6t. 119. V Gorici, v torek dne 13. oktobra 1908. Itnaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek ni sobe to ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti prejemanj ali v Gorici na dom poSiljana: vse leto ........15 K %...........10 » V............s » Posami3ne Številke stanejo 10 vin. „S0CA" ima nastodnje jzradne prilog"; Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in GradiSCanskem" in ,Raiipotpo Ijubljani in kranjskih mesti^V^%&v».. trat t leta „Vozni reč železnic, parnifcovin poŠta« * • zvez". Naročnino Bprejema Hpravništvo v Gosposki ulic; %tev. 7 I- nadstr, v »Goriški Tiskarni« A.. Gabršcek tla naroČila brez doposlane naročnine ae ne oziramo Oglasi in poslanice se raSuiiijo po Petit-vrstah Ze tiskano 1-krat 16 v, 2-krat 14'v, ^-kiatTŽ v "vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič TeftaJ XXXVIi|. »Vae za narod, svobodo in napredek I« Dr. K. LavrU. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici 8t. 7 v Gorici vi. nadVta Z urednikom je mogoč-; govori« vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 6. popoldne; ob nedeljah i n praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se na -haja v Gosposki ulici St. 7 v L nadstr. na levo v tiskarni Raro5nlno in oglase Je plačati loco fiorica Dopisi naj se polUjaJo le uredništvo. Naročnina, reklamacije ia drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo I* opravniltvn. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Sočet vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Sočac in »Primorec« se predajata v Gorioi v nažih knjigarnah in teh-le tolnkarnah: Schwarz v Šolsk • al., Jellersitz v Nunski nI., Ter. Leban na tekaUSču Jo s Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulicij I. Bajtv po kopališča! ulici, I. Matiussi v ulici Formica, LHovafisk v Korenski ulioi št. M; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma. Telefon it. 83. »Gor. Tiskana« A. Gabržček (odgov. J. Fabfiid) tiska in Zai. Gregorčič - obsojen. „ Gorica" je prinesla v sotioto 10. t. m. n*> prvem mestu to-le poročilo: „ Včeraj predpoludne se je poklonila pre-vzvišenemu knezonadškofa za njega god goriška duhovščina ter mu izrekla svoje čestitke. O tej priliki se je premilostivi knezonadškof mazil z ostrimi besedami o žalostni zvezi krščanskih poslancev z liberalno stranko. Obsodil je tu uže obče znani ,.škandal" tako, kakor zasluži sama stvar, in dostavil Se izrecno željo, da bi obe katoliški stranki vzajemno se podpirali in skupno postopali. Navzočim je priporočil, noj njegovo obsodbo tega »škandala" ia željo po složnem delovanja krščanskih strank sporočijo vsi duhov* šcM" Še jasneje je brzojavno poročilo v „Slo-vencu" : „Gorica, 10. oktobra. Nadškofu dr. Se-deju se je danes poklonila goriška duhovščina in mu čestitala k njegovemu godu. Nadškof je spregovoril v svoji zahvali tudi o položaju na Goriškem ter odločno obsodil postopanje poslancev obeh katoliških strank v goriškem deželnem zboru. Nadškof je dejal: »lasno moram govoriti. Obžalovanja je vredno, da se v sedanjih časih katoliški stranki družijo z liberalci in radi hipnega uspeha sklepajo kompromise, s katerimi se le kompromitirajo. Duhovniki naj delajo na to, da se združita obe katoliški stranki v deželnem zboru. To bo moj najlepši gudovni dar." Nadškof in knez je torej obsodil z ostrimi besedami zvezo krščanskih poslancev z liberalno stranko, obsodil je z ostrimi besedami zvezo dr. Gregorčiča z laškimi liberalci. Najprvo moramo. pribiti, da sam nadškof in knez konštatuje zvezo dr. Gregorčiča z laškimi liberalci, katerim načeluje dr. Pajer. Gregorčič, ki je vedno tajil tako zvezo ter jo taji kar naprej po svoji „Gorici", je postavljen tako na laž od samega nadškofa in kneza. Vsi vemo za to zvezo, samo on jo je tajil. Odslej je menda ne bo več tajil. Stara zveza je to; datira od takrat, ko je pomagal dr. Pajer Gregorčiču v državni zbor s furlanskimi glasovi. »Slovenec" dostavlja brzojavki iz Gorice, da priobči daljši Članek o zvezi dr. Gregorčiča z laškimi liberalci ter pravi, da so zgoraj omenjeni poslanci delali na svojo roko ter so sami odgovorni za svoje dejanje. „Slovenec" se doslej ni oglasil, da bi obsodil zvezo klerikalnega prvaka z najbolj strupenimi laškimi liberalci. Ta zveza je rodila že neizmerno zlo za goriško deželo. Slednjič je dobil pogum nadškof in knez ter izrekel obsodbo. »Slovenec" je doslej branil Gregorčiča —- ali le jedna beseda nadškofa zadošča; da pusti na cedilu svojega ljubljenca. Tu se vidi, kako mogočne so besede nadškofa pri naših klerikalcih. Politična eksistenca tega ali onega visi na jedni sami besedi nadškofa. Ali ljudstvo ni za to tukaj, da bi najponižneje volilo take ljudi, ki vživajo milost škofa, ker bi viselo vse politično življenje le na besedah njegovih ust, marveč ljudstvo mora voliti može, ki niso odvisni od takega višjega vpliva. Ljudska volja nad v s eI — Sedaj pa poglejmo, s kom je zvezan dr. Gregorčič? Dr. Gregorčič je zvezan s pristaši stare liberalne stranke. Pajer, Pinavčig, Venier in drugi so stari liberalci. Mi nismo bili nikdar taki. Naša stranka je zavrgla stari liberalizem. Mi smo šli z duhom časa naprej. Zato smo napreduj aki. Bitstvo vere in cerkve puščamo na miru in spoštujemo versko prepričanje vsakogar. Za vero in cerkev se pa tudi ne tepemo, ker to ni naša naloga. Laški liberalci so ostanki starega liberalizma, proti kateremu so se borile vedno vse katoliške stranke z vso srditostjo in morda polno opravičenostjo. Oni so reprezentantje starega liberalizma, še več, oni so reprezentantje resničnega brezverstva. To pa ni čisto nič oviralo dr. Gregorčiča, da bi se ne bil zvezal ž njimi. Laški liberalci mu pomagajo s tem, da uganjajo naravnost ostudno hinavščino po „Corrieru", kjer skrivajo svoj liberalizem in svoje brezverstvo ter dajejo 1 celo lekcije laškim klerikalcem. AH vse to skupaj pa gre za tem, da bi nastopili Blovenski in laški klerikalci ter laški j libeialci proti »Slovenskemu klubu", katerega hočejo izolirati. Tabor pri Šempasii 18. oktobra 1868. (Dalje.; Veselimo se tedaj, da smo se zdramili tudi mi Slovenci m da začnemo živeti novo duševno življenje 'hočemo!). Hvala, prelepa hvala zato Vam; ki ste se danes na tisoče tukaj zedinili. Gorko Vam priporočam, ponavljajte tabore, kolikor Vam bo mogoče, kajti le neutrujeno delovanje in sklepanje nam bo pomagalo do zmage (ži viol). Priporočam Vam nadalje vse predloge našega dnevnega reda, potrdite jih vse, da pokažete svojo ljubezen in navdušenost za mili naš narod. V imenu odbora naznanjam začetek prvega tabora slovenskega na Goriškem. Predno se pa začne pretresovanje ia glasovanje, izvolite si predsednika, ki bo skrbel, za red in v taboru župani!. ., Vse zbrano ljudstvo kliče: »Lavrič bodi predsednik! Lavrič! Lavrič!" Nastopi odbornik gosp. dr. T on ki i in praša še enkrat: »Tedaj ste zadovoljni, da je gosp. dr. Lavrič predsednik? »In iz vseh ust se glasi! »Da, da! Lavrič naj bo! Živio Lavrič!" Dr. Lavrič: »Zahvaljujem se Vam za zaupanje, katero mi skazujete. (Živio! slava!) Zadaj se začne posvetovanje. Prva točka, o kateri se bode govorilo, se glasi: »Naj se zedinijo vsi Slovenci (Dobro* Slava!) v eno kronovino (Da! dal v eno k'r ono v i no !) z enim samim deželnim zborom, (klici: „to hočemo. Živila Slovenija!"). O tem je govoril dr. Josip Tonkli, za njim pa še štajerski poslanec dr. Josip Vošnjak, katerega je ljudstvo o nastopu pozdravljalo z gromovitimi živio- in slava-klici, ki so se ponavljali skoro po vsakem stavku njegovega vznesenega govora. Za njim je zastopnik tržaSke okolice, poslanec Ivan Nabergoj zagovarjal resolucijo: »V vseh Šolah na Slovenskem naj se podučuje v slovenskem jeziku in to naj se precej začne, ali vsaj v enem letu". (Vse ljudstvo kliče: »Precej, precej!«). Dr. Lavrič: Torej želite, da se iz- . briše: »ali vsaj v enem letu«. Ljudstvo:-V »Precej, precej l" Kesolucya se je torej sprejola bress dostavka. O tretji točki je govoril dr. Lavrič sam, oddavši med tem predsedništvo dež. poslancu dr. Antonu Žigonu. Dr. Lavrič je lepo, glasno in razločno govoril, spremljevaje svoje besede s pravilnim, a vselej naravnim kretanjem. On jo bil zares pravi ljudski govornik. Govoril je tako-le: Slovenski možje! Vsak človek ima svoj poklic in svoja opravila, katera opravlja sebi v korist ali Škodo. Prav tako ima vsak narod svoja deželna opravila, katera opravljajo javni uradniki njemu v srečo in nesrečo. Ti gospodje so pa v vedni dotiki z ljudstvom, kajti nekateri plačujejo davke, drugi opravljajo politična opravila, in zopet drugi so naši sodniki. Ker so ta javna opravila prevažna, imajo se te službe podeljevati le takim možem, kateri poznajo najbolj deželne okoliščine, in gotovo tudi le takim, kateri z narodom vred isti jezik govorijo in pišejo, in to v namen, da se ljudstvo in uradniki razumevajo v pogovorih in pismenih razpravah. To tirja tudi čast in dostojanstvo naroda. Ako bi se drugače ravnalo, nastati mora velik« zmot, krivic in škode. To resnico vsak človek lahko razumeva, ic zato vidimo, da se po tej resnici dela po vsem svetu. Le mi Slovenci smo tako nesrečni, da nimamo takih uradnikov, posebno mi goriški in tržaški Slovenci moramo britko pritoževati se, ker je pri nas veliko uradnikov, ki ne znajo slovenski še govoriti ne (ž a 1 i b o g 1). Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: = ALEXANDRE DUMAS. = (Dalje.) ~'Ne bo vam treba dolgo čakati, pravi gostilničar, zakaj razprave se začnejo že jutri. —• A tako! pravi Athos, stvar je bila torej pripravljena, še predno je bil kralj ujet? — Gotovo so začele priprave že ž onim dnem, ko je bil kupljen, pravi d'Artagnan. — Kakor veste, pravi Aramis, je naš prijatelj Mordaunt, Če že ni sklenil te kupčije, pa vsaj spravil celo 8tvar v tir. — Kakor veste, pravi d'Artagnan, ga ubijem, tega Mordaunta, kjer mi le pride v roke. — Fej! pravi Athos, takega lopova ubijati! — Ali ravno vsled tega, ker je lopov, ga ubijem, pravi d'Artagnan. Ah, dragi prijatelj, dovolj delam po vaši volji, da lahko tudi vi pustite meni mojo voljo; sicer vas pa za to pot zagotavljam, da samo jaz ubijem tega Mordaunta, če vam je to všeč ali ne. -— In jaz tudi, pravi Porthos. — Jaz tudi, pravi Aramis. —- Ginljiva složnost, ki se pač spodobi dobrim meščanom, kakoršni smo mi l vsklikne d'Artagnan. Pojdimo malo po mestu; niti Mordaunt sam nas ne spozna štiri korake pred seboj, taka megla je zunaj. Pojdimo pit malo megle! . — Da, pravi Porthos, za izpremembo, mesto piva. In prijatelji odidejo res »na zrak", kakor je navada reči. Y-Proces; Naslednjega dne je peljala močna straža Karla I. pred visoki dvor, ki ga je imel soditi. Po ulicah in okoli hiš, ki so bile blizu palače, je mrgolelo ljudstva! Že pri prvih korakih ki so jih-naredili naši prijatelji, so se morali ustavi*. >redtc živo steno, ki je tvorila skoro nepremostljiv oviro; nekaj robustnih, godrnjavib možakarjev je pahnilo Aramisa tako surovo nazaj, da je vzdignil P; rthos svojo težko post ter jo spustil nekemu peku na obraz, ki je bil ves bel od moke, a je; takoj ispranao/i* barvo, ker ga je zalila kri, kakor da bi bil stri gmi l zrelih jagod. Stvar je vzbudila mnogo hrupa; trije možje so hoteli planiti na Porthosa ; toda Athos je pahnil enega v stran, d'Artagnan drugega, in Porthos je vrgel tretjega Čez glavo. Nekaj Angležev, ki so bili navdušeni za boksanje, je hvalilo naglico in lahkoto, s katero se je to izvršilo, in začeli so ploskati. In Porthosa in njegove prijatelje bi bila množica skoro dvignila kvišku, dočim so se izprva že, začeli bati, da jih pobije; toda našim štirim popotnikom, ki so se bali vsega, kar bi jih moglo, pokazati svetu, še je vendar posrečilo, da so se izognili tej ovaciji. Toda s tem junaškim prizorom so vendar nekaj dosegli: množica jim je naredila prostor, in tako so prišli do cilja, ki se jim je zdel nekaj trenutkov prej nemogoč, dospeli so namreč do palače. Ves London se je gtijetel skozi vrata tribun; ko se je torej prijateljem posrečilo r-\ iti skozi ena teh vrat, so bile prve tri klopi že zmedene. To ni bilo tako veliko zlo za ljudi, ki so želeli, da jih nihče ne spozna; sedli so torej na svoje prostore bolj zadej in bili so prav zadovoljni, da so te dobili, izvzemši Porthosa, ki bi bil rad kazal svojo rdečo suknjo in svoje zelene hlače ter je zelo obžaloval, da ne sedi v prvi vrsti. Klopi so. bile postavljene amfiteatralično, in prijatelji so videli s svojih sedežev po celi dvorani. Slučaj je hotel, da so vstopili ravno v srednjo tribuno ter sedeli ravno nasproti naslonjaču, ki. je bil pripravljen za Karla I. .. ¦ Proti enajsti uri se je prikazal kralj na pragu dvorane. Vstopil je obdan s stražniki, toda pokrit in r?)iren. in ozrl se je. počasi in samozavestno na vse strani, kakor da prihaja predsedovat zborovanju pokornih podanikov, ne pa odgovarjat na obtožbe upornega dvora. Sodniki, ponosni, da morejo ponižati kralja, so se vidno pripravljali, da izrabijo to moč, ki so si jo bili prilastili. Tako je prišel neki vratar povedat Karlu L, da je navada,, da se zatoženci odkrijo pred njimi. k (Dalje pride.) Pa ne samo pri nizkih gosposkab. se tako godi, Se hujši je pri visokih. Pri naši nadsodniji v Trstu ni nobenega svetovalca, ki bi znal slovensko govoriti. (To je vendar krivica!) To pa ni pravično, da mora za-rad nekaj gospodo? ves narod trpeti in zaostajati v svojem razvoji. Pa tudi postavno ni, naše postave so v tem obziru od nekdaj Se precej dobre, le premalo so razglašene, zato pripustite, da nekaterih omenim. § 13. sodnega reda od 1771. se glasi: »obe stranki, kakor tudi nujna pravna zastopnika s& imajo v svojih pravnih govorih posluževati jezika v deželi navadnega*. § 165. pa ukazuje to: „vsaka priča se ima posebej preslišali, po-vedbe pa se imajo, kolikor je mogoče, z lastnimi besedami prič zapisavaii, in vsaki po končanem izpraševanju dajati, da jih sama prebere in podpiše". § 166. veleva: sče sve-dok med prebranjem hoče nekoliko premeniti svojo povedbo, ali ji kaj pristaviti, ima se na konca vse zapisati prav z njegovimi lastnimi besedami". Ministerijalni dekret od 17. marca 1752. pa ukazuje v § 5: »dovoljuje se, ako bi se potreba pokazala, za povabila in dekrete vsake vrste poskrbeti potrebne natis-nene obrazke". »Olasoviti § 19. državno osnovnih postav od 21. decembra 1867. se glasi: »Vsakemu narodu je zagotovljena narodnost v šoli, v uradnijah in sploh v narodnemu življenji". (Na papirju.) Konec priti. Shodi v nedeljo dne 11-1, m. V Kobaridu. V prostrani občinski vojašnici se je zbralo po 2. uri popoldne nad 250 volilcev, dasi ni bilo mogoče razglasiti shoda po vsej okolici. Došlo jo volilcev tudi iz sosednjih občin, posebno z druge strani Soče. Shodu je predsedoval g. Franc Miklavič; zapisnikar pa je bil g. Franc Raknšček iz Starega sela. Poslanec Gabršček je govoril skoro dve uri o bivšem in sedanjem deželnem zboru, kaj nam je prinesel novi volilni red, kakošne stranke so v deželnem zboru in kakošne zveze so nastale, dalje o imenovanja predsedstva, o boju za deželni odbor, o obstruk-ciji in nezmožnosti tega deželnega zbora za delo. Potem pa je naslikal deželno gospodarstvo. Volici so napeto poslušali poslanca in mu Šesto viharno pritrjevali. Pri neki priliki je žaklical g. Urbančič: „Saj BerbuČ še tega ni vedel, da je bil rekurs proti sestavi našega cestnega odbora, pa je vendar deželni odbornik!« Ko je poslanec Gabršček končal svoje poročilo in se je poleglo viharno odobravanje, je dal predsednik na glasovanje to resolucijo: »Shod volilcev v Kobaridu dnč 11. oktobra 1908. oduševljeno odobrava postopanje »Slovenskega kluba", izreka poslanca g, A. Gabrščeku popolno zaupanje in prosi, naj naši poslanci kakor zduj tako tudi v prihodnje odločno nastopajo za koristi slovenskega ljudstva te dežele. Dalje zahteva, naj se ta deželni zbor, ki ni sposoben za resnično delo, razpusti in se takoj razpišejo nove volitve. Ljudstvo naj odloči o svoji bodoči nsodi". Besolucija je bila soglasno in z navdušenjem sprejeta. — Poslanca Gabrščeka so na raznih krajih večje gruče ljudij živahno pozdravljale s klici: Živfo Gabršček l V Lokavcu. Gospod poslanec Ig. Kovač je sklical dne 11. t. m. tukaj javni shod, Koj po 3. uri popoldne zbrali so se na dvorišču gosp. Kebka večina tukajšnih volilcev in celo iz Dol-Otlice je došlo nekaj ljudij (daj Bog, da se zjasni tudi njim). Predsednikom shoda je bil enoglasno izvoljen naš vrli veteran g. Hmelak, kateri je dal besedo gosp. Kovaču. Ta je v eno uro trajajočem govoru pojasnil razmerje v deželnem zboru;. Medklieer ogorčenja bilo je nebroj med govorom. Ljudstvu so se odprle oči, zahtevalo je glasno po novih v o 1 i t v a h, da požene škodljivce iz deželnega zbora. Sprejela se je naslednja resolucija: Zborovalci javnega shoda v Lokavcu uoe 11. oktobra 1908. bo-glašajo v polnem obsegu s.poslanci »Slovenskega kluba«, odobrujejo zvezo s poslanci italijanske 1 jod- Sempaski tabor. Ako deželni zbor do četrtka ne bo odgoden ali razpušeen, se sempaski tabor ne bo mogel vršiti, kajti določilo starega in Še veljavnega zakona pravi, da med zborovanjem deželnega zjora se ne more vršiti nikako zborovanje pod milim nebom v daljavi 38 km od sedeža deželnega zbora. Upali smo, da se najde izhod na ta ali oni način, da bo deželni zbor odgoden ali razpuščen ali pa da politična oblast dobi kakoršenkoli možen razlog, da bi tabor dovolila Toda po starem zakonu je zborovanje brezpogojno zabranjeno, dasi ni za to prav nobenega pametnega razloga. Kontno odločitev naznanimo v četrtek. ske stranke glede skupnih kmečkih gospodarskih teženj. Obsojajo pa odločno obstrukcijo in nedelavnost »Slovenske ljudske stranke" in italijanskega liberalnega kluba v deželnem zbora. Obsojajo vlado, katera ni storila ni ti koraka v to, da zabrani, da dela obstrnkcijo deželni glavar, kateri je prisegel, da bo nad stra nkami. Z viharnim odobravanjem in z živio-klici na g. poslanca je zaključil g. predsednik pomembni shod. k. Shodi na Krasu. V nedeljo, dne 11. t. m. so bili napovedani shodi, na katerih se je poročalo o položaju v deželnem zboru, v Kobljeglavi, Štanjelu, Avberju in Štorjah. Povsod je bila udeležba velika. Povsod je ogorčenost med ljudstvom velika glede na postopanje Gregorčičeve stranke. Obča zahteva je, da mora »Slovenski klub" vstrajati na svojem opravičenem današnjem stališča. * Shoda v To maju se je udeležilo okoli 300 ljudij. Dr. G r e g o r i n je opisaf položaj v goriškem dež. zbora v obširnem govoru ter ožigosal obstrukcijo Pajer-Gregorčičeve zveze; naslikal je tudi žalostni položaj deželnih ftnanc. Na predlog I. Vrana je bilo izrečeno zaupanje članom BSlov. kluba*. Poslanec Gregorin je pojasnil, zakaj se ne pride do izvolitve dež. odbora. Zborovalec Turk je ostro obsodil obstrukcijo, katero mora plačati kmet; pozval je vlado, naj razpusti ta deželni zbor. Na shodu je vladalo veliko ogorč—ije proti ob-strukeiji, Pajerju in Gregorčiču. V Kcjskem- V Kojskem je bil v nedeljo tudi dobro obiskan shod. Poročal je o »delovanju" deželnega zbora poslanec Obljubek. V poljudnih besedah je razložil volilcem, kaj uganjajo v deželnem zboru slovenski klerikalci in laški liberalci. Ves čas so navzoči pazljivo poslušali ter bili skrajno ogorčeni nad Pajerjem in Pajerčičem. Brici odobravajo postopanje „Slov. kluba" ter obsojajo izdajsko delo slov. kleri- DOPISI. tz goriške okolice. IzReni. — Obč. starešinstvo občin Renče in Gradišče je imelo 11. t. m. svojo redno sejo. Soglasno se je sklenilo sledeče: 1. Izraža se ogorčenje nad postopanjem nemških vojakov dne 20. septembra v Ljubljani in v znak protesta se nakaže ranjencem 50 kron. 2. Trga v Renčah se krstita in sicer: 1 trg pred cerkvijo se bo imenoval Gregorčičev | trg in strauski pa Prešernov trg. 3. Na glavnem, oziroma Gregorčičevem trgu" se postavi spomenik temu pesniku. Ugledna in rodoljubna obitelj Lasičeva je darovala v ta namen 1000 K, županstvo pa 500 K. 4. V proalavo cesarjevega jubileja dovoli se 60 K Ciril Metodovi družbi in 60 K »Dijaški kuhinji" v Gorici. Domače vesti. Za družbo s?. Cirila In Metoda je nabral g. Andr. Ličer K 340 na izletu v Grgar med veselimi Solkanci. Za družbo sv. Cirila in Metoda sta a»~ rovala po 10 K, gosp. Marica Čebin iz Alek- ( sandrije in gosp. I. Velkovrh kot odmev žalostnih dogodkov v Ljubljani. Srčna hvala , vrlima rodoljuboma! Nabiralnik g. Andreja Luznika, krčmarja v Solkanu, je dal K 2 20. Radi porabe „Leginihtt vžigalic plačal neimenovani K T—. Denar hrani gospa Dekleva. Iz Dol. Vrtojbe: Ker je zgubil „Tončett in 3 drugi prvi „balačia 3 „partidea, da- j rujejo družbi sv. Cirila in Metoda: J. S. j K 1-10, A. C. K 1—, Savnik Emil 20 vin., Vuk Alojzij 20 vin., Zavadlav Peter 20 vin., Gorkič Blaž 20 vin., Novic Cijin 30 vin. Skupaj K 3-20. i Porofiil 89 Je v Gorici gospod Maks ' Posega, adjunkt južne Železnice, z gospodično Marijo Brumat. Vse najbolje! j Fretfsstfnllc deželne sednlje i Trsta g. Karo! vit. Defacis je imenovan za predsednika I višje deželne sodnije v Trstu. Mnogo se je ugibalo, kdo bo naslednik Gertscherju. Rešilo kaicev. Poslanec Obljubek je povedal zboro- , se Je to vprašanje prav povoljno z imenova- VfllcfllTl t.ndi knlrn lrlopilrnl/ti nK«Al...;^;« *+. • TUAm Ttofainaa Pnnnsmn rtn n »1...x.» _~J_::. valcem tudi, kako klerikalci obrekujejo po slanca Gabrščeka, kako grdo so lagali o njem, da je pri maši pred otvoritvijo deželnega uraden naslednik ter bo hodil po njega stop I njem Defacisa. Poznamo ga z okrožne sodnije v Gorici; zato se nadejamo, da bo Gertscherju zbora ves čas kazal hrbet oltarja. To je grda njah, zlasti kar se tiče narodne in jezikovne laž. Posl. Obljubek je sedel v cerkvi za 6a-brščeftom ter lahko spričuje, kako nesramno lažejo klerikalci. — Shod je bil prav lep; zborovalci so odšli ogorčeni radi ljudstva škodljive obstrukcije ter pripovedujejo, kar so slišali na shodn, tudi dragim, ki se radi obi-lega domačega dela te dni niso mogli udeležiti shoda. V goriški okolici sta bila dva shoda: v Sovodnjah in v Št. And reža. Poročal, je poslanec Savnik, govoril tudi I. Mermolja. Ljudstvo v goriški okolici je, kakor drugodi, ogorčeno radi obstrukcije ter obsoja Gregorčičevo početje. V Sovodnjah je skrbel za smeh znani Luka brez klobuka iz Gregorčičeve tiskarne.. Bivše je nekaj jecljalo, da se mu je vse smejalo. Naš dopisnik ga je vkoval v rime, rekoč! „Ti le na shode prihajaj Še mi, pridno zabavat vesele ljudi I — „Če nam pajaceljna igral še boš, ti naš poslanec boš pr'raej kokoš 1" Živio poslanec Lokal ravnopravaosti v Primorju. Želeti je, da se počasi vstvarijo razmere, v katerih bo vablji-veje za slovenske juriste, vstopati v sodno službo. Koncerti t hotelu Zlati Jelen. — v soboto večer je bil prvi jesenski koncert vojaške godbe pod vodstvom novega kapelnika gosp. Hungerja. Dvorana in stekleni salon sta bila polna. Koncertni program je bil jako izbran in je splošno ugajal. Bilo je več slovanskih točk. Prihodnji koncert bo v soboto. Sploh bo koncert do preklica vsako soboto, najbrže do novega leta nepretrgoma. Goriški deželni Zbor ima danes 13. t. m. ob 5. pop. sedmo sejo. Vspored je isti, kakor zadnjič. »Sloieneo« obsodil dr. Gregorčiča. — Ljubljanski „ S1 o v e n e c " je priobčil dopis z Go-friškega na uvodnem mestu, v katerem pripoveduje v bitstvu tole: Dr. Gregorčič s svojimi pristaši se je zvezal z laškimi liberalci, ker: več kot načela je nekaternikom osebna politika. Ta zveza je škandal. Obe slovenski stranki se sicer ločita po verskem in gospodarskem programu, a imata skupen vsaj narodni program. Med laško liberalno in pa med pravo katoliško slovensko stranko pa nikdar ni in ne more biti kake skupnosti. Nam je treba politike načel. Kar pa se je zgodilo (t. j, zveza Pajer-Gregorčič), je udarec v obraz vsaki res načelni politiki. Kaj naj vendar drugače pomenja zveza naših katoliških, slovenskih in ljudskih poslancev z verskimi, narodnimi in gospodarskimi na sprotni ki naše g a ljudstva/1 Mari morejo tisti hipni uspehi, ki vrhu vsega še vise v zraku, odtehtati pohujšanje, ki se rodi iz te zveze? Članek naglasa, da bi bili morali klerikalni poslanci stopiti v pošteno opozicijo; svobodno bi krilikovali in nadzirali delovanje liberalne večine, ohranili bi si čiste roke, njihov ugled pri ljudstvu bi rastel, a strankina načela bi ostala heomadeževana. Po vsem tem popru pridejo še ti-le ocvirki: Gregorčič in njegovi pristaši so uganjali to breznačelno politiko na svojo roko; niso ne enkrat sklicali vodstva, niti izvrševalnega odbora; proti duhu discipline so prezirali pri svojem postopanju celo strankino organizacijo. Zato naj sami nosijo odgovornost za svoje delo! Tako je Gregorčič ~ obsojen v lastnem taboru. Nekaj hujšega ne more doleteti nobenega voditelja. Radovedni smo, ali bo dr. Gregorčič izvajal posledice, kakor bi storil vsak resen politik. — Ali bo imel tako trdo kožo, kakor njegov vrli sodrug dr. Pajer na predsedniškem stolcu?! Morda se še oglasimo, da pojasnimo nekatere točke „Sloveačevegaw. dopisa. Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici naznanja vsem svojim gg. članom, da so sedaj društveni prostori v ulici sv. Ivana št. 7. nGoriška slov. mladina" priredi v soboto 17. t. m. prvi društveni ples. 6refiorčI5 o obstrukcljl. — v „G o r i c i" piše Gregorčič, da je obstrukcija orožje, po katerem posežejo stranke, katerim se hočO z na-silstvi škodovati. Potem hoče dokazovati, da se njegovi strančici hoče z nasilstvi škodovati. Za počt'1 Za . obstrukcij o v goriškem deželnem zboru ne velja taka razlaga. Obstrukcija v goriškem deželnem zboru je orožje, po katerem sta posegli slovenska klerikalna in laška liberalna stranka v ta namen, da hočeta z nasilstvi škodovati »Slovenskemu klubu" in laški ljudski stranki, ki tvorita večino v deželnem zboru. Taka je resnica. Vsaka druga razlaga je laž. — Gregorčič seveda ne pove" resnice klerikalcem, ker ako bi jo povedal, bi ga moral vsak klerikalec najhujše obsojati i Die umirajoči Stranki se borita v goriškem deželnem zboru za: biti ali ne biti. Laški liberalci so bili pri zadnjih deželnozborskih volitvah dovolj tepeni, da imajo temno bodočnost pred seboj; istotako se je godilo slov. klerikalcem. Ti dve stari stranki umirata — v deželni zbor pa je poslalo slovensko in furlansko ljudstvo toliko mož, da tvorijo večfno v deželni hiši, in poslalo jih je v deželni zbor delat. Delati tudi hočejo, ali delo ovirajo neprijatelji ljudstva, ki so v manjšini, — Sveže, nove moči, poklicane delati za ljudstvo, so tu; proti njim pa sta se jostavili dve protiljudski stranki, ki sedaj uganjata obstmkciijo, le zato, ker ni mogoče, ! da bi pripustili zastopniki ljudstva uresni-' čenje pretiranih in neopravičenih zahtev ob-strukcionistov. — Na vse kriplje se borita ufflirajo6i stranki. Prav zanimivo jih je gledati kako brcata okoli sebe ter kličeta: Na svidenje pri novih volitvah, katere jim morajo vzeti Se zadnjo moč, tako da bodo lepo tihi in mirni......, Če splo^. ne izginejj^^ ^ Krivdo o ponlšjnju deželnih uprainin troškov bi rod Gregorčič odbil od sebe in svojega gospodarja Pajerja itadi s tem, da pravi, da je« Sofia" zahtevala, že leta 1900. povišanje plač deželnim uradnikom. Res je, jla se je tudi „Soča" izrekla leta 1900. za "povišanj^ kakor so bili za povišanje tudi slov. klerikalci. Deželni zbor je plače povišal, kar je bilo to res potreba, in sicer soglasno. Ali takrat je bilo še malo uradnikov, ki so pa zaslužili, da se jih pošteno plača. Kakor pa je prišel deželni odbor popolnoma v roke 'pajerja in Gregorčiča, potem pa je rastel uradniški aparat: vse polno uradnikov se je sprejemalo ter jih nastavljalo z veliko plato, mnogo teb. radi tega, ker je Pajer odtegnil vse del o odbornikom ter začel delati za deželni odbor vse sam z uradništvom. Prej so odborniki delali, pod Pajerjem delajo za oje ura-uiki, drago plačani od dežele. Tako odbor niki sedaj dobivajo svojo plačo, ali za nje morajo delati uradniki, ki so nepotrebni v deželnem odbom, kakor hitro delajo' odborniki sebi prideljeno delo. — To, kar je sedaj, je razsipanje deželnega denarja, -to je zapravljanje, katero pa hoče tak deželni odbor, kakoršnega si mislimo mi, odpraviti. »Corrleri" — hinavec. — Kdor je čital zadnje čase „Corriere", se mu je zdelo, da čittt kak klerikalen list najhujše vrsto. Spravil se je na poslanca Gabrščeka (— le po njem udrihal —) na najnesramaejše načine. To židovsko čvekalo blebeče, da: Gabršček je sovražnik Boga in cerkve, — Gabr. je preklinjal Boga itd. Najbolje bi bilo, postaviti klepetuljo pred porotnike. Plače deželnih uradnikov In novoletna »dobra roka". — Naši deželni uradniki so po regulaciji plač prav dobro plačani. Kar je potreba uradnikov v deželni hiši, vse prav in y redu, ali dr. Pajer je najel uradništva toliko, da jih mnogoteri deželni odbor veliko v e Č j i h 1 dežela nima toliko. Poleg' dobrih' plač pa dije deželni odbor uradnikom ob novem letu darov nad 10.000 K. Desettisoč kron „dobre roke" in še čez daruje deželni odbor vsako leto uradnikom, in sicer dobijo višji med njimi (tisti, ki delajo za deželne odbornike) „dobre roke" kar po 1400, 1600 K. To niso šale! Če se da diurnistom ali nižjim uradnikom kaj, no, naj že bo, ne pa da S6 iz* redno dobro plačanim Tišjim uradnikom, (6000, 5000, 4000 K!) naše dežele meče ob novem letu v žep kar tisočake. — Kmetija hira, kmetic s težavo plačuje davke, boben poje — v deželni biži pa razmečejo Pajer in OregorčiČ-Berbuč kar tisočake za novo leto. Za vinogradnike niso hoteli izplačati dovoljenega denarja, za zapravljanje ob novem letu pa imajo tisočake na razpolago. Tako gospodarita Pajer in Gregorčič 1 Ljudstvo, oglej si ju, kako sta po nepotrebnem poviševala deželne upravne troškel Edinost V »Slovenskem klubu" bi rad razbil dr. Gregorčič. Če bi. se mu to posrečilo, joj, kako bi bil presrečen. Po svoji „Gorici" maha po Gabrščeku, kakor zna le on, pri tem pa dela komplimente dr. Frankotu in dr. Gre-gorinu ter se laska drugim, Češ, z vsemi bi bilo mogoče govoriti ter se kako zediniti, samo z Gabrščekom ni mogoče. Lisjak 1 V m i n o le m deželnem zboru ni bilo Gabrščeka, pa vendar ni hotel nikakega skupnega dela z naprednjaki. N6, takrat je imel dr. Turno za oviro skupnemu delu. če bi ne bilo dr. Turne.... je takrat pisaril po :voji »Gorici" Gregorčič, bi bilo že mogoče skupno delo, ali 2 dr. T. pa ne. Sedaj se spodtika ob Gabrščeka ; ali če bi ne bilo Gabrščeka, potem bi našel hitro kakega drugega, n. pr. dr. Fran-kota ali dr. Gregorina ali koga drugega.... in sveti Gregorčič bi zopet jemal pero v roko, pa bi pisal:,... Če bi ne bilo X.a ali Y.a, potem že, tako pa ni mogoče skupno delo. Gregorčiču ne zmanjka izgovorov nikoli. Izgovor j s dober, če ga pes na repu prinese, si misli po ljudskem pregovoru ter se izgovarja, češ, klerikalci morajo njemu tako ali tako vse verjeti. Glejte, v deželnem zboru goriškem bi šel skupaj celo z državnim poslancem Štre- k 1 j e ni, katerega je na nesramen način izključil iz udeležbe pri delegacijah, kar se je za malo zdelo še laškim državnim poslancem, tako da zastopajo našo deželo v delegacijah 3 laški državni poslanci in dva slov. klerikalca, ki se vrstijo, tako da je videti, kakor da imajo Lahi na Goriškem enega poslanca več od nas. Ali kaj Gregorčiču mar za ugled goriških Slovencev. Samo da zadosti svoji strasti, pa je zadovoljen. V %m^ffiMfirmfir,m. zbofcr* ni hotel delati skupno z naprednjaki, torej tudi s Štrekljem ne, sedaj' pa bi, tako se kaže v »Gorici", ali tu je ovira seveda: Gabršček. (Na Dunaju v parlamentu ni' Gabrščeka, zato mu je ovira proti Štrekljii pa Štrekelj sami) Torej ne bo nič. Ohl Strašno je dober in spravljiv Gregorčič, plemenitega srca in unet za složno delo v prid Slovencev, toda vedno je tu kaka ovira, ki mu onemogoča vršiti, kar mu želi njegovo rodoljubno srce. O ta dobri revček! Rečem ti, da ml ne porečeš. — Gregorčičeva »Gorica" pisari zopet, kako da »Soča" napada ljudi, da kdor ne ukloni tilnika »Soči-uemu" lastniku, pride na sramotilen oder itd... potem: »ako na žrtvi, po kateri jaha, ne more najti ničesar izpod-takljivega, pa seže pc privatnem življenju dotičnika, po družini itd..." Pribijamo zopet, da tako je delal dr. Gregorčič v »Soči", dokler je bil njen gospodar; tako je učil delati tudi Gabrščeka v tistih letih, ali Gabršček mu ni sledil na to pot,, pač pa je pisaril takrat po »Soči" o privatnem življenju žrtev (Saj se spominja, kaj je pisal svoj čas o rajnkem Tonkliju ia njegovi ženi! Ali je prosil odpuščanja T o n k 1 i j a predno je ta umrl, on, veliki duhovnik ?1?) o družini i. t. d. dr. Gregorčič, katerega je moral kriti s svojim hrbtom A. Gabršček. Ljudje so bili nevoljni na Gabrščeka, ali pisal je tiste ostudne reči sam Gregorčič —- »ljubljenec naroda". Takrat je skrival to nečedno svoje delo za Gabršče-kov hrbet, sedaj čez leta pa dela Gregočičeva „Gorica" tako, kakor je svoj čas Gregorčič v »Soči" — ali da bi odvrnila pozornost čita-telja od svojih udriharij po osebah, kaže seveda neopravičeno na ^Sočo," ki pa se ogiblje osebnih napadov ter se peča z osebami, kolikor je le neobhodno potrebno. Rečem ti, da mi ne porečeš. Zastonj ves trud. Vsak razsodnik ve, da tako lažnji-vega in falotskega lista, kakor je »Gorica", ni med Slovenci. Gregorčičeva »Gorica" še nI preklicala debele laži, da je Gabršček na javnem shodu govoril proti kmetskemu stanu, da je sramotil kmet-ski stan. Tako debelo laž je natisnila »Gorica" debelo. V četrtek smo povedali, kako nesramno laže »Gorica", kako si je kar izmislila, da je Gabršček govoril proti kmetskemu stanu, ali »Gorica" v soboto v številki, y kateri se dela tako lepo, ni hotela preklicati svoje grde laži. Glavno orodje klerikalcev pač ostane to: krasti svojemu bližnjemu čast in dobro ime, lagati in obre-kovati ga. Nesramno sta lagala tudi »Gorica" in ,,Primorski list," da je-Gabršček ves čas med mašo pred otvoritvijo deželnega zbora kazal hrbet altarju. Tako so lagali namenoma, da bi tako najlažje očrnili pri ljudstvu poslanca Gabrščeka. ' — Klerikalna svojat trosi take laži v svet, potem pa se delajo ti ljudje strašno resnicoljubne in nedolžne. Čisto prav se jim zdi, da lažejo in obrekujejo, Pa naj se jim le zdi tako — saj njihove politične stavbe, postavljene na laž, se morajo prejalislej vse podreti 1 Poka že pošteno. Laški liberalci v deželnem zboru goriškem igrajo — va banque; na eno karto s ta vi j a jo vso svojo politično eksistenco. Nevarna igra. Utegne priti čas, ko bo »Soča" s perečim sarkazmom gospodom ribala pod nos »Cor~ riere" od preteklo sobote. Tu dokazujejo v jednem članku, kako lepo bi bilo, ako bi bili združeni slovenski in laški klerikalci z laškimi liberalci — torej vsi v bratski slogi proti »Slovenskemu klubu". In to piše takoj po članku, v katerem laže, da je nadškof obsodil — laške klerikalce, ker so se spustili v majhen kompromis s »Slovenskim klubom". Nadškof je obsodil na sploh klerikalce, ki se kakorkoli vežejo z liberalci, ali to je veljalo pač v prvi vrsti za dr. Gregorčiča in njegove Štiri kimavce, ki so se zvezali z laškimi liberalci. — Ali ni smešno, ako hoče »Gorriere" stlačiti pod en klobuk oboje klerikalce in laške liberalce. — Ali se nadeja, da bi 9 laških liberalcev imelo v tej zvezi odločilno besedo? Zdi se, da je temu tako! »Corriere" bi hotel torej na vsak način, I da je »Slovenski klub" osamljen. Ali ni to za nas Slovence najboljši dokaz, da je »Slovenski klub" edini pravi zastopnik ko-ristij našega ljudstva?! Kaj bi pa rekel »Corriere", ako bi bil nekega lepega dne Club italiano prav tako osamljen, kakor to zdaj želi Slovenskemu klubu? Ni Še vseh dnij konec! Težaj za ruščino. — jaosnod uiuhanov naznanja, da se je vpisalo "doslej šele 13 slušateljev za ruščino, kar je premalo. Zato naznanja, da sprejema še dalje priglasila za ruski tečaj. Poučeval bo ob ponedeljkih in četrtkih zvečer. Dijaki in kandidatinje plačajo le po 3 K mesečno. — Priglasila sprejema uprava »Soče", ki tudi objavi, kdaj prične ta tečaj. Kdor hoče poznati Gregorčičevo lepo dušo, naj čita sobotno njegovo »Gorico". Tam je razlita plemenita njegova duša. Tako nizkotno zna pisati le on; toliko zvitarstva, strasti in zavijanja, toliko sovraštva in toliko nelepih nameriov je le v njem. Sobotna »Gorica" je celo zrcalo njegove lepe duše. — Vidimo ga in poznamo ga; poskrbimo, da ga spoznajo tudi njegovi volilci tako, da ga ne bodo več volili. Gregorčič proti »Slov. klubu". — v svoji »Gorici" pristavlja Gregorčič, če govori o »Slov. klubu", vedno ime Gabršček, češ, da se vrši v klubu le njegova volja ter da se mu morajo drugi poslanci slepo pokoriti. — Namen take pisave je prozoren: delati zgago ter dražiti poslance v »Slov. klubu". AH Gregorčičeva »Gorica" se jako moti, Če misli, da kaj opravi s tako pisarijo. Kar pravi o Gabrščeku, seveda ni resnično; res pa je, da vlada v »Slov. klubu" lepa edinost, katere Gregorčič nikdar ne razbije. Še nikoli ni predla tako huda Gregorčiči!, kakor mu prede sedaj. V minolem deželnem zboru jo bil velik gospod v objemu Pajerja in laških liberalcev, ki so klerikalcem na ljubo bevskali na naše napredne poslance, na katere je imel še posebno piko deželni glavar sam (ob takih prilikah se je kar topil veselja Gregorčič) sedaj pa je prišel tepen v deželni zbor, v katerem uganja obstrukcijo, da bi se še nekaj Časa držal na površju. Huda mu prede; prepričan je, da ne doseže svojih pretiranih zahtev, zato pa se bori na življenje in smrt. Bori bo z vsemi silami, z vsem orožjem,, ker čuti, da se bliža — konec njegovemu političnemu življenju na Goriškem. Odtod take jeremijade po »Gorici" in tako bevskanje. Kadar je zver dobro zadeta, tuli še nekaj časa, potem se zlekne... Zgubljeno. — V nedeljo je zgubil neki gospod iz Gorice na lovu v Rihemberku od Pred-pekla do Eorpa listnico, v kateri so bile razne slike dragega spomina. Pošten najditelj je naprošen, da iste prinese v naše upravništvo. Važno. — Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Samuel Heckscher senr. v Hamburgu. so se vesti, da 36 je že izrekla proti vojni. Sprejela pa se je resolucija, v kateri izreka zaupanje kraljevski vladi ter pričakuje od nje energične borbe za zaščito v nevarnosti se nahajajočih srbskih interesov. Za ta cilj daje vlada na razpolago vso moč in* silo složnega naroda. — Prestolonaslednik Gjorgje je govoril manifestantom med drugim: Naj živi, kdor je pripravljen umreti; naj umre, kdor hoče živeti! BOSanskO deputacIjO je sprejel cesar v posebni avdijenci v Budimpešti. ČrMflOra. — Baje misli knez Nikola proglasiti Crnogoro za kraljestvo. V Črnigori se ponavljajo demonstracije proti Avstriji. Bolgarija. — Kralj Ferdinand je imel 12. t. m. slovesen vhod v Sofijo. Nebrojna množica ga je pozdravljala, navdušenje velikausko. Anglija se je baje odločila, da definitivno anektira Egipt! Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. ¦Vozili red. — Kakor vsako leto, izda naša tiskarna tudi letos vozni red železnic, poštnih zvez in parobrodov veljaven od 1. oktobra 1908. do 1. maja 1909. v veliki stenski obliki. Ker je prostor za reklamne oglase omejen, so naprošeni vsi oni, katerim smo poslali okrožuice, da se čimpreje odzovejo. Vozni red izide v teku tega meseca. Zveza narodnih društev. Predavanje v Biljiti — v soboto zvečer ob 7. uri se je vršilo predavanje v Biljah. Predaval je g. dr. DifiVo Puc „0 socijal-nem vprašanju". Udeležencev je bilo 50, ki so vsi pazljivo poslušali nad poldrugo uro trajajoča izvajanja g. predavatelja. Da ni bilo večje udeležbe, je krivo nesporazumljenje radi določitve časa. Razne vesti. V Budimpešti so odkrili spomenik cesarjevimi Rudolfu. Posebno znamenitost dobi kopališče Opatija. Pride namreč doli znani nemški knez Eulen-burg, da se tam ozdravi. Kuga razsaja v Kini. V nekem mestu je 500 ljudi obolelo na kugi. Vellkomeslno uboštvo. — Od i. julija do 30. septembra t. I. so sprejeli v zavetišče za ljudi brez strehe na Dunaju: 4920 otrok, 24.219 moških, 4957 ženskih, torej skupaj 34.106 oseb. Razdelili so med nje 66.491 porcij juhe, 66.015 porcij kruha ter 1155 porcij mleka, dali so jim tudi 60 gorkih kopeli in 2071 spršnih kopelji ali tušev. Razdelilo se je tudi nekaj {obleke med nje ter preskrbelo jim delo. Mstro Ogrska šteje sedaj po priklopitvi Bosne in Hercegovine 48 milijonov prebivalcev, med temi je večina Slovanov, 22,510.000, Nemcev je 11.300.000, Madjarov 8,750.000. Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas obsežnejši se raCuna za vsako besedo 3 vin. Najpriprainejše inserlranje ia trgovce in obrtnike. Koliko jo mnnjSili trgovcov tn obrtnikov v Gorlol, rlh na doZoli (In i"'..........v ¦"*...... nikjor no IiiBorlrnjo, i Novozidana vila z vrtom so proda, Ista so nahaja v mestu. Brezprašna lega. Jako pripravna za kakega vpokojenca Naslov pove upravništvo. flame katero imajo pege ali slišne madeže uaillc« p0 obrazu aH životu; in ki jim je sploh kaj do lepote, naj uporabljajo ,11 e bol". To najnovejše sredstvo učinkuje uspešno proti pegam, ter jih odpravi v kratkem Času brez truda iri nevarnosti. ~ Pošljite 2 kroni v znamkah na naslov: »Romano* post rest. Ljubljana in dobite pošiljatev z navodilom vred takoj, tajno in poštnine prosto. se odda v najem s hrano ali brez hrane. Naslov pove upravništvo. Lepa soba Politični pregled. Ogrski minister notranjih de! grof Andrassy je podal demisijo, ker cesar ni hotel dati predaankcije njegovi volilni reformi pluralne volilne pravice. Srnljl. — Število prostovoljcev je naraslo na 17.000 mož. Ustanovljene so prostovoljne legije, ne čelu jim „legija mrtvih«. — Mnogo avstrijskih vojakov je dezertiralo iz Bosne v Srbijo. — Govori se o ustaji v Hercegovini ? Aretiranih je mnogo prvakov. — Demonstracije proti Avstriji se ponavljajo v Belem-gradu. — Srbska skupščina zboruje. Raznesle Išče se spretnega, najsolidnejšega in zaupljivega Strojnika (mašinista) za novo, najmodernejšo lokomobil-Woif-sistem mašino. Dotični mora biti istočasno dober mehanik za razne druge v tovarni se nahajajoče stroje. — Služba se lahko nastopi s 1. novembrom. -- Plača po dogovoru. Reflektantje naj se obrnejo na tvrdko And. Jakil, Rupa, p. Miren. Zalivala. Ob nenadomestljivi smrti pre-| ljubega nam sii>a [ oziroma brata izražamo tem potom vsem sorodnikom, znancem in prijateljem svojo najtoplejo zahvalo za j obUo udeležbo pri pogrebu in za izražena sočutja. Posebno zahvalo dol- J gujemo pa cenj. učiteljiščnikom, kateri so iz daljine pribiteH spremit I svojega tovariša k zadnjemu počitku; istotako tudi cenj. luk. dijakom za | { giuljivi žalostinki. Tužna družina j Petelin. 76 Cenj. dame in gospodje - pozor! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoriac in najboljšega izdelka. , . , Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najboljši. Orijinal-gictoriatlroji,:;;1 ¦;:,:,;,: uporabi brezšumno. flricinal-VicIori! ctrtji \°„^r za 'domačo rabo in obrtne namene. Driginal-ViMa sinji L5*5 za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi ha razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-Victoria stroji ^nfzt lek VBeh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje. . Edina zaloga »Original-Victoria* strjev la drugih Stolnih strojev, dvokoles, »pach«, orodja, municlje In vseh lovskih priprav pri tvrdkt KERŠEVANI & ČUK - GORIC^ Stolni trg št. 9 (Plazza Duomo) Lastna delavnica In popravljalnica RIVA CASTELLO St. 4. Oobroidoča gostilna na deželi • V V išče natakarico, pridno ki bi prevzela na račun vino in pivo. Zaslužek dober. — Prednost imajo take, ki znajo malo nemško. flaslou pouč uprauništuo. Slovenci, kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! Denar prihra, kdor kupi izgolovljeno pohištvo pri Največji datoteki Mark 600.000) Naznanilo sreče. [Za dobitke garantira država Vabilo k udeležbi ===== dobitnih Sans ===== pri denarni loteriji, za katero garantira država Hamburg in pri kateri je 9 milijonou 841.476 mark dobitkou. Glavni dobitki te prekoristne denarne loterije so sledeči: Največji dobitek je v srečnem slučaju 600.000 Mark. 1 premija Si 300.000 Mfc. .1 » »200.00;) » 1 » » 60.000 » 1 » > 50.000 * 1 » » 45.000 » 1 » » 40.000 » 1 . » 35.000 » 1 » » 30.000 » 1 dobitek » 100.000 » 1 » » 60.000 » » 50.000 » 1 dobitek a 40.000 Mk. 1 > 7 » 1 » 11 » 46 » 103 » 1C3 » 539 » 693 » 181 » » 30.000 » 20.000 » 15.000 »10.000 » 5.000 » 3.000 » 2.000 » 1.000 » 300 » 200 V celem obsega loterija, katera jo 7 razredov razvrstena 100.000 srečk s 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mora približno polovica vseh srečk z gotovostjo zadeti. Največji dobitek I. razreda znaša v srečnem slučaju 50.000 Mark ter se zviša v 2. razredu na 55.000 Mark, v 3. razredu na 60.000 M., v 4. na 65.000 M., v 5. na 70.030 M., v 6. na 80.000 M. in v 7. na 600.000 M. Srečkanje je postavno določeno. Cene srečkam I. razreda so sledečo: cela orig. srečka M. 6*— ali K 7— >ol „ „ „ 3-- „ „ 3-50 etrt „ „ „ 150 „ „ 1-75 Vloge za ostale razrede, kakor tudi natančno določilo dobitkov je razvidno iz uradnih z državnim grbom opremljenih srečkovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Vsak vdeleženec loterije dobi takoj po dovršenem srečkanju uradno listino, ne da bi jo moral še-le zahtevati. Izplačevanje in dopošiljanje dobitkov se oskrbi strogo tajno. Naročila sprejemam proti povzetju ali pa proti naprej plačilu. Oglasiti se je torej v svrho naročil predsto-ječega srečkanja takoj, ali pa vsaj do 30. oktobra. zaupno na naslov: Samuel Hecksclier senr. Bankgeschaft v HAMBURGU. „Goriška ijudska posojilnica" vpisan zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hlil, Gosposka ulica it. 7, I. isadstr.) — Tolofon št. 73. BaCno postne hranilnice Štev. 837.315. V skupni seji načelstva in nadzorstva z dne 5. decembra 1907. se je določilo: Hranilna vloga se obrestujejo po 41/, %. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vi o gre se sprejemal o od vsaKoffar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5 V, %, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Slavni deleži se obrestujejo koncem leta 1907. s 6%. Stanja 31. dec. 1907.: Zadružnikov 1867 z deleži v znesku 99.684 kron. — Hranilne vloge: 1,706.550-77. Posojila: 1,699.186.77. — Reservni zaklad: 85.954-35.'— Vrednost hiš: 112.328'— Krasna novjst! Dokler traja zaloga. razpogilja lepo pozla- i ceno, fino a n ker- remontoir kavalir - žepno uro, z elegantno verižico, katera se od pristno zlate nič ne razločuje, s finim kolesjem ter dveletnim jamstvom z origin. plombo, komad za K 4 60, 3 ko:n. K 12*90. — Enaka ura, poniklovana, s srebrno verižico K. 3"76, 3 komadi K 1026. Razpošilja se proti povzetju. — Nengajajoče se zamenja v teku 8 dni, ali pa se vrne denar, — torej nikake zgube. Cenik, z nad 2« 00 podobami ur ter raznih zlatih in srebr. predmetov razpošilja na zahtevo zastonj in poštnine prosto ITlihael Horcuitz, Krakau Dietelsgasse 5?B. Pišite dopisnico pa dobite najlepše uzorce noue jesenske mode gratis in franco. Deiika razpošiijateljska lrgouina Pregrad & Černelič Trgovski dom Gorica. Ugodna prilika. Ker sera si napravil v tovarni električno razsvetljavo, imam na razpolago acetilenski aparat z eirka 3.r svetilkami v popolnoma dobrem stanu Istega prodam po jako nizki ceni. Reflektantje naj se obrnejo m tovarno And. Jakil — Rupa p Miren. Mala vila nova, visoko pritlična, obstoječa iz 4 sob, kuhinje, kleti, dr varrnce in z lepim sadnim vrtom s« proda radi odpotovanja iz Gorice iz proste roke. V kuhinji je napeljan vodovod. Več se izve: ulica Št. Petra št. 7 Gorica, Sprejme se priden hlapec vajen pri konjih. plača po do|[o$opci. Obrniti se je do g. Franca Meden, trgovca v Sv. Križu pri Nabrežini. Uzorna mlekarna v Solinu sprejma dva človeka ali pa omožen par, ki bi znala opravljati živino in molzti krave. Pogoji jako dobri. Oni, ki imajo dobra spričevala imajo prednost. — Ponudbe je pošiljati na g. Josipa Sperac, lastnika «Uzorne mlekarne« v Spijetu, Dalmacija. CHRISTOFLE&CI GUBI« je najboljše in najfinejše čistilo za čeulje. Dobiva se povsod. namizno orodje in posodje useh urst. Iriznano težko posrebrnjeno najlepše forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kaoo, čaj, namizni podstauki, umetni izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tndi pensijone gospodinjstvo itd. G. kr. dvorili založniki Ilnstrovan cenik na zahtevanie. — V vseli mestih zastopano po prekupcih. — Kot jamstvo svoje izvirno^ jo naši izdelki svojo tovarniško znamko in ime Chrutofle. Christofle & CJ* Dunaj I. Opernring 5 (Heinrichshof). Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno, ogledala, žima in platno. Ant. Brešcak-u v Gorici, v Gosposki ulici št. 14 (v lastni hiši) kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov za vsa& stan, priprostaga in naj- finejega izdelka. Daje tudi na obroke. Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. * Gene brez konkurence.