Vzgojila zoper surovost. J^dor motri našo šolsko uiladiuo, posebno na kmetih, zapazil bode dostikrat v nje vedeuji prav neprimeriio surovost in neotesanost. Ta surovost inia svoj izvor v nedostatku uravstvene oniike. Otroku srce izobražati, vzgajati v njeni nežno čutenje je pač naloga, ki spada posebno v podiočje rodiditeljev. Ker pa je nameu šole v prvi vrsti vzgoja, v drugi žele pouk, podvizati se mora učitelj, da odpravi kolikor toliko hudi ta nedostatek. Vsak spretui zdravnik odstiani pri bolniku najprej vzrok bolezni Tako naj stori tudi duševni zdravnik — vzgojevatelj. Da odstranimo prej navedeni vzr.k surovosti, imamo le jeden glavni pripomoček — nrav- stveno vzgojo. Učitelj bode rabil torej vsa vzgojila, katera mu šolske razmere sploh dopuščajo. Prvo in najbolj važno vzgojilo pa je pouk. Vsi učni predineti pač niso, dejali bi, jednake vzgojne moči; najbolj izdaten je v tem oziru jezikovni pouk. Koliko po- rabne snovi, prozaičnib in poetičnih proiz- vodov je že v našib berilih! Koliko bode do- segel učitelj , ki je sani izobražen in rablo- čuten dovolj, ako jih primerno uporablja! Precej merodajno je v tem oziru , da se be- rila modro izbirajo. Kdor bere n. pr. s svo- jimi učenci nežno Valjavcevo pesmico .Drevo v cvetu" po zimi, ta je neovržno dokazal, da nima najmanjšega pedagogičnega takta. Spomladi, da ostanemo pri teni primeru, — spomladi, kadar res vse zeleni in cvete, kadar odmeva po gozdib in logih krasno ptičje petje, obravnavaj se ta pesem! S kratkimi besedami, priprosto in razumno slikaj učitelj učencem svojim prečudno lepoto znova oživljene prirode; povej jim, kaj čuti njegovo, kaj čuti sploh človeško srce pri takih ganljivih prizorih. In preprič-an bodi, učitelj, več si dosegel v tej sami uri, nego vse šolsko leto, če bi bil prav sleharni dan otrokom ponavljal pravila in svarila: ,,Lepo se vedite!" — .Slušajte me!" — ,,Kdor setepe, bode kaznovan" itd. V tesni zvezi z jezikovnim poukom in tudi jednake, ako ne večje važnosti, je šolsko petje. Nemški pisatelj pravi: ,,Musica ist eine halbe Disciplin und Zuchtmeisterin, so die Leute gelinder, sanftmutiger, sittsamer und vernunftiger macbt". Te besede označujejo popolnonia nalogo in pomen petja za šolo. Poslušajmo pa še pedagoga Kellerja: .Tritt der Gesangsunterricht mit den iibrigen Un t er richtsfacbern in eine innige und liebevolle Verbindung, dann erhalt er erst wahre Bedeutung, dann wird der Gesang, weil er Leben hat und vom Leben kam, vvieder aus der Schule in's Leben berausdringen". I)a, to je važno! Kadar človeku srce prekipi, bodi v žalosti ali v veselji, da niu borna beseda odreče, tedaj izliva svoje misli v pesem. — Kadar je mali učenec dokon&al prve svoje abecedne študije, naj izrazi svoje veselje spesniico: ,,Sedaj ko znam že brati". - Kadar prinesoot roci učitelju prvo trobentico, takoj, še tisti dan naj se razlega, klic.Pozdravljenatrobentica". —Kadar novorojena ponilad gozde in loge krasi s čarobno svojo lepoto, da otroku utriplje mlado srce od same radosti in sreče, tedaj naj za- poje: _A, a, a! Pomlad je že prišla!" Kadar nemila snnt stopi nied veselo družbo in pograbi nadejepolno življenje, dogodek, katerega spreten učitelj itak uspešno uporabi, — tedaj naj tolaži učenec svojo bolest z glasovi: .Počivaj nam tovariš mili!" itd. Tako navadimo svoje otroke, da izražajo svoje no- tvanje čutenje — gorje in veselje - na primeren način, in upati sinemo, da učenec, če stopi v življenje, v veselji ne bode vpil in razsajal, v žalosti ne preklinjal in razgrajal. — Na ta in podoben načiu uporabljaj učitelj sploh vse učne predmete, da blaži otrokom srce. Vedno bodi največja njegova skrb, da vzbuja in oživlja v otroku estetično čutenje — živo zavest za vse, kar je lepo in dobro. Človek, kateri se istinito zave krasote kake lepc pokrajine; človek, kateri resni.no obaiduje lepoto kakega umotvora, bodisi kipa, slike ali leposlovnega proizvoda, tak človek ne more biti popolnoina hudoben in zanemarjen. Otrok, učenec, v katerera smo oživili estetično čutenje, ne bode se surovo vedel (ne lode n. pr. pljuval, klel, govoril nespodobnih, umazanih besed), ker žali to njegov čut za lepoto. Podpira pa naj učitelja vedno stroga d i s c i p 1 i n a, katcro navajamo kot drugo prevažno vzgojilo. Pravimo stroga — a ne prestroga ne tako stroga, da umori in potla&i vso otroško lehkomiselnost, vse otro&je veselje. ,,Veselje je nebo, pod katerira raste vse, samo strup ne" pravi duhoviti Jean Paul. ,,Freude, reine Freude, ist ja, vor allem in der Kinderbrust die Grundlage, wie der Quell und Ausgangspunkt alles Guten", meni Frobel, iskreni prijatelj nežne niladine. — Ohraninio torej učencem svojim njibovo nedolžno veselost, in obranili snio iih marsikaterega pregreška! Zunanji sad tega učiteljevega prizadevanjii bode primerno vedenje mladine v šoli in diugod. - V šoli naj se otroci — tudi knietski - vedo tako, kakor se vede natan.no izobražen človek med izobraženci. Glavna stvar v tem oziru je učiteljev vzgled. Priprost priiner naj nam to pojasni. Učenec je poklican k tabli; morda inora iti miino učitelja ali sošolca. Skoraj gotovo se bode paglavček tako zasukal. da niu pokaže hrbet. Kaj naj učitelj v takem slučaju stori? Mirno naj vstane s svojega sedeža, s prijaznira iu uljudnim glasoni naj reče: .Tako ni lepo! Glej, tako se bodeš obruil, če greš niinio koga!" in sam naj pokaže, kako. — Sploh naj pa se ueitelj v šoli vedno vede dostojno. Saj je že Rimljan Katon dejal: nZa otroka imej največje spoštovanje!" To spoštovanje pa skazujemo s tem, da dajemo mladini vedno najlepši in res posnemanja vredni vzgled. Kaj bi opominjali svoje otroke neprenehoma: »Bodi uljuden! — ,,Pozdravljaj!" — ,,Odkrivaj se!" Dejanski jim rajši pokažinio, kako se je vesti uljudnemu človeku. Prijazno in dostojno občujmo med seboj učitelji, ki skupno delujemo, in bolje bode za nas in učence naše. Laški pregovor pravi: »Bisogna corregger se stesso, prima di corregger gli altri!" — nSebe prej popravljaj, potera druge!" Preverjeni bodimo, da dosti pregreškov in napak svojih učencev sami zakrivimo s svojim nerodnim ali neprimernim vedenjem. Dobro si torej zapomnimo Salzmannov nSymbolum:" nVzrok učenčevih napak in pregreškov išči učitelj v sebi!" Melanija tHttigova — Smlednik.