135. stniita. i iMiim, 11*, n. miji XUX. leio .Slovenski Narod' *#l|a »O poitlt za Avstto-Ogrsk#; ćelo lcto skupaj naprtj . K 25-— pol leta „ «... 13— četrt leta . .... 6-50 na mesec . .•..230 Is« Nernčljo: ćelo Ieto naprej . . . . K 30'— xa Amerlko in vse druge deželt t cdo Itto naprej , . . • K 35.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, VprsTstttvo (»podaj, dvarittc Icvo). Ka&flOT« mllca *L 5, telcfoa ftt.93. I*M«{« vaafc dan mvlur i%*xnwmM n«d*lf« In praznik«. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 20 vin.t za dvakrat po 18 vin.. za trikrat ali večkrai po 16 vin. Parte in zahva*a vrsU 25 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Uptavniitvu na; »e pošiljajo naročnine, reklamacije, inscratl Ltd, ;o je administrativne stvari -■ ■ i FosameuMi itevllka veli« 10 rtnarfav. —— Na ptemena naročila brci istodobne vposlatve naročninc se ne ozira. aJfaroda« ttmhmmm*4 Ul«fon *l •». .Slovenski Narod« velja v Linfclfanf na dom dostavljen: ćelo Ieto aaprej • . • • K 24*— pol leta „ . . . • , 12'— cetrt leta n • . • • • 6*— oa mesec . • • » • 2*— v upravništvu prejeman: ćelo Ieto naprej • , • . K 22*— pol leta „ * . • • • 11*— četrt leta „ • • » . • 550 na rnesec m • • • ♦ » 190 Dopis! raj se frankirajo. Rokopisi se ne vračaja. Vr*đnl4trot Krallov« ulica iU 5 (v pritllčju levo,) telefon *t. 34. Prltish ruske ofenzive. RUSKI NAPADI NA NAS CEN- TRUM ZAVRNJENI. 5TEVILO VJETNKOV JE NARASLO NA 2000. Dunaj, 13. junija. (Kor. urad,) Uradno se razglasa; Rusko boj išče. Ob Prutu Južno Bojana smo za-vrnlll ruski napad V Sadagoro, Sny-atin in Horodenko ie vkorakala so-vražna kavalerija. Pri BurkanOvu ob Strioi se Je v%č ruskih sunkov pone-srečilo. Severoza£a4tao Tarnopola ; stoje naše čete n40festano v boju. Pri Sapanovu smo z ognjem naših topav preprečili ruski napad. Jugozapadno Dubna smo Dognali sovraž-no kavalerUsko krdelo nazaj. V Voli-niji Je dosegla sovražna konjenica ozemlie pri Torčinu. Večinoma vla- I da mir. Pri Sokulu ob Stini Je po- j gnat sovražnik svoje čete k napadu. ' Bil Je vržen nazai. Tuđi pri Kolkih so se ponesrečili vs| ruski poskusi ! prekoračiti reko. Število tu sem privedenih vjetnikov Je naraslo na 2000. Namestntk načelnika generalnega štaba pi. H 6 f e r, fm!. NEMŠKO URADNO POROClLO. Berolin, 13. junija. (Kor. urad.) AVcrtffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojlšče. Ob Dvinl Jugovztaodno Dubene ie ogenj naših bateii] razpršil neko rusko konjeniško brigado. Severo-vzhodno Paranovičev je bilo stre-Ijanje sovražne artiljerije živahnejše. Armada generala grofa Both-inerja ie zapadno Przewloke ob Stri-pi popolnoma odbila sovražne napade. Pri Podhajcah ie nemlki letaJec v zračnem boju premagal rusko le-talo. Vodia in opazovalec — nek! franeoski častnik — sta vjeta. Le-talo ie shranieno. Vrhovno arraadno vodstvo. Navali ruskih trum na naso fronto nišo prenehali, vendar je bil ponedeljek »»koliko mimejši dan. Na levem in desnem krilu so se naše *:ete umaknile v dobio pripravljene, 7adaj ležeče pozicije, v katerih se bodo z vso njim lastno vzrrajnostjo in hrabrostjo uprle ruskeniu pritisku. V našem uradnem poročilu imenovani kraji so: Sadagora, znana »prestolnica« žiđovskega čudo-delnega rabija, blizu Crnovic, na levem bregu Pruta. 5 n i a t v n je malo gališko mesto ob Prutu, na pol pota med Crnovicami in Kolomejo. Severno Sniatvna leži Horoden-k a. zapadno Zaleščikov, ob želez-nici Zaleščiki - Kolomeja. Torčin je vecii voliniski kraj ob cesti Luck-Vladimir Volinjski, kakih 25 kilome-trov zapadno Lučka. S o k u 1 ob Stiru leži med Rožiščem, kjer prehaja železnica Kovel - Rovno čez reko in med Kolki; Burkanov je trg:, približno 5 km severno Višniovčika ob Stripu: v nemskem poročilu ome-njena Przowloka leži severo-zapadno Buczaczt, ob desnem bregu Stripe. Poiožaj v Črnovicah. Iz Crnovic poročajo 12. junija: Mesto preživlja zopet historične trenutke. Povsodi je videti naše in ruske ranjence ter na fronto korakajo-če vojaške oddelke. Prebivalstvo z nervoznostio pričakuje nadalinjih dogodkov. Rusi so koncentrirali ob besarabski meji nad 800 topov ter veliko število konstruiranih metalčev min. Njihove juriše s pomočjo strupenih plinov vodijo franeoski častniki. Grmenje topov je strasno. Zdi se kakor da bi se zacrantala vsa besnost ćele ruske armade na našo fronto. »Vojna se sele začenja.« Preko Kodanja poročajo: Po ne-uspehih svoje ofenzive v marcu, se je rusko armadno vodstvo za na-daljnjc operacije posebno ^skrbno pripravljalo. Vojni minister Suvajev in general Frolov, oba zaupnika car-ja Nikolaja, sta osebno vodila reor-^anizačna dela. Na čelo intendance je bil postavljen senator Oariin. Za aprovizacijo. municijo, avijatiko so bile postavljene posebne strokovne komisije. Vojni minister Šuvajev je izjavil zastopnikom petrogradskega in moskovskega časopisja: Vojna se se ne bo kmalu končala, temveč se bo sedaj znova pričela (?). Veliko posvetovaiije v ruskera glav-nem stanu. Preko Amsterdama poročajo: V ruskem glavnem stanu se vrši 20. t. m. veliko vojaško posvetovanje pod predsedstvom carja Nikolaja. Posvetovanje se udeležijo generali Aleksinov, Kuropatkin, Ivanov, Di-mitrijev. Brusilov ter zastopniki franeoskega in angleškega generalnega štaba. Ruska raca. Dunai. 13. junija. (Kor. urad.) Iz vojnega časnikarskega stana jav-ljajo: Z ruske strani se v nevtralnem inozemstvu razsirja vest. da je bila poljska legija popolnoma uni-čena. Poljska legija se ie jako hrabro bojevala ter je zavrnila vse ruske napade. Grof Tisza o veliki bitki. Iz Budimpešte poročajo 13. juni-ia: Na današnji konferenci vladne stranke je izpregovoril ministrski predsednik grof Tisza tuđi o voja-škem položaju ter je deial: Ravno ko se sestaja ogrski državni zbor, divja na severovzhodnem bojišču ogromna bitka, v kateri se je napa-dalcem posrećilo v posameznih de-lih doseći gotove lokalne uspehe. To hoćemo tem manj zanikati. ker smo sebi samim dolžni odkritosrČ-nost in ravno tako narodu. Ta epizoda pa izjarinia napram onim velikim dogodkom. ki so se izvršili od iz-bruha voine sem in ki so našli narod v popolni moški odlocnostL V kolikor more človek sploh presoiati bodočnost, lahko zanesljivo trdim, da ćela ta epizoda ne bo imela nobenega bistvenega v pliva na konečni rezultat. lili ton ned ilo ii Brento. NAŠE URADNO POROČILO. Dunaj, 13. jur.ijl. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Na fronti med Adižo in Brento in t Dolomrtih so bili artiljerijski boji ođ časa do Časa, čim so se vremenske vidne razmere zboljšale, jako živahni. Na več točkah so Italijani svo-|e brezuspešne napadaine po skuše obnovili. Namestnik načelnika generalnega štaba pi. H o f e r. fmL ITALMANSKO URADNO POROĆILO. II. junija. \*ćeraj je koncen-triral sovražnik svoje sile na mal kos naše fronte južno - zapadno Asiaga. Po intenzivni artiljerijski pripravi so jurišale goste sovražne irfanterijske mase v moči približno cne divizije večkrat na našo pozicijo na hribu Lemerle, bile pa so s proti-napadom vržene nazaj z najtežjinii izgubami in so pustile nad 100 vjetnikov 20. domobranskega polka v naših rokah. Med Adižo in Brento se razvija počasi naša ofenziva. Naša infanterija je nanovo napredovala s krepko podporo artiljerije na obeh poboćjih Vallarse, vzdolž višin južno Posine in Astica začetkom doline Frenzele. \nsoka planota Asiaga, in na levem bregu potoka Maso. — Na soški fronti se nadaljuje artiljerijski dvoboj in srečni šunki naših oddelkov. Tekom vse akcije te dni smo vzeli sovražniku 56fi vjetnikov. Sovražni letalci so metali bombe na Fonzaso, ne da bi bilo človeških žr-tev ali druge škode. Bombe na Benetke. Lugano, 13. junija. Vojasko po-vcljstvo v Benetkah poroča: V ne-deljo zvečer ob 10. se ie pojavila nad Benetkami in Mestre skupina avstro - ogrskih hidroplanov. Alarmnim signalom je sledil med 1/4 in V4II. močan odbijalni ogenj, ki je prisilil pomorska letala, da so ostala v znatni visini. Na Benetke in Mestre so bile vržene bombe, ki so povzročile materijalno Škodo in ranile več oseb. »Od daleč vidimo Vicenzo.*.« Z italijanskega bojišča piše kadet Frcdo F e 11 i c h: »Ljute borbe zadnjih dni je hladi! izdaten dež, dva dni smo bili do kože mokri. Danes stojimo v svitu toplega solnea ^ na zadnjem grebenu, ki nas se loči od italijanske nizine. Od daleč vidimo Vicenzo... Lahi se nam tropoma vdajajo. v zadnjem boju v našem od-seku smo jih en sam popoldan na-lovili 2300. Ko gredo za fronto v vojno vjetništvo. kar poskakujejo... \aša artiljerija je grozovita, sijajna. Ćeli hribi so razkopani od granat. Tu vidiš prizore, ki se Ti za vedno zarišejo v dušo. Pred nekaj dnevi smo proti večeru zasedii važne italijanske pozicije, posejane s trupli pad-lih braniteljev. Bili smo utrujeni in vlegli smo se kamor smo Ie mogli med nje, naše mrtve sovrage, ki jiti bodo jutri naši prav tovariško položili v zemljo. Poleg mene je ležal ita-lijanski tenente s prestreljeno glavo. Mlad, lep človek, obraz mu je bil mi-ren in v luninem svitu se je zdelo, da Ie spi... Lahi mnogo trpijo. Naleteli smo na oddelke, ki so bili že peti dan brez hrane. Naša artiljerija jim je bila vsa pota s silnim ognjem zaprla. V nas vseh gori Ie ena želja: Naprej! DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Padel je na čelu svoje brigade v zadnjih dneh generalmajor Pre-stinari. Italijanski firiančni minister Daneo je navzlic kablnetni krizi od-šel-*r Pariz na gospodarsko konfe-renco. Nekateri listi menijo, naj se udeleži konference kot administra tivni odposlanec italijanske vlade. Po domlsifi IMmm kabineta. Burna seja zbornice. Curih, 13. junija. Italijanska po-slanska zbornica je imela včeraj sejo, ki je trajala eno uro in pol in bila izredno viharna. Nekaj poslancev je izjavilo, da bi bili glasovali v soboto za Lucianijev dnevni red, oziroma proti njemu, ako bi bili navzoči, ali to bi številno ne bilo vplivalo na izid glasovanja. Salandra je ob nemiru zbornice naznanil, da je ministr-stvo vsled glasovanja v soboto podalo kralju demisijo i n da si j e k r a 1 J p r i-držal odločitev. Ministrstvo ostane v svojem poslu v svrho rese-vanja rednih upravnih reci in vzdr-ževanja javnega reda. Ministrstvo bo medtem uporabljalo vsa od parlamenta mu dana pcoblastila in pre-vzame vsako morebitno odgovornost za to, kar more biti potrebno LISTEK. Chonchette. Franeoski spisal M a r c e 1 Prevost (Dalje.) VL. Chonchettin dnevnik. 16. maja. Pravkar sem prečitala dnevnik Evgenije de Guerin —, ki mi ga Je posodila gospa de Chastellux, ena naših učiteljic. Ali je moje samotno življenje gojenke v tem vernonskera samostanu poglobilo užitek, ki ga nudi berilo? Morda. Gotovo je. da me je ta knjiga za dolgo storila srečno. Zdaj, ko sem jo skončala, pre-mišljujem, kako dobra je ta navada, dan za dnem shraniti svoje doživljaje v malo, zvesto knjižico, ki ti jlh postavi pred oči. kadar želiš. Mnogo mojih vrstnic postopa enako. Videla sem nekaj teh dnevnikov: zdelo se mi je. da so polni samih brezpo-membnosti. Danes. mislim, da vem, kako treba voditi tak zapisnik. Po-skusiti hočem. Toda kai . .. Olej, ko treba, da pričnern, sem vsa v zadregi . . . Hotela bi, da a mala knjižica, katere strani so še bele. obsega vse moje živlienje ... A kje naj se ga lo-tim? . . . Zdi se mi, kakor da ne živim več kakor šest let ... šest let, prežitih v Vernonu . . . Vsa v solzah sem prišla sem ... a čas me je pola-^oma tesno priklenil na ta kraj. kakor pritrdi bršljan na zidovje v parku ... Draga, draga moja hiša. kako te ljubim! . . . Kako dobro si me sklenila v svoje naročje ter se me polastila ćele odtedai. ko si me spre-jela malo deklico. pa do danes. ko sem že skoro velika — ko že imam šestnajst let! Skozi okno, poleg katerega stoji prav na koncu naše učilnice pisalna miza, kjer pišem, vidim na samostan-sko dvorišče. ćelo dolgo poslopje 2 enakomernimi okni. uro v koniča-stem zvoniku in krasni prostrani vrt v zelenju z belimi kipi med drev-jem . . . KonČno je to prav majhen svet in vendar kako velik! Kako slikovito je to obzorje za tistega. ki je motri pogosto in zna primerjati njega različne vtise. Pravkar je zahajajoče solnee pozlatilo vrhove dreves in zadnje nadstropje je zažarelo kakoi v plamenih. Zdaj je solnee izginilo; nad modrobarvenim drevjem se vz-penia rožnato neba 17. maja. Noč mi ic prinesla dober svet. So stvari, katerih ne bodem zapisala ... Sicer bi jih tuđi ne mogla • . . Bog mi ie bil milostljiv in polagoma izbrisal v meni spomine. ki so me preganjali, ko sem bila še majhna. In zaobljubila sem se. da nočem več misliti na vse to. Kakor starodavne sanje je danes vsa ta moja pretek-lost ... Od vsega ni ostalo drugega, kakor eno samo ime. ki je vpletam v svojo samotno molitev zvečer ob vznožju postelje . . . . . . Začela sem torej, kakor sem zapisala že včeraj, resnično živeti še-Ie tišti dan, ko sem vstopila v Vernon. Ah, in vendar, koliko solza, ko sem objela Dino, ki me je zapu-ščala . . . In kakšna noč brez spanja, ta prva noč, ki sem jo preživela v spalnici! . . . Ena izmed velikih je prišla, da me sleče. Začudila sem se, dobro se spominiam. Znala sem se slačiti sama . . . Ko so že vse vrstni-ce spale, sem še čula. To pač ni bila več tihota moje sobe! . . . Slišala sem dihati svoje tovarišice, pokati postelje . . . Zdaj ena. zdaj druga je v spanju glasno izpregovorila . . . Silen strah se me je lotil. Zares čuden občutek. ta strah. Pozneje sem si mislila, da bi marsikatero mojih tovarišic ena noč v »veliki hiši« na-vdala s strahom. Ta noč ob mojem prihodu je s skušnjo. ki sem 30 naslednji dan prestala pri gospe de Chastel!ux, moj najživahnejši spomin iz teh časov. Zastavila mi je nekaj vprašanj iz zgodovine, slovnice in računstva. Znala nisem nič in tuđi govoriti se nisem upala. Končno, ko je gospa de Chastellux videla, kako neumna da sem in da se vsak čas spustim v jok, me je nehala izpraševati, me vzela v naročje in me vprašala po mojem domu, kdo me je vzgojil. kdo me ucil... Ker je imela prijazno lice, sem ji po-lagoma jela pripovedovati o »veliki hišic, kako sem tam priživljala svoje dni, 0 Dini in gospodični Lebhaft . . . Ohranila pa sem za-se polno stvari, katere sem ji še-le mnogo pozneje zaupala. Začuđena in z očividnim zanimanjem me je poslušala. Ko sem končala, me je objela in odpustila. Isti dan sem jo slišala reci neki drugi gospe (imam prav dober posluh): — Ne zna nič. A inteligentna je, zelo inteligentna. To me je veselilo . . . Inteligentna sem bila torej. Prvič, tako se mi zdi, sem ta dan začutila v sebi nekaj ponosu podobnega. Res pa je bilo, da nisem znala ničesar. Vstopiti sem morala v nai-nižji razred, v razred m 0 d r i c . . . med najmanjše. S tem ponižanjem sem plaćala ponos prejšnjega dne. Pozneje sem na srečo preskočila dva letnika. Navzlic temu šc nisem dovolj napredovala in moje vrst-nice so vse mlajše od mene. 18. maja. Danes zjutraj sem prejela iz rok gospe de Chastellux pismo svojega očeta. Kaka ljubka pisma, prijetna kakor knjiga mi piše moj ubogi oče! Mari ni žalostno, da sem vedno, vedno od njega ločena, da ga vidim ko-maj za nekaj ur ćelo tedaj, kadar v počitnicah zapustim Vernon?... In vendar, dobro vem, da mora biti tako in da ne morem dalje živeti v veliki hiši. Ne govorimo torej več o tem. Tuđi to so stvari, katerih se nočem več spominjati. Ker sem že izgovorila te dve besede »moje poČitnice«, najrajši za-pišem te svoje spomine, ki so mnogo lepši. Ah, zares jih ljubim svoje samotne počitnice v Soupizu in tista dva meseca, ki ju preživljam tam doli, sta najprijetnejša v celem letu. (Dalje prlhodnjič.) Stran 1. .aLUVtiNSlU NAKUU*, one 14. junija 1916. 135. Sie> za zmagovfco nađaljevanje HaHjan-ske vojne. Zato prosi zbornico, naj odgodi svoje delo. Nekaj poslancev na desni in v središču Je ploskala Drugače je vlada! mir. Predsednik Marcora je spo-ročil, da je podal Turati predlog, naj se sldiče zbornica takoj, najkas-neje pa 10 dni po rešitvi kabinetne krize in dostavi!, da se mu zdi pred-log nesprejemljiv. Socijalistična frakcija je živahno protestirala in prišlo je do zmerjanja med raznimi frakcija mi. Turati je izjavil, da ako se skliče zbornica kmalu, se ustavi s tem razne manevre, s katerimi se s!epari ljudstvo, in njihove posledice. M o d i g 1 i a n i je podpiral predlog Turatijev in napadal pri tem vladno cenzuro, ki strankarsko tlači časo-pisje. Rubini se sicer strinja s Tu-ratijem, a!i ako bi bH sprejet predlog, bi se tolmačilo to v inozemstvu za dokaz slabosti In pomanjkanja zaupanja v same sebe. Turati izjavi, da umakne svoj predlog, po udarja pa ponovno, da zbornica no-cc videti, da bi se vmila taka vlada, ki bi organizirala nasilstva, izgrede in plenitve, kakor je to storil Salan-dra. Nastane strašen hrup. Salandra in drugi ministri kriče: Lažete! Lažete! in zapuste dvorano. Hrup traja dalje v zbornici, slednjič mu naredita konec G i r a d i n i in Comandini, ki zakličeta: Zivela Italija! Ziveli naši voiaki! Večina poslancev se pridruži klicu. Predsednik zaključi sejo. Senat ■'' Curin, 13. junija. (Kor urad.) V ftalijanskem senatu je podal ministr-ski predsednik Salandra isto izjavo, kakor v zbornici. Senator Canevaro se je spo-minjal lorda Kitchenerja, nakar je izreke! neki senator italHanski armadi in mornarici pozdrave senata, za ka-tere sta se zahvalila vojni m morna-riČni minister. Vojni minister M a r r o n i je za-jarotavljal, da živita v armadi vera in upanje. Senat bo imel še eno sejo v re-sitev zakonskega nacrta za budgetni provizorij do konca julija. Pred sestavo novega kabineta. Lugano, 12. junija. (Kor. urad.) Da bi se dosegel uspešen vpliv na rešitev kabinetne krize, so frakcije reformno - socijalistična, republikanska, radikalna in demokratična z levice, ki so bile zastopane pri sobot-netn glasovanju s 104 opozicijonalni-mi glasovi, osvežile svojo zvezo. Za podlago svoje akcije so izvolile obli-ko. da mora biti v nov em kabinetu utelesena narodna edinost. Zdi se pa. da }im gre v glavnem za to, da si pri-dobe same zase vodstvo novega kabineta, bodisi direktno, ali pod pred-sedstvom praktično brezvplivne osebe, kakr.^na je 831etni zbornični dekan Boselli, ki je nastopil, kakor znano, že veckrat kot prijatelj vojne. Ali kaže se, da te frakcije, ako bi sprejele direktno vodstvo novega kabineta, bi bile med seboj needine in bi jih druge frakcije ne smatrale za eksponente ali posređovalce narodne edinosti, kajti del njih prezentira za bodočega ministrskega pred-sednika reformnega socijalista Biso-lattifa. drugi del pa hoče. ker je radikalna frakcija številnejša in do-zdevnc pdlamen arićno uglednejša, za predsednika kakega radikalca in daje prednost Alessiju, kf pa je imel v soboto nepreviden govor, v kate-rem se preveč jasno zrcali strah njegov in njegovega padavanskega voliinega okraja pred bližajočim se vojnim viharjem. Socijalistična zbormČna frakcija je sklicala seje, da se posvetuje, kako more nastopiti proti prizadevanju '■ntervencnonističnih frakcij glede rcšitve kabinetne krize in kolikor niogoče glede nadalje van ja pustolovke rolitlke Italije z odločilnim vpli-vom na najucinkoviteiši način. Razni listi imenujejo osebe, ki na] bi stepile na čelo novega kabineta. Imenujejo se: Orlando, Orselli, Tittoni, Luzzatti, A!essk>, Bisolatti, Schamzer itd. »VViener Sonn- und iMontagszei-tung izvaja: Sele uspehi avstrijske-ga prodiranja so ustavili zavlačeva-nje izbruha netranje krize v Italiji. Ako imamo pred ocrni ta dejstva in o?-:c-Hščine, se borno varovali pripi-sovatf tei demisiji rrinistrskecra pred-^ednika, ki je že zdavnaj padel nred javnim mnenfem svoje lastne dežele, dalekosežni politični pomen. Zato se mora računati z verjetnostjo. da bo demisija Salandrova imela za posle-dico rekonstrukcijo kabineta morda s še močne^šim poudarkom vojne note kakor doslej. »Avanti? beleži vest. da je an-gleški poslanik sporočil, da ang!eška vlaiiuvi!NMvj nfAKui> , cdnica gospa Antonija dr. Slavi-1: o v a je nagovorila primeroo zboro-valke ter se zahvalila za njihovo ude-^ežbo. Izvajala je med drugim: Pred letom dni smo se sestale ob enaki priiiki in tedaj sem izrekla željo, da bi se o priiiki prihodnjega občnega zbora sestale v boljših razmerah. To-*'»h «H rod vrdstvom r^purrtorre^a učitelin 2". M nh k o t e. Tl'di V ^^TiotTI^rn o^^f!* JC h^ lisn**ll Vrase^ Č;sti f?r»^)iček 5e zr\&*9} 1132 kron 86 v. 5. marca t. ?. «e fe vr?i1a otro?ka ^"":-: "i^\ f : .: ' ^' f ' r^' Metodov ples. Tu\tt ta prireditcv Je uspela kar najbolje, ki se je vršila 7. marca. Ker je blagajničarka gdč. Strekljeva odšla iz Trsta, je njena namestnica, gospa Ternov-Č e v a podala naslednje poročilo o dohodkih in straških: Dohodkov Je bilo skupno 7693 K 72 v, stroskov 5462 K 20 v. Preostanek 2231 K 52 v. — Izvoljen je bil nato naslednji odbor: predsednica Antonija dr. Sla-vikova, podpredsednica Ema Bertlo-va, tajnica Dora Vinškova* namestnica tajnice Anica Cokova. blagajničarka Lina Ternovčeva. namestnica blagajniČarke Mira Engelmanova, pregledovalki raČunov: Marica Bartlova in Milka iMankočeva; po-verjenice: Lavra Cviterjeva, Ivanka Josipićeva, Ljudmila Prunkova, Zh%-ka dr. Rvbareva. Milka Skofičeva, Mary Guličeva. Marija Pfeiferjeva, Jožica Saksidova, Olga Vatovčeva in Nina Zidarjeva. — Dostavljamo k poročilu. da delovanje vrle ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda veseli vsako rodoljubno srce. Vsa čast vrlim damam tržaškim, ki skrbe v sedanjih težkih Časih za družbo, in Čast tržaškemu občinstv-u, ki tako dobro ume in prav ceni delova-nie naše družbe. Želimo, da ostane skrb za družbo na tržaških tleh vedno enaka in istotako skrb družbe za tržaška tla, dokler ne dobimo tam v šolskem pogledu vsega onega. kar nam grre po naši vrednosti In po zakonu. Dalmatinski deželnl uradi se preselijo sredi tekočega meseca iz Drniša in Knina zopet v Zader nazaj. Težko Poškodovan Parnik »Lok-rum«. Poročajo iz Dalmacije, da je doletela parnik »Lokrnm« parobrod-nc družbe v Dubrovniku nesreča, ne ve pa se ne vzroka ne krala, čuje se da žrtev ni. Parnik bo mogoče baje resiti. »Lokrum« je bil vdoben. ele-^anten pamik, zgraien nred petimi leti v Trstu: sta! le 600.000 kron. V Omišu v Dalmaciji je preminul gosp, Josip Vukasovič in zapu-stil hišo v vrednosti 30.000 kron kongregaciji, ki bi se posvetila odgoji dece v Omišu. ^1 Vodovod v Šibeniku. Šibenik je dobil vodovod, ki daje v sekundi naj-manj 14, največ 17 Htrov vode. na eno uro 50.^00, dne\Tio 1,209.600 lit-rov. Na vsako osebo priđe sto litrov vode (na Dunaju 90). Visoka starost Na Reki je umrla vdova Tvana Firmič. stara 102 leti. Morskega psa. đoljre^a dva metra, so vjeli ribiči na Reki. Dnevne vesti. — Odlikovanje. Odlikovan je bil gosp. Mr. ph. Janko Koritskv, med. akcesist v rezervi, z zlatim zaslužnim križeem na traku hraorostne kolajne. — Dr. Bertl Pikl t. Dne 6. junija je izdihnil v Inomostu gosp. dr. Bertl Pikl, c. kr. vojaski nadzdravnik in poveljnik nekegra sanitetne^a vlaka svojo blago dušo za domovino. Ta-koj ob pričetku vojne je bil dodeljen nekernu vojaškemu oddelku v Tol-minu kot zdravnik. Ni trajalo dolgo, da je prišel na bojiSče v Srbijo. Le-tam je izvrševal z izvanredno, službene dolžnosti presegaiočo vnetno svoi bla^i poklič. Marsikateri vojak, težko ranjen, bi vedel potrditi, da je nadzdravnik dr. Pikl, klubujoč vseni nevarnostim, v zasneženih go^dovih prihitel do nie^a v bojni crti, mu po-magal, rešil življenje. Na tem bojišču sta delovala sredi decembra 1914 skupno z blagopokojnim dr. Janko Sernecem. Ko so le - temu ubili konja, nosečega potrebščine za ranjen-ce, je zaostal nekaj ur, da bi rešil blago. Prišel je pa v srbsko vjetništvo, kjer je umri. Piklu se je sicer posre-čilo, uiti zasledujočemu sovražniku. Padel je v hudo bolez^n. Le deloma je okreval. ko so po treh mesecih mu po\rerili poveljništvo sanitetnega vlaka St. ... V te] naporni službi je prevozi! od marca 1915 do sedaj po vsej Avstriii. Ogrrski in Ruski Poljski nebroj bolnih fn ranjenih voja-kov, delil vsem neprestano pomoč in tolažbo. Dne 6. junija bi se moral odpeljati s svojim vlakom, r>olnim ranjencev iz Inomosta. Neposredno pred odhr-dom se je zgmdil vsled srčne kapi na tla in v po^drugi uri za-tisnil za vedno svoje trudne oči. — Zadnji ćnr nred smrtjo Je pisal^ svoji iskreno lf ubi jer i soprogi Tvanki. da je utrujen in da je bo!ar, da pa sedaj ni ča^a. da bi se zdravi!, da se že r>o-pravit ko kor ča vojna. — Dr. P?kl se je rodil 1«74. leta v Orifah na Spod-niem Stajerskem. Leta 1902. se }e nastani v Gorici kakor ^obozdrav-nik in si pridobil v kratkom splošno 7?up'nic in vsest^an^ko sno^tova-nje. Kokor veren «in svoje domovine je izdatno nodr)iral vsa narodna pod-je^'a fn mnrfo ihr^Jh slovenskih di-jrkov. Ti'di dr. Pikl je toref vplel en list v lovorov venec naše domovine. p...i; m- f-% ,- f"M-t:.., . pnni'H. od 2a- — Oglasila »u se to ruikega v}etnBtva po dolgem času: Fran V o g e I iz Loga pri Brezovici, ro-jen leta 1894., polka 17. Nahaja se v Šilovskem rudniku, okraj Slavjano-serbsk, gubernija Jekaterinoslav. — Vjet je bil 26, februarja lanit potem je pisal 14. maja 1915. Od takrat pa nič do sedaj. Po osem meseeih in pol se je oglasil tuđi Leopold TrČek iz iste občine. Nahaja se v niskem vjetništvu v Pensi. Tako se oglasi po dolgem času še marsikdo, o katerem domaći še nič ne vedo. kje se nahaja in kaj je ž njim. — Razglednico s Cesune pri Aslagu nam je poslal gosp. France Vanut, katerega težka baterija od tam ogroža sovražne postojanke. G. Vanut pozdravlja vse čitatelje našega lista. — Posolilo na srećke. Danes je izlla v »\\iener Zeitung« cesarska naredba, ki dovoijuje avstrijski družbi Rdečega križa najetje posojila na srečke v znesku 40 m i 1 i j o n o v kron, razdeljenih na dva milijona komaJov premijskih zadolžnic po nominalni vrednosti 20 kron. To po-sojilo naj omogoči Rdečemu križu, ki pripravlja vrsto velikopoteznih po-možnih akcij, zaj^otoviti si fond. iz katerega bo mogel v poznejŠih mirnih letih pokrivati stroške svojih bla-pru države in vojne sile posvećenih nalog. Cesar je kot protektor Rde-čega križa takoi dal sankcijo tej naredbi. — Prkn-nia v železniškl službi. Nadzorniku Lvgenu S t e r n u. predstojniku pro^'ovzarževalne sekcije Ljubljana, je bilo izročeno za njegovo temeljito strckovno znanje in za njegovo izborno zvestobo v izvrše-vanju dolžnost; pohvalno priznanje vojnega transponnega vodstvra št. 9. Dalje je bilo izrečeno pomožnemu delavcu Rupertu Šembreku in ključavničarju Antonu T o m § i č u v Ljubljani, lalje pomožnhn višjim kurjačem Josipu M e k i n d i v Bo-rovnici in Anđreju P e r 1 c u v Na-brežini, dalje dc'avcem pri odpravi vlakov Josipn Peckaju v Logat-cu, Andreju P r u d i Č u na Rakeku, Andreju S k u k u v Zgornjih Leže-čah, Pavlu Medvedu v Trbovljah. Alojziju Prošeku v Lazah, vodji Josipu Požarju v Št. Petru in kovaču Albinu Jerinu v Ljubljani za izreden trud pri pospeševanju inte-resov armade in zlasti za uspešno delovanje v železniškovojni službi pohvalno priznanje Imenom najvišje službe. — Izvoz lesa iz armadnega ob-močja. Izvoz stavbnega lesa (desk, hlodov, tramov itd.) iz območja armade, to je s Kranjskega, s Primor-skega, dalje iz dela Istre, severno crte Poreč - Pazin - Učka, je dopušten samo z dovoljenjem 5. armadnega povcljstva (od-delek 0.). Tozadevne prošnje mora-jo vsebovati: množino in vrsto (dimenzije) lesa, katerega se namerava izvažati, dalje naslov prejemnika. cene za kubični meter ter postajo, s katere se namerava izvažati. Prošnje je vlagati naravnost pri 5. armadnem poveljstvu (ocW. O.). vojna pošta 81. — Nakupovanje strojil. C. in kr. vojno ministrstvo je z odlokom z dne 19.. maja 1916, št. 6409, odredilo, da se imajo večje množine gotovih strojil, dalje lubja in lesa za ekstrakte letošnjega pridelka od po-sestnikov ponuditi v nakup naravnost: Haute- und Lederzentrale A. O. in Wien. I., Zedlitzgasse Nr. 8. Manjše množine pa prevzema nakn-povalec 5. armadnega povelistva (odd. 0.), gosp. nadporočnik Bert-hold Steiner, in jih v okvirju maksimalnih cen potrjuje. Lubja in lesa za ekstrakte letošnjega pridelka 5. ar-madno poveljstvo (odd. 0.) ne kupuje. Producenti, oziroma posestni-ki lahko prosijo potom političnih oblasti pri 5. armadnem poveljstvu (odd. 0.) za delavne moči in vprego, ki bo po možnosti prošnjam ugodilo. Prekirpci, mešetarji in špekulanti se principijelno zavraČajo. — Preganjanje prekup^ev jaje po DoletiIskem. Sporazumno s c. in kr. armadnim etapnim poveljstvom, je odredila c. kr. deželna vlada že lansko leto, da morajo prodati po-sestniki fz občin političnih okrajev: Litija, Krško in Novo mesto svoje razpoložHive zaloge kokošjih iaic edinole mestni občini ljubljanski. Dasi velja ta odredba še danes. so vendar neprenehorrra zahajali v prej omefijene okraje rarni prekupd, branjevci. begunef. železnlčariK itd., ki so kupovali jajca ne !e proti po-stavnim določbam. marveČ rudi temu živilu cene neznansko navijali. Tuđi so hodili v te okraje po jajca razni pooblaščetii in nepooblaščeni vojaki, kar }e imelo za posledico. da so šle cene kvišku, Linhfjana pa Je ostajala brez jaje. Sedaj je začelo c. kr. orožništvo vse reopravičene kupovalce jaje v teh okraiih r»re^ra-njati. c. kr. okrajna glavarstva pa { npJrtro'^c kazrovati. ^,' liflskcm, kr- i lasa uiBttMuntfKem ofcraujiBttat pobirati jajca samo poobla&čenci mestne občine ljubljanske. Vsem drugim se nujno svetuje v njih last-n«n interesu, naj ne hodijo več v te okraje po jajca. — Naznanitev zalog **!«• Dne 15. t. m. potečc zopet rok za naznanitev zalog jaje. Prijaviti zalogo jaje so dolžni trgovci in obrtniki, kakor tuđi vse zasebne stranke, ki imajo na zalogi več kot en zaboj (1440 ko-madov) jaje, bodisi svežih ali oa ka-terikoli način konserviranih. Od dolžnosti naznanila nišo izvzete one zaloge jaje, ki so bile pripravljene dne 1. junija. Predpisane uradne na-znanilnice se dobivajo v mestnem tržnem uradu na magistratu. — Oddaja rusko - poljskega krompirja. Mestna apro\izacija oddaja, dokler je Še kaj zaloge, rusko-poljski krompir. Kdor se za nakup zanima, naj se zglasi v skladišču pri Miihleisnu, Dunajska cesta 36, in sicer vsak dan od 8. do 12. dopoldne. — Svarilo. Na ljubljanskem trgu se večkrat čujejo pritožbe, da ponu-jajo in tuđi plačujejo ljudje — da si zagotove blago — za posamezna ži-vila ćelo več kakor zahteva za nje prodajalec. Obiskovalci trga se opo-zarjajo. da se tak prestopek kaznuje sodiiijsko in sicer z zaporom od ene-ga tedna do šestih mesecev. Poleg zaporne kazni pa se lahko naloži še denarna globa co 2000 kron. — Zopet dovoljena oddaia mleka po kavaroah. Z odlokom c. kr. de-želne vlade z dne 8. junija 19^6, št. 18.259, je razveljavljen razglas mest-nega magistrata z dne 1. aprila 1916, št. 1676/M a, in je zopet dovoljeno v celem okrožju Ijubljanskega mesta v k avarnah in gostilniških obratih oddajati brez vsake omejitve mleko ter mlečne pijace. — V Vodmatski ulici št. 7 so na prodaj štiri tedne stari prašički po — 120 kron eden. — Ljudskošolske vesti. Marija /Jcrjav je nameščena za suplenti-njo na Jesenicah, Judita Spihai v Podbrezju, Marija L u k a n je imenovana za provrzorično učiteljico v Skofii Loki. — Trgovska In obrtniška zbornica za Kranjsko naznanja, da se na-hajajo sedaj njem uradni prostori v Ljubljani, Beethovnova ulica št. 10, I. nadstropje. — Umrla Je v Ljubljani v deželni bolnlšnici begunka gospa Regina K a k e š. Pogreb je jutri ob 2. po-poidne. Pokoj ranjki! Umrla le v Postojni gospa Roza-lija Ambrožič, soproga g. Miroslava Ambrožiča, vrla napredna žena, ki je vse svoje sinove vzgojila v narodnem in naprednem duhu. Dva sina sta na fronti. Pogreb bo jutri. Bodi blagi gospe in vzorni rodoljub-kinfi prijazen spomtn; častiti rodbini naše iskreno sožalje! /y . V Brusnicah na Dofeniskem Je na binkoštno soboto začelo goreti poslopje Franceta Hrastarja. Ogenj se je hitro razširil. Na potnoč so prihiteia vsa gasilna društva iz okolice. Sedmim gospodarjem so zgorele štiri hiŠe, pet gospodarskih poslopij, osem prašičev in mnogo drugih stvari. Škode je 50.000 kron. Okraden tat Potepuh Rudolf Mastnjak je 4. t. m. vlomil pri nekem posestniku v Lipovcu blizu Grobel-nega in odnesel za 1320 K mesa in klobas. Popival je potem po raznih krčmah in končno obležal na cesti in zaspal. Našli so ga drugi potepuhl in mu ukradli. kar je imel. Mastnjaka so izrocili sodišču, drugih potepuhov pa še nišo izsledili. Kino Ideal je predvajal včeraj zopet prvovrsten spored učinkovitosti: »Iz knjige življenja«. Drama v treh dejanjih s priljubljeno Theo Sandten v glavni vlogi. Ta učinkovita drama je pristna ljudska Igra in nam kaže zgodbo revne deklice, ka-teri je usojeno vseskoz živeti bedno življenje. »Gospoda Petermanna lov-skl doživliaH«« burka v treh dejanjih s Konradom Dreherjem v glavni vlo-gi. Igra Je polna komičnih situaclj, tako da se tuđi največji pustež ne more vzdržati smeha. Igro krase vrh tega lepi naravni posnetki Mo-nakova in bavarskih visokih planin. Zanimiv Sascha - MestrOv teden iz-popolnuje spored. Ta sijajen program za mladino ni primeren in se predvaja samo še danes 14« In hitri 15. lunija. — Petek 16. junija: Nordijski večer s štiridejansko žaloigro: »LJubezen, kl se odpove.« Oospa Klara Wieht v glavni vlogl. — Ideal Kino. Izsnibil se ie na poti od franči-škanske cerkve do otroškega igrišča rujav mošnjiček z dvema ključetna in nožičetn. PoSten naidftelj naj izvoli oddati izgubljeno proti primerni odškodnini v uredništvu našega lista. Izgubil se ie zlat obesek. Od Rhnske ceste do Mestnega doma po Prešernovi ultri se je izgubil zlat obesek z nrmenrm kamnom. C° ga najde rn^ien nauJiteli. nai pa oJ " v 0 mim in mosti. (Dalje.) Koliko tolšČe vsebujejo posamezna živila? Uživamo tolščo z najraznovrst-* nejšimi živili. NajveČ prebavljive maščobe ima v sebi svinjska mast (95%) ter rastlinsko olje (95%). Go-veji loj ima 93*8%, surovo maslo SI-5% tolšče. Poleg masti vsebuje precej tolšče tuđi raznovrstno meso. Najbolj mašoobno je gosie meso. najmanj meso divjačine. Po odstot-kih tolšče bi se meso vrstilo tako-le: gosje 42-8%, prašičje 35%, koštrunovo 27%9 volovsko 23*5%. kunčje 9*2%, konjsko 3*1%, divjačina V4%. Prašičje, koštrunovo fn volovsko meso je tako mastno le, če iz-vira od pitane živine. Meso nepitane in suhe živine ima tolšče samo 3 do 7%. Ker je danes pri nas pitano ži-vinČe že zelo redka stvar, je jasno, da tuđi oni, ki ga še zmorejo uživati, ne dobe v mesu prav veliko tolšče. Klobase so vsebovaie do 43% tolšče. Ribe zaostajajo v splošnem glede tolšče za mesom živine. Sorazmerno zelo veliko tolšče imajo mlečm izddki, zlasti sir. Sir, ki se dela iz smetane (neufchatelski, Gervais) ima tolšče 42*33%, emen-dolec 2975%, holandec 24-61^. parmezan 19*34%. Med delne mlečne izdelke štejemo tud! čokol*5do, ki ima navađno 21% maščobe. Zelo malo tolšče vsebuje moka (0*5 do 07%), zato so pusti žgancl, če nišo zabeljenl. Kruh z maslom namazan tekne boljše. Se manj tolšče ima v sebi zelenjava in sadje (O2 do 0*3%). Krompir ma tolšče 0*6%. riž — (r5%. ToplHvost m probavljivost tolšče. Ni vseeno za organizem, katere vrste mast kdo uživa. Vsa hrana mora namreč postati v prebavilih tekoča, če naj jo s pridom izsesa Qo-veško telo iz črev. Mast, M se pri Človeški temperaturi 37° ne topi, Je tem težje prebavljlva, pri čim večjf gorkoti je topljiva, Vsled tega Je naj-težje prebavljiva koStrunova mast, topi se sele pri 48 do 50° C. GoveH loj potrebuje, da se topi 44 do 46P C. Da so vse te vrste masti težko pre-bavljive, vć kaj dobro bolnik m star človek. Od živalsklh tolšč Je lahko prebavijlva grosja mast Topljiva ie že pri 30—34° C. 2ltiffe znalo cetriti gosjo mast, najraje le i njo bdfjo. Prav lahko je prebavljivo rodi surovo in kuhano maslo, topi se med 28 do 34° C. Zlasti lahko prebavlflva Je to!šča olja. Stijena je toplpva žc ini 2S5 C. HranHiia vrednost hi cena masti ▼ mirnim času. Hranikio vrednost živi! Je pre-sojati v prvi vrsti po množini grorico-te, ki Jo dajo od sebe zanžita. Po tej meri je med tolščami svinjska mast največ vredna. Nato priđe na vrsto olje, za tem loj in konteo surovo maslo. V mirnih časih je stala sviafcka mast 1 kilogram 2 K; navađno olje 1 kg 1 K 32; surovo maslo (čajno) 1 kg 3 K 60 vin.; loj 1 K. Po pravi medsebojol redflni vrednosti preceojena je bfla takrat mast vredna 1 K 57 vin., snrovo maslo 1 K 46 vin., olje 1 K 57 vin., loj pa 1 K 55 vin. Kdor Je tor$J rabfl za zabelo loj, je najceneje zabelfl. Tuđi orje je bilo v primeri % drugo mastjo več vredno kot je stalo. Da se je surovo maslo tako drago pla-čevalo, je iskati vzroka največ v te-redno đobrem oknsu tega blaga ter v njegovi že zgoraj omenjeni zelo Iahki prebavljivosti. V mirnem času namreč ljuđje nišo mnogo izprasevalr, kaj hna več-jo redilno vretfaost, kaj so bolj iz-plača, marveč so segali — zlasti premožnejši — le bofl po tem, kar iim je ugajalo. Baš posebne lastnosti živil, kakor boljši okus, prijeten duh, lepa barva Kd. so dvigaJe marsika-teremu živilu cene. Če teh ni b9o, je šla cena doH. Tako pri loju. TikU predsodkl in moda nišo imeli majh-nega vpliva na ceno živfl. Margarin je stal le 1 K 80 vTn. 1 kilogram. Vzlfc tenm. da je fmel isto ređifno vrednost kot surovo maslo ter teto kemi-ško sestavo, ga Ijudje nođ tem Imenom nišo radi uživali, če pa Je Pester LloycU javlja \z Tulče: Besarabska vojna uprava je razglasila, da sprejema za dela na fronti žene ruske narodnosti z mesečno plačo 45 rubljev. Z brodom »Bolga-rija« je že odpotovalo 600 žen iz Izmajla v Reni, od koder pojdejo na fronto. * Ocem in sin. V Budimpešti je drjak višje trgovske sele Juiij Stein-hibler streijal na svojega očma in ga težko ranil. Ocem je v pijanosti gro-zovito pretepal ženo in otroke. Ko se je zopet lotil žene, je sin vzel nabiti samokres in na očma trikrat ustrelil. Gčma so težko ranjenega prenesli v bolnišnico. * Zapiemba inozemskih pobjedi na Francoskeni. ^Frankfurter Ztg.« javlja: Socijalisti so v franeoskem parlamentu podali predloff, naj vlad£ i sekvestirana industrijalna podjetja inoremcev iz sovražnih dežei zaple-ni in poskrbi. da se bo v njih vršil reden obrat. Čisti dobi ček se naj pora hi sa podporo tistih, ki so po vojni oškodovani. ♦ZasJedovan oficir. Hrvatski listi javljajo iz Oseka: Emil Lončar, bivši oikijal pri tukajgnjem kralj, davč-nem uradu, rezervni poroenik, je prišel svoj čas v crnogorsko vjetni-š^tvo. Povodom invazije naših čet v Crni gori, je Lončar pobegnil s Crnogorci in je zdaj za njim izdana ti-ralica zaradi veleizdaje. Oblasti v Oseku imajo naročilo, da aretiraio Lončarja. če bi se pojavil v Oseku. * Nadebudna cvetka. V Piarren-\valdu pri Schwanenstadtu na Gorenjem Avstrijskem je 151etna služki-nja Ana Kofer videla, da ima oOletni hlapec Herman Schauler precej de-narja. Napadla je hlapca z nožem in mu prizadela težke poSkodbe. Hlapec pa se je vzlic temu mosrel pobrati, nakar je siužkinja zbežala in se potikala po goScavah. dokler je nišo orožniki izsledili. Darila. Upravništvu naših listoa^ so poslali: Za vdove hi sirote v vo|nl pad-Hh junakov: Gosp. Oregor Zorec, računski podčastnik, z bojišča, 15 K, zbirka topniške munidjske kolone 1 /jr. 13. Za Ciril - Metodovo družbo: G. Gregor Zorec, računski podčastnik I. razreda, i. bojišča, 5 K, kot edini Slovenec pri topniški municijski koloni l/g. 13 in France Drobnič, narednik, z bojišča. 1 K. Skupaj f> K. Za vdove in sirote III. graškega zbora: Gosp. c kr. dvorni svetnik Dobida v Ljubljani, 20 K. Srcna hvala! Umrli so v Ljubljani: Dne 12. junija: Rudolf Lukan, sin železniškega uslužbenca. 13 ur, Spođnja Siska 249. — Sofija Baskar, reienka. 1 mesec. Streliška ulica 15. — Fran Paček, črnovojniški pešec. v rezenni vojaški bolnišnici na obrtni soli. Dne 13. junija: Ivan Južina, de-lavec, 54 !at, Sv. Petra cesta 71. — Regina Kakeš, žena umirovljeneea železniške^a uslužbenea, 71 let, Eli-zabetna cesta 10. V deželni bolnišnici: Dne S. junija: Marija bkraba, posestnikova žena. 51 let. Dne 11. Junija: Franc Jurič, kotlar, 60 let. Đattahji list cbsega 6 stranu Tzdajate!] in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tfsk »Narodne ti^karne«. Izlečene rane labko \t po dol-gem času bol« in je zato dobro, ako za vsak slučaj pripravimo kako domaće, bolečine tolažeče sredstvo. V te svrhe priporočamo Fellerjev an-tiseptični, bolečine tolažeči rastlinski e&enčni iluid z znamko Elza - fluid. To staro preskušeno đom.iče zdra-vilo se vnauje uporablja 'n učinkuje pri bolečinah vseh vrst sigurno, hla-deče in blagodejno. Nad 100.000 zahvalnih pišem in zdravniških poro-čil izpričujeio nje^3ve dobre uspe-he. 12 steklenic posije kamorkoli Iranko za samo 6 K lekarnar E. V. Feller, Stubica, Eiza trg 238. Hrvatsko. Kdor je občutljiv v spodnjem telesu, naj vzame pri zagatenju le Fellerjeve milo odvajajoče rabarbar-ske kroglice z znamko Elza - krogli-ce. So najprijetnejše odvajilo, ne dra-žijo črevesa, nišo, da bi se jih rnora-lo iz navade potem jemati. in jih radi jemljo otroci in ženske. 6 škatljic franko za 4 K 40 vin. na gornji naslov. iMed drugimi priljubljenimi Elza - preparati, naj bralce se opozo-rimo na izborni, hitro učinkujoči sredstvi zoper kurja očeša: Fellerje-va tunstovska tinktura (kapljivo te-koca) 1 steklenica 2 K in prijetno rabljivi Felierjev turistovski Elza-obliž v kartonih po 1 K in 2 K. ft. Kapi se £e Izvetban (»r«poU6ar.) 1990 Ponudbe i zahtevano kupnino je poslati upravniStvu »S!ov. Naroda« do 20. t m.. zm štiri gia»ve. h4a|ftteH 1275 Pran Marolt, t«teijf CjiMjasi famama 1 ISO, w plate« S 1-80. Naročc se pri Izdajatelju in v knjigarnah. Trsonski potnlk vojaščine prost pri trgovcih in gostilničarjih dobro vpeljnn liče prfmemega xn* stopstv« mm takoj. Naslov se prosi posUti pod št- „1871 187tM na upravo „Slovenskega Naroda". Kupi se ena kompletna i tlataiao, dobro ohrenfena xofa ia krećeaca xa Jedlinico, ter n«kal druže ga pohlsiva, PonuJte na urr. „Slov Naroda" pod ntekal 88/1882". LJUBLJANSKE Jffesečnik za književnost in prosveto. Letnik ZZZV. (1915). LJZTBLJAJfSKI ZV03I" Iihaja v xv«zklh po enkrat BS mtteo tcv stane u leto • S 10 hi pol leta 4XeCb tebi leta 2K30 b, u ts« neavatrljake Hetslo po HISOhM leto. Posaneznl rrczkl •« deblvejo p« IO b, „Narodna tlskaraa" v Uc&liaal Kraoina -Toplice (Hrvaiko) Pojasnila in prospekti gratis po ravnateljstvu. ozdravijo: GiJlt, Revmatizem, Ishlas. 1293 Brez posebnoga •bveetOa. Mestet pogrsbnl ht«4 t X.|ablJaaL Potrti neizmerne Žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je na§a iskrenoljubljena nepozabna soproga, ozlroma mati, stara mati, gospa včerai dne 13- junija ob IO, uri dopoldne po kratki rruCni boleznj mirno preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se vr5i v četrtek dne 15. junija ob 1. uri popoldne iz de2elne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah. V LJUBLJANI, dne 13. junija 19:6. Fran Hakeft, sopiog. - Fran Kake*, sin. - Madlea Kakai, vnukinja. Danes ob polu 4. uri popoldan je umrla moja soproga RozaDIa Ambrožić roi. GregortiL Pogreb bode dne 15. junija ob 5. uri popo!dne. V POSTOJM, dne 13. junJja 1916. Miroslav Ambroilt, soprog* Mirko, Albln, Mal61, Stanko, otroci. Cenfr&lna mlekarna v Žkoljl Lokl Sprejme tako] izurjenega kurja ča. BB ^i Š$& kupim v Polianskem i %1 i nEi5a št 50/l8*vt ^^H H ^^3 ^^V ^!s TVt J ti Wmin»_ii«.uiiuMi jL±iuii-im _ lekarja Piccoli-ja v KJablfani stane cd seđaj nspre] slsklenSca ^fip^ 30 vinarjev. Drobnica engross 3ralje ScJi^a, Đuna$ I. Fischereliege 9. dobavlja volno? svilen© la tkumB trakove, J5*^^lk4?Hl#^ • 1886 Proti prabafemf Inskinam in izpađaoju ias Tasna-cMnin tinto katera okreofiuje latliče, odttranjuji I luvKe in proprečujo Izpadanjo l»a. 1 ■tekUnSra i navodom 11 1*2€B« i Raipošllja se z obratno pošto ne manj kot ] đve steklenici. I Zaloga vseh pre'zkušenftt zdravli, I mad!c. rrl!, rredicinal. vin, Spsoliall-1 'et, najflnejSIh parfumov, klrurgišklhl obvezf svežih mineralnih vod ftd. I Oež. lekcrna Milana Lcasteka 1 vLiubllanl Raslieva cesta it. I. k pole^ novozgrajene^a Fran Jožefovega I inblf. moatn. 18 I V fef lekam! dob!va|o sđravlla tnđi I Clani bolnifiklb blagafn fntne telemice, f o* tor. tobaćno tOTarno in okr. boljke | blagajna v L|abl|anL I 3#5F" Velika zaloga najmodornejilh slarnnikov. ~3t*U fl v iiajnovejšili fasonah in v veliki izberi § 133 —_ priporo6a —————■ ^^ H EHlL Prtstni Panama-slamnikl od 9 K do 50 K. JM | Priporočamo najnovejše noslednjih) boji|č: FFeytagowo : ta cea« po j?o§t/ lapadno Rusko .. ... 120 1*30 Rommnako ....... 1*20 1*30 Avstrlfsko- In Nemiko-Ru- 1*20 1*30 skib obmejnih pokrajln . . 1*20 1*30 Srbsko . ,.......1-50 1-00 Dardaaelsko ...... —-80 —'90 PoŠilja se le proti gotovini v naprej ali pa po povzetju. Narodna knjigama V Ljubljani, Prešernova ulica št 7. 135. Htv. •6LOVENSK1 NAKUD\ OM 14. jiuljt tHl6. Stran 9» Ta svetiljka se na zunaj ne razločuje od drugih v prodaji se nahajočih svetiljk. Njene vrline so pa tako izjetnne, da boste že po enkratnem poskusu zamogli razloČiti Metax svetHjko od drugih. JNk£ ^Wm,dk Vrtnar|a § na piistavo, neoženjenega •• tprejmci ; Vstop takof. — Ponudbe na: Baronico f Vraiiyczany, Berltlartćeva uL 8. Zagreb. BV Oddasta ee *^M tiv9 meblovani sobi s vporabo kuhinje. Kjc, p^ve upravni^tvo »SIot. Naroda«. 1887 Vabimo i-; l^ ređnei oiei zboru i Posojllnice za sodni cKra] WMM ic okolico i !