Trst: 2500 otrok in dijakov spet v šolo V Benetkah slavil Gianfranco Rosi Lojzka Bratuž: »Častno občanstvo tudi poklon zamejcem« Primorski Št. 211 (20.8B9) leto LXIX. Konjeniški praznik KRASU dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 6. V CEROVLJAH, -7.-8. SEPTEMBRA 2013 Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS NEDELJA, 8. SEPTEMBRA 2013 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Vojnaje vselej grda, četudi si ne umažeš rok Aljoša Fonda Nekoč sem z veliko tegobo spremljal prek medijev krvavo razpadanje Jugoslavije. Nezaslišano nasilje, ki je pretreslo vso Evropo, se je stopnjevalo, na mednarodno skupnost pa je letel očitek, da negibno spremlja dogajanje in dopušča nemoteno pobijanje civilistov. Simbol tega je bila neintervencija Unproforja v Srebrenici, kjer je bilo ubitih 8000 ljudi. Po štirih letih so tuje sile ukrepale, z dvotedenskim Nato-vim bombardiranjem srbskih postojank v Bosni je bilo obleganja Sarajeva (najdaljšega v sodobni zgodovini) in bosanske vojne kmalu konec. Ko intervencije ne bi bilo, kdo ve, morda bi se kri prelivala še kako leto. Potem so še padale bombe. V Srbiji, Afganistanu, Iraku, Libiji - različne zgodbe s kako skupno točko. Leta 2003 sem se kot študent prepričano udeležil demonstracije, na kateri je milijon ljudi enoglasno nasprotoval napovedanemu vojaškemu posegu v Iraku. Takrat je Colin Powell za ceno lastnega dostojanstva prepričeval Varnostni svet ZN, da Hu-seinov režim skriva biološko orožje. Dokazi so bili lažni. Husein je kemično orožje resda na debelo uporabil v 80. letih (proti Iranu in kurdskim civilistom), takrat pa se ZDA niso odzvale. Leta 2003 je bila tema prikladna za povzročitev iraške vojne. Zdaj smo pri Siriji. ZDA in Francija dokazujejo, da Asado-va vojska uporablja kemično orožje proti upornikom in civilistom, tudi otrokom. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. VATIKAN - Na Trgu sv. Petra sinoči molitev za Sirijo Papež Frančišek odločno zavrnil • VI« JI • • • • vojaški poseg v Siriji BAZOVICA 2013 Danes ob 15. uri svečanost na bazovski gmajni VATIKAN - »Mir se lahko uveljavi le prek miru. Vojna je poraz za človeštvo in prinaša samo smrt.« To je poudaril papež Frančišek na Trgu sv. Petra v Vatikanu, kjer je bila sinoči molitev za Sirijo, ki se je je udeležil tudi Sveti oče. Ta je med ceremonijo, ki je potekala pretežno v tišini in ob pozivih za mir, tudi na kratko spregovoril in dejal, da je treba orožje ustaviti. Podobne procesije so v manjšem obsegu potekale tudi drugod po svetu. Nemška kanclerka Angela Merkel pa je včeraj pozdravila enotno stališče zunanjih ministrov EU glede ocene, da morajo odgovorni za napade s kemičnim orožjem odgovarjati. Hkrati so ministri pozvali ZDA, da je treba pred vojaškim posredovanjem počakati na poročilo inšpektorjev ZN. Berlin se je včeraj tudi pridružil pozivom k odločni mednarodni akciji v Siriji, ki jo je ob vrhu G20 v Sankt Peterburgu v petek podpisalo 11 držav, tudi ZDA. Na 22. strani BAZOVICA - Na bazovski gmajni bo danes ob 15. uri tradicionalna proslava v spomin na štiri bazoviške junake, na kateri bosta glavna govornika slovenski pesnik Marko Kravos in zgodovinar iz Gradišča Dario Matiussi. Sinoči je zagorel taborniški ogenj v priredbi RMV, na straneh dnevnika pa ugotavljamo, kako je Bazovica odmevala v mednarodnem tisku. Na 3., 10. in 11. strani Trst: ali bo v železarni manj delovnih mest? Na B. strani OKROGLICA - Ob 60-letnici velikega shoda Tu smo doma ■ w ■ ■ ■ ^^ ^^ ■ ■ ■ Šolske potrebščine so Govorila predsednik DZ Janko Veber in zgodovinar Branko Marušič za druži ne drag špas Na 4. strani Pobratenje treh občin Na 4. strani V Gorici vse večja študentska populacija Na 14. strani EuroBasket 2013: Slovenija in Italija še naprej nepremagani Na 17. in 18. strani DANES bomo na Tržaškem Primorskemu j dnevniku priložili ZIMSKI VOZNI RED AVTOBUSOV podjetja Trieste Trasporti funtov Z^ceít Literarni natečaj Založništva tržaškega tiskaj 4 Dr. Giuseppe CARAGLIU torej ponovno izdaja zdravniška potrdila za vozniški izpit, še vedno v ul. Rossetti 5, vsak dan od 10h do 12h in od 15h do 17h. Ob sobotah pa od 10h do 12h. Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. Evergreen t.* TUT10 z J >'<3M*t>;r*o s < f. Prodaja Bukovih in hrastovih Bukovih in jelkovih Ul. BragotlnKette,4 Bazovica iTrstl tel.+39 040 226894 mob.+30 3937141336 9771124666007 2 Nedelja, 8. septembra 2013 ALPE-JADRAN, DEŽELA / okroglica - Odkrili spominsko obeležje ob 60-letnici shoda Tu smo doma Predsednik DZ Janko Veber poudaril pomen obletnice in zavrnil politične špekulacije - Branko Marušič: Prelomnica v naši zgodovini OKROGLICA - »Morda se v današnjih časih, ko je predvsem slovenski politični prostor zopet prežet z ideološkimi vprašanji uporabe rdeče zvezde oziroma simbolov tako imenovane polpretekle zgodovine, kdo sprašuje o smislu obeleževanja dogodkov, kot je današnji,« je na včerajšnjem slovesnem odkritju spominskega obeležja na Okro-glici občinstvo nagovoril Janko Veber, predsednik Državnega zbora. »Morda bi lahko koga zmotilo tudi dejstvo, da gre za množično zborovanje, katerega osrednji udeleženec je bil tedanji predsednik Josip Broz - Tito, ki je 300.000 glavo množico spodbudno in jasno nagovoril z domoljubnimi besedami: "Tu smo in tu bomo ostali, svobodni, neomajni v borbi za mir, odločeni žrtvovati vse, če bi kdorkoli hotel vzeti samo košček od našega narodnega telesa!",« je nadaljeval Veber. Na slovesnosti Tu smo doma, katere se je udeležilo okrog 2500 ljudi -nekateri so prišli s titovkami, majicami s podobo Tita in tedanjimi slovenskimi zastavami z rdečo zvezdo - , je novogo-riško Območno združenje borcev skupaj z Občino Renče - Vogrsko in pre- ostalimi petimi goriškimi občinami, počastilo 60. obletnico množičnega zborovanja na Okroglici, ki se je kot eden pomembnih mejnikov zapisalo v zgodovino tega prostora. Prav na ključne zgodovinske prelomnice, katerim je bila priča Vipavska dolina, je v govoru spomnil tudi zgodovinar Branko Ma-rušič. Ozrl se je na prvo omembo Gorice leta 1001, na kmečke punte, prvo množično zborovanje primorskih Slovencev leta 1868 v bližini Ozeljana, ustanovitev TIGR-a na Nanosu, prvega primorskega partizanskega bataljona ... do dogodkov ob osamosvojitvi Slovenije na območju med Razdrtim in Rožno Dolino leta 1991. Deset prelomnih dogodkov v zgodovini Vipavske doline je zabeleženih tudi na novoodkritem obeležju, tako kot tudi štirje izseki govorov Karela Lavriča, Franceta Bevka, Borisa Kidriča in Tita ob nekaterih omenjenih dogodkih. Na obeležju sta odtisnjena še Titov profil in peterokraka zvezda. »Očitno je dovolj razlogov, da danes odkrivamo spominsko znamenje, posvečeno Vipavski dolini in njeni zgodovini. Obeležje je spodbudila šestde- pričevanje o okroglici Shod je takrat zamejil ozemeljske zahteve Italije Udeleženci včerajšnje svečanosti so tudi množično zapeli himno Vstala Primorska km setletnica Okroglice, ki ni le krajevno ime, pač pa pomeni v našem besedovanju in pomnjenju predvsem veliko srečanje Slovencev. Okroglica pomeni tudi nastop takratnega jugoslovanskega predsednika Tita, ki je sredi Vipavske doline v kritičnem trenutku reševanja tržaškega vprašanja sporočal Italiji in svetu, kako si jugoslovanska država zamišlja ureditev mejnega spora med Italijo in Jugoslavijo, spora, ki je nastal zaradi nejasne usode nikoli povsem uresničenega Svobodnega tržaškega ozemlja,« je med drugim poudaril Marušič, ki je pred nekaj leti tudi podal pobudo za postavitev spominskega obeležja na Okroglici. Pomnik je nato zasnoval arhitekt Jernej Kraigher, s simbolnim polaganjem šopkov poljskega cvetja ga je včeraj odkril predsednik novogoriškega Območnega združenja borcev za vrednote NOB, Vladimir Krpan, v družbi Zoje in Liama iz Osnovne šole Vogrsko. »Okroglica danes postaja opomnik slovenske zgodovine, ki sporoča Sloveniji, da se je vredno boriti za svoj prostor,« je povedal župan Občine Renče-Vogrsko Aleš Bucik. Katja Munih Shajamo se zaradi razvedrila, zbiramo se zaradi zadoščenj, ki jih nudijo skupna doživetja, čeprav ima tudi samohodništvo svoje čare. Ljudske veselice, procesije, mitingi, rock koncerti, manifestacije, demonstracije in množični pohodi so oblike zbiranja, o katerih beremo, se o njih pogovarjamo, gledamo na televizijskih zaslonih ali jih s soudeležbo neposredno doživljamo. Ljudska volja se izraža z volitvami in referendumi, z delegatskim in parlamentarnim sistemom. Do izraza prihaja tudi na shodih. Upoštevati bi jo morali tudi, kadar se kaže v takšni obliki. Shoda seveda ni brez ljudi, a ljudje se množično ne premaknejo zaradi frazarjenja, temveč zaradi notranjih vzgibov, ki nanje vplivajo zunanji pritiski. Potem zadostuje zgolj pobuda. Na vseh »križiščih« in v njihovi bližini - na našem tudi - so se zunanja pogojevanja zelo pogosto kazala v dramatičnih barvah. Silila so ljudi na ulice in trge, silila so jih na kraške gmajne, na mestne trge in ulice ter na ravnice ob Vipavi, da bi množično povedali, kaj jih teži in kaj želijo. Živeti na križišču pomeni med drugim spoznati vzroke in notranjo dinamiko zbrane množice. O tem nam govori izročilo, a v zadnjih sedemdesetih letih tudi osebnih izkušenj ne manjka. Nekoč so pasijonske procesije za trenutek presegale obremenjujočo tuzemskost. Ljudski tabori so prenesli čitalniško narodno buditeljstvo v zavest množic. Na partizanskih mitingih so vtikali cvetje v puškine cevi. V času hladne vojne smo se zbirali na Goldonijevem trgu, na Pončani, na Travniku, pri Sv. Jakobu, v Prčjem dolu in v Sovodnjah. Pred petdesetimi leti (bil sem zraven), pet let pred Študentsko pomladjo, je množica visoko-šolcev v Rimu pred poslansko zbornico zahtevala izboljšanje zaposlitvenih perspektiv. Leta 1962 so v Trstu potekale zadnje klasične oblike pouličnih protestov v obrambo ladjedelnic ob posegu policijskega bataljona Celere iz Padove. Tu so še STEDO in shod ob prihodu štirih štafetnih palic k spomeniku ZSŠDI v Sovodnjah in človeška mravljišča ob startu Trnovskih smučarskih maratonov in nekaj tisoč mladih ob ljubljanskem koncertu skupine Iron Maiden in množica ljudi na Travniku leta 1984... Pričevanje o shodu na Okroglici Prihajali so iz Soške doline in z Banj-šic preko Nove Gorice, iz Vipavske doline preko Sel in čez Manče, s Krasa preko Komna in Opatjega sela, dosti ljudi je prišlo s Tržaškega in zamejskega Goriškega, čeprav so prav tiste dni italijanske železnice nalašč stavkale in je policija na mejnih prehodih ustvarjala preglavice. Prav tedaj ustanovljeni Rod Modrega vala je vseeno uspel na Okroglici postaviti štiri šotore. Glavni tokje prihajal po progi iz Sežane v Novo Gorico: popoldne, vso noč in ves naslednji dan smo iz zaselka, kjer sem preživljalpočitnice »na kmetih«, gledali in poslušali kompozicije vlakov iz najrazličnejših krajev, vlakov, ki so od Štanjela dol drseli po pobočju Gore nad Branikom proti Šempasu. Pridružil sem se sorodnikom in s kamionom dospel na travnike pri Okroglici. Imel sem dvanajst let. V poznem poletju je neznani Okro-glici pri Šempasu, blizu komaj znane Nove Gorice, prisluhnil ves svet. Prisluhnil je predsednikovim besedam, ki so izzvenele kot nekakšen odmev govora v Splitu z znanim pozivom »Tujega nočemo, svojega ne damo«. Okroglica je leta 1953 postavila zamejitev italijanskim ozemeljskim zahtevam, ki jim je bilo potrebno prej popuščati zaradi pritiska velesil: te so po zmagovitem 1. maju ob kocu vojne dotedanje soborce preprosto izdale. Nekaj tednov po velikem zborovanju pravega morja ljudi smo jeseni zvedeli, da se je na Primorsko v bližino meje premaknila tudi enota, ki je nadaljevala izročilo Prve proletarske brigade, začetnice redne Armade, seveda sodobneje oborožene kot ob ustanovitvi v Rudnem leta 1941. Stric Maks, tigrovec, mobiliziranec v »Batta-glione speciale«, borec Tretje prekomorske brigade, tečajnik v Sovjetski zvezi in vojak Druge tankovske brigade, ki je dospela do Trsta, je bil zraven. Titove besede, izrečene na shodu, so bile mišljene resno. Italijanska vojska se je umaknila z meje, tri tisoč italijanskih, na skrito in s popustljivostjo Zaveznikov, oboroženih prostovoljcev na Tržaškem (tedaj je Svobodno tržaško ozemlje bilo uradno pod okriljem Organizacije združenih narodov, zato ni imela italijanska vojska v njem nobenih pravic, še najmanj v vojaškem pogledu) je vrnilo orožje v skladišča in italijanski predsednik vlade Pella je moral odstopiti. Malo prej zaključena korejska vojna se ni preselila na severni Jadran. Aldo Rupel ZLATO - VARNOST PRIHRANKOV SKOZI KRIZO oglasno sporočilo Finančno gospodarska kriza, v kateri smo se znašli ni prva, ne zadnja v zgodovini in svet se zaradi nje ne bo ustavil. Večina kriz v zgodovini se je reševala s tiskanjem denarja in tudi v sedanji je tako. Ker tiskanje denarja brez kritja vedno vodi v razvrednotenje, so naši prihranki »na preizkušnji«. V vseh krizah v zgodovini se je fizično zlato izkazalo kot ena boljših oblik zaščite premoženja pred izgubo vrednosti. Poznamo ga več kot 4000 let in nikoli v zgodovini ni imelo vrednosti nič. Zlato je redka kovina; če bi letno proizvodnjo 2500 ton razdelili med vse prebivalce na zemlji, dobi posameznik le 0,35 g. Tega se zavedajo tudi centralne banke, ki so v zadnjih 3-h letih kupile več zlatih palic, kot v zadnjih 50-ih letih skupaj, kar kaže na pomembno vlogo zlata v denarnem sistemu. V zlato lahko vlagamo z nakupom vrednostnih papirjev vezanih na zlato ali z nakupom fizičnega zlata v obliki palic različnih velikosti, ki so v trenutni situaciji varnejša oblika naložb v plemenite kovine. Poleg tega malokdo ve, da ima naložba v fizično zlato davčne prednosti, saj ob nakupu ne plačamo DDV-ja in ob prodaji ne davka na ustvarjeni dobiček. Poleg številnih prednosti ima naložba v zlato tudi nekaj slabosti, zato je pred odločitvijo za nakup dobro preveriti; kako poteka nakup, kakšni so stroški pri nakupu, kakšna tveganja pri tem prevzemamo, ali je kovina iz certificirane kovnice, kako poteka prodaja, ko bo čas zanjo, kdaj plačamo davke in v katerih primerih to ni potrebno, zakaj je naložba zanimiva in koliko časa bo, .... Nakup naložbenega zlata lahko vedno opravimo sami ali nam pri tem pomaga licencirani premoženjski svetovalec, ki pozna zakonodajo in situacijo na trgu. S svetovalcem se izognete drobnemu tisku, saj vam vedno predstavi prednosti in slabosti naložbe, svetuje kolikšen delež premoženja investirati v posamezno naložbo, spremlja situacijo na trgu, zakonodajo, vas informira... PREMOZENJSKO-SVETOVALNA PISARNA mag. Adriana Radakovic, licencirana premoženjska svetovalka Tel. 00386 5 65 72 000 - Mob. 00386 41 371 944 - Email: radakovic@siol.net DEŽELNI SVET - Stroški svetniških skupin Demokratska stranka zelo previdna o preiskavi VIDEM - Previdnost in zadrega. To sta čustvi, ki v teh dneh domujeta v deželnem vodstvu Demokratske stranke spričo sodne preiskave, ki zadeva deželne svetnike Enza Marsilia, Franca Codego, Danieleja Gerolina ter predsednika deželnega sveta Franca Ia-copa. V preiskavo o nezakonitih stro- ških svetniških skupin je vpleten tudi Igor Gabrovec, sicer zastopnik Slovenske skupnosti, a obenem član svetniške skupine DS. Javno tožilstvu mu očita nakup dveh slovenskih avtocestnih vinjet (strošek nekaj manj kot 200 evrov) ter objavo dveh sožalij v zamejskih občilih (strošek 180 evrov). Gabrovec je prepričan, da bo tožilstvo arhiviralo postopek. Čeprav domnevno nezakoniti stroški zastopnikov DS nikakor ne dosegajo stroškov desne sredine in Severne lige, je preiskava med demokrati povzročila precej »glavobolov«. Še posebno zato, ker je predsednica Dežele Debora Serracchiani pred volitvami napovedala odstop vseh deželnih svetnikov DS, ki bodo tako ali drugače pod drobnogledom tožilstva. Deželni tajnik stranke Renzo Travanut je previdnejši in pravi, da bo vodstvo DS v prihodnjih dneh poglobljeno proučilo zadevo, zato bi bilo po njegovem v tem trenutku neumestno vsakršno prehitevanje dogajanj. Nadaljevanje uvodnika Za Rusijo ti dokazi niso dovolj. Vsaka država ima seveda svoje strateške interese in zaveznike. Moti pa me, ko ljudje iz načelnega pacifizma za silo vzpo-rejajo ameriško obnašanje v letih2003 in 2013. Pred 10 leti so bili dokazi iz trte izviti, tokrat so veliko bolj konkretni. Če ne zaupamo ameriški administraciji (zakaj bi ji?), resno upoštevajmo redke novinarje, ki v prvi liniji tvegajo življenje, da bi svetu poročali brez vsakršnega filtra. Poročevalca Le Mondea sta v Siriji že pred meseci s svojimi očmi videla vladne sile, ki napadajo nasprotnike s plinom, menda sarinom. Videla sta tudi posledice in jih opisala, šlo je za odmevno razkritje. Zdaj ne moremo vsega skupaj relativizirati in trditi, da ne vemo, kdo uporablja kakšno orožje. To bi pomenilo, da je delo teh novinarjev ničvredno. V debati o Siriji ne gre za izbiro med dobrim in zlim. Bombardiranje je nevarno in vzbuja velike skrbi, saj lahko zaneti požar v regiji. Neukrepanje in vztrajanje pri diplomaciji (veliki pora-ženki v Bosni) pa lahko izpade kot pi-latovsko opazovanje pokolov moških, žensk in otrok. Diplomati doslej niso prinesli rezultatov, če je res, da je OZN naštela v Siriji že 100.000 mrtvih. Dilema je velika, saj je vojna vsekakor grda - če si umažeš roke ali ne. Zveza slovenskih kulturnih društev, Slovenski klub, Skupina-Gruppo 85 vabijo na PREDVEČER VILENICE v sklopu Mednarodnega literarnega festivala Vilenica Torek, 10. septembra 2013, ob 19.30 Dvorana Giorgia Costantinidesa Muzeja Sartorio vTrstu Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu 3 Nedelja, 8. septembra 2013 APrimorski ~ dnevnik OBLETNICA / železarna - V sredo se začnejo pogajanja Arvedi-sindikati Zaskrbljenost zaradi krčenja delovnih mest Dopolnilna blagajna za 50-150 ljudi - Vse odvisno od programskega sporazuma bazovica 2013 - Danes ob 15. uri Počastitev štirih bazoviških junakov Pogajanja med skupino Arvedi iz Cremone in sindikati glede prevzema škedenjske železarne v najem se bodo začela prihodnji teden, in sicer v sredo, 11. septembra. Pogajanj se bodo udeležili predstavniki družbe Arvedi, sindikatov kovinarjev Fim-Cisl, Fiom-Cgil in Uilm-Uil ter enotnega sindikalnega predstavništva Rsu, ki bodo skušali poiskati skupni imenovalec glede prehoda oz. nove zaposlitve delavcev pod okrilje nove družbe St (Societa siderurgica triestina), ki jo je ustanovila skupina Arvedi specifično za prevzem tovarne. Arvedi bo sprva prevzel v najem vejo podjetja za šest mesecev, in to 1. oktobra. Sicer se ne bodo pogajanja začela v ravno prijetnem vzdušju. Sindikati kovinarjev so namreč prejeli pismo družbe Lucchini, ki napoveduje, da ne bodo v začetku zaposleni vsi delavci, ampak naj bi 50, 100 ali 150 čakala dopolnilna blagajna. Panožni sindikati so to ožigosali tudi na včerajšnji tiskovni konferenci. Da ne bodo takoj zaposleni vsi delavci, vsekakor ni novost. Podjetnik Gio- vanni Arvedi je med obiskom v Trsta povedal, da namerava prevzeti v najem tovarno za šest mesecev in jo nato odkupiti, vanjo in v ukrepe proti onesnaževanju pa naj bi takoj vložil več deset milijonov evrov. Kar zadeva zaposlene, ne bodo odpustili nobenega delavca, je dejal: nasprotno, v prihodnosti naj bi nastala tudi nova delovna mesta. Toda jasno je bilo, da bo potrebno začasno ustaviti nekatere oddelke železarne, ko bo šlo za prestrukturiranje, obnavljanje naprav oz. bonifikacijo. To je družba Arvedi včeraj že spet potrdila, rekoč da naj bi bila dopolnilna blagajna začasna in da naj bi v prihodnosti ponovno zaposlili »odvečne« delavce. Skratka, večina zaposlenih bo delala naprej in prejemala plačo družbe St, nekateri pa naj bi ostali še naprej uslužbenci družbe Lucchi-ni, ki bi zanje zahtevala socialne blažil-ce do ponovne zaposlitve. Stanje je torej izrazito negotovo, kar je za sindikate nesprejemljivo. Vse bo vsekakor odvisno od sodelovanja z javnimi institucijami, ki morajo čim prej izdelati programski sporazum. Ta bo vseboval vrsto določil glede prihodnosti železarne, od bonifikacij (in kdo bo to plačal) do uporabe pomola in drugih dejavnosti. Če bo programski sporazum dovolj dolgoročen, bo lahko Arvedi gledal naprej, vlagal in ponovno zaposlil vse delavce v dopolnilni blagajni. V nasprotnem primeru ni težko ugibati, kaj se bo lahko zgodilo. A.G. Na bazovski gmajni bo danes ob 15. uri tradicionalna proslava v spomin na štiri bazoviške junake. Dogajanje se bo začelo ob 10. uri, ko bo »pri Kalu« v Bazovici štar-tal planinski pohod, ki se bo zaključil na ba-zovski gmajni ob začetku proslave. Ob Tržaškem partizanskem pevskem zboru Pinko Tomažič in Godbenem društvu Viktor Parma iz Trebč bodo proslavo oblikovali pozdravi tržaškega župana Roberta Cosolini-ja, ministra za kulturo RS Uroša Grilca ter Milana Paho^a, medtem ko bosta osrednja govornika slovenski pesnik Marko Kravos ter zgodovinar iz Gradišča Dario Matiussi. Za častno stražo ob spomeniku bodo poskrbeli taborniki RMV in skavti SZSO. obletnica - V petek v Narodnem domu Spomin na 70-letnico Posebnih bataljonov Med številnimi dogodki izpred sedemdesetih let, ki so ostali zapisani v zgodovinskem spominu primorskega ljudstva, je tudi nasilna mobilizacija primorskih fantov v posebne neo-borožene bataljone italijanske vojske, da bi jih na ta način odtegnili od vključevanja v partizanske vrste. Tovrstni posegi izoliranja potencialnih nasprotnikov fašističnega režima so se začeli že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja in so se leta 1935, ob pripravah na poseg v Abisiniji, še okrepili, v letih 1940-1943 pa dosegli svoj višek. Tisoče primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov so odpeljali na Sardinijo, v Abruce, v Basilicato in še kam, kjer jim prav gotovo ni bilo življenje lahko. Mnogi so se kljub temu kasneje priključili prekomorskim partizanskim brigadam in prispevali k osvoboditvi izpod fašističnega in nacističnega jarma. Tega dogajanja se bomo spomnili na srečanju, ki ga prireja pokrajinski odbor Združenja partizanov VZPI-ANPI ob 70-letnici nasilnega vključevanja mladih Primorcev v Posebne bataljone. Srečanje bo v petek, 13. septembra, ob 18. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Ul. Filzi v Trstu. Po uvodnih besedah pokrajinske predsednice VZPI-ANPI Stanke Hrovatin bosta o Posebnih bataljonih spregovorila zgodovinarka Marina Rossi in slovenski pesnik Ciril Zlobec, ki je sam okusil življenje v Posebnih bataljonih. Pisno poročilo bo posredovala tudi zgodovinarka Sara Perini, avtorica knjige o Posebnih bataljonih. Nastopil bo Mešani pevski zbor Rdeča zvezda pod vodstvom Rada Miliča. Agencija AURORA Predano in profesionalno od davnega 1963+ leta Zahval* Prisrčna hirate vaem, ki jfc ji tafco mortirčnoogiedaJt razjNavio ob njii SO obJernici de-lovan/j ter vsem, Vi i do jwpi ¿ssfiEaJnFi n,h; oiO.ifHr Wv-i!ozJii jn;o vjtr. fccrvaia FHJitoryendaU it «1 odhod, JrtSlCCt 22 09.Z013 Pn nas tudi prave l.,fjt ¡ninuifi pori i jJbr i n Pcdčt\iI pai£>vJnja j ■ a 1 ^ ^^ o vi g h ij s B^tI ¡ti. Rcgçnsljiitg iti Nu^icnhçig 10. ■ 23.05. Cwlii Ti Ami Ifiratta 24. T £9.09. DviLmäCija. mir n.i (j : :■ r .i .■le s. nin.M mil[.i 24. - 29.09. HLtVICC 29.Û9. Trs^t. Pucka. OpaMia fifr L0. Terme Tuhc-lj 10. 13 10. FtTCtiïÇ, l-lirc.i jn Pislfltp. 16- - ÎÛ10 Pui|a - Praztuk tgi 27.10. jmiHUi p r.LLT.L 30.10. 01.11. Dunaj Ol. 01.11. V :'iOVL,tl1biu ItldecemlitU Se Hn liiitKiTl v Uiubljtfno. JpLlstnbirgi? Ln Ai^Llij. Razstava vTVevIsu, KSm - veino mesta. I'ÏlI^li 'iL'ü'L'i.'u ■j".J.'.ii1 riJi jkiJtiAni JVroEluS V flogaiko i^nio. ftadcnci. M^a^ce. Č.lTlhŽ L"lL.:.'L'rlyi:E;f irt SrtiarjeJiffr V Tenue OHimt VflïlJTNî (trde flif ¿t(rtJfjh r POTOVALNA AGENCE JA AURORA, UL. MILANQ 30, TRST ; L. 040 «13«-Fto £>40 365547 ; e mailruirora^flauroraviaggi,con ' L"11 WWW.ÜU i'&i'üvLüggi.tücü ; Urnik pootätfytit- pitrl^.OO- 1Î.30 in 1S.30- 18.30. ■ cttrrek no suop ?.QO- la 30, toti-LCi 9.00 -12.M Ulica Duca d'Aosta 16 0481-411.868 Korzo Italia 17 0481-33.300 Vicolo Pulesi 4 0432-50.71.71 www.British-FVG.net 4 Nedelja, 8. septembra 2013 OBLETNICA ŠOLSTVO - V slovenskih otroških vrtcih in šolah vseh stopenj na Tržaškem V novo šolsko leto 2500 malčkov, učencev in dijakov Nekateri začenjajo že jutri, na ostalih šolah bo prvi dan pouka v torek oz. četrtek ŠOLSKE POTREBŠČINE - Različna ponudba in cene S preudarnim nakupom je mogoče nekaj prihraniti V obdobju, ko se šolarji in starši pripravljajo na začetek novega šolskega leta, smo preverili, koliko znaša strošek za »brezplačno« šolanje pri nas. Šolske potrebščine predstavljajo za družine nezanemarljivo finančno breme, saj šolarji vsako leto potrebujejo nove šolske potrebščine, čeprav je mogoče uporabljati torbe, peresnice, ravnila in risalni pribor več let. Ugotovili smo, da vsakoletni nakup šolskih potrebščin močno obremeni družinski proračun, v družinah, kjer je več šoloobveznih otrok, pa lahko račun znaša tudi več stotin evrov. V preteklih dneh smo obiskali tri tržaške papirnice oz. trgovine, ki prodajajo tudi šolske potrebščine. Kakšne pretirane gneče v dveh trgovinah nismo zaznali, čisto drugače pa je bilo v trgovini, ki se nahaja na začetku Ul. Giulia, kjer so kupci množično nakupovali šolske potrebščine. V tej trgovini so nam povedali, da imajo na splošno gledano najboljše cene osnovnih šolskih potrebščin. Na prvo oko smo tudi mi ocenili, da je v tej trgovini mogoče prihraniti denar, nikakor pa ne časa, pa še raven stresa ni mogoče ohraniti na obvladljivi ravni. Sicer pa se cene šolskih potrebščin zelo razlikujejo in so odvisne zlasti od kakovosti. Najbolj se spreminjajo cene zvezkov, ki se gibljejo med 50 centov in 2,5 evra. Slednji so opremljeni s platnicami, na katerih so različni otroški su-perheroji ali podobe, ki so zaživele tudi na filmskih platnih. Širok cenovni razpon Izbira potrebščin pred novim šolskim letom kroma velja tudi za mape in svinčnike, nekoliko manj odstopanj od povprečne cene pa smo zabeležili pri barvicah in flomastrih. Zelo drage so peresnice in nahrbtniki. Tudi pri teh dveh artiklih so cene različne, vendar je treba povedati, da ima večina šolarjev že jasne želje, za nameček pa so kupci pri nahrbtnikih vse bolj pozorni na kakovost, saj jih nekateri kupijo za več let. V nakupovalno košarico naj dodamo še haljice, copate in vrečke za copate in tako pridemo do nakupa, ki se lahko vrti okrog 200 evrov. Da bi vsaj nekoliko ublažili finančni zalogaj, so prodajalci v teh dneh pripravili tudi različne akcijske ponudbe. Po znižanih cenah je mogoče kupiti voščenke, lepila in nekatere nahrbtnike, ki so del lanske kolekcije. Izračun stroškov za nakup obveznih šolskih potrebščin se na ta način bistveno zniža, do ugodnega nakupa pa lahko spretni porabniki pridejo tudi tako, da se lotijo primerjave cen šolskih potrebščin več ponudnikov. Na ta način so končni stroški vstopa otroka v novi razred lahko občutno višji ali nižji. (sč) Poletne počitnice so mimo. Prihodnji teden bo šolski zvonec zazvonil za 2504 učencev in dijakov, ki bodo v novem šolskem letu 2013/2014 obiskovali tako državne kot občinske otroške vrtce ter državne šole vseh stopenj s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem. Pri tem bo otroške vrtce obiskovalo 635 otrok (525 v državnih in 110 v občinskih vrtcih), osnovne šole 914 učencev, nižje srednje šole 456, višje srednje šole pa 499 dijakov. Prvi bodo v šolske klopi sedli učenci vrtcev in šol večstopenjskih zavodov od Sv. Jakoba in iz Nabrežine ter Vladimir-ja Bartola od Sv. Ivana ter dijaki Liceja Franceta Prešerna in Izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana, za katere se bo pouk začel že jutri. Šentjakobska večstopenjska šola bo letos štela 188 učencev oz. dijakov (81 v vrtcih, 85 v osnovnih in 22 na Nižji srednji šoli Ivana Cankarja), nabrežinska pa 346 (76 v vrtcih, 185 v osnovnih, 85 pa na NSŠ Iga Grudna), medtem ko bo svetoivansko večstopenjsko šolo Bartol obiskovalo 355 učencev oz. dijakov, od katerih 47 v vrtcih, 191 v osnovnih in 117 na NSŠ Sv. Cirila in Metoda. Kot že rečeno, se bo jutri pouk začel tudi za 235 dijakov liceja Prešeren in 105 dijakov zavoda Stefan. V torek se bo pouk začel v vrtcih in šolah Večstopenjske šole Opčine ter na Tehniškem zavodu Žige Zoisa. Openska bo tudi v letošnjem šolskem letu najbolj številčna slovenska večstopenjska šola na Tržaškem s 613 učenci oz. dijaki: 185 jih bo obiskovalo otroške vrtce, 260 osnovne šole, 168 pa nižji srednji šoli Srečka Kosovela na Opčinah in Frana Levstika na Proseku, medtem ko bo zavod Zois letos štel 85 dijakov. Kot zadnji bodo v četrtek (to bo tudi uradni dan začetka pouka v Furlaniji Julijski krajini) prestopili šolski prag učenci oz. dijaki vrtcev in šol Večstopenjske šole Dolina, ki bo v novem šolskem letu štela 393 učencev oz. dijakov (136 v vrtcih, 193 v osnovnih in 64 na NSŠ Simona Gregorčiča), ter Humanističnega in družbeno-ekonomskega liceja Antona Martina Slomška, ki ga bo letos obiskovalo 74 dijakov. Kot že rečeno, se bo prihodnji teden pouk začel tudi v štirih občinskih vrtcih (treh v tržaški in enem v devinsko-na-brežinski občini), ki jih bo letos obiskovalo vsega skupaj 110 otrok. Že jutri bo zaživel vrtec v Šempolaju, ki ga bo obiskovalo 24 otrok, medtem ko bo v četrtek napočil čas za začetek pouka v tržaških slovenskih občinskih vrtcih in sicer v vrtcu Oblak Niko pri Sv. Ivanu, ki bo do začetka novembra deloval v začasnih prostorih v Istrski ulici, obiskovalo pa ga bo 25 otrok, dalje v vrtcu v Dijaškem domu, ki bo štel 45 otrok, in v vrtcu Modri delfin na Greti, ki ga bo obiskovalo 16 otrok. / DS podpira pobude za mir Pokrajinska skupščina tržaške Demokratske stranke, ki se je sestala včeraj, da bi obravnavala aktualna politična vprašanja na državne in lokalni ravni. Sklenili so tudi, da pristopijo k izredni mobilizaciji za mir v Siriji. Številne osebnosti so se oglasile v teh dneh, med temi tudi Papež Frančišek z apelom, ki so se mu pridružili vsi sektorji italijanske in evropske družbe. Trst, ki ga obliva isto morje, ki se dotika tudi sirskih obal, se ne more izneveriti apelu, da bi preprečili vojaško stopnjevanje in končali vojno, ki že dve leti pustoši sirsko ozemlje. Ogled vrta Carsiana Danes ob 10. uri prireja družba Rogos vodeni ogled v botaničnem vrtu Carsiana v Zgoniku namenjen spoznanju užitnih rastlin prisotnih v botaničnem vrtu in na Krasu. Ogled bo vodila izvedenka Gaia Viola, avtorica knjige o prehranjevanju z divjimi rastlinami. Predstavila bo kratek pregled užitnih rastlin in kako lahko kraške vrste uporabimo v kuhinji. Vodeni ogled bo brezplačen, predvideno je le plačilo vstopnine v botanični vrt. 8. september na trgu Mirovniški odbor Danilo Dolci vabi občane danes, 8. septembra, ob 11.30 na shod na Velikem trgu. Ob 70-le-tnici zloma Italije se želijo spomniti zgodovinskega mejnika, potrditi vrednote odporništva, miru in sožitja. Zimski vozni red Z jutrišnjim dnem stopa v Veljavo zimski vozni red mestnih avtobusov v Trstu. Z njim bo ukinjena proga 36 in odpravljeno podaljšanje proge 9 na nabrežje Traiana (za kopališča). Današnjemu Primorskemu dnevniku je na Tržaškem priložena knjižica s celotnim voznim redom. Še danes Pod istim nebom Danes se na Ponterošu zaključuje festival solidarnosti in sožitja, kulinari-ke, debatnih srečanj in ustvarjalnosti Pod istim nebom. Ob številnih stojnicah z najrazličnejšo hrano, bo danes ob 18.30 mogoče prisluhniti javnemu branju ob glasbi v Ul.Cassa di Risparmio, ob 19.30 pa bo zaživela predstava Il pellicano,medtem ko se bo dogajanje zaključilo ob 21. uri s koncertom jazz skupine Mocambo Swing. Vstop je prost. ZGONIK - Uspešen 9. Koncert za mir Mirovniški ritmi Na prireditvenem prostoru zaživela živahen ples in energična glasba Zasedba Radio Zastava v Zgoniku kroma Mirovniška zastava je v petek ob 18. uri visoko zaplapolala pred zgoniškim županstvom. V imenu občinskega odbora je pod njo spregovoril župan Mirko Sardoč, ki je zaželel, da bi plapolala 365 dni na leto v naših srcih in ne le na dan koncerta. Pozitivno energijo je bilo občutiti skozi ves večer. Pričarali so jo gostje, ki so na prireditvenem prostoru pred županstvom, poskrbeli za živahno dogajanje, ki je na plesišče seveda privabilo marsikaterega veseljaka. Veliko je bilo mladih obiskovalcev, ki so lahko najprej uživali ob plesnih performansah plesne skupine KD Rdeča zvezda, plesne skupine Be Funky iz Komna ter plesne skupine Srebrna iz Divače, nato pa se zavrteli še ob poskočnih melodijah glasbenih gostov - skupin Bela stena, Greta Moise, Radio Zastava, Welcome coffee, Dežurnim krivcem, My space invaders, Fool Fighters in pa Slick Steve and the Gangsters. Veliko pričakovanja je vladalo za fur-lansko-balkanske melodije skupine Radio Zastava, ki se je na festivalu trubačev v Guči izkazala in na tekmovanju osvojila solidno drugo mesto. Občinstvo je bilo med nastopom vseskozi na nogah. Uspešen je bil tudi sejem, pravzaprav izmenjava oblačil in modnih dodatkov. Kar je pri stojnicah ostalo, bodo prireditelji odnesli na Karitas. Prav gotovo je k uspehu prireditve pripomoglo prijetno vreme. SODELOVANJE - Dolina, Hrpelje-Kozina in Lanišce Pobratenje treh občin v znamenju prijateljstva Letošnja pobuda odprte meje na Golcu v Čičariji je včeraj potekala v znamenju pobratenja občin Hrpe-lje - Kozina, Dolina in Lanišce. Listino o pobratenju so podpisali župani Fulvia Premolin, Zvonko Benčič -Midre in Neven Mikac (na sliki Kroma), ki so poudarili, da gre za pobudo čezmejnega sodelovanja in simbol evropske integracije, »ki manifestira združeno Evropo brez meja«. Osrednji govornik na prireditvi je bil Janko Veber, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije. / TRST Četrtek, 5. septembra 2013 5 OBČINA TRST - Javno srečanje z občinskimi upravitelji Ovrednotenje turizma in obnova sistema muzejev Odbornika Kraus in Miracco podala obračun in načrte svojih resorjev Izboljšati kakovost turistične ponudbe in v ta namen čim boljše izkoristiti pomembne prireditve, kot so Barcolana, Next in nenazadnje zadnjo etapo kolesarske dirke po Italiji ter popolnoma obnoviti sistem mestnih muzejev so glavni cilji tržaške občinske uprave v prihodnjih letih. Trst se mora namreč še naprej razvijati na turističnem področju, na katerem so v zadnjih letih vsekakor zabeležil dober trend. Kar pa zadeva kulturo, je nujno sodelovanje med vsemi pristojnimi dejavniki, še predvsem pa med javnim in zasebnim sektorjem. To je prišlo do izraza na javnem srečanju z občinskim odbornikom za razvoj in gospodarske dejavnosti Edijem Krausom ter občinskim odbornikom za kulturo Francom Miraccom, ki je bilo včeraj dopoldne v prostorih muzeja Sartorio. To je bilo drugo iz niza javnih tematskih srečanj s tržaško občinsko upravo, ki bodo potekali v prihodnjih tednih in katerih namen je seznaniti občane z dosedanjim delom občinske uprave in z delom, ki ga namerava opraviti pred zaključkom mandata. Prvo srečanje je bilo pred kratkim pri Sv. Jakobu z razpravo na temo Trst mesto oseb, ki so se ga udeležile tržaška podžupanja Fabiana Martini ter tržaški občinski odbornici za socialo oziroma za šolstvo Laura Famulari in Antonella Grim. Srečanje v muzeju Sartorio je uvedel Kraus, ki je ugotovil, da je Trst turistom všeč, saj se je o njem pozitivno izreklo kar 98 odstotkov ljudi, ki ga je obiskalo. Število turistov se je v zadnjih desetih letih povečalo za 25 odstotkov, število razpoložljivih mest v hotelih in drugih strukturah pa za 59 odstotkov. Turizem je treba še spodbujati, je dodal Kraus, in to v vseh sektorjih, od ladij za križarjenje do študentov. Pomembne so seveda tudi kulturne prireditve in muzeji. O teh je govoril Miracco, ki je, kot rečeno, poudaril pomen sodelovanja. Sistem muzejev bo nujno obnoviti, je dejal, obnovo pa mora podpirati ves Trst. Začetek obnove mora predstavljati kulturni pol v Ul. Cumano, Miracco pa je še posebno pozornost namenil za muzej de Henriquez. Glede tega je napovedal, da bo nared za obeleženje stoletnice prve svetovne vojne. A.G. Včeraj danes Danes, NEDELJA, 8. septembra 2013 MARIJA, MALI ŠMAREN Sonce vzide ob 6.35 in zatone ob 19.30 - Dolžina dneva 12.55 - Luna vzide ob 9.46 in zatone ob 20.41 Jutri, PONEDELJEK, 9. septembra 2013 PETER VREME VČERAJ: temperatura zraka 25 stopinj C, zračni tlak 1016 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, 2 km/h jugovzhod-nik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22 stopinj C. OKLICI: Alessandro Resca in Laura Lo-conte, Riccardo Brancaleon in Sabrina Gustin, Paolo Weber in Angela Giassi, Marco Scagliarini in Lina Alberani, Vit-torio Callini in Lidia Baruzza, Mauri-zio Sussi in Marina Seppini, Fabrizio Costa in Tanja Giugovaz. U Kino AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Comic Movie«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30 »Searching for Sugar Man«; 18.15, 20.00, 21.30 »Moebius«. Srečanje je bilo v muzeju Sartorio kroma ČRNA KRONIKA - Razkrinkan goljuf Slana zgodbica o hudo bolni hčerki Tržaški karabinjerji so s pomočjo sodne policije prijavili goljufa. Preiskave so se začele pred poletjem, ko sta tržaška zakonca S.L. in P.M. karabinjerjem prijavila 44-letnega italijanskega državljana R.F. s stalnim bivališčem v Vidmu. Spomladi je zakoncema pripovedoval zgodbo o hudi hčerkini bolezni in o nekih slabih finančnih operacijah; usmilila sta se ga in mu izročila skupno kakih 50 tisoč evrov v gotovini. Moški jima denarja nikoli ni vrnil, karabinjerji pa so ugotovili, da je šlo za goljufijo. Zasegli so mu več kosov pohištva, slik in publikacij za skupnih 10.000 evrov, ki jih bodo vrnili zakoncema. Globe ... za boljše ceste in varnost na njih 73 odstotkov prihodkov od glob zaradi kršenja cestnega pravilnika naj bi tržaška občinska uprava odslej namenila izboljšavi cest oz. varnosti na njih. Skupno so letos od tovrstnih prekrškov prejeli 5,2 milijona evrov, tako da naj bi za nameravane izboljšave koristili nekaj več kot 3,7 milijona evrov. No, kljub temu, da so globe sila antipatične, naj nas torej tolaži vsaj dejstvo, da bo naš denar uporabljen za nekaj koristnega - za obnovo cestne signalizacije, za vzdrževanje cest in semaforjev na primer. Za večjo varnost nas voznikov oz. potnikov naj bi torej predvideli nekaj več kot milijon evrov, za vzdrževanje luči na mestnih prometnicah pa 1,2 milijona evrov. K temu velja prišteti še finančno podporo za t.i. dedke redarje in pa za okrepitev nadzora na glavnih cestah. FELLINI - 16.30 »Turbo«; 18.05, 20.10, 22.15 »Shadowhunters - Citta di ossa«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.10, 20.00, 22.00 »Il mondo di Arthur Newman«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 20.00 »A Royal affair«; 18.30, 22.15 »La va-riabile umana«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.10, 20.10, 22.10 »L'intrepido«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.20 »Adria Blues«; 16.05 »Dvojina«; 20.30 »Eli-zij«; 20.10 »Kronike podzemlja: Mesto kosti«; 20.45 »Mi smo Millerjevi«; 13.15 »Odrasli 2«; 15.50, 18.00, 19.45 »One direction: To smo mi 3D«; 18.15, 20.15 »Pred polnočjo«; 13.30, 15.45, 17.15 »Smrkci 2«; 14.15, 16.20, 18.30 »Smrkci 2 3D«; 13.15, 15.15, 18.00 »Turbo«; 13.30, 14.00, 16.00, 17.45 »Turbo 3D«; 21.10 »Upokojeni, oboroženi, nevarni 2«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Riddick«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Elysium«; Dvorana 3: 15.30, 17.10, 20.15, 22.00 »Monster University«; Dvorana 4: 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »One Direction: This is us 3D«; 18.45 »Una canzone per Marion«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 11.00, 13.15, 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Elysium«; 13.05, 19.15, 21.50 »Shadowhunters -Citta' di ossa«; 10.50, 13.05, 15.20, 17.35, 19.50, 22.05 »Monsters Uni-versity«; 11.05, 13.10, 15.15, 17.15 »Turbo«; 11.10, 13.20, 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »One Direction - This is us 3D«; 11.00, 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Il mondo di Arthur Newman«; 10.50, 13.00, 15.25, 17.20, 19.45, 22.10 »Riddick«; 11.00, 13.15, 15.15, 17.50, 20.00, 22.10 »Comic Movie«; 16.40, 19.05, 21.30 »Red«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.15, 17.30, 20.00, 22.10 »Elysium«; Dvorana 2: 16.00, 18.00, 20.15, 22.15 »One Direction - This is us 3D«; 15.30 »Monsters University«; Dvorana 3: 15.00, 17.15, 20.00, 22.10 »Riddick«; Dvorana 4: 19.50, 22.10 »Shadowhun-ters - Citta di ossa«; Dvorana 5: 15.30, 17.30, 20.00, 22.00 »L'intrepido«. [I] Lekarne Nedelja, 8. septembra 2013 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dell'Orologio 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Pasteur 4/1 - 040 911667, Drevored XX. septembra 6 - 040 371377, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Pro-sek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. imtmm SAN D0RUG0 DELLA VALLE OBČINA DOLINA SEPTEMBRSKI VAŠKI PRAZNIK IN RAZSTAVA-SEJEMI TIPIČNIH PRIDELKOV KRASA IN RREGA danes v Gročani ob 10.00: odprtje razstave-sejma tipičnih pridelkov Krasa in Brega ter ki ob 17.30: pozdrav županje Občine Dolina in nastop GODBE VIKTORPARMA ob 19.00: ples s skupino LISJAKI kioskov. TREBCE V priredbi Slovenskega kulturnega društva Krasno polje Gročana, Pesek, Draga pod pokroviteljstvom in v sodelovanju z Občino Dolina in s Pripravljalnim odborom v okviru pobude »Dnevi kmetijstva, ribištva in gozdarstva«. Ob podpori Zadružne kraške banke in družbe SI0T-TAL F-l r" FfTI GIORNATE DELUAGRICOLTURA, PEŠCA E FORESTAZIONE LJ, J t JI DNEVI KMETIJSTVA, RIBIŠTVA IN GOZDARSTVA COMITATO PROMOTORE PRIPRAVLJALNI ODBOR Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dell'Orologio 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040-225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell'Orologio 6 - 040 300605. Od ponedeljka, 9., do sobote, 14. septembra 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Tor San Piero 2 - 040 421040, Ul. Revoltella 41 - 040 941048, Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Tor San Piero 2, Ul. Revoltella 41, Goldonijev trg 8, Ul. Flavia di Aquili-nia 39/C, Božje polje - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Goldonijev trg 8 - 040 634144. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da je nova telefonska številka šole 040-3798900. DIZ JOŽEFA STEFANA obvešča, da se bo pouk začel v ponedeljek, 9. septembra, ob 8. uri. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da bo prvi dan pouka v občinskem otroškem vrtcu v Šempolaju v ponedeljek, 9. septembra, od 8. do 12. ure brez kosila. Od torka, 10. septembra, do petka, 13. septembra, bo pouk samo v dopoldanskem času od 8. do 13. ure s kosilom, medtem ko bo od ponedeljka, 16. septembra, pouk potekal redno do 16. ure. OBČINA ZGONIK obvešča, da bosta šolska menza in šolski avtobus na razpolago od torka, 10. septembra dalje. Urnik šolskega avtobusa bodo učenci prejeli prvi dan pouka, v ponedeljek, 9. septembra. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA v Trstu obvešča, da se bo pouk začel v ponedeljek, 9. septembra, ob 10. uri v šolskih prostorih. Veroučitelj sporoča, da bo začetna šolska maša isti dan ob 9. uri v svetoivanski cerkvi. VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU sporoča, da se bo pouk v vseh šolah in vrtcih začel v ponedeljek, 9. septembra, z naslednjim urnikom: v otroških vrtcih pri Sv. Jakobu, v Šked-nju in v vrtcu Jakoba Ukmarja ob 7.30; na osnovnih šolah Ribičič-Širok in Grbec-Stepančič ob 8.00; na nižji srednji šoli Ivana Cankarja ob 7.50. Pouk se bo v otroških vrtcih in na osnovnih šolah končal ob 13. uri s kosilom, na nižji srednji šoli pa ob 12.40. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V NABREŽI-NI sporoča, da se v novem šolskem letu pouk začne v ponedeljek, 9. septembra. Prvi dan pouka bo potekal po naslednjem urniku: OV v Nabrežini in Gabrovcu 7.30-12.00, OV v Devinu in Mavhinjah 7.45-12.00; OŠ v Nabreži-ni, v Devinu in v Zgoniku 8.00-12.00, OŠ v Šempolaju 7.50-12.00, vsi brez kosila. Od 10. do 13. septembra bo pouk v vseh otroških vrtcih in osnovnih šolah v Šempolaju in Zgoni-ku do 13.00 s kosilom, v OŠ v Nabre-žini in Devinu do 13.00 brez kosila. Na nižji srednji šoli bo pouk od 9. septembra potekal redno od 7.45 do 14.10. Nadaljnje informacije bodo starši dobili prvi dan pouka. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V. BARTOLA sporoča, da se v novem šolskem letu pouk začne v ponedeljek, 9. septembra. Prvi teden pouka bo potekal po naslednjem urniku: otroška vrtca v Barkovljah in Lonjerju od 7.45 do 12.30 (brez kosila), osnovne šole na Katinari, v Barkovljah in pri sv. Ivanu od 8.00 do 12.30, nižja srednja šola pri sv. Ivanu in na Katinari od 8.00 do 12.35. V drugem tednu bo v vrtcih pouk trajal od 7.45 do 13.00 (vključno s kosilom), na osnovnih in na nižji srednji šoli bo od 16. septembra pouk stekel po rednem urniku. NA DTZ ŽIGE ZOISA se bo pouk začel v torek, 10. septembra, ob 8. uri. UČITELJI OŠ F. BEVK Z OPČIN obveščamo, da bo šolska maša ob začetku šolskega leta v torek, 10. septembra, ob 12.15 v cerkvi Sv. Jerneja na Opčinah. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da bo prvi dan pouka v novem šolskem letu v torek, 10. septembra. Otroški vrtci in osnovne šole: od 8.00 do 12.00 (brez kosila). Nižji srednji šoli: pet učnih ur, in sicer: Kosovel od 8.00 dalje, Levstik od 7.55 dalje. Prvi teden pouka: otroški vrtci: od srede, 11., do petka, 13. septembra, bo pouk samo v dopoldanskem času (s kosilom). Osnovne šole: od srede, 11. septembra, bo pouk potekal redno (s kosilom). Nižji srednji šoli: pet učnih ur. UPRAVA OBČINE REPENTABOR obvešča, da bosta šolski avtobus in šolska menza na razpolago učencem od srede, 11. septembra. DRŽAVNI LICEJ A.M. SLOMŠKA sporoča, da se bo pouk začel 12. septembra, ob 9. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča, da se bo pouk na nižji srednji šoli, na osnovnih šolah in v vrtcih začel v četrtek, 12. septembra, s sledečim urnikom: vrtec od 7.30 do 12.30, osnovna šola od 8.00 do 12.00, srednja šola od 7.45 do 12.35. Dne 12. in 13. septembra, ne bo kosila. Nadaljnje informacije bodo starši dobili prvi dan pouka. SLOV.I.K. razpis in prijavnica za programe 2013-14, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slo-vik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00). 6 Nedelja, 8. septembra 2013 OBLETNICA / V četrtek, 5. septembra, je na Pedagoški fakulteti v Kopru z odliko opravila 4-letni študij razrednega pouka naša Veronika Grassi Iskrene čestitke in veliko uspeha pri nadaljnjem študiju na magisteriju! Mama, tata, Petra z Jernejem in Tomaž ¿i Čestitke Draga TAMARA, veselje in zdravje sta bisera dva, naj ti v življenju sledita oba. Ob okrogli obletnici ti vse najboljše želimo Peter, Matjaž in Igor. Danes slavi naša draga TAMARA okrogli rojstni dan. Še veliko zdravja, sreče in uspehov ji želimo Elizabeta in Boris z družinama ter Anica. Danes slavita okroglo obletnico poroke naša draga ADA in ZDRAV-KO. Še mnogo zdravih, srečnih dni jima iz srca želijo vsi domači. □ Obvestila SKLAD MITJA ČUK nudi v šolskem letu 2013/2014 vsakodnevno pisanje nalog/učenje od ponedeljka do petka (sept.-maj) od 14.30 do 16.00 ure na Proseku in na Opčinah. Možnost kosila. Zaradi organizacijskih razlogov sprejemamo vpise do petka, 13. septembra. Vpisi in dodatne info: 040-212289. AD FORMANDUM sprejema prijave na tečaj poklicne kvalifikacije za kuharja, ki je namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v FJK; tečaj traja 1000 ur, od teh 300 ur delovne prakse. Tečaj je brezplačen, financira ga Evropski socialni sklad. Za informacije in prijave: Ad formandum (ul. Ginnastica 72; tel. 040.566360; ts@adformandum.org). KRU.T obvešča člane, da se zaključuje vpisovanje za skupinsko bivanje v Talaso Strunjan od 13. do 23. oktobra z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje. Podrobnejše informacije in prijave na novem sedežu krožka, ul. Cicerone 8, v 2. nadstropju, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. DANES, 8. SEPTEMBRA, bo na Opči-nah za slovenske vernike na tržaškem tradicionalni 85. Marijanski shod. Od 15. ure dalje bo prilika za zakrament sprave. Ob 16. uri bo sledila molitev svetlega dela rožnega venca z razmišljanjem in petjem Marijinih Pesmi. Ob 17. uri začetek procesije po open-skih ulicah na to sv. maša, ki jo bo vodil letošnji novomašnik Klemen Za-lar skupaj z letošnjimi tržaškimi duhovniki jubilanti. KONJI NA KRASU: tretji veliki konjeniški praznik društva Skuadra Uoo bo v Cerovljah še danes, 8. septembra, s konjeniškimi igrami, tekmami kočij, country glasbo in kavbojsko ter kraško gostinsko ponudbo. Obiskovalci se bodo lahko pomerili v ljudskih igrah, se vozili s kočijami in tekmovali s svojimi slaščicami, otroci pa bodo lahko zajahali prave konje. Parkirišča v Vižovljah pri športnem igrišču in v Cerovljah ob vhodu v vas. Vabljeni vsi! TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 8. septembra, ob 15. uri nastop na proslavi v Bazovici. V torek, 10. septembra, ob 20.45 bo redna pevska vaja na sedežu na Padričah. V petek, 13. septembra, ob 18.00 vaja v Lipici, v soboto, 14. septembra, ob 11.00 nastop na proslavi v Lipici. SKD IGO GRUDEN - BALET: vadba klasičnega baleta za otroke pod vodstvom plesne pedagoginje Marjetke Kosovac se bo začela v ponedeljek, 9. septembra, v društvenih prostorih v Nabrežini. Vaje bodo ob ponedeljkih in sredah, ob 16.15 za otroke stare 4 in 5 let (vrtec), ob 17. uri za otroke iz 1. in 2. razreda osnovne šole in ob 18. uri za starejše otroke. Za informacije baletna.igogruden@yahoo.it ali 3294615361 (Jasna). AKK BOR sporoča, da se treningi minibasketa za dekleta in fantke pričnejo v torek, 10. septembra. Urniki: un-der12 2002/2003 torek 16.30-18.00 Lonjer, petek 17.15-18.45 Stadjon 1. maj; minibasket 2003 deklice/2004/ 2005/2006/2007/2008 torek 16.0017.30 Stadjon, petek 16.00-17.30 Stad-jon. Za info: Karin Malalan 3406445370, karinmalalan@gmail.com. GODBENO DRUŠTVO V. PARMA -Trebče, vabi na informativni sestanek ob pričetku šolskega leta 2013/2014, ki bo v torek, 10. septembra, ob 20.00 v Ljudskem domu. Pohitite številni! PRAZNIK OTROK V VILI SARTORIO Center Otrok in Odraslih skupaj z Občino Trst organizira praznik otrok od 2. do 10. leta in njihove starše v Vili Sartorio v ulici Strada di Fiume (vhod v Ulici Modiano 5). Predvidena je zaključna animacija, ki se bo vršila v torek, 10. septembra, od 17.45 do 19. ure. V slučaju grdega vremena animacija odpade. Prost vstop! Za dodatne informacije: center.har-monija@gmail.com. OBČINA ZGONIK v sodelovanju s ka-rabinjersko postajo Devinščina, prireja v sredo, 11. septembra, ob 17.30 v dvorani občinskega sveta v Zgoni-ku, srečanje o osnovnih pravilih proti prevaram. Vabljeni! PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo vadba potekala v društvenih prostorih z naslednjim urnikom: ob torkih 18.00-19.15 ter 19.15-20.30, ob četrtkih 17.00-18.00 ter 18.00-19.15. Informacije in vpis: tel. 349-6483822 ali 040-200620 (Mileva). VADBA JOGE BOLJUNEC - SKD F. Prešeren obvešča stare tečajnike in nove interesente, da bo v sredo, 11. septembra, od 18.30 do 20.00 potekala brezplačna vadba joge z učite- Osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke in oglase v okvirčku, oglase društev in organizacij v okvirčku, male oglase (proti plačilu) sprejemamo s sledečim urnikom: Ponedeljek 10.00 - 14.00 - po telefonu na 800.912.775 - po e-mailu na primorski@tmedia.it - po faksu na 0481-32844 Torek - petek 10.00 - 14.00 - po telefonu na 800.912.775 - po e-mailu na primorski@tmedia.it - po faksu na 0481-32844 - v TRSTU - Ul. Montecchi 6 v GORICI - Ul. Malta 6 Sobota 10.00-13.00 - po telefonu na 800.912.775 - po e-mailu na primorski@tmedia.it - po faksu na 0481-32844 Naročila morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, naslov, telefonska številka plačnika, davčna številka naslovnika, na katerega bo izstavljen račun. ljem Goranom Korenom v društvenih prostorih v prvem nadstropju gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Od srede 18. septembra, bomo pa pričeli z redno vadbo in sicer v dveh terminih: 17.30-19.00 začetniki, 19.0020.30 nadaljevalci. OBČINA TRST prireja javno srečanje z občani na temo »Sodelovanje za ovrednotenje teritorija« v četrtek, 12. septembra, ob 17.30 v Kulturnem domu na Proseku. Prisotni bodo župan Roberto Cosolini in odborniki Fa-biana Martini, Franco Miracco in Andrea Dapretto. SLOFEST - ZSKD vabi prostovoljce, ki bi radi sodelovali na Slofestu (od 20. do 22 septembra), na informativni sestanek v četrtek, 12. septembra, ob 20. uri v Gregorčičevo dvorano, ul. Sv. Frančiška 20/I. Dodatne informacije na 040-635626. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo v kratkem uvedena služba nadzora v bližini šol za »Dedke redarje«. Občani občine Dolina, stari od 50 do 75 let, z znanjem slovenskega jezika in s psiho-fizičnimi pogoji potrebnimi za opravljanje službe, lahko predložijo prošnjo na občinsko vložišče do petka, 13. septembra. Obrazci za prošnjo so na razpolago na Uradu občinske Policije ali na občinski spletni strani www.sandorligo-doli-na.it. MINI VENTURINI-DOMJO vabi male pevce na prvo vajo v soboto, 14. septembra, ob 14. uri v kulturnem centru Anton Ukmar-Miro pri Domju. Vabljeni stari in novi pevci od 3. do 6. leta starosti. Info: 329-8314399. OTROŠKI PEVSKI ZBOR FRAN VEN-TURINI-DOMJO vabi pevce na vajo v soboto, 14. septembra, ob 14. uri v kulturnem centru Anton Ukmar-M. pri Domju. Vabljeni stari in novi pevci od 6. do 14. leta starosti. Info: 329-8314399. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da bodo skupine začele z vadbo v ponedeljek, 16. septembra: osnovna motorika (3-6 let) pon. in pet. 16.45-17.45, center M. Čuk (Repen-tabrska ul. 66); vse ostale skupine so v telovadnici OŠ Bevk: zajčki (7-10 let) pon. 16.30-18.30 in pet. 17.00-18.30; strele (11-14 let) pon. 18.00-19.30, sre. 19.00-20.15 in pet. 18.00-20.00. Za vpis in informacije: info@cheerdan-cemillenium.com, Jasna 347-8535282 in Ryan 347-9227484. GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so odprti vpisi v Glasbeno šolo za otroke in mlade. Informativni sestanek za starše bo v ponedeljek, 16. septembra, ob 18.30 v Soščevi hiši na Proseku. Vabljeni! Za informacije tel. na 040-251101 (Bruno) ali 3492512176 (Irina). SKD IGO GRUDEN - MOŠKA POSTU-RALNA IN RAZGIBALNA TELOVADBA je umirjena vadba, prilagojena specifikam moške konstitucije in namenjena raztezanju mišic ter izboljšanju gibljivosti. Redne vaje ob ponedeljkih in četrtkih 20.00-21.00 od 16. septembra dalje. Info tel. 3384563202 (Katja). V KULTURNEM DRUŠTVU BARKO-VLJE, Ul. Bonafata 6, bo Barbara Žet-ko vsak ponedeljek vodila tečaj tehnike doseganja čustvene svobode (EFT-tapkanje). Začetek 16. septembra ob 17.45. Informacije: 040-415797 ali 347-2787410. PILATES - Skupina 35-55 in vaditelji-ca Sandra obveščata, da se bo vadba Pilatesa v telovadnici nižje srednje šole v Dolini začela v torek, 17. septembra, ob 19. uri. Isti dan bo v telovadnici, z začetkom ob 18.30, informativni sestanek za nove in stare te-lovadke. Vabljene. V KD BARKOVLJE, ul. Bonafata 6, se začne tečaj angleškega jezika v torek, 17. septembra, vodi ga Michael Bark. 16.30-18.00: english village-teatime with Michael, elementary english; 18.00-19.00: conversation club-language in use. PILATES v jutranjih urah - Skupina 3555 in vaditeljica Sandra bodo, ob zadostnem številu vpisanih, priredile tudi jutranjo vadbo Pilatesa v društve- SKD Grad od Banov vabi | danes, 8.9. na I tradicionalni vaški praznik »POD KOSTANJI« Ples z ansamblom VENERA ni dvorani občinskega gledališča v Boljuncu. Prijavite se na tel.: 3333616411 od 14. do 15.30 ali na elektronski naslov skupinaboljunec@ya-hoo.it. BALETNA ŠOLA Informativni sestanki in poskusne vaje bodo v četrtek, 19. in v četrtek, 26. septembra, ob 17.30 za klasičen balet (za otroke) ter v petek, 20. in v petek, 27. septembra, ob 17. uri za jazz balet (za naraščajnike) v društvenih prostorih občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Tečaja vodi Marjetka Kosovac. DRUŠTVO JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU POPETRE obvešča, da se pričenjajo tečaji joge ob ponedeljkih (Hrpelje in Sežana), torkih (Ilirska Bistrica in Podgrad), sredah (Ajdovščina) in četrtkih (Sežana). S seboj prinesite udobno oblačilo in podlago za ležanje (armafleks). Tečaj poteka enkrat tedensko. Vodi ga Dario Černac, tel.: 00386- 31-266617. ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SKRBSTVO občine Dolina obvešča, da bo v petek, 20. septembra, na Županstvu Občine Dolina v dvorani občinskega sveta, od 8.00 do 12.30, potekala pobuda »Dan srca« v sodelovanju z združenjem Cuore amico iz Milj. Ob priliki daje občina Dolina na razpolago dva brezplačna krvna izvida na osebo, za skupnih 200 izvidov. PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da je odprl vpisnine glasbenih tečajev za šolsko leto 2013/2014. Informacije nudimo na 320-4511592 ali na monika.pecchiari@gmail.com. SLOFEST v petek, 20., v soboto, 21. in nedeljo, 22. septembra, v Trstu. 40-LETNIKI POZOR! Slavnostna večerja s plesom bo v soboto, 21. septembra, na veseli farmi v Mavhinjah. Prijave z akontacijo do 8. septembra, v trgovini z otroško obutvijo v Ul. dei Salici na Opčinah, v trafiki v Ul. sv. Na-zarija na Proseku ali na tel. št. 3298012528. Pohitite! VAŠKE ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE organizirajo v soboto, 21. septembra, na športnem igrišču Zarje (začetek ob 16.30) nogometno tekmo Gur'nce - Dul'nce. Srečanje bo povezoval priznani kraški komentator. Po koncu tekme bo na vrsti družbeni večer. Vstop prost, vabljeni so vsi vaščani, ter vsi ljubitelji nogometa in dobre družbe. KRU.T obvešča člane, da na sedežu redno deluje posvetovalna ambulanta s fizioterapevtskimi storitvami. Nujna predhodna najava! Pojasnila in prijave na novem sedežu, ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja pri Skladu Mitja Čuk. Predstavitev v ponedeljek, 23. septembra: ob 16. uri srednja šola, ob 17. uri osnovna šola, ob 18. uri višješolci, ob 19. uri odrasli. Vpisi in dodatne info: 040-212289, pon-pet, 10.00-14.00. TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA začetni in nadaljevalni tečaj pri Skladu Mitja Čuk. Predstavitev v torek, 24. septembra, ob 18. uri v Večnamenskem središču - Repentabrska ul. 66, Opči-ne. Vpis in dodatne info: 040-212289 pon-pet, 10.00-14.00. TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH - Skupina 35-55 in vaditeljica Sandra sporočajo, da bo telovadba za razgibavanje in za zdravo hrbtenico v Danes popoldne, 8. septembra 2013, bo v župniji sv. Jerneja ap. na Opčinah 65. MARIJANSKI SHOD - ob 16. uri molitev rožnega venca - ob 17. uri procesija Sledila bo slovesna sv. maša Shod bo vodil novomašnik g. KLEMEN ZALAR septembru potekala vsak torek, od 9. do 10. ure, v društveni dvorani občinskega gledališča F. Prešeren v Bo-ljuncu. Vabljene nove telovadke. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah tečaj gimnastike/akrobatike ob sredah: 7-10 let 18.00-19.15, 11-14 let 19.00-20.15, 15-20 let 19.00-20.30; Cheer fun fitness (zabavni treningi za višješolce in univerzitetnike): pon. 19.30-21.30 in/ali pet. 19.30-21.00; Happy fitness time (vadba za odrasle) pon. 17.00-18.00 (center M. Čuk-Re-pentabrska ul. 66). Prvo srečanje v ponedeljek, 30. septembra. Vpis in info: info@cheerdancemillenium.com, Jasna 347-8535282 in Ryan 3479227484. IH Osmice DRUŽINA KOMAR ima v Logu osmi-co. Poleg vina nudi domač prašičji prigrizek in oljčno olje. Vabljeni! DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel. 339-2019144. NA KONTOVELU »KAMENCE« je odprta osmica. Vabljeni! OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623. OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini št. 8. Tel. 339-4193779. OSMICO je odprl v Zgoniku št. 34 Stanko Milič. Tel. 040-229164. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan - Klarič. Toplo vabljeni! Tel.: 040-2907049. PAOLO PAROVEL je odprl osmico v Mačkoljah št. 33. Tel. št.: 040-231572. PRI DAVIDU v Samatorci št. 5, je odprta osmica. Vabljeni! Tel. 040229270. SERGIO KRALJIČ je odprl osmico v Prebenegu št. 99. Tel. 335-6322701. V REPNU na Rovniku št. 230 so Batkovi odprli osmico. Vljudno vabljeni! Loterija 7. septembra 2013 Bari 33 26 57 24 80 Cagliari 68 66 21 24 90 Firence 24 46 59 27 69 Genova 10 84 88 70 02 Milan 79 24 14 88 78 Neapelj 69 53 52 40 36 Palermo 89 67 18 41 13 Rim 35 73 27 43 39 Turin 58 34 71 48 73 Benetke 41 66 50 12 56 Nazionale 53 60 58 73 16 Super Enalotto Št. 108 41 55 72 78 83 87 jolly 77 Nagradni sklad 11.618.949,30 € brez dobitnika s 6 točkami --€ brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 5 dobitnikov s 5 točkami 59.234,40 € 694 dobitnikov s 4 točkami 435,38 € 29.990 dobitnikov s 3 točkami 19,95 € Superstar 61 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 3 dobitniki s 4 točkami 43.538,00 € 146 dobitnikov s 3 točkami 1.995,00 € 2.023 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 13.478 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 32.957 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € /■ Primorski ~ dnevnik cmedia EKSKLUZIVNA OGLAŠEVALSKA AGENCIJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA TRST, Ul. Montecchi 6 GORICA, Ul. Malta 6 ^-Brezplačna ** £800.912.775/ Informacije in ceniki: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it / TRST Nedelja, 8. septembra 2013 7 M Izleti DANES, 8. SEPTEMBRA, ob 10. uri prireja družba Rogos vodeni ogled v botaničnem vrtu Carsiana v Zgoniku namenjen spoznanju užitnih rastlin prisotnih v botaničnem vrtu in na Krasu. Ogled bo vodila izvedenka Gaia Viola, avtorica knjige o prehranjevanju z divjimi rastlinami. Predstavila nam bo kratek pregled užitnih rastlin in kako lahko kraške vrste uporabimo v kuhinji. Predvideno je le plačilo vstopnine v botanični vrt. Info: ww.giardinobo-tanicocarsiana.it ali te. št. 333-4056800. OBČINA DOLINA za ovrednotenje Naravnega Rezervata doline Glinščice organizira danes, 8. septembra, pohod »Velika tura po Dolini Glinščice«. Štart ob 10. uri s Sprejemnega centra Naravnega Rezervata doline Glinščice v Bo-ljuncu. Pohod ni primeren za otroke! SKD IGO GRUDEN vabi člane in prijatelje na izlet v Kobarid, ki bo v nedeljo, 6. oktobra. Ogledali si bomo muzej 1. svetovne vojne, interaktivno razstavo o Poti miru in kostnico. Odhod iz Na-brežine ob 8.30, povratek v večernih urah. Vpisovanje pri Sergiju Kosmini (040-200123) in v kavarni Gruden. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA organizira avtobusni izlet v Toskano od srede, 9. do petka, 10. oktobra, z ogledom Pise, Siene, Firenc ter lokalne tor-klje. Za informacije in vpis: tel. 0408990103 (Laura) ali 040-8990108 (Roberta), 8.00-12.30, Tržaška kmetijska zadruga, Ul. Travnik 10, Dolina. S Poslovni oglasi GROZDJE KVALITETNO, sorte merlot in cabernet sauvignon prodam. Tel. št.(0)33-91 -99-7101 PRODAJAMO mlade kokoši. 00386(0)41584116 UGODNO PRODAJAM kvalitetne SMREKOVE PELETE 240 eur/T in BUKOVA DRVA na paletah 130 eur/paleta. +38651655822 +38631770410 IŠČEM V NAJEM STANOVANJE, tudi majhno, področje Bazovica, Dolina, Opčine, Prosek. Cinzia 333-3230236 SLOVENSKO PODJETJE IZ TRSTA išče osebo za šestmesečno delovno prakso. Zaželjene so organizacijske in administrativne sposobnosti ter komunikativnost, odlično znanje slovenščine in italijanščine. Pogoj za prijavo je univerzitetna diploma, na razpis pa se lahko prijavijo tudi absolventi. Prošnje z življenjepisom sprejemamo na praksa.ts@gmail.com do 20. septembra. KUPIM Spacalove slike, srednje - male velikosti. Tel. 331-1388610. LJUBITELJEM ŽIVALI podarimo ali prodamo dvomesečnega starega psička, mešane pasme. Tel. 040-229224. PODARIM malega tigrastega mucka. Tel. št.: 335-8478333. PRODAM električno pianolo casio CDP-100 za 300,00 evrov in rabljeno otroško sobo flexa (postelja, omara, police in miza) za 700.00 evrov. Tel. 335-7030421. PRODAM mercedes a 160, letnik marec 2012, prevoženih 15.000 km, črno-metalizirane barve, cena 14.000 evrov. Tel. št.: 338-4288100. PRODAM stanovanje v Trstu (Ul. Ri-valto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt, cena po dogovoru. Tel. št.: 040-764682. PRODAM KNJIGE za 1., 2. in 3. razred liceja F. Prešerna. Klicati na tel. št. 339-6663863. PRODAM KNJIGE za vse razrede Klasičnega liceja. Tel.: 346-7892641. SAMOSTOJNO HIŠO z lastnim dvoriščem v Boljuncu dajem v najem z možnostjo odkupa. Hiša je opremljena in primerna za 4-člansko družino z otroci. Tel.: 335-8045700. TRI SIMPATIČNE, mesec in pol stare mucke, podarim. Tel. 334-1384216. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA pedagoške fakultete nudi pomoč pri pisanju domačih nalog in utrjevanju slovenskega jezika osnovnošolskim otrokom in/ali varstvo predšolskih otrok. Tel. št.: 346-1080342. V SREDIŠČU OPČIN dajem v najem prenovljeno stanovanje. Tel. št.: 3388028163. 0 Prireditve KAPELICA KRALJICE MIRU na Kati-nari: domačini se bomo zbrali pri sv. maši ob kapelici danes, 8. septembra, ob 9.30. Poleg domačega župnika g. Ropreta, bo maševal tudi upokojeni g. Nadškof Alojz Uran. Obred bosta spremljala domači cerkveni pevski zbor in Mladinski pevski zbor Tončka Čok iz Lonjerja. Toplo vabljeni! SKD GRAD od Banov obvešča, da bo tradicionalni vaški praznik »Pod kostanji« še danes, 8. septembra. V sklopu vaškega praznika bo na ogled razstava klekljarske skupine Ribice. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga toplo vabi še danes, 8. septembra, v Gročano na Septembrski vaški praznik in razstavo-sejem tipičnih pridelkov Krasa in Brega. Ples s skupinami Ni panike, Orange juice in Lisjaki, dobro založeni kioski in stojnice z razstavo-sejmom tipičnih pridelkov, ob 17.30 uradni pozdravi in nastop Godbenega društva V. Parma it Trebč. SKP IN SIK vabita danes, 8. septembra, v Ljudski dom v Podlonjerju, na »Praznik odporniškega gibanja«: ob 18. uri partizanske pesmi, zvečer skupina The Bob O'Lones. Odprtje kioskov ob 18.00. TABORNIKI RMV prirejajo tudi letos, v sklopu spominske svečanosti ob obletnici smrti štirih bazoviških junakov, Danes, 8. septembra, bomo prisotni na osrednji proslavi in počastili padle junake s častno stražo ob spomeniku. Zbirališče ob 14.30 na bazovski gmajni v popolnem kroju. Taborniški srečno! NARODNI DOM TRST: Na razstavi Fo-tomorgana v razstavni dvorani Narodnega doma v Trstu predstavljajo svoje se- ¿Pogt^ßnc podjetje H Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. DAJEM V NAJEM stanovanje v Ul. Fa-bio Severo, blizu univerze, 3/4 študentom. Tel. št.: 333-5627059. GOSPA z izkušnjami ter z lastnim prevoznim sredstvom nudi pomoč pri gospodinjskih opravilih enkrat/dvakrat tedensko. Tel. št.: 331-7659986. na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Trstu in v novem uradu v Nabrežini, 97 Tel. 040 2158 318 rije fotografij mladi slovenski umetniki Uroš Acman, Maja Alibegovic, Matija Brumen, Jasna Jernejšek in Špela Škulj. Kustos razstave je Denis Volk. Razstava bo na ogled od ponedeljka, 9., do petka, 20. septembra, pon-pet, 15.30-19.00. PREDVEČER VILENICE: Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju s Skupino-Gruppo 85 in Slovenskim klubom prireja predvečer 28. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica v torek, 10. septembra, ob 19.30 v dvorani G. Costantinides v Mestnem muzeju Sartorio v Trstu. Večer bodo oblikovali Marko Sosič, Florjan Lipuš in Mauro Covacich. Moderatorka bo prof. Veronika Bre-celj. Srečanje je preddogodek festivala Slovencev v Italiji - Slofest. SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave Urške Šinigoj v Kavarni Gruden v torek, 10. septembra, ob 18. uri. Umetnico bo predstavila prof. Ani Tretjak. SKD JOŽE RAPOTEC vabi na ogled komedije »Vse o ženskah« v torek, 10. septembra, ob 20.00 v parku v Prebe-negu. Nastopa gledališka skupina Kulturnega društva »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. Režija: Minu Kjuder in Sergej Verč. Vstop prost. V primeru slabega vremena predstava odpade. ANPI-VZPI pokrajinski odbor Trst: v petek, 13. septembra, ob 18. uri, bo v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu javno srečanje ob 70-letnici prisilnega vključevanja mladih Primorcev v Posebne bataljone. Posegla bosta zgodovinarka Marina Rossi in pesnik ter akademik Ciril Zlobec. Nastopil bo MePZ Rdeča zvezda iz Saleža pod vodstvom Rada Miliča. V mali dvorani bo od 23. do 27. septembra, med 17. in 19. uro razstava o Posebnih bataljonih v sodelovanju s Knjižnico P. Tomažič in tovariši in z Odsekom NŠK v Trstu. DRUŠTVO DEBELA GRIŽA VOLČJI GRAD vabi na večer dalmatinskih pesmi v izvedbi Moškega pevskega zbora Vesna iz Križa s tamburaši. Koncert bo v petek, 13. septembra, ob 20.00 na kržadi v Volčjem Gradu pri Komnu. Vstop je prost. DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI, Trnovca 15, vabi na ogled razstave »Prva svetovna vojna pri nas« do 15. septembra: sobota in nedelja 10.3013.00 ter 17.00-21.00; petek 17.0021.00. Na ogled je nad 250 fotografij in razglednic, uniform, dokumentov, topografskih kart ter drugih takratnih vojaških in civilnih predmetov. Info na www.hermada.org in 331-7403604. SKD IGO GRUDEN iz Nabrežine vabi na vodeni ogled razstave ribiškega orodja »Iz zapuščine nabrežinskih ribičev«. Ponudba vključuje tudi krajši sprehod po Ribiški poti do razglediš-ča Oljščica. Obiski (do 5. okt.) so namenjeni šolam, ki naj se za ogled predhodno najavijo. Najava in informacije na št. 347-4033343. KULTURNO ZDRUŽENJE MARINO SI-MIC IN KONZORCIJ SKUPAJ NA OP-ČINAH Vas vljudno vabita v dvorano ZKB, ul. Ricreatorio 2 na Opčinah na ogled razstave »El tram de Opcina -Openski tramvaj, mojih prvih 111 let« do 21. septembra po sledečem urniku: pon.-pet. 9.00-13.30 in 14.3017.00, ned. 10.00-12.00, sob. zaprto. SKD LIPA IN KROŽEK FOTOVIDEO TRST80 sta razpisala fotonatečaj »4 letni časi v Bazovici«. Fotografije morajo biti oddane do 15. oktobra, na naslov SKD Lipa Bazovica - Ul. Igo Gruden 72/1, 34149 - Trst. Pravilnik natečaja je objavljen na spletni strani fotokrožka Fotovideo Trst80 www.trst80.com. Info: 329-4128363 (Marko). Gianni Miccoli Pogreb z žaro našega dragega bo v petek, 13. septembra, ob 14.45 v cerkvici v Gropadi. Svojci Gropada, 8. septembra 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Zapustil nas je naš dragi Marco Savi (Ketty) as T*' M Žalostno vest sporočajo žena Adolfine, otroci, vnuki, pravnuki ter ostalo sorodstvo Pokojnik bo ležal v petek, 13. septembra, od 9. do 10. ure v mrtvašnici v Ul. Costalunga. Pogreb z žaro bo v sredo, 18. septembra, ob 15. uri na pokopališču v Križu. Križ, 8. septembra 2013 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina ^ Prerano nas je zapustil naš dragi Paolo Vescovi Žalostno vest sporočajo žena Barbara, otroci Alex, Valentina in Luisa, mama Marjetica, oče Gianni, sestra Rosanna, nečak Erik ter ostalo sorodstvo Posebna zahvala zdravnicama Gugliel-mi in Bartolini za skrb in nego ter osebju nabrežinskega Zdravstvenega okraja. Za zadnji pozdrav bo naš dragi ležal v sredo, 11. septembra, od 11. do 13. ure v mrtvašnici v Ul. Costalunga. Ob 13.30 bo sledila sv. maša v cerkvi v Nabrežini in pokop na nabrežinskem pokopališču. Sesljan, Doberdob, 8. septembra 2013 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina Mnogo prezgodaj si odšel, dragi Paolo. Iskreno sožalje najini hčerki Barbari, vnukom Alexu, Valentini, Luisi in Paolovim staršem mama Cirila, oče Ivan, sestra Ingrid in sestrična Ija Chandler z družinama Dragi Paolo, prerano si nas zapustil, a ostal boš vedno v naših srcih. Teti Zorica in Andreina, strica Pino in Narciso ter bratranca Daniele in Dario ZAHVALA Aldo Colja Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin našega dragega. Svojci Prosek, 8. septembra 2013 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina ZAHVALA Ob slovesu od drage Amalie Lipušček (Malke) se iz srca zahvaljujem gospodu župniku Maksu Suardu za spoštljiv pogrebni obred in vsem, ki so temu pripomogli, moškemu pevskemu zboru Vesna iz Križa za ganljivo petje, prijateljem, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene, vaščankam in vaščanom, ki so počastili spomin moje mame Malke in ki so mi bili ob strani. Irene z družino Križ, 8. septembra 2013 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina ZAHVALA Sabina Širca Iskreno in srčno se zahvaljujemo prav vsem, ki so nam izrazili sočustvovanje in na katerikoli način počastili njen spomin. Marica, Mitja in Ivana ZAHVALA Stojan Košuta Iskrena hvala vsem, ki ste na kakršenkoli način počastili spomin našega dragega. Družina Križ, 8. septembra 2013 10.9.2004 10.9.2013 Gunther Kot zvezde, vedno in povsod si z nama. Z ljubeznijo mama in Morris Pridružujeta se Dino in Giorgia 3.9.1995 3.9.2013 Zofija Knez por. Zobin Z ljubeznijo se je spominja mož Luciano Mačkolje, 8. septembra 2013 8 Nedelja, 8. septembra 2013 OBLETNICA / PO 8. SEPTEMBRU 1943 V NAŠIH KRAJIH Primorsko in Istro je Milan Pahor »Prva svoboda« po kapitulaciji Italije 8. september 1943 je važen mejnik v narodnoosvobodilnem gibanju slovenskega naroda. Primorsko ljudstvo je obdobje od kapitulacije Italije do nemške ofenzive poimenovalo obdobje "prve svobode".Osvobojena je bila vsa Primorska razen mest Trsta in Gorice. Fašistična oblast je izginila čez noč. Hkrati se je dokončno uveljavila Osvobodilna fronta slovenskega naroda kot nova slovenska ljudska oblast. Joža Vilfan,vodilna osebnost narodnoosvobodilnega boja, je pravilno že med vojno zapisal v publikaciji Leto borb ob Soči v letu 1944: "Brez predhodnih direktiv in brez možnosti morebitne nove direktive, takoj sporočiti v zadnji kotiček Primorske, so krajevni odbori OF, in kjer teh ni bilo, tudi zaupniki OF pričeli takoj nastopati kot predstavniki nove oblasti. V ogromni večini primerov so tudi našli pravo rešitev in povsod jih je narod priznaval." Razglas o vdaji in vseljudska vstaja Italija je 8. septembra 1943 zvečer razglasila brezpogojno vdajo svojih oboroženih sil. Primorsko in Istro je zajela vseljudska vstaja. Bila je splet načrtnih in preudarnih priprav, poleg tega pa tudi nenadnih in spontanih odločitev. Osovraženi režim se je rušil, na drugi strani pa je bil nemški okupator še šibek. Res se je zdelo,da je konec vojne blizu. V julijskih poletnih dneh je kriza fašistične Italije začela dosegati višek. 10. julija 1943 so se vojaki britanske in ameriške vojske izkrcali na južnih obalah Sicilije. 25. julija je fašistični svet izglasoval resolucijo, ki je bila naperjena proti duceju Mussoliniju. Italijanski kralj, ki je želel popraviti ugled savojske dinastije in si pridobiti oporo zaveznikov, je ukazal aretacijo Mussolinija. Istočasno je objavil razglas o oblikovanju nove vlade,ki ji je predsedoval maršal Badoglio. Padec Mussolinija je ljudstvo sprejelo z navdušenjem. Posebno v mestih so se širile demonstracije. Toda režim maršala Badoglia je razglasil obsedno stanje , ni dovolil obnove političnih strank, prepovedal je manifestacije in stavke. Po obdobju fašistične diktature je nastopilo obdobje vojaške diktature. Demonstracije ob padcu fašizma v Italiji so tudi v naših krajih pokazale, da so množice še neorganizirane in nepripravljene. OF je zato naslednje tedne izkoristila za temeljito pripravo na upor. Domačini so pomagali tudi italijanskim vojakom Takoj po kapitulaciji je Primorsko in Istro zajela splošna vstaja. Prve oblike vstaje so bile demonstracije po mestih in večjih krajih. V Trstu so se slovenskim aktivistom pridružili italijanski protifašisti, zlasti pa delavci. Bolj pod pritiskom množic, ki so šle na ulice kot pa nagovarjanje partizanskih odposlancev, so morale italijanske oblasti v Trstu, Gorici in drugod odpreti ječe in izpustiti politične zapornike. Tudi in-terniranci v italijanskih taboriščih smrti so prisilili taboriščne uprave, da so jim straže odprle vrata v svobodo. Tako so iz Italije na Primorsko prihajale množice internirancev, predvsem Slovencev in Joža Vilfan Hrvatov, ki so se napotili proti lastnim domovom. Vsem tem revežem so naši ljudje pomagali s hrano, prenočitvijo in obleko. Po drugi strani pa so prav tako naši ljudje s hrano in obleko pomagali italijanskim vojakom, ki so množično zapuščali italijansko vojsko v razsulu ter se hoteli vrniti na domove. Demonstracije po vsej Primorski V Trstu so se ljudje zgrnili na ulice in trge, takoj po razglasitvi kapitulacije. Na manifestacijah so vzklikali proti vojni, za svobodo in mir, zlasti pa so zklikali proti fašizmu. Delavstvo in množice so takrat vodili že nekateri vidni aktivisti: Franc Štoka, Luigi Frau-sin, Giordano Pratolongo in drugi. Poleg njih je v Trstu že nekaj mesecev ilegalno deloval Branko Babič -Vlado, ki je bil takrat sekretar Pokrajinskega komiteja za Primorsko. V Gorici so ljudje iz mesta in okolice začeli z demonstracijami 9. septembra 1943. Prvi dan množice niso uspele prisiliti oblasti, da bi izpustile politične zapornike. Naslednjega dne so se demonstraciji pridružili še ženske in mladi iz Šempetra. Začele so plapolati tudi slovenske zastave poleg delavskih. S skupnimi močmi so tako prisili oblasti, da so zapornike 10. septembra tudi izpustile. Podobne demonstracije so bile v drugih mestih in krajih: Vipava, Ajdovščina, Tolmin, Kobarid ipd. Skoraj povsod so uspeli osvoboditi politične jetnike. France Bevk Zaplenjeno orožje za partizanaki odpor Silovit val ljudske vstaje je zlasti na podeželju odpravil vse znake fašističnega režima. Vsa Primorska in slovenska Istra sta postali svobodno ozemlje. Ljudstvo je demonstriralo in omagalo slovenskim partizanom razo-roževati italijansko vojsko. Na Pri- Aleš Bebler morskem je bilo ob kapitulacije Italije malo oboroženih prtizanskih enot. Kljub temu pa so uspeli pridobiti mnogo orožja. Z zaplenjenim orožjem so se začeli oboroževati stari in mladi. V nekaj dneh po kapitulaciji je nastalo okrog 30 novih partizanskih bataljonov. Med njimi je bil tudi italijanski delavski garibaldinski, ki so ga v glavnem sestavljali delavci iz Tržiča, Ronk in okolice. Nemška vojska je začela nastopati, vendar ni še imele na razpolago dovolj čet. Vsekakor so nemške čete vkorakale v Trst že 10. septembra, 11. septembra pa so zasedle še Tržič in Videm. Težje je bilo priti in zasesti Gorico, Reko in Pulj. Sredi vseljudske vstaje se je 11. septembra 1943 v šoli na Vogrskem ustanovil Narodnoosvobodilni svet za Primorsko Narodnoosvobodilni svet za primorsko Slovenijo. Prvi predsednik sveta je postal Joža Vilfan, podpredsednik France Bevk, tajnik pa Aleš Bebler. Vse-ljudska vstaja je dobila glavo, ki je lahko vodila načrtno politiko in usklajevala dogodke,ki so se z naglico odvijali na teritoriju. Svet je v kratkem izdal celo vrsto odlokov. Svet se je povezal z osrednjim vodstvom narodnoosvobodilnega gibanjav osrednji Sloveniji. Tako je 16. septembra 1943 Vrhovni plenum Osvobodilne fronte slovenskega naroda sprejel sklep o priključitvi Slovenskega Primorja k združeni Sloveniji. Sklep so objavili v posebnem proglasu. / OBLETNICA Nedelja, 8. septembra 2013 9 zajelavstaja 30 novih slovenskih partizanskih bataljonov Razorožitev italijanske vojske, prihod prostovoljcev v enote narodnoosvobodilne vojske, splošna mobilizacija so omogočili nastanek okrog 30 novih slovenskih bataljonov; nove partizanske enote so prav tako nastajale v okolici Trsta, v Istri, v okolici Tržiča, v Furla-niji. Naj navedemo nekaj novih rnot: Južno primorski odred, Severno primorski odred, Zapadno primorski odred, Kraški bataljon, Snežniška ali Brkinska brigada, Tržaška brigada, Istrska brigada, bataljon Simona Gregorčiča, bataljon Andreja Manfrede, še in še bi lahko naštevali. Partizansko bojevanje zahteva stalno premikanje in kratke spopade. V sklopu vseljudske vstaje pa je prišlo do drugega zanimivega pojava. Okoli Gorice je nastala stalna obrambna črta, ki je dobila ime "goriška fronta". Tam so se bili boji od 11. do 25. septembra 1943. Do preboja fronte je prišlo 25. septembra, ko se je začela nemška vojaška ofenziva proti ozemlju osvobojene Primorske in Istre. Širok val vseljudske vstaje je bil za nemško oblast popolno presenečenje. Ker je bila Primorska strateško važna za nemško okupacijsko oblast, je prav tam začela s svojo vojaško ofenzivo. Kljub vsem poizkusom nemška oblast ni uspela nikoli zamenjati italijanske okupacijske oblasti. Po drugi strani pa je vseljudska vstaja dala tako velik in nov zagon slovenskemu narodnoosvobodilnemu gibanju, ki ga je v celoti podpiral slovenski človek in narod, da ga ni bilo več mogoče zaustaviti. Bilo je še mnogo mesecev gorja in krvi,dokler ni v maju 1945 prišlo do osvoboditve izpod fašizma in nacizma. Važna in edinstvena etapa je bila pri tem vseljudska vstaja v septembru 1943 na Primorskem. Na fotografijah z leve v smeri urinega kazalca: Mobilizacija v partizane septembra 1943; snemanje fešističnih simbolov po 8. septembru; SS enote z Odilom Globocnikom pred tržaško sodno palačo; Mladi partizani; ra-zoroževanje italijanske vojske septembra 1943. podpisali so jo 3. septembra v kraju cassibile na siciliji Brezpogojna vdaja Za Badogliovo vlado jo je podpisal general Giuseppe Castellano, za Eisenhowerjev štab pa general Walter Bedell Smith Na fotografijah: General Walter Bedell Smith podpisuje italijansko vdajo, v civilni temni obleki peti z leve general Giuseppe Castellano; Castellano se rokuje s poveljnikom zavezniške vojske Dwightom Eisenhowerjem; Naslovna stran dnevnika Il Corriere della sera Brezpogojna vdaja italijanske vojske kot zaveznice Nemčije je bila podpisana 3. septembra 1943 na tajnem srečanju v kraju Cassibile blizu mesta Siracusa na južni Siciliji. S tem aktom je italijanska vojska prenehala sovražnosti do zavezniških sil. Uporabili so besedo »armistizio«, kar dobesedno pomeni premirje, vendar je v resnici šlo za pravo brezpogojno vdajo. Uradno vest o podpisu je po radiu Alžir oznanil poveljnik zavezniških sil, general Dwight Eisenhower in sicer 8. septembra ob 18.30. Približno uro pozneje je sledil proglas maršala Pietra Badoglia po državnem radijskem omrežju EIAR. Vdaja italijanske vojske je bila posledica dogajanj zadnjih mesecev na vojnih prizoriščih. Januarja 1943 so se zahodni zavezniki sestali v Casablan-ci in se dogovorili, da se bodo po uspešnem zaključku kampanje v Severni Afriki izkrcali v Italiji. To je bila Churchillova strategija »ugriza v mehki trebuh« sil osi v okupirani Evropi. Na začetku februarja je sovjetska Rdeča armada sprožila silovito protiofen-zivo, medtem ko je nemška armada kapitulirala v Stalingradu. V teku februarja so Rusi pospešeno preganjali Nemce proti zahodu ter osvobodili Kursk, Rostov in Harkov. Ruska armada se potem ni več ustavila vse do Berlina. 6. maja 1943 se je začela zadnja zavezniška ofenziva v Severni Afriki, dan zatem sta bila osvobojena Tunis in Bizerta, 13. maja pa so še zadnje sile osi v Severni Afriki kapitulirale. Junija so zavezniki osvobodili otoke Pan-telleria, Linosa in Lampedusa, 10. julija pa se je angloameriška armada z operacijo Husky izkrcala na Siciliji. Že nekaj časa je bilo jasno, da bodo sile osi izgubile vojno in v Italiji so se krepile sile, ki so se hotele odklopiti od nacistične Nemčije. Nekaj dni pozneje je Rim doživel prvo zavezniško bombardiranje, 25. julija pa je Veliki fašistični svet izrekel nezaupnico Mussoliniju, nakar je italijanski kralj Viktor Emanuel III. imenoval maršala Pietra Badoglia za predsednika vlade, Mussolini pa je bil aretiran in odpeljan na Gran Sasso. Kralj se je pri odstranitvi Mussolinija naslonil na vojsko, kapitalistično buržoazijo in Vatikan, torej sile, ki so bile s fašizmom nezadovoljne zaradi zavezništva s Hitle-rejvo Nemčijo, ko so spoznale, da je vojna izgubljena. Strmoglavljenje fašizma je v bistvu bilo državni udar. Ba-dogliova vlada je bila dejansko vojaška diktatura, kajti dejstvo je, da je njegova vojska tudi streljala na demonstrante, ki so po vsej državi zahtevali mir in dejansko odpravo fašizma. Hitlerjeva Nemčija je na udar reagirala tako, da je začela preko Bre-nerja pošiljati v Italijo vse več divizij. Badoglieva vlada je medtem ves avgust iskala izhod iz vojne, najprej preko vatikanskih posrednikov, potem pa s pošiljanjem odposlancev v britanska diplomatska predstavništva v Španiji in na Portugalskem. Prizadevala si je pregovoriti zahodne sile, da bi prekinile vojno stanje z Italijo, zagotovile nedotakljivost njenih meja in kolonij iz predfašističnih časov, in ohranile mo-narhično ureditev. To delo je v imenu Badoglieve vlade opravljal general Giuseppe Castellano. Pri tem je Ba-doglio dobro pazil, da njegovo ime ne bi bilo kakorkoli povezano s porazom Italije, ki je bil tudi formalno že tik pred vrati. Iz memorialistike visokih častnikov, ki so se tedaj ubadali s tem vprašanjem, je razbrati, da zavezniki niso bili kaj prida evforični nad vsemi temi kolobocijami z zvezi s pogajanji Ba-doglieve Italije, saj so se zavedali, da imajo zmago že zagotovljeno, Njihove sile so se iz Sicilije pripravljale na naskok navzgor po Italiji in v podpisu vdaje so zavezniki videli pospešitev vojnih operacij za sklepno fazo 2. svetovne vojne. Zavezniki vsekakor niso pristali na nikakršne zahteve Italije in dejansko je bilo »premirje« prava brezpogojna vdaja. V Cassibilu sta jo podpisala Badogliov pooblaščenec, general Giuseppe Castellano in Eisenhowerjev general Walter Bedell Smith, ki je po vojni postal direktor obveščevalne agencije CIA. Podpis vdaje je presenetil nepripravljeno italijansko vojsko, ki je za poldrugi mesec doma in v tujini ostala brez direktiv in navodil, kar je povzročilo pravo razsulo in napopisen kaos. Takoj ko sta kralj in Badoglio zvedela, da nemška vojska po podpisu italijanske vdaje naglo prodira proti Rimu, sta s skupino generalov in družinami zbežala v južno Italijo, da bi se izognila nemškemu ujetništvu. Ustavila sta se v Brindisiju, ki je postalo za nekaj časa neformalno glavno mesto države. 1 0 Nedelja, 8. septembra 2013 OBLETNICA / OB DANAŠNJI PROSLAVI V BAZOVICI PRVIČ OBJAVLJENO GRADIVO Bazoviški streli so odmevali daleč naokrog po svetu Aleksej Kalc Po prvi svetovni vojni je to časopisje posvečalo posebno pozornost Julijski krajini, tako da so bili bralci dobro obveščeni o razmerah Slovencev in Hrvatov pod fašizmom. Večji listi, kot Glas naroda, Ameriška domovina, Amerikanski Slovenec, Prosveta in Proletarec, so imeli stalne rubrike s značilnimi naslovi kot Vesti iz Primorske, Iz neodrešene domovine, Primorske novice in podobne. Vesti niso povzemali le po agencijah in jugoslovanskem tisku. Informatorje in anonimne dopisnike so imeli tudi v Julijski krajini in med primorskimi emigranti v Jugoslaviji. Leta 1929 so spremljali Gortanov proces, naslednje leto pa vse v zvezi z atentatom na Popolo di Trieste in prvim tržaškim procesom Leta 1931, ob obletnici prvega tržaškega procesa, so primorski emigranti v Jugoslaviji izdali spominsko brošuro z naslovom Bazovica -6.IX.1930. V njej so zbrali članke iz mednarodnega tiska, ki je spremljal sodno obravnavo in poročal o odmevih na ustrelitev Bidovca, Maruši-ča, Miloša in Valenčiča na bazovski gmajni. Največ člankov je iz čeških in slovaških časopisov, ki so najostreje obsojali dogodek in napadali italijanski režim. Čehi in Slovaki so vse od konca prve svetovne vojne izkazovali posebno občutljivost do usode Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini ter jim izražali politično solidarnost. V dneh procesa je praški Lidove Listy priobčil Apel jugoslovanskih emigrantov iz Italije kulturnim narodom. Smrtne obsodbe pa so češko ogorčenje pripeljale do vrelišča in izzvale poulične proteste, ki jih je morala miriti policija. Skupina študentov je v Pragi celo s kamenjem napadla italijansko diplomatsko predstavništvo. V Bratislavi pa se je že dan po usmrtitvi pojavila zamisel o spomeniku, ki naj bi ga posvetili štirim ustreljenim junakom, in se začela nabirka za njegovo postavitev. Prišlo je tudi do diplomatskega incidenta med Italijo in Češkoslovaško, ki ni klonila zahtevam Rima po utišanju javnega mnenja in je v odgovor še stopnjevala svoje tone. K protestom so pristopili tudi nekateri predstavniki vlade, medtem ko je časopisje napovedovalo bojkot italijanskega blaga. Zgražanja in sovražnih protiitali-janskih tonov ni manjkalo niti v avstrijskem tisku, od tirolskega Sudtirolerja do dunajskega Arbeiter Zeitunga, v švicarskem, nemškem in francoskem ter belgijskem, v katerem je svoj glas dvignila tudi italijanska politična emigracija. O razsodbi posebnega sodišča in fašistični Italiji je neprizanesljivo pisal tudi angleški tisk. V ostrini je izstopal zlasti Manchester Guardian, ki je v imenu liberalnega javnega mnenja brez zadržkov simpa-tiziral z obsojenci in izjavljal, da "pripadajo tisti kategoriji teroristov ..., katerih somišljeniki so položili temelj svobodi in neodvisnosti Italije«. Zoper raznarodovanje in tlačenje so ravnali tako, kakor so svojčas Italijani ravnali proti Avstriji. In fašizem se je zdaj obnašal proti obsojencem ravno tako, kakor se je bila Avstrija obnašala svojčas do Italijanov. Članki, zbrani v spominski brošuri, predstavljajo le ožji izbor poročanja o procesu in Bazovici, za katera je vladalo velikansko zanimanje in sta imela resnično svetovni odmev. Do ostrih odzivov in demonstracij je prišlo seveda tudi v Jugoslaviji, vendar časopisje o njih iz opor-tunosti ni smelo pisati. Natančno je sicer poročalo iz sodne palače in tudi o ustrelitvi v Bazovici, a brez komentarjev in izražanja stališč. Prinašalo je le odmeve tujega tiska. Kmalu pa se ni moglo več zadrževati in na dan sta prišla prizadetost ter stanje duha, ki ga je obsodba povzročila med prebivalstvom. Žalovanje je vsekakor lahko potekalo v skladu z omejitvami, ki jih je določila oblast. Ta je bila sprva prepovedala vsako obliko manifestiranja, da bi preprečila zaostrovanje že zelo napetih odnosov z Italijo in ji ne bi nudila novih povodov za vojaške grožnje. Neredom pa se je hotela izogniti tudi, da ne bi zmotili slavno-sti ob zamenjavi srbskih vojaških praporov z jugoslovanskimi in inavguracije Ka-radordevičeve cerkve-mavzoleja v Oplencu. Ti sta se odvijali prav na dan ustrelitve v Bazovici ob navzočnosti najvišjih državnih predstavnikov in vojaških delegacij iz vse države. V naslednjih dneh so oblasti vendarle omilile prepovedi in dovolile ter izdale navodila za žalovanja. Razen v Sloveniji, kjer je še vedno veljala prepoved, so po vsej državi in zlasti kjer so živele večje skupnosti emigrantov iz Julijske krajine, počastili bazoviške žrtve z mašami zadušnicami in komemoracijami. Najmogočnejša je bila v Zagrebu 20. septembra v cerkvi Sv. Marka, v kateri ni bilo dovolj prostora za vse navzoče. Mesto se je bilo že nekaj dni prej odelo v črnino, trgovinske izložbe so izpostavile črne trakove, nekrologe ter pozive k udeležbi na žalni svečanosti. Cerkev sv. Marka, pred katero je bil usmrčen Matija Gubec, je bila izbrana simbolično in manifestativno, da bi lahko obred potekal v staroslovenščini, medtem ko je bil v stolnici obredni jezik latinščina. Komemoracija, na kateri je maševal istrski rojak Vekoslav Špinčič, je bila prežeta še z drugo narodno simboliko, od vencev do častnih straž v istrskih narodnih nošah. Udeležili pa so se je, poleg primorskih emigrantov, predstavnikov številnih uradnih institucij in navadnih ljudi tudi starši ter bratje in se- stre Zvonimira Miloša, ki so bili dan po ustrelitvi zapustili Trst in se preselili v Zagreb. Ogorčenje in žalovanje onkraj oceana Streli v Bazovici so globoko pretresli in naleteli na ogorčene odzive tudi med slovenskimi in drugimi jugoslovanskimi izseljenci po svetu. Argentina, kamor se je v dvajsetih letih izselilo na tisoče Primorcev, je prav na dan usmrtitve doživela padec demokratične ureditve in nastop vojaške diktature, ki je ukinila svobodo izražanja in združevanja. Kljub temu so v naslednjih dneh primorski emigranti organizirali protestni shod proti tržaški obsodbi, ki pa ga je policija preprečila. Politična pobuda, ki je prišla od Ljudskega odra, je bila v takih okoliščinah, ko je veljal vojaški red, ki je kršiteljem grozil celo s smrtno kaznijo, zelo tvegana in je imela za društvo ter nekatere člane resne posledice. Nevarnost je zaradi nje pretila celotni slovenski skupnosti, kar je v njenih vrstah povzročilo veliko strahu in hude krvi. Veliko obsežnejše so bile reakcije izseljencev v Združenih državah Amerike, kjer so lahko prišle prostodušno do izraza. Tam je živela tudi daleč največja slovenska oziroma jugoslovanska izseljenska skupnost, organizacijsko zelo razvejana in aktivna na vseh področjih javnega življenja. Kljub oceanski razdalji in drugemu državnemu okviru je bila tako imenovana Ameriška Slovenija tesno povezana s Slovenijo v »stari domovini«, ki je bila po prvi svetovni vojni kraljevina Jugoslavija. Šlo je za dva v marsičem različna svetova, za katera pa lahko rečemo, da sta dihala in živela skupaj, kot razodeva bogato izseljensko časopisje. To je podrobno pisalo tako o slovenskih naselbinah po Ameriki kot o dogajanjih v starem kraju. Radi so ga brali tudi v Sloveniji in bili na tekočem o vsem onkraj oceana. Po prvi svetovni vojni je to časopisje posvečalo posebno pozornost Julijski krajini, tako da so bili bralci dobro obveščeni o razmerah Slovencev in Hrvatov pod fašizmom. Večji listi, kot Glas naroda, Ameriška domovina, Amerikanski Slovenec, Prosveta in Proletarec, so imeli stalne rubrike s značilnimi naslovi kot Vesti iz Primorske, Iz neodrešene domovine, Primorske novice in podobne. Vesti niso povzemali le po agencijah in jugoslovanskem tisku. Informatorje in anonimne dopisnike so imeli tudi v Julijski krajini in med primorskimi emigranti v Jugoslaviji. Leta 1929 so spremljali Gortanov proces, naslednje leto pa vse v zvezi z atentatom na Popolo di Trieste in prvim tržaškim procesom. Bralci so brali natančna poročila s sodne obravnave, o obtožencih in njihovih dejanjih, o ustrelitvi, enaka tistim, ki so jih prinašali italijanski in nekateri slovenski časopisi. Še več. Brali so tudi izraze žalovanja in dopise o stanju duha med prebivalstvom, ki so jih dobivali od ljudi na Primorskem in ki v Jugoslaviji na časopisnih straneh niso našli mesta. Slovenski in sploh jugoslovanski tisk v Ameriki tudi ni štedil s komentarji in napadanjem fašizma in Italije, tako da je bil na indeksu fašistične cenzure. V imenu zasužnjenih bratov Prvi tržaški proces je vsekakor pomenil prelomnico v odnosu izseljencev v Ameriki do vprašanja Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini. Leta 1929 so obsodbo proti istrski veji tajne organizacije in Gortanovo usmrtitev v izseljenskih skupnostih spremljali z besedami žalovanja in OBLETNICA sočustvovanja s tlačenimi rojaki v domovini. Streli v Bazovici pa so zdramili politično zavest ameriške Slovenije in ameriške Jugoslavije, ki sta se sedaj čutili poklicani k organiziranemu in angažiranemu političnemu nastopu. To je bila dolžnost, ki so jo izseljenci dolgovali pod fašizmom vklenjenim bratom kot prebivalci Amerike in uživalci njenih svobodnih vrednot. Tako so se od srede septembra pa vse do decembra 1930 po izseljenskih naselbinah kar vrstili protestni shodi: v New Yorku, Chicagu, Clevelandu, Milwaukee-ju, Pittsburghu, Forest Cityju v Pennsylvania, Sheboyganu v Wisconsinu, Pueblu v Coloradu, Barbetonu v Ohiu in še drugod. Prvi veliki shod so organizirali v Chi-cagu, kjer je živela ena največjih slovenskih skupnosti in so domovale mnoge zgodovinske izseljenske organizacije v ZDA. Shod, ki se je vršil 21. septembra v dvorani Sokolskega društva, je sklical Jugoslovanski klub, ki je pozval »vse Jugoslovane iz mesta in okolice na protestno manifestacijo zoper fašistično ubijanje naših so-rojakov«. Množično so se ga udeležili Slovenci, Hrvati in tudi Srbi iz Chicaga, Jo-lieta, Waukegana in La Salle. Prisostvovali so govorom staroste jugoslovanskega gibanja dr. Bianchinija, Vincenta Cainkarja, predsednika Slovenske narodne podporne jednote - največje slovenske zavarovalne in družbenopolitične organizacije v ZDA, jugoslovanskega upokojenega polkovnika Lovrica in dr. Prevedena, uglednega profesorja, katerega angleški govor so nekateri časopisi tudi objavili. Drugi in najodmevnejši shod je bil teden kasneje, 28. septembra, v Cleve-landu, slovenski prestolnici v ZDA. Cleveland, v zvezni državi Ohio, je bil največja slovenska naselbina v Ameriki in za Ljubljano ter Trstom tretje največje »slovensko« mesto. Tudi tu je shod sklical Ju- goslovanski klub, ki je pozval na pripravljalni sestanek »predsednike in tajnike društev in klubov jugoslovanskega naroda«. Shod je bil v znamenitem Slovenskem narodnem domu na St. Claire Avenue in udeležilo se ga je kakih 3000 ljudi, ki so prišli z organiziranimi prevozi tudi iz okolice mesta. Besedo so imeli razni govorniki, prvi pa je simbolično nastopil Primorec Marjan Urbančič s pričevanjem iz prve roke o življenju v Julijski krajini in zahtevo po maščevanju bazoviških žrtev in vseh trpečih bratov. Za njim so se zvrstili Srb Mirko Solic z izrazi solidarnosti s Slovenci in Hrvati v Primorju, hrvaški duhovnik Relic z obsodbo okrutnosti fašizma, Matt Petrovich s pozivom ameriškim Jugoslovanom, da v imenu ameriške deklaracije o neodvisnosti, svobode in enakosti stopijo v bran zasužnjenih bratov v Italiji. Na oder so nato stopili še drugi govorniki, med katerimi Janko Rogelj. Ta je prebral spomenico Sokola o ustanovitvi »trajne organizacije jugoslovanskega naroda v Ameriki«, ki bi v imenu vseh organizacij izseljencev informirala ameriško javnost o razmerah v Julijski krajini in zavračala italijansko propagando. Z odobritvijo te resolucije je tako nastala Narodna odbrana v ZDA. Navzoči na shodu so nazadnje sprejeli še memorandum, ki ga je Narodna odbrana poslala ameriškim oblastem in časopisom. Da bi promovirali včlanjevanje v Narodno odbrano, so na začetku decembra v Ameriškem domu Ivana Cankarja priredili »Primorski dan« z uprizoritvijo Bevkove igre Kajn. Z zaslužkom od vstopnine so krili stroške septembrskega shoda in ustanovili fond za delovanje organizacije v prid manjšine v Italiji. Drugi, manjši shodi, so se odvijali po podobnih tirnicah in povsod so spre- jemali tudi resolucije ter pozive, naj se dvigne glas zoper fašizem, ki so jih pošiljali ameriški vladi, na razne politične naslove, Društvu narodov, časopisom in tujim diplomatskim predstavništvom, med katerimi italijanskemu. Na nekaterih so nastopile ugledne osebnosti kot na primer v Pittsburghu, kjer je spregovoril svetovno znani in v ZDA zelo cenjeni znanstvenik, profesor na Columbia University Mihajlo Pupin. Povsod so bili zraven tudi priseljenci iz Primorske, zlasti v Milwaukeeju, kjer si je kot prvi prizadeval za organizacijo protesta Frank Čan-dek, sorodnik Frana Marušiča, ki se je bil malo prej vrnil z obiska v starem kraju. Shod v Sheboyganu v državi Wisconsin se je odvijal v Hrvaškem narodnem domu, v Barbetonu v Ohiu v dvorani Domovina, ponekod so se slovenskim, hrvaškim in srbskim priseljencem pridružili Čehi, med gosti pa predstavniki ameriških oblasti in političnih organizacij. Povsod so donele domoljubne pesmi, zlasti Jenkova Buči, buči morje Adrijansko, ob navzočnosti ameriških predstavnikov pa tudi ameriška himna. Vsi shodi so imeli izrazito jugoslovanski značaj in organizatorji so si močno prizadevali, da bi izpadli kot izraz sloge med jugoslovanskimi narodi. To željo so izrecno izražali v vabilih k sodelovanju in pozivali k premostitvi starih zamer ter nasprotij. O prvem, čikaškem zboru moremo tako v nekem časopisu brati, da ni šlo zgolj za protestno manifestacijo, ampak tudi »za zedinjenje jugoslovanskih plemen v en narod«, ki so ga sovražniki hoteli razdvajati. Nekatera nenamerna odstopanja od te linije in poudarki slovenstva s strani krajevnih časopisnih dopisnikov so takoj naleteli na neodobravanje in vabila k nastopanju v duhu jugoslovanstva. Ze ob prvih shodih se je tudi tu pojavila ideja o spomeniku v Ljubljani in bralci so pošiljali časopisom prispevke v ta namen, ki pa so bili vrnjeni, ker je prevladalo stališče, da se je treba izogniti prevelikim čustvom in dati prednost političnim dejanjem. Namen shodov je bil protestirati zoper Italijo in fašizem, predvsem pa opozoriti ameriško javnost na vprašanje Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini. To pa ni bilo lahko, ker so ZDA po izkušnji prve svetovne vojne težile k ograjevanju od evropske scene, ker fašizem v ameriških očeh ni vzbujal še takega odpora kot kasneje in so fašistične ideje vzbujale simpatije tudi ameriških konservativnih krogih, ker je fašistični režim sistematično deloval v italijanskih izseljenskih skupnostih. Leta 1930 pa so se ZDA ubadale tudi z gospodarsko krizo, ki je postala glavna dnevna skrb prebivalstva in politike. Organizatorji protestnih shodov so si zato prizadevali pritegniti pozornost s tem, da so na shode vabili in pridobivali predstavnike ameriških političnih oblasti. V tem so se posebej potrudili in najbolje uspeli v Forest Cityju v Pennsylva-niji. Shod je potekal večinoma v angleščini. Začel se je s pesmijo America in govorom slovenskega župnika, ki je ameriškim gostom orisal problematiko Julijske krajine, da jo bodo lahko razložili ameriškim vplivnim politikom. Ti gostje, ki so tudi nastopili z govori, so bili poleg mestnega župana, solicitorja in še nekaterih predstavnikov krajevnih oblasti tudi senator Sheridan, po rodu Škot, ki je govoril o irskem vprašanju, in kongres-nik Tom McFadden, ki je imel dolgoletne izkušnje v raznih kongresnih funkcijah in je dobro poznal washingtonske politične kroge. Navzočim je obljubil, da bo osebno posredoval protestno resolucijo, sprejeto na shodu, ameriškemu predsedniku Hooverju in Društvu narodov. Resolucijo so poslali tudi vsem senatorjem, državnemu tajniku in predstavništvom tujih vlad v Washingtonu. Ameriški naslovniki vsega tega protestnega delovanja pa so bili predvsem demokratska stran in njeni politični predstavniki, ki so od Wilsona dalje izražali naklonjenost Jugoslaviji in v katerih se je prepoznavala večina slovenskih, hrvaških in srbskih Američanov, medtem ko so imele italijanske priseljenske skupnosti privilegiran odnos z republikanci. Razdeljeni duhovi Slovenski kot tudi hrvaški in srbski izseljenci so v ZDA reproducirali mnoge organizacijske oblike, ki so jih poznali že v stari domovini, in si z vsestranskim delovanjem prizadevali ohranjati narodne korenine, gojiti narodno kulturo in življenjske navade. Na ameriška tla pa so presadili tudi svetovnonazorske delitve, ki so prihajale vsakodnevno do izraza na lokalni ravni in v praktičnem življenju ter v odnosu do širših in mednarodnih vprašanj. Organizirana politična reakcija ob smrtnih obsodbah na prvem tržaškem procesu je bila priložnost, ki je narekovala premostitev drugačnosti. Tako so sklicatelji shoda v Chicagu vabili k sodelovanju s pozivanjem, naj se to pot pozabijo vse politične in verske razlike in naj se da prednost narodni slogi. Enotnosti pa tudi tokrat niso dosegli. Ravno nasprotno. Bazoviški streli so še izostrili politična stališča ter utrdili nasprotujoče si politične bregove. Polemike so se vžgale že po čikaški manifestaciji in se nato vlekle več tednov. Zadevale so organizacijo in oblike protesta, predvsem pa vsebine in stališča, izražena na shodih. Katoliški časopis Ameriška domovina se je sarkastično spraševal, kako to, da med sklicatelji shoda ni bilo Jugoslovanske socialistične zveze. V članku Italijanska grozodejstva in J.S.Z. je »Več primorskih Slovencev« očitalo tej organizaciji, da je pred prvo vojno, »ko je šlo za zbiranje milijonskega fonda za rešitev podjarmljenih Jugoslovanov«, žarela od jugoslovanstva. Zdaj, ko je šlo za narodni moralni fond, pa je njen sij ugasnil. S tem naj bi socialisti še enkrat dokazali že znano: da so mojstri ribarjenja v kalnem, obračanja s tokom kot se jim izplača, »skrahirani žonglerji« in »copr-niki«, sposobni vsakovrstnih trikov in mahinacij. Kljub temu, da se jim je narodna iskrenost Slovencev in Hrvatov svojčas stekla v blagajno, se jim danes ni Nedelja, 8. septembra 2013 zdelo vredno pridružiti se sklicateljem manifestacije. Očitki katoliškega tiska so padali tudi na račun socialistično orientirana časopisa Prosveta in Proletarec, in sicer, da se za protestne shode nista posebej zavzela. Napovedala sta jih le na manj vidnih mestih in z nezadostnim poudarkom, zaradi česar sta se izneverila narodni dolžnosti. K organizaciji shodov - so odgovarjali pri Prosveti in Proletarcu - levi krogi niso pristopili, ker k temu niso bili povabljeni, saj je Jugoslovanski klub pridobival ljudi posamezno in vnaprej določil program in govornike, nato pa zahteval od organizacij podporo. Glede takega načina in vsebine manifestacije pa ljudje okrog Prosvete in Proletarca ter Jugoslovanske socialistične zveze niso mogli ne imeti zadržkov. Shod ni bil protest proti fašizmu, pač pa v podporo Jugoslaviji in njeni vladi in v Jugoslovanskem klubu so prepoznavali beograjske propagandiste. Tarča protesta bi moral biti fašizem kot tak, povsod in v vseh njegovih oblikah, in torej tudi v jugoslovanski inačici, ne pa samo italijanski režim in italijanski narod. Nacionalizma - so poudarjali - ni bilo mogoče gasiti z nasprotnim nacionalizmom, ker so fašisti vsepovsod tlačili tudi svoje sonarodnjake in ker je bilo med nacionalisti mnogo fašističnih zaveznikov, ki sedaj niso bili zanj, samo ker niso bili Italijani. Tudi v Pragi in Bratislavi so bili na protestih najbolj glasni prav češki in slovaški fašisti. Enako so menili o Clevelandskem shodu, ki so ga, izvzemši nekatere govornike, ki so jasno razlikovali med fašistično ideologijo in italijanskim narodom, označili za šovinističnega. Očitek o mlačnosti ob taki narodni tragediji so socialistično usmerjeni časopisi in pisci zavračali, sklicujoč se na resolucijo o boju zoper fašizem, ki jo je bila sprejela Jugoslovanska socialistična zveza že julija 1930. Izjavljali so tudi, da niso nasprotovali shodom, vendar bi morali ti biti izraz racionalne politične misli in ciljati na res vplivne in misleče ameriške kroge, ne pa le tešiti nacionalna čustva. Nacionalistična gesla in parole kot »oko za oko, zob za zob in kri za kri«, ki so se slišale na shodih - so menili - niso mogle koristiti ljudem v Julijski krajini. Ameriški Jugoslovani so lahko le prispevali k spodjedanju fašizma in Mussolinija. Za to pa je bilo treba delati za drugačna družbena in mednarodna razmerja. Jugoslovanska, kot tudi druga ameriška delavska levica, je torej postavljala na prvo mesto boj zoper fašizem, ki je bil hkrati razredni boj proti kapitalizmu in papizmu, ki sta s fašizmom koketirala zaradi svojih interesov. Fašizem je lahko premagalo le mednarodno delavstvo, narodno vprašanje v Julijski krajini pa je bilo podrednega značaja. Socialisti so bili kritični tudi do nasilja in izražali solidarnost s padlimi na bazovski gmajni v kolikor so pripadali tlačenemu ljudstvu, s katerim je fašizem okrutno obračunaval, ker je zahtevalo svoje osnovne pravice. Internacionalizem in tako pomanjkanje domoljubja sta bila za narodnjaški in klerikalni tabor nesprejemljiva in vredna ostrih replik. V teh polemičnih debatah pa so prišla do izraza tudi različna pojmovanja in odnosi do fašizma, ki se nekaterim ni zdel nesprejemljiv, če se ni pojavljal v italijanski »blazni« obliki. Ne glede na vse to, se je Bazovica tudi med izseljenci v Ameriki vgradila v kolektivno zavest in naslednja leta so se je na razne načine spominjali skupaj s požigom tržaškega Narodnega doma in rapalsko pogodbo. Nastopala je v literarnih spisih, v časopisnih člankih, nanašajočih se na Primorsko, včasih so ji ob obletnicah posvečali maše, komemoracije in odrske predstave, v čemer so prednjači-li Primorci in med njimi Kraševci. Zelo aktualna je postala za vse po napadu na Jugoslavijo, ko so se izseljenci organizirali za pomoč silam, ki so se borile proti okupatorju. V tem delovanju je Bazovica odigrala pomembno povezovalno vlogo kot simbol trpljenja in prizadevanj za pravične povojne državne meje med Italijo in Jugoslavijo. Tokrat so se v njej prepoznavali vsi, vendar so tudi tokrat ideološka razhajanja v izseljenskih vrstah na koncu pustila za sabo razkol. 12 Nedelja, 8. septembra 2013 IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA Pravijo mu večje, vendar ni največje. Jezero namreč. V Italiji. Lago Maggiore in še kaj je bil vabljiv naslov tretje, časovno najbolj omejene in letošnje zadnje potovalne pobude, ki jo je agencija Aurora tokrat pripravila za naše naročnike in bralce. Natančneje za člane Zadruge Primorski dnevnik in vse ostale prijatelje našega časopisa. Jezero Maggiore sodi - povsem upravičeno - med velike italijanske turistične atrakcije, pa če je največje ali ne. Po velikosti ga prekaša Gardsko jezero, ki se z njim kosa tudi glede privlačnosti, kulturno-zgodovinskih znamenitosti in drugih atrakcij. Nesmiselne razprave, katero je lepše oziroma obiskovalcu nudi več užitkov, ne bi odpirali. Velja pa poudariti, da je predel jezer, na katerega so sila ponosni v zahod-no-severni Italiji, vreden ogleda. Še smotrneje bi bilo se ob njih zadržati več časa, saj v lepih in skrbno urejenih krajih na bregovih jezer v raznih letnih obdobjih prirejajo kvalitetne in zanimive prireditve. Navadno pa se je treba zadovoljiti s precej bežnim ogledom, ki pa porodi željo, da bi se tja ponovno vrnili. In rahla nepotešenost je navadno odlična spodbuda za obujanje prijetnih spominov in načrtovanje ponovnih raziskovalnih potepov. Proti jezerom centru, kar sodi v splošno turistično ponudbo, lahko kogar koli prepriča, da današnja metropola zakriva veliko zanimivih dragocenosti. V ožjem centru so posejani pomniki različnih obdobjih, v katerih je Milan še posebej blestel. Obve- Odkrivanje Jezera Maggiore in še česa je bilo na vrsti od 23. do 26. maja. Pravzaprav je bil «dodatek» kar zajeten: pred prihodom na jezero, ki si ga Italija deli s Švico, se je avtobus z izletniki zaustavil v s soncem osvetljenem Milanu, ob zaključku pa v še bolj sončnem Bergamu. zne postaje, vsaj za prvi ogled, so seveda grad nekdanjih mogočnih plemičev Sforza z raznimi muzejskimi zbirkami, ki priča o pomembnem renesančnem mestu; sloviti Duomo, najimpozantnejši gotski spomenik, kateremu s prepotreb-nimi posegi vračajo nekdanji sijaj; pa tako imenovana Kraljeva palača (Palazzo reale) v neoklasičnem slogu, v kateri prirejajo odmevne razstave; in seveda znana galerija Vittorio Emanuele II iz druge polovice 19. stoletja, pod umetelno izdelano streho katere se bahajo prestižni ijn^- - Vmes je bil še «skok» do manjšega Jezera Orta s plovbo po njem. Program je bil, kot je sicer običaj za potovanja, ki jih dnevnik - sedaj pod «pokroviteljstvom» Zadruge PD - pripravlja za svoje zveste bralce, dokaj natrpan. Opozarjanje na vremenske prilike in neprilike, kar sodi v «železni repertoar» udeležencev kakršnihkoli potovanj, pa je tokrat zelo na mestu. Verjetno smo že pozabili, ampak proti koncu letošnjega maja je bilo neobičajno mraz. Dežja je bilo za obdobje nadpovprečno, da o snežnih padavinah ne govorimo. Vendar pa smo udeleženci potovanja do Jezera Maggiore lahko na lastni koži preverili, da so priljubljena «je-zera», kot jih skupno ljubkovalno imenujejo prebivalci tistega širšega območja, glede na podnebje res mediteranska oaza v subalpskem prostoru. Malo smo se sicer zmočili in premrazili, v impo-zantnem hotelu v Stresi družinske družbe Zacchera so tudi zakurili, ampak hujšega ni bilo. Vse naokoli je padal dež, vrhove bližnjih visokih gor je pobelil sneg, mi pa smo lahko sproščeno uživali v našem programu. Ni kaj, v promocijskih geslih je kanček resnice! Milan je zanimiv V vseh ozirih glavnem mestu Lom-bardije smo se ustavili le nekaj ur. Čeprav Milana ne uvrščajo v ožji izbor italijanskih «umetnostnih skrinj», si zasluži pozornost tudi s kulturno-umetniškega vidika. Kratek sprehod pod strokovnim vodstvom po strogem zgodovinskem lokali in trgovine; in že si na trgu pred palačo Marino, današnjim županstvom, ki mu nasproti stoji pred nedavnim obnovljena vsem poznana Scala. Teater, na katerega so Milančani izredno navezani, so gradili v zadnjih desetletjih 18. stoletja, ime pa so mu nadeli po cerkvi S. Maria della Scala, ki je bila nekoč tam. In na Trgu Scala se pravzaprav sprehod že konča. V eno smer greš lahko proti Breri, ki privablja s številnimi umetniškimi galerijami, predvsem pa z izjemno Pinakote-ko. Mimogrede: pobudo zanjo je dala cesarica Marija Terezija. V drugo smer, mimo svetovno znanega opernega gledališča, ki so ga tudi postavili pod Avstro-Ogrsko in se zaradi tega - pravijo zlobni jeziki - lahko ponaša z dobro akustiko, in ob mondeni galeriji pa vas ulice pripeljejo v trgovsko-finančni center, ki je ob združevanju Italije označeval najpomembnejše gospodarsko mesto. Jezero na upravno-državnem razpotju Največje je Gardsko, Jezero Mag-giore pa drugo. Kot že rečeno, po velikosti: skupno zasega površino 216 kvadratnih kilometrov, v dolžino meri 65 km, v širino od 2 do 4,5 km, leži na nadmorski višini 193 m, 372 m pa označuje največjo globino jezera. Uvrščajo ga med jezera ledeniškega nastanka, skozenj teče reka Ticino, vanj pa pritekajo še druge reke in potoki. Jezero bogatijo tudi otoki, med temi so najbolj znani Boromejski, ki ležijo ob zahodnem bregu. Z upravnega vidika je to podolgovato jezero v daljši smeri jug-sever razdeljeno med Italijo in Švico, pravzaprav tej državi pripada nekakšna severna konica, v prerezu vzhod-zahod pa je razpeto med Lombardijo in Piemontom. Dejansko gravitira na Milan, ki je med velikimi mesti najbliže in s katerim so kraji na bregovih jezera najbolje povezani. Jezero Maggiore, ki mu pravijo (oziroma so mu pravili) tudi Verbano, pa se lahko ponaša z zavidljivim primatom: ob njegovih bregovih so čudoviti parki. Drugod jih ni toliko in niso tako lepo urejeni. V italijanskem okviru je to nadvse pomemben in zavidljiv podatek. Zasluge za domiselno urejene zelene površine ima seveda v začetni fazi ugodno podnebje, v naslednji pa človeška roka. Tudi v tem primeru ni bila krajevna, temveč prej tuja. Skratka v ureditev parkov so veliko dobre volje, sredstev in znanja vložili tujci, ki so se zaljubili v ta «subalpski raj». Med takšne kreativne zaljubljence nedvomno sodi oficir njegovega velikobritanskega veličanstva Neil Mc Eacharn (1884-1964), doma iz Škotske, ki je leta 1931 od grofice Sant'Elia odkupil obsežno posestvo v kraju Pallanza (občina Verbania) z namenom, da ustvari park po angleškem vzorcu. V njem so tudi uredili razne «ek-sotične kotičke» z rastlinami, ki so jih prinesli z raznih koncev sveta. V tem umetelno ustvarjenem rajskem predelu je Mc Eacharn tudi želel biti pokopan, park Vile Taranto pa sedaj upravlja posebna fundacija. Lepo urejen park, po katerem se lahko sprehodiš tudi pod strokovnim vodstvom, privablja številne obiskovalce. Sicer pa na Jezero Maggiore tradicionalno prihajajo množice tujcev, ki si polnijo oči z lepoto kraja. Tudi «Milančani», kot domačini radi pravijo vsem, ki niso iz tistih krajev, so izredno navezani na to, kot na druga jezera na tistem območju. Veliko znanih rodbin in posameznikov se ponaša z lepimi hišami, spremenjene razmere in gospodarska kriza pa so načele nekdanje gosposke rezidence, vzdrževanje katerih je zelo zahtevno. kdanji in tudi sedanji izbrani gosti so to v dobesednem pomenu besede, ostali -turisti - morajo za ta «privilegij» plačati. Kot marsikje po svetu so se tudi člani I Plemiči »gostijo« turiste Nekoč so bile samo za izbrance, zdaj so odprte vsem. Plemiške rezidence. Ne- slovite plemiške rodbine Borromeo, lastnice Boromejskih otokov in še marsičesa drugega na Jezeru maggiore in ki je povezana s številnimi kraljevimi družinami, odločili, da nekatere svoje gradove z vrtovi proti plačilu odprejo za obiskovalce. Tovrstni ekonomski nadgradnji so dodali tudi posodobljeno strategijo povezovanja z drugimi pripadniki današnje vladajoče elite: «dekleta» Borromeo, sicer iz drugega in ne iz prvega kolena, se pravi, da niso hčere sedanjega grofa, kot so podčrtali domačini, se «primerno» in medijsko odmevno možijo. In te veliki mondeni dogodki se odvijajo na Boromejskih otokih. Točneje na otoku Bella, ki je v originalu Isola Bella. Ne zato, ker bi bil ta otok najlepši, to sicer tudi je, temveč zato, ker je Karel III. Boromejski leta 1630 otok z vsem, kar so zgradili na njem, posvetil svoji ženi Isabelli. Isola Isabella je potem postala Isola Bella. V stoletjih se je na tem otoku marsikaj spremenilo, danes pa si obiskovalci lahko ogledajo nadvse zanimiv IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA Nedelja, 8. septembra 2013 13 Besedilo in fotografije Breda Pahor grad s presenetljivimi terasastimi vrtovi. Ob tej lepotici, ki jo zvečer razsvetlijo in se vam prikazuje kot nekakšen začaran grad sredi jezera, pripadajo boromejski I Od posvetne do (nekdanje) cerkvene posesti jem sosedu. Če je namreč na Jezeru Mag-giore utrip določalo plemstvo, je na Jezeru Orta vladala Cerkev, v konkretnem no-varska škofija. Na malem otoku sv. Julija, poimenovanem po svetniku, umrlem leta 400 po našem štetju, ustanovitelju tako imenovane civilizacije Cusia (tudi jezero so nekoč tako imenovali), stoji z zgodovinskega in umetniškega vidika zanimiva bazilika, blizu nje pa še mogočna škofovska palača in samostan. Do otoka redno vozijo linijske ladjice in je množično obiskan. Ob nujnem postanku na otoku z obveznim ogledom stare cerkve številne obiskovalce čaka še sprehod po mi-čnem kraju Orta San Giulio, ki sodi v seznam najlepših italijanskih malih mestec. Središčni del sodi še v srednjeveško obdobje, medtem ko je južnejši, najelegant-nejši, nastal v 17. stoletju, najpreprostejši je severni, ki se vije v hrib. Kot veliko tovrstnih krajev je tudi ta, ki je zelo skrbno urejen, postal nekakšna turistična izložba, kar pa mu ne jemlje čara. Ob jezeru, ki leži na nadmorski višini 290 metrov, se nizajo še drugi prijetni kraji manj izrazite arhitekturne zasnove. ■ Dvodelno mesto Zgoraj starejši zaselek, spodaj novejši. Ta obrazec se večkrat ponavlja, ven- rodbini še drugi otoki. Med temi je tudi tako imenovan Ribiški otok, na katerem se ne preživljajo več z ribolovom, temveč s turizmom. Tipične hiše so preuredili v hotelčke, restavracije in prodajalne s spominki. Zahodno od Jezera Maggiore leži manjše Jezero Orta. Ločuje ju pas, ki je bil nekoč tesno posejan z industrijsko-obrtni-škimi obrati. Nekateri so propadli, drugi so se odselili daleč proti vzhodu, tja, kjer je delovna sila cenejša, maloštevilni vztrajajo. Jezero Orta je bolj zadržano od svojega vpadljivejšega soseda. Ne samo zaradi velikosti: zavzema površino 18,2 kvadratnega kilometra, v dolžino meri 13,4 km, v širino pa največ 2,5 km. Menijo, da gre za ostanek veliko večjega jezera, ki je nastalo po zadnji ledeni dobi, nato pa se postopoma zmanjšalo. Tudi življenje ob njem je bilo manj svetovljansko kot ob več- dar malokrat tako atraktivno kot v Ber-gamu. S turističnega vidika je seveda privlačnejši stari del mesta, ki so ga iz varnostnih razlogov zgradili na hribu. Veliko kasneje in v povsem spremenjenih okoliščinah se je novejši razvil in se še razvija na ravnini. Danes se lahko iz spodnjega mesta, Bergamo bassa, v zgornje, starejše, Bergamo alta, zapeljete po cesti, veliko zanimivejši in tudi hitrejši pa je «dvig» z vzpenjačo. Z uporabo tega javnega prevoza, ki se ga poslužujejo tudi domačini, se v bistvu začenja turistični ogled tega edinstvenega mesta na robu lombardske nižine. Starejše mestno jedro Bergama sodi med tista presenetljivo lepo ohranjena, ki so nekakšen muzej na odprtem. Že sprehod po mestnih uličicah in trgih je zadosten razlog za postanek. Vsaj malo izčrpnejši ogled vsebuje tudi najznačilnejše cerkve in posvetne palače. Bergamo, nekdanja svobodna občina, še hrani pomnike iz srednjeveškega obdobja, ko se je mesto povezalo z drugimi v Lom-bardsko ligo in se borilo proti Frideriku I Barbarossi. Iz tega obdobja so stara občinska palača, imenovana della Ragione in cerkev sv. Marije Velike z bogato notranjostjo in brez glavnega pročelja. Mesto je nato prešlo pod oblast milanske rodbine Visconti, kasneje pa pod Sere-nissimo. Pod beneško republiko je bilo vse do leta 1796, vendar pa so beneške tipične motive v glavnem dodajali krajevnim. Veliko kulturnih spomenikov je iz obdobja Rinascimenta, tako da je spoj srednjeveških in kasnejših zgradb svojstven in posebno dražljiv. Čaru starodavnih spomenikov so turistični delavci znali dodati odlično «vabo» tipičnih jedi, tako da se lahko povsem potešen posloviš od Bergama. Za nas se je z njim končala tudi naša tokratna potovalna dogodivščina. 1 4 Nedelja, 8. septembra 2013 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Univerze se pripravljajo na novo akademsko leto Študentska populacija se bo letos še povečala Medtem ko beležijo v zadnjih letih na državni ravni padec števila vpisov na univerze, se lahko Gorica ponaša z nasprotnim trendom. Čeprav mesto ne razpolaga z lastno, goriško univerzo, sta pola Videmske in Tržaške univerze uspešna, z letošnjim akademskim letom pa se bo v mestu pojavila še zanimiva novost, in sicer Visoka šola za jezikovne posrednike CIELS iz Padove. Ta bo namreč s svojim triletnim programom za jezikovne posrednike dodatno obogatila goriško univerzitetno ponudbo, povečala pa bo tudi študentsko populacijo. »Jutri, 9. septembra, bo potekal vstopni izpit, saj lahko v prvi letnik sprejmemo največ 150 študentov. Rezultati bodo objavljeni že v sredo. Šola CIELS daje velik poudarek učenju tujih jezikov. Prvi tuj jezik bo obvezno angleščina, kot drugi tuj jezik pa bodo študentje lahko izbrali tudi slovenščino ali kitajščino,« pojasnjuje direktor Visoke šole Simone Borile. Predavanja bodo potekala v vili Ritter v Stražcah, bodoči jezikovni posredniki pa bodo lahko zbirali med tremi različnimi specializacijami, in sicer med smerjo za afro-orientalske jezike, kriminologijo in diplomatskimi vedami. Diplome triletnega študija na šoli CIELS so enakopravne diplomam, ki jih izdajajo javne univerze po zaključenem študiju za jezikovno posredovanje. »Na vstopni izpit se je prijavilo kar lepo število študentov, nekateri tudi iz sosednje Slovenije, tako da smo s prvimi rezultati zelo zadovoljni,« zaključuje Borile. Diplomska smer za mednarodne in diplomatske vede Tržaške univerze, ki domuje v Ulici Alviano, ima v Gorici sedež že veliko let. »Letos smo zabeležili približno deset-odsto-tni padec v številu vpisov. Rezultat ni slab, če pomislimo na vsedržavne statistike,« pravi direktor gorškega pola Tržaške univerze Piergiorgio Gabassi in dodaja, da so »goriške diplomatske vede zelo privlačne za cel italijanski polotok, tako da prihaja tretjina študentov iz dežele, ena tretjina iz Triveneta, zadnja tretjina pa iz ostalih predelov Italije. Število študentov iz tujine, predvsem z Balkana, pa v zadnjih letih močno pada«. Študentje diplomatskih ved pa lahko računajo na odlično pripravo, ki jo še posebno cenijo na Farnesini. V petek so med drugim na univerzi potekale selekcije za master na Goriškem raziskovalnem inštitutu za pogajalstvo, ki iz leta v leto vzbuja vse večje zanimanje. Gabassi poudarja, da je Gorica odlično okolje za študente, predvsem zaradi gostoljubnosti mesta. »Poleg tega pa je goriški študentski dom eden izmed najlepših v Italiji«. Tržaško univerzo zastopa v Gorici v zadnjih letih tudi fakulteta za arhitekturo. »Na vstopni izpit, ki bo potekal v torek, 10. septembra, se je prijavilo že 127 kandidatov, razpoložljivih mest pa je 100. V bistvu je število vpisanih podobno lanskemu, kar je zelo spodbudno glede na to, da so arhitekturne fakultete v Italiji zabeležile 37-odstotni padec,« pravi ravnatelj fakultete za arhitekturo Giovanni Fraziano. Z novim šolskim letom se bodo v Gorico preselili študentje vseh pet letnikov arhitekture, tako da gorica - Mnenja univerzitetnih študentov Z organizacijo precej zadovoljni, z »mrtvilom« v mestu mnogo manj Alexandra Stocca Matej Dornik Med goriškimi univerzitetnimi študenti je tudi nekaj predstavnikov slovenske narodne skupnosti v Italiji. Medtem ko je bil pred leti vpis na fakultete s sedežem v Trstu, Vidmu ali Ljubljani skorajda obvezen, postaja v zadnjih letih goriška študijska ponudba vse bolj privlačna za študente. Med temi je dvaindvajsetletna Ilenia Cassanelli iz Barkovelj, ki se v Gorico vsakodnevno vozi z avtomobilom. »Vlaka se ne poslužujem, ker bi drugače težko usklajevala študij z urniki treningov na Kontovelu,« pravi Ilenia, ki obiskuje fakulteto za stike z javnostmi Videmske univerze. »Goriški univerzitetni pol dobro deluje, čeprav se pozna, da ni central- na univerza, saj je goriški sedež zelo majhen. Vse pa se mi zdi lepo urejeno«. Ilenia je med drugim poudarila, da v Gorici ni zaznati prevelikega študentskega življenja, pravo menzo pa nadomeščajo popusti v določenih lokalih in restavracijah. Triletni študij na filmski smeri DAMS zaključuje dvaindvajsetletna Tržačanka Christine Abrami, ki stanuje na Vrhu. »Na naši fakulteti nas je zelo malo, tako da se vsi poznamo. To je zelo koristno predvsem pri izmenjavi zapiskov. Tudi profesorji so vedno na razpolago za pojasnila. Rekla bi, da je situacija precej podobna tisti na višji šoli. Vsekakor sem mnenja, da bi morali nekaj več investirati v promocijo fakultete, saj bi tako študentov bilo veliko več,« pravi Christine in kritično dodaja, da je v Gorici premalo študentskega življenja, ni velikih zabav in tega se zavedajo predvsem študentje, ki prihajajo od zunaj. »Po eni strani nam kartica UnicardGO nudi določene olajšave, premalo pa je razvedril,« zaključuje Christine. Fakulteto za diplomatske vede Tržaške univerze pa obiskuje dvaindvajsetletna Alexandra Stocca s Pro-seka. »Opažam, da je ponudba fakultete v zadnjem obdobju precej skromnejša, če jo primerjam s prejšnjimi leti. Pred leti je bilo npr. več seminarjev in izpitov kot zdaj. Drugače se mi zdi Gorica precej organizirano mesto in kljub temu, da ni preveliko, se študentje dobro znajdejo. Dejstvo, da nas ni ogromno pa omogoča, da v knjižnici in učilnicah vedno najdeš kak prazen prostor,« pravi Ilenia Cassanelli Christine Abrami Alexandra, ki pa pogreša nekoliko bolj živo študentsko življenje. Dvaindvajsetletni Goričan Matej Dornik pa študira arhitekturo. »Ker je glavni sedež univerze v Trstu, določenih birokratskih težav ne moremo rešiti v Gorici. Poleg tega bi bilo treba podaljšati urnik odprtja fakultete. Ta zapre ob 19. uri, številne delavnice v laboratoriju pa bi zahtevale mnogo bolj fleksibilen urnik«. Podobno kot Ilenia, Christine in Alexandra se tudi Matej pritožuje nad »mrtvilom« v mestu. »Ker sem Goričan, sem realnost že poznal, sošolci, ki prihajajo iz Trsta, Trenta in Hrvaške pa se pritožujejo, da je dogajanje v mestu vse prej kot atraktivno«. (av) bo skupno približno 500 bodočih arhitektov, od katerih prihaja marsikdo iz Slovenije in Hrvaške. Prezgodaj je, da bi ocenili podatke o vpisih na fakulteti za stike z javnostmi in na smeri DAMS Vi-demske univerze. »Treba bo še malo počakati, saj se bo vpisovanje zaključilo 18. oktobra. Veliko študentov se npr. odloči za vpis na fakulteto za stike z javnostmi po objavi rezultatov vstopnega izpita na fakulteti za kulturno posredništvo v Vidmu. Predvidevamo pa, da bo število vpisanih podobno tistemu iz prejšnjih let. Lani in predlanskem smo zabeležili celo večje število "brucov" kot v preteklosti, tako da smo bili za Videmsko univerzo izjema. Zelo zanimiva je tudi podiplomska ponudba na fakulteti za stike z javnostmi. Lani se je vpisalo 60 študentov, kar je izredno število,« pravi direktor goriškega sedeža Videmske univerze Mauro Pasco-lini, ki potrjuje, da bo Hiša filma na Travniku še naprej sedež smeri DAMS, zelo zadovoljni pa so tudi z delovanjem pokrajinske Mediateke Ugo Casiraghi, ki je v sinergiji z Vi-demsko univerzo. Sogovornike smo tudi vprašali, ali med goriškim polom Videmske in Tržaške univerze ter slovenskimi univerzami poteka kako sodelovanje. »V preteklosti smo stopili v stik z univerzo v Kopru, trenutno pa ni velikega sodelovanja med fakultetama,« pravi Piergiorgio Gabassi. Mauro Pascolini pa poudarja pomen iskanja sinergij z Visoko šolo za umetnost no-vogoriške univerze, ki ima sedež v palači Alvarez v Ulici Diaz. »V lanskem akademskem letu smo navezali stike z novogoriško fakulteto. Prepričan sem, da bomo lahko letos speljali kako skupno pobudo«. Za razliko od omenjenih pa fakulteta za arhitekturo aktivno sodeluje z univerzami v Sloveniji. »Z univerzo v Ljubljani poteka izmenjava profesorjev. Lani smo mi gostili profesorja iz fakultete v Ljubljani, letos pa bodo nekateri izmed naših profesorjev predavali v slovenski prestolnici. Prizadevamo pa si, da bi v prihodnosti veliko sodelovali tudi z univerzo v Novi Gorici. Ne skrivamo namreč želje, da bi se dodatno približali srednjeevropskim študentom,« zaključuje Giovanni Fraziano. Albert Voncina gorica Novogoriška univerza ohranja svojo prisotnost V Gorici je z dvema fakultetama in visoko šolo prisotna tudi Univerza v Novi Gorici. Fakulteta za znanosti o okolju izvaja univerzitetni študijski program Okolje I. stopnje in magistrski študijski program Okolje II. stopnje, Fakulteta za aplikativno naravoslovje pa študijska programa Fizika 1. stopnja in Fizika 2. stopnja. Obe omenjeni fakulteti se nahajata v stavbi nekdanjega Šolskega doma Križni ulici, v del palače Alvarez v Ulici Diaz pa so lani iz Ljubljane preselili programe Visoke šole za umetnost. Tam tako potekata program Digitalne umetnosti in prakse 1. stopnja ter drugostopenjska nadgradnja Medijske umetnosti in prakse. Obe omenjeni fakulteti in visoka šola študijsko leto začenjajo 30. septembra. (km) gorica - Rojce Občina bo gradila nov otroški vrtec Goriška občina je izbrala gradbeno podjetje, ki mu bo zaupala gradnjo novega otroškega vrtca na Rojcah. Projekt, ki je bil izdelan že pred leti v okviru drugega programa za prekvalifikacijo rajonov, predvideva gradnjo stavbe in parkirišča v Ulici Carso, na zemljišču, ki meri 3.873 kv. metrov. Na razpis za izbiro izvajalca se je prijavilo kar 160 podjetij, s 15,96-od-stotnim popustom pa je zmagalo podjetje Veneziana restauri co-struzioni. Dela naj bi se začela de- Vrtec v Štandrežu bumbaca cembra, trajala pa bodo približno eno leto. V novem vrtcu bodo lahko sprejeli do 60 otrok. Načrt šole, ki bo zgrajena po sodobnih okoljskih standardih, je izdelal tehnični urad podjetja ATER oz. arhitekt Edi Olivo v sodelovanju z Iztokom Smotlakom, Sergiom Mar-izzom, Dariom Maurom Pelosom in Fulviom Iadarolom. Pri goriški občini je postopku sledila Monica Kogoj. »Ko bo stavba zgrajena, bomo odločali, ali bo v njej dobil sedež nov vrtec, ali če bomo vanj selili že obstoječo vzgojno ustanovo. Če bi recimo slovenski vrtec v Štandrežu potreboval več prostora, bi lahko italijansko sekcijo iz Štandreža preselili na Rojce,« je povedala občinska odbornica Silvana Romano. V okviru drugega programa za prekvalifikacijo rajonov bodo na Rojcah zgradili tudi 60 novih neprofitnih stanovanj. (Ale) ronke-doberdob Šolski prevoz: starši čakajo na odgovor Medtem ko se bo jutri na Večstopenjski šoli Doberdob začelo novo šolsko leto, se pogajanje med romjanskim Združenjem staršev, občino Ronke in podjetjem APT nadaljuje s polno paro. Ustanove še vedno iščejo najboljšo rešitev, s katero bi nadomestile šolski avtobus, ki je v minulih letih povezoval Ronke in doberd-obsko nižjo šolo. V minulih dneh je na dan prišel predlog, po katerem bi linijski avtobus nekoliko prilagodili potrebam nižješolcev, ki obiskujejo šolo v Doberdobu (avtobus bi ob 7.12 startal s Trga Unita, nato pa naj bi ustavil v Ulici DAnnunzio in v Selcah), Združenje staršev pa je občino zaprosilo za dodatne izboljšave, ki se tičejo predvsem urnika (odhod iz Ronk bi bilo treba nekoliko zakasniti), vmesnih postaj in končne postaje v Doberdobu, ki bi jo bilo treba iz varnostnih razlogov premakniti do območja pred cerkvijo. Prošnjo je združenje že naslovilo na občino. »Odgovor pričakujemo v kratkem,« so povedali predstavniki. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 8. septembra 2013 15 nova gorica - Lojzka Bratuž častna občanka »To je tudi poklon moji ■ v« • • • druzmi in vsem zamejcem« »Ne le meni in mojemu delu, to priznanje je poklon tudi mojim staršem, moji družini in vsem zamejskim Slovencem,« je pred petkovo večerno slovesnostjo v Slovenskem narodnem gledališču za Primorski dnevnik povedala častna občanka Mestne občine Nova Gorica, Lojzka Bratuž. Občinstvo v nabito polni dvorani je podelitev tega najvišjega občinskega priznanja pospremilo s stoječim aplavzom. Rdeča nit programa petkovega večera ob občinskem prazniku in obenem tudi letošnja novost so bile kratke filmske predstavitve vseh nagrajencev za leto 2013 - od prejemnikov plaket, nagrad mestne občine, nagrade Franceta Bevka, do prejemnice naziva častne občanke. Tako je režiser prireditve Radoš Bolčina ostal zvest promociji filmske kulture, kateri se je novogoriška občina zavezala ob letošnjem letu, posvečenemu filmskemu kritiku, režiserju in scenaristu Silvanu Furlanu. Mešanica mladostne energije, začinjena s ščepcem tradicije, pa je zaznamovala kulturni del, v katerem so se prelivale različne glasbene in plesne zvrsti: od čutnega trebušnega plesa in tanga, valčka, hip-hopa, do rapa, komornega orkestra in ljudske glasbe. »Gre za zelo pomembno nagrado, to povezujem tudi s spomeniki v Erjavčevem drevoredu, ki so posvečeni osebnostim, ki so se izkazale v tem našem zamejskem in tukajšnjem novogoriškem okolju. Mislim, da vsi ti dokazujejo, da je to naš enoten prostor, v katerem živimo, tudi če sta dve državi, da smo povezani med seboj, da delujemo skupaj,« je še povedala častna občanka in na naše vprašanje, ali meni, da sta obmejna prostora od ukinitve mejnih kontrol bistveno bolj povezana kot prej, odgovorila: »Prav vse meje niso padle. Zlasti, kot mnogi pravijo, meje v glavah še ne povsod. Če so padle pri naši slovenski manjšini, pa niso padle pri vseh naših sodržavljanih na oni strani. Treba bo še veliko časa, da se bo to na kakšen način izboljšalo,« je Bratuževa povedala v Novi Gorici. Na seznam dosedanjih častnih občanov se je uvrstila zaradi zaslug pri vzpostavljanju in ohranjanju skupnega narodno-kulturnega prostora obeh Goric in Goriške ter za znanstveno strokovno delo. Nagrado Franceta Bevka sta prejeli novogoriški Kulturni dom za več kot 30-letno delovanje na kulturno-umetni-škem področju in igralka in režiserka Ne-da Rusjan Bric za izjemno režisersko stvaritev goriške trilogije predstav o aleksandrinkah, bratih Rusjan in Simonu Gregorčiču. Nagrado Mestne občine Nova Gorica so prejeli: glasbenik in glasbeni pedagog Stojan Ristovski, podjetje Contall, ustanovitelj fundacije Vrabček upanja, Jožef Leban, za več kot 50-letno delo na odgovornih vodilnih mestih v gospodarstvu, družbenih organizacijah, društvih, športnih klubih in v Krajevni skupnosti Solkan. Plaketo mestne občine so podelili Humanitarnemu društvu Kid - Otrok otroku, Rajmundu Kolencu za dolgoletno aktivno delo na področju turizma in športa, Gabrijelu Devetaku za dosežke na znanstveno-raziskovalnem področju, dolgoletnemu ravnatelju Marijanu Kogoju in Bogdanu Potokarju za ohranjanje kulturne dediščine I. svetovne vojne na Sabotinu. Andreju Malniču, nedavno preminulemu direktorju Goriškega muzeja, je novogoriška občina za vso njegovo nesebično predanost Goriški posthumno poklonila skulpturo Zmaga Posege in jo v spomin na očeta zapustila njegovi hčerki Ani. Katja Munih Župan Matej Arčon izroča priznanje Lojzki Bratuž km nova gorica - Projekt Solum Penine od tu in tam združile vinarje in razvajale obiskovalce Na petkovi večerni prireditvi Penine od tu in tam so se v atriju novo-goriške mestne hiše predstavili vinarji iz obmejnih vinorodnih okolišev. Glavno vlogo so imeli mehurčki, ki so v družbi jazzovske glasbe razvajali obiskovalce. Penine od tu in tam je bil prvi javni vinski dogodek v širši regiji, namenjen izključno penečim vinom in obenem drugi dogodek, v okviru čezmej-nega projekta Solum, ki ga Mestna občina Nova Gorica organizira z namenom promocije vinske kulture in vinarjev. Organizatorici petkovega večera - Občini Gorica in Nova Gorica sta sicer mednarodna posebnost, saj se nahajata v središču šestih različnih vinorodnih okolišev: Goriška Brda, Vipavska dolina, Kras, Carso, Collio in Ison- zo. Obiskovalci so v petek ob prihodu po plačilu kavcije 10 evrov prejeli de-gustacijski kozarec in dve brezplačni konzumaciji, nato pa so lahko okušali penine pri vseh sodelujočih vinarjih. Projekt Solum je nastal v sklopu Programa čezmejnega sodelovanja Slo-venija-Italija 2007-2013, v duhu združevanja ponudnikov tipičnih pridelkov in izdelkov tradicionalne obrti ter z željo po okrepitvi turističnega potenciala območja med Italijo in Slovenijo. V projektu sodeluje osem partnerjev: Mestna občina Nova Gorica kot vodilni partner, Pokrajina Gorica, Pokrajina Ravenna, Občina Ajdovščina, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije -Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Občina Sauris, Občina Tresigallo in Zavod za turizem Kranjska Gora. (km) Spomin na Goriško fronto Pred goriško železniško postajo se bodo danes ob 10.30 poklonili padlim na Goriški fronti. Kmalu po 8. septembru 1943 so se na Goriškem začeli srditi boji, med katerimi so se slovenski partizani skupaj z italijanskimi delavci borili proti Nemcem, ki so hoteli zasesti mesto in postajo. Boji so zahtevali življenje preko tisoč partizanov, padlo je tudi 150 pripadnikov razsule italijanske kraljeve vojske, okrog tri tisoč je bilo deportiranih v nemška taborišča. Svečanost prireja goriška sekcija VZPI-AN-PI, ki bo venec položila tudi pred spomenik deportirancem v taborišča. Preklicali prepoved kopanja Tržiška občina je preklicala prepoved kopanja v Marini Julii. Ponovne analize vode, ki so jih opravili 4. septembra, so namreč pokazale, da stopnja fe-kalnih bakterij ne presega dovoljene vrednosti. Nasveti proti tatvinam Jutri bo na sedežu alpincev v Ulici Mo-relli v Gorici potekalo srečanj o zaščiti pred tatvinami in goljufijami. Začelo se bo ob 18. uri, predaval bo poveljnik goriških karabinjerjev Lorenzo Pella. V Krminu Praznik grozdja V Krminu bo danes potekal Praznik grozdja. V Ul. Friuli in Gorizia bo med 8. in 19. uro tržnica, med 9. in 15. uro pa razstava starodobnih avtomobilov in motorjev. Ob 10. uri bosta na vrsti delavnica za otroke in srečanje z duhovnikom Romanuttijem; ob 15. uri bodo sledili sprevod vozov, glasba, plesni nastopi in ob 21. uri koncert skupine Love Bandits Band. Program bo ob 22.30 sklenil »Schiuma Party«. Dela v Sovodnjah Občina Sovodnje obvešča, da se bodo 16. septembra začela dela za popravilo cestišča Štradalte - od hišne št. 9 do križišča z Ulico 4. novembra (v smeri Peč) in Ulice 4. novembra - od križišča s Štra-dalto do križišča z Ulico Polje. V omenjenih ulicah bo promet potekal izmenično enosmerno. Odsek med križiščem z državno cesto 55 in Ulico Polje bo zaprt za promet do zaključka del. Poletje v parku S petkovega večera km V okviru niza Poletje v parku ob občinski stavbi v Gorici bo danes, 8. septembra, ob 15. uri srečanje za otroke »Il giardino di Giulio«. gorica - Poletne dejavnosti Dijaškega doma Simon Gregorčič Za zaključek angleščina in nemščina Dvotedensko pripravo na šolo obiskovalo okrog 45 učencev- Zaključna prireditev bo v sredo ob 19. uri V teh dneh se v Dijaškem domu zaključuje še zadnji program poletne ponudbe, dvotedenska priprava na šolo. Program je obiskovalo približno 45 učencev osnovne in srednje šole, ki so bili deležni, poleg utrjevanja in ponavljanja učne snovi, tudi intenzivnega tečaja angleščine in nemščine. Tečaj angleščine so v domu izvajale izkušene učiteljice jezikovne šole Papagaj iz Nove Gorice, nemščino pa je na zabaven način podajala prof. Tamara Vicman. Večina udeležencev torej, vsi učenci od 4. razreda osnovne šole do zadnjega letnika srednje šole, so se preizkušali tako v nemščini kot v angleščini. Izven tečajev so se seveda nadaljevale živahne dejavnosti poletnega središča, ples in igra, petje in športne dejavnosti, družabne igre in pravljice. V zadnjem tednu so potekale tudi priprave na zaključno prireditev, ki bo v sredo, 11. septembra, ob 19. uri, v Dijaškem domu. Na njej bodo udeleženci različnih programov, športne šole in poletnega središča, košarkarskega kampa in priprave na šolo, predstavili šte- vilne in raznovrstne dejavnosti, ki so jih izvajali v sedmih tednih poletnih počitnic. Skupno se je omenjenih štirih programov udeležilo preko 100 otrok od 4. do 14. leta starosti, tedenska prisotnost pa je bila ustaljena približno na 40 do 50 otrok. Veliko zanimanje za poletne programe Dijaškega doma so pokazali starši otrok iz Romjana, saj je teh bilo predvsem v prvem delu središča res veliko. Poleg opisanih programov gre omeniti, da sta v Dijaškem domu med poletjem potekali še dve zanimivi ponudbi, namenjeni višješolski populaciji. V organizaciji Dijaškega doma je v juniju potekal dvotedenski projekt, v sklopu katerega je skupina mladih med 14. In 16. letom ustvarila zelo zanimiv spot, ki opozarja na škodljive posledice kajenja (spot bo predstavljen v kratkem tudi širši javnosti). Druga pobuda pa je potekala ta teden, v organizaciji Slovika, ki je za skupino višješolskih učencev pripravila bogat, pa vendar sproščen program priprave na šolo. Ta je vključeval tečaj nemščine, angleščine, ponavljanje iz matematike, še najbolj Otroci pred pokrajinskim muzejem, kjer so imeli zanimivo delavnico v slovenščini dragocen pa je bil verjetno tečaj slovenščine, ki ga je vodila Ana Cukjati. Iz predstavljenega poletnega delovanja je razvidno, da bo zaključna prireditev v sredo res bogata in raznolika, drugače pa se v Dijaškem domu že intenzivno pripravljajo na prvi šolski dan, ko bo dom napolnilo preko 80 gojencev (od tega kar 12 v prvem razredu osnovne šole). Več informacij o Dijaškem domu je na razpolago na domski spletni strani www.dijaskidom.it, kjer so na ogled tudi fotografije. 16 Nedelja, 8. septembra 2013 GORIŠKI PROSTOR / devetaki - Prometna nesreča Z avtomobilom je obtičal v jarku Med Palkiščem in Devetaki se je včeraj popoldne zgodila prometna nesreča, v kateri je bil lažje poškodovan moški. Z osebnim avtomobilom znamke Ford se je okrog 13.20 peljal po državni cesti št. 55 proti Gorici, pred levim ovinkom pa je izgubil nadzor nad vozilom in zapeljal s ceste. Avtomobil se je prevrnil na streho - pri tem je izgubil strešni kovček za prtljago - in nato obtičal v obcestnem jarku. Na prizorišče nezgode je prišla rešilna služba 118, ki je moškemu nudila prvo pomoč ter ga odpeljala v goriško bolnišnico. Voznik naj ne bi bil hudo poškodovan. Avtomobil so iz jarka povlekli tržiški gasilci, okoliščine nesreče pa preučujejo kara-binjerji. Promet na državni cesti št. 55 je bil več časa oviran, avtomobile je preusmerjala goriška prometna policija. Prizorišče včerajšnje nesreče bumbaca [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. Dvorana 2: 17.15 - 20.00 - 22.10 »Rid-dick«. Dvorana 3: 17.45 - 20.45 »This is us« (digital 3D). Dvorana 4: 17.15 »Monsters University«; 19.50 - 22.10 »Shadowhunters - Citta di ossa«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.00 »L'In-trepido«. Razstave ~M Gledališče GLEDALIŠČE VERDI v Gorici obvešča, da do sobote, 14. septembra, lahko stari abonenti potrdijo svoje abonmaje, od 19. septembra pa bodo na razpolago abonmaji za vse zainteresirane; blagajna v Ul. Garibaldi 2/a (tel. 0481-383601) bo odprta od ponedeljka do sobote 10.00-13.00 in 16.00-20.00, zaprta bo ob nedeljah in od ponedeljka, 16., do srede, 18. septembra, ter v petek, 11. oktobra. KULTURNI DOM NOVA GORICA obvešča, da bo potekal do 27. septembra jesenski vpis glasbenega abonmaja; informacije po tel. 0038653354016 ali na naslovu blagajna@kul-turnidom-ng.si. V RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki ulici v Gorici bodo udeležencem vodenega ogleda razstave »Réclame. Manifesti e bozzetti del primo '900 dal Fondo Passero-Chiesa« danes, 8. septembra, ob 17.30 podarili reprodukcijo razstavljenega reklamnega plakata; več na www.fon-dazionecarigo.it, vstop prost. 15. IZVEDBA »6... ZA ENO RAZSTAVO« je na ogled v KC Lojze Bratuž v Gorici. Razstavljajo člani sedmih fotografskih krožkov; do 13. septembra od ponedeljka do petka 17.00-19.00. »SCONFINANDO« je naslov razstave akvarelov Niccoloja Piccolominija, ki je na ogled v galeriji Maria di Ioria v državni knjižnici v Gorici in v galeriji Delle Formelle v palači Lantie-ri v Gorici; do 14. septembra s prostim vstopom od ponedeljka do petka 10.30-18.30, ob sobotah 10.3013.30. U Kino Koncerti DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.30 -20.00 - 22.10 »Elysium«. Dvorana 2: 16.00 - 18.00 - 20.15 -22.15 »This is us« (digital 3D). Dvorana 3: 16.00 »Monsters University«; 18.10 - 20.00 - 22.10 »Una canzone per Marion«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.15 - 17.30 -20.00 - 22.10 »Elysium«. Dvorana 2: 15.00 - 17.15 - 20.00 -22.10 »Riddick«. Dvorana 3: 16.00 - 18.00 - 20.15 -22.15 »This is us« (digital 3D). Dvorana 4: 15.30 »Monsters Univer-sity«; 17.30 - 19.50 - 22.10 »Shadow-hunters - Citta di ossa«. Dvorana 5: 15.30 - 17.30 - 20.00 -22.00 »L'Intrepido«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 21.00 »Elysium«. Dvorana 2: 18.00 - 20.40 »This is us« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 »Monsters Universi-ty«; 20.20 »Una canzone per Marion«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Elysium«. FESTIVAL ECHOS - ČEZMEJNI ODMEVI: 11. septembra ob 21. uri v dvorcu Coronini v Šempetru bosta nastopila flavtistka Irena Rovtar in pianist Sebastiano Mesaglio. 12. sep- tembra, ob 20. uri na Borjaču Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači koncert Ansambla Okarin iz Budria; več na www.echosproject.eu. MEDNARODNI FESTIVAL DVORNE GLASBE »MUSICA CORTESE«: 12. septembra, ob 21. uri v palači Attems v goriškem gradu koncert z naslovom »Mediterranea« skupine Quintana; vstop prost.. H Šolske vesti RAVNATELJSTVI IZOBRAŽEVALNIH ZAVODOV Cankar - Zois - Vega in Gregorčič - Trubar v Gorici obveščata, da se bo v šolskem letu 2013-14 začel pouk v torek, 10. septembra, ob 9. uri in bo trajal do 13.05. Veroučitelji-ce vabijo dijake in profesorje, da se pred poukom udeležijo šolske maše, ki bo ob 8.30 v pritličju zavoda Cankar; informacije na www.potep.org in www.solskicenter.net. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da bo prvi šolski dan, v ponedeljek, 9. septembra, na osnovni šoli Voranc v Doberdobu pouk potekal med 7.45 in 12. uro, ob 12.10 bo šolska maša, na šoli Butko-vič v Sovodnjah med 7.50 in 11.50, maša bo ob 12. uri, na šoli na Vrhu bo ob 8. uri maša in pouk od 8.40 do 13.20, na osnovni šoli v Romjanu bo ob 8. uri maša, pouk pa bo potekal od 8.45 do 13. ure, ob 8.45 se bo začelo tudi srečanje s starši po posameznih razredih. Na nižji srednji šoli se bo pouk začel ob 7.45, ob 13.05 bo šolska maša. VEČSTOPENJSKA ŠOLA GORICA obvešča, da se bodo dejavnosti v otroških vrtcih ter pouk v osnovnih in srednji šoli začeli v četrtek, 12. septembra. GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo prijave na brezplačne poskusne lekcije ter vpisi za šolsko leto 2013-14; informacije na tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51 od ponedeljka do četrtka od 11. do 12. ure in od 15. do 16. ure. Petek zaprto (tel. 0481-531508). NOVO! KELTSKA HARFA IN SOLO-PETJE na Glasbeni matici v Gorici; informacije na tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51 od ponedeljka do četrtka od 11. do 12. ure in od 15. do 16. ure. Petek zaprto (tel. 0481531508). MLADINSKI DOM obvešča, da bo v četrtek, 12. septembra, ob 19. uri na sedežu v Gorici, Ul. don Bosco 60, potekalo uvodno informativno srečanje s starši gojencev. Še so prosta mesta. Pošolski pouk se bo začel v ponedeljek, 16. septembra; informacije po tel. 0481-546549, 0481536455 ali 3283155040. SLOVIK - razpis in prijavnica za programe 2013-2014, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na spletni strani www.slovik.org. Prijavnice zbiramo na naslovu info@slo-vik.org do 15. septembra. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481530412 (torek-četrtek 10.00-12.00). Informacije in ceniki: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it Osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke in oglase v okvirčku, oglase društev in organizacij v okvirčku, male oglase (proti plačilu) sprejemamo s sledečim urnikom: Ponedeljek 10.00 - 14.00 - po telefonu na 800.912.775 - po e-mailu na primorski@tmedia.it - po faksu na 0481-32844 Torek - petek 10.00 - 14.00 - po telefonu na 800.912.775 - po e-mailu na primorski@tmedia.it - po faksu na 0481-32844 - v GORICI - Ul. Malta 6 v TRSTU - Ul. Montecchi 6 Sobota 10.00-13.00 - po telefonu na 800.912.775 - po e-mailu na primorski@tmedia.it - po faksu na 0481-32844 Naročila morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, naslov, telefonska številka plačnika, davčna številka naslovnika, na katerega bo izstavljen račun. ¿i Čestitke Jutri, 9. septembra, NIKOLAS praznuje 18. rojstni dan. Vse najboljše, zdravja, zadovoljstva in sreče v življenju ti želi nona Marica. Iskrene čestitke pošiljamo naši VERONIKI GRASSI, ki je odlično zaključila štiriletni študij na pedagoški fakulteti Univerze v Kopru. Želimo ji veliko študijskih in življenjskih uspehov. Nona Rozina in nono Mario, stric Ivan in teta Milka z družinama. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem izleta v Celje in Olimje, da bo v soboto, 21. septembra, odpeljal avtobus ob 7. uri iz Doberdoba, s postanki na Poljanah, v Sovodnjah pri lekarni (okrog 7.20), v Štandrežu na Pi-lošču in pri lekarni (7.25), v Podgori pri telovadnici in spomeniku, pri vagi, na Goriščku/na trgu Medaglie d'oro. Organizatorji priporočajo točnost. SPDG vabi člane in prijatelje na tradicionalni pohod Bazoviških junakov danes, 8. septembra, ter na spominsko slovesnost. Prevoz z lastnimi sredstvi. SPDG prireja v nedeljo, 15. septembra, kolesarski izlet na Berta Huette v Avstriji (Karavanke). Predstavitev izleta bo v četrtek, 12. septembra, ob 21. uri uri na sedežu goriške sekcije CAI v ulici Rossini. Zbirališče v nedeljo, 15. septembra, ob 7. uri na parkirišču goriškega sejmišča. Tura je zahtevna; informacije po tel. 328-8292397 (Robert). Obvezna čelada. Zaželjena je prijava udeležencev. KRUT obvešča člane, da zaključuje vpisovanje za skupinsko bivanje v Talaso Strunjan od 13. do 23. oktobra z individualno prilagojenim paketom za zdravje oz. dobro počutje. Podrobnejše informacije in prijave v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int, tel. 0481530927, krut.go@tiscali.it ob torkih od 9. do 12. ure ali na novem društvenem sedežu v Trstu, ul. Cicerone 8, v 2. nadstropju, tel. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it, v uradnih urah. Ü3 Obvestila prvi trening v torek, 10. septembra, ob 17. uri. Za otroke, ki obiskujejo šolo v Romjanu, bo poskrbljen brezplačni prevoz čez celo sezono. Informacije po tel. 339-3853924 (Emanuela) in tel. 340-4687415 (Genko). URAD KROŽKA KRUT v Gorici je odprt vsak torek od 9. do 12. ure. TRŽNICA ČEZMEJNEGA SREČANJA v organizaciji združenja Tutti insieme bo potekala na Trgu Evrope danes, 8. septembra, od 8. do 14. ure. Ob tržnici organizatorji prirejajo laboratorij miru in igre; več na www.tuttin-siemegorizia.it. KŠD KRAS DOL-POLJANE prireja v torek, 10. septembra, ob 20.30 na sedežu društva na Palkišču vaje za bivše pevce zbora Kras Dol-Poljane; informacije po tel. 338-3176605 (Katiuša). KRUT prireja od torka, 2. oktobra, jesenski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu. Informacije in vpisovanje v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int, tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it ob torkih od 9. do 12. ure ali na društvenem sedežu v Trstu, ul. Cicerone 8, v 2. nadstropju, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. 0 Prireditve PRED SPOMENIKOM na goriški železniški postaji se bodo danes, 8. septembra, ob 10.30 poklonili padlim na Goriški fronti. Svečanost prireja goriška sekcija VZPI-ANPI, ki bo venec položila tudi pred spomenik deporti-rancem v nacistična taborišča. DRUŠTVO ZA KULTURO FORUM GO-RIZIA GORICA GURIZA prireja na sedežu v Ul. Ascoli 10/A v Gorici septembrska srečanja ob 18. uri: prvo bo v torek, 10. septembra, gost bo režiser Matteo Oleotto. ZAKLJUČNA PRIREDITEV poletnega središča in poletne športne šole Dijaškega doma bo potekala v sredo, 11. septembra, ob 19. uri v Dijaškem domu v Gorici. Z glasbo, plesom in igro bodo udeleženci predstavili dejavnosti, izlete, srečanja, ki so jih doživeli v sedmih tednih zabavnega druženja. S Poslovni oglasi MEPZ ŠTANDREŽ obvešča vse pevce, da se bodo vaje začele v ponedeljak, 9. septembra, ob 20.30 v pevski sobi v Štandrežu. Zbor, ki ga bo dirigiral Goran Ruzzier, nujno išče tudi nove pevce, ki za informacije lahko pokličejo na tel. 349-3136530 (Cristina). AŠZ DOM GORICA obvešča, da bodo treningi minibasketa (2004 in mlajši) ob torkih in sredah od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 16. do 17. ure (Kulturni dom Gorica); košarka under 12 (2002-2003) ob torkih in sredah od 17.30 do 19. ure in ob petkih od 17. do 18. ure (Kulturni dom Gorica); košarka under 14 (2000-2001) ob ponedeljkih od 17.30 do 19. ure, ob petkih od 18. ure do 19.30 (Kulturni dom Gorica), ob sredah od 18. ure do 19.30 (šolska telovadnica IPSIA v Ul. Virgilio); cheerleading (osnovnošolska skupina) ob ponedeljkih od 16. ure do 17.30 in ob četrtkih od 16.30 do 18. ure (Kulturni dom Gorica); cheerlea-ding (srednješolska in višješolska skupina) ob ponedeljkih od 15. ure do 16.30 in ob četrtkih od 16.30 do 18. ure (Kulturni dom Gorica); vadbe se bodo začele 9. oz. 10. septembra; športni vrtec ob torkih in četrtkih od 15.30 do 16.30 (Kulturni dom Gorica), za otroke iz vrtcev Brolo, Pevma in Max Fabiani je poskrbljen varen prevoz do telovadnice, vadba se bo začela v torek, 1. oktobra; informacije po tel. 338-5889958 (Andrej Vremec), marinandrej@alice.it in tel. 3292718115, domgorica@gmail.com. AŠZ MLADOST obvešča, da potekajo treningi za cicibane (2003-04-05) na nogometnem igrišču v Doberdobu, za mlajše cicibane (2006-07-08) pa bo UGODNO PRODAJAM kvalitetne SMREKOVE PELETE 240 eur/T in BUKOVA DRVA na paletah 130 eur/paleta. +38651655822 +38631770410 0 Mali oglasi POŠTENA IN DELAVNA gospa z izkušnjami išče delo kot negovalka ostarelih in invalidov, lahko tudi za varstvo otrok; tel. 003864-0272290. Prispevki V spomin na Danico Juren darujejo Vida, Ciril, Manuela in Maurizio 100 evrov za onkološki center CRO v Avianu. Namesto cvetja na grob Danice daruje brat Benjamin Juren 50 evrov za onkološki center CRO v Avianu. V spomin na Danico Juren darujeta Dominik in Delka Juren 50 evrov za onkološki center CRO v Avianu. Ob 20-letnici smrti očeta Maria Se-moliča darujeta Marija in Pepi 30 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Jamljah. Pogrebi JUTRI NA PEČI: 14.00, Nerina Ulian por. Florenin (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.45) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V TRŽIČU: 11.00, Sergio Passero iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane, sledila bo upepelitev. w 133 4 Nedelja, 8. septembra 2013 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik Dašic izključen, ampak se je opravičil JESENICE - »Naredil sem le to napako, da sem med tekmo želel kakšno minuto na parketu več. Žal me niso razumeli,« je po izključitvi iz reprezentance Črne gore dejal Vladimir Dašič. Črnogorskega krilnega centra je vodstvo reprezentance po prvih dveh tekmah v skupini B na Jesenicah poslalo domov zaradi neprimernega vedenja oz. kot so zapisali v sporočilu za javnost »učenja discipline v reprezentanci«. Vstopnice (še) niso razprodane CELJE - Vstopnice za drugi del EP so še na razpolago. Vse tekme slovenskih košarkarjev do morebitnega polfinala bodo ob 21. uri. Slovenija bo ne glede na uvrstitev v prvem delu tekme drugega v Stožicah igrala v četrtek, 12. septembra, v soboto, 14. septembra, ter ponedeljek, 16. septembra. Njeni tekmeci bodo prve tri ekipe iz koprske skupine D. Vstopnice so na voljo na Eventimu (spletna stran www.eventim.si) in bencinskih servisih Petrol. Cene za drugi del se gibljejo med 17 in 55 evrov. naš intervju - Gregor Fučka »Zmaga s Španci? Injekcija samozavesti« Gregorja Fučko, hočeš nočeš, spoznaš hitro. Sprva zaradi višine. 215 centimetrov niso mačje solze. Na petkovi predstavitvi knjige v Trstu mu je bil stol v knjigarni Ubik v vse tri dimenzije premajhen. 41-letni nekdanji košarkar tržaškega Stefanela in milanske Olimpie, s katero je osvojil državni in pokalni naslov, je obenem vedno mladosten in nasmejan. Po končani karieri (bil je tudi italijanski reprezentant) se je navdušil nad trenerstvom. »Letos poleti sem v Kranjski Gori vodil košarkarski kamp za posameznike, ki bi se radi izboljšali. Pri mladih pogrešam specialistično znanje. Le poleti pa košarkar lahko napreduje, če trenira sam in veliko meče na koš. Sam sem veliko treniral med poletjem in v prostem času. To navdušenje želim preseneti tudi na mlajše rodove.« Na kampu je bil tudi 19-letni Adria Gasol, najmlajši iz dinastije Gasolov. Marc Gasol, Adrin oče, je namreč dober Fučkov prijatelj, saj sta skupaj igrala v Barceloni in Gironi. Gregor, po rodu Kranjčan, njegov oče pa se je rodil v Trstu, kjer ima še sorodnike, si je v Kopru ogledal tekmo med Italijo in Turčijo, svojega nekdanjega trenerja (in prijatelja) Boše Tanjeviča. »Na začetku tovrstnih športnih prireditev človek s težavo oceni neko reprezentanco. Vsi igrajo maksimalno. Hibe ekip bodo prišle na dan v nadaljevanju prvenstva, ko bodo posamezniki utrujeni. Vsekakor Italija je prvenstvo začela odlično. Slovenija tudi. Zmaga proti Španiji je prava overdoza navdušenja in samozavesti,« pravi Gregor, ki je je svojo košarkarsko pot v Italiji začel leta 1990, potem ko je v Sloveniji igral za Olimpijo (začel je pri kranjskem Triglavu). Fučka je še opozoril: »Ni pa rečeno, da kdor je izgubil prvo tekmo, se ne bo boril za kolajne. Na EP leta 1999smo z Italijo izgubili uvodno srečanje, nato pa smo osvojili zlato kolajno (Gregor je bil takrat v Franciji imenovan tudi za MVP igralca turnirja, leto kasneje pa je bil izbran za najboljšega košarkarja v Evropi op. av.). Ti prvi krogi so minili v znamenju izenačenosti. Prav zaradi tega mi je letošnje EP všeč. Se bomo še veliko zabavali. Kolajno lahko osvoji kar nekaj reprezentanc. Tudi Italija in Slovenija.« Kako so takrat v Sloveniji sprejeli, da si se odločil za igranje v italijanski reprezentanci? »Ponudbo sem kot športnik hitro sprejel, ker je bil zame to lep izziv. Nekateri v Sloveniji pa mojo odločitev niso odobravali. Nekaj je bilo tudi žvižgov, ampak s tem se nisem nikoli posebno obremenjeval,« je dejal Gregor, ki še ne ve, ali bo s trenerskim poklicem nadaljeval v Sloveniji, Italiji ali pa celo mogoče kje drugje. »Njegov košarkarski kuri-kulum'je namreč težak. Izkušenj ima na pretek. Mladi potrebujejo take trenerje,« je o njem dejal njegov »učitelj« Tanjevič. Mi lahko samo to potrdimo. Jan Grgič celje - Slovenija premagala še Gruzijo Napeto do konca Slovenija - Gruzija 72:68 (13:19, 44:32, 54:46) Slovenija: Lakovič 6 (0:2, 0:3, 2:8), Jok-simovič 5 (-, 1:1, 1:1), Blažič 4 (-, 2:3, 0:1), Nachbar 7 (-, 2:2, 1:3), G. Dragič 11 (3:5, 4:6, 0:3), Z. Dragič 12 (1:2, 4:6, 1:4), Lorbek 18 (4:6, 1:4, 4:5), Vidmar 5 (1:2, 2:5, -), Begič 4 (-, 2:3, -), n.v. Slokar. Gruzija: Cincadze 10, Šermadini 7, Hickman 19, Markoišvili 10, Pacacia 2, Sa-nikidze 17, Ležava 2, Ckitišvili 1. CELJE - S tretjo zmago - po Češki in Španiji - so si izbranci selektorja Božidarja Maljkoviča že zagotovili eno od prvih treh mest v skupini C, koliko točk bodo odnesli v drugi del, pa bo znano po zadnjih dveh tekmah; danes s Hrvaško in jutri proti Poljski. Dvoboj z Gruzijo je bil nov naporen test za slovenske košarkarje. Po veliki zmagi nad Španijo so imeli na drugi strani sila neugodnega tekmeca, ki je bil vse do zadnjih sekund v igri za presenečenje, toda zbranost slovenskih igralcev je tehtnico prevesila na domačo stran. Čeprav so Slovenci pred glavnim odmorom povedli z 12 točkami prednosti (44:32), so dovolili, da so se Gruzijci le tri minute in pol do konca približali na točko (60:59). Tokratni junak je Domen Lorbek, ki je bil z 18 točkami najboljši strelec Slovenije, šest od teh jih je dosegel v odločilnih zadnjih dveh minutah. Skupina C 3. KROG: Španija - Češka 60:39, Hrvaška - Poljska 74:70, Slovenija - Gruzija 72:68 Slovenija 3 3 0 212:197 6 Španija 3 2 1 197:157 5 Hrvaška 3 2 1 191:214 5 Gruzija 3 1 2 228:216 4 Češka 3 1 2 168:190 4 Poljska 3 0 3 205:227 2 PREOSTALI SPORED: danes: 14.30 Poljska -Španija; 17.45 Češka - Gruzija; 21.00 Slovenija - Hrvaška; jutri: 14.30 Gruzija - Španija; 17.45 Hrvaška - Češka; 21.00 Slovenija - Poljska GORICA ROBERT URŠIC ŠPORTNI VODJA ŠD SOVODNJE Ukrajina - Nemčija Ukrajina za 5 točk Crna gora - BiH Črna gora za 3 točke Makedonija - Srbija Srbija za 7 točk Ekipa z najboljšo obrambo Srbija 10 MIRJAM CERNIC TRENERKA ODBOJKE Italija - Grčija Italija za 3 točke Slovenija - Hrvaška Slovenija za 15 Finska - Rusija Finska za 10 točk Najboljši strelec za Italijo Belinelli točk Predvčerajšnja napoved DAMJAN GREGORI NEKDANJI NOGOMETAŠ ZARJE GAJE Ukrajina - Nemčija Ukrajina za 7 točk Crna gora - BiH Črna gora za 1 točko Makedonija - Srbija Srbija za 15 točk Ekipa z najboljšo obrambo Črna gora PAOLO SOAVI ŠPORTNI VODJA ŠD VESNA Ukrajina - Nemčija Nemčija za 10 točk Crna gora - BiH BiH za 10 točk Makedonija - Srbija Srbija za 20 točk Ekipa z najboljšo obrambo Srbija Dnevni izid Skupni izid 5 Današnja napoved 10 DAVID ŠTOKELJ NEKDANJI KOŠARKAR Italija - Grčija Italija za 5 točke Slovenija - Hrvaška Slovenija za 15 točk Finska - Rusija Finska za 8 točk Najboljši strelec za Italijo Belinelli EMIL BUKAVEC TRENER KOŠARKE Italija - Grčija Italija za 2 točki Slovenija - Hrvaška Slovenija za 8 točk Finska - Rusija Finska za 5 točk Najboljši strelec za Italijo Datome TRST DOLINA MILJE ANDREJ PETAROS NEKDANJI KOŠARKAR Ukrajina - Nemčija Nemčija za 4 točke Crna gora - BiH BiH za 4 točke Makedonija - Srbija Srbija za 10 točk Ekipa z najboljšo obrambo Srbija 13 MITJA OBLAK IGRALEC KOŠARKE Italija - Grčija Italija za 5 točk Slovenija - Hrvaška Slovenija za 12 točk Finska - Rusija Finska za 3 točke Najboljši strelec za Italijo Datome Legenda: pravilno napovedan izid = 5 točk; pravilno napovedan izid v razponu treh točk= 3 točke, pravilno napovedan zmagovalec = 1 točka, dodatno vprašanje = 3 točke Slovenski reprezentant Gašper Vidmar je že okreval po zobozdravniškem posegu. Sinoči je dosegel 5 točk ansa Včeraj sem mislil, da je končno napočil dan za počitek. Ni govora. Zvečer sem namreč moral voditi debato, ki jo je organiziral italijansko-slovenski Forum, to je skupina ljudi, ki noče imeti nobenega opravka s politiko (z gospodarstvom pa menda ja, saj je med največjimi pobudniki Predsednik Uprave Banke Koper Giancarlo Miranda), in ki hoče zelo hvalevredno privesti italijansko-slovenske odnose na višjo raven, kot pravijo oni od razumevanja do sodelovanja. Prišli so do zamisli, da organizirajo večer posvečen evropskemu košarkarskemu prvenstvu, na katerem so sodelovali Dan Peterson ter legendi italijanske in slovenske košarke Dino Me-neghin in Peter Vilfan. Mišljeno je bilo, da tudi jaz sodelujem kot gost (priznani in vsem znani reporter! - figurite, bi rekli Tržačani), ampak že od vsega začetka sem vedel, da bom pač povezovalec, to je tisti, ki postavlja vprašanja gostom. Hvala Bogu, moram neskromno reči, saj je tako večer potekal po mojem okusu (sem pač postavljal vprašanja jaz!) in so zato gostje odgovarjali na stvari, ki so mene zanimale. Moram reči, da sem užival kot že dolgo ne. Vemo vsi, kakšen je nastop Dana Petersona, presenečenje pa je bila zgovornost obeh šampionov, ki se nista bala povedati vse, kar sta si mislila, predvsem pa sta prišla na dan z vrsto anekdot, ki jih na primer sam nisem nikoli slišal. Pravi užitek je bilo poslušati Meneghina, kako je opisoval treninge legendarnega Ace Nikoliča pri Ignisu, ko si vedel, kdaj začneš, nikoli pa nisi vedel, kdaj bo treninga konec, saj je bil profesor skrajen pikolovec in dokler ni bil gib tako posameznika kot ekipe narejen točno tako, kot je on hotel, ni nehal. »Ko smo vadili kakšno novo kombinacijo je bilo čisto možno, da mine cel trening z nami iz prve peterke stalno v napadu, medtem ko so ostali morali cel trening igrati v obrambi«. Vskoči Vilfan: »Ne meni tega govoriti, prosim. Štiri mesece smo se pripravljali za svetovno prvenstvo v Manili. Prvih šest je bilo vsem znanih: Slavnič, Kičanovič, Da-lipagič, Cosič, Jerkov in kot šesti Delibašič, tako da sem jaz kot član ostalih šest štiri mesece igral samo obrambo«. Meneghin se je tudi po tolikih letih maščeval Peterso-nu, ki ga je treniral pri Milanu: »V vseh kombinacijah sem postavljal blokado za blokado in veliko žog v napadu nisem videl, če sem sploh kakšno. Nekega dne se ohra-brim in vprašam trenerja, če si lahko domisli vsaj eno kombinacijo, v kateri bi bil vpleten malo bolj neposredno. Ni problema, imaš prav, mi odgovori. Drugi dan pride na trening in izjavi, da je na sporedu nova kombinacija za Meneghina. Začne kombinacija: Dino greš v blokado Barivieri, potem greš na drugo stran v blokado DAnto-niju, potem se preseliš na vrh rakete in blokiraš za Premierja, na koncu vsega pa ute-češ pod koš in dobiš žogo! Lahko si mislite koliko žog sem dobil!« In še o rivalstvu med Italijo in Jugoslavijo. Vilfan: »Za nas je bila vedno tekma proti Italiji najvažnejša tekma turnirja. Hodilo nam je na živce, da prihajajo vsi oblečeni kot manekeni, da dobivajo 100 tisoč lir dnevnice proti našim 25 tisočim dinarjev, da imajo zahodno opremo in mi češkoslovaško, predvsem pa da se šopirijo, da imajo najboljšo ligo v Evropi, medtem ko smo mi vedeli, da je najboljša naša. Manila 78: Jugoslavija 102, Italija 71. Dve sekundi pred koncem vstane Slavnič: Fantje, naj se nihče ne veseli!Moramo iti z igrišča kot da bili besni, ker smo zmagali »samo« za 31!« Res krasen večer. 18 Nedelja, 8. septembra 2013 ŠPORT / Ali so pozabili na Trst? KOPER - Organizatorji EuroBasketa so seveda poskrbeli tudi za turistično ponudbo za novinarje in ostale goste. Novinarjem ponujajo ogled Kopra (peš), ogled Hrastovelj ali pa celodneven izlet v Hrastovlje in koprske soline, za navijače pa uradna turistična agencija ponuja ogled Postojnske jame, predjam-skega grada, rafting, izlet na Bled in v Bohinj, v Ljubljano, tradicionalni slovenski večer, ogled Kobilarne Lipica in srednjeveškega Štanjela ter ... doživetje v Benetkah. Kje pa je Trst? Razprodana, vendar ... KOPER - Današnja tekma med Italijo in Grčijo je že razprodana. V kioskih pred koprsko Bonifiko pa so nam potrdili, da bo jutri uro ali dve pred srečanjem bržkone možno še nakupiti nekaj vstopnic. Evropska košarkarska zveza Fiba Europe navadno vrača vstopnice, ki jih je prej rezervirala. V prodajnem centru so napovedali, da bo lahko tik pred tekmo na razpolago še dodatnih od 20 do 100 vstopnic. koper - V skupini D Italija in Grčija še edini nepremagani, danes dvoboj ob 17.45 Finci padli na trda tla »nasi« prostovoljci v kopru Skrbijo za sedeže, za ekipe in novinarje Andrej Pertot Staška Cvelbar Mitja Stefančič r Živa Cotič Matej Malalan KOPER - Bržkone bi bili veliki športni dogodki neizvedljivi, če organizatorjem ne bi priskočili na pomoč številni prostovoljci. V Kopru so med njimi tudi prostovoljci iz naših krajev. Kdor ima dvojno državljanstvo, se je na razpis prijavila kot »domačin«, drugi pa kot italijanski državljani, skratka kot tujci. »Ta pot je bila sicer bolj gotova, saj je navadno za tujce rezervirano določeno število mest in imaš torej mesto skoraj zagotovljeno,« je pojasnil Andrej Pertot iz Nabrežine, 40 let. Dodelili so mu delo v akreditacijskem centru, zdaj pa pred vsako tekmo rešuje tudi težave s sedeži: » V Kopru so se namreč ušteli, saj so vstopnice dali v prodajo preden bi zaključili obnovo dvorane. Tako so šle v obtok vstopnice s številko sedeža, ki ga enostavno ni. Zato pred vsako tekmo skrbim, da usmerim obiskovalce, ki nimajo sedeža, na drugo namestitev. K sreči dvorana ni nikoli razprodana, tako da je te težave lažje reševati. Tudi tiste gledalce, ki so nakupili vstopnice ravno ob televizijskih kamerah ali za njimi pospremim na druga, njim dodeljena mesta, saj bi sicer imeli zakrit pogled na igrišče,« je pojasnil Andrej, odbojkarski trener iz Nabrežine, ki se je kot prostovoljec preizkusil že na svetovnem prvenstvu v odbojki v Trstu. Večina »naših« prostovoljcev ima vsakodnevne stike z novinarji. V medijskem središču v Bonifiki lahko srečaš Trža-čana Mitjo Stefančiča, Openca Mateja Ma-lalana in Živo Cotič iz Šmarij pri Sežani s koreninami v zamejstvu. Delo z mediji je raznoliko: »Novinarjem, ekipam in gostom delimo med tekmami statistike, zagotavljamo vse potrebne informacije medijem na različnih lokacijah (v medijski sobi, mešani coni, medijski tribuni), urejamo medijske prostore, tudi tistega, kjer je po vsaki tekmi novinarska konferenca,« je naštela Živa Cotič, 25-letna podiplomska študentka. Mitja Stefančič, 32 let, bivši košarkar, se prvič preizkuša v tej vlogi na velikem športnem tekmovanju: »Zdaj imam več prostega časa, saj iščem zaposlitev, zato sem se prijavil. Kmalu bom zaključil doktorat na ekonomski fakulteti v Ljubljani.« Delo z novinarji mu ugaja, nenazadnje se je z mediji ukvarjal že ob pisanju diplomske naloge: »Večjih težav ni. Čeprav slovijo po tem, da so včasih preveč instinktivni, so zelo urejeni, spoštljivi in vljudni.« Neposreden stik z ekipami pa ima Staška Cvelbar, odbojkarica Zaleta, 30 let. Z ekipo prostovoljcev pripravlja in pospravlja slačilnice in igrišče: »Delimo brisače v slačilnicah in po klopeh ob igrišču, skrbimo za pijačo in da so koši z žogami vedno pripravljeni. Po tekmah pa seveda vse pospravimo, ob igrišču in v slačilnicah,« je pojasnila Cvelbarjeva. Zanjo je to prva tovrstna izkušnja, pred leti se je že prijavila na nogometno evropsko prvenstvo v Avstriji in Švici, a je takrat niso sprejeli. Nepozabna izkušnja se bo za vse zaključila bržkone v Kopru, čeprav ne izključujejo, da bi jih odgovorni povabili še v Ljubljano. Tam je namreč rezerviranih nekaj mest tudi za prostovoljce, ki so že delovali v predtekmovanju. (V.S.) Italija - Finska 62:44 (14:17, 31:26, 46:34) Italija: Aradori 8 (2:4, 3:9, 0:2), Belinelli 7 (1:4, 1:9, 1:4), Cusin 8 (-, 4:6, -), Datome 10 (2:2, 4:7, 0:2), Cinciarini 9 (2:4, 2:3, 1:1), Gentile 9 (4:6, 1:4, 1:1), Rosselli 3 (-, -, 1:1), Melli 6 (-, 3:5, -), Diener 2 (-, 1:2, 0:1), Magro, Vitali, Poeta. Finska: Huff 4, Salin 8, Lee, Koponen 8, Kotti 2, Muurinen 4, Koivisto, Haanpaa, Mot-tola 6, Ahonen 4. Rannikko 8. KOPER - V skupini D ostajata po tretjem krogu predtekmovanja edini nepremaga-ni le še Italija in Grčija, ki se bosta pomerili danes ob 17.45. Da se skandinavskih držav nikakor ne sme podcenjevati, je dokazal včerajšnji razplet v koprski Bonifiki. Švedska je premagala Rusijo, ves prvi polčas pa je tudi kazalo, da bodo Finci za Italijane res trd oreh. Vse do konca druge četrtine so namreč ravno Skandinavci, presenečenje prvenstva, prevzeli vajeti igre in po-vedli 18:24 na krilih Salina in Rannikka (prvi bo udi letos nosil dres Union Olimpije, drugi pa ga je samo lani). To pa je bilo tudi vse, kar so zmogli. Kaj več vselej ne bi, saj so Italijani vztrajno branili. To je vedno zanesljivega Da-tomeja in ostale tudi držalo v igri, saj jim napad v prvem delu ni šel od rok (po prvem delu 10:27, 37 %). Ko pa so še začeli zadevati, so popolnoma prevladali. V končnici drugega dela so z delnim izidom 7:0 prvič povedli (31:26). Odločilen naskok so si priigrali v začetku tretje četrtine, ko je iz igre prvič zadel Belinelli (v prvem delu 0:8 iz igre, na koncu sicer le 2:13), Cinciarini (začel je v standardni postavi), Ara- dori pa podpisal še dva uspešna meta pod košem. Po samih dveh minutah je bilo že plus deset (42:32). Razigranost in preciznost v napadu - izgubili so le štiri žoge - se je odlično dopolnjevala z obrambno igro, pri kateri se je izkazal Cinciarini, pod košem pa sta bitko bila Cusin in Melli. Finci so cel drugi del iskali pot do koša, a neuspešno. v zadnjih dveh četrtinah so dosegli le 18 točk, metali so le 27 % iz igre, Italijani pa so pred nabito polno Bonifiko v velikem slogu le večali prednost do maksimalnih 22 točk. Trener Pianigiani je bil po tekmi zelo previden pri napovedih o današnji tekmi z Grčijo. »Vedeli smo, da lahko Fince ustavimo le s skupinsko igro. Porabili pa smo res veliko energij,« je še dejal strateg. Kljub zmagi pa so se »az-zurri« v Portorož vrnili nekoliko zaskrbljeni: Diener si je zvil gleženj, strokovni štab pa po tekmi še ni vedel, ali je poškodba hujša. (V.S.) Skupina D 3. KROG: Rusija - Švedska 62:81 Italija - Finska 62:44, Turčija - Grčija 61:84 Grčija 3 3 0 243:183 6 Italija 3 3 0 228:188 6 Finska 3 2 1 186:177 5 Švedska 3 1 2 192:222 4 Rusija 3 0 3 202:237 3 Turčija 3 0 3 191:235 3 PREOSTALI SPORED: danes: 14.30 Finska - Rusija; 17.45 Grčija - Italija; 21.00 Švedska - Turčija; jutri: 14.30 Grčija - Finska; 17.45 Italija - Švedska; 21.00 Turčij a - Rusija EuroBasket priložnost za obisk Slovenije KOPER - Federica, Matteo in Serena (na fotografiji V.S.) so trije od sedmih italijanskih prostovoljcev v Kopru. Za sodnico Federico (prva z leve) iz okolice Bre-scie in trenerja Mattea iz Padove je to prva izkušnja, Serena iz Torina pa je izkušnje nabirala že na zimski olimpijadi in univerzijadi v Turinu, pred dvema letoma pa je sodelovala na košarkarskem EP v Litvi: »Izhajam iz košarkarske družine, igrala sem košarko, zdaj pa sodelujem pri organizaciji športnih dogodkov,« je pojasnila 26-letnica. Vsi trije so prvič obiskali Slovenijo. Vsi trije sodelujejo v medijskem središču v Bonifiki, nastanjeni pa so v Ankaranu. Vožnjo do Kopra in stroške prenočevanja seveda krijejo sami. Italijanski prostovoljci pa niso edini »tujci«: v Kopru so še Grki, Turka, Finka (ki govori italijansko) in Rus. (V.S.) vit FflMJtrlp na facebooJtu ■ pri nor« ld_ epa rt koper Navijaški lokali brez navijačev Janko Okorn kroma Bazovci (Danjel, Sandro, Boris, David, Henrik, Saša) v koprski Areni Bonifika Rosanda Juhart KOPER - Ob navijaških conah so v Kopru organizirali tudi navijaške ... lokale. Šest, toliko kolikor je ekip. Janko Okorn, lastnik lokala Kapitanija na Ukmarjevem trgu, je ugodil prošnji italijanske konzulke Marie Cristina Antonelli. »Sprva so organizatorji, Univerza na Primorskem in Občina, hoteli rezervirati za italijanske navijače drugo kavarno, na prošnjo konzulke pa smo izziv sprejeli mi,« je pojasnil lastnik kavarne nasproti koprskega mandra-ča. Kavarna Kapitanija je tako postala zbirališče italijanskih navijačev in podpornikov. Ob našem obisku teh sicer ni bilo na spregled: »K sreči je Koper obiskalo res veliko Fincev,« je vzdihnil lastnik, ki je priložnostno kavarno okrasil z zeleno, rdečo in belo barvo. »Ker Italijani radi pijejo stoje, sem priložnostno pripravil tudi višje mizice. Okraske sem tudi nakupil sam,« je povedal Okorn, ki je moral organizatorjem - ker gostuje »italijanski dom« - nakazati približno 1800 evrov. Kavarna v bistvu nudi samo prostore, saj je za dva italijanska (glasbena) večera skrbela Univerza. Okorn je sicer podvomil, da se bodo tam res zbirali italijanski navijači: večina izbira raje kioske v navijaških conah (in pije torej iz plastičnih kozarcev), velika večina pa so enodnevni gostje, ki se v lokalih ne zadržujejo veliko. Na Kopitarjevi ulici, nekoč glavni veni, ki povezuje morje in Titov trg, se nahajata še Bander Bar in Bar Museum. Da sta to švedski in finski »dom«, naznanja le nekaj manjših zastavic skandinavskih držav: »Organizatorji niso poskrbeli za okraske, dali so nam le nekaj manjših zastavic in veliko, 3-metrsko zastavo ... kam pa naj jo razobesim?« se je spraševala lastnica Bander Bara Mojca Krhin, ki je kot ostali izvedela, da bo gostovala navijaški »dom« šele 23. avgusta. Glede na to, da sta lokala odmaknjena od navijaških con, kjer se zbirajo navijači, je bilo »tujih« gostov ob našem prihodu v poznih popoldanskih urah le za peščico. Stojnice, ki so pred vsakim lokalom ponujale prospekte gostujočih držav, pa so samevale. »Upamo, da bo gostov med vikendom nekaj več,« si je zaželela lastnica Restavracije La Storia Rosanda Juhart, ki priložnostno gosti »dom« Grkov. Grški utrip restavraciji daje tačas le velika zastava in pa nekaj plakatov. V ponudbo niso vnesli grških specialitet, ponudba je običajna. Enako so nam potrdili tudi ostali sogovorniki. (V.S.) / ŠPORT Nedelja, 8. septembra 2013 19 mok - V sklepnem krogu odločanja japonska prestolnica premagala turški Carigrad OI 2020 bo gostil Tokio Kdo namesto Jacquesa Roggeja? BUENOS AIRES - Na 125. zasedanju Mednarodnega olimpijskega komiteja v Buenos Airesu bodo v torek volitve naslednika sedanjega predsednika olimpijske družine Jacquesa Roggeja. Za mesto kandidirajo Nemec Thomas Bach, Ukrajinec Sergej Bubka, Portoričan Richard Carrion, tudi državljan ZDA, Singapurec Ser Miang Ng, Švicar Denis Oswald in Tajvanec Ching-Kuo Wu. Volitve za predsednika Moka, devetega v zgodovini modernega olimpizma, bodo 10. septembra. V 119-letni zgodovini krovnega olimpijskega gibanja se za mesto predsednika še nikoli ni potegovalo toliko kandidatov kot tokrat. BUENOS AIRES - Mednarodni olimpijski komite (Mok) je sinoči na svoji 125. skupščini v Buenos Airesu odločil, da bo poletne olimpijske igre leta 2020 gostil Tokio. V sklepnem krogu odločanja je Tokio premagal Carigrad. V prvem krogu je izpadel Madrid, ki je bil izenačen s Carigradom, v dodatnem glasovanju pa se je v drugi krog uvrstil Carigrad (48:46). Za Tokio bodo to že druge olimpijske igre. Prvič jih je japonska prestolnica gostila leta 1964 (Tokio bi jih moral gostiti tudi leta 1940, ki pa jih zaradi druge svetovne vojne niso izvedli), nanje pa ima zaradi dveh kolajn telovadca Mira Cerarja lepe spomine tudi slovenska športna javnost. Tokijske igre bodo četrte poletne igre v Aziji po Tokiu 1964, Seulu 1988 in Pekingu 2008. Opazovalci so prepričani, da je Tokio, ki je v zadnjih dneh veljal za prve- ga favorita, uspešno izpeljal tudi sklepno predstavitev in prepričal člane Moka, da v 35-milijonski metropoli ni nevarnosti za uspešno izvedbo iger 32. olimpijade. Tokio je moral prepričati predvsem, da se položaj po nesreči na jedrskem reaktorju v Fukušimi ne bo razširil do Tokia. »Naj vam zagotovim. Vse je pod nadzorom. Doslej nesreča nikoli ni in nikoli ne bo vplivala na Tokio,« je na predstavitvi zagotovil japonski premier Šinzo Abe. Slednji je poudaril, da Fu-kušima vpliva na območje 0,3 kvadratnega kilometra od reaktorja. Tokio je na predstavitvi poudaril predvsem strnjen sistem tekmovališč na dveh območjih. Kar 85 odstotkov vseh tekmovališč bo pripravljenih v radiju osmih kilometrov od olimpijske vasi. Obenem ima kandidatura državno garancijo za finančne rezerve v višini 4,5 milijarde dolarjev. Pred- Rattov dosežek kariere nogomet - v 2. amaterski ligi ANDORRA LA VELLA - Italijan Daniele Ratto (Cannondale) je zmagovalec 14. etape kolesarske dirke po Španiji. Drugo mesto je na včerajšnji 155 km dolgi preizkušnji, ki se je končala v Andori, zasedel Vincenzo Nibali (Astana). Nibali je z današnjim drugim mestom povečal prednost v skupni razvrstitvi, zdaj drugouvrščeni Američan Christopher Horner zaostaja 50 sekund. Vettlov 40. »pole« v karieri MONZA - Vodilni v svetovnem prvenstvu formule 1 Nemec Sebastian Vettel si je pred današnjo dirko za veliko nagrado Italije v Monzi (ob 14.00) pri-vozil najboljši startni položaj, še 40. v karieri. Ob njem bo iz prve vrste startal še njegov moštveni kolega pri Red Bullu, Avstralec Mark Webber. Tretji čas kvalifikacij je dosegel Nemec Nico Hülkenberg (Sauber). Ob Hülkenber-gu bo iz druge vrste začel še dirkač Fer-rarija, Brazilec Felipe Massa. DOKOVIC FINALIST - Srbski teniški igralec Novak Dokovič je prvi finalist odprtega prvenstva ZDA v New Yorku. Prvi nosilec je v razburljivem polfinalu po 4 urah in devetih minutah igre z 2:6, 7:6 (4), 3:6, 6:3 in 6:4 premagal Švicarja Stanislasa Wawrinko, ki je prvič zaigral v polfinalu grand slama. ODBOJKA - EP, ženske: Italija - Francija 3:1 (Costagrande 17 točk). MLADINSKI NOGOMET Od četrtka v Gabrjah tradicionalni Pokal Skala V četrtek, 12. septembra, se bo na malem nogometnem igrišču v Gabrjah začel 9. mladinski turnir za Pokal Skala. KD Skala je namreč prireditelj pomembnega športnega dogodka (v sodelovanju z ŠD Sovodnje in ŠD Juventino), ki se bo deset dni odvijal na gabrskem travnatem pra-vokotniku. Športno prireditev, ki se je bo udeležilo 20 ekip z nad 250 mladimi nogometaši v treh starostnih kategorijah, so v petek predstavili v prostorih goriške Pokrajine. Med 12. in 14. septembrom bodo na igrišče stopili začetniki, od 16. do 21. bodo igrali cicibani, v nedeljo 22. septembra pa bodo prišli na vrsto mladi prijatelji. primorski_sport facebook 4 Zarja ne skriva ambicij Trener Pocecco upa, da se bodo borili za sam vrh - Na papirju izkušena ekipa naraščajniki Združena ekipa bo že v prvem krogu prosta Čez en teden bodo na sporedu tekme prvega kroga deželnega prvenstva naraščajnikov, v katerem bo igrala tudi združena ekipa Krasa. Varovanci trenerja Andreja Pahorja bodo v prvem krogu prosti. V drugem krogu (22. 9.) pa bodo v gosteh igrali proti San Giovanniju. MLADINCI - Deželno prvenstvo mladincev (skupina C) se bo začelo v soboto, 21. septembra. Kras Repen bo v 1. krogu igral v gosteh pri tržaški ekipi SantAndrea. SOBOTE - Deželna nogometna zveza je objavila sobotne sporede tekem. Prva nogometna sobota bo na sporedu v 4. krogu (28. 9.). Od ekip naših društev bo Vesna gostila Trieste Calcio, Primorec pa bo igral v gosteh proti Costa-lungi. Po nekaj sezonah bomo v 2. amaterski ligi imeli zgolj eno ekipo. Slovenska nogometna društva bo zastopala ba-zovska Zarja, ki - kot je poudaril njen trener Massimiliano Pocecco - bo skušala igrati pomembno vlogo. »Kot dobro veste, smo najeli kar nekaj igralcev, ki bi lahko igrali v višji ligi. Moštvo je na papirju kakovostno. Moja naloga bo, da to do-kažemo tudi na igrišču,« je pred začetkom prvenstva dejal Pocecco, ki je takole opisal letošnjo 2. amatersko ligo: »Kot kaže, ne bo ekipe, ki bi dominirala. Lani je za to poskrbel Breg. Letošnja sezona bo veliko bolj izenačena. Resnici na ljubo upam, da se bomo v boj za vrh vključili tudi mi, čeprav ne bo lahko, saj smo spremenili več kot polovico ekipe in nismo še uigrani. Potrebujemo nekaj časa.« Trener Zarje je zelo zadovoljen s svojimi varovanci: »Treniramo resno in fantje se maksimalno potrudijo. Res jim nimam kaj očitati. Če bomo tako dobro trenirali, potem bodo rezultati nedvomno dobri.« Pri Zarji bo tudi letos kapetan domačin Daniel Franco. V današnjem prvem krogu bo Zarja ob 16.00 gostovala v Vilešu. (jng) 1. AL - Včeraj: Gradese - Aquileia 1:1. NOVOST V 2. AMATERSKI LIGI Tudi dvojezična Alabarda/Helebarda predsednika Nika Centroneja V letošnji 2. amaterski ligi ne bo tržaške Esperie, ki je kot klub »propadel« po koncu lanske sezone. Pravice je odkupila četverica ljubiteljev nogometa in klub preimenovala v Alabarda Calcio. »Pravzaprav klub je dvojezičen. Poleg Alabarde Calcio je uradno ime tudi Nogometni klub Helebarda,« je poudaril predsednik novega kluba Domenico Centrone, ki je bil še do lanskega leta častni predsednik Krasa. »Kras ostaja še vedno moja prva ljubezen, saj še vedno srčno navijam za rdeče-bele in upam, da se bodo čimprej, že prihodnje leto, vrnili v D-li-go,« je dodal Centrone, ki je skupaj z lanskim tehničnim direktorjem Krasa Salvatorejem Bovinom, Egidiom Di Paduo in Barbaro Dilemo med ustanovitelji novega društva. »Barbara, ki govori slovensko (Slovenka je namreč po mamini strani), je podpredsednik. Bovino pa je naš trener. Domače tekme bomo igrali na igrišču ob državni cesti 202 na Opčinah, kjer pa še potekajo popravljalna dela, saj ga je Triestina pustila v izjemno slabem stanju. Na Opčinah bomo tudi imeli sedež društva,« je povedal Centrone. Alabarda/Helebarda je pod svoje okrilje zbrala tudi mladinske ekipe (sodelujejo s S. Andreo). Tržaška ekipa je doslej trenirala na Stadionu 1. maja. Današnjo domačo tekmo pa bo ob 19.30 igrala na proseški Rouni proti San Canzianu. Kapetan Zarje Daniel Franco kroma NOVOST Elitna liga: deželni play-off pred državnim V elitni ligi bo v višjo ligo napredovala prvouvrščena ekipa. V državni play-off pa se bo uvrstila zmagovalka deželnega play-offa in ne več 2. na lestvici. V play-off se bodo uvrstile 2., 3., 4. in 5. na lestvici. Drugouvrščena ekipa bo igrala državni play-off matematično le, če bo imela deset ali več točk prednosti pred tretjeuvrščeno. Domači šport Danes Nedelja, 8. septembra 2013 NOGOMET ELITNA LIGA - 16.00 v Guminu: Gemonese - Kras Repen PROMOCIJSKA LIGA - 16.00 v Križu: Vesna - Pro Romans Medea; 16.00 v Terzu: Terzo - Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Primorec; 16.00 v Pierisu: Pieris - Breg 2. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Vilešu: Villesse -Zarja DEŽELNI POKAL 3. AL - 16.00 na Proseku, Rouna: Primorje - Chiarbola; 16.00 na Opčinah: Opicina - Mladost □ Obvestila sednik tokijske kandidature Masato Mizuno pa je članom Moka obljubil tudi najvišje televizijske kvote v zgodovini. Prednost Tokia je tudi, da ima že zgrajenih 15 tek-movališč za igre, le 11 bo novih. Kar deset tekmovališč v Tokiu bo le začasnih, namenjenih le igram, novi olimpijski stadion pa bo zamenjal starega iz leta 1964. Obenem ne gre spregledati, da je igre podprlo 70 odstotkov prebivalcev mesta in kar 67 odstotkov vseh Japoncev. Ne gre spregledati, da je Mok vseskozi poudarjal, da bo igre dodelil kandidatu, kjer bo najmanj tveganja. Pri Tokiu je bilo največje tveganje jedrska nesreča v Fukušimi, pri Carigradu, ki je bil neuspešen že pri peti kandidaturi, predvsem poletna politična situacija, pri Madridu pa finančni položaj v državi. (STA) AŠD SLOGA v sodelovanju s SPDT in SK DEVIN prireja danes, v nedeljo, 8. septembra, spominski pohod bazoviških junakov, letos že 33. po vrsti, ki sovpada z 83-letnico ustrelitve štirih bazoviških junakov. Zbirališče v Bazovici pri Kalu ob 9.30. Pohod traja približno štiri ure. AŠZ DOM GORICA obvešča, da bodo treningi minibasketa (2004 in mlajši) ob torkih in sredah od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 16. do 17. ure (Kulturni dom Gorica); košarka under 12 (20022003) ob torkih in sredah od 17.30 do 19. ure in ob petkih od 17. do 18. ure (Kulturni dom Gorica); košarka under 14 (2000-2001) ob ponedeljkih od 17.30 do 19. ure, ob petkih od 18. ure do 19.30 (Kulturni dom Gorica), ob sredah od 18. ure do 19.30 (šolska telovadnica IPSIA v Ul. Virgilio); cheerleading (osnovnošolska skupina) ob ponedeljkih od 16. ure do 17.30 in ob četrtkih od 16.30 do 18. ure (Kulturni dom Gorica); cheerleading (srednješolska in višješolska skupina) ob ponedeljkih od 15. ure do 16.30 in ob četrtkih od 16.30 do 18. ure (Kulturni dom Gorica); vadbe se bo začele 9. oz. 10. septembra; športni vrtec ob torkih in četrtkih od 15.30 do 16.30 (Kulturni dom Gorica), za otroke iz vrtcev Brolo, Pevma in Max Fabiani je poskrbljen varen prevoz do telovadnice, vadba se bo začela v torek, 1. oktobra; informacije po tel. 338-5889958 (Andrej Vremec), marinandrej@alice.it in tel. 329-2718115, domgorica@gmail.com. VAŠKE ORGANIZACIJE iz BAZOVICE organizirajo v soboto, 21. septembra, na športnem igrišču Zarje (začetek ob 16.30) nogometno tekmo Gur'nce - Dul'nce. Srečanje bo povezoval priznani kraški komentator. Po koncu tekme bo na vrsti družbeni večer. Vstop prost, vabljeni so vsi vaščani, ter vsi ljubitelji nogometa in dobre družbe. ŠD BREG - NOGOMETNA SEKCIJA obvešča, da se bodo treningi cicibanov in malih cicibanov (letniki od 2003 do 2008) začeli v torek, 10. septembra, od 16.30 dalje v športnem centru Silvano Klabian v Dolini. Za informacije pokličite na: 040227044 (po 20. uri). ŠD KONTOVEL - RITMIČNA TELOVADBA vabi vse deklice, ki obiskujejo 2. letnik vrtca do vključno 2. razreda osnovne šole, na prvi trening, ki bo v ponedeljek, 16. septembra v telovadnici na Kontovelu od 16.30 do17.30! Info: 3385000643 (Martina) in ali 320-0750162 (Federica). AŠD ZARJA-NOGOMETNA ŠOLA obvešča, da bo prvi trening sezone 2013/14 za otroke od 5. do 10. leta starosti v športnem centru v Bazovici v ponedeljek, 9. septembra, ob 16. uri. Informacije: tel. 339-2447832 (Mirjan) in 3345431375 (Vojko). AKK BOR sporoča, da se treningi minibasketa za dekleta in fantke pričnejo v torek, 10. septembra. Urniki: under12 2002/2003 torek 16.30-18.00 Lonjer, petek 17.15-18.45 Stadion 1. maj; minibasket 2003 deklice/2004/2005/2006/2007/2008 torek 16.0017.30 Stadion, petek 16.00-1730Stadion. Za info: Karin Malalan 340-6445370, karinmalalan@gmail.com. PLAVALNI KLUB BOR organizira tečaje plavanja za otroke od 4. leta dalje. Za informacije pokličite ob delavnikih med 14. in 17. uro na tel. št. 04051377. ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL obvešča, da se bo vadba za vse skupine začela v ponedeljek, 9. septembra, po sledečem sporedu in urniku: MOTORIKA (2008/09) ob sredah 16.15 - 17.15 občinska telovadnica v Repnu; MIKROBASKET (2006/07) ob ponedeljkih 16.15 - 17.15 telovadnica na Kontovelu, ob sredah 17.15 - 18.15 občinska telovadnica v Repnu; MINIBASKET MLAJŠI (2005) ob torkih in četrtkih 16.15 - 17.15 telovadnica na Rouni pri Briščikih; MINIBASKET STAREJŠI (2003/04) ob ponedeljkih, sredah in petkih 16.15 - 17.30 telovadnica na Rouni pri Briščikih. Informacije na tel. 340/4685153 (Erik Piccini) ali e-mail poletkosarka@libero.it. CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da bodo skupine začele z vadbo v ponedeljek, 16. septembra: osnovna motorika (3 - 6 let) pon in pet 16.45 - 17.45 - center M. Čuk (Repentabrska ul. 66); vse ostale skupine so v telovadnici OS Bevk: zajčki (7 - 10 let) pon 16.30 - 18.30 in pet 17.00 - 18.30; strele (11 - 14 let) pon 18.00 - 19.30, sre 19.00 - 20.15 in pet 18.00 - 20.00. Za vpis in informacije: info@cheerdancemillenium.com, Jasna - 347-8535282 in Ryan - 347-9227484. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira v telovadnici OS Bevk na Opčinah tecaj gimnastike/akrobatike ob sredah: 7 - 10 let od 18.00 do 19.15, 11 - 14 let 19.00 - 20.15, 15 - 20 let 19.00-20.30; Cheer fun fitness (zabavni treningi za visješolce in univerzitetnike): pon 19.30 - 21.30 in / ali pet 19.30 - 21.00; Happy fitness time (vadba za odrasle) pon 18.00 - 19.00 (center M. Čuk - Repentabrska ul. 66). Prvo srečanje v pon 16. septembra. Za vpis in informacije info@cheerdancemillenium.com, Jasna - 347-8535282 in Ryan - 347-9227484. ŠZ BOR - Atletska sekcija vabi srednješolce in višješolce na treninge atletike, ki so vsak ponedeljek, sredo in petek od 16.15 do 17.45 na atletskem stadionu na Kolonji. Informacije na tel. 040-51377 ali na urad.bor@gmail.com. AŠZ MLADOST vabi na prvi trening sezone 201314 za mlajše cicibane (2006-07-08) v torek, 10. septembra, ob 17. uri. Za otroke, ki obiskujejo šolo v Romjanu, bo poskrbljen brezplačni prevoz čez celo sezono. Informacije po tel. 339-3853924 (Emanuela) in tel. 340-4687415 (Genko). prej do novice www.primorski.eu1 20 Nedelja, B. septembra 2013 RADIO IN TV SPORED ZA DANES Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Vse najboljše, Boris Pahor!, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.30 Dok.: Questa non e una pipa 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.05 Nan.: 14° Distretto 8.20 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 9.05 Dreams Road 9.55 Paese che vai. Luog-hi, detti, comuni 10.30 A sua immagine 10.55 Sv. Maša, sledi Angelus 12.20 Linea Verde Estate 13.10 16.00 Pole Position 13.30 17.00, 20.00 Dnevnik Rai Due Rai Tre 20.20 Nad.: The Defenders 21.05 Film: Le vite degli altri (dram., Nem., '06) 23.40 Film: Capitalism - A love story (dok., '09) u Rete 4 7.45 Media Shopping 8.15 Nan.: Vita da strega 9.20 Le storie di viaggio a... 10.00 Sv. Maša 11.00 12.00 Rubrika: Pianeta mare 11.30 Dnevnik 13.00 Slow tour - Italiani non per caso 14.00 Dnevnik 14.40 Don-navventura 15.20 Film: Gli ammutinati del Bounty 18.55 Dnevnik in vremenske napovedi 19.35 Nad.: Il comandante Florent 21.30 Nad.: Tempesta d'amore 23.00 Film: Out of sight - Gli opposti si attraggono / Canale S 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.00 Dnevnik 9.10 Nad.: Elisa di Rivombrosa 11.15 Dok.: Il rinoceronte nero 12.00 Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noe 14.00 Serija: Il Falco e la Colomba 16.10 Serija: La clinica tra i monti 16.45 Nad.: Fratelli benvenuti 18.00 Film: Rendez-vous a Parigi 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Talent show: Io canto 0.00 Nad.: Smash V Italia 1 14.00 Avtomobilizem: VN Italije (Monza), prenos dirke 17.05 Film: E' tempo di sognare 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.40 Igra: Affari tuoi 21.10 Nan.: Un caso di coscienza 23.10 Speciale Tg1 7.00 Nan.: Quelli dell'intervallo 7.40 Nan.: Tutto in famiglia 8.10 Nan.: A tutto ritmo 8.35 Film: Frank - Qua la zampa 10.35 Film: Beethoven 1 12.25 Dnevnik 13.40 Film: Le avventure del topolino Despereaux (anim.) 15.30 Film: Karate Kid 3 - La sfi-da finale 17.40 Nan.: La vita secondo Jim 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Cosí fan tutte 19.35 Film: The time machine 21.25 Adam Kadmon - I misteri della musica 7.00 Risanke 9.35 New Art Attack 10.00 Dok.: Voyage Factory 10.45 Nan.: Il nostro amico Charly 11.30 Serija: La nave dei so-gni 13.00 Dnevnik 13.45 Film: Il ragazzo della porta accanto 15.15 Film: Tenuta in ostaggio 16.50 Film: Marcie, una detective fuori controllo 18.10 90' minuto - Serie B 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Resn. show: Pechino Express obbiettivo Bangkok 23.15 La Do-menica sportiva La 7 LA 7.00 7.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Film: Fantomas 70 11.40 Film: Jane Doe 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Film: Tre uomini in fuga (kom.) 16.30 Nan.: The District 18.10 Film: La libreria del mistero 20.00 Dnevnik 20.30 Nad.: Grey's anatomy 23.15 Nad.: Saving Hope ^ Tele 4 7.10 Nad.: La grande vallata 8.00 Film: Te sto' aspettanno 9.30 Film: Gli eroi del dop-pio gioco 11.15 Serija: New York, New York 12.00 Dnevnik 12.25 TeleCamere 12.55 Prima della prima 13.25 Passepartout 14.00 Dnevnik 14.30 Film: Io la conosce-vo bene 16.25 Film: Il Conte di Montecri-sto 18.10 Nan.: Squadra Speciale Vienna 18.55 23.25 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 6.30 Ricette di Giorgia 7.00 Voci in piazza 12.30 19.45 Qui studio a voi stadio 18.00 Ricette di Giorgia 18.20 Tanta salute 19.00 Cartellino rosso 23.00 Dnevnik 23.15 Rotocalco Adnkronos 23.30 Trieste in diretta (T Slovenija 1 7.00 Risanke 10.15 Nan.: Dedek v mojem žepu 10.45 Prisluhnimo tišini 11.25 Obzorja duha 12.00 Odd.: Ljudje in Zemlja VREDNO OGLEDA HH Nedelja, 8. kiaU septembra Raimovie, ob 23.05 Apocalypse Now ZDA, 1979 Režija: Francis Ford Coppola Igrajo: Martin Sheen, Marlon Brando, Robert Duvall Vojaški kapetan Willard dobi med vietnamsko vojno posebno nalogo. Odpotovati mora v Kambodžo ter poiskati in ubiti polkovnika Kurtza, kateremu naj bi se povsem zmešalo, saj več ne upošteva ukazov in si je sredi džungle ustvaril svoje malo kraljestvo, v katerem vladajo njegova pravila. »Prvega marca 1976 je Francis Ford Coppola odšel v filipinsko džunglo, da bi posnel ultimativni film o vietnamski vojni, vojni film, ki bo končal vse vojne filme a je naposled postal film, ki je skoraj končal njegovo življenje. 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 Avsenikovih 60 v Medvodah, pon. 14.45 Slikovitih 55 15.15 Film: Najlepše počitnice 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Koncert: Le vkup, le vkup uboga gmajna 18.20 Zvočnost slovenske duše 18.35 Risanke 18.55 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nan.: Foylova vojna 21.40 Intervju 22.40 23.45 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.15 Alpe-Donava-Jadran Jr Slovenija 2 7.40 Skozi čas 8.20 Globus 8.50 Turbulenca 10.05 Glasbena matineja 11.35 Žogari-ja 12.00 Košarka: EP, Gruzija - Slovenija, pon. 13.50 Avtomobilizem: Formula 1, VN Italije (Monza), prenos dirke 16.30 Migaj raje z nami 17.00 20.00 Košarka: EP 17.35 Košarka: EP, Grčija - Italija, prenos 19.50 Žrebanje Lota 20.50 Košarka: EP, Slovenija - Hrvaška, prenos 23.20 Zabavni infokanal 23.30 Kratki film: Moški 23.55 Kratki film: Kje si stari? {p Slovenija 3 6.05 Primorska kronika (pon.) 6.20 7.10, 8.10, 21.30 Žarišče 6.35 Poslanski premislek 6.45 Tedenski pregled 7.3510.45, 15.50 Svet v besedi in sliki 9.00 Kontaktna oddaja z Janijem Moderndorferjem in Jožetom Tankom 10.05 Kronika 10.30 Utrip 11.10 Kontaktna oddaja z ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem 13.30 Prvi dnevnik 14.5018.10 Tedenski pregled 15.00 Na tretjem... 16.05 Satirično oko 16.55 Politik, to sem jaz 17.30 Poročila 17.45 Kronika 19.00 Dnevnik 19.50 Sporočamo 20.00 Tedenski izbor Koper 14.00 Čezmejna Tv 14.10 Rivedere che pia-cere 15.55 Potopisi 16.30 „Q" 17.15 Koncert: Tolminski punt 18.15 Ljudje in zemlja 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Biker Explorer 20.00 Vesolje je... 20.30 Per non dimenticare 21.00 Eno življenje, ena zgodba 22.15 Blue hole 22.45 Alpe Jadran 23.15 Koncert: Mladi talenti 23.30 Koncert 1 Tv Primorka 15.0016.30 Tv prodajno okno 15.30Kme-tijski razgledi z Dolenjske 16.00 Podeželje med Snežnikom in Nanosom 17.00 Koncert: Prijatelji ostanimo prijatelji, 2. del 18.30 Besede miru 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 22.00 Tedenski pregled 20.00 Zgodbe o glasbi 21.30 Na Postojnskem 22.30 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, Videostrani pop Pop TV 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.40 Nan.: Morske deklice - H2O 11.05 Film: Novi igralec 12.50 Nad.: Razočarane gospodinje 13.45 Serija: Kuharski mojster 14.45 Serija: Kuharski dvoboj tortic 15.40 Serija: Nigellissima 16.20 Film: Gimnazijski muzikal 18.10 Nan.: Trafika 18.55 24UR - novice A Kanal A 6.00 Risanke 8.20 Urbani izziv 8.50 Serija: Zakladi s podstrešja 9.45 19.15 Serija: Ne-wyorški gasilci 10.40 Tv Prodaja 10.55 Astro Tv 12.25 Malo za šalo 12.35 Film: Odklenjen 14.35 Film: Zadnja velika avantura 17.00 Serija: Preživel sem japonski kviz 18.00 Serija: Okrog sveta do srca 18.30 Pazi, kamera! 20.00 Film: Krvavi diamant 22.30 Svet - Povečava 23.00 Film: Podvodni naboj 20.00 Film: Mamma mia! (rom., '08, i. M. Streep, A. Seydried) 22.00 Film: Kres ničevosti RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 ; Sv.maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Polke in valčki domače zakladnice; 10.30 Otroški kotiček; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Flor-janc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Istrska srečanja, sledi Music Box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music Box; 14.30 Malo za štalo, malo za hec!; 15.00 Z naših prireditev; 16.00 Music box; 17.00 K izviru navdiha; 18.00 Rolling Stones, sledi Music Box; 19.25 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Konika; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.05 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 KOKTa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 14.30 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00, 10.35, 13.35, 19.00, 20.30, 22.00 Glasbena lestvica; 9.30 Sonoramente classici; 10.15, 19.20 Sigla single; 11.00 La biblioteca di Babele; 11.30 La Slovenija in 15 punti da vedere e assaporare; 12.00 Ora musica; 13.00 Temo scuola/Luoghi e tradizio-ni/Speciali/Detto tra noi in musica; 15.00 E... state freschi - Hot hits; 17.00, 23.00 Pic-Nic elettronique; 18.00 Album charts; 20.00 Luoghi e sapori; 21.00 My chance on air; 21.30 Sonoricamente Puglia, 0.00 Not-tetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.);19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Odskočna deska; 15.30 DIO; 16.30 Mladi in legende... na en koš;18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Evangeličansko bogoslužje; 11.00 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Vokalno-instrumen-talna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Obeta se vam sprememba na ljubezenskem področju. V razmerju boste veliko pozornosti namenili dobremu sporazumevanju s partnerjem, vendar on se ne bo najbolje odzival. irn^* BIK 21.4.-20.5.: Že nekaj časa razmišljate o svoji samopo-dobi, ki ni najboljša. Želene spremembe še ne bo na spregled, zaradi česar pa ne smete obupavati. V službi se ne bojte zaupati nadrejenemu. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Saturn bo na vaše zdravje deloval mračno in nepredvidljivo. Mučila vas bosta predvsem huda utrujenost in pomanjkanje energije. Vzemite si dan ali dva prosto in se posvetite počitku. VAjf* RAK 22.6.-22.7.: Z družino se «« boste dobro razumeli. Če imate otroke, boste veliko pozornosti namenili vzgoji svojih najmlajših. Pazite, da jih ne boste preveč uokvirili s svojim razmišljanjem. LEV 23.7.-23.8.: Na delov-(^^r nem mestu boste pri opravljanju obveznosti včasih raztreseni. Koncentracija bo za vas ključna. Pri domačih opravilih boste zelo lenobni in neprilagodljivi. DEVICA 24.8.-22.9.: Delo v ^^ službi vam bo pobralo ogromno energije. Študijsko razpoloženje vas bo v drugi polovici tedna zapustilo, zato se boste težje spopadali z izzivi, ki so pred vami. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Čaka ^ ^ vas veliko presenečenje, ki bo vplivalo na potek dogodkov v prihodnjem tednu. Prilagoditev spremembi naj vam ne vzame preveč časa. Zdravje: pazite na prehrano. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Polotil se vas bo strah glede vašega odnosa z nekim prijateljem. Pomislek bo najverjetneje povsem neupravičen, vendar se prijatelju vseeno zaupajte. STRELEC 23.11.-21.12.: Zelo boste pikolovski. Predvsem na delovnem mestu vam nič ne bo po godu, zato boste najraje delovali zunaj kolektiva. To pa ne bo najbolj všeč nadrejenemu. KOZOROG 22.12.-20.1.: Izzivov se boste lotili vzneseno in včasih preveč naivno. Postavite se na realna tla. Denar: v prihodnjih dneh lahko dobite nepričakovan dohodek, ki bo spremenil vaše načrte. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Vaše miselne sposobnosti bodo nadpovprečne. Obveznostim boste kljubovali brez večjih težav. Poskušali se boste izogniti rutini in poseči po večjih izzivih. RIBI 20.2.-20.3.: V odnosu med vami in partnerjem se bo zapletlo. Zelo vam bo pomagal pogovor s prijateljem, vendar morate biti odprti in zaupljivi. Pazite tudi, da se boste zaupali pravi osebi. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, B. septembra 2013 21 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.3017.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in di-retta 18.50 Igra: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nan.: Il commissario Montalbano 23.20 Aktualno: Porta a porta V^ Rai Due 7.00 Protestantesimo 7.30 Risanke 8.25 Nan.: Heartland 9.05 Nad.: Settimo cielo 10.30 Rubrike 11.20 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fat-to 16.15 Nan.: Ghost Whisperer 17.55 Dnevnik 18.45 Nad.: Squadra Speciale Cobra 1119.35 Nan.: Castle 20.30 23.15 Dnevnik 21.05 Nan.: Una mamma imperfetta 21.10 Resn. show: Pechino Express obbiettivo Bangkok 23.30 Show: Made in Sud ^ Rai Tre Canale S 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Talk show: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Nad.: Il Segreto 15.45 Talk show: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremen- ska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Serija: Squadra Antimafia 23.30 Nad.: Nel bianco C/ Italia 1 7.00 Nan.: Tutto in famiglia 7.50 Nan.: A tutto ritmo 8.40 Nad.: Giovani campionesse 9.30 Nad.: The Vampire diaries 10.30 Nad.: Gossip Girl 11.30 Nad.: Pretty Little Liars 12.25 Dnevnik in šport 13.40 Nan.: The Cleveland Show 14.10 Simpsonovi 14.35 Nan.: What's my destiny Dragon ball 15.00 Nan.: Naruto 15.25 Nad.: Smallville 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Miami 21.10 Film: Kung Fu Panda 2 (anim.) 23.00 Film: Lo smoking 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Coffee Break 11.00 In Onda - Estate 12.00 Nan.: Suor Therese 13.30 20.00 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.30 Nan.: The District 18.10 Nan.: Il commissario Cordier 20.30 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita ^ Tele 4 6.00 Dnevnik 8.00 Talk show: Agora Estate 10.30 Film: Il presentimento 12.00 Dnevnik 12.25 Per ridere insieme con Stanlio e Ollio 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Nogomet: EP -kvalifikacije, U21 16.55 Tgr Piazza Affari 17.00 Dok.: Geo Magazine 18.55 23.05 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sim-patiche canaglie 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Presa diretta 23.45 Sfide u Rete 4 6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nan.: Chips 7.45 Nan.: Charlie's Angels 9.00 Nan.: Siska 10.00 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricet-te all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Lo sportel-lo di forum 15.30 Nan.: Flikken - Coppia in giallo 16.35 Nan.: My life 16.50 Serija: I delitti del cuoco 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.25 Aktualno: Quinta colonna - Il Quotidiano 21.10 Aktualno: Quinta colonna 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.15 Le intervi-ste... 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Luoghi magici 12.45 22.45 Aktualno: Musa Tv 13.00 Ri-cette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Il caffe dello sport 21.00 Film: L'amore e una cosa meravigliosa 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Trieste in diretta (T Slovenija 1 6.25 Utrip 6.40 Zrcalo tedna 7.00 Dobro jutro 10.15 15.50, 18.40 Risanke in odd. za mlade 12.05 Odd: Ljudje in zemlja 13.00 15.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.35 Polnočni klub (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 16.30 Odd.: Sprehodi v naravo 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Za-pojte z nami 17.35 Nad.: Mali širni svet 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 22.40 Vreme, Kultura, Šport 23.05 Opus 23.40 Knjiga mene briga 0.00 Big band RTV Slovenija (T Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.15 Otroški infokanal 10.10 Dobro jutro 12.20 23.30 Točka 13.10 Intervju 14.10 Prava ideja! 14.35 To bo moj poklic 15.15 Košarka: EP, Slovenija - Hrvaška, pon. 17.00 20.00 Košarka: EP 17.35 Košarka: EP, Litva - Bosna in Hercegovina, prenos 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.50 Košarka: EP, Slovenija - Poljska, prenos |r Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.25 15.05 Poslanski premislek 6.35 13.00 Svet v besedi in sliki 7.00 Izbor, SVS 8.00 9.30, 10.30, 15.30, 17.25 Poročila 9.10 21.30 Žarišče 9.40 Tedenski izbor 11.25 Zrcalo tedna 12.00 15.45 Satirično oko 13.15 Utrip 13.30 Prvi dnevnik 16.35 Tedenski napo-vednik 17.50 Kronika 18.40 21.25 Beseda volilcev 19.00 Dnevnik 19.30 Kronika 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 0.00 Aktualno 20.40 22.50 Na tretjem... 21.45 Kronika 22.00 Tednik (pon.) 23.20 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 23.30 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Film: L'isola dei sogni 16.15 Vesolje je... 16.45 Istra in... 17.15 Istrska potovanja 18.00 23.00 Športel - izbor 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 22.30 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Nautilus 20.30 Artevisione 21.00 Dokumentarec 21.30 Mediteran 22.15 Ora musica 23.35 Dobrote istrske kuhinje 23.30 Okusi in besede zaliva Tv Primorka 8.35 9.00, 10.30, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.3018.30 Naš čas 11.00 Novice, Videostrani 17.30 Mozaik za gluhe in naglušne 19.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 Znanstveni večer 21.00 Dogaja se v Brdih 21.30 Dnevnik Tv Primorka, Vreme, Kultura 22.00 Glasbeni večer pop Pop TV 6.00 Risanke 7.15 17.10 Nad.: Vihar 9.00 10.10, 11.20 Tv Prodaja 9.15 14.55 Nad.: Ljubljena moja 10.25 15.50 Nad.: Rožnati diamant 11.35 17.55 Nad.: Divja v srcu 12.30 Nan.: Tv Dober Dan 13.35 Nan.: Naša mala klinika 14.25 Nan.: Mladi zdravniki 17.00 24 ur popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Prin-ceskin dnevnik (kom.) 22.10 24UR - zvečer 22.40 Nad.: Nepremagljivi dvojec 23.35 Nad.: Obdarjen Kanal A 6.55 Risanke 7.50 Nan.: Jimova družina 8.15 Faktor strahu ZDA 9.05 13.05 Nan.: Policisti v Los Angelesu 9.55 17.05 Nan.: Alarm za Kobro 11 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Malo za šalo 13.55 19.00 Nan.: Dva moža in pol 14.25 Film: Mamma mia! (rom.) 16.30 18.00, 19.55 Svet 16.35 Nan.: Bedarije mojega očeta 19.25 Nan.: Kako sem spoznal vajino mamo 20.05 Film: Trener Carter 22.35 Film: Za sovražno črto _ P d lj k 9 b VREDNO OGLEDA HM Ponedeljek, 9. septembra - Lm Raimovie, 14.05 Le chiavi di casa Italija 2004 Režija: Gianni Amelio Igrajo: Charlotte Rampling Kim Rossi Stuart, Andrea Rossi FIlm , ki ga je Amelio predstavil na beneški Mostri pred devetimi leti, je zgodba o Gianniju, mladem očetu, ki se ne more sprijazniti z dejstvom, da se mu je rodil fantek Paolo, ki je duševno in fizično bolan ter da je Pao-lova mati med porodom izgubila življenje. Gianni otroka kmalu po rojstvu zapusti, skrb zanj pa prevzame razumevajoči par, ki se je pripravljen spopasti z vzgojo bolnega Paola. Po petnajstih letih Giannija prevzemajo močni občutki krivde, zato poskuša ponovno vzpostaviti stik s Paolom. Skupaj se odpravita na pot v bolnišnico v Berlin. Oče si nikakor ne more predstavljati, koliko dodatne energije in truda je potrebnega za osnovne potrebe sina. Najstnik Paolo s sproščanjem jeze in drugih zatrtih čustev do očeta, Gianniu nikakor ne olajšuje situacije. V bolnišnici Gianni spozna mater prav tako bolnega otroka. Nicole mu s koristnimi nasveti odpre pot do pravega odnosa s Paolom. RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Boris Pahor: V imenu besede - 11. nad.; 17.50 V sinjo brezkončnost; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.00 Pod dresom; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 21.00 Lepo je bilo; 21.30 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi - Estate; 8.05 Horoskop; 8.50 Pesem tedna; 9.35 Appunta-menti d'estate; 10.15, 19.20 Siga Single; 10.35, 15.00, 19.00, 21.30, 23.30 Glasbena lestvica; 11.00 La radio fuori; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.35 Ora musica; 14.00 Reportage istriani; 14.35, 22.00 My radio; 16.00 E... state freschi; 18.00 Sconfinando - Il meglio; 20.00 London calling; 21.00 Sonoramente classici; 23.00 Fegiz Files; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Et-nofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 6.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.00, 9.05, 11.00, 11.45 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvesti-la;11.45 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 22 Nedelja, 8. septembra 2013 ITALIJA, SVET / sirija - Verniki v Vatikanu in širom sveta molili za mir v Siriji Papež Frančišek: Ustavite žvenket orožja Nemčija pa je medtem pozdravila enotno stališče EU za mednarodno akcijo v Siriji VATIKAN - »Mir se lahko uveljavi le prek miru. Vojna je poraz za človeštvo in prinaša samo smrt.« To je poudaril papež Frančišek na Trgu sv. Petra v Vatikanu, kjer je bila sinoči molitev za Sirijo, ki se je je udeležil tudi Sveti oče. Ta je med ceremonijo, ki je potekala v tišini in ob pozivih za mir, tudi na kratko spregovoril in dejal, da je treba orožje ustaviti. Podobne procesije so v manjšem obsegu potekale tudi drugod po svetu. Sicer so se katoliški verniki po vsem svetu včeraj na poziv papeža Frančiška postili in molili za mir. Pozivu so se odzvali tudi judi, muslimani in pravoslavni verniki širom sveta. Pobudi se je pridružila tudi slovenska Katoliška cerkev. Papež je namreč pred tednom dni včerajšnji dan razglasil za dan posta in molitve za Sirijo in ves Bližnji vzhod ter pri tem apeliral ne samo na katoličane, pač pa tudi na pripadnike drugih veroizpovedi in neverujoče. Njegovemu pozivu so se odzvali številni verski voditelji. Vodja sirskih sunitskih muslimanov, veliki mufti Ahmed Badredin Ha-sun, je Sirce pozval, naj se pridružijo molitvi, papeževemu pozivu pa se je pridružil tudi eku-menski patriarh Bartolomej I. Glavni rabin v Rimu Riccardo di Segni je dejal, da bo judovska skupnost svoje molitve usmerila v rešitev krize v Siriji. Tudi slovenska katoliška Cerkev je vernike pozvala, naj darujejo svoje molitve in post za mir v svetu in še posebej na Bližnjem vzhodu. Rimskokatoliška cerkev je skušala svoje vernike mobilizirati tako v cerkvah kot prek spletnih družbenih omrežij. Nemška kanclerka Angela Merkel pa je včeraj pozdravila enotno stališče zunanjih ministrov EU glede ocene, da morajo odgovorni za napade s kemičnim orožjem odgovarjati. Hkrati so ministri pozvali Washington, da je treba pred vojaškim posredovanjem počakati na poročilo inšpektorjev ZN. Berlin se je včeraj tudi pridružil pozivom k odločni mednarodni akciji v Siriji, ki jo je ob vrhu G20 v Sankt Peterburgu v petek podpisalo 11 držav, tudi ZDA. »Sporočilo, ki ga pošilja enotno stališče Evrope glede tega grozljivega konflikta, ima neprecenljiv pomen. Uspeh srečanja v Vill-niusu pa kaže, da je bila odločitev Nemčije na vrhu G20 v Sankt Peterburgu za skupno evropsko stališče dobra,« je dejala Merklova. Pred tem je nemški zunanji minister Guido Westerwelle ob robu srečanja zunanjih ministrov EU v litovskem Vilniusu sporočil, da se je Berlin pridružil pozivom k odločni mednarodni akciji v Siriji. V petek Nemčija omenjene izjave v Sankt Peterburgu ni želela podpisati. Kot je pojasnil vodja nemške diplomacije, je to včeraj omogočilo enotno stališče EU. Ameriški predsednik Barack Obama je medtem včeraj dejal, da si ZDA ne morejo zatiskati oči pred »strašnimi podobami« kemičnega napada v Siriji, in kongres ob tem pozval, naj podpre vojaški napad. Obama je poudaril, da želi kaznovati režim sirskega predsednika al Asada, ki ga ZDA obtožujejo odgovornosti za napad s kemičnim orožjem 21. avgusta v predmestju Damaska. V njem je po ameriških navedbah umrlo več kot 1400 ljudi. Ob tem je znova poudaril, da bo vsakršna vojaška akcija omejena tako v trajanju kot obsegu ter bo usmerjena proti sirskemu režimu, ameriški vojaki pa ne bodo stopili na sirsko ozemlje (STA) Papež Frančišek moli za mir v Siriji in v svetu ansa italija - Pritožbeni dokument so izročili senatni komisiji Silvio Berlusconi se je pritožil na evropsko sodišče v Strasbourgu RIM - Nova zakonodaja, ki v primeru pravnomočnih obsodb, določa izključitev obsojenca iz parlamenta, ne sme veljati za nazaj. Gre za t.i. zakon Severino, na katerem sloni pritožba, ki so jo odvetniki Silvia Ber-lusconija vložili evropskemu sodišču v Strasbourgu in v vednost poslali tudi senatni komisiji za volitve in imuniteto. Slednja naj bi do konca tega meseca odločala o parlamentarni usodi nekdanjega ministrskega predsednika, o kateri bo sicer zadnjo besedo imela senatna skupščina. Berlusconijevi advokati so se odločili za takšno potezo v prepričanju, da bi t.i. retroaktivnost zakona Severino kršila osnovne pravice vodje Ljudstva svobode. Sodišče v Stras- Silvio Berlusconi ansa bourgu ni organ Evropske unije, temveč Evropskega sveta, ki namenja pozornost kršitvam človekovih pravic in ki združuje 47 evropskih držav (med njimi Italijo in Slovenijo). Berlusconijeva poteza je doživela različne ocene. Njegovi pristaši menijo, da bi bil nekdanji ministrski predsednik v primeru izključitve iz senata prikrajšan za človekovo pravico, v levi sredini in na levici pa je marsikdo prepričan, da hoče Berlusconi z včerajšnjo pritožbo samo pridobiti na času. Tudi brez zakona Severino bi moral senat Berlusconiju zaradi pravnomočne obsodbe odvzeti parlamentarni mandat, je slišati v levi sredini. V pristojni senatni komisiji se od jutri dalje obeta zahtevna proceduralna in politična bitka, ki bo tako ali drugače vplivala tudi na vlado Enri-ca Lette. Predsednik Giorgio Napolitano vztraja pri oceni, da bi morebitna vladna kriza pomenila katastrofo za italijansko gospodarstvo. Na volitvah v Avstraliji zmagali konservativci CANBERRA - Po šestih letih laburistične vladavine se bodo v Avstraliji na oblast znova zavihteli konservativci, ki so na včerajšnjih parlamentarnih volitvah prepričljivo premagali laburiste premiera Kevina Rudda in si v parlamentu zagotovili večino. Rudd je priznal poraz in napovedal odstop s položaja vodje stranke. Izidi na podlagi 83 odstotkov preštetih glasov, ki jih je po zaprtju volišč objavila avstralska volilna komisija, kažejo, da lahko opozicijska liberalno-nacionalna koalicija To-njya Abbotta računa na 88 sedežev v 150-članskem spodnjem domu parlamenta, laburisti pa na 56. Televizija ABC je sicer pred tem napovedala, da bi lahko Abbottova koalicija dobila 91 sedežev, laburi-sti pa 55. Laburisti so imeli doslej v parlamentu 71 sedežev, enega manj kot konservativci, a so s pomočjo sedmih poslancev Zelenih in neodvisnih vodili manjšinsko vlado. Abbott je pred navdušenimi podporniki napovedal spremembe v državi. »Razglašam, da je Avstralija od danes naprej pod novim vodstvom in da je Avstralija ponovno odprta za posel,« je izjavil. Pod novo vlado naj bi Avstralija tako odpravila davek na izpuste ogljikovega dioksida in posebni davek na velike dobičke v rudarski industriji. Pred obalo Sicilije rešili 700 migrantov in beguncev RIM - Italijanska obalna straža je včeraj sporočila, da so v zadnjih 24 urah rešili več kot 700 migrantov in beguncev, med drugim iz Sirije in Egipta, ki so do italijanske obale pripluli s štirimi ladjami. Na eni od ladij, ki je bila po vrhu še poškodovana, je bilo 207 migrantov iz Nigerije, Gane in Eritreje. Med potniki so bili tudi otroci in noseči ženski. Na drugi ladji, ki je priplula do bližine otoka Lampedusa, je bilo 212 migrantov, med njimi tudi otroci. Na vzhodi obali Sicilije pa je obalna straža zaustavila še dve ladji, na katerih je bilo skupno 293 beguncev iz Sirije in Egipta. Val beguncev, ki poskušajo doseči italijansko obalo, se je v zadnjih mesecih zaradi nasilja v Siriji in Egiptu, zelo povečal. Po podatkih notranjega ministrstva je od začetka leta v Italijo prispelo 3000 Sircev. benetke - Sinoči na 70. filmskem festivalu Zlati lev Gianfrancu Rosiju za dokumentarec »Sacro GRA« italija - Konec protesta Gibanja 5 zvezd Grillo spet izključuje možnost zavezništev BENETKE - Na jubilejnem, 70. filmskem festivalu v Benetkah je zlatega leva za najboljši film na sinočnji zaključni slovesnosti dobil italijanski režiser Gianfranco Rosi za film »SacroGRA«. Nagrado je Rosiju prisodila žirija, ki ji je predsedoval starosta filmske umetnosti Bernardo Bertolucci. Rosijev film, ki je naslov dobil po rimski obvoznici GRA in imenu za sveti gral (Sacro Graal), je dokumentarec o življenju na obrobju Rima, med drugim pa se osredotoča na prostitutke, ribiče in reševalce. Film je na festivalu doživel tudi premiero. Režiser, prvi domačin, ki je v Benetkah dobil glavno nagrado po letu 1998, je ob prevzemu nagrade dejal, da si ni predstavljal, da bi tako pomembno nagrado lahko dobil za dokumentarec. Srebrnega leva za režijo je dobil grški režiser Alexandros Avranas za film »Miss Violence« (Miss nasilja) o 11-letni Angeliki, ki z balkona skoči v smrt z nasmehom na ustih. Sledi preiskava o razlogih za očiten samomor, vendar njena Gianfranco Rosi z zlatim levom ansa družina vztraja, da je šlo za nesrečo. Za vlogo očeta v filmu je nagrado za najboljšega igralca dobil Themis Panou. Veliko nagrado žirije si je prislužil tajvanski film »Stray Dogs« (Zablodeli psi), nemški film Philipa Groninga »Die Frau des Polizisten« (Policistova žena) pa je dobil posebno nagrado žirije. Film »Philomena« režiserja Stephena Frear-sa o materi, ki išče otroka, ki so ga katoliške nune na Irskem dale v posvojitev, pa je Stevu Cooganu in Jeffu Popeu prinesla nagrado za najboljši scenarij. Nagrado za najboljšo igralko je prejela italijanska igralka Elena Cotta za vlogo v filmu »Via Castellana Bandiera«. Žirija je za najboljšega mladega igralca prepoznala Tyja Sheridana, ki jo je prepričal z vlogo v filmu »Joe«. Na najstarejšem filmskem festivalu na svetu je v tekmovalnem programu Teden kritike prvenec Roka Bička Razredni sovražnik že prejel nagrado filmskih kritikov, film Mattea Oleotta Zoran, moj nečak idiot pa nagrado občinstva in tri druga priznanja. Glavno nagrado mednarodne zveze kritikov FIPRESCI je v petek zvečer prejel gejevski psihološki triler 24-letne-ga kanadskega režiserja Xavierja Dolana »Tom at the Farm« (Tom na kmetiji). RIM - Parlamentarci Gibanja 5 zvezd so včeraj končali protest, zaradi katerega so splezali na streho palače poslanske zbornice, češ da parlament ne spoštuje republiške ustave. Ob koncu protesta so se skupaj s privrženci zbrali na trgu pred Montecitoriom (foto ANSA). Njihov vodja Beppe Grillo je spet ponovil, če je bilo sploh potrebno, da »črički« v primeru vladne krize ne bodo sklenili zavezništva z levo sredino. Grillo hoče takoj na volitve in se ne meni za svarila, da bi bilo treba pred volitvami spremeniti volilno zakonodajo. PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 8. septembra 2013 2 3 /— GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA PREBENEG Avditorij V torek, 10. septembra 2013 ob 20. uri / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. Komedija. Režija Minu Kjuder in Sergej Verč. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. V primeru slabega vremena predstava odpade. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij V soboto, 28 septembra, ob 20.30 »Bila sva mlada oba«. Narodnozabavni mjuzikel z glasbo ansambla bratov Avsenik. Režija Jaša Jamnik; igrajo Nataša Tič Ralijan, Gojmir Lešnjak Gojc, Maruša Majer, Žiga Udir in Tadej Pišek. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V soboto, 14. septembra, ob 20.00 premiera »Boris, Milena, Radko«, režiser Dušan Jovanovic, igrajo Milena Zupančič, Radko Polič, Boris Cavazza, Alojz Svete in Nina Valič. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJNA MILJE Še danes 8. septembra na trgu Marconi se odvija sedma izvedba glasbenega festivala Muggia Jazz Festival. Na vrsti bodo Stefano Franco & Flampet Horns in Barbara Dennerlein Duo. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorji V soboto 21. septembra ob 20. uri bo nastopil vrhunski vsestranski srbski umetnik Željko Joksimovic, eden redkih glasbenikov, ki igra kar 14 inštrumentov. Znani so svoji hiti kot Lane moje, Nije ljubav stvar, Ludak kao ja. LJUBLJANA Cvetličarna V torek, 10. septembra, ob 20.00 prihaja v Ljubljano sloviti Manu Chao s svojo zasedbo La Ventura. SNG Opera in Balet V torek, 10. septembra, ob 19.30 Otvoritveni koncert sezone 2013/2014 / nastopajo: Aljaž Farasin, tenor; Matej Vovk, tenor, Ivan Andres Arnšek, bariton, Zoran Potočan, bas in zbor. Dirigenti: Loris Voltolini, Igor Švara in Marko Gašperšič. Kino Šiška V petek, 13. septembra, ob 21.30 Koncert / nastopata Via Ofenziva in Niet. V soboto, 14. septembra, ob 21.00 Koncert / Nastopa Damir Avdic. Križanke Vsoboto, 28. septembra, ob 20. uri Koncert / The Beatles Revival, ena najboljših in najuspešnejših revival skupin v Evropi. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Galerija Narodnega doma na ogled je skupinska razstava fotografiji mladih slovenskih fotografov pod imenom »Fotomorgana«. Razstavljajo Maja Ali-begovic, Matija Brumen, Jasna Jernej-šek in Špela Škulj.Razstava bo na ogled do 20. septembra, od ponedeljka do petka od 15.30 do 19. ure. Salone degli Incanti - Bivša Ribarnica na ogled je zadnji fotografski projekt Jannisa Kounellisa. Razstava bo odprta do 6. januarja 2014. Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi- darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. OPČINE Razstavni prostori Zadružne kraške banke na ogled je razstava o openskem tramvaju z naslovom »Mojih prvih 111 let«. Razstava bo odprta do 21. septembra od ponedeljka do petka od 9. ure do 13.13 in od 14.30 do 17. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. Ob sobotah zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž na ogled je fotografska razstava z nenavadnim naslovom »6 za eno... razstavo«. Gre za skupni prikaz fotografskih sporočil šestih fotoklubov iz Posočja in vsakoletnega gosta, ki je Fotoklub iz Nove Gorice. Razstavo si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure, odprta pa bo do 13. septembra. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. SLIKOVNA KRIŽANKA - Slovenski književniki REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV delovni kolegi vzdevek nekdanjega jugoslovanskega košarkarja dražena dalipagiča izdelovalec večjega kosa pohištva vinski cvet mesto v ukrajini rimski cesar kamboški politik, lon ... vodna pregrada kraj v sloveniji, ob soči kuverta; omot, ovojek češki režiser mesto pri neaplju bolgarski politik (dimitjar vrbanov) it. pisatelj (vasco) boksarsko borišče ramon novarro italijanska pesnica, nobelovka zabeležba kirkin otok zevsov ali atenin ščit; varstvo lestvica tajnik pokrajine v fašistični italiji ruski pisatelj (vsevolod) / video posnetek, filmski vložek mesto v franciji tavčarjeva junakinja zimsko vozilo am. igralka (linda) ropar, kradljivec neg.ocena v sloveniji nasprotno od under omejeno področje stena štandreški odbojkarski klub prireditelji kraj pri poreču mesto vnostra- njosti dalmacije primorski dnevnik, tvoj dnevnik italijanska pritrdil-nica huda bolezen vrsta žita, žitna trava italijanski pevec (eros) hitra tekačica v grški mitologiji začetek znanja deček ali deklica v prvih letih Življenja azijska država argentinski ples sol dušikove kisline zid i'mi'iiimu ameriška letalska družba mm zmerno nizka temperatura frčanje hrvaški skladatelj (branimir) nem. zoolog (arthur) omama z etrom muza ljub. pesništva mesto v rusiji ameriška igralka gardner češki skladatelj in dirigent (karel) ribonukle-inska kislina bojan adamič mlajša železna doba kem. znak za tantal žival, ki prede mrežo martin eden pokrajina v vietnamu denarno zelo premožen človek rodna dežela / daljše obdobje, vek črta na začetku notnega črtovja primorski dnevnik, tvoj dnevnik stranski poganjek dreves anton čehov GLASBA SLOVARČEK - AAL = ameriška letalska družba • AŠA = mesto v Rusiji • GANEV = bolgarski politik • KILON = atenski plemič • (LON) NOL = kamboški politik • SAKAČ = hrvaški skladatelj in dirigent • VAVRA = češki režiser (Otakar) 24 Nedelja, 8. septembra 2013 VREME, RUBRIKE / Jutri bo verjetno deževalo, vmes bodo tudi nevihte. Možne pa bodo tudi občasne delne razjasnitve. Dnevne maksimalne temperature bodo nižje. Nestanovitno vreme se bo nato nadaljevalo več dni. V ponedeljek bo oblačno in deževno, vmes bodo tudi nevihte. V torek bo spremenljivo do pretežno oblačno in večinoma suho. Hladneje bo. CELOVEC °14/19 KRANJSKA G. 011/15 O TRŽIČ 14/19 S. GRADEC 013/19 KRANJO CELJE 15/21 O ¿s LJUBLJANA 015/20 GORICA 0N- GORICA 19/26 O 19/20 POSTOJNA v ^sm» °in \J PORTOROŽ O __ ^ ^ 20/22 /** ^ N. MESTO 15/21 O 20/22 > O UMAG POREČ KOČEVJE S° - ČRNOMELJ O l £ Sonce vzide ob 6.35 in zatone ^g ob 19.30 □ Dolžina dneva 12.55 Luna vzide ob 9.46 in zatone ob 20.41 1973 - Jedro vročinskega >£n§ vala se je premaknilo nad Primorsko, na z številnih postajah je bila izmerjena rekordi dno visoka septembrska temperatura. V Dra-< gonji se je segrelo do zelo vročih 34,6 °C, v Vedrijanu v Goriških brdih so izmerili 34,5 °C. Danes: ob 5.49 najnižje -36 cm, ob 12.25 najvišje 50 cm, ob 18.52 najnižje -36 cm, ob 24.31 najvišje 13 cm. Jutri: ob 6.01 najnižje -25 cm, ob 12.43 najvišje 44 cm, ob 19.30 najnižje -32 cm. Morje je skoraj mirno, temperatura morja 22 stopinj C. -JO 500 m ..........26 1000 m ..........21 1500 m ..........13 2000 m ..........10 2500 m ...........7 2864 m ...........6 UV indeks bo sredi dneva v krajih z jasnim vremenom po nižinah do 6 in v gorah 6,5. Literarni natečaj Založništva tržaškega tiska Kako sem zrasla Se ti zdim stara? Da ne vem več, kako je imeti mlado kožo in mlado slast? Čakaj, leta 48 sem imela dvanajst let. Čakaj, da ti povem! Sem bila bolna, mama so rekli, da je pljučnica, doktor je govoril o vneti porebrni mreni. Prej se tako malo spomnim - in kar se spomnim, je tisto otročje spominjanje, ko je štenga večja od tebe, ko verjameš, da dojenčki kar ponoči od nekod pridejo, in ko ti Miklavževa šiba ukazuje, kako se držati. Tista bolezen pa se je začela vatasto, nekam prijazno. Dobro se spominjam, kako sem par dni prej pokašljevala. Ni bilo zoprno, ni me bolelo med krehanjem, le poležavala sem na gorki peči in kašljala. »Bo kmalu za trebit!« jer zjutraj rekel Oblakov Janez, ko je prišel po žakelj semenskega krompirja. »O, pa bo še za počakat!« so rekli oče, »ni za hitet, ker bo še lahko sneg.« Bil je marec in pod napuščem se je cedil težek, gost, umazan sneg; sonce je postajalo močnejše, tako da je dopoldne začelo po bregu kar šumeti od cedeče se vode. Od slamnate strehe je gosto kapljalo in proti Jeramu seje že videlo prve zaplate nabrekle mokre ruše. Kuhalo me je le toliko, da so oče rekli, naj ne grem v šolo. Nejevoljno sem obležala na peči in še enkrat brala Zimzelen pod snegom in Deklo Ančko. Čas se je čisto na drobno cedil, mama so klekljali, oče so na stolcu nabijali količe v ko-ševo dno. Vsi drugi so bili v šoli ali po delu v štali. Ležala sem na peči, ko se mi je proti poldnevu zazdelo, da sonce postaja žolto rumeno - a veš, kakšna je žolta? Gosta, težka skoraj kot blato zalivančka. Peč pod mano je postala trda in začelo me je tresti. Oča so pogledali vame in rekli: »Tildica, kaj te pa tako trese?« Sem zajamrala, da me zebe, pa se je zasmejal, da je vendar glih prej podtaknil v že-kno fušto. In je zabijal naprej količe v koš, klenk, klenk, in so mati klekljali, tenka, tenka, tenke, tenk, in srce se mi je krčilo, da sem se zvijala pod tisto težko pleteno deko. Z ispe je Frančk prinesel koš fižola za omužgat. Ja, vsako leto smo ga pustili v strokih, da se ne bi prezgodaj postaral. Vsul ga je v jerbas in začel mužgati. Še tretje opravilo v hiši mi je bilo, kot bi kdo tiste svilene rože s tetinega goricjan-skega klobuka grobo trgal. Jezik se mi je začel valjati po ustih in grodnico mi je začel stresati drugačen kašelj. - A če ni bilo prej? Februarja? Ne, marec je bil, se spomnim, da so par dni prej stric Matija imeli god in smo še šli mu rovštat in smo pol jedli bobe. Se spomnim, kako mi je knjiga padla iz roke in kako me je začela dušiti deka in se mi je zdelo, kot da lezem v gosto zeleno vodo. »Boš jedla? Sirkovo župo? Moraš jest, da ne oslabiš!« Kot otrok sem molela pesti navzgor in otresala z glavo, kot otrok sem vekala, da ne bom - in sem bila še otrok. Potem je vse ratalo zeleno in vatasto, nekdo me je dvignil in me nesel s hiše v kamro, nekdo drug mi je vlačil srajco za spat čez glavo, me je otiral z vlažno cunjo in me prekladal; kdo me je dvigal, da sem mu krehala na ramenu; kdo mi je s cunjo brisal tisto sluz okrog ust! SIFRA: LETA 48 »Pij, moraš pit! Lipov čaj.« »Glej jo, kako je vroča!« »Jo moraš ohladit.« Zavili so me v mokre hladne rjuhe. Žgalo me je od mraza. Dajali smo jeshove krpe na čelo. Rudi, Frančk, Milica, Mirko, Justina in Ajngela so hodili med vrata in me motrili. Le Justina si je upala do mene in mi dajala svojo dolgo belo roko na čelo: »Te boli?« Zmajala sem. Ni me bolelo. Bolelo je moje telo. Moje telo je stresalo v krčih, mene pa ne. Kot da nisem v njem, ampak na stolu ob postelji. In gledam, kako telo zaliva vatasta bolezen. Doktor je prišel peti dan. Oča in mati so me dvignili in mi nabrali srajco pod vratom. Bila je prepojena z vročico in potom, da se je komaj odlepila od kože. Z mrzlim stetosko-pom me je osluškoval, mi s prsti trkal po hrbtu in bil tiho. Mama so preveč govorili kot vedno, kadar se niso več znašli. Oča so bili tiho. Ko je doktor vstal z moje postelje in mi je telo omahnilo med rjuhe, sem vstala s stolca ob postelji in spet zdrsnila vanj. Doktor je izginjal v belini ob oknu in jaz sem zaprla oči. Ne vem, koliko dni sem premedlela, toda ko sem se spet zavedla svojega telesa, so bile rjuhe pod mano čiste in sveže in zunaj ni bilo več snega. Trava na vrtu je gosto zeleno bodla in pod plotom so že cvetele rumene narcise. »Tildica, jej!« so rekli mati s kokošjimi jetrci in krompirjem na krožniku. Tiho sem pogledala naokoli. Tildice ni bilo več. Tildica je šla v teh tednih skupaj z boleznijo. Bila sem kot mlada kača, ki se zlevi in se znajde v večjem telesu, možgani pa se ji šele navajajo na drugačne razsežnosti. Moja mati tega niso vedeli, še vedno so hoteli Tildico pitati. Trmasto sem stisnila ustnice in se obrnila proti steni. Vrata so se odprla: »A druč ne je?« »Ne.« »Zdej bi ja morala ...« »Doktor pravi, da bo morala na Golnik ...« »Kdo bo pa plačal? In kaj ji lahko tam pomagajo? Se bo še sušice nalezla.« Razmišljala sem o Golniku in o tem, da bi šla. Mati so odložili krožnik na stolec in šli z očetom iz kamre. V hiši se je zaslišal tlesk sklede na mizi, oča so molili in potem so pele le še žlice. Dvignila sem se na komolce in gledala kupček belega krompirja sredi jetrne luže. Hotela sem dvigniti desnico in prijeti vilico, pa ni šlo. Spet sem padla na povšter in zadremala. »Ne boš jedla?« me je Mirko gledal čisto od blizu? »A lahko jaz?« »Kaj ste pa vi jedli?« »Kislo sirkovo župo - petek je, saj veš!« Spogledala sva se in se zmrdnila. Streslo me je: res sem bolna, da mi v petek sredi posta spražijo jetra. Opazovala sem, kako je mali gledal v krožnik in požiral sline. »Veš kaj, dajaj mi krompir v usta, jetrca pa ti pojej.« Začel me je pitati in vmes nosil rjave listke sebi v usta. Pojedla sva vse. Obliznil se je in meni je mlečen okus prijazno šel čez jezik. »Pejdi, da te mati ne dobijo!« Zasmejal se je, povlekel stol k oknu in se povzpel na polico. Skozi odprto okno je priplaval svetel, jasen zrak, on pa je stekel po bregu za hišo. »Vse si pojedla - pridna!« so mati pobrali krožnik. Mirko je spet pritekel k oknu in se od zunaj s komolci naslonil na polico. V rokah je imel velik šop velikonočnic in pljučni-ka. »Dal ti jih bom v kozarec, da jih boš gledala.« Slišala sem, kako je v kuhinji iz kredence vzel kozarec in potem je skozi hišo pritekel do kamre. Rože je dal na sto-lec ob postelji. »Ata pravijo, ad bo šel jutri prašat doktorja, kdaj greš na Golnik. Kaj je tam?« Gledala sva se in preudarjala. Nič nisva vedela, kaj se skriva za tem golim imenom. »A te je kaj strah?« »Ne,« sem rekla, »komaj čakam, da grem.« Ko so besede šle iz mene, sem se stresla od presenečenja in upanja, da grem kam drugam, da kaj vidim in spoznam. Pa četudi je to Golnik. Pa četudi da je tam sušica in ljudje umirajo. »Mene pa bi bilo strah.« »Ti si še majhen, Mirkec,« sem rekla nežno. Ko je potem popoldne sonce že lezlo na zahodno okno, je naenkrat šlo skozme nekaj velikega. Koža se mi je naježi-lo. Sonce pa je legalo vedno bolj poševno na pod in seglo po stolcu. Rožice so se razprle v pozni svetlobi. En tak mir je bil v kamri. Metulj je prijadral na svetlečem se zraku in se usedel na bledo moder cvet. Velik, bledo rumen metulj. Nagnil se je nad prašnike in jih nepotrpežljivo otrkaval z ozkim rilčkom, da se je cvet drobno stresal. Kot da me je tisti prejšnji drget razprl za novo, drugačno videnje, so se mi ustnice napele od želje, da bi metulj z njih pil. Da bi z rilčkom tipal za mojimi zobmi in bi sedal na moj mlad život. Da bi mi šel pod srajco in drsel po mojem životu in trebuhu. Da bi me razprl in bi se ga oklenila. Da bi bilo zadoščeno praznini v meni. Metulj je z velikonočnice stopil na pljučnik in se zaril v mehko rožo. Kot da se ga otresa, se je nagnila. Od mene je šel lahen drget. Ko so potem mati stopili v kamro, v postelji ni bilo nič več Tildice. Ja, zdaj sem stara, prav imaš. In drugačni drgeti me stresajo kot takrat, leta 48. In imaš prav, lahko da se mi samo zdi, da vem, kako je biti mlad. Ampak čakaj, da ti povem . Literarni natečaj Založništva tržaškega tiska GLASUJEM ZA: Kako sem zrasla ŠIFRA: Leta 48 Objavljeno v Primorskem dnevniku dne 8. septembra 2013 IME IN PRIIMEK KONTAKT (telefon ali e-mail)_ Odrezek pošljite na naslov Založništvo tržaškega tiska, Ul. Mon-tecchi 6,34137 Trst ali oddajte v Narodni in študijski knjižnici v Trstu.