Št. 191» IZHAJA VSAK DAN ^»S aij nedeljah le prazniki:, ob 5., ob ponedeljkih ob 3. zjutraj. S t* v. se prodajajo do 3 nvč. (6 stot.) v mnogih K^akarnsii v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, f ostojci, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovimi, Dorubergii itd. Za&tarel« SteT. po o nvč. (10 stot.) 9&LA3I 8£ RAČUNAJO NA MILIMETRE v sirokosti 1 x-sk>ne. CKNE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. iT»BLrtaice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po Z* Pt. mm. Za oglane v tekstu lista do o vrst 20 K, v.sakm Mdftijna vrsta K 2. Mali oglasi po A etot. beseda, naj-pa 40 stot. Oglase ' prejema Tnaeratni oddelek uprav« „^ilnosti". — Plačuje izključno le upravi „Edinosti". F!a?tj:vo In icžSjivo v Trstu. Trst, w soboto 12» Julija 1918. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Tacaj XXX¥U9* NAROČNINA ZNAŠA u celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; na na- roćbe brez doposlane naročnine, se uprava ne oiiKi. ■arsiaina u nadeljako lr.4a.nj« „EDINOSTI" *t*a« : U eilo leto Kron 5-20, u pol lat* Kron 3 tO. Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. N-fraob*- ▼ana pisma aa ne sprejemajo in rokopisi ss ns vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list*. UREDNIŠTVO : ulic* Giorgic Galatti 20 (Narodni dan). Izdajatelj in odgovorni uredn ik ŠTEFAN GODINA. Lastoik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna Btd;no»t*, vpisana zadrug« z omejenim poroštvom v Trstu, ujica Giorgio Galatti štev. 20. Polino-hrahlinlin! račun Itev. 841-652. TELEFON Jt 11-57. Romuni na Bolgarskem. umrnm rozblfe bolgarske armade se nadaljnje. Rumuni udrli na bolgarsko ozemlje« RIM 11. (Kor.) „Agenzla Siefani« poroča Iz Sofije: Rumunskl poslanik je obvestil bolgarsko vlado, da prekorači rumunska armada mejo, sam pa takoj zapusti z viem poslanlšklm osobjem Sofijo. Varstvo rumun-sklh podanikov je Izročeno lialfjl BUKAREST 11. (Kor.) vEpoca* poroča, da so rumunske čete že prekoračile mejo In stopile na bolgarsko ozemlje. SOFIJA 10. (Oddano ob 1 45 popoldne, dospelo na Dunaj danes ob 2 18 popoldne.) .Agence ieiegr3phfque bulgare" poroča : V trenotku, ko js bilo posredovanje' Rusije In ustavljanje oboroženega konflikta med Bolgarsko, Srblfo in šrško že zasigurgno in ko se je domnevalo, da Je mir na Balkanu že zagotovljen, je rumunska vlada pa svojem poslaniku v Sofiji izročila noto, v kateri, skiic&v. je se sa ravno ti konflikt, obvešča bolgarsko vlado, da Je rumunska vlada ukazala rumunski armadi, naj prekorači bolgarsko mejo. V očigled temu položaju je bolgarska vlada naročila svojim vojaškim oblastim, naj se rumunski armadi čisto nič ne upiraio. Rumunski poslanik princ Shika zapusti z vsem posianiškim osobjem Jutri Sofijo. BUKAREŠT 11. (Kor.) Bolgarski poslanik Kalinkov je prejel navodilo svoje vlade, naj ostane v Bukareštu. BUKAREST 11. (Kor.) Rumunski poslanik v Sofiji Je bil danes odpoklican. BUKAREŠT 10. (Kot.) Uradni komunike romunske vlade, ki |e bil izročen v Sofiji pred začetkom rumunskih operacij, se glasi: Rumunska vlada Je svoječasno obvestila bolgarsko vlado, da Rumunija nikakor ne more ustati pasivna, če pride do vejne med zavezniki. Bolgarska v ada na to sporočilo ni odgovorila. Ker je Izbruhnila vojna, smatra rumunska vlada, da Je v interesu države, da zasede bolgarsko ozemlje. DUNAJ 11. (Kor.) Donavska parcbrcd-na družba te danes ustavila od Oršove naprej ves osebni ia blagovni promet. £ BUKAREST 11. (Oddano ob 1015 dopoldne.) Pohod rumunskih čet v Bolgarsko se je že pričel. BUKAREST 11. (Kor.) Usti poročajo, da je rumunska armada zasedla Sllistrijo. Tudi Turčija. CARIGRAD 11. (Oddano dne 7. t. m. ob poi 9 zvečer, dospelo na Dunaj danes ob enih popoldne.) Porta je odposlala bolgarski vladi noto, v kateri Jo nujno poživlja, naj bolgarska armada nemudoma zapusti Marmarsko obrežje in ozemje do nove meje Medija-Enos. Vsi turški oficirji, ki so zapustili armado, se morajo vrniti k armadi. Katastrofa Bolgarske. Vprašanje premirja. PARIZ 11. (Izv.) V tukajšnjih diploma-tičnin krogih se zairjujc: Rusija je danes uasveiovaia v Belgradu in v Atenah, naj se ustavijo vojne sovražnosti iti je ponudila povredo vsn<š\ S b5 so sicer pripravljeni skleniti premirji., a le pod pogojem) da bodo sigurr,i pred nadaljnimi napadi Bolgarov. Srbija zahteva v bistvu samo to, kar |e zahtevala v začetku, samo iz strategičclh ozirov PODLISTEK. izobčenka. Kriminalni roman, iz angleščine prevel Ivan Dolenec. Gospa Challlsova in Lucy ste jokali orecej časa potem, ko Je odšel Pavel; toda Lucy se |e čutila zelo potolažena, ko je zagledala Dorino sliko, ki jo je naravnost vzhitila. Bila [e tudi zelo vesela, ko je izvedela, da brat odobrava njeno izvolitev in da sme torej smatrati lorda Ailarđyca za svojega bodočega ženina. Bala se je namreč nekoliko Pavlove odločitve v te) zadevi, ker fe vedno zahteval zelo veliko, fcedar naj bi šlo za izbor ženina za Lucy; in tedaj pa je privolil tako hitro. Lucy Je misiiia, da se je biat slino iipremenil, odkar se je pojavila ta tujka, na katero je sedaj oavezal svojo usodo za vse svoje življenje. Lord A1lardyce je prišel še zahteva na severu korekturo meje in sicer tato. da bo šla meja ob reki Bregalnicl in Krivi Lakavici. Drugače je z Grško, katere zahteve so sedaj veliko večje. Grška hoče namreč vso Južno Macedonijo, na vzhodu pa naj bo meja reka Mesta. Pariški informirani krogi zatrjujejo, da sta Rusija in Francija že nasvetovala Bolgarski, naj takoj akceptira srbske zahteve, da si tako zasigura pomoč trlpleentente napram roparskemu napadu Rumuni:e. DUNAJ 11. (Iz7.) Po poročilih Iz Sofije je tamkaj položaj naravnost obupen. Razburjenje v narodu fe začelo vplivati tudi že na notranje politični položaj. Vlada z vso strogostjo zatira časopisje, da prepreči na-daljno razburjanje javnosti. Listi niso smeli niti besedice poročati o strašnih porazih bolgarske armade, niti besedice o rumunski mobilizaciji Vsled neznosne cenzure so skoro že vsi Usti prenehali Izhajati Celo oflcljozni „Mir" izide jutri začasno zadnjikrat; izha jal bo le oflctjalni list. Demisija kabineta Danev je neizogibna. Za nasUdnika se imenuje Genadljev, a za enkrat je še čisto nesigurno, kako se bo razvila politična situacija. Ireznejšl elementi že zahtevajo, naj Bolgarska takoj ugodi srbskim zahtevam In sklene premirje. Zatrjuje se, da je bivši ministrski predsednik Gešov, ki se nahaja sedaj v Parizu, že nasvetoval bolgarski vladi, naj se takoj poravna s Srbijo. Po vsem kulturnem svetu vzbujajo sedanji žalostni dnevi Bolgarske odkrito pomilovanje. CETINJE 11. (Uradno.) Tukajšnji ruski poslanik Je dane3 pri črnogorski vladi interveniral glede ustavitve operacij proti Bolgarski in glede določitve pogojev za takojšnji mir. Zunanji minister je izjavil, da odgovori takoj kakor hitro se sporazume s Srbijo in Grško. BELGRAD 11. (Kor.) Z ozirom na bolgarski korak glede ustanovitve tuje intervencije, stoje srbski krogi na stališču, da je na ustavitev operacij misliti šele potem, ko bo dovolj preskrbljeno za varstvo srbskih mej. Vendar pa bo Srbija, ko pride ugoden trenctek, vstrajala pri direktnih pogajanjih z Bolgarsko, ker nikakor ne gre, da bi se vojno stanje, kl tra a že 10 mesece/ Izključno radi bolgarskih interesov, zopet zavlačevalo z diplomatičnimi pogajanji. Će Boi-gar?ka v resnici želi mir, potem mora nastopiti pot direktnih pogajanj, ki Je najkrajša. Definitiven poraz Bolgarov v Macedoniji. BELGRAD 11. (Izv.) Po strašnem porazu pri Kočani je bila bolgarska armada razbita na dva dela ia se |e pričela umikati proti Jugu. Bolgari se skušajo umakniti na bolgarsko ozemlje in sicer deloma po dolini Strumice čez gorovje Belesv deloma pa proti Pečovu. Nahajalo se med dvema og njema In |?'m grozi strašna katastrofa. BELGRAD 11. (Uradno.) Tekom včerajšnjega dne se Je bojevala naša armada na silno dolgi fronti. Zasledovala je sovražnika v Macedoniji, k[er Je srbska kavalerija zavzela Rado v ište, na severu na stari srbski meji pa so srbske čete, potem ko so popolnoma porazile Bolgare na vseh točkah, tisti večer k Luciji in njeni materi in sicer tako pozno, da ste ga dami pogledali nekoliko presenečeno. — Nisem mogel mimo, da ne bi bil stopil gori — Je rekel. — Preje! sem pravkar tako ljubeznivo pismo od stotnika Challisa. — Od Pavla ? — Dal — Potem vam je pisal takoj. Saj ste komaj dve url, kar Je bil tu. — Res. Njegov sluga je prinesel pismo pred pol ure v svoj kiub. kjer sem se posreči ravno nahajal. Storil me (e srečnega, kajti sedaj čutim, da mo|i zvezi z mojo ljubljenko tu ni ničesar več na potu. Zelo Žal mi Je, da bi stotnika Challisa ne videl več pred njegovim odpotovanjem z Angleškega. — Da) Bil (e tu, da se Je poslovil od naju. — Ali ni bilo to nekoliko nepričakovano ? — Da; odloČil se Je za to šele pred enim tednom. Lordu AUardycu se Je zazdelo, kakor da bi bila gospa Challlsova nekoliko preveč resna, ko |e govorila o svojem sinu. vrgle sovražnika čez mejo. Na stari srbski meji so se operacije vršile sledeče : V sredo ob 4 30 zjutraj smo naskočili sovražnika pri Zaječarju. Bitsa Je bila silno huda, ker le beg bolgarske infanterije Vrla artilerija. Pri Sv. Nikolaju |užno od Knja-ževca se Je moral sovražnik umakniti z velikanskimi izgubami. Zapadno od Viaždinca Je bil bolgarski oddelek popolnoma uničen. Bojišče Je.polno municije in orožja. Ceste so pokrite s puškami in bajoneti. Pred Via-š!no Je bi! sovražnik zelo močen. Tudi močen oddelek bolgarske konjenice Je posegel v boj in skušal priti pri Vladičin-Hanu do železniškega tira. Posrečilo se nam |e, temu oddelku cdre/ati povratek. Del čet se je moral udati, ostali so bili vjeti na begu, le par vojakom se Je posreč lo pobegniti čez mejo. Tekom napada so skušali Bolgari s pomočjo eskadrona konjenice in mitraiješkega oddelka obkoliti naše pozicije. Naš poveljnik, ki je takoj spoznal ta manever, Je preprečil ta načrt na sledeči način: Ko sta bolgarska kavalerija in mitraiješki oddelek obkolila naše pozicije, so Jim naši odrezali povratek ia jih Istočasno na več točkah nepričakovano naskočili. Sovražnik je bil primoran položiti orožje in se Je udal do zadnjega moža. Med našimi uspehi na stari meji, se je na macedonskem bojišču nadaljevalo zasledovanje sovražnika proti Radovišti. Srbska kavaierija je tako silno pritiskala, da se je Četrta bolgarska armada spustila v paničen beg. V četrtek popoldne Je naša konjenica zavzela RadoviŠte in prišla kmalu nato v ion takt z Grki, ki so zasedli Stru ranico. Lahko se trdi, da pomenijo boji v sredo in četrtek definitiven bolgarski poraz na macedonskem bojišču. ATENE 11. (Kor.) Vcjno ministrstvo je izdalo sledeče poročilo: Včeraj smo vei daa zasledovali sovražnika. Na potu proti Strum-nicl se Je razvila huda bitka, kjer so biii Bo!garI popolnoma poraženi. Pri Radovišti smo zadeli na prve srbske oddelke. ATENE 11. (Izv.) Of.'cljslao se Javlja: Gršfca armada je pri Demir Hisarju zopet pobila štiri divizije generala Ivanova. Vesti, da [e Ivanovo v a armada zajeta, niso resnične. ATENE 10. (Kor). Admiral Konduriotis lavlja: Kavala Je v naših rokah. Okolica je izčiščena scvražaih čet. ATENE 11. (Kor.) „Agence d' Athenes" poroča: Po bitki pri Strumnicl so koncentrirali Bolgari 44 bataljonov pri Demir Hisarju, kjer so se združili ostanki poražene bolgarske armade pri Kilkisu. Bolgari so zasedli okolfco Vedrine in pričakovali sovražnika. Naše čete so takoj napadle sovražnika in ga pregnale iz Keslslika, vendar pa |e bilo naše prodiranje ustavljeno, ker so padale krogle bolgarskih težkih oblegovalnih topov 9 km daleč. Radi tega je ponoči artilerija napadla Bolgare in pod zaščito topov so konečno Grki pregaali Bolgare Iz Vedrine in jih vrgli na drugi breg Strume. Grki so zasledovali sovražnika, ki je ostavi! na begu velik plen. Med tem ko Je trajala bitka pri Demir Hisarju, so močni bolgarski oddelki iz Štipa, ki so se umikali pred Srbi, prodrli do PetriČa in Strumcice. Grki so takoj naskočili te oddelke in Jih razpršili. Sedaj se nahaja grška armada premagani armadi generala Ivanova frontalno nasproti In ravno-tako četrti bolgarski armadi obstoječi iz 72 bataljonov, ki se Je umaknila pred Srbi iz Stlpa. Včeraj popoldne so naše čete pod poveljstvom generala Manusoyaklsa zasedle — Ali se Je zgodilo kaj, Lucy? — Je vprašal, ko Je bil sam s svojo nevesto in se Je nekoliko bliže primeknil k njej. — Zdelo se mi fe, kakor bi gospa Challlsova ne hotela govoriti o vašem bratu. — Da, to Je že mogoče. Mama Je nekoliko v skrbeh zaradi nJega. Pavel se poroči jutri zjutraj. — S kom ? Kje ? Mislil sem — — Mislil ste, da |e zaročen z gospodično Daintreejevo. Stvar pa je popolnoma razdrta. Medve še nisve videli njegove neveste in meni je vsa stvar nekoliko zagonetna ; toda ona mora biti naravnost Čarobna ženska. Misli m, da Je inozemka; njeno ime zveni tako tuje. — Kako jej Je ime ? — Dora Zueta. Lucy ni opazila izraza silne propasti, ki Je hušknil preko lica njenega ženina, ko Je imenovala to ime. — Ali ni to ime čudno? Rada bi vendar vedela, kaj Ji je potožila mama ? — Kaj, dušica ? — Njeno sliko. Tako ljubke ženske še nisem videla. — Potemtakem |e ie niste videla? I Damir Hi;ar. Soviažnik se Je umaknil ob 7. Nrka iz Stip? dcšia bolgarsfta kcljna je bila razbita in je pustila na bojišču 19 topov. Neko drugo bolgarsko kolono, ki (e hotela iti ikoii PetrJč, so naše čete odbie ii z?p!ejile 15 topov. Boigarski poraz je Dopoln. BELGRAD 11. (izv.) Unvkanje bolgarske armade proti Pečovu postaja vedno b;>IJ podobno divjemu nerednemu begu. Ce.e ostavfjsfo ia seboj velik dd s veje artilenje in tre u a. Grki pritiskajo od Juga in edina skrb bo-garsklh generalov |e danes ta, da bi čimpre| ušli na bolgarski teritorij, sfcer lahko S; bi in O; ki zajemajo cel j amado. BELGRAD 11. (Izv.) Iz površne statistike mrtvih in ranjenih je razvidno, da znašajo srbske izgnbe v io dnevnih bojih z Bolgari 35 do 40000 mrtvih in ranjenih Samo v zadnjih treh dneh so izgubili Srbi 20.000 mrtvih in ranjenih. Bolgarske izgube v bojih s Srbi se cenijo nad 50.000 mrtvih in ranjenih. BELORAD 11. (Kor.) Po uradnih poročilih iz Skoplja so se končale voj.iš&e operacije na ozemlju kraljevine Srbije s sijajno srbsko zmigo na vseh točkah. Armade generalov Ivaaova, Kovačeva in Kutlnčtva so popolnoma poražene in se naha|a|o na divjem begu na ozemlje kraljevine Bolgarske. Z balkanskega bojišča. (Srbeki tiskovni urad „Edinosti"1.) BELGR \D, 10. julija. Katastrofalni poraz glavne bolgarske armade v devetdnevni bitki ob Bregalnicl. — Bolgari razbiti na vseh bojiščih. — Izgube 50.000 mož. — Nobenega bolgarskega oddelka na srbskih teh. — Bolgari morajo bran ti svoje lastno ozemlje Obrnili smo 3e na srbski tisk. ural v Belgrad, da bi nam podal natančno (n verodostojno sliko o sedanjem položaju na srbsko-bol^arskera bojišču, i i omenjeni urad, oziroma njegov načelni* nam je ustregel radovcljno s sledečim natančnim brzojavnim porečilom, ca Čemer mu Izrekamo svojo najprisrčnejšo zahvalo. Uradno poročilo vrhovnega poveljnlštva danes zjutra) izjavlja, da w Je z včerajšnjim porazom Bolgarov pri Štipu in sploSnim njihovim umikanjem končana devetdnevna krvava bitka ob Bregalnici, ki ni samo ena najijutejših in najbolj krvavih vse balkanske vojne. Že po srditosti, s katero ste se borili obe stranki in po izgubah zavzema ta bitka iz|emno mesto v zgodovini modernih vojen. Bitka se je končala s popolnim porazom glavne bolgarske aimade pod generalom Kovačevim, ki se umika vsevprek proti gornjemu in srednjemu teku reke Strume in se prizadeva, da bi se tako izvlekla iz Jeklenega obroba, s katerim jih oklepa s severa in zap?da srbska, z juga pa grška armada. Ta obroč pa se zožuje od časa do časa vedno bolj. B'tka se je začela dne 30. junl|a ob treh zjutraj z nenapovedanim bolgarskim napadom na Ovčjem polju. Prvega zvečer Je bil bolgarski napad odbit na vsej fronti s silnimi izgubami. Dne drugega julija so bili Bolgari na ctli črti vrženi čtz Bregalnico, dne tretjega pa se je začel odločni napad na vse| vronti, izvršen po srbski vojski. Prednjačilo je levo sibiko krlio, ki je udir-jalo na bolgarsko desno krilo. Bolgari — Se ne. Mama ni bila za to. — Abf tu Je 1 Stopila Je za svojega zaročenca in mu podala sliko čez ramo, da ga ni videla v lice, ko je pogledal sliko. — Da, zelo ljubka Je — je rekel nekoliko resno. Kedaj in kje bo poroki ? — O, nekje v neki oddaljeni cerkvi; tu je listek. Ali že odhajate, Gaston? — Da, moram, dušica I V tem trenutku Je vstopila gospa Challlsova in lord Atiardyce se Je poslovil. Sedemnajsto poglavje. V cerkvi — pred cerkvijo. Lord A!lardyce je bil vso noč razburjen vsled novice, ki Jo je izvedel. Kar je vedel o Dori Zuetovi, Je bilo pokopano v njegovih prsih, toda njeno lice mu Je vedno mameče lebdelo pred očmi v svoji temni, zapeljivi lepoti. — Zakaj nisem izvedel že preje vsega tega — Je dejal sam pri sebi. — Priporočil bi to stvar, ko bi |o mogel — in vendar, Pavel Cballis ni mož, ki bi poročil tako žensko z odprtimi očmi. V kaki podebi se mu |e vendar pokazala, da ga je premamila ? (Dalje) Stran II. „EDINOST" št 191 V Trstu, dne 12 julija 1913 imeli na svojem desnem kiiiu 50 bataljonov s 100 topovi. Krvavi boj ]e bil končan dne Šestega julija s popolnim porazom bolgarskega desnega ktiia in zavzetjem Kočane. Bolgarsko desno krilo je bilo odcepljeno od levega in potisnjeno nazaj 35 kilometrov o i prvotnih pozicij v smeri proti Carjevemu selu. V tem, ko (e srbska vojska preganjala bolgarsko desno kriio, je bolgarskemu središču uspelo, da se je vzdržalo tudi še dalje in verovalo levo krilo, ki je bilo rnečno 60 bataljonov in 120 topov in se je po ponovno odbitih naskokih na Krivolak moralo pred Srbi umekniti s terena med Vardarjem in Krivo Lakavico. Končno je včeraj dopoldne padei tudi sani Siip in Bolgari so se umeknili v smeri proti Radovištu in Pehče-verau, preganjani ro srbskih četah in grški vojski, ki prodira čez Strumnlco. h tega poročila je razvidno, da Srbi niso samo vzdržali dobro premišljenega in pripravljenega nepričakovanega ofenzivnega bolgarskega napada, temveč so sovražnika popolnoma razbili ia ga vrgli daleč nazaj iz starih pozicij ter tako popolnoma ziomiii glavno bolgarsko ofenzivo in največjo armado. U3pthl Grkov z juga ogrožujejo tako zelo Bolgare, da se morajo v neredu umikati od Bregalnice in z OfČJega poija vse t|a do Strume. Bilka ob Bregalnici Je bila ! v strate-gičnem oziru i po žrtvah ter po krednsh junaštvih naravnost grandijozna in obe strani ste ze borili osem dni najljuteje. Bila je to borba in spoprijem dveh močnih sovražnikov in je zato poleg strategičnega to tudi tem večji srbski borilski uspeh. S tem so tudi najbolje demantirane vse scf jsko-du-na]"fre vesti o nekih namišljenih prodiranjih Bolgarov proti Velesu in preko Ovčjega polja ter o njihovih uspehih pri Krivolaku. Včerajšnja borba pri Štipu je bila nenavadno krvava. Srbi so zaplenili velik vojni plen, med katerimi so našli tudi one topove, ki so jih Balgari odvzeli Srbom prvi dan vsied nepričakovanega napada. Z he daljnimi istočasnimi operacijami Srbov in G kov bo v nekaterih dneh mogoče očistiti od Bolgarov vse ozemlje od bo{g:irsfce meje do Džumaje in reke Strume, torej vsa cs=ednja Macedonija. Med operacijami proti Bolgarom pri Kjustendilu ob srbsko-bolgarski meji je prišlo do nekaterih bolgarskih napadov, ki pa stra-teglčno niso večje važnosti in ki jim je bil le namen, da bi zmešali srbski načrt. Vsi ti napadi pa so se dosedaj končali z neuspehi. Dunslske vesti, da so Bolgari že prodrli v Vranjo, so naravnost smešne, ker bi to značilo, da |e pretrgana železniška zveza Bel-grada s Skopljem, ko pa vendar vlaki vozijo popolnoma redno ter vsak dan dova-žajo semkaj ranjence, tja dol pa odvažajo korespondente. Vest je bila pač antecfpirana ta podlagi bolgarskega napada na Viašinjo, ki pa je bil popolnoma odbit. Napad pri Knjaževcu se pripravlja. Včeraj so naskočili Bolgari z večjo silo zaječarske utrdbe, toda nad Z^Ječarjem pri TreŠnjevem brdu in z juga pri Vratarnički Klisuri so pričakdit Srbi Bolgare kakor v kletki, lih naravnost uničili rer zaplenili mnogo orožja. Napadi na mejo in pisava dunajskega Časopisja, da se nahaja gsavna bolgarska moč v notranjosti Bolgarske same, ima le namen, da bi se odvrnila pozornost od bolgarskega poraza ob Bregalnici. Tu se konstatira, da je glavni cilj bolgarskih operacij bila ofenziva v Macedoniji in da je tu glavna bolgarska moč, ki oa je popolnoma propadla In mora sedaj Bolgarska braniti svoje lastno staro ozemlje, kar znači, da je v Ma-cedoniji poražena. Sedaj so v teku operacije na starih bolgarskih mejah. ŽelezniŠKa zveza Srbije s Solunom je bila samo v začetku začasno prekinjena pri Gjevjeli;i in Krivolaku, ali ne da bi bila poškodovana proga ali mostovi. Sedaj je proga popolnoma prosta in neogrožena. To je torej bilanca prvih osmih dni velike borbe, ki na vseh treh straneh stane dosedaj nad petdeset tisoč mrtvecev, ranjencev Eli ujetnikov. Povodom korfuznih in lažnivih vesti, ki v ostalem krožijo edino le še po avstro* ogrskc-m časopisju iti V3e dosedaj zamol-čujejo pravo sliko razvoja in stanja operacij na srbsko-bolgarskem bojišču, se morejo na podlagi avtentičnih Informacij tujih dopisnikov vojaških strokovnjakov ter na podlagi pooblastila z najmerodajne|Šega vojaškega in političnega mesta konstatirati sledeča absolutno nesporna fakta: Napsd so izvedli Bolgari z vso glavno svojo mcč|o, kar dokazuje dejstvo, da se Je vršil boj cel poldrug dan na srbski strani demarkacijske črte ter da so Si bi pobrali tako ogromno število bolgarskih ranjencev, in kar tudi dokazujejo odredbe, ki so se našle pri ujetnikih. Glavno bojišče je bilo dosedaj okoli Zietovske reke in Bregalnice, pri kateri je predirala glavna bolgarska armada pod generalom Kovačevim, katere cilj je bil, da bi prodrla v spodnje dele Macedonije in Stare Srbije. Bolgari so zavzeli OJevgJeiijo, ki pa so Jfm Jo pozneje Grki zopet odvzeli, in prvi dan Krivolak, odkoder so bili pregnani, a potem zopet Krivolak. ki so ga branili manjši srbski oddelki, povečini prostovoljski. Krivolak so v soboto zopet zavzeli Srbi in vrgli zopet nazaj Bolgare ob veliiih njihovih izgubah. TimoŠka divizija ni bila nikakor uničena, ker se je bila tudi Še pozneje ter zavzela zopet Krivolak in dočira so prve sofijske vesti javljale o desetih tisočih ujetnikov, pozneje o štirih tisočih, se sed*j govori samo še o štirih stotinah. Dejstvo, da so se sedaj Bolgari preganjani po srbskih četah, umaknili cd Štipa in iz vsega ozemlja med Varderjem in Lakavico ter celo iz Ra-dovlšta, kjer je bil glavni stan, ter beže proti PehČevemu, najbolje karakterizira efe-mernost krivoiaškega začasnega in pretirano razblinlenega uspeha. Absolutna resnica je, da ni bilo niti pred Velesom, niti Kumanovim, a kaj Šele pred Skopljem nikakih bojev in da se ni ves čas nahajal noben bolgarski oddelek bliže Skopija nego 55, Kumanovega 40 in Velesa 20 km zračne črte. Danes, deseti dan borbe, so bili Bolgari potisnjeni nazaj na ceii fronti od Zietovske reke do Kri volaka za kakih 50 km in so torej še za toliko več oddaljeni od omenjenih mest. Poleg tega pa tu razbila njihova vojska na begu zapušča topove, municijo, hrano in puške, že!sč edino le, da uide obkolenju. Vesti o obkoiecju srbske donavske divizije so absolutno neresnične. Ta divizija ni bila Dikdar ogrožena, kaj še!e obkoljena. Vest o obsoljenju Je bila anticipirana na podlagi nakane Bolgarov, da bi storili to že pive dni borbe, in poizkusov, da bi izvrš il naskok v smeri proti Vranji. Konstatira se, da Je bila ta vest javljena s pri3tavkom, da Bolgari groze z napadom iz Kočane tedaj, ko so bili Bolgari že potisnjeni celih 35 km nazaj, ko so poizkusili napad na Vlašino, odkoder so bili odbiti. Predvčerajšnjim so napravili Bolgari nekoliko naskokov na več krajih, toda najdalje so prodrli do Knjaževca, 14 km od meje, ter so biii predvčerajšnjim in včeraj strti kakor predvčerajšnjim pred ZaJeČarjem. Od včeraj ni niti enega bolgarskega oddelka na srbskem ozemlju. Povsem tem torej ni bila niti en t r e n n t e k o g r o ž e n a niti železnica niti eno samo večje srbsko mesto ter nibila presekana niti ena zvezaraed posameznimi deli srbske vojske, niti obkoljena niti ena večja srbskavojnamasa. Nasprotno pa je resnica, da se je bila glavna devetdnevna ogromna bitka ob Bregalolci z glavno bolgarsko močjo ter da so bili Bolgari popolnoma razbiti, pognani čez Bregalcico in planino Plačkavico ter nagnani tred Plačkavfco in Maleš in da beže proti gorenjemu toku Strume, dočim jim groze cd Juga prodirajoči Grki. Ta absolutno tečni položaj stvari kaže, da so Bolgari doživeli katastrofalen poraz na ?rbskem in grškem bojišču med Vardsr-jem ia Strumo in se ne ve, če se boda tako preganjani mogli še kaj upirati in izogniti obkolenju ostankov svoje glavne moči, ki bi na) bila izvedla njihov glavni in edini cilj vojne: okupacijo spornih delov Macedonije in Stare Srbije. Druga faza vojne, ki nastopa sedaj, se razvija okoli starega bolgarskega ozemlja, kar kaže, da so Bolgari, pobiti v svoji obsvalalski ofenzivi, prišii tako daleč, da morajo braniti svoje staro ozemlje. Marjanovi ć. Domače vesti. Odborova seja političnega društva „Edinost" se bo vršila v ponedeljek, dne 14. t. m., točno ob 3 popoldne v »Slovanski čitalnici". Vabljeni so vsi gg. odborniki, namestniki In deželni poslanci, da se seje gotovo udeleže. »Dr. Gregrin in agitacija*. Pod tem naslovom si je ljubljanska „Zarja" v eni svojih zidajih šievi k zopet dovolila nekaj svodih običajnih nesramnosti in laži na naslov slovenskih narodnjakov in se prav posebej obregnila cb „dobrega" dr. Gregorina, kateremu očita, da je po zadajlh državao-zborskih volitvah nekemu učitelju, ki je prišel zaradi „volilne sleparije* v korist njegovemu mandatu v konf ikt z državnim pravd-ništvom in ga je prišel prosit brezplačne pravne pomoči, naravnost odbil prošnjo ter mu rekel: „Kaj to, če izgubite volilno pravico za dobo 6 let*. Šele na ponovno zahtevo da ga je odvedel k dr. Slaviku, da prevzame ta zagovornlštvo. Na dan razprave pa ni bilo dr. Slavika odnikeder. Obtoženec je bil oproščen In je dobil pozneje od dr. Slavika sledeče pismo: „Zvedel sem še le sedaj, da je bila razprava proti Vam radi one volilne zadeve včeraj. Z veseljem sem čul, da ste bili oproščeni. Da nisem prišel na razpravo, ni moja krivda, kajti o isti nisem bil obveščen ne od sodišča, ne od Vas. Toliko Vara naznanjam, da ne boste mislili, da je bifa kska zamuda ali zanikmost na moji strani. S spoštovanjem dr. Slavik.* Mislimo, da ni treba komentarja k temu pismu, ker si ga lahko vsak čitatelj sam napravi. Tržaškega smradu smo Kraševci že siti in poslužiti se bodemo morali dobrega deslnfekcijskega sredstva, da ga odpravimo tja, katLor spada: v tržaški „Narodni dom*. Tako olŠe „Zarja* in mi smo tudi mnenja, da k tej njeni nesramnosti res ne bi bilo treba komentarja, kajti komentirala se le dovolj sama. G. učitelj Macarol se morda nekoliko bolje spomni celiga dogodka, če ga opo-r zorimo na dejstvo, da se je oni pogovor; vršil v odvetniški pisarni dr. G egorin - dr.: Slavikovl v navzočnosti dr. Slavika in da so J bile dr. Gregorinove besede nekoliko drugačne. Pogovor je bil o posledicah „volilne sleparije* in dr. Gregorin se je Izrazil v smislu, da posledica resnične volilne sleparije, o čemur pa v tem slučaju ni bilo nitij pomisliti, ni samo izguba volilne pravice za; dobo 6 let, temveč najbrž tudi Izguba j službe, kar je pač vse kaj drugega, kakor I pa trdi .Zarja*. Za človeka, ki ima kaj soli v glavi, je tudi umljivo, da dr. Gregorin ni sam prevzel zastopništva v tej zadevi, ko je šlo „za volilno sleparijo v korist svo|emu j mandatu*, in da je prepustil stvar svo|emu odvetniškemu drugu, s katerim ima skupno pisarno, dr. Slaviku, kakor je prav tako umljivo, da odvetnik, če ne dobi odnikoder obvestila, kedaj se vrši razprava, ne more k razpravi. G. učitelj Macarol, ki »e sedaj zateka v „Zarjo*, naj bi bil obvestil dr. Edvarda Slavika, kedaj je razprava, pa bi ne bil oitai brez branitelja. DotiĆnik, ki |e priobčil ono dr. Slavikovo pismo v( „Zarji* s pripombo, v kateri se med j vrstami čita očitanje laži, naj ima tudi j toliko poguma ia naj izreče to jasno In naj tudi odgovarja potem za svojo trditev. Toda kaj se hoče! Sumničenje, zavija- j nje, laž in obrekovanje — to je bilo vedno j It |e tudi vedno orožje, s katerim se bore: „Zarja* ia rjsnl dopisniki. In tako je tudi v j tem slučaju. „Zarja* s svojimi prišepetaii' naj je le prepričana, da taka podla sredstva ne izdajo prav nič pri poštenih ljudeh, kakor so kraški volilcl, ki poznajo dobrega dr. Gregorina tako dobro, da mu vsa soct-jalnodemokraška sumničenja, zavijanja, laži in obrekovanja ne odkrušijo niti trohice spoštovanj5*, ki ga uživa kot poštenjak in značajnlk pri vseh poštenih in — značajnih ljudeh 1 Sicer Je pa že marsikateri pes oblajal mesec, a mesec zato ni neh3l s/e-titi I 1 Tužna nara majka 1 Prebil smo: Po-'pelnoraa upravičeno ste napovedali boj onim naššncera, ki namesto da bi pomagali pri narodni stvari, delajo le zgago med »nami 1 Jaz pa imam na piki nekatere slovenske miadenlče, ki ne 3amo da delajo zgago, pač pa tudi — sramoto, i Neki Tcmec tam od Vrem in jeki 'Kavčič iz Komna sta fantaiina, ki si drzneta zaničevati svojo narodnost in v znak svojeg« odpadnlšiva nosita — italijanske barve i v gumbnicl! Zraven teh je pa še več dru-;glh, ki jih o prvi priiiki narišem bolj na-jtnnčno, 'ter jih Izpostavim na sramotni 5 oder. Ljudje, ki niti ne znajo dobro laški, si ! upr.jo danes žaliti vse, kar je nam svetega s ! in zasramovati i^ater in zemljo, ki jih fe rc-| dila! Omeniti mi je, da ta svojai nima nika-kega polillčnega prepričanja, ker gotovo nitl( ne ve, kaj je politika. V svoji omejeno: ti pa j • hoče igrati ulogo Judeža Iškarijcta, mi-j Isleč, da je to za kraetskegs sina bolj —! ■ „nobel* 1 Za danes toliko. V prihodnje povem j | tudi imena in vse podatke, da se bodo! [pošteni ljudje vedeli izogibati teh cdpad-, nikov I Iz stavbne službe. Za inženirje so ! imenovani stavbni printavi: Albert Hohen-berger v Trstu, Artur Marcuzii v Tolminu, Josip KcšSr v Pazinu in Ivan Merkuška v Gorici; za definitivna provizorična pristava : r J osip Badessich v Gradiški in Fran Zunančsč I v Trstu ; za provlzorične pristave sta* bnl ■praktikantje: Jakcb Zachariades v Gradiški, i Milan Treo, Ivan Kfasnig, Josip Sabacky in i Anten Dolenz v Trstu. Na vseh slovenskih šolah, v r~estu in t okolici se danes zaključi šolsko leto s službo i : božjo in razdelitvijo izpričeval. XI. Občni zbor „Dramatičnega dru- i I Stva" se bo vršil nccoj ob 8 30 In to: i vljudno vabljeni nanj vsi podpornik: kafcor | tudi vsi prijatelji slovenskega gledi šča. P. n. gospodje odborniki so naproSeni, da 5 pridejo že ob 8, ker se bo vršila pred ! občnim zborom velevažna seja. Ker gre za obstanek ?n procvit, vaše tako pomtmbne ' kulturne institucije, je upati, da se naše občinstvo odzove v najobtlnejšcm številu vabilu na ta občni zbor. Jugoslovanska dijaška počitniška , zveza. Začele so se počitnice in mnogo dijakov — članov naš? zveze je cdšlo na potovanje. Ob tej priliki še enkrat opozarjamo in prosimo potujoče dijake, da se povsod na potovanju ia na brezplačnih prenočiščih redejo dostojno, da ne bo kakinih nepotrebnih nerednosti in nam neljubih pri-tožeb. Potujoče dijake prosimo, da nam po počitnicah pošljejo popise svojih potovanj, da vemo, kje so potovali in v katerih krajih so brezplačna prenočišča najbolj potrebna. i V začetku prihodnjega šolskega leta začne Izhajati „Glasnik J. d. p. z.u, v katerem bomo cPjavljali najboljše potopise, teoretične razprave o potovanjih i. t. d. . S tem bo mnogo pomagano napredku „J d. p. z.* in dvigne se tudi veselje do potovanj?. Vsem onim zasebnikom in tudi dijakom, ki so dali brezplačno prenočišče, se iskreno zah?a!!uJemo in jih obenem prosimo, da nam ostanejo tudi v naprej naklonjeni. Prosimo pa jih tudi, da nam javijo vsako nerednost, ki bi |o morda napravi! kak potujoč dijak, ker Je za vsakega člana „J. d. p. z.* odgovoren odbor, ki že poskrbi, da se kaj takega ne zgodi več. Morebitne pritožbe, poročila o potovanjih, prošnje za pojasnila I. t. d. se na| pošiljajo za slovenske kraje na nasiov: „Jugoslovanska dijaška počitniška zveza', Ljubljana, za srbo-hrvatske kraje, na nasiov: „jugoslav. djački fer. savez", Sušak—Reka, Bouievvard 131. Odbor „J. d. p. z." Račun Ciril-Metovega plesa prirejenega dne 1. februar|a t. I. v Trstu. Dohodki: Vstopnina, oglasi in darila K 8552 96, šaljiva loteriji K 843*06, pa.iljoni K 1,858 16, garderoba K 288 02, sedeži na galeriji K 185'—, obresti naloženega denarja K 164 62, razno K 54'16, sku-psj K 11,945-98. Stroški: Ženski podružnici K 400 tiskovine in pUaruišfce potrebščine K 563 08, poštnina K 186 50, odškodnina za 2 drora:.i in združeni stroški K 560 —, 2 godb? K 205*—, za nakup vina, piva Itd. za pa viljone K 885 27, razno K 61 65, skupa] K 2861 50. Cisti dobiček: a) polovica Družbi sv. C'riia in Metoda v Ljubljani........K 4542 24 b) polovica zakladu za hrvatsko šolo v Trstu . . . . K 4542 24 skupaj č stegi dobička K 9034-48 Za odbor za prireditev CH pl sa: dr. J o s i p G i a c o n i 1. r. predsednik. Anton Ž i b e r n a I. r. blagajnik. Kakršni učitelji, taki učenci. Prav čisto nič se ni čuditi, da je tržaška laška mladina, zlasti ona, ki |e že odrastia šeli, t&ko zagrizena proti v;emu, kar je slovenskega, da se odlikuje z uajnesramnejšim' napadi na Slovence, da dviga na nas palice in revolverje in nam zažrga šole, kč jti ^o sovraštvo proti Slovencem jej vcepljajo že od najnežneJŠe mladosti v — šoli, kjer je izročena najbe3neiŠ'm sovražnikom Slovenstva fn Slovencev. Evo dokaza: Včeraj se Je vozila z novim šentjakobskim tramvajem družba italijanskih učiteljic. Pogovarjale so se na ves glas in čuti ni bilo dragega nego „Ital!?" in „Italia", potem pa so padle po nas Slovtncih in „ščavi* so frčali semtertla kakor bi iztresal orehe. Poleg tega pa še cel kup drugih psovk te-zaoičevanj in blatenj nišega naroda, da bi človek mislil, da I na pred seboj dru5bo podivjanih mazzinij&nskih pobalinov, ne pa učiteljic, ki so pok!Tcane, da mladini blažijo srce in duha. Posebno se Je odlikovala neka učiteljica, ki poučuje v šoli v ul. Paolo Ve-ronese. Potem naj bi se pa še kdo čudil, da italijanske šole ne vzgajajo mladine v ljudi, temveč v dTvjske ! Iz Skednja. K:kor je bilo že objavljeno v „Edinosti", smo dob.ii v Štednju zdravnika-rejaka v osebi g. dr. Pesnika. Ta vest le izzvala med našim ijudstvem splošno zadeščenje. Kogč^g smo vendar dobili zdravnika, ki je naše krvi ia ki čuti z nami I — U7trjeni smo, da se bodo na§i Š^edenjcj, Magdalenčani in Slovenci le sploh k nJemu zatekali po zdravniško pomoč. Saj jim velevata tako lastna in narodna korist. Svoji k svojemu I Sprejema vsak d?n od 3 30 do 4*30 pop. v hiši g. C-zarJa Kariža v Skednju št. 125. Za prodano čistilo (kremo) je prejela družba sv. Cirila Jn Metoda v Ljubijanl cd tvrdke I. Keber, sedaj v Tacnu pri LJubljani, 150 K. Ta cenjena tvrdka naznanja, da radi preselitve in ured tve tovarniški:; prostorov ni mogla vseh naročil takoj Izvi-šiti, vendsr selaj ni nikakih zaprek več. Ta izborna ktema se je splošno pri vsem narodno misiečem » bč'nstvu radi res izborn; kakovosti priljubila ia jo najtopleje priporočamo. Jutri, v nedeljo ob 4 popoldne se bo vršila na vrtu gostisne „Jadran" pri Sv. Jakobu že naznanjena veselica Št. Jakobsku* podružnice družbe Sv. CMla in Metoda. Spored cb3£ga raznovrstne pe.ske točke, deklamacije in prizoički, ki Jih uprizore gojenci otroškega vrtca. S.-?rala b > godba NDO, a sodelovalo bode iz prijaznosti tudi pevsko drušivo „1 irija*. Po veselici priredi godba NDO ples v korist šentjakobski po družnfcl CMD. Vstjpnina k veselici je le 40 vin. za odrast!e, za otroke pa 20 via. Pri ple3u vsak komid 10 vin. Naj torej nihče ne zamudi te prilike, da se pošteno pozabava in obenem pomaga šentjakobski podružnici, ki vzdržuje t.ama toli prepotrebnl otroški vrtec pri Sv. Jakobu, v katerega Je zahajalo Že prvo leto Jud 80 otrok. V slučaju skrajno slabega vreme ia se bo vršila veselica v dvor.nl Delavskega konsumnega društva pri Sv. Jakobu. Direktna oprava prtljage preko Dunaja se razširi od 1. julija 1913 na brze-vlake pri kr. ogrskih državnih železnicah, c. kr. priv. železnice Koš{ce-B3humhi In ogrskih črtah c. kr. pri?, juž^o železniške družbe. Podrobni podatki so rr^vidui iz avstr. kurzce krjige :d 1. julija 1913 in se izvedo na postajah. „EDINOST" št. 191 Stran III. Cesarsko tekmovalno streljanje v Bazovici. Kakor v prejšnjih let,h, so tržaškemu veteranskemu društvu „Cesar F^an Josip 1." tudi letos društveni prijatelji in dobrotniki podarili krasna darila, ki bodo izložena na ogled v oknu tvrdke: »Back & Fehl" v ulici Acquedotto 12 danes ves dan in se jutri ob priliki strel|anja na tarčo v B3zovlcl razdelje najboljšim strelcem. Streljanje se bo vršilo od osmih zjutraj do šestih z /ečer.__ TržaSka mala kronika. Trst 11. julija. Tatvina v okrajni bolniški blagajni. Predvčerajšnjim je blagajnik okrajne bolniške blagajne Fran Rit^ssa vzel iz blagajne 1445 K v svrho nekih izplačil ter položil denar — bili so bankovci po 20 K — v nezaklenjen predal, da bi ga imel pri rokah za izplačevanje. V tem je moral za čisto kratek čas iz sobe, a ko se je vrnil, ni bilo denarja nikjer. Deaar Je skoraj gotovo odnesel kak član, ki je pričakoval izplačla bolniške podpore. Samoumor. Daaes ponoči malo pred 3 je gostilničar Ivan Sal?i, star 58 let, ki je stanoval s svojo ženo v ul. Ireneo della Croce št. 5 v četrtem nadstropju in imel svojo gostilno na Acquodottu št. 45, skoči! iz četrtega nadstropja na dvorišče. Ostal Je na mestu mrtev, ker si Je zlomil tilnik. Poklicani zdravnik rešilne postaje je mogel le konstatirati smrt. Po sodnem izidu so pustili mrtvo truplo na soprogino željo v hiši. Vzrok samoumoiu Je bila neozdravljiva bolezen. Tatinska služkinja. V Zadru rojena, a v Krško pristojna 27ietna služkinja Liza Zorfco, stanujoča v ul. G. Gatieri št. 26, je služila pri družini Dianoptiio na Acqiedottu žt. 52 kot postrežnica ia je svoji gosoodiaji ukradla razie obleke v vrednosti 45 K. Domačemu sinu Karlu Je ukradla iz denarnice 300 K, drugemu sinu Jdiiju pj 10 K. D^no-oulovl so jo ovadili policiji, ki je našia v iijeaam stanovaaju 140 K denarja tu vso ukradeno obleko. Zorkovo so aretirali. Ljubezniv soprog Je 29ietai Rudolf Zock, ki stanuje na Vrdeli št. 974. Saočl [e prišel domov in je začei neusmiljeno pretepati svojo ženo ii otroke in jhn nazadnje zagrozil, da jih pomeče v morje. Nisiineža 30 aretirali. Pos lneŽ. Včeraj popoldae je bii aretiran 3 Ustni gluhonemi Mario Pre?z, stanujoč v ul. MadonnUia št. 5, ker je hotel posiliti neko deklico. Izpodletelo mu je. Andrej Fumarolj, star 43 let, zidar, rodom iz Lecce v Italiji, stanujoč v ul. delle Mura št. 14, je I. 1958. pobegnil It Trsta ia taso ofrlepsriš tri svoje hišne gospodarje za stanovanje in hrano, vsega skupaj zi kakih 110 K. Možakar Je mislil, da so v Trstu že pozabili nanj, pa |e rriše! zopet nazaj v Trst. Todi imel je smolo, hpoznal ga Je neki redar, in renji-kolski slepar bo moral najprej pred sodišče, potem pa zopet čez mejo. im* dot. orjanizaosja Odbsr skupine c. kr. glavnih skladišč. Danes, v sobote, ob 8 zvečer važna odbo-rova seja. Delavci pri Sv. Jakobu. Danes zvečer ob 8 vsi na shod v dvorani „Delavskega koasumnega društva'. Ta shod naj bo obenem nekak ustanovni občni zbor šentjakobske podružnice NDO. — Na shodu bo poročal predsednik osiednjega izvrševai-nega odbora, tov. dr. Sosič. Protestni shod na Velikem trgu glede obitalh šol nam je redarstveno ravnateljstvo prepovedalo z ozirora na Javni mir sn red. _ Oru m društvo „Kolo". Nocoj ob seja, jutri ob 3 popoldne čianov v društvenih pro- Pe?>:ko 3 30 odborova sestanek vseh * t Jiiti. darovi. — Za openski paviljon na sokolski siavnosti so darovali: Obitelj Urbančič-Grun-ta;- 4 butiljke viaa, g. Tončka Pakiž 2 K, g. Slavica Pahor 2 K, g. Ercest Vodoplvec 2 K, g. Amalija Zupan 2 zaboja čokolade, g. Klos 6 steklenic malinovca in 6 zavitkov biskotev, družina Brišček 4 steklenice terana, g. Ražem 2 tretjine dobička svojega paviljona, pivovarna Adrija 30 Vremec 7 K. S>čna hvala I v starostrujarje in novostrujarje. Ali skupno imajo dva kandidata. Kaj se to pravi? To se pravi, da gre novostrujarjem le za eno osebo, to Je za dr. B r e c 11 a ; za tega moža gre boj na klerikalni strani, za tega vse divjanje po klerikalnih listih in nespo-d jbno zmerjanje. Kaj Je res toliko vreden en dr. Brecelj, da je toliko hrupa radi nJega ? Doslej se nI ta mož izkazal prav nikjer pri dobrem delu za goriške Slovence, če je pa pomagal fanatlzirati ljudstvo iz S. K. S. Z., je to ie slabo delo in sicer dokazano slabo delo, ker gre le za strankarskimi cliji in nima nikakega vzvišenejšega smotra. Druga dva kandidata ne vesta, kaj sta: ali sta pristaša stare struje ali nove. Poslanec Fon Je v družbi starih starostrujar, v družbi mladih miadostrujar; kakor kaže. Žuoan Grgič iz Veiikegadola pa je mož, k! niti ne ve, zakaj gre pri teh volitvah In nima pojma o stari in novi struji. Kaj boste torej volili take ljudi, ki sami ne vedo, kaj so? Kaj boste volili dr. Breclja, ki bi bil osamljen v deželnem zboru? Novost™ far ji namreč nočejo nobene zveze ne z dr. Gregorčičem ne z drugimi slovenskimi poslanci v deželnem zboru, ampak te hočejo ie kar naprej vezati * laškimi klerikalci. če bi prišel dr. Brecelj v de-že ini zbor, bi on ne imel nobene zveze m slovenskimi poslanci, ampak z Bugattom In Faidnttijem. Kaj za to naj ga oošljejo slovenski voliici v deželni zbor? Kako bo tam zastopal slovenske koristi ? Iz drugih skupin ne pričakujejo novo-strujarjl poslancev, njim gre v giavnem le za dr. Breclja, ki bi bil v deželnem zboru priklopljen k laškim klerikalcem. Torej je lasno, da ne gre voliti ne dr. Breclja ne Fona in ne Grgiča ; teh dveh pa tudi zato ne, ker se bodejo starostrujar j i v deželnem zboru vezati pa zopet z laškimi liberalci. Mi pa pravimo: Proč z zvezami z Italijani, mi hočemo čisto slovensko zastopstvo v deželnem zboru Zato pa, voliici splošnega volilnega razreda, volite samostojne kandidate, ki bodo borili v deželni hiši za vseobče naše slovenske koristi in se ne bodo prodajali Lahom za strankarske in osebne koiistj. Volile«, storite svojo dolžnost. Živeli s a m o s t o J n i k a n d i d a t j e 1 Vse v svrho agitacije. S Kra?a n m pišejo: Pa so res iznajdljivi gospodje staro-strujarji v agitacijsklh sredstvih. Ker drugače ne morejo dobiti veljavnejših in vplivnejših mož, da bi jih po svoje ustrojili, se je zatekel g. Berbuč k svojemu „namestniku de želnega glavarja" in razpošilja sedal po Krasu uradno okrožnico deželnega cd^cra vsem županstvom sežanskega ekraja, v kateri vabi „gospode župane, podžupane, starešin* in občinske tajnike" na zborovanje, ki bi se naj vršilo dne 17. Julija, torej med glavnimi in ožjimi volitvami, v Štanjelu, kjer bi se »azpravljalo o zakonu o posredovalnih uradih, kaierih ustanovitev je, kakor pravi okrožnica, največje važnosti. Torej prav sedaj, med volitvami, je postala razprava o posredovalnih uradih t3ko nujno potrebna, da je treba onega zborovanja! O da! Seveda, to zborovanje samo naj "bi bil prvi — posredovalni urad za — starostrujarje, da bi si izposiedovali zmago pri volitvah. No, pa so se nekoliko zmotili: kraški župani, podžupani, starešine In tajniki se pač radi dajo poučit! o kaki dobri stvari, toda za starostrujarski posredovalni urad pa nito in niso, kakor tudi ne za novostrujarsktga. Najbrž bo dne 17. t. m. gospod namestnik deželnega glavarja sam zboroval v a*anjelu In študiral oolom svojega tako lepo zasnovanega aglta-cijskegi sredstva! O izidu volitev v nedeljo, dne 13. t. m. prosimo brzojavnih poročil. Abiturijentke z goriškega učiteljišča priredijo danes, v soboto, zvečer zabavni večer „Pri Jelenu". Pričakujemo obilne udeležbe. Kolesarsko društvo „Solkan" v Solkanu piiredi dne 13. julija t. 1. veliko športno slavnost, zdiuženo s cestnimi dirkami na progi Tolmin—Solkan, daljava 40 km. Start na križpoti Tolmin—Vo!če: gostilna PerŠe, cl!j: solkansko pokopališče. Začetek splošne dirke ob 3 popoldne; -i« & v u i c kiti 7 fer38n*h daril; vloga 3 krone. Začetek K in c A I društvenih junijorjev četrt ure pozneje r ' f 6 krasnih daril; vloga 2 kroni. Č?s vpisa ¥asfi iz CSonške Odlikovana to- f\I?I IJ% Sv. Ivan Varna sodaviee -.l^aml*! pri Trstu, Via S. Cilino št. 541 (edina slovanska in izven kartela) Tel. 586. se priporoča na j topleje slovanskim gostilničarjem, kavarnarjem in drugim odjemalcem sodavičarskih izdelkov v mestu in okolioi. I Da, to imajo dekleta tako rada BERSOfr kvalitetna znamka med podpetniki! Zahteva te ud svojega čevljarja izrecno „BEftSON"! Bersoa-Werke, Dunaj VI 2. _______ " o. * ^^SSKCi« ■E t--1. .;- mm csi ačS ■■ »2= ~* mr? & «at «'4 !S • srn »» pa S ESft fitiS as: £» $a B« -- --. ssa es f.s ais a» sa RS _ fiB iriu1 tSB ti A t.- J^jfistide Gftialoo - Trst y)a S. Servolo 2. — Telefon Ks-saa tovsrna ceu! in cementnih piaie, teracžJ In nmetnesn Kanina. :: 4 pit Uftme. ^ M * > r - i." »i t i: tVij* in«ne NARODNA FOSOJiLNIGA IN HRANILNICA v TRSTU registrovana zadruga z omejenim Jamstvom. e n NOVA ULICA ŠT. 1& II. NADSTROPJE a Tž:^; Vloge na knjižice po 41|2-4:'|4-5° Daje pognlj!a na menj ce in vrednote na mesečna ali tedenska odplačala. Eskomotuj^rg edeljo dre 13. t. m. „Prva w¥ir d IO UU tržaška sloven-ka godba" v Do-bravljah na Krasu. — K obilni udeležbi uljudno vabijo Mladeniči. 1506 Višjegimnazijec odliČnjak išče primerne službe za poČitnii e. Dopisi na Inseratni cdd -lek Edinosti pod naslovom : „Učenje". 1486 Pfinnrnrs* 8e> F°D meetju. - NaUnčatje informacije v Gorici ulica del Boaco 46 oziroma v tiskarni »Edinost" v Trstu. 1507 Ns rt rn rta i imtm na p°i pokriti kočijo po- P" UU«IJ polnoma na novo predelano. — Cena nizka. Na zahtevo pošljem sliko voza. Naslov : Anton Petkov&ek — Spod. Logatec, Kranjsko. (5041 Prva kranjska mizarska zadruga v St. Vidu nad Ljubljano vpisana zadruga z omejenim jamstvom nasproti postaie Vižmarje Mizarska delavnica s strojnim obratom = na električno silo. — Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrat in slogov od preprostih do najnovejših. Nizke cene, brez konkurence 1 Izdeluje vsa pohištvena m stavbena dela, sprave za hotele sanatorje in druge javne zgradba. Zaloga v Št. Vidu nad Ljubljano Filijalka v Ljubljani, Dunajska c. 28. Ceniki na razpolago. — Proračuni in načrti —--— — brezplačno. — — — — — Trst -- kopelj Grijan Kliramar Salonski parnik „Vclosca" (za 400 oseb) Odhod vsak dan s pomola sv. Karla ob 10. predpoldne, 2.30 in 6 pop., ob nedeljah in praznikih razvea tega še ob 8 zjutraj in 4 pop. CENE: Vožnja tja in nazaj ..... K . „ „ s kopeljo vrt d . . . „ *» n n n n » ZS. otroke ,. Samo ena vožnja....... . - - za otroke . . . „ r—. 1*30. 1'—, —''60. —•30. Za naročnike znižane cenc. Spretni Kamnoseki ki znajo dobro lomiti in obdelovati mramor, se takoj sprejmejo v stalno delo. Ponudbe z natančnimi pogoji sprejema „Dalmatinska mramorna industrija" Drniš, DALMACIJA. ODLIKOVANA tržnJkn prodajalna obuuci ULICA QI08U£ CARDUCCI ŠT; 21 Barun različnih izberov r.ajtinejSih mo'fclh in ter fkih obuval po naJnilUh conah n« prodajajo tt. I po izrekih cenah : Usnje Boicalf s trakovi . . . . po K 10*— Usnje Boscaif z elastiko . . . . po X 10*— Usoje BozcaJf ošllka Derby . . po K 10 5 -U8nje floicalf z zaponami TrSumph po K 10 f 0 Ec&ki za dečke 1 K tcuij. - Vsakov. bla&a i. vm» Odlike moderne.— Delo zelo trpežno. Dobro odležani mastni sir Trapist od 1—2 kg po Kron 1.75. Groyer od 5—10 kg po Kron 1-70. priporoča mlekarna J. Vranešić, Sunja (Hrvatsko), ■——tBsaa 5-M*aBatnwT Lovre II u i i v priporoča svojo gostilno „Briotii", („Trattoria Brioni") z vrtoui, pripravnim za sestanke in zabjivne prireditve. Trst, via deli* Jstria ?t. 16 (v bližini cerkv« sv. Jakoba). Točijo ee prvovrstna dalmatinska vina iz Omiša, črno, belo in opolo. Pivo ,,Adrija", pelinkovac in maršala ter domača kuhinja ii mrzla jedila. Gostilna : via del Rivo št^v, s prodajo gorinavedenih pijač in mrzlih jedil. Žganjema F. Pečenko £3 je zopet odmrla v ul. Scaia Belvedere št I (prihod iz ulice Miramar)- Priporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenjenemu občinstvu. Andrej Rojit, Trs! ULICA ACQUEDOTTO &t. 20 priporoča cenj. občinstvu svojo higijeničr. > brivnico. Damam se priporoča za praeje glave in lasna d< Ia. LETOVIŠČE BahlnjsKa BUfrka Bohinjko tezers v Triglavskem pogorju, na pregi drž.železnice Jesenice—Trst, 3 ure oddaljen od Trst.h; alpska klima, izborna voda, stanovanja v gostilnah, vilah in priv. hišah. Ugodne železirško zvezo za izlete, gorske ture. Zmerne cene. Informacije in prospekti brezplačno. Prometno društvo v 3ch. Bistrici. !3 i s O n a s b B K a e b d □ ■ R "n ■ m v m B gar letna sezona! um TVRDKA Vittorio PisciiF. Tr opozarja vse svoje cenjene odjemalce, da ji sprejel i veliko pošil atev narejenih oblek za moške in dečke v najnovejših barv&h da jihodajala ob tej priliki po tako nizkih cenah, kakor jih Se — Oglejte si veliko skladišče, ne da bi morali ka] kupiti. _da trgovin* ne zamenjate z drugimi, kar bi bilo v vhšo škodo. \ CP=P tj Novo pogrebno podjetje, Trst (vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON št. 14-02,) Prevoz mrličev na vse kraje Zastopstvo b prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Općino ftt. 170 | T. VITEZ v Nabrellnl d« trgu pri cerkvi; A. JAMŠEK, pri Orehu (Noo^ere); F. BRNETlS ¥ &kednju. Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelka. Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprevode z bogato opremo in od najenostavnejših do najbolj luksuijoznih. Krasna izbira vencev iz umetnega. Cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste iz kovine in raznovrstne iz lesa, pajčolani, obleke", obuvalo itd. — Za poročence, birmance in druge svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic vedčenih in barvanih. — Vsi predmeti so stalno na razpolago, ritalne cene brex konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemajo v lastnih prostorih zaloge podjetja uL Tesa št. 31. telefon 1402. Druiahnik in upravitelj h d t I B I l j