$i. ios Mlin iiratnjm Rim ctrmtttfila rets
tf Trstu, v pttak, 1. mala 1926.
Posamezna številka 25 stot.
LetniK ti
List Izhaja vsak dan ajutraj L 22.-. pol leta
L 6*0 vat — Pommazne š^OTt . v fkokotti I kolone (72 mn): \ i* • mitnice, sahvale, poslana, WUi/ Mali oglasi:
Narobiina: za 1 mesec L *
L 70.—, v « . : ^ v -Ogiaa '	S^tftf*-
ob;	_ *
Lit
najir
Uredništvo in upravni!tvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20. Te-lelon 11-57. Dopisi na) se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla« maci je in denar pa upravnsltvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost-Poduredništvo ▼ Oorlcl: ulica Olosuž Carduccl 5t. 7, L n. — Telef. št 327 Olavnl In odgovorni urednik: prof. Filip Peric.
Jugoslavlla na poti konsolldadla
Vsi tisti, ki so pričakovali, da bo dan 5. maja dan velikih presenečenj, senzacij in razburljivih, dogodkov, ki done-sejo temeljen prevrat v političnem življenju Jugoslavije: vsi ti so doživeli popolno razočaranje, oziroma presenečenje, ki je v tem, da se ni dogodilo nič tistega, kar so pričakovali. Tako mirno Je potekel ta dan na političnem in parlamentarnem pozorišču v Beogradu kakor le redkokdaj, ko se sestaja zopet parlament in začenja izvajati svoje ustavne funkcije! Posebno pa še, če je stopila predenj nova vlada po srditih bojili med strankami za moč in oblast y državi.
Brez senzacij in razburljivih dogodkov je ostal dan 5 majnika v prestolnici jugoslovenske države. Ravno mirnost dogodkov tega dneva pomeni znamenit mejnik na poti, po kateri gre razvoj stvari v Jugoslaviji. Tu pa tam se kdo pomenljivo smehlja, ko Čita zopet in zopet našo trditev, da se v Jugoslaviji kljub vsemu in vsemu bliža notranja konsolidacija, kakor da bi taki skeptiki hoteli reči: ali ste naivni, ali pa nepoboljšljivi in zakrknjeni optimisti! No, vsa taka in slična očitanja niso mogla doslej omajati našega uverjenja in naše vere. Še globlje se je zasidrala ta vera v naše mišljenje v tistem, tako željno pričakovanem psihološkem trenutku, ko je stranka, ki je politična predstavnica hrvatskega dela Jugoslavije, ostavila poti utopističnih blodenj in nedosegljivih ciljev ter se odločila za sporazumno, pozitivno in državotvorno politiko. Često čujemo sicer oporekanje, da ta preobrat v hrvatski seljaški stranki ni iskren, ker nje vodja da ni resničen «spreobrnjenec». Recimo, da je temu res tako. Potem pa se narinja vprašanje: ni-li moral biti posebno težak razlog, ki je tako ambicijoznega in samostojnega politika prisilil vsaj k videzu spreobrnitve?! Bil je — bil! In sicer v neogibnem, naravnem procesu razvoja stvari, ki je z neodklonljivo silo pritegnil tudi stranko hrvatskih kmetov v svojo strugo. In prvemu koraku priznanja države so morali po neizprosni logiki slediti nadaljnji koraki v isti smeri. Najmočnejša hrvatska strajika je sklenila sporazum z najmočnejšo srbsko stranko; ustvarili sta vladno koalicijo s programom politike sporazuma. To je bil vsekako velik dogodek na poti napram notranji politični konsolidaciji.
Prišli so potem sicer res dogodki, ki so zaveznike razdvojili. Toda ti dogodki se niso dotikali načelne strani politike priznavani a države in narodnega ujedinjenja, kajti na obeh straneh so vodilni krogi tudi potem naglašali, da se politika srbsko-hrvatskega sporazuma v smeri dr2avne misli mora nadaljevati! V tem je zanesljiv dokaz, da je proces notranje politične konsolidacije dozorel tako daleč, da je voditeljem hrvatske sel jaške stranke definitivno zagrajena pot za povratek k prejšnjim potem protidržavnih blodenj. Na teh momentih sloni naša vera, ki jo pod-črtujemo vedno in ki je ne morejo omajati nobeni incidenti političnega življenja, neizbežni posebno v mladi državi, ki si še le pripravlja svojo notranjo uredbo.
To vero — da se jugoslovenska država vedno bolj bliža svoji konsolidaciji — so še globlje podkrepili tudi dogodki, ki so pripravljali dan 5. maja. Radikalna stranka je svojega Pašiča, hrvatska seljaška stranka svojega Radića žrtvovala v prilog ideje! Ta poslednji se je pobotal s svojimi disidenti, PaŠić pa se je povrnil na mesto voditelja radikal. Jcluba in zagotovil novi vladi lojalno podporo. Niti enega znaka ne daja Pa-šić od sebe, ki bi kazal na kako užalje-nje in ozlovoljenje, ker je druga oseba prišla na mesto načelnika vlade. Pa še na neko zelo značilno in nadebudno dejstvo naj posebno opozorimo tu. Navzkrižja, ki so bila nastala v radi-kalski stranki, niso bila v nikaki zvezi z načeli, ali programom stranke, marveč so bila zgolj osebnega in zasebnega izvora. Toda izkustva učijo, da ravno taka osebna navzkrižja često izzivajo dalekosežne posledice. Tu pa jih niso. Dasi so vsled dvoboja Pašić-Jovanović duhovi v radikalskem klubu bili razdvojeni, vendar je bila sedanja izvolitev Pašiča za načelnika kluba — enoglasna! Nič niso bile na poti osebne občutljivosti — stvar jim je bila nad osebo. Istotako je tudi PaSić, pustivši na strani vsako osebno občutljivost, zagotovil svojemu nasledniku na vladi podporo svojega kluba. V tem je razlaga za dejstvo, da dan 5. maja ni donesel ni-kakih velikih dogodkov in stresljajev in da se je Uzunovičeva vlada mogla predstaviti skupščini mirno in notranje ojačena. Vse to so znaki razveseljivega !><>litičnega dozorevanja. V tem je jamstvo, da.se bo tudi nadalje uspešno razvijal proces notranje-politične konsolidacije v Jugoslaviji. Seveda gre tudi sedaj še le za nadaljno etapo na dolgi noti in ne za zakliučno točko. Še bo
Seja poslanske zbornice
Odobritev proračuna tt vojno mornarico - Pričetok razprave o proračunu zrakoplovstvo
RIM, 6. Seja poslanske zbornice je pričela danes ob 16. uri. Predsedoval ]i je on. Acerbo. Po prečitanju zapisnika o včerajšnji seji je predsednik naznanil, da so sklicani zbornični uradi za soboto, 8. t. m. — Zbornica je izpreme-nila v zakon kr. odlok z dne 7. januarja 1926, ki se tiče poslovanja kr. gimnazije in preostalih razredov bivšega kr. učiteljišča v Tolminu, ter je prešla k razpravi o proračunu za vojno morna-rico.
Poslanec Arrivabene Giberto, ki se jc prvi priglasil k besedi, je rekel, da priznava washingtonski dogovor Italiji pravico do tako velike mornarice, kakršno ima Francija. Da se doseže ta enakost, se bi moral zvišati predvidevani proračun za mornarico za 380 milijonov. Ker je sedanja italijanska mornarica polovico manjša od francoske, se bi morala povečati vsaj toliko, da bi dosegla dve tretjini francoskih pomorskih sil- Prvo in najslavnejše vprašanje, ki se ga mora lotiti vlada, tvori nadomestitev starih vojnih ladij z novimi ladijami, tako da bo kr. mornarica vsak trenutek odgovarjala danim potrebam in tehniškemu napredku. (Načelnik vlade je govornika prekinil). Poslanec Arrivabene je pripomnil, da se mora sedanji proračun zvišati, kajti znesek 210 milijonov, ki je določen za zgradbo novih enot je v vsakem oziru nezadosten.
Mussolini mu je zagotovil, da so bili potrebni zneski že nakazani.
Arrivabene Giberto je nadaljeval svoj govor ter zatrjeval, da se mora mornariška zavest čim bolj krepiti, ker ona je bila vedno orodje prave carske politike. Prepričan je, da bo Italija pod vodstvom on. Mussolinija s svojo mogočno mornarico dosegla svoje najvišje cilje.
Za poslancem Arrivabene Gibertom je govoril državni podtajnik za mornarico admiral Sirianni. Povdarjal je, da potrebuje Italija radi svoje zemljepisne lege posebno veliko podmornikov v svrho zaščite obali. Kljub temu pa ne sme zanemarjati velikih bojnih ladij. Toda v svrho dosege tega načrta je treba mnogo denar j au V tem oziru je kojn-petenten načelnik vlade in minister mornarice on. Mussolini, ki bo znal ukreniti vse potrebno.
Zbornica je proračun za mornarico odobrila, nakar se je pričela razprava o proračunu za zrakoplovbo. Poslanec Finzi je naglašal, da se skoraj vse to varne za izdelovanje letal trenutno na hajajo v severni Italiji in so vsled tega zelo izpostavljene sovražnemu napadu; predlagal je, da se vsaj nekatere teh tovarn premestijo v južno Italijo in da naj se zviša število moštva pri zrako-plovskih oddelkih. Razprava o proračunu za zrakoplovbo se bo nadaljevala jutri. Seja se je zaključila ob 18.55.
Odmevi bombnega atentata v taliti
Jugoslovenska vlada bo zahtevala zadoščenje od Bolgarske
BEOGRAD, 6. (Izv.) Zunanji minister dr. Ninčič je danes posetil ministrskega predsednika Uzunovića. Imel je z njim dolgoi posvetovanje o raznih zunanjepolitičnih zadevah, zlasti pa o bombnem atentatu bolgarskih četašev na prebivalstvo v Strumici. Pri tej priložnosti je bila končno redigirana tudi protestna nota, ki jo pošlje jugoslovenska vlada v Sofijo.
Radi bombnega atentata v-Strumici, o katerem smo že poročali, so se v Južni Srbiji vršili številni protestni shodi. Prebivalstvo potom resolucij zahtevalo, da vlada ukrene najodloč-nejše korake proti bolgarskim komi-tašem.
Kakor se doznava, bo jugoslovenska vlada zahtevala od Bolgarske zadoščenje, ki bo obstojalo v prvi vrsti v tem, da bolgarska vlada dovoli jugosloven-skim oblastim, da same zasledujejo atentatorja, ki je pobegnil na bolgarsko ozemlje. Jugoslovenska vlada bo zahtevala v Sofiji, da se končno razže-ne makedonski odbor, ki povzroča večne nemire na Balkanu.
Bolgarski poslanik Vakarevski je danes izjavil novinarjem, da je po njegovih informacijah izključeno, da bi bila ta atentat izvršila kaka oseba, ki bi bila prišla iz Bolgarske. Poslanik pravi, da je treba ta atentat smatrati kot čin medsebojnega obračunanja, ki se vrši med prebivalstvom v južnih krajih Jugoslavije.
Z merodajnega mesta se pa zagotavlja, da'je uradno ugotovljeno, da je atentat izvršil bolgarski komitaš, ki je imel dobre pomagače, tako da se mu je posrečilo srečno pobegniti nazaj na bolgarsko ozemlje.
Demarša jugoslovenske vlade v Sofiji bo menda sledila jutri.
treba premagati marsikatero strmino in obiti še marsikak kočljiv ovinek. Toda not ie odprta — in to ie glavno.
«Samouprava* proti Radiću
BEOGRAD, 6. (Izv.) Radi praznovanja Gjurgjevega dne ni bilo danes zaznamovati v Beogradu nobenega važnejšega političnega dogodka.
Precej komentarjev pa je povzročil članek radikalske oficijozne «Samouprave«, v katerem ostro napada Stjepana Radića radi nekaterih njegovih izjav, ki jih je podal v nedeljo v Celju. List pobija Radićeve trditve, da bi bili Srbi manj kulturni kakor Hrvati in Slovenci, ter pravi, da Radić vedno govori o razdvojenosti Hrvatov in Srbov, ter da uporablja vsako priliko za žalitve in klevete na račun Srbov. Odslej pa, nadaljuje «Samouprava», ne bo moglo iti več tako dalje; ali Radić izpolnjuje sporazum in se po njem ravna, ali pa prevzame odgovornost za posledice, ki bodo nastale, ako radikali izvajajo konsekvence radi njegovih neprestanih žalitev.
Trgovinske pogodba med Jugoslavijo tu Avstrije
BEOGRAD, 6. (Izv.) Na dnevnem redu jutrišnje seje narodne skupščine je ratifikacija trgovinske pogodbe z Avstrijo. Objektivni politični krogi menijo, da je treba to pogodbo le pozdraviti, zlasti ker je to najboljša trg. pogodba kar jih je še Jugoslavija sklenila po Vojni.
Jugoslavija In Vatikan
BEOGRAD, 6. (Izv.) Kakor se doznava iz diplomatskih krogov, se bodo tekom prihodnjega tedna med Jugoslavijo in Vatikanom nadaljevala pogajanja za sklenitev konkordata. Jugoslovenski delegat dr. Voja Janjić odpotuje v Rim £e ta teden.
Ureditev jugoslovenskega vejnega dolga v Ameriki in Angliji
BEOGRAD, 6. (Izv.) Iz Washingtona prihaja vest, da je ameriška vlada objavila včeraj komunike, s katerim obvešča amerikansko javnost, da je bila 5. maja podpisana pogodba glede ureditve vojnih dolgov kraljevine SHS napram Združenim državam. Pogodbo sta podpisala, za Jugoslavijo, washing-tonski poslanik G j urić, za Ameriko pa Mellon, kot preds. komisije za dolgove.
Beograjski listi zelo optimistično komentirajo in pravijo, da se je dr. j u Gju-
ću posrečilo doseči znatne olajšave baš v času, ko je ameriški senat razpravljal o italijanskih dolgovih. Baje so pogoji Še bolj ugodni, kakor so bili oni, ki so jih dosegle Italija, Belgija in Francija.
Dr. Gjurić se že vrača v London na svoje novo službeno mesto, kjer bo pričel z angleško vlado pogajanja glede odplačevanja dolgov.
V	Lorfclonu se nahaja jugoslovenska komisija, ki skupno s komisijo angleškega vojnega ministrstva sestavlja seznam materijala, katerega je Anglija dala tekom vojne srbski armadi
Ko bo ta seznam dogotovljen, se bodo pogajanja takoj pričela.
Odgoditev proslave Pattćeve 80-letnice
BEOGRAD, 6. ftvrševalni odbor za proslavo Pašičeve 80-letnice je včeraj izdal komunike, v katerem pravi, da se v dogovoru s PaŠićem njegova proslava 80-letnice, ki je bila določena na 22. maj, odgodi na 22. junij z neizpremenjenim razporedom.
SploSna stavka no Angleškem
Tretji dan stavke - FoloiaJ se Je nekoliko zbolj&al
PARIZ, 6. Zračni promet med Anglijo in kontinentom se vrši redno, posebno kar se tiče poštnih pošiljate v.
Kakor pravijo zadnje vesti iz Londona, so se po vsej državi prometne prilike znatno zboljšale. V Londonu in v se-verozapadnem delu Anglije je včeraj vozilo 212 vlakov. Na londonskem trgu je bilo včeraj zjutraj razprodanih 400 ton rib. Borsa zmerom, posluje, čeprav so posli neznatni.
Kakor piše «Petit Parisien», so železniške družbe sporočile, da so vpisale že tir milijone prostovoljcev. Vendar pa se tudi med nameščenci pri poštah in brzojavu širi agitacija, da bi se tudi ti nameščenci pridružili stavki.
V	pretekli noči ni zaznamovati nobenega resnejšega incidenta. V nekem proletarskem okraju so stavkujoči delavci ustavili nek avtomobil ter ga vrgli z mosta v reko. Na lice mesta so kmalu prihiteli policijski agenti, ki so se morali poslužiti palic, da so razgnali množico. Par oseb je bilo ranjenih. Nekaj sumljivih ljudi je policija aretirala.
Policija je včeraj vdrla v urade in v tiskarno laburističnega lista «DaiIy Herald« ter je ukinila tiskanje posebne izdaje. Vse že dotiskane izvode je zaplenila. Ko je pa oblast pregledala vsebino, je svojo prepoved preklicala.
Danes je izšel «Times» na štirih straneh; izšel pa je v tako zmanjšani obliki, da se človeku zdi, kot bi gledal navaden «Times» skozi obrnjen daljnogled.
Izšla je tudi prva številka nekakega uradnega glasila «Trade Unions»: «Bri-tish Warker» («Angleški delavec*), v
katerem dajsf glavni odbor Delavske zveze stavkujočim delavcem navodila ter razpravlja o uspehu stavke. List poziva delavce, naj se vzdrže vsake akcije, ki bi dala policiji povod, da intervenira, in bi znala kompromitirati končni uspeh.
Vlada je izdala drugo številko uradnega lista «British Gazette». V njem je objavljen komunike, ki v bistvu navaja to, kar je Baldwin že povedal v zbornici in drugje, ter poziva vse dobre državljane, naj sodelujejo z vlado pri vzdrževanju najpotrebnejših prometnih in prehranjevalnih služb.
LONDON, 6. (opoldne). Položaj se v bistvu ni izpremenil. Cook, predsednik zveze rudarjev, je izjavil, da so vesti o kakem predstojećem sporazumu brez vsake podlage.
Prometne prilike so se znatno zboljšale; veliko število javnih avtomobilov vrši službo in kmalu bo pričela voziti tudi podzemska železnica, čeprav v skrčenem obsegu.
LONDON, 6. Uradno poročilo načelnika civilne uprave zatrjuje, da se položaj vidno boljša. V električnih centralah delajo prostovoljci, za Življenjske potrebščine je dobro preskrbljeno. Prijavili so se mnogi prostovoljci, da pomagajo kjer je potreba.
Prebivalstvo je mirno in resnih incidentov ni bilo nikjer.
Londonski škof je poslal laburističnemu vodji Thomasu pismo, s katerim mu sporoča, da mu stavlja na razpolago škofovsko palačo kot kraj za sestanke, na katerih naj bi se pričela pogajanja za rešitev sedanjega spora.
Komunistični poslanec Saklatvala je bil obsojen na 2 meseca ječe, ker je skušal hujskati množice.
Demisla potiske vlade
VARŠAVA* 6. Včeraj so se vršili zadnji poskusi za razširjenje vladne koalicije. Finančni minister Zdziechowski je v svojem sanacijskem programu upošteval več zahtev socijalnih demokratov, med njimi tudi emisijo drobiža v znesku 80 milijonov zlotov. Tudi se je omogočil zopetni vstop maršala Pilsud-*3kega v aktivno vojsko kot šef generalnega štaba, ki so ga zahtevali zlasti socijalisti in druge levičarske stranke. Sejmski maršal Rataj je imel že včeraj dopoldne razgovore z zastopniki posameznih strank. V političnih krogih trdijo, da prihajajo kot nasledniki Skrzyn-skega v poštev predsednik krščansko-socijalne stranke Hadzinski, poslanec in bivši predsednik vlade Witos in sejmski maršal Rataj.
VARŠAVA, 6. Na včerajšnji dopoldanski seji ministrskega sveta je bila končno vel javno sklenjena ostavka celokupne vlade, ki jo je popoldne ministrski predsednik grof Skrzynski izročil predsedniku republike. Predsednik je demisijo sprejel.
VARŠAVA, 6. Predsednik republike tje odstopajočim ministrom poveril rešitev tekočih državnih poslov. Razgo-varjal se je o rešitvi vladne krize s predsednikoma obeh zbornic ter s poslancem Witosom, bivšim ministrskim predsednikom, načelnikom kmetske stranke.
Sprejel je v avdijenci tudi Kačinske-ga, predsednika demokratske stranke,
in Dembskega, podpredsednika poslanske zbornice.
Policija zaplenila denar odbora (Rdeče pomoči*
FIRENZE, 6. Policija je izvršila hišno preiskavo pri nekaterih komunističnih zaupnikih ter jih odvedla v zapor. Blagajniku «Rdeče pomoči» je zaplenila znesek 3700 lir, ki jih je prejel od milanskega komunističnega izvršilnega odbora. Vsi aretiranci so bili danes popoldne izpuščeni na svobodo.
Tudi finančni minister izstopil iz belgijske vlade
BRUSELJ, 6. Tudi finančni minister Janssen je podal demisijo.
Zadnja pot princa Viktorja Napoleona
BRUSELJ, 6. Danes zjutraj se je na svečan način izvršil pogreb zemskih ostankov princa Viktorja Napoleona. Pogreba so se udeležili belgijski kralj, žena pokojnega princa in številne druge osebnosti. _
Pogodba med Perzijo in Turčijo
TEHERAN, 6. Danes je bila podpisana prijateljska in nevtralitetna pogodba med Perzijo in Turčijo.
PARIZ, 6. Agenciji «Havas» poročajo iz Udžde: Sinoči so semkaj prispeli delegati Abd-El-Krima. Azerkane je novinarjem izjavil, da upa, da bo misija rifovske delegacije imela uspeh.
Spansko-nemška trgovinska pogodba
MADRID, 6. Nemška delegacija pod vodstvom državnega tajnika Hagedor-na je prišla s špansko delegacijo v načelu do sporazuma glede trgovinske pogodbe.	_
Amerika in haaška konferenca
NEW-YORK, 6. Predsednik Coolidge je izrazil mnenje, da v Evropi še ni zrel položaj, da bi se sklicala tretja haaška mirovna konferenca. Coolidge verujej da bi bila za Ameriko udeležba na tej konferenci zelo koristna.
Po$ojanlo o Udždi prekinjeno
PARIZ, 6. Agenciji «Havas» poročajo iz Udžde: Ob 10. uri zjutraj se je vršil sestanek delegacij. Abd-El-Krimovi zastopniki niso hoteli dati nobenega defi-nitivnega odgovora na francoske in španske zahteve.
Kakor vse kaže, bodo pogajanja danes prekinjena in sovražnosti se bodo zopet pričele.
UDŽDA, 6. (Uradno). Pogajanja med francoskimi in španskimi ter rifovski-mi delegati so bila prekinjena.
Politične vesti
VELIK KATOLIŠKI KONGRES V POLJSKI
V dneh 29., 30. in 31. se bo vršil v Varšavi veliki kongres katolikov pod protektoratom kardinala Kakowskoga. Za priprave kongresa se je sestavil poseben odbor, ki šteje 100 delegatov raznih katoliških institucij. Na čelu organizacijskega odbora so številne odlične osebe, kakor knez Lubomirski, minister Pecheki, katoliški novinarji in drugi. Na kongresu bo tudi mnogo udeležencev iz inozemstva.
DNEVNE VESTI
„Potonila" poslanca Besednjaka
Poslanec dr. Besednjak je objavil v zadnji «Goriški Straži» (od 5. t. m.) «pojasnilo» k našemu članku o Narodnem svetu od pretekle nedelje. G. poslanec citira iz našega članka sledeči odstavek: «Tako, le epizodično objavljanje — omejeno le na ta ali oni spis, kakor komu ravno kaže in kakor se ga poslužuje «Goriška straža» — ne služi tistemu namenu, ki bi ga morala edinega imeti taka objavljanja. Poljubno trganje posameznih spisov iz vsega kupa, kakor si ga prikroja goriški list, pa le ovira razčiščenje spornega vprašanja in more zavajati javnost v krive domneve in krivične sodbe.»
K temu citatu dodaje posl. Besednjak sledeče «pojasnilo»: «Vpričo te pisave tržaškega glasila izjavljam, da je objava korespondence med menoj in dr jem Wilfa-nom stvar, ki se tiče ne Goriške Straže ne Pučkega prijatelja, temveč mene, ker sem kot predsednik naše politične organizacije bil jaz pooblaščen, da vodim pregovore za ustanovitev Narodnega sveta. Ker bi moglo pisanje Edfhosti res zavajati v krive dbmneve in krivične sodbe, ugotavljam, da vsebuje korespondenca, ki sem jo objavil v časopisju, dobesedno vsa pisma, kar jih je bilo izmenjanih med obema organizacijama po mojem javnem predlogu. Kar je prišlo v javnost, niso bili torej nikaki posamezni spisi, »poljubno iztrgani iz vsega kupa, kakor komu ravno kaže«, temveč neprikrajšana in izčrpna dokumentacija mojih pregovorov s Trstom, iz katere ni izpadlo niti eno samo pismo. To sem hotel povedati, da si javnost ne bo delala o tej stvari/napačnih sodb».
Ker bi to «pojasnilo» g. poslanca znalo zavesti javnost k krivi domnevi, kakor da bi bila «Edinost» trdila v dotičnom članku, da v Goriški Strati ni bila objavljena vsa korespondenca po javnem predlogu dr. Besednjaka, ugotavljamo, da smo takoj v uvodnem sestavku onega članka pisali do-
besedno: «V svojem izdanja od 23. aprila je objavil ta goriški list (G. str.) tudi korespondenco med dr WlIfanom in dr. Besednjakom po znanem «javnem predlogu* tega poslednjega*. Ugotavljamo dalje, da je šel posl. Besednjak preko tega mesta v našem članku. Zakaj? Odgovor prepuščamo čitatelju.
To smo hoteli povedati, da si javnost ne bo delala napačne sodbe o našem pisanju, kakor da bi «Edinost» hotela potvarjati dejstva in zapeljavati javnost v kriva mnenja. V nedeljskem članku smo ugotovili, da je objavljena korespondenca med dr.. VVilfanom in dr. Besednjakom le en del celotne korespondence o Narodnem svetu. To pa je dobro znano tudi g. posl. Besednjaku!
Visoko pofotfeDje iugosloveoskega učenjaka v Ameriki
V Zedinjenih državah Severne Amerike Je pbičaj, 'da vsako vseučilišče proslavi tvsako leto obletnico svoje ustanovitve. V Kaliforniji je proslavilo tamkajšnje vseučilišče 23. marca t. 1. 58. leto svojega obstanka. Pri takih prilikah se povabi kak odličen učenjak, da ima slavnosten govor. Kalifornijsko vseučilišče je pozvalo letos profesorja dr. Mihajla Pupina, Srba po rojstvu in znamenitega fizika.
Okoli 10. ure onega dne so se zbrali študenti in Študentinje, profesorji in mnogo drugega občinstva. Bilo je tudi mnogo ino-zemcev: Japoncev, Kitajcev, Filipincev in drugih. Ko je vseučiliška godba svirala koračnico, so se pojavili na odru profesorji« rektor, guverner in profesor Pupin. Nato je duhovnik opravil molitev. Rektor vseučilišča je potem pozdravil prisotne ter jim predstavil prof. Pupina z besedami: ((Srečen sem in velika čast mi je dana, da vam morem predstaviti Človeka, ki je prišel v to deželo iz Srbije, ko mu je bilo jedva 15 let. Izkrcal se je v New-Yorku s 5 centi v Žepu, a polagoma in s svojim lastnim trudom se je povzpel do svojega današnjega
« EDINOST*
V Trsta, dne 7. maja 1926.
položaja. Danes ga vidimo kot profesorja elektromehanike na vseučilišču Columbia v New-Yorku, kot predsednika udruženja inženirjev Zedinjenih držav, kot iznajdi-telja dalekosežne telefonije itd. To je mož, ki je postal od 15-letnega srbijanskega kmetsk'ega dečka iznajditelj svetovnega slovesa. To je profesor Mihajlo Pupin!»
Cim je rektor izrekel Pupinovo ime, so vsi prisotni vstali in začelo se je navdušeno ploskanje, ki je trajalo kakih pet minut. Nato je vstal Pupin, zahvalil se za ovacije in imel svoj govor, tekom katerega so mu slušatelji ponovno navdušeno ploskali. Navdušenje je doseglo višek, ko je rektor kalifornijskega vseučilišča .izročil profesorju Pupinu diplomo častnega doktorja z besedami: «To vseučilišče je ponosno, da vas more šteti med svoje odlikovane člane«.
S tem se je končala ta znamenita svečanost.	_______
Sklepi odbora tržaške pokrajine
Na svoji zadnji seji, ki se je vršila 21. aprila, je sklepal Upravni odbor tržaške pokrajine o raznih zadevah, izmed katerih naj omenimo sledeče, ki se nanašajo na Trst in nekatere slovenske občine pokrajine: Trst: potrdi se pogodba o sprejemu usmiljenih sester v bolnišnico pri S M. Magdaleni; sprememba pravilnika o pristojbinah za prebivanje (se odobri), tarifa za babice (odobreno); Devin: proračun za 1. 192« (odobren); Avber, Satana: pravilnik o davku na živino (se odobri); Sežana: vzpostava letnega semnja (se odobri); Povir: cestna doklada (odobrena); Bckovje, Zgonik: Zdravstveni predpisi fodobreni). ______
Ostavka generalnega konzula g. Dušana
Stepanovića.
Kakor poroča beograjsko «Vreme», je bila z nedavnim ukazom sprejeta ostavka g. Dušana Stepanoviča, generalnega konzula Jugoslavije v Gradcu, do pred kratkim generalnega konzula v Trstu.
Bruitvene v«stl
— D. K. N. Tcmmaseo. Danes ob 20. uri
od borova seja.
S POST
ŠPORTNO UDRUŽENJE Tehnično Vcdstvo Nogometa T. V. N. javlja, da se za v nedeljo dne 9. t. m. menja urnik in sicer v toliko, da se vrši Adria - Primorje ob 13 in pol In Zarja - Obzor ob 15 in pol. — Načelnik.
SAVEZ SODNIKOV Sodniki za nedeljske tekme: Nogomet: Frosveta - Adria g. Barbiš, Zarja-Obzor g. Bertcncelj, Adria - Primorje g. Bertcncelj. — Hazena: Prosveta-Adria g. Barbiš.
Iz tržaškega življenja
Pomota male Lide.
Sinoči okoli 19. ure je mati prinesla v mestno bolnišnico 3-letno Lido Arco, sta-nujočo na Corso Garibaldi št. 9, katera je
—	kakor je žena povedala — malo prej vzela doma z mize malo steklenico z neko koncentrirano raztopino za pranje perila, misleč, da je bogve kakšna dobra pijača, ter je nastavila k ustom; pa ni utegnila dosti izpiti, ker ji je mati naglo vzela steklenico iz rok. Zdravnik je mali Lidi izpral želodec, nato jo je na materino željo prepustil domači oskrbi.
Pa krvavi tragediji v Škofijah
Žalostna preteklost FurlaniČa.
O krvavi tragediji v Škofijah, o kateri smo včeraj izčrpno poročali, smo zvedeli «e nekatere zanimive podrobnosti, ki osvetljujejo v žalostni luči preteklost njenega nesrečnega junaka. Zdi se, da je bilo Fur-laniču že od nekdaj usojeno, da ne bo dobro končal. Že v rani mladosti si je nakopal nad glavo prokletstvo groznega zločina
—	bratomora Kot 14-Ietni deček je podedoval po očetu, ki je bil precej imovit posestnik dobroidočo gostilno, njegov tri leta starejši brat je pa podedoval drugo gostilno, združeno s trgovino z jestvinami. Dasi še napol otrok, je FurlaniČ Že tedaj pokazal svojo slabo, sebično nrav. Menil je, da ga je ofe v oporoki zapostavil, zato je začel starejšega brata silno mrziti. Ta mržnja ga je končno dovedla do strašnega zločina. Nekega dne je iz zavede napadel brata, ki se je vračal s plesa, ter ga ustrelil. To se je zgodilo pred 23. leti; Pavel Furlanič je tedaj komaj dopolnil 16. leto. Mladi brato-morilec je prišel pred porotnike, ki so ga
—	upoštevajoč njegovo mladost, v prvi vrsti pa njegovo duševno obremenjenost — oprostili. Furlanič se je vrnil domov, a bratovo premoženje ni pripadlo njemu, ker je imel brat 3-Ietnega sina Josipa, ki je postal postavni dedič celokupnega imetja umorjenega. Ko je dorastel, je prevzel po očetu zapuščeno gostilno, ki jo vodi še danes. Tekom let je vnuk pozabil, da mu je stric Pavel umoril očeta, zato odnošaji med njima niso bili sovražni, temveč skoro prijateljski. Toda v zadnjem Času, ko se je bil že popolnoma udal grdi strasti do alkohola, je Furlanič pričel sumiti, da se nečak razume z njegovo ženo in tudi mu tega sumničenja ni prikrival. Nečak, ki je bil Že poročen in je živel v srečnem zakonu, ga je večkrat skušal prepričati, da je njegovo sumničenje neutemeljeno, a ni se mu posrečilo. Furlanič se je sicer navadno začasno pomiril, a blazna slutnja se mu je pretrd no ukoreninila v možganih, da bi jo mogel za vedno prepoditi. O njegovem sumničenju je naposled zvedela tudi žena Josipa Furlaniča, ki je sčasoma pričela verjeti, da je vse res, kar je stric njenega moža tako trdovratno trdil. Dasi ni imela o tem nikakega dokaza, si je vzela stvar tako hudo k srcu, da je iz obupa zblaznela. Morali so jo oddati v norišnico, kjer se še sedaj nahaja.
Ob teh okoličinah je sčasoma prišlo do tragedije. Pavel Furlanič je s popivanjem napravil skoro vse svoje imetje in zabredel v dolgove. Da se izogne pretečenem feonkurzu, je sklical upnike ter jim ponudil konkordat za 20-odstotno poravnavo. Toda ker so upniki zvedeli, da je Furlanič medtem na tihem nakupil na upanje večjo množino blaga in ga zopet prodal na svoj račun, so konkordat odbili. Furlanič je bil prisiljen napovedati konkurz. Razen tega
so ga upniki naznanili sodišču radi sleparije. V kratkem bi se imela vršiti tozadevna razprava, toda nesrečni mož se je medtem na tragični način odtegnil človeški sodbi. Sicer ni storil tega iz obupa radi svojega gmotnega propada, kajti v tem oziru se je kazal zelo ravnodušnega; do tragičnega dejanja sta ga dovedla alkohol, ki ga je duševno upropasti!, in v gotovi meri blazna ljubosumnost.*
Vesti s Goriškega
Goriške mestne vesti
Cerkvene majske pobožno«ti
Običajna pobožnost prvega petka na čast presv. Srca Jezusovega se vrši za može in mladeniče v cerkvi sv. Ivana danes ob 8. uri zvečer.
Večerne šmarnice v cerkvi na Travniku privabljajo redno vsak večer obilo ljudi.
Od 13. do 16. t. m. bodo velike slovesnosti na čast sv. Petra Kandizija. Nastopalo bo tudi več slovenskih govornikov.
Handolinistični krožek v Gorici
otvori koncem meseca maja nov tečaj za mandoliniste in kitariste-začetnike. Sprejemajo se gojenci in gojenke, ki nimajo manj kot štirinajst let, ter samo taki, ki stanujejo v Gorici. Vpisovanja se vrše v ulici S. Giovanni 7, I. dvorišče, ob nedeljah od 10-12 zjutraj ter ob torkih in petkih od 8 zvečer dalje. Vpisnina znaša L 2. — Prva skupna vaja udeležencev se vrši dne 31. maja.
Planinsko društvo t Gorici
9. izlet «Planinskega društva« se bo vršil v nedeljo, dne 9. t. m. na Mrzovec (MM m). Odhod ob 5.30. uri zjutraj s Katerinijevega trga, čez Peč, Trnovo, Mrzovec. Povrafcek čez Lokve v Gorico. Pozivamo vse prijatelje planinstva in izletništva, da se izleta čim številneje udeleže. Po načelu: vaja naredi mojstra, naj se ravnajo tudi naši planinci.
Draiba najrazličnejšega materijala
se bo vršila v Villa Vicentina. Materijal draži obnovitveni vojnoodškodnin-ski urad v Gorici. Podrobnejši podatki se izvedo pri političnem tajništvu društva «Edinosti» v Gorici.
Odpustitev uradnikov
Silno razburjenje je povzročilo med goriškimi mestnimi krogi odpustitev 45 uradnikov Goričanov iz goriškega obnovitvenega urada, ker niso bojevniki.
Pritožujejo se Goričani, da je goriško prebivalstvo že dovolj trpelo v begunskih in internacijskih taboriščih, dalo tudi dobrovoljcev italijanski armadi, ni pa moglo v celoti sodelovati-v italijanski armadi, ker je bilo pač pod tujo drŽavo.
Nova kostnica na Kostanjevici
V	sredo se je vršila na Kostanjevici majhna cerkvena slavnost o priliki prenosa prvih josemsto okostnjakov padlih vojakov, nabranih v okolici Kostanjevice. — V kratkem času se prinesejo še drugi. Začasno so bili položeni v podzemskih grobnicah, v katerih so svoj čas počivali francoski kralji. Kakor je svoj čas «Edinost» Že poročala, bo tu na Kostanjevici velika kostnica, ki bo lahko hranila kosti šestdesetih tisoč padlih vojakov. Načrti za to velikansko grobnico so že dovršeni in z delom se bo tudi kmalu pričelo.
Nov katastralni načrt za davčno občino Gorico
Ker se napravi za davčno občino Gorico nov načrt, opozarja goriški mestni komisar občinstvo, da se bo merilo prihodnje mesece v sledečih delih mesta: od ulice proti soškemu mostu ob : ei do solkanske meje, ulice S. Mauro, Levada, Cainpi Or-zoni, solkanska cesta, ulica proti pokopališču, nadalje na jugu: tržaška, cipresna, klavniška, Št. peterska ulica do št- peter-ske meje. Posestniki naj označijo vidno meje svojih posestev, da s tem olajšajo delo osebam, ki se bodo ukvarjale z merjenjem.
Goriški izvozni trg
V	pondeljek 10. t. m. se otvori izvozni trg na tekališču Verdijevem zraven vojašnice. Trg se odpre vsako jutro ob 4. uri in kupčije se bodo začele sklepati eno uro pozneje.
Gnil prftnt
Goriški tržni nadzornik je zaplenil v trgovini jestvin Emila Fongari-ja na tržaški cesti devet kilogramov pršuta, ki je bil docela gnil. Pršut se je izročil veteri-narcu dr. Borghesaleo-tu, da ga preišče. — Ta ga je takoj ukazal zakopati. Radi tega je bil trgovec Fongari naznanjen sodni ji.
O regulaciji stavb in o potrebi regulacije samovolje
Vsled skoraj popolne porušitve našega trga po vojnih prilikah, je bil sklenjen in odobren poseben regulacijski načrt. Niso pustili raditega vsem odškodovancem zidati hiš na istih mestih. Marsikak vogel se je moral umakniti splošni zahtevi in načrtu po razširjenju ulic.
Tudi številki 64 in H5 sta pomaknili pročelji svojih hiš za par metrov, ostal je le ozek pomol hiše št. 151. Ne moremo trditi, da je ta hiša vzor stavbene umetnosti in da bi se moralo oko tujca blagodejno pasti na nji. Načrt predvideva, da bi to moralo izginiti. V vseh slučajih se je strogo izvajal regulacijski načrt in zato zahtevamo, da tudi dotična podrtina hiše št. 151 izgine, kot je bilo predvideno, da ne bo.Je nadalje kužila bližnje urejene okolice. Pri tem izvrševanju regulacijskega načrta ne sme zadrževati županstva dejstvo, da dotično popravlja stavbeni podjetnik Feragotti in se zanjo briga. Postava mora biti za vse
GRAHOVO
Gruča dečkov je igrala pred vasjo.Osem-letni deček Rudolf R. si je nanesel listja, prižgal kopo in se zabaval s tem, da je gorečo kopo ^preskakoval. A spodrsnilo se mu je in revež je telebnil v Žrjavico. Zelo se je opekel na desni roki. Ker se je pa bal.
da ga bodo doma oštevali, da se je igral z vžigalicami, ni povedal staršem, kaj se mu je bilo. pripetilo. Trpel je možato, a proti jutru, ko so postajale bolečine večje in večje ,je le priznal svojo nepremišljenost. Poklicali so takoj Zeleni križ iz Gorice, ki je dečka peljal v bolnišnico usmiljenih bratov. Ker so se opekline zanemarile, je stanje dečkovo precej obupno.
SOLKAN Razočaranje priganjata
Te dni se je vršilo pri nas zborovanje, na katerem je govoril znani profesor Loreiizoni, bivši občinski zastopnik goriškega obč. sveta za pristop občine Solkan k goriški občini.
Oglasil se je domačin s protiugovori ter z izpovedjo, da Solkan absolutno ne potrebuje varuštva goriške mestne občine.
Prav vsi zborovalči s komisarjem Mosettigom vred so glasovali proti.
Tiho in poparjeno je odšel profesor.
Sindakat mizarjev
Ustanovil se je sindakat mizarjev. Za enkrat mizarji še ne vidijo pravih uspehov. Vse se vrti okoli pripravljanja poslovnikov, pristopov, sejanja i. t. d. Očetje sindakata niso ravno zadovoljni s sedanjimi voditelji
DOBRAVLJE
Ker je bila veselica, katero je imelo prirediti naše prosvetno društvo «Zarja«, dne 2. maja t. 1. prepovedana od kr. kvesture v Gorici, se bo vršila na Vnebohod dne 13. maja. Veselica se bo vršila na prostoru dobravske zadruge in prične ob 3.30 popoldne. Na vsporedu je petje, kuplet in veseloigra «Dr. Hribar«. Upamo, da nas okoličani tudi v drugič posetijo v lepem številu, ker so se morali, ne po naši krivdi, v nedeljo nezadovoljni raziti.
Naše društvo «Zarja« se pridno giblje. Učimo se «Ulico... št. 15», veselo komedijo, ki je žela povsod precej pohvale. Zbrali smo nalašč nekaj tako veselega, ker so vsa druga društva igrala večinoma le resne stvari. Da pa bo še malo smeha, bodo naši igralci že poskrbeli.
IZ &TURIJ.
, V torek dne 4. t. m. se je praznoval god sv. Florijana patrona ognjegascev, toda šturnski in ajdovski občinski ognjegasci se niso mogli udeležiti proslave, ker je večina članov zaposlena v tukajšnji predilnici.
Praznovali pa bodo svojega patrona v nedeljo 9. t. m. Naročili so si č. o. patra iz Sv.- Križa, ki bo daroval ob 10. uri dop. sv. mašo v cerkvi sv. Antona na Fužinah, kjer se nahaja tudi na stranskem oltarju slika sv. Florijana.
TOLMIN
Naše dijaštvo z učiteljišča pojde letos za majski izlet, ki se bo vršil o Binko-štih v Benetke.
Do danes nafie dijaštvo ni imelo še takega izleta. Zato tem bolj želimo izletnikom srečno in uspešno potovanje. fcABČE PRI TOLMINU
«Pomlad« se naj topleje zahvaljuje vsem onim cenj. gospodom in gospodičnam, ki so na katerikoli način pripomogli do tako dobro uspele prireditve. Hvaležni jim bomo.
IZ VIPAVSKE DOLINE.
Sadje je lepo ocvelo in trta bogato zarodi 1 a. Bojim se pa, da bo mnogo sadja odpadlo in to radi gosenic zimskega pedica. Zakaj ne ovijate debel v začetku oktobra z lepilom? To stane vendar tako malo ter prinaša obilo koristi! £di se mi pa tudi, da brezsrčneži ugonabljajo ptice, največe za-'ščitnice sadnega drevja. Pozor tedaj tudi na ptice, ker drugače ne bo koristi od sadja, ki obeta postati jako 1 važen vir našim dohodkom.
Sedaj je Čas žvepljanja in vitrijoljenja. Rajši en teden prej, ko en dan kasneje! Lani je bila ogromna škoda na trti samo zato, ker smo ta važna dela zakasnili za teden dni. Pojdite tedaj takoj na delo, da ne boste potem tarnali, ko bo prepozno!
Krasna je naša vipavska dolina, a koliko krasnejša bi lahko bila, ko bi imela več gozdov, več sence. Se to malo, kar imamo so začeli po vojni neusmiljeno sekati. Videvali smo ob cestah po cele kupe krasnih, stoletnih hrastov, ki so za ničevo ceno romali iz dežele. Danes videvamo že tanjša debla in debelca, za katere se pulijo razni, nenasitni agentje. Hoste se redčijo, sence ginevajo. Ljudje božji, kaj delate? Ali hočete zares vse oguliti, da bodo potem naša tla podobna golemu Krasu? Kam boste hodili po drva, po kole in po'steljo? In vi hočete napredovati v živinoreji brez stelje in gnojiti zemljo brez gnoja?! Za peščico lir, ki vam ginevajo kot kafra, za pogubni luk-
sus današnje razbrzdane mladine, si obtožujete prihodnost ter s svojim brezumnim gospodarjenjem kličete revščino v deželo! Ali Se ne boste spoznali gorostasne svoje zmote?!	—n—
IDRIJA
Obsodba dijaka Kogeja iz Idrije
17-leten dijak Viktor Kogej iz Idrije je bil pred tukajšnjim tribunalom obsojen na 3 mesece in 22 dni zapora ter 100 L globe, ker je obdolžen, da je v noči od 5.-6. novembra 1925 pisal in po mestu Idriji lepil plakate s sledečo vsebino, ki jo posnemljemo po «La Voće di Gorizia«:
«Mladi komunisti! 7. novembra se je približal.
7. novembra je oni dan, ko so naši sodrugi sovjetske Rusije zmagali suženjstvo in buržuje.
Spominjajmo se tega dneva z agitacijo.
Živel komunizem!«
Obdolžen je torej, da je podpihoval sovraštvo med razredi, s pomočjo tiska in na način nevaren javnemu redu, da je izobešal te lepake brez dovoljenja.
Obtoženca ni bilo pri obravnavi, prečitala pa se je njegova izjava, v kateri pripoznava, da je komunist in da je omenjene lepake lepil.
Zagovarjal ga je odv. Tonkli.
Ta Čas je bil dijak Kogej v idrijskih zaporih. —
DAROVI
Mesto venca na grob pok. Vladimiru da rujeta Amalija in Drejček L 40.— za «SoN sko društvo».» Srčna hvala!
— jj. Š. darovala za Dijaško kuhinjo v Gorici 37 kg testenine. Spošt. darovalkl najsrčnejša hvala.	Vodstvo.
Borzne porodla.
DEVIZE:
Trst, 6 maja AmiUrdam od 999.— d« 1004 — Bolšja od 74 50 do 70 —; Part* 17 25 do 78 — LomUo od ICO,90 do 121.— ;NewYork od 24.S3 do 24.91; Španija od 35fj — do 35».— i Švica od 481-50 do «83.5u; Atene ud 30.7« do 31.75 Berlin od 591.— do 504.— ; Bukareit od 7.50 do 8.— Praga od 73.65 do 73.00: Odrska od 0.0347 do O.UiTv; Dunaj od —.351 do -.3M; Zagreb od 44.- do 44.16.
Renefiijske obvesalco 70 05.
VALUTE:
Trst; 6. maja. Avstrijske krone od C 0347 »to 0.0352 : dinarji od 43.»>0 do 44. — ; dolarji od 21 .0 do 24 85; novci po 20 frankov od 94.— do 97 — ftint Šterlins od 120.70 do 120.S0. _
MALI OGLASI
SINGERJEV šivalni stroj, z 20 letnim jamstvom, se proda na obroke. Kupujejo se rabljeni stroji. Acquedotto 00	094
Vesli Iz Istre
KLANEC.
V torek pop. ob 2. uri je parkrat močno zagrni elo, vendar nismo nič posebnega mislili — kar naenkrat pa se raznese žalostna vest, da je strela udarila #v hišo št. 27 v Beki. Ubila je deklico, ki je v kuhinji zapirala okno vpričo matere; v zgorajšnji sobi pa njeno sestro, ki je šivala. Bili sta to Jožefa Cergol, stara 17 let in Albina Cer-
fol stara 12 let Obe sta bili takoj mrtVi.
ialosten je bil pogled na dve sestri — umrli na tako tragičen način — na skupnem mrtvaškem odru.
ČERNOTI6E.
Z veliko slovesnostjo smo preteklo nedeljo praznovali shod pri Mariji na Gradi-Ščici. Poln griček ljudstva, slovesna božja služba, lepo petje in vzorno obnašanje našega ljudstva nam pričajo, da smo zavedno in dobro ljudstvo. Cerkev je vsa popravljena od zunaj in znotraj in kar vabi človeka iz doline na starodavno Gradiščico, kjer so se naši ljudje ustavljali 1470 leta Turkom.
IZURJENA prodajalka, za trgovino mešanega in manufakturnega blaga, se išče. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Franc Zohil, Žminj 4, Gimino.	002
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče, Govori slovensko. SJairee, Via Giulia 20.
608
POZORI Specialen slovenski tečaj moškega in damskega krojenja za Slovence iz zasedenega ozemlja. Vsak krojač, šivilja ali nešivilja ima priliko točno po vsaki podobi v modnem listu, na vsako mero naučiti se krojenja po lahko razumljivem sistemu, ki je preizkušen v oblast, konces. «Krojni akademiji« na Starem trgu št. 19, I. v Ljubljani, v tečaju, ki se prične 8. maja. Šola izdaja modne liste po najnovejši modi za krojače in šivilje s priloženim točnim venskim poukom, da more vsak krojač ali šivilja po teh modnih listih krojiti ali dobiti zaželjeni kroj po podobi. Cena modnim listom je Din. 120 z veliko stensko tablo. Razpošiljanje in izdelovanje najmodernejših krojev po vseh merah in podobah. lTčeni, ki ne morejo priti v Ljubljano, dobijo lako pouk potom pošte s slovenskim učnim zvezkom. Informacije daje «Krojna akademija«, Stari trg, št 19, Ljubljana. Oh zaključku se dobi spričevalo in internat ijonalna diploma. Vodstvo priporoča učence, ki absolvira-rajo tečaj, za krojitelje.	622
S potrtim srcem naznanjamo, da jc nas preljubi sin In brat
VLADI GOLOB
učenec
danes, po kratki in mučni bolezni, mirno v Gospodu preminui.	_ .
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v petek, 7. t. m., ob 15. uri, iz mrtvašnice meslne bolnice Regina Elena.
TRST-SV. IVAN, 6. maja 1926.
Emil in Josipina roj. Čok, stariši, sestre in bral in oslali sorodniki.
Otflik. Potratno podj. Naova Impresa Corso V. E. HI, 47, Trst
POMLADNO ZDRAVLJENJE. Smilo jod ,
Trpoški sok izdelan v lekarni Castella- g novich, Trst via Giuliani 42, posebno pri-1 poročljiv za starejše proti poapnenju žil, I revmatizmu in vsem drugim boleznim, t ki izhajajo iz krvi, ker vsebuje joduro in je vsled tega izborno čistilno in kre-i pilno sredstvo. Popolno zdravljenje 6 steklenic. Steklenica stane L 11. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich.	085
KRONE
po L> 2-10 komad
Zim toHjaft, platin, 21-Mu zlate ksmale
kupuje ln plačuje po najvišjih cenah
Albert Povh — ur ar na
Trsti ¥1» Mazzini 45 5 *3
Zobozdravnik
Med. D. dr. D. Sardoč
specijalist za ustne in zobne bolezni
perfekcijoairan na dunajski kliniki
ordinira v TRSTU Via N. R. Imbriani 16,1. (prej Via l. fiM)
od 9-12 ln od 3-7 331
■na
Tržaško posojilnico in hranilnico
registrovarj zadruga t omejeni n poroŠtvxo
uradu)« v svoji lastni hiši ulica Torrebianca 19, 1. nadst.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
prpo4%-W
večje in stalne v!oge po dogovoru.
Sprejema „Dinarje" na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plača zavod sam.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne celice (safe)
Uradne ure za stranke ođ 87* da 13 In od 16 do 18.
Ob nedeljah je urad zaprt. Stev. teleV. 25-67.
asi m
najstarejši slo«, denarni zavod
HU
PODLISTEK
JULES VERNE:

Skrivnostni otok
Ko je ogenj velik kup ilovnatega žele-zovca popolnoma pretvoril, so stresli nove snovi: žveplenokieli železni oksid, žveple-nokislo ilovico, kremenico in ostanke oglja in pepela v veliko krnico z vodo. To zmes so krepko mešali in dobili so Čisto tekočino, v kateri je bilo raztopljeno železo in ilovica, druge neraztopljive rude pa so se polegle na dno. Ko je ta raztopina polagoma izblapevala, so ae najprej pokazali Železni kristali; v lugu pa je ostala iveplenokisla ilovica, ki so jo izlili proč, ker je niso rabili.
Cir Smith. je imel zdaj zadostno množino železne soli, takozvane železne galice, iz katere je hotel dobiti žveplano kislino.
Vendar pa se je bližal končni smoter. Se ena operacija je bila potrebna za končno pridobitev snovi, zaradi katere so se vrfiila vsa ta pripravljalna dela.
Solitrna kislina ee je v zvezi z izpareva-jočim koncetriranim glicerinom spojila v novo snov in Inženir je dobil več litrov rumenkaste, oljnate tekočine.
Zadnje delo je Cir Smith izvrfil daleč od
kaminov in sam, ker se je bal eksplozije. Pokazal je nekaj kapljic te tekočine tovarišem in rekel preprosto:
«To je nitroglicerin!»
In v resnici je bila ta snov tisto strašno raznesilo, ki je desetkrat močnejše od smodnika in ki je povzročilo že toliko nesreč. Odkar so našli sredstvo s katerim se more izpremeniti v dinamit, se da ta nevarna sicer snov rabiti brez nevarnosti. V tistem času, ko so Živeli na otoku Lincolnu naši naseljenci, pa niso še poznali dinamita.
«In ta tekočina da bo raznesla naše skale? je vprašal Penkrofl z nevernim izrazom.
—	Da, prijatelj, je odgovoril inženir, in ta nitroglicerin bo imel tem večji užitek, ker je trdi granit zelo odporen:
—	Kdaj bomo to videli, gospod Cir?
Pridobivanje te kisline zahteva zelo dragih naprav. Treba je velikih prostorov posebnih zidov, orodja iz platina, svinčene posode, ki jih kislina ne more z jesti, itd. Vsega tega ni imel Cir Smith. Toda znano mu je bilo, da izdelujejo v Nemčiji tvepleno kislino z veliko preprostejšimi sredstvi, kislino, ki ima Še to prednost, da je le bolj koncentrirana in ki se prodaja pod imenom «Nordhajrerjeva žveplena kislina ali hudičevo olje».
Ta proces ima samo eno operacijo. Kri-
stali žveplenokislega železnega okisa se razgrejejo v zaprtih posodah, žveplena kislina pa se izloča v obliki pare, ki jo ohlade.
V ta namen so imele služiti nepregorlji-. ve posode. Vse se je posrečilo, kakor so si želeli, in 20. maja, t. j. dvanajst dni po pri-Četku dela, je inženir razpolagal s kemikalijami, ki so Imele služiti še v razne druge namene.
Kateri namen pa je bil najbližji? Z njihovo pomočjo je bilo treba napraviti soli-trno kislino, kar pa ni bilo težko, ker žveplena kislina razkroji soliter v solitrno kislino.
Cemu pa so rabili solitrno kislino? O tem ni inženir še nič povedal svojim tova-« rišem.
— Jutri, kakor hitro bo navrtana luknja, je odgovoril inženir.
Naslednjega dne, 21. maja, so se vsi podali k tistemu delu jezera, katerega bregova sta se končevala v ogel, ki je bil kakih petsto korakov daleč od obale. Na tem mestu je bilo skalovje skoraj, do vode nizko in je tvorilo nizek okvir jezera.
Z razstrelitvijo tega okvirja bi se voda izlila po položnem planotnem površju ter padala na obalo. Površje jezera bi se znižalo in ustje sedanjega odtoka bi prišlo na dan, kar ao baš hoteli doseči.