11 številka , v soboto Z. aprila I9Z1. [IV. leto Ishaji Tmik dan popoldne tsTiemsl nedelfe in pravnike. Ineo-atl i Prostor 1 m/ m X S4 ml m za male oglase da 27 m'/n višine 1 K, od 30 m/m vlSIne dalje kupčijski !n uradni oglasi 1 m/m K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave In reklame 1 rn/m K 3*—. Poroke, zaroke SJ K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—» Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov na se prtloli znamka za odgovor PprAcnlitTO „Slor. Naroda4' in Prodaj Tisairne11 ulica *L 5, Drillicno. — Telefon st 334. Knaflova „Sloreasttt Narod' vel|a celoletno napce, plačan . K 500" - polletno....... a 150 — 3 mesečno...... „ 75*— l - ..... „25- « Llnbllanl In po pottl i V inoaematvo i celoletno......K 42d*— [H>llcmo ....... „210*— 3 mesečno......., 105*— m 35 — Pri morebitnem p^vUtnju se ima dalj5a naročnina doplačati. Novi naročniki na: po^iicio v orvlč Mfocatito vedno IMtiT po nakaznici. Na samn n|s nen naroMla brez noil*tve ilenarta se ne moremo ozirati. Uredništvo „Slor. Ifarođu'1 Knaftiv.i ulica AL I, U nadstropja Telefon »ter. 34. Dopise sprejema le podpisana tn zadostno trankovane. WfST Rokopisov ne vrača. Posamezna številka velja "*20 K PcStnlna platana v gotovini. Sokolsfuo in klerik e Slovenska krščanska socijalna rveza v Ljubljani, Hrvatska karo* lička ženska sveza in Hrvatski Ka* toliski narodni savez v Zagrebu so naslovili na Jugoslovenski sokolski savez odprto pismo, ki je bilo pri* občeno tudi v klerikalnih časopisih. V njem stavijo do Saveza sedem vprašanj, ki nanja zahtevajo toč* nega odgovora. Tega odgovora dolgo ni bilo in že smo mislili, da se naše starešinstvo pripravlja na temeljit odgovor. Za nekaj tednov pa čitamo v Slovencu ta odgovor, ki ga seve Slovenčevo uredništvo primerno komentuje. »Starešinstvo ne uvidi potrebe odgovarjati...« Bravo! To je edino pravi odgovor na sofizme »odprtega pisma«, ne glede na to, da stoji Sokolstvo mnogo previsoko, da bi priznavalo uvodom navedenim društvom lec;i* timacijo za tako interpelacijo. »Odprto pismo« navaja sicer dobesedno znano mariborsko resolucijo 1920: »Klerikalizem in Sokol* stvo se izključujeta. Kdor vzore* jema klerikalno svetovno naziranje, po katerem prihaja vera v politiko, da se ustvari gospodstvo medna« rodne katoliške hierarhije nad dr* žavo in nad duhovnim življenjem državljanov, kdor misli, da je na polju umske razsoje dopuščeno sa» mo ono, kar dopušča ta hierarhija, ta ne more biti Sokol. Sokolstvo spoštuje vsaktero versko prepriča* nje ...« To vse je tako jasno in eno* stavno povedano, da mora zado* ščati vsakemu razsodnemu človeku. Ne potrebuje nobenega nadaljnega vprašanja in pojasnjevanja. To ve tudi klerikalec, ali prav ker je kle* rikalec, ga na dlani ležeča resnica bode v oči. Proti resnici ne more nastopiti, zato jo — pretvarja. »Odprto pismo« si napravlja stvar lahko, tako lahko, da je pr.>» zorna in da bi jo žalili, ako jo ime* nujerao samo naivno. Z velikan* skim logičnim saltomortale prehiia od klerikalizma na krščanstvo in katoliško cerkev ter sklepa: Kdor je katolik, ne more biti Sokol — ! češ. to je smisel mariborske reso* luci je. Na tej osnovi si potem pri* kroja onih sedem vprašanj. Katoliška cerkev, krščanstvo, hierarhija, katoliški episkopat, pa* pež. klerikalizem — vse to vrže v en lonec, premeša in prevrne, iz te zmesi pa dobi novi eliksir — vero. Vprašanje, ki ne zna ločiti vere in krščanstva od katolicizma ali celo od klerikalizma, ne zasluži odgo* vora. »Odprto pismo« samo razkrin* kava klerikalizem, ki ga mora pobi« jati vsak prosvitljenec: s plaščem vere in krščanstva odevati vse ie* čednosti in nenravnosti. Ako po* tem biješ po teh nečednostih in n< nravnostih, pa ti zacvilijo, da si proti veri in krščanstvu. Proti verj so oni, ki jo izrabljajo v svoje pre* sneto posvetne namene, proti kr^ ščanstvu oni, ki načela krščanstva postavljajo na glavo. Le klerikalec more trditi, da živi krščansko življenje, pri tem pa goji nizkotno sovraštvo do svo* jega bližnjika, hlepi za bogastvom, se povišuje nad drugimi, ti jemiie čast in poštenje, prešestvuje itd. Morete li vzdržati trditev, da ie da našnja katoliška cerkev s svojim sijajem, bogastvom, s svojo ošib* no hierarhijo še Kristusova cer}-Morete L" iskreno kazati, da večina katoliške hierarhije živi resnic -krščansko življenje? Morete li ravno od najvernejšega človeka za* htevati, da sledi brezpogojno take* mu duhovnemu vodstvu? Ali ni v očeh pravega krščanskega človeka Čisto pravilno, ako stigmatiziramo to popačeno krščanstvo kot to kar je: Klerikalizem? Klerikalcu v usta vzeti krščanstvo — je blasfemiia. Zato na onih sedem vprašanj lahko odgovorimo z enim stavkom: Sokolski nravstveni zakoni ne na* sprotujejo krščanskim moralnim na* ukom, marveč jih izpopolnujejo, prav zategadelj klerikalec ne more biti SckoL Sapienti sat! Brat Samo. Proti pouratku Habsouržaooo in Hohen- zollernceti. Francijo in Italijo. Tvorec vseh teh pogodb je čehoslovaški minister zunanjih del dr. Edvard Beneš. Pri njegovem zadnjem poseru v Rimu so iz njegovih konferenc z Giolitti* jem in grofom Sforzo nastale po* Berlinska »Vosslsche Zeitung« priobčuje razkritja o zvezni oo* godbi med Čehoslovaško in Pran* cijo. Ta zveza tvori samo del celega omrežja zvez, ki so bile sklenjene med Čehoslovaško, Jugoslavijo, Irma Pclahoiia. Sofija Borštnikova: Rada ustrežem Vasi želji, da naj kaj povem o naši Irmi, ki slavi 2 aprila 251etnico svojega umetni« škega delovanja na zagrebškem gledališču. Evo nekoliko prijetnih spommov! Moje starejše, že odrastle se* stre so se me usmilile ter me vzele s seboj k predstavi, ki se je vršila *e v starem, bivšem nemškem gleda* lišču, katero je kasneje pogorelo. Bila sem še zelo majhna deklica. Tako sem sedela na »nobcl«*gale* riji za celih 20 krajcarjev, igrali so Nemci igro »Ja, so sind wir«, ne vem katerega pisatelja. Poleg mene na desni strani je Bedela debela gospa, ki se je vedno prijazno smehljala, in silno sem se čudila, ko sem slišala, da ona ni nič plačala za vstopnico; zato, ker nje* na hčerka igra pri tej predstavi. Bila je mama Irmina. In res, videla sem na odru malo deklico, ki je predstavljala dečka. Bila je zc* lo elegantno oblečena, v sivi deški obleki ter je neustrašeno in veselo po odru skakala in govorila. To je bila mala Irma Polakova, Takrat godbe, v katerih si Italija in Čeho* slovaška protistransko jamčita iz* vedbo sain'germainske in trianon* ske mirovne pogodbe. S temi po* godbami je Čehoslovaška za v aro« vana proti Madžarski, Avstriji se garantira posest treh zapadno ogr* skih županij ter zabranjuje ustano* vitev donavske federacije, s čemer je izključena vsaka habsburška agi* tacija. Čehoslovaška republika ie že svoječasni avstrijsko socijalisti* čni vladi obljubila oboroženo po* moč proti vsakterirn monarhisti* čnim komplotom. Ko so na Dunaju prevzeli vlado krščanski socijalji, je Čehoslovaška izjavila, da bo smatrala vsak monarhistični pre* vrat v Avstriji kot povod za vojno. To politiko je dr. Beneš uveljavil v Rimu in je kot protidajatev za to priznal rapailsko pogo bo med [talijo in Jugoslavijo. S pogodbami, ki jih je sklenil v Rimu, se je na to napotil v Pariz. Dasi francosko*če« hos!ovaška zveza službeno še ni podpisana, vendar je v bistvu pro* tokolarično že sestavljena. Dr. Bc* neš je v Parizu v živih barvah naslikal nevarnost, ki grozi, ako bi se osnovala donavska federacija in ako bi se ne zajezila habsburška agitacija. S tem je dosegel, da se je Francija popolnoma odpovedala ideji obdonavske federacije, ter ob enem tudi sklenila, da ne bo trpela habsburške propagande. Za enako opasno, kakor donavsko federacijo smatrajo v Rimu, v Pragi tudi vsa* ko kombinacijo, ki bi imela za svrho, da se deli Nemčije združijo z Avstrijo na monarhistični podlagi. U važu je se, da bi bila dr* žava, na katere čelu bi stali bodisi Hohenzollernci, bodisi \Vitte!sba* chovci, Italiji ali Čehoslovaški prav* ko nevarna, kakor bivša avstro* ogrska monarhija. Zato obsegajo pogodbe dr. Beneša tudi obrambo proti monarhistienim stremljenjem v Nemčiji, kar so v Parizu sprejeli z največjim zadoščenjem. Ako pri* merjamo te pogodbe z rapallskim sporazumom in z malo antanto, prihajamo do zaključka, da je na* stala okrog Nemčije gosta mreža evropskih zvez, ki obsega Francijo, Italijo, Čehoslovaško, Jugoslavijo, Romunijo in tudi Poljsko. Ta k on* stelacija zaslužuje v Berlinu in na Dunaju tem večjo pozornost, ker ie v teh pogodbah prisojena Avstriji čisto posebna vloga. V Rimu in v Pragi so si na jasnem o tem, da Av* stri j a, izolirana, ni sposobna za življenje. Ker so češki in italijanski državniki načelno proti donavski federaciji, dokazuje to indirektno nujnost združitve avstrijske republi* ke z Nemčijo. Italija in ČeškosJo* vaška se tej združitvi nc bosta upi* rali. Izvedljiva pa je ta združitev samo s privoljenjem Francije .. .« Tako pisc »Vossische Zeitung«, Njene informacije morda v po« drobnostih niso docela točne, v bistvu pa gotovo odgofariajo res* niči. Pustolovščina Karla Habsburškega. ČEŠKOSLOVAŠKA PROTI KARLU — d Praga, 31. marca. Kakor doznava »Pragcr Preske*, je češkoslovaška vlada podvzela glede vprašanja bivšega kralja Karla energične koral:s in se pogaja z Bukareštom in Beogradom. Poleg te^a je stopila v stik z ozirotn na to vprašanje tudi z francoskim, angleškim in Italijanskim kabinetom. Osebe, ki so dobro poučene o položaju v zunanji politiki, so izjavile, da :e podjetje bivšega kr. nresna otročarija, ki ima lahko neugodne posledice. Po sestanku v Brucka, kjer je češkoslovaška vladi že pričela zaupati Madžarski, se je položaj tako iznremenil, da je pričelo to zaupan.'e giniti. Zavezniki bodo morali v Budimpešti zahtevati solidne garancije, ki bodo izključi'e, da bi se še kdaj kaj takega ponovilo. Navzočnost razkralja na Madžarskem pomc-n»a stalno ogromen ie za nasledsrvene države. Sedaj s? še ne ve, kako je mogel Kari oditi iz Švice. Če švicarska vlada ne zamore zadržati bivšega krnita, naj se razkrali premesti kam dalje od Avstrije in Ogrske. Če:kA časopisje men!, da še obstoja nevarnost monarhlstične restavracije in da je treba temu gibanju posvetiti največjo pozornost. AVSTRIJA IN BIVŠI CESAR KARL. — d Dunaj. 31. marca. Odsek za zunanje zadeve je na svoji današnji se.i najprej izvolil poslanca dr. Uurt-lerja za predsednika. Pricetkom seje je zvezni kancelar dr. Mayr poročal o demaršah češkoslovaške, jugoslo-venske in romunske vlade v Budimpešti in o tem. da so te države zadevale, naj se b.vši cesar Kari takoj odstrani iz Madžarske. Izjavil je, da je madžarski opravnik Masirevič bil pri njemu in mu naznanil, da bo razkralj Kari v kratkem odšel v Švico. Švicarski poslanik Burghardt je naznanil, da Švica nima nič pro'i temu, da se razkralj povrne tja. Povratek se bo izvršil v sporazumu z madžarsko in švicarsko vlado, ki bosta izvedli tudi potrebne varnostne odredbo. Tekom seje je zvezni kancelar dr. Mayr še razpravlal o tem, pod kakšnimi okol-ščinami se je Karlu posrečilo, da je potoval preko avstrijskega ozemlja na Madžarsko in kakšne varnostne odredbe so se sedaj odredile, da ne bi mogel povzročiti kakih nemirov na svojem povratku. Poudarjal je, da ie treba na vsak način zavarovati Avstrijo pred posledicami dogodkov, ki se sedaj vršijo na Madžarskem. Nato Je zvezni kancelar poročal o svojem potovanju v London in Pariz. AVSTRIJA IN ZAPADNA OGEU S K A. — d Dunaj, 31. marca. Na vče-ra'šnji seji upravnega urada za Zapadno Ogrsko je bila sprejeta resolucija, s katero se naproša deželna uprava, naj nastopi pri zveznem zunanjem ministrstvu za to, naj bi Avstrija tak j zahtevala od zveze narodov, naj se prepreči, da bi Zapadna Ogrska kot sestavni del avstrijske republike s pomočjo vojaške diktature postala monarhija. V resoluciji se glasi nadalje, naj Avstrija obenem zahteva, naj antanta zasede Zapadno Ogrsko. NEMCI O KARLU. — d Berlin, 31. rnar^a. Večerni listi se pečajo s položajem, ki je nastal za Madžarsko vsled povrnitve raz-cesar a Karla. In se strinjajo v tem. da je s tem pučem nastala nevarnost za vso Osrednio Evropo. Vendar upajo, da se bo bivši cesar kmalu odstranil, ker to energično zahteva maia antanta. ANTANTA IN KARL. —d Washington, 31. marca« »Public Ledger« v Filadelfiji objav* javlja brzojavko svojega pariškega dopisnika, ki veli, da so zastopniki entente v Budimpešti že poslali španskemu kralju brzojavno pro§< njo, da se bivšemu kralju Karlu ▼ Španiji dovoli azil. Dopisnik do# znava nadalje iz verodostojnega francoskega vira, da zahteva Fran* cija brezpogojno izvedbo mirovno pogodbe v Neuillvju in da ne bo odobravala nobenih odredb, ki bi ogrožale Italijo in nasledstvene dr* zave. Jasno je, da bi restavracij* Habsb uržana v Budimpešti povzro* čila neizvedbo neuillvjskega mini in dovedla vzpostavitev stare Ogr« ske. Francoski zastopnik v Budim* pesti je že poslal ministru za zuna* nje posle noto, ki govori o zadrža* niu vlade zoper restavracijo Karla Habsburškega za kralja Madžar* ske. —d Pariz, 31. marca. V torek zvečer je naznanil angleški vrhovnJ komisar v Budimpešti madžarski vladi v imenu ententnih velesil, da sem jo videla prvič na odru, ali za mene je bilo dovolj. Vso noč nisem spala in vedno sem mislila na to, kako bi tudi jaz rada igrala takega malega dečka. Čez par let pa sem se silno raz* veselila, ko je prišla v staro čital* nico, ki je bila v Sellcnburgovi uli* ci, mlada, tudi še otroška dckli;a, Irma Polakova k našim diletant* skim skušnjam, ki so se VTŠilc v stari čitalnici vsak večer v prvem nadstropju. Irma ni bila kaj vsakdanjega. Skakljala je po sobah kot mlada srnica z velikimi rjavimi, lepimi očmi, zelo kratka krilca in male nožice in vedno je žvrgolcla in pc« vučkala kot škrjanček. Po plečih pa so ji visele dolge kite s svilenimi trakovi. Bila je zelo srčkana, izglc* dala je tako nekako aristokratsko. Pa že takrat je znala prav energič* no zahtevati velike in lepe naloge. Zanimalo pa jo je vedno bolj petje kakor dramske naloge. Takrat sem postala njena mla* da oboževateliica. Takoj, ko sem jo slišala prvikrat peti pred skuš* njo v sobi, v kateri so nekdaj imeli čitalniski pevci svoje vaje zvečer ob osmih, je Irmica sedla h glaso* virju in zapela s tenkim, nežnim glasom, menda takrat njeno najmi* lejšo pesmico: »Dirndl von Tirol«, jaz pa. ki sem že od otroških let glasbo zelo ljubila, sem jo poslu* šala kot zamaknjena. Od takrat ni imela Irma več miru; vedno sem jo pred skušnjami nadlegovala, nai mi zapoje to pesmico. Večkrat mi je ustregla ter pela. »Ali si sitna!« jc rekla. »Pa naj bo še danes, potem pa ne več!« Jaz pa sem jo znala preprositi. Dobro se spominjam, ko smo igrali v stari Čitalnici »Nervozne žene«. Irma je predstavljala bla* gajničarko v drugem dejanju: pri tistih skušnjah se je pa kregala z Borštnikom, ki je bil takrat reži* ser. Ne spominjam se več, zakaj, a prepir je bil dokaz njene ambici* je za gledišče. Kasneje sem nastopala v no* vem deželnem gledališču sku^ai z njo. Takrat pa je pela tudi že prvič Esmeraldo v oneri »Prodana nevc* sta« in kasneje tudi »Mamselle Ni* touche«, eno svojih najsijajnejših kreacij. Spominjam se, da so se ta* krat dame pritoževale, da je bila Irmica preveč dekoltirana na odru — seveda takrat je bil to se vc1 greh, ali videti je bilo vendar le lepo, — Seveda takrat ni še nihče slutil, da bodo mlade deklice ob Irmini 251etnici skakale na pol nage ob belem dnevu po ulici. Odšla sem na zagrebško gleda* lišče in tam sem čez nekoliko let zopet Irmo videla na odru; nasto* pila je kot gost in bila tudi takoj angažovana. V Zagrebu deluje še danes. Gospa Irma Polakova je delo* vala največ v opereti, ali ona ni samo operna in operetna pevka n*t* go je tudi izvrstna igralka. Če se jo gleda v opereti, kako graciozno pleše in ljubko poje — njene in njenega stalnega partnerja komi* carja Grunda šale so vedno polne humorja in neodoljive. Če sem pri* šla še tako nerazpoložena v gleda* lišče, Irma Polakova me je razve* drila vselej s svojo temperamentno veselo igro, kakor tudi vse drugo občinstvo. Kakor je vesela v onereti, tako se zna v resne naloge uživeti in po* slušalce ganiti do solz s svojim krasnim, čustvenim petiem. Sporni* njam tu eno njenih resnih partij »Micaelo« v operi »Carmen«. Ka* ko krasno iera in poje to težavno partijo in kako lepa ie vedno na odrul »Madame Butterfly«, paž v »Plesu v maskah« i. dr. so njeno uloge. 2e v stari Čitalnici in kasneje JI je Borštnik, videč njeno veliko da> ilarjenost, dajal velike naloge, aH bolj veselega značaja, ki jih je ved* no igrala z veliko sigurnostjo in ži* vahnim temperamentom. Ni čudno, da se je njen talent sčasoma tako lepo razvil ter da je, zapustivši Ljubljano, postala slav* na operetna diva, ki do danes nima tekmovalke na slovanskih odrih« Zagrebško gledališče ne najde ta* ko skoraj pevke, ki bi bila sposob* na, da v polni meri nadomesti Slo* venko Irmo Polakovo. To je par skromnih spominov iz začetnih let njene gledališke ka* rijere. Če bi kdo hotel napisati vse njene krasne kreacije in uspehe, bi gotovo nastala o tem cela knjiga, Urbnnčič*Podgrajski: Pravite in pišete, da je od tedaj že 25 let? Zame jc bilo to šele vče* raj. Ne rečem pa, da ni bilo med tem dolge noči, polne lepih, pa tu* di težkih sanj, iz katerih smo se danes prebudili precej trudni, nič kaj zadovoljni, in da nam je zrcalo v svoji poštenosti strahovito malo 36 2 stran *' ■ .SLOVENSKI NAROD-, dne 2. aprila 192i. 74 štev. SO te nasprotne restavraciji Habt* buržanov na madžarskem prestolu, —d Pariz, 31. marca. Protest zavezniških vlad proti vzpostavitvi Habsburgovcev je francoski posla* nik v imenu zavezniških velesil iz* ročil madžarski vladi v torek zve* PRESENEČENJE V ŠVICI. —d Bern, 30. marca. Vesti o prihodu bivšega kralja Karla v Bu* dimpešto so zbudile presnečenje v Cvezni zbornici. O odpotovanju ivŠega kralja ni bilo nikomur nič gnanega, švicarska oblastva tudi ne vedo nič glede potnega lista. Na* dalj uje se preiskava o načinu, kako se je vršilo odpotovanje iz Švice. Glede eventualnega povratka v Svi* co In glede bivanja na švicarskem ozemlju si zvezni svet pridržuje svoje odredbe. Avstrijsko in mad* iarsko poslaništvo izjavljata, da ni* Sta dali nobenega dovoljenja za od* potovanje bivšega kralja. Tudi ne vedo, po kateri poti je zapustil Svi* CO. Tudi v Bernu živeči brat bivše* ga kralja, bivši vojvoda Maks in drugi sorodniki niso nič vedeli o njegovem koraku in ga obžalujejo. —c! Dom, 31. marca. »Journal ile Geneve« ugotavlja, da je bivši kralj Karel prelomil svojo besedo, Id jo je dal Švici in izjavlja, da se Švica ne bo prizadevala zopet od* preti vrata in mu dovoliti, da bi oži val njeno gostoljubnost. SOLIDARNOST HRVATOV. — Zagreb, 31. marca. Zagreb« Iko časopisje jc pokazalo o priliki povratka bivšega cesarja Karla vzorno solidarnost. Vse časopisje Je čutilo, da se tiče pustolovščina cesarja Karla v prvi vrsti Hrvatov in da mora ravno Zagreb pobiti vse namere, ki računajo pri tej ptU liki s tem, da bomo razcepljeni. FRANCOSKI LISTI IN KARL* —d Pariz, 31, marca. V »Jour* na! des Debats« zahteva Auguste Gauvain, naj se nasledstvenim dr* žavam pomaga pri obrambi proti Habsburgovcem. Jacques Painville primerja v »Liberte« potovanje raz* fcralja na Madžarsko s povratkom grškega kralja in vidi v tem dogod* tu simptome splošnega monarhisti* enega pokreta, ki bi lahko ogrozil Inir v Srednji EvropL Vsekakor morajo zavezniške velesile paziti. ITALIJANSKO ČASOPISJE. , —d Rim, 30. marca. Glede pri* hoda bivšega kralja Karla v Budim« pešto piše »Giornale d' Italla«, da nI se Italija in zavezniki odločno Oprli restavraciji Karla in zahtevali lztiranje iz Madžarske. — »Corri* ere d1 Italia« pravi, da vlada med Italijo in nasledstvenimi državami bivšo Avstro*ogrske monarhije po* poln sporazum glede zadržanja na* pram restavraciji razkralja Karla. DR. SCHAGERJEVE IZJAVE. — Dunaj, 31. marca. Sekcij ski šef dr. Albin Schager, o katerem je znano, da se nahaja v intimnih zve* z ah z bivšim cesarjem Karlom, se je napram časnikarjem izrazil, da je po njegovih informacijah Kare: potoval iz Švice preko Strassburga na Dunaj. O Karlovi avanturi se je izrazil med drugim: »Cesarjev zadnji nastop me je presenetil, ker je v kričečem nasprotju z njegovo poli* tiko, ki mi jo je opetovano pojas* njeval in razlagal. Zdi se, da se ena izmed antantinih sil posebno zani* ma za razvoj dogodkov na Mad* žarskem. Zato se je Karel odločil, da postavi svet pred gotovi fakt. Sprva nisem mogel verjeti, da bi bila vest o Karlovem povratku resnična. Bil sem mnenja, da gre za zamenjavo v osebi, in da so zame* njali s Karlom nadvojvoda Al* breehta, sina nadvojvode Friderika, ki se je nedavno tega z zapada vr* nil na Madžarsko. V tem domneva* nju pa sem bil omajan, ko sem iz* vedel, da je neki madžarski mini* sterijalni uradnik pred dnevi od* potoval v Prangins z namenom, da cesarja poseti na veliki petek, a se je vrnil, češ, da cesarja Karla ni v rranginsu, odnosno da je obolel. Da bi Karel iz lastnega nagiba pri* šel na Madžarsko, se mi zdi docela izključeno. Smatram pa za možnert, da ga je k temu pregovorila gotova skupina madžarskih politikov, med katerimi se nahajajo na prvem me* stu grof Andrassv. bivši minister Benicki in polkovnik Lehar. —d Budimpešta, 30. marca, V zvezi z obiskom razkralja Karla na Madžarskem, ki se je zgodil, ne da bi bili odgovorni krogi na Madžar* skem za to vedeli, prinaša dunajski »Achtuhrabcndblatt« izjavo dr. Schagerja glede vesti, da se je pol* kovnik Lehar s svojimi četami vred dal na razpolago kralju, da je mad* carski brzojavni in dopisni urad tZ» javil, da so take trditve tendenci* ozne izmišljotine. KAREL SE POGAJA. —d Dunaj, 31. marca. Kakor doznava Korrespondenz Herzog, je precej verjetno, da bo razkralj Ka* rel počakal uspeha jutrišnje seje madžarske narodne skupščine, pre* den bo odšel iz Madžarske. —d Dunaj, 31. marca. Nekate* ri večerni listi poročajo, da je raz* kralj Karel izjavil, da se pogaja z državnim upraviteljem Hortnvjem na podlagi tega, da se zadovolji z madžarsko kraljevsko krono. Politične uesfl. ta Okrajni odbor JDS za Ljubljaše ima svoj sestanek danes, dne 1. aprila ob pol 8. zvečer v dvorani na magistratu. Prosi se, da se vsi z. odborniki zanesljivo vdeleže teza sestanka, ker so na dnevnem redu občinske volitve. 3B3 Ustanovni občni zbor »Gospodarskega društva JDS za poljanski okraj.« Včeraj zvečer se ie vršil na Poljanski cesti pri Grcšlju ustanovni občni zbor »Gospodarskeza društva JDS«, ki je bil jako številno obiskan. Predsednik pripravilarnega odbora dr. Josip Klepec je pozdravil številno došle somišljenike, obrazložil pomen takega društva ter p recital pravila. Id so bila soglasno sprejeta. Članarina se je določila na letno 3 dinarje. Pri nato sledečih volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik z. dr. Josip Kle- pec, podpredsednik e. Fran Medic, odborniki gg.: Ivan Pestotnik, Andrej Grošelj, Drago Lunder, AmoSt Be-zeniek, France Planinšek, dr. Stanislav Bevk, Paul Štele, Vladimir Si-mončič, Peter KoŠak. Jožef Gabrijel-čiČ In Lovro T epi na. Namestniki gg.: Fran Zaje, Hinko Valenčič in Ivan Rozman; preglednika računov gg.: Josip Kozak in Bogumil KajzelJ; namestnik g. Fran Tominc, — Nato je povzel besedo g. dr. Pavel Pestotnik. ki Je v daljšem govoru obrazložil pomen občinskih volitev in važnost pažnje pri sestavi kandidatne liste. Ker je bil s tem dnevni red občnega zbora izčrpan, se Je predsednik g. dr. Klepec zahvalil za obilen obisk in pažnjo ter zaklučil zborovanje, s Italijan*ki poslanik pri Pa* i ću. Beograd, 81. marca. Ministrski naklonjeno. Zaradi tega naj rajši izpregovorim nekaj o včerajšnjem, nego o današnjem, to je, ne o Irmi* nem 251etnem jubileju, marveč o zlatih minolih časih, ko nam tisto, kar bo po 25. letih, še ni bilo nič, pa prav čisto nič mar. Ako je bilo količkaj mogoče, smo se držali svoje devize: »Da* na&nji dan je naš!« — Zlato solnce, lepe ceste, naše dobro razpoloženje in naša kolesa no, druzega nam ni bilo potreba. Kjerkoli je ležal naš cilj, vsikdar smo ga dosegli. Kaj naj povem o naših lepih kolesarskih Mletih na Vrhniko, v št. Vid, Med* vode, Škofjoloko, Kamnik itd.? Kolikor teh lepih izletov, toliko ve* seli h doživljajev! Povsod so nas poznali in povsod smo se dobro Imeli Saurau, ti strah takratnih moč* nticov, aidovih žgance v in drugih »domačih jedi j« ob vseh državnih in deželnih cestah, kako ti je pri srcu danes po 25 letih? Irma, ali ti ne gre na iskren smeh ob spominu na tiste lepe čase? Zvečer potem predstava. Po* gled skozi luknjo v zastoru, in od* ločen je bil potek igre. Polno gle* dišče nas je elektriziralo, da bi vragovo staro mater vzdignili k ma* surki. In čim več smeha smo zeli. tem več smo dajali povoda zanj. Oj, vi blaženi časi! In ti, slavno občinstvo, si bilo morda mnenja, da smo bili mi zaradi tebe tu, v resnici pa si bilo ti, ki si nam da* jalo življenja in s svojo navzoč* nostjo neskončno zabavo. Mi smo te iskreno ljubili, kajti zaradi tebe smo živeli svoje srečne čase ln svoie zlato življenje. Ako bi tebe ne bilo, ne bi bilo nas, kakršni smo bilL NI ga lepšega od igralskega poklica. Seveda v naših časih pred 25 leti to ni bilo tako lahko. Na gazo človek ni smel misliti, kajti bila je za vsako, še tako kratko misel prekratka. Ampak nič za to t Mi smo vkljub svoji tedanji rev* ščini prišli na svoj račun zaradi svoje brezskrbne mladosti in veli* ke ljubezni do svojega poklica. Ako bi bile razmere pred 25 leti drugačne in če bi si človek ta* krat mogel domišljati, da bo pri gledišču dosegel nekdaj »minietr* sko« gazo, potem bi se bil v nepo* znanju, da tudi taka gaza danes ni veliko, dal morda omamiti, in v tem slučaju, Irma, bi bilo skoro go* tovo, da bi te dne 2. aprila 1921, ko praznuješ svoj "251etni jubilej, na tvojih De nizini h potih v »Mamzel* le Nitouchec spremljal tvoj stari »Celestin«. predsednik Paslć Je sprejel v avdijenci italijanskega poslanika grofa Manzoni-Ja. Raspravljala sta o nenadnem povratku bivšega cesarja Karla na madžarsko osemlje. Naia vlada se v tem vprašanju popolnoma strinja z italijansko vlado, kakor tudi glede energičnih odredb proti povrnitvi Karla na madžarski preetoL Grof Mansonl j* govoril a P asi ć ©m mdi o konferenci, ki se v kratkem vrši v Rimo. as Romnn-l". vlada ln dogodki na romunski meji. Beograd, 31. marca. Danes dopoldne je poseetil romunski poslanik EmanJl ministrskega predsednika Pasiva, kateremu je v imenu romunske vlad s izjavil obžalovanje radi incidenta, ki s© je pripetil te dni na meji v Banatu. Romunska vlada i.i nič vedela o tem ter je pripravljena dati naai državi odškodnino. Nadalje se je govorilo o položaju na Madžarskom o svezi s povratkom bivšega kralja Karla. Romunska vlada vidi v tem nevarnost tor je v tem vprašanju složna z nacio vlado. = M"inis*er IMbiČcvie" o sporazumu s muslimani. Minister Pribičević jo izjavil nekemu novinarju o 6i>orazumu z muslimani med drugim: Mislim, da jo vstop muslimanov v vlado koristen za stabiliziranje političnega položaja, ki je nastal v Paileevl vladi, obenem pa se utrdi tudi politični kurz, s katerim se hoče ustvariti temelj narodnega in državnega eđinstva. Vsled tega sporazuma so separatistični elementi izgubili upanje da bi mogli preprečiti sprejetje ustave, ki zasigurava notranjo državo. Ker sem za državno edinstvo, sem sprejel sporazum, s katerim je zagotovljena ustava v duhu državnega edinstvi in se eliminirajo vsi separatisti s federalističnimi in avto-d orni stičnimi tendencami. = Vprašanje katoliškega sltofa v Vojvodini. Beograd, 31. marca. Med naso vlado in Vatikanom se vršijo pogajanja radi ustanovitve katoliške Pko-fije v Vojvodini. Vatikan se je odločil, da ustanovi takoj po ratifikaciji trla-nonske mirovne pogodbe škofijo v Vojvodini, do tega časa pa bo imenovan poseben vikar kot komandator. Naša vlada bo za novo škofijsko mesto predložila tri cerkvene dostojanstvenik© iz Dalmacije. ss Beograd fn dr. Korošec, Zabeležili smo nedavno, da se je dr. Koroško na nekem shodu v Bosni izrazil, da Beograd ni primeren in pripraven za prestolnico taksne države, kakršna Je Jugoslavija. Na to Koroščevo izjavo reagira beogradska > Pravda* fn piee: >Ako hoče g. Korošec izpodbijati zgodovinsko pravo Beograda na rang prestolnice, ako hoće trditi, da so solunsko fronto prebili morda Pogačnikov! strel-ci s pesmijo »Srbe na vrbe«, ako hoče, da prevrne vso igodovino našega naroda, vendar ne bo mogel Beogradu odvzeti njegove zemljepisne lege. Ne more mu vseti te loge ob islivu Save v Donavo, njegovega poloiaja kot vrnta iz vzhoda na zapad, njegovega poloiaja, ki »o ga preiskuaili v toku krvavih i«J*»govih ftnal: Rimljani, Avari, Bizantinci, srednjeveški srbski vladarji iz doma Njemaničev ... in vM oni. ki ao tekom Ftoletij prelivali kri okrog tega mesta, v katerem vsak kamen spominja na kik dogodek v bližnji ali dal ni prošlosti. V Beogradu niso mogli znižati njecrovega pomena niti mnogo večji in silnejM možie, kakor je dr. Anton Korošec, dolgoletni kraljevi podpredsednik ministrskega sveta. Iz Korošca vseknkor ne govori stvarno pr< eanje, marveč samo čustvo nebrzd mržnje, ker je g. Korošec v onrm in istem Beogradu sani zaigral svojo veliko reputacijo, zasnovano na majski deklaraciji fa leta 1917.< >Pravdina< sodba nemara ni neutemeljena. — Češkoslovaški poslanPr pri ministru za fcume. Beograd, 31. marca. Danes popoldne je poseti 1 češkoslovaški poslanik Kalina ministra za sume in rude dr. Krizmana ■s Zopet ena Radieeva ifsjava. Beogradska >Pravda* poroča, da je Radić iziavil uredniku praškega >Casa<, da je sicer za narodno edinstvo. no gre pa v Beograd, da je proti habsburškemu lesenemu jarmu, toda tudi proti srbskemu, ki »e železen. Nadalje se je hvalil, da Anglija radi njega ni dala posojila na£i državi in da bo z Madžari ln Nemci dobil večino za spremenitev ustave. Antante ne priznava, hoče pa zvezo z Nemci in konfederacijo, kateri naj na-čeluje kot glavar države regent. Za Ra-dićovo politično bolezen pač ni primernega imena! = Madžarska ne mobilizira. Beograd, 31. marca. Nas vojni delegat v Pešti poroča, da so vesti o mobilizaciji in o veliki koncentraciji 6e4 na Madžarskem netočne. — Madžarske oblasti fn naši državljani. Beograd, 81. marca. Iz Pešfe poročajo, da madžarske oblasti Šikanirajo nase državljane, ki potujejo čes Madžarsko. Madžarske oblasti vidijo v vsakem našem državljanu vohuna. Tstefraslra in hrzDfauna poročila NOVA ČEŠKA STRANKA V AVSTRIJI —d Dunaj, 31. marca. Zadnje dni se je na Dunaju vršilo usta* novno zborovanje Čeških socijaN nih demokratov Nemške Avstrije. RAZPUST ITALIJANSKE ZBORNICE. —d Rim, 30. marca. »Tribuna« trdi, da je ministrski svet sklenil, predlagati kralju razpust zbornice. Splošne volitve bi se vršile 15. ali pa 22. maja. KOMUNISTIČNO GIBANJE V NEMČIJI. —d Berlin, 31. marca. Jutranji listi ugotavljajo, da položaj v ne* mirnih okrajih ni več tako napet in da se je odklonilo komunistično ge* slo za stavko. Včerajšnje glasova* nje za stavko v veleberlinskih obratih je pokazalo soglasje delav* stva, ki odklanja komunistično pa* rolo za spošno stavko. V Hambur* gu je mnogo delavcev, zlasti Članov strokovnih organizacij, izstopilo iz komunistične stranke. — d Berlin, 31. marca. Listi Javljajo iz ilalleja: Zadnjo noč Je bil po-ložaj v Osrednji Nemčiji splošno normalen. Samo na nekaterih krajih so se raztresene komunistične tolpe spopadle s policijo. Upajo, da se v najkrajšem času vzpostavi red in mir. POLJSKA DEMOBILIZIRA. — d Varšava, 31. marca. Spričo predvidene ratirikaciie mirovne po-srodbe in spričo končnoveliavneza sklepa miru z Rušilo so bili odpuščeni nadaljnji letniki 189 i do 1S9S. MAKS MONTECCLCCOLI UMRL. — d Dunaj, 31. marca. Lpra\iteU avstrijske Lande^harke. Maks Monte-ccuccoli je na svoiera Kradu Mittelau umrl v starosti 81 !ct. THOMAS O NEMŠKI ODŠKOD* NINL —d Natten, 31. marca. Voditelj angleških delavcev Th'»mas je iz* iavil na zborovaniu voditeljev stro« kovnih organizacij Zapadne Nem* čije, da Nemčija ne sme poravnati storjene škode z zlatom. Če jo pla* ča v blagu, bi to povzročilo brezpo* selnost belgijskega, francoskega in angleškega delavstva, Treba je, da Nemčija to poplača z delom, An* gleško delavstvo je zoper vsako ta* ko politiko, ki bi hotela uničiti nemško industrijo in zahteva, da Nemčija poravna škodo na tak na* čin, da pri tem kapitalisti ne bodo imeli dobička. NOTA FINANČNEGA KOMI. TEJA ZVEZE NARODOV. —d Pariz, 31. marca. Nota fi* nančnega komiteja zveze narodov, ki razpravlja o pogojih, spričo ka* terih smatra komite načrte za po* deljevanje kreditov za izvedljive, se najbrže predloži le Jutri dopol* dne. Odposlala se bo zavezniškim vladam ter Avstriji O njej se cb* vesti tudi zveza narodov. Nota bo veljala za podlago vsemu nadalj* njemu delovanju. Najvažnejša za* hteva, ki se bo stavila Avstriji, bo ta, naj Avstrija ne izdaja več novih bankovcev. Zahtevala bo tudi, naj Avstrija odpravi centralno izdaja* nje živil in premoga. IZVOZ IN UVOZ NEMČIJE V ZEDI- NJENE DRŽAVE. — d Nauen, 3i. marca. V mesecu februarju je iznesel izvoz v Zedlnjene države iz Nemčije skupno vrednost 4.95 milijonov doiS»r)cv. izvoz iz Zedi-njenih držav v Nemčijo pa 31.6 proti 18.5 milijonov dolarjev istega meseca lanskega leta. PROSTA TRGOVINA Z ŽJTOM V FRANCIJI. — d Pariz, 31. marca. Gospodarski odsek zbornice je sprejel predlog, po katerem se s 1. majem dovoli prosta trgovina z žitom in mlinskimi iz. delkt RUDARSKA STAVKA NA AN* GLE5KEM? —d London, 31. marca. Na konferenci med trgovinskim mini* 8trom Robertom Hornejem in med izvrševalnim odsekom rudarjev je predložil tajnik zveze rudarjev svo* je zahteve, naj bi država dovolila premogovnim industrijalcem neke predujme, da bi se rudarjem mogle izplačati višje plače. Trgovinski mi* nister je izjavit da je to državi ne* mogoče, V imenu zveze rudarjev je izjavil Srni t h. da se je sklenilo, da se 31. marca opolnoči odpokličejo vsi rudarji iz rudnikov s strojniki vredL iz nale hraljeulns. Princa Dforie in Pavle. V beo-gradskem >Balkanu« čitamo: >Izvedeli smo, da Je prihod kraljeviča Džorža in kneza Pavla v Beograd pol®« želje, da vidita kralja Petra, v svezi s njihovo lenitvij(K ki jo mora po dvorskem statutu načelno in definitivno odobriti krali sam. Po informaciji, ki smo jo dobili iz privatnega ali vendar povsem zanesljivega vira, ss kraljevič Dtorfee poroči s neko vikonteso is vrlo stare plemenitaške rodbine, ki Šivi v Qvici, knez Pavle pa z angleško princezinjo, ki je v bližnjem sorodstvu z angleško kraljevsko rodbino« — Nov demokratski Ust v Srijemu. Vukovarska mestna organizacija JDS ie sklenila izdaian od 2, aprila daljo tednik »Demokrata«, kot glasilo srijemskih demokratov za ojačenje rnisli narodnega Jedinstva. — btra-ilo v muslimanskem konviktu. >Hrvat-ka Sloga< poroča, da so elisi žo par r> . i po vrsti vpltjo iz muslimanskega ženskega konvikta v Ke-čini niici. Gojenke pripovedujejo, da vidijo vsako d hammer bi moral v torek odnesti vsoto 500.000 kron v Jugoslavensko b a~ ko. V Lovački ulici s:a je pričakoval bivši ruski ujetnik 20!etnl Pavel Oit-willen. ki Je dečka udaril s tako silo po g'avi. da se je ta tako nezavesten zrušil. To se ie zgodilo ob 9. dopoldne, ko Je v dotični ulici nrn'ivnhneKi promet. Nezavestnega mlndc^ra ihigo je odnesel n^to v vežo bližnje hiše ter ca tam oropal. Ko je pobral ves de^ar je skala] uitt a deček se je prebudil ter pričel klicati na pomoč. Prihiteli so pasanti in drznega roparja prijeli ter oddnli policiji« Denar so naSli nedotaknjen rri njem, dečka pa so morali oddr.tJ v Mnico. Sodi se, da je moral imeti ropar sokrivca, ki mu :e Javil, da bo deček imel toliko denaria nri sebi Dogodek je vzbudil v Osijeku veliko senzacijo in najrantastičnejše kombinacije. nsođrgšena donio-ulna. Tolovajstva fašistov v Postojni Z izpraznitvijo Logatca je po* stala Postojna obmejno mesto. Upalo se je. da se bo splošno sta* nje izboljšalo. Toda iz Lou*itca so prišli elementi, ki so pričeli takoj s svojim kulturnim delovanjem. Najprvo so jim bili na poti sloven* ski napisi, začeli so izzivati doma* čine in se obnašati arogantno. Ker prvi dan niso mogli vseh napi^ ^v pomazati, so storiii pa to Čez nekaj dni ponoči. Komisar je izdal oglas na Postojno, govoreč o dvatisočlet* ni kulturi, ki jo prinašajo, obenem pa je miril vojake, da naj bodo mirni, čeprav so bili žaljeni kakor tudi njihove zastave v Logatcu* Navduševal jih je, da naj bodo zvesti svoji dolžnosti. 2e Rimljani so pošiljali v svoja obmeina mes^a svoje najboljše legije, Itaiija je so* daj poslala nje, da varujejo mejo. 20. marca je vojaštvo lovilo belo* modro*rdeče listke. Pet domačinov so takoj aretirali ln čitalnico pre* obrnili, dobili pa niso seveda nič tega, kar so morda hoteli dobirL Stopili so v akcijo fašisti. S kapita* nom karabinjerjev so se pomenko* valL Kmalu popoldne so začeli ogledovati okna Čitalnice, kie bi se dalo udreri v notranje prostore. Odšli so z ulice v poslopje, po stopnicah navzgor, noseč s teboj stelelenice, napolnjene z bencinom. Pot jim je prekrižala lastnica hiše-Proti tretji uri je šel na sprehod sin dobro znane rodbine Sever j o* ve. 8 fašistov za njim. Med me* ščansko šolo in okrajnim glavar* stvom mu zastavijo pot. Vodja fa* šistovske tolpe ga nahruli, da je On trosil protiitalijanske letake. Dva ga udarita po obrazu, nato vz nejo svoje okovane palice in h i to za njim do hotela »Krone«. Tam je poslal po orožnike, ki so res prišli, in zahteval, naj ga peljejo do g. ma* jorja. To se Je zgodilo. Ali gosr>o# da majorja ni bilo mogoče dobiti! Ko ni nič opraviL se je vrnil do* mov. Pred hišo IC so ga že zopet čakali in porogljivo vpraševali, k«** ko je bilo pri majorju. Eden izmed njih ga udari s palico po nosu, Take reči se gode ob navzočnosti karabin jer je v. Noben Postojnčan ni več varen svojega življenja ln imetja. Fašisti to sami priznavajo in poudarjajo. Tako se civilizira Postojna z dvatisočletno italijan* sko kulturol Ali bo Jugoslavija tr* pela, da bodo Italijani tolovajsko postopali z Jugosloveni? — Ie Pliskovifl nam poročajo*. Zavedni fantje nase občine eo na Veliko noč razobesili slovensko zastavo, ki je močno bodla v oči tako fašiste, kakor karabinjerje, a se je ti niso upali odstraniti, ker so se bali pravih kraških pesti, ki so jim že večkrat pokazale, da si ne dado jemati svojih pravic. Zavednosti naSih frantov, ne bodo tako kmalu pogazili pritepeni tujci in njihovo sedanje veselje se bo v doglednim času spremenilo v žalosti Živeli zavedni PH^kovčani! Pristopali 1 l 5,lSS0O- s!o3»snslii n Katlci"! 74. štev. .SLOVENSKI NAKOL>#, anc 2 aprila 1921, Glasovi iz Koroške. — Celovec. Občinsko volitve za vse občine plebiscitnega ozemlja (cone A. in B.) razen Celovca so določene lia dan 24. aprila. Te volitve so bodo vršile na podlagi proporčnega sistema. Veak avstrijski državljan, možki in ženska, ki so rojeni pred L januarjem Z. 1901 in so imeli na dan razpisa volitev, t. j. dne 4. marca v občini stalno HvališčV imajo volilno prfcvioo bres ©žira na to, ali plačujejo kaj davka ali ne. Prejšnji trije razredi so seveda odpravljeni. Volitve vodi v občini občinska volilna oblast. Ta je sestavljena iz zastopnikov vseh v poštev prihajajočih strank. Kandidate za občinsko oblast morajo v svrho imenovanja stranke predlagati okrajni volilni oblasti, kteri predseduje okrajni glavar. Slovenci so povsodi predlagali glavarstvu svojo zastopnike v občinstvu v občinsko volilno oblast. Toda brez-vspešno. Vodja okrajne volilne oblasti v Celovcu je te predloge odklonil na }>odlagi § 5. odstavek 4 občinskega volilnega reda z dne 22. dec, 1. 1920, po katerem so v občinski volilni oblasti zastopane samo tiste stranke, katere so se udeležile volitev v avstrijsko konstitiionto. Na ta način bodo nemške stranke v slovenskih obclnan bree vsar ke kontrole s slovenske strani delale kar bodo hotele. Citirani § občinskega volilnega reda pa dela vso Čast pravilnosti, modernosti in svobodomiselnosti avstrijsko republike. Pripominjamo as* mo, da se koroški Slovenci volitev v avstrijsko konstituanto niso udeležili, ker njih državna pripadnost tedaj ni bila določena, velik dol je pa tedaj sploh bil pri Jugoslaviji. Po občinskem volilnem redu bi se morale razpisane \olitve po občinah razglasiti. Toda nem^kutarski gerentje tega nikjer niso storili; pač pa so o volitvah molčali z namenom, da bi Slovenci vse roke za prijavo svojih zastopnikov v občinsko volilno oblast, za reklamacije, ki so dovoljene od 20. marca naprej skoz 14 dni vsak dan 4 ure, in tudi rok za prijavo svojih kandidatov zamudili. Najmanjše število kandidatov (za občino z do 200 glasovalcev) je 7, največje (za občine čez 2000 volilcev) pa 28. Kandidatno listo, katera mora vsebovati za vsakega kandidata tudi namestnika, mora podpisati 25 volilcev. To lista je treba podpisati 25 volilcev. To listo je treba do 9. aprila, Dugine H£Sf!< V Uabl}ani. w- Volitev ▼ višji šolski svet. Danes se je vršil skrutinij oddanih glasovnic pri volitvi v višji šolski svet iz skupine srednješolskih pro* fesorjev v Sloveniji in PrekmnrjTj. Voliti je bilo 2 zastopnika in 2 na* mestnika. Oddanih je bilo v celem 287 glasovnic. Izmed teh so bile tri prazne. Izid je nastopen: Prof. dr. Jos, Pipenbacher. začasni vod* ja realne gimnazije .v Ljubljani, je dobil 106 glasov, njegov namestnik prof. Fran J e r a n pa 105 glasov, prof. Fran V o g 1 a r v Mariboru je dobil 98, njegov namestnik prof. Fran Mravljak v Celju pa 101 glas. Na drugi strani pa je dobil prof. dr. Jakob Z m a v c v Maribo« ru 73, njegov namestnik prof. dr. B r e z n i k iz Sr. Vida pa 70 glasov. Zmagala sta kandidata naprednih profesorjev, dočim sta ostala kleri* kalna kandidata dr. 2mavc in dr. Breznik v manjšini. Volitev je po» kazala vzgledno disciplino med na* prednimi profesorji, kar beležimo z največjim zadoščenjem. — Klerikalci hujskajo kmečko ljudstvo. Zadnji »Slov. Gospodar« prinaša uvodnik, v katerem hujska kmete proti državi ter pravi med drugim. Ako hočete sedanji nered in nejasnost pri davkarijah, ako ho* Čete visoko in krivično osebno do* hodnlno za Slovenijo, ako hočete visoke carine in užitnine, ako ho* čete, da vi vse plačujete, drugi na vam gospodarijo z vašimi žulji, ako hočete podpirati verižnike In cen* traliste in še sto drugih stvari, in ako hočete, da služijo vaši sinovi v Macedoniii in Albaniji, potem vo« lite stranke, ki so za centralizem. Borili smo se proti nadoblasti Nem* cev, borili se bomo tudi proti dru* gim. Zadnja ura bije, zato na bra* nik za krščansko resnico in kme* čko pravo. — Navsezadnje so to le stari klerikalni manevri, ki se po* navijajo pred vsakimi političnimi volitvami, toda danes, ko imamo svojo lastno edinstveno državo, po* meni hujskanje te vrste protidr* žavno propagando, katere namen je osovražiti srbsko pleme in raz* širiti nezaupanje v oblasti in odpor proti državni avtoriteti. Treba je tudi vedeti, da vidijo to hujskanje katoliški duhovniki, ki so prisegli pokorščino rimskemu papežu, ki podpira potom svojih internacijo* nalnih škofov pustolovščine bivše* ga cesaria Karla. — »Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi!« Z ozirom na našo vče* rajšnjo notico zanika »Slovenec«, da bi bili »nositelji protidržavne gonje klerikalni agitatorji in po* samni duhovniki, ki se še vedno ne morejo uživeti v nove razmere« ter piše: »Pozivamo državno oblast, naj ugotovi, kdo so tisti protidr* žavni agitatorji, in v slučaju, če jih zasledi, raj jih eksemplarično kaz* nuje, kakor to zahteva interes dr* žave^r. Pozdravljamo to »Slovence« vo« zahtevo z želio, da bodo naše oblasti takoj ustregle »Slovence* vi« zahtevi ter poklicale na odgo* vor številne klerikalne agitatorje, ki zlasti po Dolenjskem begajo na* še ljudstvo ter ga ščuvajo proti dr* žavi, proti srbskemu delu našega naroda, zlasti pa proti vojski. Naj se vladni organi samo potrudijo na razne klerikalne shode in ehodtče po deželi, pa se bodo takoj prepri* čali, kdo so tisti elementi, ki Širijo med narodom protidržavno razpo* loženje. Prišla bodo na dan imena, ki bodo takoj sapo zaprla »Slovcn* cu«, ki se sedaj ošabno trka na pa* triotska svoja prsa in zavija hinav* sko oči kot po krivem obrekovana nedolžnost. Na delo torej, oblasti, da se dožene, da*li so nago trditve /. aprila 1921. neutemeljene in če smo res delali krnico — klerikalnim agitatorjem. — Našim oblastem v uvaževa* nje. Prejeli smo to*le pismo: Ena izmed najvažnejših nalog napred* nih inteligentov na deželi je ta, da z vztrajno vnemo budijo med kmetskim ljudstvom čut do narod* nega edinstva in da odstranjujejo I vsak dvom na srečno bodočnost ': naše ujedinjene Jugoslavije in naše j dinastije. Težka je naloga, toda z j veseljem smo se je oprijeli. Pa glej ! razočaranje! Misleč, da nas bo v j tem patrijotičnem stremljenju naša j oblast z vso svojo avtoriteto podpl* rala, opazujemo žal prav nasprotno, da v nobenem slučaju država svoje avtoritete ne poudarja in ostaja le pri grožnjah in sklicevanju na ve* like kazni zoper rušilce državne in* tegritete. Ali naj potem še pri ta* kem nehvaležnem delu vztrajamo? Ali naj se dan na dan izpostavlja* mo zasmehu in maščevanju nahuj? 6kane mase? Ali mar naj se ponav* ijajo dogodki kakor v jeseni v Ves i liki Dolini ob hrvatski meji? Ve* i lika Dolina še danes ni maščevana, j vso afero se hoče uspavati. »Do» moijubov« dopisnik pa hinavsko tarna, da še do danes nimajo tam šole, keT se učitelji raje po Ljub* ljani sprehajajo. Kar za glavo se prijemamo od začudenja, ko vsak dan čitamo naj gnusne j še hujskanje zoper državo, vojsko in vodilne osebe. Koliko Časa bo to še trajalo, da bodo državne oblasti s prekri* I žanimi rokami gledale vse to po« j čet je protidržavnih življe v in li* stov? Ali ni merodajnim osebam nič znano, da se med ljudstvom »nekaj pripravlja«.kakor sami pri* povedujejo. — Prepovedani habsburški in mo-narhistični listi. Predaedrtvo de&elne vlade opozarja na to, da so Usti >Keichspoet< z večerno izdajo >Wie-ner Stimmen« ter časopis >Staatswehr<, izhajajoči na Dunaju, v naši kraljevini prepovedani ter da se ne smejo niti prejemati, ker bi bili sicer naročniki kožno vani, ne glede na škodo, ki jo I utrpijo s tem, da se jim do poslani Usti j že na postnih uradih Slovenije aaee-» sejo. — Češkoslovaška umetniška razstava v Ljubljani. Cesar smo si že davno želeli, dosežemo končno še tekom letošnje jeseni: češkoslovaški umetniki (slikarji, kiparji L dr.) prire- i de v Ljubljani razstavo svojih umet-j nin. Razstave se udeleže baje zastop-' niki vseh č. s. umet. društev in skupin, i Istočasno se vrši v Praži umet. raz-! stava slovenskih slikarjev in kiparjev, j Obe razstavi bosta stali pod nokrovi-| teljstvom č. s. konzulata v Ljubljani. — Bančni zavodi v Tvjubljani poslu->. jejo izza 1. aprila 1921 ca stranke od M 9. do Y>\%. ure. — Iz našega tiska. 5 prvim apri* ! lom je prevzel lastništvo »Tabora« j v Mariboru poseben konzorcij JDS, kateremu načeluje Lovro Petovar. Novi konzorcij je prevzel tudi od* govornost za posle uredništva in uprave ter je odpovedal službo se* danjim urednikom. Glavno uredni* štvo »Tabora« prevzame dosedanji urednik »Murske Straže« g, Božidar Borko. — Zakaj v Zagrebu pišejo »Wien«? V zagrebških listih čitamo namesto »Beč« najČešče »Wien«: vlak iz VViena, življenje v Wienu itd. Nam se zdi to povsem neume* srno. Tuje kraje, ki jih je naš na* rod skozi stoletja imenoval s svo* jim imenom, bomo pač tudi odslej imenovali tako. Nemcem ne bo pri* šlo na pamet, da bi na Dunaju t svojih organih začeli pisari o »Ljub* I ljani« in »Zagrebu«; faktično pi* šejo le »Laibach« in »Agram«. Kon* j čno: ali bomo pisali tudi »Roma 1 namesto »Rim«?. _ wm PrluiorsM Afti 1» Jevarfonfi. r?i inicijativo Juzoslovenske Matice, podružnice na Jesenicah, prirede jeseniška narodna društva na bolo nedeljo 3. t m. primorski dan t razprodajo žalnih znakov, razglednic tržaških nasilstev in i večernimi prireditvami. Rodoljubi, segajte po teh žalnih znakih, apominjajoč se na bedne žrtve Rapalla tn prigoijuianega koroškega plebiscita! Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze! — Za slučaj mobilizacije. Me* riborski listi priobčujejo uradno vest, da se morajo v slučaju mobili* zacije vsi vojaško obvezni moški in vsa popisna živina in vprega zbrati na Travniku poleg »Križe* vega dvora« na Ruški cesti. — Otvoritev poštne nabiralnice Prekopa. Dne 10. p.nrihi 1021 se otvori v Prekopi (občina Prekopa) poštna nabiralnica z uradnim nazivom Prekopa. Podrejena je po* šti na Vranskem. V okoliš nabiral* niče spadajo sledeči kraji in seli* šča: 1. Prekopa s krajevnimi deli Mala Prekopa in Prekopa. 2. Stop* nik s krajevnimi deli Marof in Stop* nik. 3. Čeplje s krajevnimi deli Ce* pije in Vivoda. — Pritožba očetov jezuitov. »Sv. Jožef ima premalo častilcev«, tako tarnajo ljubljanski očetje je* zuiti, tako tožita moška in ženska kongregacija, ali Ijudie nečejo od* preti svojih mošnjičkov: za nove zvonove, za altarie, za spovednice in klopi in seveda tudi za nove or* glje. Pobožni ljudic pa pravi "o: V pridigah in pri spovedi pritiskajo patri S. J. le na nas, da naj damo in damo v »dobre namene, na Rim, kjer rezidira general Jezuitov z glavno blagajno, polno težkih mi* lijonov, pa gospodje ne apelirajo, da bi prispeval kaj za opravo in čast ljubljanskega sv. Jožefa. In ta* ko bo cerkev seveda služila še na dalje za namene, za katere jo je odločil stanovanjski urad. — Kaj je s staroelavnlmi »kr* škimi« raki? Desetletja — najmanj štiri, — so že minila, odkar smo zad* njikrat uživali slastne krške rake. Ali bi »Kranjsko ribiško "društvo« ne moglo ukreniti, da bi se te vrste raki zopet zaredili v Krki? To, kar pride zadnja leta na trg, so pravi pritlikavci proti nekdanjim kr* škim rakom, ki jih je tudi DuorJ dobro poznal, a še boljše plačeval. Poskušnja bi se nemara izplačala. — »Letoraz« - »Sveraz«. Češke dame v zvezi s č. s. umetniki se trudijo, da iztrebijo nem. hribovski »Dirndl-kestim« ter so ustvarile praktično obleko za letno dobo in za doma po č. s. narodni noši. Biajjo — temnciiiodre barve z belimi cvetkami, pastelno modre ali rdeče barve s cvetkami — se izdeluje v tovarnah v Nachodu in Ho-lešovicah. Obfeka bo cenena, lehka in lepa, a tudi res čehoslovaška. *DimdU mora izginiti. *— Iz mesarskih krogov nam pišejo: Izvoz govejega mesa je v zadnjem času tako narasel, da mesarji, ki izvršuje.;o svojo mesarsko obrt ne morejo konkurirati z milijonskimi družbami po današnjih predpisanih maksimalnih cenah. Z ozirom na to opozarjamo občinstvo na to, da se od sobote 2. aprila t. 1. n e bo prodajalo soveje-sa mesa v LjubHani, ako vlada med tem ne izda drugih naredh. — Velik požar na Kodrljevenu Polog gradu KodeJjevo ima baron Co-delli obširen in velik hlov, v katerem je 27 glav živine, po veMni plemenskih krav. Nad hlevom in pri hlevu po bile veliko shrambe za krmo in ptoljo. Danes ob 1.45 ponoči je začelo v hlevu goreti. Ogenj je prva oparila stanovalka Marija J a k o p i S. Takoj je alarmirala vse stanovalce grndu, slnžinčad in lastnika barona Codelli^ Tudi bliinja vojaška straža je takoj atnnila v pripravljenost In avizirala t bližnjem vojaškem skladišču nastanjeni vojaški oddelek. Rdeči petelin se je pokazal na desn«^ vogalu hleva, Takoi pa je bil ves hlev v največjem plamenu. Na lice mesta ste tikoj prihiteli požarni hrambi iz Ljubljane in Most GseiM re % velikanskim trudom in naporom, z neumorno po z" rto varnost »o in agl!no.atjo ne/«*r popolnoma lokalizirali na hlev. Od 2. do ranoga ju'.ra so brizgrlne neprestano delovale in brizealo globoke curke vode v visoki og^nj, ki je razsvetljeval vfo okolioe. Ob 6. zjutraj so gasilci ogenj popolnoma udubili. Skoda je velikanska. Cenijo Ho na ve? milijonov kron. Zorelo je 800 tisoč kilogramov sena in slame. — Policija je tftkoj začela poizvedovati po' vzrokih nastalega požara. — Kakor nam poročajo, je že toliko dognano, da je ogenj zanetila hudobna roka. Pričakovati js v kratkem času aretacije dotičnih zlikovcev. Vso Sivino so resili, tako tudi vse poljedelsko orodie, pred vsem novi, moderni amerikanski prag. — Hipno je zblaznel. Kakor nam javljajo, je nesrečni Ivan Mar* šič le hipno zblaznel, torej ne gre za steklino. Maršič je sedaj v bol* nišnlci povsem miren. Kak strah je Maršič povzročil med radovednimi gledalci v Šolskem drevoredu, ko je skočil z drevesa, kaže prigodha nekega gospoda. Gospod je bežal pred steklim človekom. Med be* gom je padel na tla. Pri tem si je podrgnil po levi roki. kjer Je imel zlat prstan z dragocenim briljan* tom. In gospod je imel smolo! Brv ljant mu je padel iz obsega in se iz* gubil. Drugi dan, včeraj zjutraj, so dragoceni kamen dolgo Časa iskali. Našli so ga! — Najdeno truplo. Nekoliko slaboumni, 67.letni posestnik Jakob Jelene je dne 24. marca t 1. ob 7. zjutraj zapustil svoj dom na Črnivcu pri Mošnj-ih na Gorenjskem, č^s da gre do streh;*.rja Kniflja v Dobrcmpolju. Od takrat se ni več povrnil. Na Velikonočni pondcl^k opoldne so ga po doltrem iskanju našli njegovi sinovi Valentin, Janez in Ciril mrtvega v Savi pod Gobovoeni pri Ljubnem. Domnevajo, da je Jeienc sel sam v vodo in se utopil. Družini jo Se dalj časa govoril: ?Rad bi umrl!< — Nečloveška žena. O tragični smrti posestnika Janeza Kreka, p. d. Lu zarja, na Govojku pri Sv. Katarini, sriiO že poročali. Postal ie žrtev svojx maščevalne žene Marije. Z»* dalj 6asa je žena gojila proti svojemu moža sovraštvo in j a kovala hudobne naklepe, kako bi ga spravila • sveta.. Kakor so dosedanje poizvedba dognale, is žena Marija nagovarjala voe mladih kmečkih fantov sosedov, naj ji mnia umore proti dobremu plačilu, z^ona v zadnjem času ni marala moža. Nagovorila je kmečkega fanta Aliča, nal rnoSa ustreli, za kar mu bo plačala nagrade 10.000 kron. Na velikonočno nedeljo ob spodnjih jutmuiih urah je Janez Krek odhajal s svojimi otroki v curkov v Soro k vstajenju. Ne daleč od njegovega posestva pri Taborskem mlinu pa je iz zasede počil strel. Jan'** Krek, zaklet v prsa, se jo takoj mrtev igrndU na tla. samo kratko vzklikajoč: >Joj! Joj!< Otroci so umorjenega oč^ta jokajo-" ob-atopili. Pravega morilca že niso izsledili. — Nevarna vlomilska dru.fha v Ljtiblani. Zadnje ča?e po je priklatila iz Trsta v Ljubljano nevarna vlomilska družba. Nekatere člane te druž>e so Še polovic in spravili pod klme. Kljub temu pa so o«t?li svobodni svedrovci počeli zopet z vlomi po raznih trgovinah. Drzen vlom so v torek ponoči izvršili V trgovino svočaria Oroslava Dolenca v Wolfoviu U>i. Vlomilci so se nemoteno splazili v trgovino ln aačeli vrtati blagajno. Precej so jo navrtali. Najbrže jih je beli dan prepodil, ker so blagajno pustili nedotakni?ao. Policija je že dva dni neumorno zasledovala te svedrovee, toda dosedaj brez vsakega pozitivnega uspeha, ker so se ji svedrovci poskrili v vama skrivališča. «m Razkrinkani Amerikanee. Pred nekaj dnovi okoli 8. ure »večer je stopil na policiji pred rev. nadzornika g. Ljabiča mlad, nekoliko prepadel mladenič drznega čela. Kratko se ie predstavil nočno službo vrsecemu nadzorniku: ^Gospod! Jaz eom — John J a z-sonc. Nadzornik je došleea premeril od nogo do glavo in ga vpra&al: > Česa želite?: Došlec v lomeči nemščini: >Prosi m. Sem bres denarnih sredstev.« Pot v TrsU. Nadzornik ga je začel iz-praževati in mu staviti vprašanja: 5Kje je rojen? Kaj je vas poklic? Državljanke Kratko mu je odgovarjal; >J&3 sem Amerikan, Rojen sem 2. julija k 1900 v Brocklinu Sev. Amerika, ^em mehanik« . . . >Kja ste bili do sedaj?« . . . >Do seiaj? V Avstriji, Pea skozi gozdove in po ovinkih eero prišel v LJubljano. Hočem v Trst, da se vkrcam na kiko ladjo v Ameriko. Sem popolnoma brez denarja. Ohne Geid!< Nadzornik Liubi5 jo na to vljudno obljubil >nmerikanen* podporo in potne dokumenta Iz prijaznosti mu je ponudil brezplačno prenočišče v samotni policijski celici sirer na trdi slamnja-i i. Amerikance je ponudbo s pritajenim zadovoljstvom sprejel. Dobro je spaL Dnifri dan pa je bil nekoliko razočaran ko mu nifio hoteli kar na mah izročiti potnih dokumentov, ampak so ga lepo držali v zaklenjeni celici — njega svobodoljubljonega amoriknnskega državljana. Nadzorniku Ljubicu, dobremu poznavalcu tržaških svedrovcev, Jo bila nenavadna fiziognomija amerikanče-va zelo sumljiva in je prišel do zaključka, da se. pod imenom >John Jazson« mora skrivati kak nevaren svedrovec TTipoteza ni bila brez stvarne jx>dlage. Po dolgem obotavljanju je te dni ame-rlkanec John pokazal svojo pravo barvo. John je laVonirno, mirno ln hres vsakega patosa priznal: Nisem John Ja—OB. Sem Alojzij S a ver (Sebau-er), rojen L 1900 S. julija v Corici. tja pristojen, mehanik In sllkffr<. John je na to policiji obMmo opipoval svoj roman burnega JHvljenja. Pripovedoval je: >Se'm sin hivfiega trgovca z jertvi* nami Ivana Raverja. Moj oče je imel trgovine v Gorici, ulica Dopa.na 0 Lota 1910. je napravil konkurz in odSel v Ameriko. Moja mati se preživlja z bra-njarijo. £e v zgodnji mladosti sem začel v slabo družbo. Z 12 letom sem portal — kxt< . . . John je nato začel ob* Mrno, a kratko naštevati vse svoie ne^-brojne tatvine tn drzne vlome. Postal je zelo nevaren ln premeten vlomilec. Ker je osumljen, da je soudeležen pri velikem vlomu, katerega so bili doslej 5e ne izsleden! vlomilci lansko lete v avffustu izvedli ▼ bačnem zavodu >Banca Oommerciale Triestinac, od koder so odnesli 125.000 ital. lir. Tako je razkrinkan amerikanec John! — Obligatorno cepljenje proti kozam. E ozirom na vedno se ponavljajoče slučaje osepnic v Sloveniji in ker se v Ljubljani steka ves promet Slovenije ter ni izključeno, da se zanese esepniee tudi v Liubljuio, je odredil zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro zasilno cepljenje vsega prebivalstva, s katerim se spoji tudi vsakoletno glavno cepljenje dojencev ln revak-cinacijs šolarjev, Vriilo se bo Javno brezplačno cepljen jo p* ofi ke-*? >n-osepnioam v Mestnem domu o l \o 23. aprila vsak delavnik opoldne, potem popoldne ol> 4. nrl -v Renske in otroke; ob 5. uri zr. me ke; i c.iki na ljudski £oli. od 9. aprila do • rr-ri'a, vsako popoldne ob 4. uri aa tonske ia otroke, ob 5. za moško; v soli na Zois v-vi ee.Hi. od 11. aprili do iT. aprila* vsako popoldne ob 4. za žen?to in otroke, ob 5. uri »a mo^kej v nboinici v Japeljovi ulici, za Vodmat, <»d aprila do 23 aprila, vsrko po^ldne ob 4. z\ tonske in otroke, ob \ sa mo?ko; v Mi na Barju v rr?do 1*. aprila ob 4. popoblne. Pri pregledu espljeneev, teden kasneje, so izreče spričevala o coo-Ijfnju. V zmislu naredbe deželne vi do in zdravstvenega odseka jo in zasilno * Ijenj« obligatorno za vse o ie> be, ki niso Mio cepljenje v zadnjih dv h letih, trr za otrokoAlojeneke, ki so ?t*v rejsi kot dva mopeca. Prestopki «e kaznujejo z rlol>o 10 do 1000 kron, o-iroma % zaporom od 1 do 6 teđnoK K^r jo eordjonie zoper kozo r\iiro ospeine sredstvo, r"*i se ta nalezli'1« a bol ,pn no pojavi, poživlja rre^rni magistrat vre občinstvo, ota. 2. aprila: Bajka o viku. KM D. Nedelia. 3. aprilr: Mrakovi. Ivrevu Ponedeljek, 4. aprila: IflM Hobbs. Isr. Opera: sobota, 2. aprila: Tosra. Red B. Nedelja. 3. aprila: Slaiorog. Izven Ponedeljek. 4. aprila: Thals, Iv.ven. — Iz fjulaffilrfi pIsaaiafiL I\adi nenadne obolelosti dveh članov odpade danatnja opeiua predstava >Fra Dia-volo, izven. — L,i;erami veder. Dane=» c^. 3. uri y veliki dvorani Mestnega di»ma literarni vooer. CitA Fran? Liv ah. Na sporedu izbrana dela iz svetovne literature fVVn^ Turgenijev Andrr*k»n). Vstopnice po 6, 3 in 1 dinar pri blagajni. — Konoer?. L^Mjanskt uč«teM«kl pevski zbor bo izvaja! na. svojem koncertu dno 7. aprila sledečo meeano zbo* re: J. Pavčičev >Kaj ve misii?< lepa, globoko čudeča skladba; F. Ju- uovf >Izga\bljeni eveU splošno priljubljsna pesmica; dalje E. Adamičevo iLjubljaiis. sko polje. V E&noh. Zbfrof se. le;>i zbori Kdor je truden , . . Ce ti ne ^ož moj . . . in Ne maram tebec Ljubke pesmico najnovej5oga izvora, zložene v -.ivem — narodnem tono. Zbor sv.po:e tudi A. Nedvedov >Nazaj v planir..-ki raje stara, večno lepa, učlteljstvu prirojena pesem. Vstopnico za ta koncert l>odo V predprodaji r Učiteljski kajigarai. — Francičkr^nsk % i lica C. — Ljudski konesrt priredio eo-jenci ln gojenke drž. moikeff* in žen-' skega u^i'cljifča s sodelovanjem vojaške zodbe v torek dne 5. aprila v Gčtzovi dvorani v Mariboru.__ ~Bri &. t m. ob 4. popoldne na vrtu a> Alojzija ŽnidaršiČ9. goatilnlčaijfc v Ložu tombolo. Po tomboli v gostilni* ških prostorih petjo (mo ::i in mešani zbor). godb% (t"m .arsil) , ?aijivm pošta iti — Vstot^nina k toniholi pro-r*a. k vesoUci 1 D. K obilni vdelcibl vabi odi-->r. — Zveza delovodij in indBstri|wkik uradnikov ima v soboto a. rila ob 7. zvečer v cesti Ini pri »Zlati ribi« zr>.>-rcvanje. Sprojeraaio fo tudi novi člani, ter se vsi stanovski tovariši, ki so ni-ee pristopili vabijo, da pridejo na to zborovanje. Zve^a je edino društvo katero nudi vss udobnosti slede socija'nih in gospodarskih koristi svojih članov. — Klub »Soča« naznanja avojim članom in prijateljem, da so vrsi v soboto dne 2. aprila v restavraciji pri >Ziatorogu« druž'>aDi sestanek, kate* rega se udeleži rudi slavnosnani Ko-zinov koncert. k — 6plo?Sneg* »loven, ženskega AVuštva od*»orova seja je jutri v soboto ob pol 4. popoldne v dru-tvenih prostorih. Odbore leo, pridite polno-Movilnof k — T. sploSno drn^rvo Jagcslovcn* skfti fpofcojaueev ponovno opozarja fivoje slano na svoj redni občni zbor, ki se vrši dne 3. aprila t L v Narod* nem domu v Ljubljani. Po občnem zboru se vrJi pogovor za občinske volitve v Ljubljeni. — 25ahva!.t. Društvo vpokojeuoos južne železnice se tem notom v ime* nu vseh članov zahvaljujo gospodu županu dr. Tavčarlu za premog, kate* xe$a nam jo nakazal. Odbori tr&ZL 4. .SLOVEK^O tfARO'D*, dh* 2. aprila iVJ). nafnoDeSSa poročila. Dogodki na madžarskem* KARL ŠE VEDNO MADŽARSKI KRALJ. -*-d Beograd, 31. marca. PresM-jo poroča z Dunaja: Tu se veruje, da $t je Kari vrnil v Budimpešto v sporazumu z madžarskimi odgovornimi krogi. »Reichspost« pravi v uvodniku, da je po madžarski ustavi dosmrtni kralj oni. ki je bi! venčan 9 krono sv. Štefana. Ker Kari ni abdicira!, *e <*ma-$ra, da je on edini zakoniti madžarski .kralj. Madžarska danes m republika, ona je kraljevina, V odsotnosti kralja vr$i vso oblast Horthy. fTALUA PROTI BIVŠEMU CESARJU KARLU? —$ Beograd, 31. marca^ Presbiro poroča z Dunaja: sTagblart« ocenjuje prihod Karla v Budimpešto kot ne-cspeh. Poudarja, da se bo tudi Italija protivila vsaki restavraciji monarhije ia Dunaju. Politični faktorji v ČeSko-.slovaški in Jugoslaviji se tudi pripravljajo na vse eventualnosti. VT ADNA ŠTRA5HEjl POZDRAVLJA KARLA. ?*-<3 BeogTad, SL merca. Presni eo fjeroca iz Budimeste: Vladna stranka je Imela ponoči od 29. do 30. marca vejo. živahno so pozdravili ministra ss vere, ki je sprejel Karla v fcobo-tisču. ^BirginRAO Karel se odreče PRESTOLU V KORIST SVOJEMU SIXU. Preeblro fjr)r*>ca Iz Budimpešte: V pestanakih bolitičnih krogih se govori, da se bo kralj Karel, čim bo proglašen ta kraja, odrekel prestolu v korist svojega eina, Horthv in grai Andrassv bi bila njegova nameernikeL AVSTRIJA IZTTRA MADŽAR* SKE MONARHISTE. d Dunaj, 31. marca. V sv o* letu poročilu v odseku za soinanje posle o odredbah povodom »adnjih dogodkov na Madžarskem je na^ zrjanil zvezni kancelar dr. Ma>T, da se namerava iatirati grot Thoma« Erdoedy. Naznanjen bo pole** tega državnemu pravdniatni zaradi tu* ma veleizdaje, SEJA USTAVNEGA ODBORA. —d Beograd, II. marca. sejo ustavnega odbora je pradaodrittL dr. Nlnčič otvoril ob desetih. Cital *c >o Člen 03 . ki se 5 i jul; »Obiasese *np- ičine imajo pravico, izdajau oblastne uredbe o vsoh vprašanjih, ki spadajo v njihovo kotnpatenco. ObUsutc ered-be razglasa oblastveni veMka ftnpan. Veliki iupan ne bo r**alašai »rredb, o katerih smarrn. da niso utemeiiene v ustavi ali sakoira. Take urevibo poilje s svojim »morij cm državnemu svetu v odločicev in poroča pnatojnemu ministru. Ako državni jvM ugotovi* da uredba m utemeljena niti v ustavi, »iti v zakonu, se ne bo razularila. Državni svet je dolžan, da v teku dvek mesecev izda odločitev. Ako v tem roku ne izda rešitve, postane uredba irvrslii-va.« Ta redakcija s« sprejme 2 veČino glasov. — Minister »a konsrituanto pravi, da člen 64. a« mora staviti r* dnevni red, ker je eno vprašanje še nerešeno, t. j. ali te bodo oblastvene skupščine volile * tajnim aH javnim Vasovanjem. Z vsčlno glasov se sprejme člen 64, ka se glasi: ^Oblastveni odbor predpisuje pravilnik ra navodila Klede izvTjitve oblasrvernh uredb.« — Minister za konstlruame predlasr« po sporazumu nastoooo redakcijo člena 67.: »Državna upravne oblaat nadzira posle aamoupra\mih oblasti no velikem županu in posebnih strokovnih orranih. Državna oblast ima nravico zadržati izvrJitev vsake odločbe samour>ravTtih organov, ki no bi bila utemeljena v ustavi, zakonih ufi oblastvenih uredbah. (Izpusti se: *AIi krSI sploSni državni interes** )Pror1 rtSitvi v^Hresa župana s»e lahko \io£i prftofha pri državnem svefn v Bakonftc predpisanem roka. Ako drža^iri *ret *e odloči aaj-dalje v enem mesecu od dno, ko prei-me relitev. poštene odločba izvršljiva.« GIOL1TTI V RIMU. *~ Ita, 31. marca. Ministrski predsednik Giolitti se je včeraj do* j poldne vrnil v Rim. Popoldne sc je aoaei ministrski ajvet pod njegovim predsedstvom. »ČET ASI« M A VIPAVSKEM-Vipava, 30. marca. Na dan ankeoije, 23. maroa je bilo proti ve^ čeru v gostilni pri TrČljt« na Vrta polju več vojakov. Začtli so Lrri* vati domačine pa tudi plaoa'i ^ioo hoteli, kar 50 popili. Izsvali so ovc* t^p. Počil je etre] in vojaki so bo* iali v Vipavo ^ričoč: na poni r. »čotaeut §0 tu. \r, Vipave pa is odala takoj večja četa vojaštva na Vrh« polje kakor bi v boj. Naskočila jc vas in razpostavila strojnice. Potem so iskali »četaie«. Drugi d m »o orožniki aretirali mladega Trk* lja in gostilniškega hlapce, ju vkle* nili in odpeljali v Vipavo. Stotnik planincev se je .snravil nad hlapca in ga surovo te^el in brcal. Pravcati škandal! iMKSnU m BAVBZNI^i. 1—rit ftcoi%t?4 51, maree- PrwMn» pof'oć* in Pariz*: fienec^ike vUui* s*^ si prejet* iti^l^'-n«* aot» kc Amerik«. ka ereojavka jNvija, da je vnthington fka vlada ujaviia da Aaveanlškim vladttfTt nt poeleJa nooen« note. Vendar krožijo jl**ovi n3 mini»tr*vvo pritvrav-rja i- ■ > •. rw»to, ki bo nekak o-.i- Ifovor na poslednje ^nglt^ko riboto, kat« ra se Ufo nvV* -e^R'h awindTitoy. V noti se bo ^'isir>-'* da se Zedinjvmo dr-Ža\e nikakor n** edi-ek*}* privlr^v pridobljenim B <*:>age. kakor tudi t\n Amerika ne be Aor»f^la niksko d<»*1ni-tivne edloeee, ki U jo »avezniki akl«*-biH bodi»t glo«4,« ndrefemja me*lnftroakn. B OOg 1* a d Si. inw^r<*r.. Jfinirtrski ;*ve< fe na svo«l zadri fi e^ji w—280, hudimneatii O— -Ć3, Bi 195 200. Italija !S5—583, I *on- S*rojol naroAlbo o valutni reformi v almaeljt in na SoSaku. I^volirn; eo bili tudi predsedniki in podpredsedniki korai*ije, ki bodo v kratkenj odpoto-v»11 f Dalmaci|o ia na. Buiak, da pripravijo v z* i^rtrebno ra izvedi 1 reforme. Na ta način bo rešeno eno aftio t&tl iK finančnih vpra&anj. —g Karedba o salata« in d t B e c>£ r » d, Si. marca. V kratkem nova rs-1 o tnlutab in devicah, ki »topi v veljave s le. aprilom. 9 j^«(lmžnA Zvar« v '>{i^i •v^ 1^. f37.) redni letni eaemi al oz \ nedoiio, o ne 3. aprila 1921 ob 10 dne ▼ mali dsrorani Narodnega doma T * e>lji> ? o»oTuaija »e ti(ieJ/*Aij<> irwii ojlI-lioai hrrateki »n Brt>r,Wi u^ir > Borze. * d Zeafrcii, Si. marca Pen ize tla 2X> doa (izpla/ila; 605—5458, London • 0—565. Ko\i Jork (kabel) 143JSO o 144.25, (rek) 1411 11- Pariz »95 1005, Praga 189 -190, fivioa 217«) 2490, Ju aaj 21—21.20. Valute: a/n^ririki (in^rii 199.75- 140, avatrijeke krone T2 23 l>olffarfki levi lft5—0, aacski rublji I do 75, ceSkoalovask« krono 186—0, rranooekl frr.nVi 980- o. napoleondori 474 476. nomfike m-»rk« 2^1 830, ro-rnun.ski loit 106--li>?>, italijanske tir^ 5f6—570. —d rk»o^it\d 81 maroBi (Daviie.) London l4i-o. Paril 250—251. 2ene-vu «15-^20. Solrm 2V7 280, Rim-Mi-lan 145.50—147. Parie 47- 17.50, l>ro-lin 37*ž5. 57 »•>, lhw*i 5.25—5.85. Va-lur«. Pnaenaki franki 245- 217, rmeri-Aki (V>tai]i 85—85.10, griko drahmo 270-275, itaiijar»t/^ liro 140—-142, ro-munKki leii 49.10—49.25. bolgarski levi 42.75—4o.ls, nemške marke 56.50 do 57, avQfrij.-ke krone —5.80, 2<> dinarjev r alitti 28—"23*50. r.Mpol&ondori 119.25—119.50. —d Curili, 51. marea. Devfze: Berlin P.22%, Flolandija 199, Kevvvork 575. ix>ndon 2?A3. Pariz 40.45. Milan 23.65, BrnaeH 4?..10. Kodani 104. Stock-boim K^6. Kriatiianiia 94. Madrid 80^0, Buenoa Aires 200.50, Pr*«ea l.r'\ Varšava 0.73. Zagreb 4, Budirrrpesta 1,75, Bukarešta S, Dunaj 1.53, avstrijske krone 0.94. —d Prajra, 31, marca. Devize: Am* rterdam 2633^0, Berlin 120.75. Curih 131&\50. Milan 313, Pariz 532.50, London 299. Newyork 74. Beorrad 207, Bukarešta 104.62, Sofija 91J50, Dunaj 10.72Vs, Varšava 9, Zacrc!? 51^0, Budimpešta 22.75. Valuto: Nemške narke 120.75. švicarski franki 1313..S0. italijanske lire 310. francoski franki 529.50* .mKleiki funti 2^7, ameriški dolar.i 7J, i.i^osi'Tvenski dinarji 198, romun>,l leii 104j62, rxi!s:ariki levi 5755, avstrijske krone I0.72V*. poUske niarko 9* TnrfstaSts In sporf. — Dir^la kluba >K >lea trjov in mo-loelklietov ilirijac v nedeljo ob 3. uri nn Celovški reeti ae vr^i le v alučaju lepega vremena. V napprotne^n slučaju e-o proloži dirka na pozne;Ai ča.^. ly> sedaj jo pri|avljenih 29 dirkačev. Ka svertu o-7-ironvi na H)ju hr»do po^tavljtv no klopi in l-o Bvirala jrodba. k Izpred mariborska porote. — I)\'a oboja. V ČPtrt/*k 81. marra fo jo pod nTodaodstvofn deielnoeodnega svetniki dr. Muleja končalo ray»er.rut'>. Na zntozni kl^ni 30 »r>!«vpo Iv*tno Roien« Pil je obpojen na tri leta tetke Ječo. — rfato f-o jo ra^ovnrjal Jofc^f Rr^'-v ia Prvw.coT, ki je na ve6»r 20. j.anu.irja med protoponi nbil 3 kolom o^lomoira Jakoba Klemenciea in si ^or t^r> p^.m^ti, ker jo mi^1;!. da le stari Klemen^lio tudi edem od njegovih nasprotnikov mod pretepom. Jožef Strelec jo dobil tri leta težke leča, Z/iubfla w Je lovska p^ici rujai*« bffrve, na ovratniku je bilo gravirano ime los. Bersrman in pasja marka za 1921. Kdnr jo pripelje naza< v Ljubi a-no. Poljanska cesta S7, dot>i dobro nagrado. • Glavni urednik: Rasto Pustoslcm^ek. Odgovorni urednik: Božidar Vodeb. V Tomačevo h Kovaču malo Okrepčat se in na giažek ljuto-mercana ii Fric Zemljičevih vinogradov iz Ljutomera 1 ShiZlie iicg mladenič z debre dovrttnimi 4 f^"rm. razredi, rmofen atrejepisia. korjapon-dence in delona kniigovodatva ra takei ev za 15. t bl Ponadbe pod .Začetnik 2269" na npravo Slov. Naroda. 2069 Plačilni natakar »ŠfC; »avarni, gre tudi v letoviUe. Star 40 let, egilea In moder, na Dunaju obiskoval iiotelirsko strokovno Solo. Ker imam jelosno svetovno izobrazbo, govorim sfoventkov hrvatsko, nemško, itslljaosko fcl Sei tudi za poilovodje Ponudbe na JlBtona Koračić, rostilna, PUlUja pri Raj-assfesrra, SloTeslja, 2281 Jedilna ifibu iz orahorega lesa, laarlvtia, prifi'oi cd mizarja, seztoieia Iz velike, male kredence, mi-.e x*. rsttegn?en:e :n Seat stole*' se ?ro4a. o?'-dati - Strmi !»o4 6. 2274 ToDDrui auto, 3 tonski, v dobrem stanje, se proda« Naslov pove epravniitve Slovenskega Naroda. Sprejme se vež krtiaSdh 33 velike deJa m |»<5ffl0 nt¥0V mm(itL ■fmaaiai, »04 Sena gavejega shtttp knri e« vapoii 0»tiHi«t»Arro era^s CodtUi, ldai»liaBa, 3^3 Mrw m govedo, *e5 iUoi kft. preda L. 948iv.-.a?t Si. Fid L aoisa LoJaovfott, 2275 Iztfm stroiiik išče sh!ae f lll7B0 ^atton takoj. "Pemn^be pod 5 UZUt, .lanrjen na upravo Siov. Nahoda. S?66 Kupim konja ra vo^nfo fn j*žo in ne pla^ne^a. — pee»db« > eeno ne nersvo slovenskega Naroda' pod .Kooj 2237'. 2257 ilčsm poletno stanova- K5fl eve*«(saleo tttdi v bbMrrf kske-niOf jra kolodvore. Porradbe ped Sffro ,.»ta;-*eateBiBer na up#avu^tv. >k»veeskep* Maroda T2oo Zahvala. ti fSe izraze sočutja izkazanega nam povodom snrrfi in bolezni naSega nepozabnega soproga, očeta, brata, strica in tasta, gospoda Matija Zalar se VSem najiskreneje zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo g. zdravniku 6Y Sdirf-rrerju za njegov požrtvovalni trud tekom dolge in mučne bolezni in vsem, ki so predragega pokojnika spremili na zadnji poti k večnemu počitki. V RIBNICI, dne 31. marca 1921. Prodaja srečk t&žnuiie razredne loterije za L Kolo. Državna razredna loterija prične meseca maja t i, s prodajo srečk 1. razredne loterije, katere žrebanje bo julija letos. Intrr^ -senti in denarni zavodi, Id bi se radi bavili s prodajo teh srečk, -se pozivajo, da se obrnejo s prošnjami na Državno razredno loterijo najkasneje do 20. aprila t i. Načrti loterije s občimi pra-Viii ter pravila xa pooblaščene prodajalce se dobe istotam. & Kancelarije Državne Mane intrtje Ur. 2471 od jt marta 1821. Brada Čellković, agentura Hw\ Sao. Oddelek za sladkor SP KRISTALNI SLADKOR lep, suh, tuzemskega izvora, nudimo pri vagonskih odjemih po zelo ugodnih cenah. Veletrid ta banke, uhtevalto posudbo I Brzojavni naslov: Brać.* Čdiković JloviSad.Telefon: 113. ki bi brl ebaneni eodja r.-#*rae popolnoma ve8£ dvomeče in a»m*kai»-skega knjigovodstva, izn-jea t aeetav-Imnju bilanc, dober koroaaoidemt i« orejania itorv ae itče ?roH xefo n godnim pogojem za vee^e tevarnitfk^ i*e-djetje v Ljubljani. La prvovrstne miri naj blagovolijo poslati svoje ponudbe z navedbo referenc ter svofh zahtev pod Hfro: .Vod}« tlsame 3J67' na uprave Slov. Naroda. £367 Doberma« izredno len, plemenite pasme 14 mesecev star z rodbinsko listino /Stemmboum) ae proda. Na željo tupi ptfca-sestra. Po-gaterjev trg 3 leve ed 10 — 12 are. M drjbrlli mfete ae s rafme. Ponudb« pod ,814/3241a na npravo Slov. Naroda. 2741 Ha^dtmuth in dmflTi*, kopirne sefneatk«, kreda navadna in v lese za kavarne, pereaa radlrha, 6rnllo tekool rramt neSalal vos*V, klo-s&tzd os >** *4 ?ra debefo n drevno m!- f p0tf*kk tftili?«efMi otna^pH** /C'av^n, Žldavska al 4. Kunim raMiefle jugoslovanske tRKrnke. Dir pa salte pod .Prevod 2218' na upravo S'o/. Naroda. 2218 Inženir, akad. arVntfkz ra Izprana* ane«tn4 vtrv^ bani mojster, dolgoletni iafarhJtekt na Dunaj«, t večletno prakso v projektiranja m tovrfltvi mdnstrlrsklk aaprav veefa vrst, premogovnih, letam, ho vin-akHt, teksftlani k era v aieatn. obstojate \t dveh \m rn nad 8000 s>* vrta m stavbcnla pireel ob glavni cesti aa dvah atraneh obgrajen.) s potokom, ja vtitd smrti lastatika takaj na prodaj Cena 800 000 kron. Ver! se Izve pri A ftujto9 fiotroeska nftea T, I. nadstr. 2261 Vabilo Ai 0M1181 fm mlHK n Muli!« h ftite, r. z. t a. z. v Sodraftiel dno 10. netila 192? ob 3. uri popoldne v pasolliaUoai mM v Sodrafiol. VSPORED: L Poročilo aačelatva. 2. Porodio nad orstva. 3. Revizijsko poročilo. 4. Volitev članov načVatva. 5. Volitev enaga ilana nadzorstva. 6. Nasveti. V Sodrallci, eae 20. marca NaCelstvo. trgovske, kanre-lijake itd. lrizHke rpaesia ftdr hidl s tiskom tvrdne, najneneje pd L. Pavalok. Stinhlfana. na *ebelo ln drobno ■v«- -. « «. pd SviUn papir " -'irr barvah FUvi papir l PEVfllEK ovemi za zvezke _ _._|rjA_. a. ■ • • trgov, a papirjem, Risarski papir !..„«,.„,. Najnižje cene! ra^novrs^ol t«dov.ska nI. 4. Stare kovine • bahar. reede*itno, eiok itd ) kupuje trgovine z 2*?aznlno Breznik a> Fritioh, Moblfana, Canb*rteva nal»rv*|i tt, I. 827 Prva specijalna trgovina 1 rokavicami in parfumi Nudi: refeaelee se dame In gospode, kakor tudi liae Črne franooske damske nogavice« BaifiD2iH fiaauiiii laiiiisl O- BraČkO, Ljubljana Dun&jska cessta štev. 12 Hodna trgovina 1. ini lM Ljubljana Mestni trg štev. 19. ■ Točna postrežba. Priporoča veliko Izbiro perila za dame, gospode In novorojenčke. Pletene jopice, rokavice, nogavice. Kravate, svila, stezniki. Toaletne potrebščine. Galanterlia. Vse potrebščine za šivilje in krojače. trn** da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja Iz Amerike po naSem posredovanju potom kr. poStno-Čekovnega urada. Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natančni znesek, ki ste ga sprelaH, in dan, ko Vam jc bil Izplačan. Radi mnogih pritožb ameri«kh rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poŠtah Vas to rro»mo. Enake pritoZle ?o se ro strogi prehkavi đoaedsj izkazale skoraj v vsakfm alučaju kot neopravičene, večkrat se dobe ljui e, ki posebno s^-odnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, češ, bo raje še poslal, ker bo mi-lil. da smo v potrebi. V rein'ci pa dosežejo nasprotno. Ko ae po ofcijelnl preiskavi poliliateli prepr!č\ da Je bi' dfnar pravilno Izplačan, Izgubi spoštovanje* n zaupanje ter mnogok at dolgo taja, pielno se odloči p( slati z pet kaki d n»r. KoneČno ce obračamo le ra one rojake In rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredoc »Icev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom y Ameriki pošiljati denar potom na5e banxe. Točna postrežba — to )e vedno bilo in bo ostalo naša geslo. FRHI1K SHKSER STRTE BR!1K 9% Gortlandt Street lfew Tork, N. T. iflf»"ina |o tisk aMaro4oe lUkarnna lik iuseraLui del odgovoren Valentin Kopitar.