Štev. 37. V iijubljani, četrtek dne 14. februarja 1918. Leto II. Izhaja razen nedelj in praznikov **=*= vsak dan opoldne. === Oredniitvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., ======= Učiteljska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije = za list so poštnine proste. == Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30’—, za pol leta K 15'—, za četrt leta K 7‘50, za mesec K 2‘50. Za Nemčijo celo leto K 33‘60, za ostalo tujino in Ameriko K 42’—. Posamezne številke po 10 v. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstic^ po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust. Pisma iz Prage. III. 8. februarja 1918. Jedro sporu v češko-slovanski soc. dem. stranki, je to-le: Posl. Haibermann to list »Nova Doba« -proglaša o bodočih nalogah delavskega giibanja sledeče: »Češki delavski razred stoji kot razred malega naroda pred velikimi nalogami, v prvi Vrsti pred rešitvijo vprašanja češke države — zapoved je zato, da se češki delavski razred zedini pod zastavo socializma in da ujedi,njen složno deluje za tem, da bo ustava bodoče češke države v temeljih in do podrobnostij demokratična, da ne bo češka država država razredne vlade, anipak socialistična država. Ta naloga je najbolj jasen argument za presojo vprašanja -iijedinjenja češkega socialističnega gibanja«. — »Piravo Lidu«, ka je glavno glasilo stranke in ga izdaja posl. Ant. Nemec, v uredništvu pa so dr. Šmeral, Stivin, dr. Soukup, Krejoi, Maček -itd. — tedaj p r v a možje stranke, pa piše z ozirom na gorenje: »Po našem mnenju je popolnoma napačen nazor, da stoji češki delavski .razred danes v Prvi vrsti pred reševanjem vprašanja češke države in v drugi vršiti pa pred demokratičnimi Problemi in socialistično prememibo družbe. Razvoj zgodovine pojde po drugi poti, naj sii že želi ta ali oni 'drugače. V prvi vrsti bo postavljen delavski razred pred probleme socializma in vprašanja moči proietarijata in šele potem iz tega konflikta pridemo k rešitvi vprašanja samoodločbe narodov in tedaj tudi k rešitvi samostojnosti češkega naroda. Kdor sL predstavlja najbiižje naloge delavskega razreda češkega v zmislu, ki ga je označila »Nova Doba«, mora priti do mnenja, da je zgraditev češke države najbližja naša naloga — iz (tega seve izhaja drugo smer agitacije, drugo smer taktike in drugo razmerje k Češki zvezi, k češki buržo-aziji, k nar-odno-sociaini stranki, kakoršen imajo na mislih sodrugi, ki so prepričani, da so najmočnejše gonilne sile zgodovine tudi danes socialni problemi, problemi razredni in da more biti češka država, zlasti češ^a socialistična in demokratična država, izbojevana le na socialnem bojišču. Tisti »odjugi, ikd tako mislijo, ravnajo v duhu razrednega mednarodnega socializma, marksestičnega, v duhu zgodovinskega materializma, proti več se zaplavljenju narodnostne ideologije, ki je v letih vojne zaplavila C&1 svet in pronikia v gotovi meri celo v našo stranko«. — To sta tedaj dva nazora. Veseli nas, da je nazor »Prava Lidu« nazor večine. Češki »Narodni Listy« so že z velikim bobnom udarili po »Pravu Lidu« in dr. Šmeralu. Tudi praški dopisnik »Slov. Naroda« bo gotovo- pod vplivom »■Nar. Listov« zapisal kake radikalne modrosti. (Op. ured. — Smo že brali v pondeljkovem »Narodu« celo vrsto neokusnosti, zlasti ono, da je Šmeral enak — dr. Šušteršiču, s katerim, kakor je znano-, je Narodova stranka nedavno pakirala in podpisala — deklaracijo.) Pa to naj vas nič ne moti. Fakt je, d-a se vrača češko razredno zavedno delavstvo nazaj na pravo pot. Sedanje stališče »Prava Lidu« je jasen dokaz za to. Koalicija z meščanstvom je smrt za delavsko ljudstvo. Tu na Češkem so ustanovili svoj čas Narodni O d b o- r. Ta odibor so kmalu razbili, ker meščanstvo ni hotelo delavcev v svoji sredi: Obnoviti »Narodni ’ *« nočejo, pač -pa snujejo meščansko demokracijo, ki ima edini namen: kaliti vid ornim, ,ki so še tako naivni, da verajejo v meščanske fraze. Veselo znamenje 'je, da je te dni »Pravo Lidu« prišlo do spoznanja, da je govorjenje o demokratičnem duhu češkega meščanstva navadna pusta prevara... Res je tako in nič drugače. Kakšni ljudje so češki novi meščanski de-mokratje, naj navedem en primer. Ob Božiču je -izšel v »Narodnih Listih« poseben proglas, podpisan po samih mogočnežih, (pisateljski svet, profesorji visokih šol, industrijalci itd.) da naj se ustanovi enotna, vse narodu a strank a. Med podpisi je bil "tudi Podpisan Ciril B a r t o n S vitez z D o b e-n in a. — Te dni je izšel poseben letak v komisiji knjigarne F. Borovy v Pragi, ki se peča s tem možem. Ta češki »demokrat« je v vojni -■zaslužil« 55 miljonov kron, in to -iz dela ubogih čeških tkalcev, katerim plača še danes po 5 'reci: pet) kron na dan, prav tako- kot pred vojno. Ko je ta demokrat motžil svojo hčer, naročil je za sijaj dvajset duhovnov, da so prisostvovali obredu — na svoj grad, ki ga je kupil iz vojnih dobičkov v sedežu čeških kraljev v Zbraslavi, je povabil svojega soseda ^ gradu brežanskega, namreč praškega nadškofa Huyna... In ta mož je sopozival češki narod za ustanovitev državnopravne, demokratične in socialno-napredne stranke!! Češko delavstvo po mojem mnenju čakajo hudi boji z lastno bu-ržoaz-i-jo. Pobratili so se z njo ne vedoč, da je delavstvu sovražna anes prav tako kot pred 20—30 leti, ko jih Proglašala za narodne izdajalce in nevredne- ^er so hoteli večji -kos kruha m boljšo pla-T?* Sedaj bo težko delo, ker so se med delavske vršite vrinili mnogi, tki niso vanje spadali. i\t° ~ delavstvo ima vsaj zopet dokazano, da nora, samo hoditi za uresničenjem svojih ciljev. Pohvale meščanskega časopisja se mora razredno zavedno delavstvo bati kot Judeževih poljubov. Hlapca se hvali, dodcler zvesto in za majhno plačo prenaša vse kaprice gospodarja — kadar pa se postavi na noge ter hoče živeti kot človek, takrat pa je joj.' Iz prejšnjega »fest« fanta je ničvreden lenuh itd. To -je. zgodovinsko in velja še vedno ! Nevarni poizkusi v Belgiji. V Nemčiji zopet živahno razpravljajo o belgijskem vprašanju. Zgleda namreč tako, kakor da bi hoteli formulo o pravu samoodioče-vanja narodov izrabiti v to, da razpolove Belgijo na ta način, da dobi Vlamska nekako samostojnost in da bi se močno naslanjala na Nemčijo. Nemčija -bi zavladala tako nad Ant-werpnotm 'in belgijskim obrežjem. Pred nekaterimi -tedni se je bil sestavil nek »Vlamski svet«, ki izvršuje delo za samostojnost vlamskega dela Belgije. Pred kratkim je bil izdal izjavo, kjer pravi, da je že -izvedena samostojnost vlamskega ozemlja. Pričeli so z ljudskim glasovanjem v pokrajinah JBrabant in vzhodna Vlamska. V Antw-erpnu in Gentu so priredili v zadnjih dneh glasovanje V-lamcev, h kateremu so povabili nemške vojne poročevalce, ki so poročali domov. Čeprav so se toliko trudili, da bi napravili to glasovanje pomembno, vendar se je -izkazalo, da je bilo vse skupaj pogrešena akcija, V velemestu Gentu se je sešlo okolo 5000 ljudi. V tako obljudenem mestu, kakršen je Antvverpen, so baje zbobnali 8000 oseb skupaj. Ker pri takih cenitvah nikdar ne zaokrožijo števila navzdol, gre torej le za ljudski shod, ki je imel prostora v eni sami veliki dvorani. Prebivalstvo v Antwerpnu je Mo deloma pasivno, deloma je uprizorilo hrupne protidemonsitracije. Čeprav so želje večine. Vlamcev, da se upoštevajo njihove nacionalne posebnosti, zelo žive, vendar se branijo proti gospodarski in politični razcepljenosti Belgije, za katero jim ne prinaša nadomestila -niti to, da bi se 1-ehko opirali na večjo Nemčijo. Vlamski svet je prav tako malo upravičen,, da bi govoril v imenu belgijskega ljudstva v vlamskih okrajih, kakor Utvinski deželni svet, ki hoče govoriti v imenu linvinskega prebivalstva. Kakor litvinski deželni svet tako je ustavila nemška vlada -tudi vlamsiki svet, katerega hoče izrabiti v svoje namene. Pred vojno niso zahtevali Vlamci nikdar državne samostojnosti, čeprav tvorijo večino belgijskega prebivalstva in bi Mi lehko uveljavili svojo voljo. Šele nemška vlada je oživotvorila to gibanje Vlamcev. Vsenemški klic »mi moramo osvoboditi vlamske brate« je zadonel, neposredno po zasedanju IMgije, ko ni> bilo še nobenega znaka vlamskega gibanja. Oni krogi v Nemčiji, ki podpirajo to gibanje in ga uporabljajo za- obrambo svojih namenov, ne delajo tega na korist vlamskega prebivalstva Belgije, temveč zato, • da izvedejo svojo politiko moči in prav tako, kakor so hoteli izkoristiti poljsko gibanje za samostojnost. Tudi .takrat so prirejah na Poljsk em .manifesta-cije ljudstva, o katerih je nemško-časopisje obširni' poročalo, da vpliva na javno mnenje v Nemčiji v zmislu vladnih načrtov. Danes prinaša meščansko časopisje enake vesti iz Belgije. Odkar so bile na Poljskem one manifestacije ljudstva, se niso razvile stvari, na Poljskem prav 'nič po želji nemških anekskmisrtaov in nemške vlade. Pouk z vzhoda naj bi svaril pred enakimi poizkusi na zapadrn Pri bodočih mirovnih pogajanjih bi se 'izvedla delitev Belgije lehko le tedaj, če bi bila Anglija prisiljena, da sklene-mir. za vsako ceno. Zato bi -bilo zelo umestno,*da bi se govorilo o samostojni V-lamska kolikor 'mogoče malo. & ^ 1 “ jr* o tt ji Politični pregled. — Kriza Seidlerjeve vlade. Ministrski predsednik Seidler nadaljuje pogajanja s strankami. Predvčerajšnjem je sprejel zastopnike nemško radikalne stranke, s katerimi se je posvetoval o trutnovskem vprašanju. Včeraj je konferiral z zastopniki mriškonactonalnih strank. Ostro opozicionalno stališče poljskega kluba- in poljskih članov gosposke zbornice je spravilo na površje vprašanje o odstopu poljskih ministrov dr. pl. Cviklinskega in viteza Tvardovvskega. Z nemške strani se ruje proti ministru dr ju. vitezu Zolgerju. = Trutnovsko vprašanje v parlamentu. »Česky s vaz« bo stavil na prihodnji seji poslanske zbornice nujno vprašanje glede trut-novske zadeve. Ministrski predsednik bo baje na vprašanje takoj odgovoril. — Aretacije na Tirolskem. Italijanski državni poslanec dr. pl. Bertolini je bil te dni aretiran. Tirolski listi objavljajo sedaj naslednje uradno obvestilo: Posrečilo se je, priti na sled široko razpletenemu sistemu špkmaže, ki je neposredno pred izbruhom vojne z Italijo obveščala sovražnika o vojaških in gospodarskih razmerah na južnem Tirolskem. Udeležena- sta bila razen župana dr. Bertolimjja v Trklentn tudi inžener Paol-azzi im bivši poslanec Avam-cini. Oba sta aretirana, »Arbeirter-Zeitung« pristavlja k temu poročilu: »Upajmo, da prinese, javna sodnitiska. razprava jasnost v to stveno, tako razkrito »vohunsko arfe«K. . = Kriza na Poljskem. Iz Varšave se poroča poljskim listom: Vsled -mirovne pogodbe med centralnimi; državami in Ukrajino je nastala na Poljskem resna kriza. Vojaški guverner ‘grof Szepticki je 'odstopil, civilni adlaitus vitez. Madeyski je prosil za izpust iz službe; poljska vlada je .pod.ala demisijo. V vodilnih političnih krogih se namerava preprečiti izvršitev tega načnta, ker bi -sicer lahko-, izginile vse do-sedaj ustanovljene poljske iostitucije-.ter bi prir šli na površje radikalni elementi, ki bi iskali zvezo z rusko republiko. Za dan 27. februarja razpisane volitve za državni svet se ne morejo vršiti ker so razpisane volitve tudi za okraje, ki naj vsled mirovne pogodbe pripadajo Ukrajini* Razmere na Poljskem so postale zelo nejasne in splošno prevladuje mnenje, da je državnost Poljske resno ogrožena. = Položaj v Romuniji. V Jašu se dne 20. februarja sestane r-umunski parlament, kateremu predloži vlada važne predloge. Bratianu, ki je pognal Rumim-ijo v vojno, je odstopil; novo vlado sestavu general Averesou. V Sinaji se Že nekaj dni vrše mirovna pogajanja, ki bodo baje v najkrajšem času končana. = Bolgarija in Rusija. Iz Sofije poročajo: Bolgarska vlada je obnovila diplomatične odnašaj e z Rusijo. Prejšnji bolgarski poslanik v BelgradUv Z^trašikov, je imenovan za poslanika v Petrogradu. Izjava ruske vlade, da ustavi sovražnosti,, demobilizira in da sprejema zopet diplomatične,: konzularne, pravne in gospodarske zveze z osrednjimi državami in se hoče o njih pogajati je tako. jasna, da bi morali tudi Avstrija .in Nemči.ia podati odgovor na izjavo. Meščansko časopisje že pošepetava, da toke izjave osrednje države ne morejo podati. V avgustu leta 1914 je bila -vojna z R-usijo potrebna le zaradi-tega,. ker je Rusija mobilizirala; -sedaj je demobilizirala, ne-preti torej nobena nevarnost več in Czemknove izjave za miir brez aneksij in s sa-mo odi oče vanj em narodov so bile tako izrazite, da je popolnoma logično, da podasta tudi centralni državi enako izjavo, kakor jo je dal Trookij in s tem proglasijo mir z Rusijo. Tudi trditev, da je treba čakati, kaj napravi Rusija z Ukrajino — baje so delavski, vojaški in kmetiški sveti sklenili, da jo puste v miru — ne more biti merodajno, ker .bi ta konflikt ne ogrožal ne Avstrijo ne Nemčijo. Enaka izjava od te strani1, kakor jo je podala ruska vlada, je torej potrebna in edino poštena. = Ruski državni bankrot. Razglaša se naslednji dekret, -si>rejet -na seji centralnega iz-vršikiega odbora z dne 3. februarja: 1. Vsa državna posojila, ki so jih najele vlade ruske buržvazije, se proglašajo od 1. decembra 1917 dalje kot neveljavna. Kuponi za december se več ne izplačajo. 2. Ravno tako postanejo neveljavne vse garancije, ki so jih te vlade prevzele za posojila raznih podjetij. 3. Razveljavijo se vsa inozemska posojila brezpogojno in brez vsake izjeme. 4. Obligacije s kratkim rokom ostanejo v veljavi. Odstotki se ne izplačujejo. Obligacije same je smatrati kot nakaznice za kredit. Nepremožne državljane, ki imajo razveljavljena notranja posojila do 10.000 rubljev, se bo odškodovalo z -deleži, novega posojila ruske socialistične federativne republike. 6. Vloge v državnih hranilnicah -in njih obresti so nedotakljive- V posesti hranilnic se nahajajoča razveljavljena posojila se prevzamejo na dolg republike. 7. Glede odškodovanja zadrug itd, se izdelajo posebna določila. 8. Vodstvo likvidacije posojila ima v rokah vrhovni gospodarski sovjet. 9. Za (izvršitev je pooblaščena državna banka. 10. Določitev nepremožmih se izvrši po posebnih komisijah. Te imajo pravico, razveljaviti v polnem obsegu prihranke, ki niso pridobljeni potom dela, tudi tedaj, če ne presegajo svote 5000 rubljev. = Ruska vnanja posojila. Vsled razve-Ijavijenja- ruskih vnanjih posojil je najhuje prizadeta Francija, ki je do pričetka svetovne vojne posodila Rusiji vsaj 20 miljard rubljev. V drugi vrsti je Anglija s približno 7 miljardaimi rubljev; Nemčija 'je posodila 2 miljardi, Amerika 1 miljardo, Japonska 390 miljonov jenov. Da se izogne daJekosežnim posledicam niškega državnega bankrota v Franciji, je glasom pariških poročil francoska državna banka prevzela izplačevanje ruskih državnih kuponov. = Podržavljenje ruske trgovske mornarice. Petrograška agentura oproča: Z dekretom sovjeta ljudskih komisarjev se proglašajo vsa plovitbena podjetja, ki so last akcijskih družeb ali veletrgovin, za narodno lastnino ruske republike. Izvzete so le posebe določene manjše ladje. Nadalje se razglaša dekret o konfiskaciji akcijske glavnice prejšnjih privatnih bank. Vse te kapitalije se v celem obsegu konfiscirajo in izroče ljudski banki ruske republike. Vse ban-kovne akcije se razveljavijo in izplačevanje dividend ustavi. = Oklic švedskih žena. Finska je pozori šče domačih bojev. Sosednja Švedska se je pričela zmimati za gibanje na Finskem in jame nagibati k intervenciji. Zato so Švedske žene izdale oklic, kakor poroča korespondenčni urad, ki poživlja vlado, da naj ničesar ne ukrena glede na Finsko, kar hi utegnilo spraviti Švedi jo v vojno nevarnost. Švedska vlsda naj posreduje med obema strakama na Finskem, da odložita orožje in ščitita samostojnost Finske. Dnevne beležke. — Interpelacijo na celokupno vlado je vložil Jugoslovanski Mub glede na preganjanje poslanca bivšega župana ljubljanskega Ivana Hribarja. — Duhovitost »Slovenski Narod« poroča: po poljskih listih, da je bil Trockij pred vojno leta 1914 na Tirolskem' na nekem socialnode-m-okratičnem shodu, kjer je pripovedoval, da so ruski revolucionarji že -od leta 1379 v zvezi z avstroogrskim zunanjim ministrstvom. Ce bi bil Trockij to pripovedoval o socialn©demokratični stranki, bi ga bili zbrani sodrugi na, gnali. Kako podla je taka dolžitev, dokazuje najbolj to, da prav boljševik-i, katerim pripadata Tatftokij' m Ljenin, ne priznavata nikakršnega kompromisa z meščanskimi strankami, še manj pa je verojetn-o, da bi se bili ruski revolu- cijonarji naslanjali na zunanje reprezentante meščanskih vlad. Da, občinstvo ima res dobre želodce. ~ Društvo zasebnih uradnikov in uradnic na slovenskem ozemlju ima svoj redni občni zbor, v soboto, 16. t. m, ob 7. zv. v restavraciji Norodnega doma. Uani, članice pridite vsi! ~ Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 3. do 9. februarja: Novorojencev 16, mrtvorojen 1, umrlo je 21 oseb, med njimi 14 domačinov in 7 tujcev. Vsled difterije je -umrl 1 tujec, vsled jetike so umrli 4 domačini in 1 tujec, vsled mrtvo uda 1 oseba. Na difteriji sta oboleli dve osebi. — Ruska lenomaina virtuozinja na gosiih Minle Tomšinskinj v Ljubljani. Mlada ruska: goslačica, ki se predstavi jutri v petek ob %4. ljubljanskemu občinstvu v deželnem gledališču slovi kot ena najboljših ruskih umetnic. Do nedavnega časa je bila kot Rusinja internirana v Budimpešti. Vse ruske in nemške kritike soglašajo v sodbi, da je njen 'koncert učinkoval povsod kot prava senzacija. — Predprodaja vstopnic od IT. do 12. ure dop. in od 3. popoldne dalje pri -blagajni' dež. gledališča. — Občni zbor puljske kovinarske organizacije se je vršil v petek, 8. februarja t. 1. popoldne ob 5. v gledališču Politeama Ciskutti ob polni udeležbi. Na zboru je govoril o pomenu strokovne organizacije strokovni tajnik kovinarjev za primorsko, sodrug Chiussi. Zbor je izvolil naslednji- novi odbor soglasno, in sicer sodruge: predsednik Anton Pirz, podpredsednik Viktor Pascottini, tajnik Josip Cocevar, podtajnik Emil Filipich, blagajnik Josip Mn-, schou, 1. podblagajnik Rudolf Schumen-iak, II.1 podblagajnik Ivan Wesely, knjižničarji Nedelko Pelhan in Evgen Zustovich; v direktorij Štefan Mežnar in Ivan Lekan; kontrolorjema Ludvik Landskron rn Kvinto Nacinovich. —- Na smrt obsojen. Pred graškim dežel-nobrambnim sodiščem je bil obsojen na smrt na vešalih 29 letni črnovojniški rudar Peter Krofič, dodeljen 122. črnovojniški' delavski kompaniji v Trbovljah. Obtožen je bil dvakratnega roparskega umora in nekaterih vlomov. Zaradi tatvine je bil že večkrat predkaznovan. Zadnja kazen zaradi taitvine je trajala 18 mesecev. Pri razpravi je opravičeval svoja dejanja z lakotjo. — Brez kruha! V Beljaku so brez kruha. Do petka ga ne bo. Namesto ene četrtinke hleba dobe po 200 gramov ovsenega riža ali koruznega zdroba! — Člane konsumnega društva v Črni vljudno vabimo, da naj vsak prinese med 15. in 28. februarjem svoje dividende marke lepo urejene in s knjižico vred v konsumno .društvo. — Velika železniška nezgoda na bohinjski železnici. »Arbeiter-Zeitung« prinaša iz Gradca sledeče poročilo, datirano od 10. t. m.; Na bohinjski železnici se je zgodila usodepolna železniška nezgoda. Od natovorjenega vlaka se je odtrgalo 14 naloženih vagonov, ki so drveli, proti rakovškemu predoru in zadeli v transportni vlak. Osobje na odtrganih vagonih je skoraj vse mrtvo, med temi je tudi 18 letna hčerka nekega čuvaja. Štiri ranjence so potegnili še žive izpod razvalin, a dva sta kmalu umrla. Nekateri ranjenci so bili v strašnem položaju; govorili s-o pač še z njimi, toda pomagati jim niso mogli. Po mučnih urah neizmernega trpljenja so umrli tudi ti. Pri postaji Sv. Lucija-Podmelec so delali pet dni in pet nočiv da so oprostili tir. —Solkanski sodrugi! Podpisani prosim vse sodruge odbornike delavskega izobraževalnega društva v Solkanu, da mi pošljejo naslove, da jim sporočim, kaj se je zgodilo z društvenim imetjem. Obenem prosim vse solkanske sodruge, da nabirate nove potrebščine, knjige, zabavne, poučne ali znanstvene, partiture delavskih pesmi in tudi denarna pomoč bo dobro dc-šla. Sploh vse potrebujemo, ker je vse zgorelo v mojem domu, 'ki ga je i>ažgabt sovražna granata. — Štefan Perko, gospodar Del. izobraževalnega društva v Solkanu, to-časno: Angern št. 37. na Niž. Avstrijskem. — Prvi redni občni zbor »Mednarodne zveze tržaških in primorskih časnikarjev« se je vršil v nedeljo 10. februarja v sejni dvorani tržaške Trgovinske in obrtne zbornice. Izvoljeni so v odbor: za predsednika Josip Pas-slgli, za podpredsednika Makso Cotič in Ma-yerweg, za tajnika Anton Eksar in Marij Stanji ta, za blagajnika Marij Centa, za knjižničarje S Raiimondo Scabar, za njegovo namestnico Av«. Stran 2. , NAPREJ. Stev. 37. 1® 1 ‘ *■ ' relija Cesari, za odbornika Silvij Gasi voda; častno sodišče: Karel Blumauer, Josip Dolanec, dr. Erminij Metlicovitz; pregledovalca računov: Karel Miona in Josip Prunk. — Občni zbor podružnice kovinarjev na Jesenicah se bo vršil v nedeljo dne 24. februarja t. '1. točno ob 9. dopoldne v gostilni pri . »Jelenu« na Savi. Dnevni red: Blagajniško poročilo; volitev odbora in nadzorstva; volitev zaupnikov; razno. Dolžnost članov in članic je, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. Odbor. — Poziv! Podpisanemu je poslal meseca septembra 1917 neki Sfiligoj Fabijan 60 K iz Bruka ob Muri, ne da bi bil navedel, za kaj je ta znesek. Kor se imenovani na pismeni poziv ni oglasil, ga prosim tem potom, da mi naznani namen pošiljatve. Ce se v dveh mesecih do-tičnik ne oglasi, oddam znesek strankini blagajni. Znance imenovanega pa prosim, da ga o . tem pozivu obveste. V potrdilo naj pošlje do-tičnik recepis. — Zore Viktor, Ljubljana, Se-lenburgova ulica 6./1I. Vojna. Dunaj, 18. februarja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Nobenih posebnih dogodkov. — Šef generalnega štaba. Berlin, 18. februarja. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Zapadno bojišče: Močnejši -izvidni oddelki, katere je sovražnik postavil severno Lensa in ob potoku Omignon, so bili v bližinskem boju zavrnjeni. V ostalem je bilo bojno delovanje omejeno na manjše izvide in topniški ogenj v posameznih odsekih. Po močni topniški pripravi med Flireyem in Mozlo so francoske kompanije naskočile pri Rerne-nanville naše črte. Po kratkem boju je bil sovražnik z velikimi izgubami odbit. Ob Subel-kopfu in Hartmannsweiod prvega trenotka, ko sem bil zasedel prestol svojih slavnih pradedov, sem se čutil eno z mojimi narodi v skalnato trdnem 'sklepu, da izvojujem nam vsiljeni boj, dokler ni dosežen časten mir, tembolj se čutim združenega sedaj v tej uri, v kateri je bil izvršen prvi korak za uresničenje tega cilja. Z občudovanjem in ljubezni polnim priznanjem za skoraj nadčloveško vztrajnostjo in neprimerno požrtvovalnostjo mojih junaških čet kakor tudi onih, ki izkazujejo vsak dan doma nič manjšo požrtvovalnost, gledam polen zaupanja v bližnjo, srečno bodočnost. Vsemogočni naj nas blagosovlja še dalje z močjo in vztrajnostjo, da ne dosežemo končni mir le za-, se in svoje zveste zaveznike, temveč za vse človeštvo. 12. februarja 1918. Seidler, m. p. Karl, m. p. * Sijajen sprejem grofa Czemina na Dunaju. Dunaj, 13. februarja. Danes ob treh popoldne se je pripeljal grof Cz er n iti iz Litovskega Bresta na Dunaj, kjer mu je priredilo prebivalstvo sijajen sprejem. Na tisoče ljudi je čakalo nanj. Množica ga je burno pozdravljala. Na kolod voru ga je sprejel župan Weiskirchoer z vsem mestnim svetom in obema podžupanoma in nižjeavstrijski deželni glavar princ Liechtenstein. Zupan ga je nagovoril in ga slavil kot onega, ki nam prinaša krušni mir. Grof Czernin je odgovoril z daljšim govorom in dejal, da je mdr, ki ga prinaša, res krušni mir. Transportne fežkoče so sicer še ogromne, toda vse priprave so že v teku. Razmere se sicer ne bodo izpremenile od dneva do dneva, a vendar se pokažejo izboljšave od tedna do tedna, od meseca do meseca. Kar se^je izvršilo v Brestu ni še konec svetovne vojne, a je začetek konca. Nalezljive niso le politične bolezni, toda tudi politično zdravljenje in mir bosta učinkovala nalezljivo. Glede vojnih ujetnikov je dejal grof Czernin, da se bodo vrnili vsi, tozadevne obljube že imamo. Sklenil je svoj govor s sledečimi besedami; «Ne smemo pozabiti, da se zvija Rusija v krčih državljanske vojne. To so velike težicoče. Upamo pa, da premagamo tudi te težave. Tudi Ukrajina trpi vsled državljanske vojne. To povzroči lehko še velike težave in jih bo tudi povzročilo. Kljub temu sem polen upanja. Ce je bilo tedaj upravičeno zaupljivo pričakovanje, je danes. Trdno sem prepričan: Vzdržimo Še nekaj Časa ln časten splošen mir bo dosežen«. Pred 'ministrstvom za zunanje za- deve se je zbralo na tisoče žen, ki so ga burna pozdravljale. Minister jih je nagovoril z balkona. V uradu ga je pričakovalo vse uradništvo. Czernin odgovori na Wilsonovo poslanico. Dunaj, 13. februarja. Grof Czernin namerava odgovoriti v najbližjem času na Wilso-novo poslanico. Zastopstvo Jugoslovanskega klub« pri Seidlerju. Dunaj, 13. februarja. Dr. Korošec, dr. Lat-ginja in dr. Spinčič so bili v imenu Jugoslovanskega kluba pri ministrskemu predsedniku. Pogajanja so potekla brezuspešno, Boljševikl in mir. Dunaj, 13. februarja. Glaailo boljševikov »Pravda" piše: Pravkar doseženi sporazum med centralnimi državami in Rusijo je močno utrdil položaj boljševikov, ker je sedaj izpoznalo rusko ljudstvo, da sta Ljenin in Trockij resnično izpolnila mirovno željo ruskega ljudstva. Bern, 13. februarja. „Berner Tagblattu* poročajo s poučene strani, da je sporočila en-tenta vladi boljševikov, da sta Japonska in Kitajska pripravljeni na pohod v Sibirijo, če pride do separatnega miru. Zato ni sklenil Trockij separatnega miru. Juristično in formelno je obšla Rusija na ta način prelom zveznih pogodb. Amsterdam, 12. februarja. Reuter poroča, da pišejo angleški listi o mirovnem sklepu z Rusijo v tem zmislu, da je postala ruska vlada žrtev diplomacije centralnih držav. Anglija in mir z Ukrajino. London, 12. februarja. (Kor. ur.) Reuterjev urad izve, da ne smatra angleška vlada za svojo dolžnost, da bi priznala mir, sklenjen med Avstro Ogrsko, Nemčijo in onimi, ki so ga podpisali v imenu Ukrajine. Mackensen se pogaja z Rumunijo. Berlin, 13. februarja. Wolffov urad poroča: Vest Agence Havas, da je feldmaršal Mackensen ruimunski vladi poslal ultimatom, ne odgovarja resnici. Res pa je, da je Mackensen pričel pogajanja z rumunsko vlado, da se končno odloči zadeva premirja ter pojasni sedanja razmerje med Ukrajino in Rumunijo. Besarabija In Romunija. Berlin 13. februarja. Bolgarski poslanik Rizov se je izrazil, da nimajo centralne države nič proti temu, če bi dobila Romunija del Besarabije kot nadomestilo za Dobrudžo, ki jo obdrži Bolgarija. Na ta način bi postalo balkanske vprašanje enostavnejše. Ali mir ali anarhija? Kodanj, 13. februarja. »Politiken« piše: Miir z Rusijo, ki je neposredno sledil miru j » Ukrajino, je dalekosežnega pomena. Sklep utoru z Rumumnjo je vprašanje majbližnje bodočnosti. Mir z Rusijo je pomenljiv zaradi tega, 'ker so državniki entente sedaj prisiljenj, da se končno odločijo.' Geslo končne zmage je vsled izločitve Rusije izgubilo svojo veljavo. Le državniki, ki se z zavezanimi očmi bližajo prepadu, se morejo ogibati vprašanja: Takojšen mdr- ali pa še dve- ali večletna vojna, in sicer vojna brez upanja na zmago, ampak lez gotovostjo anarhije, v primeri s katero je sedanja anarhija y Rusiji le otroška igra. Branting za posredovanje na Finskem. Stockholm, 13. februarja. S venska Telegram Byran poroča: Na velikem delavskem zborovanju je govoril Branting ter protestiral proti oboroženi intervenciji švedske r finski državljanski vojni, pač pa priporočal posredovanje med bojujočimi se strankami. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se vlada opominja, naj poskuša posredovati. Finsko delavstvo se poživlja, naj se ne upira evenituelnermi posredovanju Švedske, pač pa naj odločno nastopi proti propagandi za intervencija Aprovizacija. Krušne komisije bodo uradovale v petek, dne 15. februarja t. 1. od 8. do 1, ure popoldne. Izdajale se bodo izkaznice za kruh in moko. Člani vojne zveze, se vnovič opozarjajo, da morajo svoje izkaznice za kruh takoj predložiti v ikansumu, ker sicer ne bodo dobili kruh in moko. Vse zavode in gostilničarje v Ljubljani. Mestna aprovizacija nujno poživlja, da priglaso svojo potrebščino govejega mesa. Kakor je bilo že v časopisih objavljeno, odslej za naprej ne bodo smeli mesarji prodajati govejega mesa gostilničarjem in zavodom, temveč ga bodo dobili naravnost od mestne aprovizacije. Mestna aprovizacija nujno potrebuje seznam vseh gostilničarjev in zavodov, ki potrebujejo večje množine govejega mesa. Vsak gostilničar mora navesti, koliko ima stalnih gostov, nestalnih gostov in domače družine. Zavodi morajo pa označiti natančno število pri njih prehranjevati ih oseb. Prijaviti se je osebno v aprovi-začnem uradu na Poljanski cesti št. 13, dop. od 9. do 12. Razdeljevanje živi! za ubožno preh uno. Mestna aprovizacija je že pon.vno opozori* stranke, da pazijo na razpisani red, pri razdeljevanju živil za ubožno prehrano. Kljub temu stranke še vedno ne prihajajo ob določenih u-rab. Opažamo tudi, da stranke, ki bi morale vzeti meso tekom tedna, prihajajo vse v soboto in s tem onem« gnčajo red pri razdeljevanju ib vil. Mestna aprovizacija bo od zdaj upoštevala samo tehtne vzroke (bolezen itd.) da bo nakazala zamujeno meso. Drugače opozarjamo ponovno, da ne bomo nobenemu zamudniku več nakazali mesa. Poleg tega opominjamo stranke, ki so pieso zamudil1, naj nikar ne nadlegujejo s svojimi prošnjami aprovizačnih uslužbencev pri razprodaji živil, temveč naj se obračajo v na/ede-nih nujnih .slučajih samo na pisano ubofne prehrane. Krompir za VII. okraj btranke VII. okraja prejmejo na ostbo enako množino krompirja kakor druge stranke drugih okrajev. Vsaka oseba dobi 5 kg, ne pa kakor je bilo pomotoma javljeno 1 kg Razdelitev mesa na Izkaznice ubožne akcije. Opozarjamo vnovič vse stranke ubožne akcije, da morajo prinesti vselej s seboj v cerkev sv. Jožefa, kjer prejemajo meso, poleg izkaznic ubožne akcije tudi rodbinske izkaznice, sicer v bodoče absolutno ne bodo prejeli blaga. Zabelo na izkaznice s črko A dobe stran-t soboto, 16. t. m. popoldne pri Mtthleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: qd 2 do pol 3 štev. 1 do 40 od pol 3 do 3 štev. 41 do 80, od -8 do pol 4 štev. 81 do 12Q od pol 4 do 4 štev. 121 do 160, od 4 do pol 5 štev. 161 do 200, od pol 6 do 5 štev. 201 do konca. Vsaka o>eba dobt en četrt kg, kilogram stane 4 krone. Poleg zelenih izkaznic s č:ko A prinesite s seboj nakazila za mast, Petrolej na izkaznice Stv. 1 (za rodbine) se bode oddajal po s edečem redu Na vsako izkaznico štv. 1, ki je veljavna za I. do Vi. okraj se dobi 1 l.ter petroleja, ki stane 56 vinarjev. (Vil do XI Okraj, ki so zadnjič dobili le pol litra petroleja dube vsled tega pri prihodnji.razdelil v i pol litra več kakor okraji I do VI.) Če kateremu trgovcu zmanjkalo petroleja naj prinese takoj vse kaite v. mestno posvetovalnico, kjer bode dobil še naknadno nakazilo za petrolej. Vse izkaznice za petrolej štv. 1, 2 in 3, ter prejemnice pa se morajo predložiti najkasneje do lb.. t. m. v medni posvetovaminici, ter sporočiti, koliko je še preostalo petroleja, ker se bode sicer na stroške mudnega trgovca odredila revizija v trgovini. Petrolej se bode 'dobil v sled. trgovinah: Na izkaznice zal okraj: a) pri g. Jermanu, Poljanska cesta 5 na štv. 1 do 150 dne 23 februarja, na štv. 150 do 350 dne 24. februarja; b) pri g. Brezovarju, Poljanska c. 76 na štv. 350 do 600 pne 23 feb uarja; c) pri g. Mehletu, Ambrožev trg 2 na štv. 500 do 650 dne 23, februarja, na štv. 650 do konca dne 24. februarja; Na izkaznice za II. okraj: a) pri g. Zorcu, Sv. Florjana ulicaana štv. 1 do 250 dne 23 februarja, na štv. 250 do 500 dne 24. februarja; b) pri g D'žaju, ul ca na Grad na štv, 500 do 750 dne 23. februarja, na štv. 750 do 1000 dne 24 februarja ; pri g Skubicu, sv Florjana ulica 30 na štv. 1000 do 1250 dne 23. februarja, na štv. 1250 do 1500 drte 24. februarja; Na izkaznice za lll. okraj: a) pri g.Zetko, Emonska cesta, na štv. 1 do 250 dne 23 februarja, na štv, 250 do 500 dne 24 februarja; b) pri g. Steinerju, Opekarska cesta, na štv. 500 do 750 dne 23 feb- uarja, na štv. 750 do 1000 dne 24 fibruarja; c) pri g. Pocku, Opekarska c. na štv. 1000 do '1250 dne 23. februarja, na štv. 1250 do 1500 dne 24 februarja; Na izkaznice za IV. okraj: a) v konsumu v Zvezdi na štv. 1 do 250 dne 23 februarja, na štv. 250 do 500 dne 24.’februarja; b) pri g. E'bertu, Kongresni trg, na štv 500 do 750 dne 23. februarja, na štv. 750. d