenje z zavezniki, če bi zmagala v vojni? — je -vzkliknil z grmečim ■ glasom. — Ne, ona bi ga ne imela. Številke v ofieijelnih arhivih kažejo, da bi obdačila Nemčija Združene države s $30,000,000,000 s v zlatu, Anglijo z isto svoto in - Francijo celo s 440.000.000,000. - Vi tukaj, mesto da bi se pogodili, i izgubljate čas z debatami ter stav-7 Ijate n tem v nevarnost bodočnost celega naroda. .Ameriško javno mnenje je nevarno svetovnemu mira. — Zanimiv uredniški članek. NAJVIŠJI SVET GLEDE OKUPACIJE RUHR OKRAJA ANGLIJA IN ITALIJA SE ZAVZEMATA ZA. SEDEMDNEVNI ULTIMATUM NA NASLOV NEMČIJE. — OSTRA DEBATA MED MINISTRSKIMI PREDSEDNIKI. Madrid, Španska, 30. aprila. — V nekem uredniškem Članku, ki jc izšel dane? v La Liberdad in ki se tiče špansko-ameriških odnoša-jev, se glasi, da je prevdaujoče javno mnenje v Ameriki nevarno svetovuemu miru. Člankar piše naslednje: — Publicisti in predstavitelji novega imperijalizma v Združenih državah pospešujejo tendenco severo-ameriškega duha, da se proglasi izvrševalcem vseh vrst provincijalnih načrtov. Nadkri-ljevanje njih plemena nad vsemi drugimi plemeni na svetu so napravili za dogmo ter pridigajo potrebo organiziranja vojaške in mornariške sile, s pmočjo katere naj bi postali orožje za izvrševanje nalog, poverjenih jim od Boga. — Tc ideje nadvlade so one, ki vodijo može na Gubi, Santo Domingo, v Mehiki in Panavi, ki potom svojih dejanj razveljavljajo velikansko moralično vrednost tlela "Washingtona in Lineolna ter onečasčajo Monroe doktrino, ker jo izpreminjajo v načrte za suženjstvo in vazalstvo BOJEVIT TURŠKI PRINC. London, Anglija, 30. aprila. — Fr: neoski načrt za neposredno okupacijo Ruhr industrijalnega okraja je zadel na veliko oviro danes zvečer, ko je angleški ministrski predsednik Lloyd George pokazal nepričakovano trdno stališče proti vsaki prenagljeni akeiji. Po predlogu francoskega ministrskega predsednika Brianda, naj prično zavezniške armade z napredovanjem v Nemčijo, je stavil angleški ministrski predsednik proti-predlog, na temelju katerega naj bi se proglasilo mobilizacijo francoske armade, sodelovanje Anglije ter predložitev ultimata na naslov Nemčije, soglasno s katerim bi se dalo Nemčiji sedem dni časa, tekom katerih mora sprejeti vojni račun, sestavljen od reparacijske komisije. Predlagal je tudi zavezniško kontrolo nemške carine ter fiskalnih zadev cele dežele. Ponoči se je posvetoval Briancl z maršalom Focliom ter bil v neprestani telefonski zvezi s Parizom. Angleški ministrski predsednik je predlagal, naj zadrži Briand odgovor na njegove proti-predloge do jutri zjutraj, ko se bo najvišji svet zopet sestal. Grof Sforza, italjanski mninister za zunaje zadeve, je podpiral angleškega ministrskega predsednika v njegovem stališču, čeprav se je veČina konverzacije vršila le med Briandom ter Lloyd Geor-ge-em. Belgijski minister za zunanje zadeve, Jaspar, je podpiral Francoza. Najti je dejstva, katera se je dobilo iz avtoritativnih virov in katerih ni najti v brezbarvnem oficijelnem ugotovilu, ki je bilo izdano koncem konference. Konferenca se je razvila v oster argument ter izzvala par zelo jasnih besed, vsled česar je Lloyd George ko-nečno rekel proti Briandu: — Vi bi ne hoteli razbiti anglesko-francoskc zveze radi male zadeve sedmih dni, ali bi ? Francoski ministrski predsednik je odgovoril: — Danes zvečer ne morem dati no bene L'a "sohiluo zadnji dan mil »ti. i ar« rega m- >me dovoliti Nemčiji. Rekel je. da ni nobenrg i vzroka n<;daljno čakanje ter prosil Angleže za vojaško jKun- e pri predlagam-m prodiranju. Izjavil je konečno. da ne more velika večina fran.M.-k. ira parlamenta in naroda trpeti nobenega nadaljnega /. 'vl;i »-> nja. Ministrski pr»-d>ednik Llovd tirorge j« -voril da j«1 zavezniška reparacij>ka komisija prvikrat dobv il.i <1* : - n'iti\ti>> skupno to. katero mora plačati Nemčija na t-m^lju ve.^ Jlsk. mirovne godbe in da bi ne bilo primemo natopiti, ne d* bi se dalo Nemčiji več kot en dan obvestila. — Zavleči stvar za »edem dni i« r n -p: ri. k.ir » i Nemčij i, ponudila, bi bilo absurdno. — j» /ak! . il Itria; !. — N-mci oni narod, ki je rekel: — Versaulaka pogodba i vredna očesar, ker je inštrument sile. — in vsled tega ni>f :i obljubi n:»" vredne. Lloyd George je nato stavil predfog. - vi nemško carino in nemške finance pod zavezniško kontroli-. Nato je francoski ministrski pred-< inik <-5 ■ v--ri», de bi ustvarjenje nove armade zavezniških uradnikov pnv nič ne pomagalo, ker bi se jih iztiralo iz Nemčije, kakorlutro }.; - -uuitrala nemška v :ada za zadosti močno, da stori kaj tak- L- i. Ob tej točki je baje rekt-1 Llovd Georir-*: — Vi hočete enostavno anektirati K i' i olcrnj. — Nasprotno, — je odvrnil Briand. — ( e t "ino . srali tam par tednov, se bo nemška taktika popolnoma izpreia« nil; . — Vzemimo, da bi vas ne moirli pod pitat i. Ai bi lahko nastopili sami? — je baje vprašal Llovd Gm>rg-\ — Gotovo, — je odvrnil Briand rivt lino. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronati, lirah in avstrijskih kronah se potom naše banke izvršujejo po nizki c:ni, zanesljivo in hitro. Včeraj so bile naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje ''Ar. poštni čekovni urad" in "Jadranski banka" v Ljubljani. 300 kron----$2.35 1,000 kron ____ $ 7.50 400 kron ----$3.10 5,000 kron ____ $37.25 500 kron ----- $3.85 10,000 kron ____ $74.00 ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: Razpošilja na zadnje poste in izplačuje "Jadranska banka" v Trstu. 50 lir .... $ 2.90 500 lir ____ $26.00 100 lir .... $ 5.40 1000 lir ____ $51.00 300 lir____ $15.60 ___NEMŠKA AVSTRIJA: i Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Adriatische Bank" na Dunaju. 1,000 nemško-avstrijskih kron $ 3.05 5,000 nemško-avstrijskih kron $ 14.00 19»000 nemško-avstrijskih kron $ 28.00 50,000 nemško-avstrijskih kron $140.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne ko nam poslani denar dospe v roke. Kot generalni zastopniki "Jadranske Banke" in njenih podružnic imamo zajamčene izvanredno ugodne pogoje, ki bodo v?llke koristi za one, 2u se že ali se bodo posluževali nase banke. Denar nam je poslati najbolj po Domestic Money Order, ali pa po New York Bank Draft. FMk Saber Stih flak m mmi stmt ■•» y«i NI KAKIH A*T«T*gm MILI ] JONOV ZA GR&KEGA PRINCA. Atene, Grška. 30. aprila. — l*riuce*inja Anastazija, ki je bi- . la pre«! svojo poroko s princem!j Krištofom Mr*. William H. l^^ds}, iz New Vorka; velika vojvodinja ! Marija > svojimi dvema hčerka-! ma, kojih ena je zaročena z, mladim Leeil»oin, bodo odpoto- j' \ali o.l tukaj dne 4, maja proti jI Hrindisi. odkoder se IhmIo od-r peljali v Pariz, kjer se bo prin- -cesinja Anastazija v ameriški bolnici podvrgla drugi operaciji. Ko bo okrevala, bo odšla prin-«-t*,a v Ameriko, a če bo »el njen mož na fronto v Mali Aziji, da *e bori (?) proti Turkom, se bo vrnila na (irsko. "Princesinja skuša za nedoločen čas preložiti po-' roko svojega sina s prineesinjo J Knenijo in sieer radi mladosti J <»l»eh. | Prineesinja je dostavila, da ni | pripisala princu Krištofu niti • enega dolarja svojega premože-1 nja. Poročil« sta se na temelju šviearske postave, soglasno s ka-4 tero olwlrii vsak svoj denar in svojo lastnino ter ni odgovoren r.a dolgove drugega. Poročilo, da je mladi Leeds najbogatejši ameriški mladič, je označila njegova mat kot «me«no, kajti soglasno z oporoko ho dobil mladi človek le $50.000, ko bo dosegel starost pet in trideset let. Sedaj pa je popolnoma odvisen od denarja, katerega mn daje ma- 1 H na razpolago. ŠPANSKI KRALJ — PREDSEDNIK LITERARNE DRUŽBE, j Madrid, Špansko. 1. maja. — Kralj Alfonso je danes postal častni predsednik druži* Španskih pisateljev. NOVE SPLETKE ITALJANSKIH i ANEKSU0NI8T0V. < Reka, 30. aprila. — Italjanski j anck.sijonisti, ki so se pred krat- . i kim polastili tega mesta, ki pa so ' li pri»iljenl vrniti vajeti vlade ^ j stari provizoiični vladi, kateri na- ' čel ju je župan Belasič, namerava-|jo baje prisiliti novi italjanski • parlament, da proglasi pogodbo, j j sklenjeno med Jugoslavijo in Ita- ^ Jijo v Rapallo, za neveljavno, na- i kar bi se Italija polastila Reke s silo orožja in premoči. Prejšnji zopan Cigante, ki je bil eden izmed voditeljev puča, vsled katerega so se aneksijonisti polastili mesta, je izdal v trenut-,ku predno je izročil vrhovno o-Iblast Belasiču. proklamacijo na j svoje sledile*1, v kateri je izjavil, j da mora Italija anektirati Reko |ter razveljaviti pogodbo, sklenjeno v Rapallo. Belasič. ki je bil po-jtrjen od ita!janske vlade kot pra-* i načelnik vlade na Reki, je iz-tlcl poziv, v katerem pozvlja narod, naj ohrani red in mir. KONEC ŽELEZ. STAVKE V GUATEMALL Guatemala City, 1. maja. — Železničarska stavka, ki je trajala več mesecev, je bila danes končana. Vlada je deloma ugodila zali lovam železničarjev. ANGLEŽI NAVDUŠENO POZDRAVLJAJO JAPONSKEGA PRINCA. Gibraltar, 1. maja. — Ko se je ; danes prijeljal tod mimo japon-■ ski princ Hirohito, mu je angle-, - čka posadka priredila navdušen j sprejem. Princ je prenočeval v governerski pajaci. EBERT NOGE SPREJETI RESIGNACIJE SIMOHSA - Nemški zunanji minister je hotel j rtsignirati, toda predsednik nemške republike je proti temu. j Berlin, Nemčija. aprila. — Oficijclno je bilo objavljeno da- -nes -večer, da jc predsednik jKbert odklonil sprejem roigna- ije dr. Simonsa. ministra za zu- . Inanje zadeve. To >e smatra za l poškili, da se zavleče izpremem- bo v kabinetu do l»olj usoduesa : 1 trenutka. Pričakuje s». da bo tudi kaneelar Fehrenhaeh» kmalu resigniral. Dr. Maver kot kancler in dr. Rosen kot minister /.a zunanje zadeve imata največ prilike, da xasedeta prazna mesta. Dr. Maver je član centnima ali bavarske katoliške stranke, ki bo na ta način obdržala v svojih rokah ; kancelarstvo nemške države. Dr. Koseči je poslanik v Ilaasru in čeprav je bil eden izmed zastopnikov kajzerjeve vlade, se ga je vendar vedno smatralo za člo-vka liberalnih nazorov ter enega najbolj zmožnih članov nemškega diplomatičnega zbora. GRKI SO VPOKLICALI ŠTIRI NOVE RAZREDE. Atene, Grško, 28. aprila. — Pod grško zastavo so bili poklicani štirje nadaljni razredi, ki bodo o-jr.čili grško armado, borečo se proti Turkom v Mali Aziji. SPREJEM FRANCOSKEGA PRORAČUNA. Pariz, Francija. 30. aprila. — > Državni proračun, ki je bil bi-t stveno revidiran izza časa. ko je lil prvič predložen francoiskemn državnemu zboru in ki znaša sedaj skupno nad 26 tisoč milijonov frankov, je bil konečno sprejet tako od senata kot od poslanske zbornice. J ■ i Ne odlašajte ako nameravate naročiti vozni li-1 stek iz stare domovine za Vašo 1 družino, sorodnika sli prijatelja. Pilite za cene in druga potrebna 1 navodila na najstarejše in akuie-no slovensko bančno podjetje: i, - FRANK SAKBKR STAR BANK t. (potniški oddelek) 8i Ooctlaikdt SI, F«w Terk, % Carigrad, Tur-'ija. aprila. — ()mnr Tik. >in prinea Abdul Medž»d efendija. turškega presto-ionas*4dnikn. je v četrtek pobegnil iz t»*ga mesta v Angoro. Svojemu očetu je pustil pismo, v katerem je pojasnil vzroke svojega bega iz Carigrada. — Nisem v stanu biti nepristranska priča invaziji moje domovine od strani imperialističnega sovražnika, — je pisal. — Vsled te?a sem šel, da se borim. Princ Omar je bil deležen vojaškega izvežbanja v Avstriji ter jc kavalerijski kapitan v turSki armadi. Star je 23 let ter edini lurški prine, ki se nahaja na strani naeijoualistov v Mali Aziji. IRSKA DELAVSKA STRANKA SE NE BO VDELEŽILA VOLITEV. Dublin, Irska. 1. maja. — Irska delavska stranka je izdala mani-v katerem opozarja vse svoje čl ? j ne, naj se ne vdeleže volitev, frči naj ostanejo zvesti Irski ter ne smejo glasovati za nobenega kandidata, ki se ne zavzema za irsko svobodo. ANGLEŠKE ČETE ZAPUSTILE PERZIJO. Riga, Letska, 1. maja. — Neko brezžično poročilo iz Moskve naznanja, da so angleške čete zapustile Perzijo. Ruska diplomatična misija je dospela v Teheran, glavno mesto Perzije. Važno za potnike. Kdor ieli v bližnji bodočnosti potovati v stari kraj, naj m obrne na nas, da mu pofljemo vsa navodila, kako je mogoče dobiti potni list. Kdor 2e Ima jugoslovanski ali ameriški potni list lahko potuje ■ kadar hoSe. Kdor pa spada v fasncTnnn osemjje, in Seli I potovati t staro | domovino, mn ie vedno lahko pro-dobimo potni list; kadar prida v ' New* York. V vsakem oziiii as oh ruffe ju ;tvrdke: frank miri mn bank « fhrtfcfcil 1rts| MM "GLAS NARODA"! MUVtNIAM DAILY) Inn mi PuMMMi if HiOYDIO PUBLISHING COMPACT tm MftMratloa) fWAWK U»_aa pal lata_II.M • L. A • NARODA (Voloo off tho Pooplo) taooed way day axeapt Sundays and HdMmi ____Juburtpttoa y«*rir t*M Advortloomont on aoroomont Dopial bru botrlaa la oaobnoatt aa ao prlobtajejo. Denar naj aa btacovotl po-fltljati i>3 Money Order. Pri apromembl krmja. naročnikov proalmo, da aa nam _tudi prolipjo td-ralldCo naananu da hltrajo naldomo naslovnika._ QLASNARODA m •arttandt Hiid So rough off Manhattan. Now York. N. Y. _ Toio phono: Cortlandt 287« Peter Zgaga | Ko so nekoč vprašali Majka Cegareta, kdo je najboljši urednik iia svetu, je po kratkem premisleku odvrnil: j — Po moji smrti Arlliur Brisbane. Ko so nekoč vprašali pomivata I avtomobilov, kdo se najbolj razume na elektriko, je odvrnil; — Po moji smrti se bo Edison. Sram vas bodi! — je naslov 4'uredniškegačlanka v Glasilu K. S. K. J. j Ki več daleč čas, ko bo ured-jiiika tako sram, da si ne bo upal pojaviti se na cesti.1 * * * Majk Cegaie je stopil v špano-.v?jo s patrom Skazo. Špauovije I je že vajen. Nekoč je bil v nji z j Rev. Smolo, a se je kmalo izkazalo, da ne zna dobro pošiljati de-1 ra rja. * a * K oglasu 7.3. mojo knjigo, ki je bil objavljen na 'uredniški" stra-'ni Glasila K. S. K. .J. št v. 17, je le še toliko pripomniti, da jo je treba naročiti pri Slo ve ni c Publishing, Company, 82 Cortlandt Street, New York. .* * * Ošabnost ima jako zdrav .želodec. Prehrar>ja se namreč s težko prebavljivimi pokloni. • • a Tudi kraljevska žlalita ni brez napak. Bog se usmili, koliko so že j doživeli razni cesarji in kralji. Kaj | takega na še n**, kot se je zgodilo v newyorskeiu Downtowuu : da je namreč kralja pretepla njegova kmečka žena in pri tem poklicala se svojega brata na pomoč. * a * V Moskvi izhajajo naslednji 1-sti; Poročila"Resnica"', "Komunistično delo", ''Revščina" in Gospodarsko življenje". V enem stavku se da povedati naslednje: Poročila" vsebujejo "Resnico", da je ''Komunistično celo'* privtdlo "Gospodarsko življenje" v "Revščino". v Rusija potrebuje kapitala — pravi Lenin. Torej so bojjševiki čisto podobni G!-talim ljudem. * * * Pussyfoot Johnson, znani stiha-ški apostol, je rekel, da bo še pred 'njegovo smrtjo Anglija suha. ^ Možak miši*, tla bo večno živel. # * # Nekega rojaka, ki ima svoj sals n na meji Lackawanna in Susquehanna Countija je prisilil šc-[rlf iz Sustpiclianuii County, da mora baro zapreti. To povelje mu ni ugajalo, in je kar meninič tebi-|l*e "mufal" svojo baro na drugi I konec svojega prostora. ' • ' Gotovo je duhovnik v Forest City priprosii božjo kazen nad ta-,mošnje rojake. Njihove hiše se [namreč žive \dirrjo v zemljo. Ko sta Janez in Jožef prišla na obisk J v Forest Citv. je Jože Janezu o ';cin govoril. Pokaže mu cerkev, ter pravi; Ali jo vidiš, tudi ta ?re doli. Meni se zdi, da je bila na dva "štuku". denes je pa samo enega videti. i . * : * Rojaki v Reading so špeeijalisti v izdelovanju takozvanih "hair ronics". S temi "reenijami" se znotraj maž«.!o. Tako so, da tudi plešastemu človeku lasje pokonci stoje, če jih dovolj pije, — pa so iudi dobre za gliste. * a • Ni čudno, da so jajca tako dra-ya. Neki ro.iak tukaj v Reading je zmožen snesti 36 jajc. Tudi taks, ki imajo \ sebi mlada piščeta, se mu ne upirajo. Višek nezakonitosti. Tolpe "neznanih" ljudi na valju jejo po raznih krajih Istre na tamoeaije poštne urade m zap!c-| n ju jejo slovenske in hrvatske li-rte. Po zakonu se taki čini kazmi-| Jejo z 10 leti težke ječe, toda ua Primon.keni se oblasti za to ne omenijo. Ako hoče i t aljan.sk a vla-( da. da se Slovani čutijo za enakopravne državljane Italije, naj napravi enkrat temu nasilju konec. vršil iz hiše žalosti 27. in Crawford ee«ti. Prepeljali so ga na češko narodno pokopališče, kjer je bilo truplo sežgano v kreuiatoriju. 3JugnalotiartsUa Ustanovljena 1. 1898 2CatnL 3febturta Inlcoroorirana L 1900 1 GLAVNI URAD v ELY. MINN. Mr. Schwab in plače delavcev. UtavnJ odborniki: »«vdik«lnik: EUDOLF PERUAN, 933 K 185tb St, Cleveland, O. ftujpretlKednik: L.-UIS BAlJLnT, Box 106, Pearl Avenue, Lorain. O. I'Kjkiik: JOsFPH PISHLEH, Ely. Minn. HUifajnik: GEO. L. BBUZI^H. Elj, Minn. Bin|njn:k o^izT'la«-anUi amrtsiln: JOHN M07EKN. «24 N. 2nd W. Dulath, Minn. Vrkovnl i4r»ra'V: Or JOS. ?. GBAHBK, 843 E. OUlo St., N. PittBDurfl. Pa. Nadrarnl tdb«r: MA_X KEKŽiSMK, Box 872, Hot+ Springs, Wyo. Hi »lli R MLADIC, 2003 So. Lawndalr» 4-e., ThlcA^o, I1L CHANK SKRABEC, 4822 Washington St., Den-er, Colo. Porotni edbar: LEONARD SLABODNTK. Box 480, Ely. M*r»n. • JRKort>tnega odbora. Proftaje r.m sprejem novih Planov in bolniška spričevala naj se poftilja na vrhovnega »1 ravnika. JuK>wiovanska Katoliška Jednota se prli*>r k posestniku Mateju Obidu roparji. Zvabili so ga v hlev. tam napadli, pobili in zakopali v gnoj. Potem so i><»-brali denar in dinge reči ter nemoteno cdšli. ker ni bilo nobenega di.nia. Zločin s-- j«* z^ulil na praznik sv. Jožefa. iFtra trpi največ pred fašisLi. Trpijo Jugosloveni v Trstu, na (Soriškem, na Notranjskem, največ pa v Istri. Tam organizirajo iašisti napade ju{;ocdovcaske kraje, pobijajo, pretepaj • ljudi, kradejo m celo izganjajo jih. Kar j ukaže jo Jiagovlovpiiom. da se nio-, rajo tekom določenega roka i/.sr-liti. dj-ugače pridejo in ne jamčijo za njihovo življenje. V Gradišču 'v •paziuvkem okraju je ukazal neki l"xa. ki upravlja občinsko iaprovizaeijo. učiteljici, da mora jiakoj zapustiti G ra i išče. in sicer 'po nalogu vojaške oblasti. Reva je vsa prestrašena odšla. Ljudje so izpraševali. zakaj in kako, l"xa pa jim je odgovarjal, da iko bi ne bila ud šla, bi bili prišli fašisti in i jo izgnali, s tem je pa konec hrvatske šole v Gradišču. V Žuiinju .so fašisti pregnali župnika Fili-jdea. Prišel je nov župnik Glavič, I kateremu tudi prete, da ga izže-.nejo, ako ne odpravi sani hrvat-Jskega jezika iz cerkve. Glavič se 'je precej vdal fašistom, ljudstvo | se pa ne vda in tako je na cvetno nedeljo ljudstvo mrmrajoč odšlo •iz cerkve, ko je vršil župnik cer-j k vene obrede po latinsko. Kmetje so poslali doputaeijo k tržaškemu škofu. Ta jih je odpravil z nekimi obljubami, ki kažejo le to, da se bo še nadalje gonila hrvatska beseda iz cerkve v Istri, dokler ne i bo izgnana. In ž njo narodni du-'hovniki. Petem bo cerkev popol-Inoiua italjauska. Kaj stori ljudstvo? Kam vodi to? -— Iz Kanfa-nare poročajo, da je bil pred nedavnim tamoenji diHio\mtk Suti.'-v cerkvi napaden, pn^t cerkvijo 'pa ga je čakalo 20 fašistov. V cerkvi ne sme nobene besede iz-jpregovorit: po hrvatsko. Rutic Imi moral jnliti in na njegovo mesto pride Ttaljan. Kar kakega fašista naj postavijo za župnika, to Imi še najboljše. 0 napadu na dva fašista pri Vol- čjidragi v Vipavski dolini poročajo italjan&ki lis«ti. Fašista ' Nta Alojzij in Valentin lžubeša, doma i/. Kastva v Istri. Napadlo u ju je baje več slovenskih fantov. Kn Rubeža je zbežal, drugega pa >o dobili zvezanega in protepene-1 ga ob poti. Nato se je pričela velika preiskava in aretirali so men-; da že nekaj Sentpetercev. V Go-| r• co se je natejilo zadnje čase polno mladih ljudi i z raznih krajev. ■ Fašista IJubeša sta rodom Hrvata, v Gorici pa služita razlKijniški iroiiji proti Slovencem. Ti prite-penci hodijo izzivat v slovenske vasi in si potem izmišljujejo vsa-kovisštne reči. samo da morejo vršiti gonjo zoper Slovoiiee. Oblasti seveda ,:e najdejo "krivce" in 1 jrorje jim. pa če so še takt) nedolž-" ni. Fašist je sakrosankten. Njemu 1 s,. iu> sate ^kriviti lasu na trlavi. 1 on pa lahko ubije fsh»venca in nu« zaž«*e doinovje. Paese di liberta! Kaj pa to? Znani agilni duhovnik V. Šček piše v »ržaški **Fklino«ti**. da na političnem nebu v Priuiorju grmi 1 i se dvigajo oblaki, napovedujoči —- strankars-t vo ! Človek zaključuje: Zdravi razum uči. da se 1 Vs-'' naše ljudstvo, od delavca do ' i:čite*ja. od kmeta do obrtnika, mora organizirati v krepko falan- • «o. (V kdaj. danes naše ljudstvo po potrebi kliče: "In ne vpelji nas v skušnjavo Smrtna kosa. V Gorici jt- umrl mestni učitelj Ivan Lebau. star komaj 2S let. Strašna nesreča v Št. Mavru nad Solkanom. ' Ko je začelo goreti za Fonzari-jevimi gozdovi, je šel gasit tudi Valentin IJensa. Ko je gasil. j»! počila granata in ga razmesarila. Na Sveti Gori pri Gorici je samostan že ipokrit. eerkev bo tudi kmalu. Samostanski predstojnik stanuje že gori v mali sobici. Gostilna je tudi že na Sv. Gori. Italjanski vojaki odkopavajo kosti vojakov, ki so gori padli m jih vozijo v Plave ali v Solkan na njih posebno pokopališče, kjer se jim postavi veliko piramido. Kakor zvoniki so visoke tudi »piramide na gori Kalvariji in na Oslav-ju. Travnik v Gorici so Italjam prekrstili Sedaj se imenuje Piazza Vittoria. vojašnica pri sv. Ignaciju pa Case ni a Vittoria. Električna žeh znica več ne vozi. Na Kostanjevici imajo začasno kapelo v ob cd ure i, drugo je še vse porušeno. |*o mesitu in okolici je že veliko -hiš -prav lepo popravljenih, gotovo le na pr^ojilo. V bližini, kjer je stala cerkev v Solkanu, je vse razibito. Od Podbrda do Gori-ee je na železniških postajah polno metrskih e vedno pa jih je kljub vsemu temu toliko, da so bili kablji in brzojavi zaposleni celi mesec, čeprav se je prijavilo poročila o duhovih, borečih se medseboj za pr-\cnstvo na isto str;n kjer je najti poročila o •et nad 60 rojakov dobilo državljanske papirje 11a Common Pleas sodniji. Imena teh rojakov si: Fr. Skill, •Tos. Ko:šik. .Mike Barberovič. A. |Mikulin, Victor Opaškar. M. Dra-jjran. And. Mozek. Fr. Narobe. M. jŽnidaršič. Carl Šulc. John Prah, I-I os. Zahukovee. Mike Sušteršie. j John Helcjan. Jolui Kranje, Jo^ 1'ršič, Jos. Pogačnik. John Hahat, bawr. Skok, j. Perko. Steve &te-Tančic, Ijrn. Mcrvar. John Sadar, Fr. Progav, L. Novak, A. Škufoa. Jos Peter. Thomas Žaibjek, John Fudrich. Rud. Ko«e, Al. Ivane. J. Novak. John Zupančič, Jos. Zupančič. Louis Losle. N aš zlatar Frank Cerne je po-• daril novemu mestnemu kopališču jna St. Clair Ave. in 63. St. 4 lepe 1 stenske ure. Vodstvo kopališča, ki ;,se nahaja v sredini slov. na-elib7-ne, se je Cernetu lepo zahvalilo. r > Lorain, Ohio. •1 Civilno sta bila poročena tukaj : Frank Rupnik, tajnik društva ;!"I51ed", iu gdč. Georgina Ilate- -jlič. To je prvi slov. par v tej na- > jselbini. ki se je civilno poročil. ! Chicaoro, HI. > Dva Slovenca sta bila ubita pri avtomobilski nezgodi, ki se je do- ) godila v Berwrynu 11a Ogden cesti, . ki vodi iz Chieaga v Lyons. 1'bita . sta John K ink. star 38 let. gostil-, ničar v Lvonsu. in Madislav Kon-, da. star 15 let. sin Martina Konda . izdajatelja "(Jlasji Svobode". Ne-. sreča se je dogodila tako-Ie: John , Kink je v družbi novoizvoljenega , župana Erie OLsona praznoval . zmago pri volitvah v Lvonsu. , Kmalu po 10. zvečer sta drvila domov proti Lvonsu. Očividci pra-, vi jo. da je avtomobil drvil s hi-, trico 70 milj v uri. Blizo Ho move l ccte je Kinkov avtomrtbil zadel v avtomobil, ki je imel številko 312.580, katera je bila izdama J. B. Brittonu v Watseki. 111. Voznik je dejal, da se piše 'Turnac\ Zaradi kolizije je odletel Kinkov avtomobil v drevo, kjer se je obrnil in je švignil 200 čevljev daleč na polje, se večkrat prekucnil hi končno obležal kot podrtimi. Hoja k Kink je bil ubit na mestu, CM-, sona so pa prepeljali v bolnišnico' in zdravniki izjavljajo, da je le malo upanja, da okreva. Policaj Grant je videl Kinkov avtomobil. | ki je drvil s strašno h »trico ipo ce-| Pognal je svoj motorcikelj in ga gnal skoraj na 80 milj hitHce| v uri, da vjame a>"tomobil in tako, prepreči nesrečo. Ko je policaj lo-| vil Kinkov avtomobil, je zadel v( tandem (dvosedežni bicikelj), na katerem sta sedela mladi Konda I in njego prijatelj Harold Jutsfcke. Policaja iai Jwttkeja so pobrali nrtsavestnegp, Vladislav Konda je pa bil mrtev. Pogreb Konde se je Na begu. -- v - „' . Spisal Ksaver Mcško. (Nadaljevanje.) Kdir.a pot oruti Štebuu j s bila zdaj skozi TurdanH*e m Cinoviče, dve vasi v moji fari, zuaai po nemškem mišljenju vaščauav; uar vrh sta v ut(M>»redni bližini Beljaka. Skozi gozdove naravnost čez hrib, kjer s-mo hodili poleti, zdaj zaradi velikega snega ni bilo mogoče. Navili bi naju sledovi takoj izdali. "V Turdaničah in v Cmovičah bo p-»t gutovu ie /ast ražena pravi < iašpai. "Najbri l»o tako. — Veš kaj, j»ojdiva proti Steklarju iu ga 1K>-pr«r»iva, naj gre malo rekognosei-rat." Greva. Pri Steklarju — vrl na* mož je, v va« d«*set minut nad cerkvijo — so imeli se luč. SilnoJ so se začudili, ko sva potrkala iir povedala, kdo da sva, po kaj pri-' iiajava. K" odprli iu sva vato-j Vila, NI lil se i-udil jui: ;»ri luči seiu' videl, da sem pograbil v temi iu' vtaknil v žep čevlja od različnih' parov. — "Kogar se drži smola,' m* ga drži vedno", sem se inoraJ" Kiuejati navzlic ne preveč rožnat o-1 mu jx>loiaju. — Pustil sem jilil tam, naj jih poneso drugi dan v /upiii*-e. Škoda! Vzel bi jih bil' s seboj, pa bi jih bil n*il, nuj;* tudi od različnili parov. Tako so kakor v>*i ilruga obleka in vse fieri I o postali tudi plen nemških junakov i »i tazjiih eivilnih .po-idenjakovičev-rokomavhov iz be-Ijuškega predmestja. Steklar se je takoj oblekel, da bi šel pred nama opazovat, je lij ee*sta varna. Kavi t o smo se pri domačih poslavljali, kar vstopi cerkven ik. "Kje ste se pa tako dolgo mudili?^ "Ni bilo mogoče priti iz vasi. Ob start Mili je sit al jezdec. Šele' ko je odšel, sem inogel iz liiše." "Kdaj so prijezdili?" "Menda precej, ko ste odšli.v "(Slej, (Jašpar, srečo pa le imava! Lahko bi bila že v Beljaku v[ luknji, t e nama l»o služila sreča1 le še nadalje tako." "Bog daj, da bi!" !*> pritrjevali1 vsi. i Pa je. Pred Turdauičami smo eerlrve-nik. tiaipar in jaz stopili med drevesa ob poti. Steklar je šel o-gledovat in poizvedovat. Preteklo je dobre četrt ure, da &e je vrnil. "Nikjer ni nikogar videti, kar po jd tlim!" • Šli smo. V hišah so m* gore> luči. dež je lil, da je jhi vejah drevju iu po ntojetn dežniku gla.v-110 »k ropotalo. ' "IV zalaja kak pes nt nas izda! me je zaskrbelo. Pa je ostalo vse mirno, l-e ob zadnji hiši jmmI gozdom. stoječi tik ob e«-sti. v i joči se potem v les iu na iiril» proti Ktebnui, se mi je zazdelo. da nIwiui med šumenjem dežja tflas«»ve. Ko smo kar mog<»če tiho šli mililo, sem jih slišal u veže. A m* naui ni nihče (»ustavil ua P0** I ^ Pocneje sem i »vedel, da je bila tam /.«• r»n straža. Pa smo vendar . . f srečno prišli mimo; bili so v veži, ob govorjenju tu pljuskanju dežja nas nnm slišali. Slučaj ali kaj? Ne vem, ali je bil tudi slučaj, ko1 je pozneje pri mojem sosedu dr.f Lučovniku voja.k»z l>ajonetom drc-J gal v pee, kjer je bil doktor skrit za skladom drv, pa ga ni opazil,j niti ne ranil. Ali ko so vojaki v j kleti, kjer je bil g. dr. Arneje.J /upnik iz Žrelea pri Celovcu, na' begu skrit pod kadjo med kupom repe, tik ob njem prižigali vžigalice, pa ga tudi niso videli. Vsak lahko misli o tem. kakor du drago, •laz si mislim svoje. Smehljati seat m- moral, ko sem pozueje. kajpada že na varnem, slišal, kajvo je ponoči budil eden stražnikov soseda, češ: "Franzi. steb atif, der Pfarer ist urvs sehou wieder dureh" — vstani, Fran-eelj. župnik nam je že spet ušel. Ko smo krenili navzgor v gozdove, sme *e čutil: varnejše. Sredi gozda zahvalim Steklarja iu ga prosim, naj se vrne. Poslovili smo se. molče stopali dalje. Skoro že na vriiu hriba se uerem. pa vidim, da eerkvemka ni. "Kje fwt je mežnar?" Najbrž sta se h Steklarjem ^kupoo vrnila", je ugibal in se čuti i! Uašpar ki j«- tudi šele zdaj o- v«sa. A čakati ga aLi se vrniti ter ga iskati, ni ibifo varno. "Mogoče. Ce ne, že pride za nama. Kar naprej K* Res je bil zaostal, ker ga je že dalje časa bolela noga. Prišel je za nama, se oglasil v župiiem dvorcu v Stebnu. a našel naju tam ni. Zato j*e je vrnil še ti**to noč na Ziljo, trdno prepričati, da -o naju med potjo ujeli in odvedli v iieljak. . ' Pa naju niso. Srečno sva prišla v Steben. Ko sva šla z b najveselejšem in I najsrečnejšem prazniku v vsem letu. Razbrzdani kriki so zveneli I iz hiše v samotno, deževno noč. niša tih gostilne, dom tačasne-, ga štebenskega gerenta. je bila [Vsa v temi. kakor bi se hotela ob, tem bučnem veselju skriti, se po-1 grezniti povsem v trnino, v zemljo,' v nevaduost in pf»zabno.st. | Tu potrkava. ('<*z čas se razsvetli okno v pritličju. Sefcčas, in vpra.ša ženski glas za vrati: j "Kdo je?" I Povem. Zaškrjplje ključ v ključavnici, vrata se odprti, pred na-jma stoji gerentova žena s svečo v roki. "Gospa, kje je gospod Gastl?"| "Zbežal je, dopoldne žc. Popoldne so ga iskali/' "Tako? Tedaj pa greva kar v [župnišče." "Gospoda doktorja so popoldne odgnali." • * v* " * » , Nemci. Seveda Nemci." "(kikod so prišli.'" "Po progi iz Beljaka.'' "Kam gnali gospoda doktorja?" ! "Po progi doli proti liačam."* "Torej so tudi v liačah?" "Seveda. Vsa dolina jih je ipolna." Poni i Sijal sem. ! "V župni dvorce zdaj ui mogoče. Tam Fiic bodo iskali najpreje.' ko lue doma ne najdejo. — Gospa, ali imate kako sobico, pa I>i ostala čez noč tukaj?" 4 "Imam v nadstropju. A peči ni." i "Nič zato. l)a sva le pod streho. V tem dežju iu ob teli razmerah' nikamor ne moreva. Saj naju vsak hip kje ujamejo." Ne dol«r<» |M»tem sva bila v posteljah. Gašpar je kmalu zaspal, k meni ni bilo spanca. Poslušal sem. kako trka ob okna dež. liila je enozvoena. prijetna gi»dba. prijet nej-^i. u.-yo ona. ki je zvenela se in iz kreme, in so «+»* ešali v njo kratki, ra/vneti kriku jeki alko-iiola iu strasti. 1 Pomirjen s»-m bil. da sem v taki noči vsaj jxhI streho. Manj miren bi menda bil. če bi vedel, kar sem izv»*del šele drugi dan. na so imeli ,nasprotniki hišo vso noč zastrates uo. Straža je morala priti kmalu nato, ko sva midva legla; mogoče tudi. da so imeli hišo zastraženo |že prej, a so bili stražniki slučajno v krčmi, ko »va midva prišla. jTako je bil ta ples za naju prava j sreča. Pričakovali so namreč, da pride gerent Gastl ponoči domov, pa bi ga takoj prijeli. Nikomur pa ni prišlo na misel, da bi šli v! hišo in jo preiskali. Ne našli bi sicer gerenta, a nekoga drugega, ki bi jim ne bil manj ljub plen. (Dalje prihodnjič.) Smrt rodoljuba. Dne 24. marea se je vršil na O-tožu pri St. IIju veličasten pogreb. Slovenski kmet. j*»domače Haurpt-mann. daleč naokoli znan. je le-ffel ta dan v prezg«¥lnji grob. Po-k«»jnik je bil svojčas od Xetncev interniran v Litzelhofu. Velikansko število njegovih sotrpinov iz onega žalostnega časa je f>rihitelo <»d 1*1 izn iu daleč, da izkažejo zadnjo čast vzorneimi rodoljubu. Samomor. V Svečah se je v lastni hiši v poo potih zapetja~! aih sinov slovenske matere. Kako in kaj? Vilko Mari. lakt» gosta megla je bila pritisnila na ulice, da je Simplicij mahoma obstal in začel trudoma ugibati, v katero predmestje ga je pravzaprav zaneslo. Nikjer ni bilo luči, samo megla iu megla, kamor-; koli se je okrenil. Dodobra bi ga osramotil, staro "ljubljansko sraj, co", ko bi stopil kdo preden j in dejal: Za pet litrov. Simplicij, a-ko mi poveš, v kateri ulici stojiva. I Pustna nedelja je bila. Pozna noč. Toda siromak si je slovesno zatrjeval, da je trezen, celo tako trezen, kakor že dolgo, dolgo ni bil. In kdo bi mu ne verjel, ki poz-J na Ljubljano in njeno meglo * I Tako je stal Simplieij sredi nepredirne megle in mahoma se mu je zahotelo, da bi si prižgal ciga-i reto. Toda doza je bila prazna in I trafike že davno zaprte. Desetkrat' pusta se mu je zdela megla, de-' setkrat kisvma pustna nedelja. | Pol Ljubljane za eno cigareto! — Stopil bi pred kogarkoli in raz ložil: — Oprostite. . . nimam navade. . . toda ... — Toda žive duše ni bilo od nikoder. Simplicij pa je bil človek tute sorte, ki ne pozna hujše stiske, nego je ona, j ko duša. in srce zaman koprnita I po nikotinu, pa ni žive duše na] dogled j j Kaj bi? Kam bi T j Nenadoma se je oglasila nekje' v bližini harmonika, oglasila se je kakor zapeljiva sirena na brez-brežnem morja. Niti trenutek ni pomišljal Simpiicij, temveč hlastno je tipal ob zidovju, da se približa kraju, odkoder so prihajali vabljivi zvoki. Ko pa je pritipal do vogala, se mu je pokazala v neki stranski ulici luč, ki je komaj mežikala za gosto megleno zaveso. — Deo gratias! Rešen sem! — se je globoko oddehnil. Čim bolj se je bližal luči, tem prešernejse. je bučala harmonika, hripavo vri-1 skanje se je zmešalo z veselo pes-j mijo. Pod svetiljko. ki je stala nuad| vratmi, se je majala dolga, temna' postava, kakor pšenični klas v vetru. Dolgobrk možak je bil, z mirtovo vejico v gumbnici. S — Oprostite. . . nimam navade . . . — je jecljal Simplicij, — ampak. ... — — Kar notri, kar notri! — «a je potrepal prijazni svat po ozkih! plečih. ; — Oprostite. ... — se je branil Simplicij, — nerad nadlegujem. J — Kdo bi. vraga, nadlegoval na ženitninij Kar z mano! — In prijel ga je dolgi svat pod rame-ni. da ni pomagalo šibkemu Sim-' pliciju nikako upiranje. Skoro ne-' sel ga je po < zki veži in še ožjih stopnicah. Vzdolž zakaj* ne. zatohle sobe so stale sklopiicne mize s politimi in pontazanimi prti. preobložene s kozarci, steklenicami iu krožniki, j Vmes pa je bilo par vaz z velikimi« šopi uvelih cvetlic. Vsenaokrog soj sedeli svat je. Nekateri so bili naslon jeni na mizo iu so smrčali sredi vsega hrupa. Drugi so buljili" težke oči. mahali z rokami, vriskali in se kričavo razgovarjali. Nekaj bledih otrok j* zehalo in se dolgočasilo ob praznih krožnikih. V sredi družbe je sedela mlada nevesta z miri o vim vencem na preeiiduo zveriženih laseh. YetS-mer je drcgaia plešastega ženina, ki se je bil oprl na komolec ter kimal s trudno glavo vedno nižje in nižje k mizi. ... V kotu pri peči pa se je bil razčeperil zabuhel gedec in neutrudno raztezal harmoniko parom, ki so se vrteli in zaletavali po ozkem prostoru. I — O Simplicij! — Na mojo desno stran. Simplicij! — se je dvignil nekdo v kotu ter hitel pripra-i vil stol. Iznenadil je Simplicija ta glas, kakor ga je bil iznenadil Jtam zu-, naj sredi neprodirne megle glas harmonike. In je stopil bližje, da bi spoznal svata. / — Pošast vendar, kje se dobiva po tolikih letih! Mislil sem. da te j** že davn* vrag vzel! — Stisnil mu je drobno roko. da so zapoka- ile koščiee in ga je posadil na svojo desnico. * Tako malo je poznal Simplicij tega človeka, kakor ulico, ki je se pred par minutami blodil po njej. Toda nespametno se mu je zdelo, da lii pokazal svoje začudenje, zato je izkoristil priliko čisto' po domače: — Ali imaš cigareto, prijatelj? — Tisto pa. tisto, stara kost — hc-lie! — se j- režal neznani svat z redkimi, oškrbanimi zobmi. — Izvoli, kolikor ti drago! — mu je ponudil skoro polno žkatljo egiptovskih. ! Kakor da mu je odvalilo težko breme, si je Simplicij hlastno * zapalil cigareto. Potem pa se je ogledal po družbi, ošinil vsak obraz posebe, ali bili so sami neznanci Tudi n&takarica in gostilna sta mu bili docela tuji. Bilo mu je že na jeziku, da bi vprašal škrbastega svata: — Povej mi, ali smo v Ljubljani, ali nismo? — Toda takoj je pomislil, da bi bilo tako vprašanje nerodno nemara še raz žaljivo, zato se je še 0 pravem času premislil in na tihem sklenil: — Pes opali vso to zamotano uganko! Najbolje je. da me nič ne l>ri«ra . . i — Na tvoje zdravje, Simplicij! I— je trčil škrbasti svat ob koza-rec, ki mu ga je bil na lil. j Na dušek je obrnil Synplieij ko zaree in ga postavil predse. Iznova mu je natočil svat in se 'mu zaupno približal; — .Sam Bog jte je prinesel — kako naj ti po-|vtm drugače! — Glej. najin stari prijatelj izza detinskih let ie napravil danes poslednji križ nad svojim dolgim samstvom. Vidiš ga. tam-le dremlje in razkazuje svojo grešno p'eso. Ni imel slabega okusa, bo^ami. . . Pa kaj rejcem : lepa in bogata svatba, dob-jro smo jedli in pili. napeli smo se ■ in naplesali, samo nečesa še manjka, krepke zdraviee, namreč soč-jnega nagovora. Vidim, da ni go. vornika med nami. Zato pravim po pravici: sam Bog te je prinesel Simplicij! Ne sme ostati brez — zdraviee, nikakor ne sme. Bilo bi, kakor da* manjka amen v očenašu. Ti pa imaš dar, Simplicij. Odnek-daj si bil ceščen govornik, z lahkoto poveš novemu paru nekaj iskrenih besed. . . . Simplicij, ki še svoj živ dan ni pokazal govorniškega talenta, je bii ob teh besedah do kraja osup-njen. Pa še prodno je mogel odpre jti usta, da bi prosil soseda, naj ga 'za pet ran nikar ne spravlja v ta-jko zadrego, že ta potrkal z vi-jličnim ročajem po praznem litru. 1 Godec je stisnil harmoniko, plesalci so obstali in kdor še ni dodo-. brega spal. se je radovedno ozrl v tisti konec, odkoder je prišlo zna-I men je. Tudi ženin je dvignil plešo in začudeni pogledal Simplicija ki je bil vstal izza mize slaboten in droben ter med resnimi pogledi iskal potrebnifc mi*li. Nastala je tišina kakor pred (povzdigovanjem. Takrat pa se je jSimplicij odkašljal in tilile so se mu z jezika tako ginljive besede tdp so ženske planile v jok in so nic.ški važno skimavali ter so otro-;ei odpirali u^ta kakor na samo (Miklavževo jutro. Vsa solzna sta se spogledovala ženin in nevesta. Iu ko je končal Simplicij preči. dežno zdravico, se je vzdignilo med svati nepopisno navdušenje, j Vse križem so napijali novemu pa Irtt. harmonika je zabučala pre-[šrrno poskočnico in nekdo je vr-!gel na tla veliko blazino. J Takrat pa se je izmuznil Sim-jplicij kakor ščuka. Izginil je zopet v meglo in blodil iz ulice v tili co. dokler se ni zaletel v soseda, ki je stanoval ž njim pod eno streho. — Kaj z doma T — je vprašal sosed začudeno. — Domov, domov! — je zatrjeval Simplicij. — Samo — kod me vrag nosi? — Ravnoknr ste šli mimo hiše. — Mimo hiše? Mimo naše hiše? — Ali bi me radi potegnili? — Nikakor ne. Samo obrnite se in videli boste, da vam pravim resnico. Sla sta komaj par korakov in žc sta bila na pragu. — Ta prokleta megla! — se je jezil Simplicij. ko je sosed odpiral vrata. — Pa še. kakšna megla! — se je muzal sosed, ko ga je spremljal po stapnicah. . . . Kakor iz omotičnih sanj se je prebudil Simplicij proti poldnevu Nekoliko posvalkanih cigaret je ležalo na posteljni omarici. . . — Kje je bilo? — Sam Bog kje je bilo?-- ROJAX2. KAXOOAJTB SE Vi "OX.A8 HAIODTMAJ fSČLI nOVimi DHEVUJJ 7 tmntnnv HK^Avm« NAZNANILO. Rojakom v državi Pcnnsvlvanif naznanjamo, da jih bo obiskal nai rojak ANTON OLAŽAS, ki je bil 3 leta nepretrgano v svetovni vr.jni. On je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda in ga rojakom toplo priporočamo. Sedaj se nahaja v Forest City in okolici. Upravništro Glasa Naroda. Porenje pred sto leti. I Te dni beremo v časopisju, da so Francozi zasedli del Porenja na desnem bregu Rena, med dru- , gim tudi Heine je vo rojstno mesto \ Duesseldorf. Tamošnji prebivalci! so tega seveda vse preje nego ve-i1 seil. A temu ni bilo vedno tako.!1 Pred sto leti si Neme i v Porenju!* niso ničesar bolj želeli, nego da-j jih reši Francija pruskega 4jar- 1 ma\ i Heine je bil rojen v Duesseldor i fu bržkone leta 1799 (njegovo i rojstno leto namreč še ni defini-!] tivno dognano) kot fnmcoski dr- { zavij an iu je bil kakor njegov -oče celo življenje velik prijatelj ! francoskega naroda. Francozi so 1 bili gospodarji v Duesseldorf u ml 1 leta 179.1 do 1801 in od 180;", do 1 1813. Prinesli so na desni breg J Reui! med Nt nice, razdeljene na 1 nebroj malih drž?vie pod vlado i dostikrat tiranskih knezov in pod i kupljivega nradništva. načela dr- f zavne svobode in enakosti. Od- -pravili so fevdalne razmere in pa i predpravice plemstva, ločili sod-1, stvo »hI uprave, izenačili pred za- \ konom v>e državljane in ukinili j predpravice kateresibodi konfesv je. ] i Po francoskih vojskah so Pore-1 nje na dunajskem kongresu zdrn- « žili s Prosijo. A veseli prebivalci,^ renskih vinskih goric so se bili ta- J ko navadili na francosko vlado. } da so sedaj občutili pripadnost k , Prusiji kakor tuj jarem. Tako je'; naprimer takrat poročal zaupnik vlade iz Koblenza državnemu kan celarju; Nobenega človeka nij1 več tukaj, ki bi ne zahvalil Boga ( na kolenih, če bi bila dežela zo- : pet pod francosko vlado. _ Po- 1 sebno antipatično je bilo živah- i nim prebiva I cc-m Porenja okorno i in visoko" prusko vojaštvo. — Rekli so o Prusih, da hodijo tako < zravnani kakor sveča, "kakor bil, bili požrli palico, s katero so jih1, nekdaj batimrli". ! to navdušenje za Francoze j ni izginilo čez noč, ainpak se je'1 ohranilo med porenjskimi Nemci j1 desetletja. Še v štiridesetih letih * preteklega sLdetja se je dogodil j1 v Duesseldorfu tale slučaj: V gledališču so vprizorili igro. kjer < nsstopa Napoleon. Ob nastopu i igralca, ki je predstavljal Napo- I Jeona v njegovem zgodovinskem ^ kostumu, je občinstvo priredilo ce le minute trajajoče ovrcije. svoje- " inn nekdanjemu vladarju, nosilcu , državljanskih svoboščin in višje politične kulture. I In danes; Nemčija je dala sama ] ljudstvu svoboščine, za katere je poprej zavidalo Francoze. Fr;ifi- 1 ,<*ija je tz počasen in treba je bilo vedno "mazati". Posamezni vladarji in uradniki izsesavali ljudstvo na turški način. A zdravi narod je premagal in prebolel vse ovire napredka in si ustvaril državo, ki mu je bilj nad vse. Kakor se Nemci v Porenju dandanes zavedajo, kako napačno bi bilo. če bi se jim bile pred sto leti izpolnile njih kratkovidne želje, tako si bo tudi v novih narodnih državah priborilo podobno spoznanje prej ali slej zmago. Ko se narodi ne bodo mogli več v mnogih ozirih udobno naslanjati na proizvode tuje kulture, si bodo tem pridne je ustvarili lastno, si uredili svoj dom in ga cenili. — Č'ovek toži po prejšnjem stanovanju. dokler si ne uredi udobno novega. NAPRODAJ FABMA 60 akrov zraven železniške postaje. blizo mesta, šole, sirarne, lepa okolica, pri glavnem križišču pota iz Willarda do Greenwooda, Wis. Prve vrste poslopje, še novo. telefon, furnace i peč), phnova fgas) luč razsvetljuje hišo. dvorišče iu hlev. Prav zraven dobri sosedje. 20 akrov zorane zemlje. 20 posekanega iu posejanega za pašnik. 20 IiohIc. živina, orodje. Proda se vse ali se kupi samo farma. Več se--izve pri lastniku: M. J. Tralter. R. 5, Box 26. Greenwood, Wis, Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO Jadranske Banke in vseh njenih podružnic. _ ________ Jugoslavija: Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. Italija : Trst, Opatija, Zadar. Nemška Avstrija: Dunaj. Izvršuje hitro in poceni denarna izplačila v Ju- slaviji, Italiji in Nemški Avstriji. Izdaja Čeke v kronali, lirah in dolarjih plačljive na vpogled pri Jadranski banki v vseh njenih podružnicah. Prodaja parobrodne in železniške vožne listke na • vse kraje in za vse črte. Izstavlja tudi Čeke plačljive v efektivnem zlatu pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali angleških šterlingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlatu. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanre-^^ dno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za one, ki se bodo posluževali naše banke. Slovenci, prijatelji in poznavalci naše banke so vljudno naprošeni, da opozorijo na ta naš oglas svoje znance is Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške in Črnogore. za FRANK SAKSER STATE BANK FRANK SAKSER, predsednik. Laška laz in škodfeželjnost. Pod aVstrijskim orlom so znali primorski Itaijani svojo politiko z geslom "osar tutto"' obračati tako, da so bili v očeli avstrijskih državnikov, dobri in zvesti državljani. Zato so dobili vso moč nad Jugoslovani ob Adriji. Kratili so jim narodne pravioe. potujčevali krajevna imena, zajedno |»a trobili v svet. da je v Primorjn pravzaprav vse italjansko, zlasti so neprestano obveščali Italijo, da je Primorje it.djanska pokrajina, avstrijski režim pa jo hoče potnj-čiti. S takim poznanjem je prišla italjanska armada v to pokrajino pa uvidela, da je vse drugače, kakor si je predstavljala te kraje. Ali Italjanom iz kraljestva ni prišlo na um. da bi se zgražali nad svojimi krivimi izvesti tel.ji, marveč zgražal! so se nad avstrijskim režimom, ki je bil po njihovem mnenja že tako korenito iztrebil italjanski živel j. To laž /.e-nejo Italjani dalje in zaman so vsaka še tako stvarna pojasnila. To je narodnostna str;ui 5011 je proti Jugoslovanom. Vzporedno /njo te«'e pa gospodarska gonja. Naši trgovini in .valuti bi radi napravili največjo škodo. Vse svoje stare in nrepe-'rtle eunje so že izvozili v Jugoslavijo iu to v plačilu in lirah. Našemu izvozu škodujejo, kjer morejo. Ako smo znižali kako ea-rrnsko postavko, na primer za 'oves, so je pa oni takoj zvišali, ta-£0 da je ostal dobiček njim, nam pa izguba; r-ena je kupeu ost;«la ista. Vkljub vsem šikanam je bil naš izvoz mesri in koruze ugoden. .Transport je sledil transportu. Celo po eestah so šle črede živine. Dne 10. marea je bilo na živinskem trgu v norici polno lepe go-I veje živine iz Jugoslavije. Tudi [meso je obetalo, biti cenejše. Ali ,kar naenkrat se je pojavila "ku Razglašeno je bilo. da se mo-|rajo vsi potniki iz Jugoslavije takoj zglasi*i pri kvestnri. Sledila je nato prepoved uvoza živil i- Jugoslavije, to je takih živil, katera lahko izvažamo. Boj naši valuti. Kaj njim zato. ako pladnje ubogo ljudstvo meso po 15 lir (■<0 kroni, mast po IG lir (S6 kron), slanino po l."> kron), belo moko po 4—5 lir (22—2S kroni, «rlavn.» j<* njim. da bi povzročili škodo Jugoslaviji, da bi t;» pri bližnjih gospodarskih po-L sjanjih zlezla pod klop pred Italjani in bi se po političnem Ra-pallu uvelja\il še gospodarski. " B Koroške novice. « • -M. * Preganjanje Slovencev. Iz Sel poročajo: Nemški grofje in veleposestniki so začeli po svojih oskrbnikih preganjati slovanske kmete, kjer le morejo. Največje planine, ki so za na>šo živinorejo, naš edini dohodek, neobhodno potrebne, so v rokah teh neusmiljenih mogotcev. Zdaj pa so slov. kmetom prepovedali, goniti živino na te planine. Mihlovčeva planina na Obtrju. llelldorfova v Hmelšah, Tttrnova v Kozljaku v Kortah in Voigtorva v Kotu S4j od izdaj naprej za živino inus slovenskih kmetov zaprte. V tVloveu pa pravijo, da delajo na t", da se Slovenci in Nemci na Koruskem med ^•elioj zbližajo in sprijaznijo. Marš v Jugoslavijo! Matija Koren, doma Kobarida. si* je vrnil iz Amerike in je v Zihpoljah <»d Slovrr.ea P<>gačnika i kupil p..v*stv<» ''Pri Sibicu". Ker pri vladajočih razmerah za njega •n njegovo družino tu sredi med zagHzenimi nemeurji ni življenj,;. •jf» sklenil hišo prodati m se potem vrniti v Kobarid. Prosi torej I glavaiNtvo v Celovcu, naj 11111 dovoli, da sme bivati tako dolgo na Zihpoljali. dokler ne proda hiše. 'Jlavanstvo v svoji objektivnonti 'mu odgovori: Prodajo Vaše hiši-je oblast Vam prepovedala : Vaše iiavzočnosti v ta namen torej ni treba. Naroča se Vam, da takoj izginete z družino vred v Jugoslavijo." Ker je Koren italjanski državljan. b<> dobil glavar Rainer od italjanakega konzula primeren pouk. Nemška nadutost ! Aretirana sta bila te dni župnik I'jČič iu učitelj Šuran v Brestu v Istri. Vzrok je popolnoma neznan. Ljudstvo je silno "vznemirjeno in ogorčeno. POTREBUJEM dobrega čevljarja. Malo mora znati angleško iu mora biti poštenjak. Plača po dolgovom. Pišite na: John Terria, Box 26, Greenwood, Wis. (rtO-4—4-5) Rad bi izvedel za naslov L1ZK 5sKL*ŠEK. doma iz Laporja pri Slov. Bistrici v S a vinski dolini. Pred kratkim časom je prišla skozi Tr<, v Ameriko in se naselila nekje v Phicajri. 111. Prosim cenjene rojake, kdor ve za njen naslov, da mi ga blagovoli naznaniti, za kar bom onemu ki mi stori to uslugo, jako hvaležen. ali pa če sama čita te vrstice naj »e ojzlasi na naslov: A. S.. 6218 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio._f'iil-4-3-3) ma ii i .i ——mmm ŽENSKA VOJNA. , ' t' j., r r (Mi « rwn-M «M AKWiiM PiHI« L » "CM Imdi'' BrindO a Č, ^ V .«iniilNHKMHBNHHHHHHHHHBB BKSHHHMMMIHHHIBHBHIHBM^HHiK 98 (Nadaljevanje.) — Jaz be ne razumem v take zadeve, — Je rekla kraljica ter vrtala. — Pred sodiščem bo^te imeli prilike braniti se. Ali bi ne bila ta soba pripravna z* tribunal, froepod vojvoda* — Da, madama, — je odvrnil slednji, — izbral bom takoj dva-uapst častnikov v predsobi ter stvoril tribunal. Ku-hoii je pričel tedaj razumevati, za kaj f?re. Improvizirani Mid ni ki My zavzeli svoja ine*ta. Raporter ga je vprašal za ime, priimek in ein. Richon je odg-ovoril na vsa tri vprašanja. — Vi j»te obtoženi \eleizdajer ker ste streljali s topovi na vojake kralja, — je rekel raporter. — Ali priznate, da ste krivi tega zločina 1 — Tajiti bi pomenjalo tajiti dejstva. Priznam, da sem streljal na vojake kralja. — S kakšno pravico? — Na temelju vojno pravice, iste pravice, na katero so se sklicevali v Klicnih okoliščinah gospod de Conde in številni drugi. — Ta pravica ne obstaja, gospod moj, kajti nič drugega ni kot upor. — Na temelju te pravice pa je vendar moj poročnik sklenil kapitulacijo. Jaz se sklicujem na to kapitulacijo. — Kapitulacija! — je vzkliknil vojvoda de Epernon z ironičnimi povdarkom, kajti mislil je, da kraljica posluša in njena senca mu je diktirala žaljivo besedo: — Kapitulacija! — Vi, da bi kapitulirali francoskemu mar šalu 9 — Zakaj pa ne? — je odvrnil Richon, — če se je ta francoski maršal pogajal z menoj f — Potem pokažite to kapitulacijo in presod'li bomo njeno vrednost. — Zakaj pa ni dal maršal sodišču pojasnila glede te tako važne točke f — je vprašala Nanon. — Odpotoval je dve uri, predno se je privedlo jetnika pred sodišče. — Moj Bog, nekaj mi pravi, da je ta človek nedolžen, — je vzkliknila Nanon, — da nam bo vsem prinesla njegova smrt nesrečo! Gospod moj, za božjo voljo prosim vas, ki ste tako mogočni, ki pravite, da mi ne morete odreči nobene prošnje, da po milosti te tega človeka. — To je nemogoče, moja draga, kajti kralijca sama ga je obsodila in kjer je ona, je moje moči konec. z Nanon je globoko vzdihnila. V istem trenutku je dospel Richon pod vežo. Mirnega in molče* če ga so ga odvedli pod bruho, raz katero je visela vrv. Postavljene so bile lestvice, ki so čakale nanj. Richon je šel hitro po lestvici navzgor ter obvladal s svojo ponosno glavo množico, za katero je imelo njegovo bistro oko le zaničevanje. Profos mu je dal zanjko krog vratu in herold je oznanil z močnim glasom, da kaznuje kralj po postavi Sieur Etienne Richona, ponarejevalca, izdajalca in kmeta. — Živimo v času, — je rekel Richon, — ko je boljše biti kmet, kot sem jaz, kot pa nazivljati se maršalom Francije. Komaj je izgovoril te besede, ko so potegnili lestvico izpod njegovih nog ter je njegovo truplo obviselo v zraku. Strah je razpodil množico, ne da bi bilo čuti le en vzklik? — Naj živi kralj! — čeprav je bilo še vedno mogoče videti pri oknu tako kraljico kot njenega sina. Nanun si je pukrila lice z obema rukama ter se skrila v najbulj temni kot sobe. (Dalje prihodnič.) Mati iR sin. Zložil Silvin Sardenko. — To je ustmen dogovor. * — Potem privedite priče. , $ — Jaz morem navesti le eno. Katero! ? \ / * F — Maršala samega. — Potem naj se pokliče maršala, — je rekel vojvoda. — Ni pitreba, — je rekla kraljica, ki je odprla vrata, za kate rini je prisluškovala. — Maršal je pred dvema urama odšel ter koraka z našo prednjo stražo proti Bordeaux. Ta prikazen je izprcmenila vsa srca v led, kajti nalagala je sodnikom obveznost, da obsodijo Richona. Jetnik se je trpko nasmehnil. — Aha. — je rekel, — tako drži de la Mailleraye svojo besedo! Prav ste imeli gospod, — je nadaljeval ter se obrnil proti Eperno-nu. — Nisem imel prav, da sem se pogajal z maršalom Francije. Od tega trenutka naprej se je ovil Richon v zaničijiv molk ter ri ničesar odgovoril na vprašanja, katera se mu je stavilo. To je napravilo celo postopanje za zelo enostavno in ostale formalnosti so vsled tega trajale komaj eno uro. Malo se Je pisalo in št manj govorilo. Raporter je predlagal smrtno kazen in na aname-tje Epernona so vsi drugi prikimali v znamenje potrdila. Richon je čul sodbo prav kot da je navaden poslušalec in tihega ni mirnega so še v sobi izročili generalnemu profosu. Vojvoda Epernon se je padal k kraljici. Našel jo je najboljše volje in bil je od nje povabljen na kosilo. Vojvoda, ki je mislil, da je padel v nemilost, je sprejel povabilo ter odšel k Nanun, da je še vedno v milosti pri svoji vladarici. Našel jo je v naslonjači poleg okna, ki se je odpiralo na glavni trg v Li bourne. — Ko, — je vprašala ona. — Kaj ste našli? — Vse sem razkril. — je odvrnil vojvoda. — Bah, — je rekla Nanon, ki je postala nemima. — Moj Bog, da. Ali se še spominjate onesra ovaduštva, katero sem vezi za suho zlato, onega ovaduštva, ki se je tikalo vas in vašega brata? — No? — je vprašala Nanon. In onega blanketa, katerega se je zahtevalo od mene? — No in naprej? — Dotičnik se nahaja v naših rokah, ujet v past, katero sem mu nastavil z blanketom — Ali res? — je vzkliknila Nanon preplašena, kajti dobro je vedela, da je bil dotični Cauvignac. Čeprav ni gojila nobene posebne ljubezni do svojega brata, vendar ni hotela, da bi ga zadela nesre ča. Razventega pa je lahko ta brat, da se izmota iz zanjke, povedal številne stvari, katera bi Nanon najrajše ohranila tajne. — On sam, moja draga, — je nadaljeval vojvoda Epernon, — in kaj pravite vi k temu? Ta ptiček se je s pomočjo svojega lastnega blanketa imenoval poveljnikom v Vayres. Vayres pa je zavzet in krivec se nahaja v naših rokah. Vse te posameznosti so tako dobro soglašale z industrijalnimi podjetji Cauvignaca. da je bHa Nanon prevzeta od dvojnega strahu. — In ta človek? — je vprašala s tresočim se glasom. — Kaj ste napravili z njim? — Pri moji veri, — je odvrnil vojvoda. — Sama boste videla, kaj smo storili z njim. — Pri moji veri, odprite okno, kajti človek si lahko ogleda, kake obešajo sovražnika kralja. — Obesiti? — je vzkliknila Nanon. — Kaj pravite? Obesiti moža z blanketom? — Da, moja krasotiea. Ali vidite na mestni hiši oni drog in vrv? Ali vidite narod, kako leti skupaj? Ali ne vidite fizilirjev, ki privajajo moža? Tam na levo. Glejte, ravnokar je stopil kralj k oknu. Srce Nanon se je pričelo ivigati v prsih ter je zlezlo skoro prav do grla. * Z **iim naglim pogledom pa je videla, da ni bil mož, katerega so privedli, Cauvignac. _ Dobro, dobro, — je rekel vojvoda. — Richon bo obešen in vedel bo, kaj se pravi natoleevati ženske. _ Za boljo voljo, — je vzkliknila Nanon ter prijela vojvodo za roke, — ta nesrečnež ni nič kriv. On je pogumen vojak in poften Človek. Nedolžnega boste obesili. _ Ne, vi se motite, moja draga. On je slepar In obrekovalec.J Razventega p« je še vedno veleizdajnik, če tudi ni bil nič drugega kot poveljnik v Vayres. Meni se zdi, da bi zadostovalo, č bi bfl kriv le tega zločina. — Ali ni imel besede mazaala Meillerayef — On pravi, a j« tega ne vrjamem. ______ Ob ostijskem sta pristanišču na skali sprani, razorani, sionela zopet, v stvarstvo božje zaverovana. K valovom se je holmotivim z obrazom žarkim in kipeeim sklonilo solnce. da poeije v naročju mehkem. In kakor kri žareča, čista, v posodo vlita neizmerno, zapljuskalo je silno morje Iv škrlatni zarji. In onadva na bregu morskem, odeta v zarjo rujnovžgano, strmela sta kot dvoje bitij nadzeniskih, krasnih. Molčale misli so globoke kot školjke, skrite v glofoočine, kipele grudi 5*0 mogočne kot morje širno. A sin ni mogel več tajiti besed v nemirnih ustnih svojih. Kako da ne bi vrela čuvstva iz duše polne f NOVE COLUMBIA PLOŠČE - 85c 1 EM282) Drummers Daradt mrfc > Miller daughter of the forest. £<»98) Radeckl tur*. TOjaikt. ) Oeeterreich mlllta.tr maul. C7VM) 91 Rertment. mart. > Grenadier max«. vojaBu. El 164) Holxhackerbaum marl. ) Hoch, Tom Dachetein mart. E2117) Stelerlieder marl, vojeUta. ) Hop. hop, Schnelpolka £409«) Beautiful GlrL Dolka. ) Sky Rocket Gallop. . E21S4) Auf der Aim. nlcw Nemlka vojaika oodba. ) Postilion marl voialks. EUfcl) Rosenrer marš. vojaika. E22M) Na idravi pohod. mart. > Aus dem Hochnbifc. valcer ) Jeste se povWam. tmiHL Po dolgem času smo dobili prava aemSke ploSEe, vojaška godba prve rente, krami vojaški marfl In valcerjl. Dobili smo jih par tisoč. Pravi glasni Columbia gramofoni od $80.00 do $375-00- Cenik v vadi jezikih Vam pofljemo brezplačno. Ko narofite blago, nam dajte točni expresani naalov, da blago prej dobite. Karočbo in denar (money order) pošljite na: IVAN PAJK, f" 24 Main St* Conemaugh, Pa. Slovenska* E4CS8) Mill svonCek. petje ) Naprej zastave slava. E4C£S) Na tujih tleh. petje. ) Ko bi mo] ljubi vedaL £4245) Še enkrat Te objamam. ) Nedoltno oko. pet le EttM) Hanmajatcrca ▼ tejatru. ) Špela pečenko jedla. Aaljiva. B4S91) ftpela. In Mleka Iz Domfal } Zaljubil se je vrabec, laljiva. E4S92) Družinske sladkosti v Cleveland« ) Od kod je Špela doma. iallivm. OD $36.60 — $3504)0 ^ VKUKA UTitWI —. FLCŠ6 T Y»BH Jgj. im b&ezplaj6mz os-am dobite ni: COLUMBIA GRAMOFONE VKTD8 NAVMSEK, 331 Gram St., 8MEMMJ6H, PA — CENIK KNJIG katere ae dobi pri Slovenic Publishing Co. 82 Cortiandt St. Postat knjig«* Hitri računar .65 Nemiki abcednik JK Nemiko-angleški tolmač .60 Pravilo dostojnosti JO Blovaniko-angleiki alo-rar, trdo t platno Tini 1.50 81oTeaako-nemiki dom (JanefiS Bartol) 4.00 SloTenako-nemlki alo- ▼arčak USD Zabavne is nni drigi knjigi. in Aucrikui-ci 0.00 Knjiga sa lahkomiielno Ijadi. spisal 1. Cankar 1.75 Pot ludmr v srakoplova 2.00 DoU m m&m JW BMi Jakob Kako aesa ae jas likal. Prvi dal . 1» Dragi M US Trajff m UM Četrti in peti dsi IM Z* i L" New York No ▼ Ameriko, Sesti del MB niHsHh igra, Beviek Andrejfek .00 Xemljcrtdi. Zdrnflenlh dišav ,19 Celega svete ,10 Kranjske dežele »10 Zemljevid Evrope .80 Velika stenska napa Evropo 2.50 Zemljevidi: New York« HL, Kana., Colo., Mont. Pa, Minn., Wis, Wjo* W. Va., Alaska VHkipo <* jm Molilreniki. _ Bajski Glasovi, ▼ platn ovecano .90 ▼ nanje veaano 1.80 ▼ koot veaano 1.70 Jveto Ura, v plabko veaano L00 Glej, mati, skoraj zarja izdihne zadnji dih, kako je poln ljubezni poslednji žar. Kot drag pogled očetov, ko se po svojih vseh utrne v uri zadnji poslednjikrat. Glej! dolge sence mri umirajoči dan, t kot da bi stezal roke v objem fiirok. •jNi U tako umiral Patricij, oče moj? Po sinu roke dvigal — A mene bilo ni.. Ni čula mati ne ibesede: Nje duša bila na višavi in šepetala je neslišno z nevidnim Bogom. Kaj vse ji moral je razkriti: Drhtele ustne posineie, oči so pile zatopljene pred rajsko radost. In sin se k njej je nagnil bliže Dva srečala sta se pogleda, kot srečata se dva goloba po dalji sinji. •Kam. zlata mati, misli, odšle so tvoje vso, da ni jih dolgo___dolgo do mene speti — Moj sin! Moj Avguštin! Vse bile so pri tebi in bile so pri Bogu — oba sva bila ž njim. En hip okusila sem i j vso srečo materinsko globoko, neizrpzno, kot še nikoli prej. A euj te ptice, kak' gostole nad morjem, kakT hrepene v daljavo do solnca žarkega. A solnce tone.. . Moj sini Ah! Kaj je src, človeških src nemirnih, po Solneu koprnečih iz teme strašnih ječ! A niso arli zarje, obvestil ni jih dan, ogrelo ni jih Solnce, zašlo jim je na veke kot ta nocojšnji zor. A ti si videl Vzhod. In v srcu tvojem kraljuje Solnce, ne boš Zahoda gledal na vekomaj. Na grudi roke je sklenila. In Monika je bila divna kot v alabaster izklesana molitev hvaina. Tn Avguštin je gledal mater, kot oni, ki pred kipom jasnim sadi v ljen mojstra obožuje in delu kvalo poje: ^ Iz prošenj tvojih, matti, priplaval dan je moj, in v solzah mi je tvojih zafolesketaL Glej, spet otrok sem tvoj in božji-- In kakor se bršijan smaragdni oklene tesno veje svoje, ovila se je mati srečna ob sinu svojem: — Ta zemlja mi je bila dolina solzna dvakrat — in vendarle ne pojdem objokanih oči odtod, moj sin. i Ti žalost sladka minulih solznih let! Ti radost hipov teh, ti nada močna posmrtnih mojih dni: Ko molil boi aa mater v daritvi pred oltarjem, kot zete aim doslej molila jaz, moj siir — moj Avguštin! Ttonilo solace v -morju tihem, melftrii mehki so valovi; v pristen je ledje, pkda bela, kot de se dii vraža tepe domov k Očetu---■» Kje je moj mož JOŽEF FRANK Doma je iz Pregarjev št. 14, po-1 sta Obrov, Istra. V Ameriki je že 14 let. Prva štiri leta mi je pisal in tudi kaj poslal za otroke, ki jih ima štiri. Pozneje se pa nič več ne javi. Prosim ga, da se vendar oglasi, ali pa če kdo kaj ve o njem, da mi poroča. — Ivana Frank, Pre^arje št. 14, p. Obrov, Istria, Italia. Saj, Se pretežko je gorje, solne tolažijo eendjanel In blagor ara, kdor te počne, nebeška rosa iz d!i; gorje mu, kdor moASe tipi, garje prraiša eebftl Iran Janko. » t Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Pea Ave. Pittsbarfh, Pi. Dr. Koler ]« a&j-■tarejftl slovenski Bdnvnlk Ipecja-Uat ▼ Plttsbursbu, kl lout 24-letno jtrakso ▼ adnTl]«-bJd TMh wnWrlli bolaxni. Eaatrapljuil« kr-vf sdrtvl s glft- •wltiBJ (OS. kl gm. lsumet dr. prof. BriicSk. Ce Imate mosolje aU mehurčke po telesu, v grlu. lspedwje lee. bolečine v kosteh, pridite In laClstli *am bom.kri. Ne Čakajte, ker te bolezen naleze. Vse moftke bolezni »dr a vim po o-kreJAenl metodi. Kakor hitro opealte ae vam prenehaje zdravje, ne Čakajte. temreC pridite In jaz vem sa bom eopet povrnil. Hyroeolo aU vodno kilo osdravlm V 1C. urah In clear brez operacije. Bolezni mehurja, kl povzročajo bo-TeMne v krilu In hrbtu In vCaefh tudi pri pulCanJu rode, oedraylm z šoto-reetjo. Revmatlzem. trzanje. boieCtn« o-tekUne srbečice, ikrofle In druze ko-tue bolezni, kl nastanejo valed neCl ete Srft ozdravim v kratkem Času hi nI potrebno leia'1. Nekateri druzl xdi_vnlkl rabijo tol-emCe. da vas razumejo. Jaz «n.m le Is atareza kraja, sato vaz 1*1 j« •dr*vim. ker vas razumen slovenski. Uradna ura: ob delavnikih od I. do K. Ob MddM od • Oo Z. KRETANJE PARNIKOV KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLU. JEJO IZ NEW YORE A. ADRIATIC 4 male — Cherbouro NOORDAM 7 mala — Boulogne i_APAYETTB 7 mate — Havre LAPLAND 7 mala — Cherboura CRETIC 11 mala — Genoa FRANCE 12 mala — Havre LA TOURAINE 12 maja — Havre MAURETANIA 12 mala — Cherbouro ROCHAMBEAU 14 mala — Havre OLYMPIC 14 mala — Cherbouro KROONLAND .14 mala — Cherbouro CALABRIA 17 mala — Trzt LA SAVO IE 21 mala — Havre AQUITANIA M male — Cherboura ZEELAND 28 mala — Cherboura LA LORRAINE 28 ma|a — Havre ARGENTINA 24 maia — Tret AQUITANIA j 24 ma]a — Cherboura PRES. WILSON 28. mala — Trzt ADRIATIC 1 juni. — Cherboura SERENGARIA 2 lun!. — Cherbouro OLYMPIC 4 lunl. — Cherboura FINLAND 4 lunl. — Cherboura LAFAYETTE 4 lunl. — Havre ROUSILLON 7 lunl. — Havre LA TOURAINE 7 lunlja — Havre MAURETANIA 9 lunl. — Cherboura LAPLAND 11 lunl. — Cherboura BELVEDERE 11 lunl. — Tr»t CANOPIC 17 Junlla — Genoa KROONLAND 1t lunl. — Havre COLUMBIA 28 iun. — Tr«t BERENGARIA 30 lun. — Cherboura PRES. WILSON 9 lullja — Trst ARGENTINA 21 lul.la — Tr«t BELVEDERE 11 auo. — Trst Ne skrbite za delo! Pojdite v Nossokoff's Internation Barber School ter se naučite brivske obrti. Tudi v Evropi zahtevajo to delo. Ce se Vrnete tja. Mi imamo Lady Barber Shop. M. NOSSOKOFFS 1202 Penn Avenue Plttaburah. Pa. - -ZAČIMBE. ZELIŠČA IN NAJ- , : I RAZNOVRSTNEJŠA i; domaČa zdravila ; - »katera priporoča msgr. Kneipp, ■ - •« > " * "' vedno v zalogi. . • ► Pišite po brezplačni cenik. * MATH. PEZD1R ;;p. O. Box 773, City Hall Station;: t New York City ; Dospelo je novo suho grozdje. Muškate] nlo sladko deb«l» jagode, boksa 50 fantov $10.— Oipar grozdje največjo in nj< ■lsdkejlo, jagoda koksc BO funtov............. .. $10.— MMo črno grtko groadje, m* lo sladko, boksa 60 font. $8.— Pošljite $3.00 na ražun vsake bokse ki jo naročile in po« stali bomo takoj. Balkan Importing Co. 51 — 68 Cherry St. Hew York, X. T, Qletfe cen ae vezne lietke In rae dima Dojaenlle. obrnite ee ne tw*ke. PRANK SAKSER STATE BANK a Cortiandt St.. New York French Line C0MPA6M1E SENERJkLE TRANSATUKTIQUE V JUGOSLAVIJO PBEKO HAVRE LAFAYETTE .................. 7. Inaia FRANCE .................... 12. maja LA TOURAINE .............. 1*. maia ROCHAMBEAU .............. 14. maia SAVOiE ...................... 21. maia Direktne 2eleznl*ke zveza iz Pariza v vse glavne točke Ju nastavile Hitri parnlkl e štirimi In dvema vllako-ma. Posebe« zastopnik Jucioslovanmke vlade bo DrlCakal DOtnlke ob prihodu ne-llh parnlkov v Hevru ter lih točno odprem II kamor eo namen leni* Parnlkl Francoske Črte eo transportlrell tekom volne na tisoče Sehoalsvaiklh vo-laov brez vee neorlllke Za itfkarte In cene VDrcialte v. DRUŽBINI PISARNI, 19 Stati St,, N.Y. C all oa Drl lekaluth aoentth. igg-agass BRZOPARNIK Calabria Cunard- Anchor črte odpluje 17. maja ▼ TRST Cena za III. razred $120.00 Cena za II razred $180.00 vstevsi vojni davek. Za vsa pojasnila se obrnite na trrdko RANK 8AKSEB STATE BANK CUNARDANCHOR Natvečji. najhitrejši najboljši par. nikl na svetu. Izborna postrežba. V vašem mestu ali bližini le lokal- ni aoent. V JUGOSLAVIJO. BOLGARSKO. RUMUNSKO IN MADŽARSKO SS. CAIABRIA - 17. maja Naravnost v Dubrovnik .... JI25.00 Naravnost v Trst ........ $116.00 Naravnost v Kon&tanco preko Patra Sii ...... $115.00 In $3.00 vojnega davka. SS. PANNONIA- 4. junija v Reko. Trst ali Dubrovnik: I. razred tU*.) ,n K voj davka 3. wired tlb.) Preko Cherboura: "MAURETANIA" ...... 12. maja "AQL'ITAXXA"(45C47 ton) 24. maja Cosulich črta Direktn« pitmoje v Dobre volk (Gravosa) ta Tnrt. ARGENTINA ...... 24. maja PRES. WILSON .... SS. maja BELVEDERE ...... II ianlja Petem lletkev. lamini m eee krm-f V J—eNirlU ta evMJt. phelps1ot^& 00. 4 WmTbSmT T,, liNew Terk PREDNO SE ODLOČITE sa šrojo drnUno sorodnika aU prijatelja naročiti voxni Iktek, ali poslati denar t domovino, da al ga potnik sam kupi, pilite najpr-yo aa toaadevna pojasnila na ana-no in aanaaljiro trrdko FRANK 3AK8TO STATE B AHX 83 Oortlandt St.. Naw York ma wk as UL8.MAILSSi!aS ■ Dfrektua voziUa iz NEW YORKA in BOSTONA I v MHMJ in QENOVO, Sifkarte do rd«« b M««. POCAHONTAS" «M<21. ^"-"mTjm^ — 13. «|«U •"PRINCESS MATOUCA^odpfaqt 4. jra. — 16. jdg> - 27. «(. I • Na poti proti vzhodu ee ne vstavi v Bostonu. Izvanredn« udobrroetl. — Izborna elutba. »epeli-V» ftjf^ja* ze kabtae od »ISO. naprej Za 3. razred ■ ~ in SS.00 vojnega davita, 255* ****** Now lak Telefon: Whitehall 1200. ■ 'MM. irs . tv »i 'j .\ v "'