glasilo socialistične zveze delovnega nuu&ivci Delovni obisk v občini Konec junija je bila v Šentjurju na delovnem obisku delegacija predsedstva in izvršnega sveta SRS. V delegaciji so bili: predsednik predsedstva SRS dr. Anton Vratuša, šef kabineta predsedstva SRS tov. Zupanc ter sekretar za kmetijstvo, živilstvo in prehrano SRS ing. Ivo Marenk. S predstavniki naše družbenopolitične skupnosti so imeli najprej razgovor o političnem samoupravnem in gospodarskem razvoju občine. Predstavniki naše občane so jih seznanili o naporih za čimprejšnjo gospodarsko rast ter o prizadevanjih za uresničevanje zakona o združenem delu ter aktualnih nalogah naše skupnosti. Izopstavljeni so bili vsi vidiki nerazvitosti ter smotri za odpravo in Skrb za dvig produktivnosti. Tov. Mastnak jih je seznanil z gospodarskimi gibanji ter prikazal nekatere prioritetne naložbe v gospodarstvo. Seznanili so se itudi s posledicami, ki jih je prizadejala toča. Po uradnih informacijah je tov. Avbelj posebej poudaril pomen občine kot celote in prizadevanja za dosledno uresničevanje sprejetih planskih ciljev. Tov. Vratuša je izpostavil še posebej vprašanja svobodne menjave dela, bi mora temeljiti na osnovi konkretnega dela. Viktor Avbelj: »Čas je sedaj, da pokažemo kako razumemo ustavo.« Za tem je potekal razgovor še v kmetijskem kombinatu, kjer so se seznanili s prizadevanji tega kolektiva za hitrejši razvoj kmetijstva v občini, ki ima tudi ta značj. Sekretar za kmetijstvo ing. Marenk je poudaril probleme, s katerimi se kmetijstvo kot tako ubada v Sloveniji. Ni dvoma, da bo treba več narediti Dr. Anton Vratuša: »Tradicije MDA je potrebno vzpodbujati in negovati.« ob naslednjem isredjaročnem planu (delitev dela med kooperanti, vprašanje prostorskega planiranja, širitev odkupa .sprostitvenih zemlijšč). Seznanili so se tudi z delovno organizacijo Alpos, kjer je uspehe in probleme tega kolektiva predstavil tov. Hrastnik Viktor. Uspehi izhajajo iz dela. Prizadevanja so dala tudi določene uspehe, je bilo poudarjeno v tem razgovora. Po razgovoru v Kmetijskem kombinatu so si ogledali še hlevsko skupnost Srženica in jo zelo ugodno ocenili. V popoldanskem času pa so obiskali še POZD Tajfun na Planini. V POZD Tajfun je trenutno zaposlenih 100 delavcev. Delo poteka v starih prostorih. Zato novo halo, ki je v gradnji, nujno potrebujemo. Predstavniki so se posebej zanimali za u-pravljanje tega kolektiva, za o-sebne dohodke, za samoupravne odnose. Ob zaključku obiska na Planini so zaželeli kolektivu, da čimprej uspe doseči zastavljene cilje. Uresničene načrte pa v praksi dokaže s formiranjem organizacije združenega dela. Ob zaključku enodnevnega o-biska pa so jih predstavniki zvezne mladinske delavne akcije »Kozjansko 79« seznanili s .prizadevanji brigadirjev za pomoč Kozjanskemu. V oceni, ki jo je podal tov. Mastnak na koncu obiska je bilo posebej razvidno, da so prizadevanja tako na samoupravnem, političnem in gospodarskem področju. Seveda pa obstojajo še številna nerešena vprašanja, ki jih bo potrebno v prihodnje razrešiti. Tov. Vratuša je dejal, da so 'uspehi vidini .tudi izato, ker je prizadevnost in konkretnost delovnih ljudi in občanov, pred 1 vsem v naslanjanju na lastne-sile. Pri tem prihaja tudi v poštev solidarnost širše družbe. Povezanost s širšo družbo lahko rodi uspehe. Tega se moramo zavedati v svojem okolju. Zato je vprašanje manj razvitih vprašanje vseh nas. To je tudi potrdilo, da je politika v naši družbi motiviranje, da vsi čim-več prispevamo s splošnemu napredku. Sama potencialna možnost ne koristi mnogo. Aktivirati jih mora človek. Spregovoril je tudi o MDA in poudaril, da jih je treba negovati. Delo brigadirjev cenimo in spoštujemo. To so bile misli ob zaključku obiska predstavnikov naše republike v šentjurski občini. Drago SLAKAN Aktivnost izvršnega sveta Vsebina dela na zadnjih sejah izvršnega sveta je bila osredotočena predvsem na naslednja temeljna vprašanja: 1. Družbenoekonomska in razvojna vprašanja Na osnovi proučitve poslovno-gospodarskiih rezultatov v občini Šentjur v letu 1979, ki so .sorazmerno dobri šle posebno, če upoštevamo v tem času težaven gospodarski položaj na sploh, je izvršni svet nekoliko temeljiteje razpravljal in zavzel določena stališča o družbenoekonomskih vprašanjih kot so: a) vprašanja organizacije dela in proizvodnega procesa), b) nadaljnje izvajanje politike stabilizacije. Težišče je bilo dano razmišljanju, kako v Okviru uresničevanja te politike programsko zastaviti tiste potrebe in cilje, ki bodo vendarle odraz dejanskih mož- sti in na osnovi .katerih se bo odražal pospešeni nadaljnji razvoj v proizvodni in neproizvodni sferi. c) Kljub dobrim kazalcem poslovno gospodarskih rezultatov, ki so brez dvoma odraz prizadevanj in zavesti delovnih ljudi in občanov, pa ne moremo biti zadovoljni z u-resuičevanjem (investicijske politike, naložb predvsem v proizvodno gospodarski sferi. Vzrokov za to je več. Med pomembnejše štejemo: pomanjkanje lastnih sredstev akumulacije, tudi pomanjkanje celovite investicijske dokumentacije, premajhen interes za sovlaganja na določenih proizvodnih usmeritvah, pomanjkanje kreditnih sredstev bank itd. Beseda je tekla tudi o potrebah po tesnejšem povezovanju med OZD, seveda na kvali- (Nadaljevanje na 2. str.) IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE Problematika pravosodja Inovator ’79 Samoupravna stanovanjska skupnost Razpis za tehničnega urednika Pri nas doma Iz krajevnih skupnosti Dobrodošla pomoč Kako pospešeno razvijati kmetijstvo OSREDNJO KNJ. CELJE ■tetno dogovorjenih dohodkovnih odno&ih. Izvršni svat u-gotavlja tudi, da težaven položaj v nekaterih OZD nastopa tudi zaradi precejšnje podražitve can surovin in materiala, ter še posebno na področju kmetijstva zaradi elementarnih nesreč, ki so nekajkrat zapored močno prizadele naše območje, kar se bo nedvomno odražalo pri tekočem uresničevanju investicijskih usmeritev in uresničevanju programiranih nalog. d) Razpirava je nakazala tudi nekatera konkretna vprašanja s področja zunanjetrgovinske menjave. Ugotovljena je bila potrebna po organiziranem in tesnejšem ter celovitejšem vključevanju našega gospodarstva na področje mednarodne menjave. Takšen pristop pa terj-a tesnejšo povezanost in usklajenost združenega dela že pri izdelavi programskih proizvodnih usmeritev kot izhodišče za skupno zagotavljanje kvalitete določenih proizvodov namenjenih menjavi na zunanjih tržiščih. e) kot izredno celovito je bilo v razpravi obravnavano vprašanje s področja delovne sile. Ta vedno bolj postaja temeljni dejavnik razvaja. Kot osnovna naloga se sprejema: — celovito in dolgoročno načrtovanje kadrov — tu mislimo na vse kadre (od nekvalificiranih do tistih s kvalifikacijo oziroma s srednjo, višjo in visoko izobrazbo). Načrtovanje — dopolnitev, posodabljanje sedanjih proizvodnih procesov in seveda novih proizvodnih procesov vedno bolj postaja v soodvisnosti od razpoložljive delovne sile. Tehnološko dovršeni proizvodni procesi pa zahtevajo tu toliko bolj usposobljene kadre. Razprava je opozorila tuđina nujnost kadrovanja in štipendiranja predvsem tistih kadrov ki so in bodo potrebni združenemu delu za njegov smelejši, pospešeni razvoj. f) Pri analizi o pogojih in možnostih povečevanja sredstev akumulacije, je bilo ugotovljeno, da je naše gospodarstvo že izredno močno obremenjeno z raznimi družbenimi dajatvami, od katerih del je namenjen za financiranje dejavnosti (program) samoupravnih interesnih skupnosti. V dosedanji praksi je še vedno prisoten tako imenovani dvojni sistem financiranja programskih nalog SIS. Ta dvojnost se kaže v domicilnih in nedomicilnih prispevnih stopnjah. Sklenjeno je bilo, da mora biti vprašanje domicilne stopnje razrešeno najkasneje do začetka srednjeročnega obdobja 1981-1985. Sprejete domicilne stopnje na vseh področjih, tako za družbene dajatve (prispevke za financiranje SIS idr.), ki se obračunavajo in odvajajo iz bruto osebnega dohodka, kakor tudi one, ki se obračunajo v breme dohodka pa prav gotovo zagotavlja, da se bodo programsko dogovorjene naloge v okviru SIS in tudi KS lahko celoviteje in dosledno uresničevale. 2. V nadaljevanju je izvršni svet obravnaval nekatera problemska vprašanja, ki se nanašajo na razreševanje stanovanjskih potreb kadrov v manj razvi tih občinah in v občinah z manj razvitimi krajevnimi skupnostmi. Proučil je tudi naloge in akcijski program dejavnosti in ukrepov dej avnikov v občinah ter SRS na področju samoupravnih stanovanjcih skupnosti .in skupščin občin pri uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Izpostavljena so hila vprašanja kot: še celoviteje kot doslej, uveljavljati samoupravne, delegatske odnose in od- ločitve v stanovanjskem gospodarstvu, okrepiti vlogo in aktivnost samoupravnih organov, zagotavljati, da se v dejavnost stanovanjskega gospodarstva, v snovanje, predlaganje in sprejemanje odločitev, vedno bolj vključuje tudi ostale dejavnike kot so: krajevne skupnosti (te marajo postati poleg SSS ali skupaj z njo osnovni dejavnik pri načrtovanju stanovanjske izgradnje), zbori stanovalcev, hišni sveti itd. Del razprave pa se je nanašal na proučevanje pogojev in možnosti prehoda iz sedanjih na ekonomske stanarine. 3. Izvršni svet je med drugim obravnaval tudi realizacijo programa in finančnega na- črta OVS Savinj a-So tla ter temeljne vodne skupnosti Šentjur. Programske naloge OVS Savinj a-Sotla so v letu 1979 v Šentjurju vezane na tri objekte: na dokončno ureditev vodnega vozlišča (Pesnice, Voglajne, Kozarice) v Šentjurju, dalje na sofinanciranje izgradnje vodovodov ter na izgradnjo odvodnika Pešmice, kar je pogoj za izvajanje načrta melioracije v melioracijski Skupnosti Šentjur, Blagovna, Dramlje. Vrednost del na izgradnjo odvodnika pa bo letos zmanjšana skoraj za polovico in to predvsem zaradi pomanjkanja kreditnih sredstev. OVS pa bo finančno sodelovala tudi pri zaščiti vodnih virov v KS Loka. Problematika pravosodja Na eni izmed zadnjih sej občinske skupščine so delegati obravnavali problematiko pravosodja. Sprejetih je bilo več zaključkov in sklepov. Objavljamo le najpomembnejše. 1. Ugotavljamo, da je na osnovi ustavne preobrazbe in reorganizacije pravosodja napravljen prvi korak, ki naj prispeva k večjii učinkovitosti, približevanju občanom in podružabljanju sodstva. 2. Skrb za zakonitost je obveza vseh subjektov v naši družbi, kar je pogojeno z: — dobrim delovanjem KS, vaških skupnosti, samoupravnih organov v OZD, DPO, društev in ostalih samoupravnih organizacij, saj se na osnovi tega preprečujejo razni spori oz. konfliktne situacije. Še bolj je potrebno razvijati vse neposredne oblike delovanja med občani, da bo vsak posameznik čutil, da deluje v skupnosti (množici), kar preprečuje anonimnost — osamljenost, katera marsikdaj pripelje v spore ali na kratko povedano — kriva pota. 3. Vse organizacije združenega dela, naj skupno z DPO in samoupravnimi organi proučijo možnost oblikovanja poravnalnih svetov znotraj TOZD in DO (mišljeno pretežno na poravnavo sporov, ki izhajajo iz .medsebojnih odnosov med delavci). Ravno tako je potrebno večje medsebojno sodelovanje inšpekcijskih služb, sodniki, sodišči, KS, TOZD in OZD. Z uveljavljanjem te prakse se lahko vedno bolj preventivno deluje v združenem delu, ker se problemi rešujejo pravočasno, dokler niso kritični, oz. preprečujejo delikti posameznika in nastajanje velikih gmotnih škod v OZD. 4. Sodnik za prekrške pri SO Šentjur ter inšpekcijske službe pri UO morajo obvezno sodelovati in koordinirano delovati. Zadeve, ki so sporne, naj se rešujejo znotraj teh organov dogovorno na osnovi usklajenih stališč. 5. V občini bo potrebno skladno z zakonom o pravni pomoči, ki je v pripravi, le-to prilagoditi določbam tega zakona. Sprejmejo se tudi predlogi predstavnika pravne pomoči glede služnostnih zadev in prometa s kmetijskimi zemljišči s tem, da se bo potrebno dogovoriti za enotno politiko na tem področju. 6. Vsi organi odkrivanja, pregona sojenja in varstva družbenega premoženja naj: — še nadalje pospešeno rešujejo prednostne zadeve, med katerimi so posebej prioritetne gospodarski in politični kriminal, premoženjski delikti v škodo družbenega premoženja, prometni delikti, kazniva dejanja z elementi nasilja, storjenega skupinsko ah iz objestnosti in kazniva dejanja onesnaženja človekovega življenjskega okolja; — zagotavljajo učinkovitost dela in ažurnost poslovanja, primemo koncentracijo in hitrost postopkov ter večjo strokovno in družbeno politično usposobljenost vseh delavcev; — posvečajo še večjo skrb preventivni dejavnosti v smislu bolje organiziranega medsebojnega sodelovanja in koordinacije z odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, z organi samoupravne delavske (kontrole, s samoupravnimi organi v TOZD nilo pa se je pri lastniku zemljišča, ki ne odstopi tega dela zemljišča, da bi se popravila cesta. Če ne bi šlo pri vsem tem za veliko nevarnost, ki lahko ob neprevidnosti neznanemu poznavalcu tega kraja preti s smrtjo, tega ne bi napisali. Tudi pristojni upravni organ se je v preteklem obdobju že pogajal z lastnikom. Pa ni bilo uspeha, to kaže dejstvo dragi bralci. Sprašujemo vse odgovorne v KS, ki problem poznajo in odgovorne v skupščini občine, ali res ni možno posameznikom dopovedati bami in drugimi organi družbenega nadzora; — kaznovalno politiko sproti prilagajajo potrebam zaostritve oziroma omilitve kaznovanja glede na družbeno nevarnost dejanj in storilcev in glede na potrebe kazensko pravnega varstva družbenih vrednot, mimo tega še nadalje ostro preganjajo in kaznujejo delikte gospodarskega kriminala, kaznivih dejanj z elementi nasilja, kaznivih dejanj storjenih skupinsko ali iz objestnosti ter prometnih kaznivih dejanj vinjenih voznikov; — opozarjajo samoupravne organe in delavsko kontrolo v organizacijah združenega dela na nepravilnosti in pomanjkljivosti njiihovih samoupravnih splošnih aktov, katere so ugotovili pri svojem delu in nasploh na nepravilnosti, ki so bile ugotovljene v postopkih pred organi odkrivanja, pregona in sojenja in ki .so pogojevale nastanek tar razraščanje družbeno negativne dejavnosti; — zagotavljajo široko javnost dela in informiranost; — skrbijo za tekoče reševanje kadrovskih problemov in načrtno izvajanje politike kadrovskega štipendiranja ter pripravništva ob pomoči družbeno političnih skupnosti, ki organe finanoirajo. Iz zapisnika skupščine kaj je prav in kaj ne. Tudi kazenska odgovornost, če ne gre drugače, predlagajo tisti, ki hi radi imeli varno cesto. Mi pa sprašujemo, kje so samo upravni organi v KS in DPO. Na Bobovem hi radi imeli le dovoljenje, da ta del popravijo, kot se spodobi. Kaj če pride močan naliv, kot je bil zadnji? Prepričani smo, da bomo vaščanom pomagali s tem, ko resnično brez upanja ob podobnih primerih stojimo nemočni. Odgovorni v KS in občani, beseda je vaša. Drago Slakan m OZD, inšpekcijskimi služ- IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI BLAGOVNA V kratkem sestavku želim spodbuditi reševanje problematike, ki je vezana na občinsko cesto Proseniško — Bobovo. Po nekaj metrih tega odcepa ovinek v levo. V tem delu tiči zajec kot pravimo. Problem je v tem da voda nezadržno spodjeda cesto ki pelje v naselje Bobovo. Kamenje ki tu čaka že četrto leto, se tudi v prihodnje ne bo premaknil. Položili bi ga pravijo domačini, ki cesto potrebujejo, zatak- KOZJANSKO 79 V deseti številki smo pisali o prihodu MDB na Kozjansko, sedaj pa lahko govorimo že o rezultatih, ki so jih dosegli brigadirji. V prvi izmeni je delalo dvestodeset brigadirjev in kljub temu, da je bila povprečna starost sedemnajst let in pol, so veliko del opravili po planu. Brigadirji sproščajo energijo tudi ob malici Če pogledamo povpreček, ki je bil izračunan v prvi dekadi za naselje »Jože Perčič«, smo lahko zelo zadovoljni, saj sona udarni dan dosegli kar 258,50%, v naselju Bistrica ob Sotli pa 235,46 %. Povpreček akcije na udarni dan je torej 246,98 %. Brigadirji prve izmene so delali na cesti »Kozje — Ključnice« na vodovodu Virštanj, nato pa cestii Grobelce — Loka pri Ž>us-mu, brigada Rdečega križa Jugoslavije je kopala vodovod na Kalohju, velik del 'brigadirjev pa je kopal vodovod Rudenik — Planina, kjer so v 5255,00 norma urah izkopali 6641 m3 zemlje. Kljub težkim pogojem, saj so morali delati v blatu in vodi, rje brigadirjem po (končanem delu izbruhnila brigadirska pesem iz izsušenih grl. Vsakdo je pokončanem delu pomislil na prosto popoldne, ali na 'kulturni program, v katerem bo sodeloval zvečer in tako je bilo tisto najtežje pozabljeno. Vsi so se z veseljem vračali v naselje, vendar pa tudi v naselju niso mirovali. Popoldanske interesne dejavnosti so bile zelo pestre. Pripravi- le en horuk in ... ti je bilo treba kulturni program, pripraviti material za brigadni bilten in prav v biltenu smo lahko prebrali resnico bri-gadirsikega življenja. Brigadirka Jadranka je v bilten zapisala: »V svetu obstoja ena država, v Na udarni dan tej državi je ena republika in v tej republiki je gorovje, ki se imenuje Kozjansko. V tem gorovju pa se nahaja Šentvid. V tej vasi sem spoznala kaj je pravo prijateljstvo, v tej vasi sem začela verjeti, da obstojajo dobri ljudje. Spoznala sem, kaj je delo, kaj pomeni pomagati drugim, skratka spoznala sem življenje samo z dobre strani. Kozjansko — mladinska delovna akcija, to je Jugoslavija v malem. Brigadirji skupaj živimo, delamo, se zabavamo in skupaj jemo. Morda boste rekli, da v e-nem meseou ne moremo postati eno. Jaz vam takoj odgovarjam, da niti mesec ni potreben, ampak samo 'trenutek, da mladi občutimo, da smo prijatelji. V tej vasi se stotine ljudi drži za roke, iz stotih ust lahko čujete pesem in iz sto src se občuti ljubezen.« Vsi brigadirji so bili veseli, da so se srečali na Kozjanskem in mnogi od njih so dojeli kaj je pravo prijateljtsvo. Srečni so bili, ker so dojeli, da pomenijo toliko, kot vsi delovni ljudje. Ugotovili so tudi, da nič ne pomeni, če si velik ali majhen, debel in suh, dojeli so, da moraš biti pošten in tovariški do vseh. Zato so vsak dan vzklikali in peli pesmi o tovarišu Titu, o komunistih, o ljudeh. »Pojmo, saj smo mi del njih, pojmo, delajmo in veselimo se.« Istočasno pa je bilo vsem žal, da to traja samo mesec dni. Ob odhodu so obljubili, da se naslednje leto zopet vidimo na Kozjanskem, kjir so spoznali kaj je življenje. VRNI SE NA KOZJANSKO Povsod na svetu so lepi kraji, povsod spomladi češnje cvetijo^ hrastove hoste zelene liste dobijo, a tako lepo kot pri nas nikjer ne diši pomlad, v jeseni samo pri nas obrodi dober sad. Zato jaz pravim najlepše je doma preko Kozjanskega hribovja, preko zelenih livad spet prišla je k nam pomlad. Nikjer rožce tako ne cvetijo, kakor pri nas doma, ker žarkov dovolj tu dobijo, dežek z veseljem te rože zaliva, zato se našega kraja nihče ne ogiba. Vrni se še na Kozjansko v naš kraj, le pridi nazaj, dobri ljudje tu živijo ob rani se uri budijo. Kolman Majda Prevorje Melioracija drameljske doline • rm Površina kmetijskih zemljišč se nenehno zmanjšuje zaradi urbanizacije, industrializacije in izgradnje infrastrukturnih objektov. Letno doseže ta izguba v Sloveniji do 2000 ha, zato je nujno, da se kmetijstvu usposobijo dodatna zemljišča z osuševanjem ali pa tudi namakanjem sušnih zemljišč. Prizadevanja za usposobitev neprimernih zemljišč že vrsto let potekajo tudli v naši občini. Vise od ustanovitve KZS leta 1974 dalje je Skupnost vključevala v svoj program dela kot prioritetno nalogo predvsem o-suševanje neprimernih, zamočvirjenih zemljišč, ikaterih je v občini kar okoli 900 hektarov. Največje zamočvirjene površine so ob vodotokih Voglajna in Pešniica s pritoki. V letu 1976 je Kmetijska zemljiška skupnost občine Šentjur pri Celju naročila pri podjetju za ureditev voda Nivo Celje projekt osušitve Drameljske doline, ker je le-ta imela že pred leti izdelane pe-doekološke snove, kar je osnova za nadaljne načrtovanje. Projekt izdelan v oktobru 1799 je stal 226.020,00 din. Po tem projektu bodo v osuševanje zajeta zemljišča vse od naselja Lokarje pa tja do avtoceste Arja vas — Hoče, v izmeri 186 ha. Ustanovljena je bila Melioracijska skupnost Trnovec — Dramlje, v katero so vključeni lastniki zemljišč, Kmetijski kombinat Šentjur in Kmetijsko zemljiška skupnost. Nosilec investicije je Kmetijski kombinat Šentjur. V okviru skupnosti je bil dogovor- jen enoten program gospodarjenja in zaokroževanja osušenih zemljišč. Takoj za tem pa _ so nastopile težave pri pridobitvi sredstev za izvedbo melioracije, še prej pa ureditve osnovnega vodotoka Pešnice s pritokom Jesenek. S skupnimi napori vseh družbenopolitičnih organov v občini je bilo doseženo, da so bila pridobljena sredstva za u-reditev Pešnice in sicer udeležba Temeljne območne vodne skupnosti in kredit banke. Dela na ureditvi osnovnega vodotoka naj bi se predvidoma pričela v jesenskem obdobju letošnjega leta. Investicija same melioracije znaša 10.791.056,00 din, od tega pa je 30 % nepovratnih sredstev s strani Vodne Skupnosti Slovenije že odobreno, ostala kreditna sredstva pa bodo po zagotovilu banke v naslednjem letu. S pričetkom del v Dramelj ski dolini kot vse kaže bomo le pričeli v letošnjem letu, zaključena pa bodo predvidoma leta 1980. S tem pa seveda ne smejo prenehati tudi naša prizadevanja za pridobitev sredstev za osuševanje ostalih zamočvirjenih zemljišč v naši občini. Služba KZS Kako pospešeno razvijati kmetijstvo? Smo ena tistih občin, kjer kmetijstvo še vedno daje pomemben delež narodnega dohodka. Približno tretjina prebivalcev še vedno živi od kmetijstva. Prav zaradi tega smo zainteresirani za čim hitrejši razvoj te panoge, saj se bo s tem povečal dohodek oziroma standard precejšnjemu delu občanov. Istočasno pa pomeni razvoj kmetij tsva tudi eno od poti pri odpravljanju nerazvitosti. Brez dvoma 9mo v preteklosti naredili pomemben ikoraik naprej. Uspehi so prisotni v družbeni kmetijski proizvodnji, prarv talko pa tudi v zasebnem sektorju. Seveda pa še zdaleč niso izkoriščene vse možnosti. To predvsem velja za zasebni sektor, saj imamo še vrsto kmetij, predvsem manjših, ki bi lahko day ale mnogo več pridelkov oziroma dohodka. V preteklosti smo veliko naredili pri usposobitvi večjih kmetij, pred nami pa je naloga, da se lotimo razvoja kmctijtsva celovito, na vsaki kmetiji, na vsakem hektarju kmetijskih površin. Pri teh prizadevanjih pa se seveda pojavljajo problemi. Prvi je ta, da lahko uspešno razvijamo to nalogo, če planiramo celovito od pridobivanja zemljišč, intenzifikacije, pridelovanja, pasemske zamenjave pa do izgradnje predelovalnih obratov in prodaje na tržišču. Prav zaradi tega smo sprejeli poseben sporazum med kmetijskimi organizacijami občin Šmarje in Šentjur, ki bo pomagal pri izpeljavi tako celovito zastavljenega programa razvoja. Drug problem pa je v tem, 'kako zajeti v tržno proizvodnjo vse tiste kmetijske površine, ki do sedaj niso bile vključene v pospeševanje, kako uveljaviti proces združevanja sredstev, dela in zemlje, kako intenzivirati pridelovanje itd. Vseh teh nalog pa seveda ne bo možno uresničiti z obstoječimi kadri in na način, kako dela pospeševalna služba sedaj. Delo te službe se sedaj financira iz dohodka, ki ga pridobiva iz marže na proizvedene in odkupljene pridelke. S tem je bistveno zmanjšana možnost ustvarjanja in delitve dohodka v temeljni organizaciji kooperantov. Ta TOZD zato posluje z izgubo oziroma na meji rentabilnosti. Zaradi takšnega stanja je pred časom prišlo do pobude, da bi s širšo akcijo zagotovili združevanje sredstev v TOZD izven kmetijs tva (0,3 °/g d BOD) ter s tem omogočili izpeljavo konkretnih pospeševalnih akcij oziroma okrepitev pospeševalne službe. Takšen pristop je sprejet že v večini slovenskih občin, proučujejo pa tudi možnost, da bi del tako zbranih sredstev v SRS prelivali na »kmetijska področja«. Žal zaradi pomanjkljivega programa in problematike v vseh TOZD še niso sprejeli sporazuma o združevanju sredstev za te namene. V razpravah je prevladovalo prepričanje, da gre za sofinanciranje obstoječe službe, za izvajanje obstoječih nalog, ne pa gre za nove naloge, ki naj pomenijo hitrejši razvoj kmetijstva. Razvoj kmetijstva ne pomeni le povečevanje dohodka kmeta. Gre tudi za relativno pocenitev hrane, za deagrarizacijo in s tem pospešeno zaposlovanje v industriji, zmanj- Ta dežna ujma je bila preizkus pripravljenosti članov CZ in prav je, da se vsaj malo seznanimo z njihovim delom, štab CZ KS Šentjur — center se je po svojem programu zelo poglobil v svoje delo in uspeh ni izostal. To dokazujejo tudi dosežki na tekmovanju ob dnevu CZ 20. junija. Enota CZ KS Šentjur — center je bila med enotami v naši KS prva, med vsemi enotami v občini pa tretja. Akcija »nič nas ne sme presenetiti« se bo končala z vsesplošno vajo. Na to vajo se pripravlja tudi enota prve pomoči. Do te vaje, ki bo 29. septembra, naj Inovacijska dejavnost mora postati sestavina združenega dela, v kateri so inovacije ob zasledovanju ekonomskega cilja tudi osvobajanje človeka, zmanjšanje razlik med fizičnim in u-mskirn delom, nagrajevanje po delu ter varnejše in smotrnejše Izkoriščanje sredstev za delo. Še vedno ugotavljamo, da nekaterim še danes ni dovolj jasna gospodarska korist, ki jo daje organizirana inovacijska de- šanje sooialnih problemov na asi. Skratka modernizirano kmetijstvo ima širok vpliv na razvoj naše družbenopolitične skupnosti. Še veliko dela nas čaka pri vzreji živine bi bile ustanovljene »splošne e-note« (manjše skupine občanov po blokih, ki naj bi prevzele prve intervencije ob nesrečah), katere bi morala organizirati stanovanjska skupnost. Kako potrebne bi bile te splošne enote dokazujejo naravne nesreče v Šentj.urju prejšnji mesec in ob zadnjem neurju v Šentjurju, ki bi splošne enote civilne zaščite v posameznih blokih preprečile ali vsaj zmanjšale marsikatero škodo, ki je nastala prav zaradi te pomanjkljivosti organiziranosti. Reševanje v stanovanjskih blokih je bilo preslabo organizirano, saj javnost. V preteklih letih smo v veliki meri razvijali inovacijsko aktivnost le na osnovi političnih akcij sindikata in konkretnih nalog iz stabilizacijskih programov, manj pa iz naravnih potreb delovnega procesa, ki sam po sebi zahteva nenehne inovacije. V mnogih delovnih sredinah je še vedno zakoreninjena več ali manj uravnilovska miselnost, ki nasprotuje dajanju zasluženih priznanj in nagrad inovatorjem. Inventivna dejavnot Zavedamo se, da je za uspešen razvoj gospodarstva nujno potrebno aktivirati vse ustvarjene sile ter z vodeno politiko spodbujati ustvarjalnosti in inventivne dejavnosti, odkrivati še neizkoriščene notranje rezerve. 30. junij 1979 Sirena je po nekaj letih zopet oznanila naravno nesrečo v Šentjurju. V soboto, 30. junija 1979, so nad Šentjur privršali črni oblaki in iz njih se je vlilo kot iz škafa. Temno nebo so parale strele, drevesa in posevke je vrtinčil vihar. To divjo igro narave je malo pred šestnajsto uro preglasila sirena, ki je klicala na pomoč člane CZ in gasilske enote. Priklicala pa je bolj malo članov CZ KS Šentjur — center. Morda zato, ker je že nastopil čas počitnic in letnih dopustov, poleg tega pa je bila še sobota. Kljub temu pa je akcija dobro potekala. Desetina gasilske reševalne enote je sodelovala pri črpanju vode v šestih primerih, člani CZ pa so reševali. Po sporazumu zbrana sredstva naj bi uporabili za različne pospeševalne akcije: premiranje pasemske živine, stimulacijo skupnih vlaganj, izobraževanje kmetov, za ojačanje pospeševalne službe, da bi lahko bila prisotna na vseh kmetijah, uvajanje novih tehnoloških rešitev itd. Vse to so naloge, ki pravzaprav pomenijo dolgoročno vlaganje, zato jih TOK ne more financirati samo iz tekočega dohodka. Menim, da bi bilo prav, če bi delavci na osnovi programa vendarle sprejeli določeno obveznost za razvoj kmetijstva in to na osnovi gospodarske utemeljenosti kakor tudi zaradi dejstva, da je kmetijstvo dalo velik prispevek v najtežjem obdobju naše povoljne graditve. L. S. bi v nasprotnem primeru sodelovali pri preprečevanju vdorov vode v kletne prostore večje število občanov, ne glede na to ali je bilo njihovo osebno premoženje neposredno ogroženo ali ne. Ime civilna zaščita je zelo širok pojem in prav bi bilo, da bi združevala vse občane, da bi vsak izmed nas pomagal bližnjemu. Žal pa je bilo v soboto vse preveč takšnih, ki so držali roke prekrižane in se jezili na gasilce in člane CZ, »ker j>ih ni bilo od nikoder« namesto, da bi sami poprijeli za kakršnokoli delo. Štab CZ se zaveda, da je pred njimi kopica trdega dela. Trudi se, da bi se število članov še povečevalo. Več članov bi moralo biti v gasilsko-reševalnih e-notah in v enoti RBK. Vsak izmed nas si želi čim-večjo pripravljenost enot CZ, ki bi bile kos vsaki nesreči, to bi utrdilo tudi občutek varnosti vseh nas. Zagotoviti ta občutek varnosti pa je naš končni cilj ki ga moramo z utrjevanjem vrst civilne zaščite čimprej doseči. Štab CZ Šentjur Inovacijski predlogi se v največji meri nanašajo na tehnične inovacije, premalo pa na orga-: nizacijo dela, varstvo pri delu, poslovanje delavne organizacije in nenazadnje tudi na modernizacijo v zasebnem kmetijstvu in dvig produktivnosti v kmetijstvu, kar je za našo občino še posebnega pomena. Prav tako bi bilo potrebno v inventivno dejavnost Vključiti mlade. Potrebno je spodbuditi mladino, dijake srednjih šol, študente višjih in visokih šol, kmečko mladino k ustvarjanju inovacijskih dosežkov in k raziskovalnem delu. Dušan Hus Inovator 79 Razpis o podelitvi nagrad in priznanj »INOVATOR« Šentjur pri Celju za leto 1979. Občinski sindikalni svet Šentjur pri Celju in raziskovalna skupnost občine Šentjur pri Celju objavljata razpis O PODELITVI NAGRAD IN PRIZNANJA »INOVATOR 1979« 1. Za nagrado »Inovator 1979« lahko kandidirajo delavci v združenem delu občine Šentjur pri Celju in zasebni kmetovalci — kooperanti Kmetijskega kombinata v Šentjurju pri Celju, ki so v letu 1979 uresničili svoje dosežke na področju inovatorstva (izumi, modeli in vzorci, tehnične in druge izboljšave) in modernizacije ter dvig produktivnosti v kmetijstvu. 2. Kandidate za nagrado lahko predlagajo: — komisija za inovacije ali drugi odbori za inventivno dejavnost pri TOZD ali DO, — delavski sveti TOZD ali DO — družbenopolitične organizacije, — društva LT, DIT, — strokovna društva, — posamezniki, — kmetje individualni proizvajalci — kooperanti, katere predlaga Kmetijski kombinat Šentjur pri Celju ali sekcija za kmetijstvo pri SZDL. 3. Prijava v pismeni obliki mora vsebovati: — osebne in splošne podatke prijavitelja, — kratek opis ali risbo prijavljene inovacije, — podatke za vrednotenje inovacije: prihranek, uporabnost, izvirnost, — pogoji nastanka, pomembnost za stabilizacijo, — dokazilo, da je inovacijo obravnavala in priznala pristojna komisija, odbor ali drug pristojni organ. 4. Na predlog razpisne komisije in na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj »Inovator« bosta občinski sindikalni svet in raziskovalna skupnost Šentjur podelila največ pet denarnih nagrad s plaketami in pet priznanj najboljšim inovatorjem v letu 1979. 5. Prijave zbira raziskovalna skupnost Šentjur pri Celju — komisija za inovacije do 15. 9. 1979. 6. Razpis, rezultati in nagrajenci bodo objavljeni v Utripu. 7. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na raziskovalni skupnosti Šentjur pri Celju. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU razpisuje v skladu z 9. členom Pravilnika o pogojih in merilih za iodeljevanje najemnih stanovanj s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 8/76) JAVNI NATEČAJ za zbiranje vlog za uvrstitev v prednostni red za dodelitev stanovanj zgrajenih s solidarnostnimi sredstvi. Razdeljena bodo naslednja stanovanja: — 3 stanovanja v montažnih hišah v Prevorju — 8 stanovanj v novozgrajenem bloku na Planini pri Sov niči. 1. Upravičenci do stanovanj, zgrajenimi s solidarnostnimi sredstvi so: 1. družine in občani z nižjimi dohodki 2. mlade družine 3. upokojeni občani 4. upravičenci do stalne družbene pomoči. Pogoji za pridobitev pravice za dodelitev stanovanj zgrajenih s solidarnostnimi sredstvi so navedeni v 4., 5., 6. in 8. členu Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 8/76). 2. Upravičenci vložijo pismene vloge za uvrstitev v prednostni red, ki morajo vsebovati: — ime in priimek prosilca — zakonsko stanje — rojstni podatki za vse družinske člane — bivališče — podatki o zaposlitvi prosilca in njegove žene — doseženi dohodek v letu 1978 za vse družinske člane — število in starost otrok — podatke o sedanjem stanovanju z imenom lastnika in velikost stanovanja 3. Prosilci priložijo vlogi: — potrdilo o doseženem osebnem dohodku v letu 1978 za vse družinske člane — potrdilo o stalnem prebivališču na območju občine — stanovanjsko pogodbo za dosedanje stanovanje — če je prosilec mlada družina, sklep pristojnega organa delovne organizacije, da bo prosilcu zagotovil v roku 5 let iz lastnih sredstev stanovanje — mlade družine potrdilo o namenskem varčevanju pri poslovni banki za nakup ali gradnjo lastnega stanovanja — mlade družine potrdilo o skupni delovni dobi za čas zaposlitve v občini Šentjur — družine in občani z nižjimi dohodki potrdilo, da prosilec ali za delo sposoben član ni neupravičeno nezaposlen, če ni zaposlen — mlade družine poročni list. 4. Prosilci vložijo pismene vloge z vsemi dokazili do 16. 7. 1979 in sicer: 1. zaposleni v svoji temeljni organizaciji združenega dela, kjer so zaposleni 2. upokojeni občani pri društvu upokojencev občine Šentjur 3. zaposleni pri zasebnih delodajalcih pri občinski sindikalni organizaciji 4. upravičenci do stalne družbene pomoči preko pristojnega občinskega organa — socialne službe. Delovne in druge organizacije združenega dela, društvo upokojencev in sindikalna organizacija občine dostavijo vse vloge za svoje delavce in ostale prosilce s svojimi predlogi in vsemi zahtevami in dokazili Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Šentjur pri Celju do 30. 7. 1979. Vlog, ki ne bodo popolne in opremljene z vsemi dokazili, komisija ne bo obravnavala. Prednostna lista bo objavljena v Novem tedniku in v občinskem glasilu Utrip. Namestnik predsednika IO: Arzenšek Stanko, 1. r. Delovna skupnost skupnih služb Družbenopolitičnih organizacij Šentjur pri Celju objavlja s soglasjem predsedstva občinske konference SZDL Šentjur pri Celju DELA IN NALOGE TEHNIČNEGA UREDNIKA OBČINSKEGA GLASILA »UTRIP« Pogoji: — srednja strokovna izobrazba — najmanj 2 leti ustreznih delovnih izkušenj na področju tehničnega urejanja javnih občil — moralno-politične kvalitete. Delovne naloge in opravila se združujejo za nedoločen čas s poskusnim delom 90 dni. Če želite postati naš sodelavec vas vabimo, da pošljete ponudbo z dokazili o strokovnosti na naslov: OBČINSKA KONFERENCA SZDL ŠENTJUR Kvedrova 45. Kandidati naj vlože pismene ponudbe v 15 dneh od dneva objave, o izbiri pa bodo obveščeni v 30 dneh po preteku razpisnega roka. Šentjur, dne 25. julija 1979. Pri nas doma Ko takole potujem iz kraja v kraj, me vedno in povsod nagovarjajo, napiši to in ono. Obljubil sem, da bom prisluhnil enemu problemu, ki prizadene predvsem kmete — kooperante. V naši občini ni veliko usmerjenih kmetij, kjer se bavijo predvsem z vzrejo in prodajo svinj. Odkup jim zagotavljajo kmetijski kombinat Šentjur. Do sedaj se to ni uresničilo, pravijo. Da bi se o tem prepričali smo v ponedeljek 2. julija prišli iz uredništva na obisk na kmetijo. Čakali smo takole nekaj ur dopoldan in nekaj ur popoldan. Pa jih nismo dočakali. Kmetija ima dovolj dela, vendar je bil dan za oddajo svinj njihov dan. Ta dan se ti poplača večmesečni trud. Naprej o tem problemu ne bomo razmišljali, ker so za to nekateri plačani. Želimo povedati, da tukaj nekaj ni v redu, kaj pa vedo v kombinatu? Oglasite se in povejte kmetom, kdaj boste prišli po svinje, da ne bodo čakali na domače koline. Čakamo na vaš odgovor, odgovorni v kmetijskem kombinatu! Drago Slakan Pričakujemo tudi širšo družbeno pomoč za tako številno družino Brigadirji v Elegantu V vsaki izmeni ZMDA »Kozjansko« je za brigadirje organiziran samoupravni dan. Brigadirji na ta dan obiščejo eno od delovnih organizacij v občini. Pokrovitelj prve izmene za naselje »Jože Peršič« iz Šentvida je bila delovna organizacija Taper Celje TOZD Elegant Šentjur. Za naselje Bistrica ob Sotli pa Metka Celje TOZD Kozje. Brigadirji iz Šentvida so si ogledali ob- rat Elegant, direktor pa jih je seznanil s proizvodnjo in jim orisal nadaljnje načrte. Pred pogostitvijo so brigadirji vodili tudi razgovor z vsemi družbenopolitičnimi dejavniki v podjetju. Ob koncu obiska pa je vsak brigadir dobil za spomin vetrovko, izdelek te delovne organizacije. Franc Škoberne Z navdušenjem smo spremljali proizvodni proces Šentvid pri Planini Naselje mladinskih delavnih brigad leži v centru Kozjanskega, v Šentvidu pri Planini. V ozadju se dviga Bohor, znan partizanski kraj, v bližnji oko-lioi pa so imeli partizanski odredi več postojank. Zato ni čudno, da je okolica dala med NOB veliko borcev ■in več narodnih herojev. V kraju samem je zelo razvita kulturna dejavnost, saj prosvetno kulturno društvo Zarja že vrsto let aktivno deluje. Brigadirji med časom akcije prebivajo v naselju mladinskih delovnih brigad, M se z letošnjim letom imenujejo po tov. Perčič Jožetu, enemu od ustanoviteljev mladinske delavne akcije- Tov. Perčič ima sploh največ zaslug, da je akcija dobila tak širok pomen. 'Značilnost akcije Kozjansko je sploh v tem, da je ena od naj-skromnejših po opremi, daleč po Jugoslaviji pa je znana kot ena najuspešnejših po delovnih rezultatih in resnično prava šola mladinskega duha. V šestih letih, kar je Kozjansko zvezna akcija, se je zvrstilo kar 120 mladinskih delovnih brigad iz cele Jugoslavije. Brigadirji — dopisniki OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA ŠENTJUR PRI CELJU OBVEŠČA VSE OBČANE, DA ORGANIZIRA KRVODAJALSKO AKCIJO ZA NASLEDNJE KS: ŠENTJUR-center, ŠENTJUR-oko-lica, DRAMLJE, PONIKVA, LOKA PRI ŽUSMU, SLIVNICA, PREVORJE, DOBJE, KALOBJE, BLAGOVNA IN GROBELNO. ODVZEM KRVI BO DNE 22. AVGUSTA 1979 OD 6. DO 15. URE V DOMU DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ V ŠENTJURJU. DARUJ DANES KRI, MORDA JO BOŠ ŽE JUTRI POTREBOVAL! OBČINSKI ODBOR RK ŠENTJUR PRI CELJU Dobrodošla pomoč Ob koncu prve izmene ZMDA Kozjansko smo na delovišču obiskali brigado Rdečega križa Jugoslavije. Brigadirji so delali na izkopu vodovoda v KS Slivnica v vasi Jeice socialno ogroženim družinam. Brigadirke iz te brigade so nudile pomoč družini, ki ima osem mladoletnih otrok. Pomagale so pri čiščenju stanovanja, pranju, likanju in ostalem hišnem opravilu. Družina nima vodovoda in elektrike. Otroci so brez očeta. Njihova sreča je skrbna mati Gračner Angelca in stara mama (80 let). Zato ni naključje, da je brigada delala prav pri tej družini. Povemo naj tudi, da so dohodki minimalni, saj znašajo le borih 600 din mesečno na člana. Za družino skrbi socialno skrbstvo in občinski odbor Rdečega križa. Delo' ki so ga opravili brigadirji pri tej družini bo v veliko pomoč, prav tako pa bo potrebna širša družbena pomoč, da družina dobi tudi elektriko. Otroci, ki so stari od 3 do 11 let so se s skrbno materjo in staro mamo postavili pred objektiv, da bo članek popoln. S. D. Sola v naravi Zdravstvo Letos smo v naši občini prvič organizirali šolo v naravi za vse učence četrtih razredov osnovnih šol. Učence som razdelili v dve skupini. Prva skupina je odšla v Izolo 15. junija, druga pa bo šla septembra. V prvi skupini so bili učenci osnovne šole Dramlje in Šentjurja s podružnicama Kalobje in Blagovna. V skupini je bilo 143 učencev, 10 učiteljev, pedagoški vodja, zdravnik in višja medicinska se stra. Učitelji so se pred odhodom na šoto v naravi strokovno pripravili. tovarišica vodja ViZ-a je pripravila program dela, jsi je obsegal mnogo nalog. Glavni colji so bili: — naučiti otroke plavati, — oblikovati soctiaJme odnose, — navajati učence na samostojnost, — usposabljati učence za kulturno izrabo prostega časa, — razvijati samoupravne odnose, — oblikovati higienske navade in smisel za zdravo teiesno udejstvovanje, — razvijati smisel za gospodarnost in pravilno vrednotenje dela, casa in materialnih dobrin, — v smislu koncepta SLO u-čenci pridobivajo nova spoznanja o naravi in življenju in se morajo znajti v novih življenjskih razmerah. Pred odhodom so se učenci seznanili z življenjem in delom v bazi v Izoli, učenci so v zadnjih dneh pouka zbirali gradivo o morju, o življenju v njem in ob njem. Vse to jim je pomagalo pri realizaciji učnih in vzgojnih smotrov. Delali smo po določenem dnevnem redu. Dan se je začel ob 6. uri zjutraj z vstajanjem, jutranjo telovadbo, umivanjem in pospravljanjem. Po zboru in zajtrku so imeli dve uri dopoldanskega pouka. Pouk je obsegal slovenski jezik, matematiko, spoznavanje narave in spoznavanje družbe. Po pouku je bil odhod na plažo, kjer smo izvajali šolo plavanja. Po kosilu je bil obvezen popoldanski počitek. Po počitku je bila zopet šola plavanja. Popoldanski pouk je obsegal ekskurzije v pristanišče, kjer smo obravnavali ribištvo, pomorski promet, si ogledali akvarij in življenje v obmorskem mestu. Pred večerjo smo imeli svobodne aktivnosti, likovno in glasbeno vzgojo. Zaradi izredno slabega vremena nismo v celoti realizirali programa šole plavanja. Zato pa smo povečali število ekskurzij v Piran, Koper in Izolo ter izvedli športna tekmovanja v malem nogometu in med dvema ognjema. Učenoi so se zelo hitro vživeli v novo okolje, ker so bili na to dobro pripravljeni. Pouk smo izvajali v jedilnici in v večjih sobah, kar je bilo učencem zelo všeč. Jedilnico smo opremili z likovnimi izdelki otrok. Zadnji večer pred odhodom smo pripravili program, kjer so učenci množično sodelovali. Izvedli smo tudi šaljivo tekmovanje, kjer smo se vsi skupaj prisrčno nasmejali. Vrnili smo se dobro razpoloženi in polni lepih vtisov. KRAMPL Franc Schreinerjev dan Štiriletna tradicija šentjurskih prosvetnih delavcev je, da ob koncu šolskega leta prirede dan prosvetnih delavcev, ki je poimenovan po velikem slovenskem pedagogu, nekdanjemu ravnatelju mariborskega učiteljišča Henriku Schreinerju, čigar posmrtni ostanki počivajo na šentjurskem pokopališču. Gostitelj dneva je vedno druga šola; tako so se doslej zvrstile že šole Planina, Ponikva, Šentjur in letos Gorica pri Slivnici. Naslednje leto bo gostitelj šola Dramlje in to v novi modemi šolski stavbi, ki je sedaj v gradnji. Pomočnik sekretarja republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje prof. Peter Winkler je prosvetne delavce seznanil z novitetami v osnutku osnovnošolskega zakona, ki v svojem bistvu pomeni le dograjevanje koncepcije osnovne šole iz leta 1957 in uzakonitev že ustaljenih prvin obstoječe šolske prakse. Kulturni del je imel bolj zabavni značaj, kar je tudi razumljivo, saj so si šolniki po napornem šolskem letu zaslužili primemo sprostitev. Povabili so New swing kvartet, ki je pred enajstimi leti zaživel prav v Šentjurju in katerega dva člana sta Šentjurčana. Kvartet, ki ga je spremljal trio Boruta Lesjaka, se je predstavil s sila pestrim in bogatim sporedom, katerega jedro pa so bile črnske duhovne pesmi. Šolniki so si tudi ogledali vzorno pripravljeno razstavo tehničnih in likovnih izdelkov učencev slikovniške šole, na kar je sledilo tovariško srečanje, kateremu je dajal ton New swing kvartet, ki je navzoče res odlično zabaval. Ernest REČNIK Občina Šentjur pri Celju šteje 18.000 prebivalcev. Iz dela šmarske občine išče zdravniško pomoč v Šentjurju še okrog 1200 ljudi. TOZD ZD Šentjur zaposluje 43 ljudi, od tega 7 zdravnikov in 4 zobozdravnike. Zdravstveni dom je zelo tesen. Za 4 splošne ordinacije in 3 zobne ordinacije je na razpolago komaj 620 m/ površine. Zaradi tega so se odločili, za razširitev iprostorov. S prizidkom bodo pridobili 860 mz kar bo zadostovalo za dobo 10 let. Zdravstveno službo ne nameravajo širiti na sedežu občine, pač pa načrtujejo, da bi zdravstveno šlttžbo prenesli na večje krajevne skupnosti. Na Planini pri Sevnici že deluje zdravstvena postaja, prav tako enkrat tedensko ordinira zdravnik na Ponikvi pri Grobelnem, v kratkem pa bodo odprli še ambulanto v Loki pri Žusmu, saj imajo sredstva za njo že zagotovljena. Za leto 1979 in 1980 so zastavili svoj program dela, ki ga pa bodo realizirali le v primeru, če bo do jeseni 1979 prizidek dograjen. Z dograditvijo novega dela in z adaptacijo sedanjih prostorov bodo pridobili prostor za dispanzer za otroke in šolarje, dispanzer za žene, dispanzer mediaine dela, splošne in mladinske zobozdravstvene ordinacije in funkcionalne prostore za la- boratorij, fizioterapijo, fizikalno diagnostiko in ostalo. Še letos bodo diferencirali sedanje mešane ambulante postopoma v dispanzerje, ki bodo do leta 1980 delale že 80 % po dispanzerski metodi. V letu 1979 nameravajo ustanoviti oddelek za zdravstveno prosveto in vzgojo ter pričeti z nego bolnika na domu. V splošni medicini ne bodo potrebovali novega zdravnika, ker bodo z okrepitvijo drugih enot imeli manj dela. Delali bodo po predpisanem normativu s tem, da bodo uvedli dispanzerski način dela za bolnike starejše od 65 let,, za diabetike in za kronične reumatike. Počasi bodo diferencirali gerentoiioško službo. Na vsak način pa bodo morali dobiti kader za nego bolnika na domu. Dispanzer za otroke bo v letu 1979 odprl posvetovalnico v Loki pri Žusmu in na Ponikvi pri Grobelnem. Obseg dela bo potekal po predpisanem normativu. OirganiziräH bodo kontinuirane tečaje za prehrano dojenčkov. F. M. Zdravstvena postaja na Planini Izdela 0K ZSMS BRIGADA MILOŠ ZIDANŠEK ODŠLA V SLOVENSKE GORICE Občinska konferenca ZSMS Šentjur je letos organizirala drugič brigado Miloš Zidanšek. Sredi julija je odšla na republiško akcijo v Slovenske Gorice. Brigada sestavlja 50 mladincev in mladink. Med njimi so brigadirji, ki so že več kot trikrat biU na različnih akcijah. Zato lahko pričakujemo, da bo dosegla dobre uspehe tako na delovišču, kot v interesnih dejavnostih. Kljub temu, da je brigada imela pred odhodom težave, saj nekatere delovne organizacije niso imele posluha, da bi odstopile mladince za akcijo, lahko danes že ugotovimo, da dosegajo uspehe, ki so vredni zaupanja. Mladi zagotavljajo, da bo brigada, ki nosi ime po narodnem heroju Miloša Zidanšku častno izvršila svojo nalogo tudi letos. Slakan Drago □ /• ~1'' OvA 1 ( A jk CESTNA ŽELEZNI CA PREGOVOR PRUEM UDAV KEM- SIMB- e^au Hi LOLA TESLA NAUE. 0 načini) Bojevan JA TßEBiy. ICjA TELI VODOV. omrežja MED- OZ ŠPANIJE >v i VX 7 C RDM ćan- JA Aleusan dcužLi ULENENI V er- M všou n1 jà i ZL . om MESTU Dane fiUHLMST OßßOÖ. Z ZQ.fiC-HICO PoilVlLO tENSiNk ZA URAN X? AVOZ- CETINJA PROMETNA MILICA MED-02. ITALIJE sa&sk/ VOJNI MIN»6 (ŽADOMiC) 2000-10RAVNIK TONA LITER 0C65 TP ivcže nec. S VCTOV-lUANSIV SAMOMA ] POLT At OZ. MAKARSKE FIGURA PRI ČETVECRI PARLO Cassola MÖNGÄOT VLADAR PESTNER AVOZ LJU&IJAri DßOßFH ?£5EI' Varjeno mesto SESTAVIM* c-joaiL-PtibW UMRLI POLITIK. UEKSlMft ZA UI5IU METER ZEVSOVA mati V- cm itAttTBi PLIN fllrtAJLOv ALEL6AM. VOZILO teumk COLMO V TANY FEI2ENC Vno« je «WSS* 700 ni 72EAR DRAG 0 ZVEZA MSP DEŽ - U2H0P 0QLAS RAZGLAS PACAT mladić Qovepa Sicv-pis. IH f BRAT kO ) T n ime LJUDSKA UPU.SLILA 16-Črva PRVA ZENSKA ELEHENl (jOtLLHl/l 6CLHWC. 2LOG f>IH6hA 1 Am per (jlAVMI števnih MED OZ-nemcije OČKA Ote/U. ZA latinsko Mi PALADIJ SLOV- PßfOiWfe VASILIJ Ć0JKOV ven mi odsek WtüjßAH T'BAVA Pßttjg LosNJE 0MS UA 50 Ž IMF T-lNZ. Ž4H06ME 22 Ma 1ČRUA 1IVŠČAP ~TT20PSWH DRŽ Fu STRAN NEBA MttE- Funa HE LOŽ l/AHBCt) Šport v šolah OBČINSKA TEKMOVANJA ŠOLSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV Pomlad prinaša spremembe tudi na športnem področju. Iz zaprtih prostorov se vadba postopno prenaša na trate in igrišča. V tem razdobju ŠŠD popestrijo svoje delo s tekmovanji med razredi, prijateljskimi srečanji, šolskim krosom, najboljši posamezniki pa zastopajo svojo šolo na občinskih tekmovanjih, katerih v tem razdobju tudi ni malo. Kratki izvlečki rezultatov občinskih tekmovanj: Odbojka: Pri fantih je Šentjur zasedel prvo mesto pred Planino, enak vrstni red pa je bil tudi pri deklicah, le da so tretje mesto zasedle še deklice iz Dramelj. Rokomet: Pri dečkih je zmagala ekipa Šentjurja pred Planino, Ponikvo in Slivnico. Pri dekletih je ostala tradiiaija na slivniški strani. Tudii letos so slavile Slivničanke pred Šentjurjem, Planino in Dramljami. Spomladanski kros: Že po tradiciji je to tekmovanje eno izmed najbolj množičnih. Tekmovanje v Dramljah je bilo vzorno pripravljeno, udeležile pa so se ga vse šole. Pri mlajših pionirjih je zmagal Jevšinek iz Dramelj, pri sta- rejših pa je bil prvi Arzenšek iz Šentjurja. Jevšnik iz Planine je zmagala v mlajši konkurenci pionirk, med starejšimi pionirkami pa je zmagala Guzeje-va iz Slivnice. V ekipnem plasmanu so zmagali pionirji šentjurske šole pred Dramljami, Slivnico, Ponikvo in Planino, Pri deklicah so imele največ uspeha v ekipnem delu Slivničanke pred Planino, Dramljami, Ponikvo in Šentjurjem. Atletika: Ker v naši občini ni primernega tekmovalnega objekta za to prioritetno panogo, smo organizirali občinsko temovamje v Celju. Zmagovalci v posameznih panogah so postali: Pionirji: 100 m: Planko Vladimir (Sl.) 300 m: Kovačič Stanko (Še.) 1000 m: Arzenšek Jani (Še.) 4 X 100 m: Šentjur. Daljina: Leskovšek Vlado (Sl.) Višina: Fajs Ivan (Še.) Krogla: Siter Srečko (Po.) Pionirke: 100 m: Podgoršek Lidiija (Še.) 300 m: Križmančič Darja (Še.) 600 m: Tanšek Majda (Sl.) 4 X 100 m: Šentjur Daljina: Planko (Pl.) Višina: Jevšnik (Pl.) Krogla: Krulc Majda (Sl.) Špom Dušan ... priporočamo vsem parnim in neparnim voznikom Malo za šalo -malo za res VZROK NESTABILNOSTI UREDNIŠKI ODBOR Francka VIDOVIČ — glavni in odgovorni urednik, Drago SLAKAN — tehnični uiednik, Irena RAUTER in Mira PECAR — lektorici. Hinko PAP — član In Franc SKOBERNE — fotografije. Glasilo »UTRIP« izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur v nakladi 5.500 izvodov. Tiska »Papirkonfekcija« Krško. Oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov št. 475-15/9-1978. Fotografij in roKopisov ne vračamo.