MIRKO VAUDA: Proučujmo vprašanfa podeželskega šolstva in učiteljstva. (Dalje.) Na drugi stran;] m e s t n i u č ii t e 1 j: z 20—40 učenci v razredu. z dlnevno rednim šolskim obiskom. brez šolskih ODrostitev. s celo dVorano mnoeošt-evilnlh učil. z učenci — dobro Dreskrbljenimi s šolskinr' DOtrebščinamii. s šoli Dnr.iaznimii in naklonjenimi; rodltelii. s oožrtvovalno šolo-Dadpirajočinl' mestnimi šolskimi sveti. no in eotovn vstočasno z namestitvijo ali vsai lažje (kot na dežcK) doblienimii. udobneišimi im nai-brž celo cenejšimi stanovanji. z dobro, mnogokje razpoložlfivo gostilniško ali Drivatnn 'n oovrh cenejšo hrano. s Dremnofirimi Diilikami nadalinie izobrazbe (s tečajii oredavanji. Kledališči litd1.). v bližini in vedno možnem stiku z razmere onazujočimi in torei ooznavaiočimi ter zato ondotno šolo in učitelistvo boli DodDiraiočimi šolsrcimi oblastmi itd. P r v (i' — sožalie n a m vzbuiai 0 č i podeželski tovariš d'ob 1 v a 0 s e b n a dl r a g i n j s k e d o klade do tretfem. druei — naše cestitke izvabljaioči mestni tovariš na iste doklade 00 Drvem a-Ii drugem kraievnerri draR'injsKem razredu. A še daIie: orvi službuie morda na n i ž j e 0 r e a n i z 'i r a n i i n s t e ž kimi razmeramii se boreči oo-deželski š 0 1 i. v r š 'i s v 0 3 0 s I u ž b 0 v s 1 e d t e ž k i h ž i v I j e ns k i h. trmotnrh1 'i n li o \i a/1 n i h razmer z nekako 'djuševno D o t r t 0 s t i o. s t e ž k 0 m o b >l 1 i z iranimi z a d n j i mi s 'i 1 a m i; drugi službuie ua višie oreaniziran i. v Dr-iietneiših razmerah d e 1 u i 0 č :i nr e s t n i š 01 i. v r š i svoio službo vsled dokai lažj'ih življenskih. gmotnih i n k r a j e v n i h (m e s t n i h) d r i 1 i k z b 0 1 i e 0 h r a n i e n 0 duševno kreoostio. s svežim-ij telesn i m -i i n d u š e v n i m i s i 1 a m i. A s:lei io zlobo: Obema je oriadoisan Jsti učni smoter. naloženn oooolnoma ali z mafo razliko isto bremp učne tvarine in oba. oodeželsk} in mestn- učiteli. dobiita na podlagi enako zahtevanih usoehov — seveda neenake kvalifikaciie! O d r i 1 i k a h i n n e d r i 1 'i k a h i z v e n š 0 l skega dela na nodeželiu. kjer to delo skorai izrečnn sloni Ie na ramenih učitelistva. d a b i b i 1 0 s? 0 v 0 r i " t i, primerjajoč 10 d1 e 1 o z 0 n i m v m e s t i h. d a n e s preveč ^n za vse količkaj uvidevne odveč! Dotaknil sem se tako le nekoliko "iičitelistva samesra ter jrotovo s tem dokazal. da ie treba oosebnega uDOŠtevanJa oodeželskega učiteljjstva 7 ozirom na naš materiialni. oravni in šolskodelovni položaj Prehaiam na sklep • N e dvomimo več. da podeželske šole ne moremo in ne smemoveč po vsem istovctiti z rnestno šolo! Za nasne obstoia več noben d v o m. d a nOsta d o 1 o ž ai a p 0 di e ž e I s k e e a i n m e s t nega uči tel jstva ralzlična. Vse skuT^ai oa še predstavlja nerešen p o d e ž e 1 s k i d r o b 1 e m . ki stavi na nas veliko nalosro obširneea proučevania. To prpučevanje paje treba organfzirati. t r e b a e a i e razčteniti v oodrobtui dela. kakor pač to zahteva vsaka večia akci- ia. treba bo teoretičnih razn r a v . d 0 d p r t i h k o 1 i k o r m 0 «oče na praktične izkušnie. Treba bo tu;di 0 r e anli zi r a t i odscke za to oroučevanie. n. nr. oodeželsko-šolske oed. did. krožke. recimo v vsakem učiteliskem društvu en tak krožek. Apelirati bomo morali Dosebno na izk/ušene podežtelske šoln i k e . da se osrlasi.io k tozadevniim raznravam. Kresale se bodo misli in nazori, nastale bodo veči.e in maniše borbe imišlieni 0 0 s a ;m € ,z n i k 0 v. D oib r 0 d)>oi ši 1 a bodo razna bodrila. navodila. učne slike. učni načrti. z b i r k e u č n, e snovi !i td. n a n a š a i 0 č e s e n a p 0 d e ž e 1 s k o š o - 1 q i n i z v i r a i 0 č e 17 orakse. Upam. da se tako razviie sčasoma naša Dodeželsko-šolska kiriiževnost. katero doslei m^ še oopolnoma poerešamo. (Dalie prih.)