stev, 2io,
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 30
•a pol leta ..... »120 sa celo leto .... .240
za inozemstvo: mesečno.......Din SO
Sobotna izdaja: celoletno t Jugoslaviji .... Din M v inozemstvu.... m 80
v ilnsiM v čelen me m, sepiemnra m Ptsmnm ^ Jtaie r50 „„ Le|B Lffl
S tedensko prilogo „Ilustrirani Slovenec"
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/IIi. Rokopisi se ne vračajo: neiranklrana pisma se ne sprejemajo. UredniStva telefon 50, upravništva 328.
Cene lnserafom:
Enostolpna petttna vrsta mali oglasi po Din 1*50 ln Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'50, veliki po Din 3-— in 4-—. oglasi v uredniškem delu vrstica po Din
Pri večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka ln dneva pc prazniku ob 4. uri zjutraj,
Poštama Mm v oolovinL
[Cen mt za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: LJubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga In Dunaj 24,797
Nova spreobrnitev?
G. Albin Prepeluh piše v zadnji številki »Kmetskega lista« »o dobrih in slabih duhovnikih«. Najpoprej se zaleti v duhovnika urednika »Domoljuba«, češ, da Radič na Krškem polju ni tako govoril o duhovnikih, kakor je poročalo naše časopisje. Kakor da bi mogel »Domoljub« kaj za to, če Radič ne zna paziti na besede in če lista, ki sta vendar Pre-peluhu najbolj na srcu, »Kmetski list« in »Narodni dnevnik«, ne znata pravilno poročati o govoru svojega lastnega voditelja! Od tam so bile namreč povzete Radičeve besede. Ko po svoji navadi dalje primerno poboža dr. Ku-lovca, začne dokazovati, da je potreba kakor j afriške zamorce tudi člane »Zveze slovenske- . ga ljudstva« poučevati o krščanskih resnicah in krščanski morali ter vzklika in debelo pod- i črtava: »Če so duhovniki poklicani, da učc krščanski nauk med vsemi narodi, so poklicani, da ga uče tudi med vsemi strankami, ki kulturno temelje na krščanstvu.« In tu je jedro članka o slabih in dobrih duhovnikih!
Kakor gad noge, tako skušajo slovenski radičevci naenkrat utajiti pred našim ljudstvom, da je njihov voditelj g. Radič neštetokrat govoril kulturnobojne govore, napadal ustno in pismeno ne samo duhovščino, ampak prav tako tudi verske resnice same. Dobro razumemo, da je res težko iti po Slovenskem agitirat za Radiča, pripovedovat, da slovenski samostojneži, republikanci, bivši avtonomisti, bivši socialni demokratje in vse, kar se je združilo v »Zvezo slovenskega ljudstva«, ni proti veri in cerkvi, če pa vsak naš kmet lahko pokaže na Radičev govor na Krškem polju, na Radičeve napade v Krašlču, na njegove besede o narodni cerkvi na Hrvatskem itd,, toda — nič ne pomaga — svoje ozke, tudi kulturne vezi z g. Radičem ne morejo utajiti, če nočejo celega Radiča vreči čez plot. Kakor bi samo po sebi umevno radi, da nam vzrastejo novi javni sobojevniki za krščanska načela, kakor bi bila sila imenitno, če bi gospodje voditelji bivše SKS in bivših republikancev šli na javne shode in navdušili ljudstvo za svobodo cerkve, kakor bi nas neizmerno veselilo, če bi društvu kmetskih fantov in deklet dopovedali, da je treba po cerkvenih zapovedih ob nedeljah k maši, da se je treba ogibati brezverskega časopisja, ali kakor pravi katekizem, veri sovražnih knjig, časnikov in spisov, če tudi, pravim, bi bili tega silno veseli, vendar moramo žalibog zaenkrat ugotoviti, da je v Prepeluhovih izvajanjih o kulturni temeljitvi na krščanstvu veliko »slepomišenja«, da rabimo ta njegov izraz.
Najbolj je zanimivo, da sedaj, ko slovenskim radičevcem bije odločilna ura in nc morejo nikamor več, jemljejo križ v roke. Saj je to lepo, in nad vsakim spokorjenim grešnikom imajo veselje Bog in dobri ljudje, saj tudi upamo, da stari grešnik nc igra hinavca, vendar so take spreobrnitve iz strahu tako nekam čudne. Ali ni n. pr. čudno, da v zadnjem »Kmetskem listu« v poročilu g. Šifrarja na zborovanju »Zveze kmetskih fantov in dc- ! klet« nič ne beremo o tem, da ta zveza izpoveduje katoliška načela, sedaj pa naenkrat po g. Prepeluhu »sloni na krščanstvu«?
Pa pojdimo dalje. »Kulturno temelji« Prc-peluhova politična stranka sedaj na »krščanstvu« in vendar njen leader duhovnikom v svojem članku odreka tisto enakoprrivnost, ki gre zadnjemu državljanu in zraven mirno izreče najhujše obrekovanje. Tako-le piše v svojem listu: »Za dobre duhovnike pa nimamlo onih, ki nočejo opravljati poslov dušnega pa-stirstva, ker je služba pretežka in preveč slabo odškodovana, pa se zaradi tega pod plaščem branilca vere skrivajo bodisi v par- 1 lamentarnih klubih, tajništvih polit. str<7nk, uredništvih političnih listov itd.« Mož, ki sloni »kulturno na krščanstvu«, zapiše to kleveto brez vsakega najmanjšega dokaza. Naj bi gospod, ki spada med redke od Radiča za diobrc proglašene duhovnike, vršil svojo nalogo in poučil voditelja »na krščanstvu temelječe stranke« o osmi božji zapovedi. Pričakujemo, da ga hitro nauči osnovnih pojmov krščanske morale.
Da »Zveza slovenskega kmetskega ljudstva« temelji kulturno na krščanstvu, pričajo tudi čudovite spremembe njihovega programal Kar jc bilo pred enim letom dobro, smatrajo danes za slabo. Kar so 15. marca t. 1. proglasili za edino rešilno v Sloveniji, namreč
široko zakonodajno samoupravo, to so dne 27. marca istega let/a po Pavlu Radiču proglasili za napačno. Kar je bilo včeraj laž, je danes resnica. To jfc politična morala, ki naj bi »slonela kulturno na krščanstvu«. Tudi tu je hvaležna naloga, poučiti gospodo, da krščanstvo ne pozna, dvojne morale in da še niso dokazali jezuiftom, ki jim je člaukar tako gorak, da bi kdaj učili slavni stavek: »Namen posvečuje sredstva«.
Da temelji g. Prepeluh v svojem javnem delu na krščanstvu, sijajno dokazuje njegov boj proti »klerihalizmu«. Kakor svobodomi-selci, prav tako tudi on piše proti »klerika-lizmu«, ne da bi točno določil, kaj razume pod tem pojmom. Ne moremo se ubraniti vtisa, da tudi on s svojim »klerikalizmom« vleče jarem skupno s popoflnimi švobodomiselcil naj to dela zavedno ali nezavedno. Ali ni v njegovem listu napisano, kakor bi sc norčeval iz katoličanov: »Pri nas kulturnega boja ni, ker se nihče ne zaletava v nobeno ccrkev in v nobeno vero. Pri nas nobensi postava nikomur ne brani hoditi ob nedeljah in praznikih v cerkev, ampak vsak lahko izvršuje nemoteno svoje verske obrede, Duhovniki pridigujejo lahko v cerkvah brez ovir, deile svete zakramente brez ovir in uče, kar jim nalaga vera, tudi brez ovir.« Pri tem mož, ki stoji na krščanskem temelju, nc vidi, da se, zmanjšujejo ure verouka na naših šolah, -da se preganja učiteljstvo, ki je izpovedalo brijz ovinkov svoje krščanstvo, nc vidi, kolikokrat se po svobodomiselnem časopisu napadajo verske rcsnice in Itako se take taje celo v listih njegove najožje bližine! Katoličane uspavati, da ne vidijo, kako se polagoma razkristjanjuje ljudstvo, to jc taktika kulturnobo/nežev, ki nam »nekatoličanom« ni neznana. Ali je res neznana gospodu, ki stoji kulturno aa krščanskem temelju?
Kako »temelji kulturno na krščanstvu« njegov vaor g. Radič, smo v našem listu žc dovolj pokazali. Če bo gospod hotel polemiko o Radičovcm krščanstvu nadaljevati, bomo z veseljem, citirali, kakšno je njegovo kulturno stališče, pokazali bomo, kam je že privedlo to kulturno stališče na Hrvatskem, kjer stoje v najbolj radičevskih krajih cerkve prazne in duhovnik, naj bi bil šc tak radičevec, nima prilikq, da bi oznanjal, kakor pravi g. Prepeluh, »strankam, ki temelje kulturno na krščanstvu«, vero in moralo, Sarajevski »Katoliški tednik« piše dne 6. t. m., kaka sramota bi bila za Hrvaie, če se ne bi Radiča znali otresti niti sedaj, ko je izdal svoj hrvatski program in govoril proti katoličanstvu za »narodno cerkev« ter zaključuje: »On se je s tem izključil iz vrst katoliških in hrvatskih.« Pri nas bi pa nekateri hoteli sedaj pod Radičev jarem!
Povsod po svetu zmerjajo katoliško akcijo, naj je ta na prosvetnem ali političnem polju, s »klerikalizmom«. Nič novega nam torej g. Prepeluh ni povedal. Tudi takih poskusov, kakor je zadnji poskus, pritegniti nekaj duhovnikov v gibanje proti takoimenovanemu klerilcalizmu, ni nič novega, Imeli smo par protiklerikalcev, ki so nasprotovali katoliški akciji in škofu žc v predvojni dobi na Slovenskem, in kdo nc ve, kako so v povojni dobi nastajale »narodne cerkve« na Češkem in Hrvatskem. Kakor vsaka dobra stvar, jc našla tudi katoliška akcija sredi malodušne-žcv in če ne bi računali z dobročudnostjo, bi rekli — izdajalccv. Vselej pa da to novega pogona za delo, vodi do večje otrnitve sil. in to bo tudi v slučaju, ki ga obravnava g. Prepeluh na svoj poseben način v zadnjem ^Kmetskem listu«, Izčiščcnjc je tudi napredovanje.	g.
Program slavnostl v čast Njegošu.
Belgrad, 17. sept. (Izv.) Program 20. in 2L septembra je izdelan. V jutro 21. sept. se začnejo slo- ^n^ti s '->povskim streljanjem in godbo. Nato -»> p-iČDo služba božja, ki bo trajala do pri 8. Kralj bo nesel po službi božji krsto z Njegoševimi ostanki do samstanskih vrat. odkoder jo bodo nesli dalje člani vlade in Njegoševi sorodniki. Krsto bodo postavili pred samostan, kjer bo škof imel govor o Njegošu. Potem se razvije sprevod na Lovčen. Do Ivanovih korit bodo korakali peš, od tam pa se bodo peljalti z vozovi na Lovčen, kjer
bodo ostanke položili v sarkofag. Pri tej priliki bo imel minister za vere govor o Njegošu. V Ivanovih koritih bo na povratku obed, Popoldne bo rektor belgrajske univerze Pavla Pcpoviič govoril na sestanku vseh delegacij. Po končanem sestanku se bodo delegacije predstavile kralju. Zvečer bo večerja pri me. tropolitu. Nato se bodo slovesno predstavljali razni prizori iz Njegoševega »Gorskega venca«. Naslednji dan bo vojaštvo defiliralo. O pol-dne pa bo obed za tisoč oseb.
Belgrad, 17. sept. (Izv.) Pred par dnevi sta francoski in avstrijski poslanik intervenirala v zunanjem ministrstvu radi zaposlitve francoskih in avstrijskih delavcev v raznih industrijskih podjetjih v naši državi. Oba poslanika sta zahtevala, da se njihovi državljani ne izganjajo iz naše države, ampak da zunanje ministrstvo v tem smislu intervenira pri ministru za socialno politiko. Ministrstvo za socialno politiko je pri tej priliki dalo sledečo izjavo: »Vsled pisanja gotovih belgraj-skih listov v poslednjih dneh o tujih delavcih v naši državi in intervencije posameznih tujih pcslanikov, izjavlja ministrstvo sa socialno po-liitko: Vse ukrepe glede zaposlitve tujih delavcev v naši državi je ministrstvo stonilo na
podlagi § 103. zak. o zaščiti delavcev. Te ukrepe je med ostalim narekovala tudi potreba zaščite domačega delavstva, pri katerem je brezposelnost zelo občutljiva in vedno raste. Nobenemu francoskemu delavcu se ni odvzelo dovoljenje za delo, niti en delavec se ni izgnal iz države. Po sklepu ministrstva za socialno politiko je 28. t. m. sklicana posebna konferenca, kateri bodo prisostvovali zastopniki ministrstva za zunanje zadeve, za socialno politiko, za šume in rude, za trgovino in industrijo, dalje zastopniki industrijske, trgovske in obrtne zbornice in drugi. Na konferenci bodo pretresali v podrobnostih vprašanje o stanju domačega delavstva, kakor tudi o naših delavcih v tujih državah.
Boj! v Maroku.
Loaclon, 17. septembra. (Izv.) h Tangerja in Fesa poročajo, da imajo Španci na bojišču izredne težave. Oddelek generala Sara, ki se je izkrcal pri Alhucemasu, Rifanci noč in dan napadajo. Nevihte so prisilile špansko bro-dovje, da sc umakne daleč od obrežja, vsled česar zelo trpi preskrba vojakov s hrano in s pitno vodo. Tudi okolico Tctuana Marokanci neprestano napadajo.
Madrid, 17. sept. (Izv.) Zaliv Alhucemas Marokanci neprestano napadajo. Vlada ic zahtevala 15 milijonov pezet novega kredita za vajoške operacije v Maroku.
London, 17. sept, (Izv.) »Daily Express < poroča, z Fcza, da so Marokanci zopet zasedli 2500 metrov visoko gorovje Bibane.	i
tišina.
Belgrad, 17. septembra. (Izv.) V političnem življenju je danes zavladal nenavaden mir. Dokler se ne vrnejo ministri, ni pričakovati posebnih dogodkov. Po povratku ministrov bo sklicana skupščina na kratko zasedanje. Predložen ji bo najbrž invalidski zakon. Po zaključitvi bo sklicana na novo zasedanje. Med obema zasedanjema najbrž ne bo nobenega časovnega presledka. Bicer pa bo o tem sklepala vlada, ko se ministri povrnejo,	*
Pariz, 17. sept. (Izv.) Nikola Pašič je prišel v Monte Carlo. — Z druge strani poročajo, da je nameraval oditi Nikola Pašič iz Evians-!cs-Bains v Cauncs. Tam pa so bili vsi hoteli zasedeni in zato si je moral Nikola Pašič izbrati drugo mesto za nadaljevanje svojega zdravljenja.
Velika električna centrala.
Belgrad, 17. sept. (Izv.) Načelnik oddelka za izvršitev mednarodnih dogovorov v zunanjem ministrstvu Rybar in delegat v komisiji za reparacije Djuričič sta imela danes dolgo konferenco. Razpravljala sta o praktični izvršitvi Dawesovega načrta o uporabi kredita, ki nam pripade iz odobrenih nabavk. Med ostalim bi se zgradila v Kolašinu velika električna centrala. Djuričič je predložil dogovore, katere ie sklenila naša delegacija z nemškimi firmami Siemans-Schuckert- VVerke.
^ov prometni tarif.
Belgrad, 17. sept. (Izv.) V prometnem ministrstvu so izdelali nov prometni tarif. Za nekatere predmete velja poseben tarif iu posebni popusti za prevoz v notranjem prometu. Izjeme so tudi pri tarifi h za izvoz nekaterih predmetov. Postavke novega tarifa stopijo v veljavo s 1. oktobrom.
PREGLED RUDARSKIH KONCESIJ.
Belgrad, 17. sept. (Izv.) V ministrstvu za gozdove iu rudništvo bodo pregledali vse rudarske koncesije. Z delom bodo začeli takoj. Kjer se bo dognalo, da se ne izpolnjujejo obveze, dane državi, se bodo koncesije odvzele. — Drž. podtajnik v ministrstvu za agrarno reformo dr. Šuvakovič je nocoj odjiotovnl na cetinjske slovesnosti.
J OSEBNE VESTI IZ BELGRADA. ; Belgrad, 17. septembra. (Izv.) V Belgrad je prišel narodni podanec Anton Sušnik. Dopoldne jc obiskal načelnika demokratske stranke Ljubo Daviaoviča in se z njim razgovarjal o političnem položaju. Poslanca Franc Smodcj in Franc Kremžar sinoči nista odpotovala, ampak bosta ostala v Belgradu do jutri.
IZ DEMOKRATSKE STRANKE.
Belgrad, 17. septembra (Izv.) Delegati osrednega odbora demokratske mladine so obiskali v skupščini načelnika JDS Davido-viča. Poročali so mu o pripravah za kongres demokratske mladine. Prosili so ga, da bi prisostvoval kongresu 3. in 4. oktobra v Valjevu. Davidovič se povabilu ni mogel odzvati, ker bo nocoj odpotoval z narodnim poslancem Ri-sto Jojičcm na celinske slovesnosti. Potem bosta pa odpotovala v črnogorska mesta na agitaciiske strankarske sestanke.
i MEDNARODNA KONFERENCA O IN D. SVOJIM.
Belgrad, 17. sept. (Izv.) V Haagu se bo vršila 8. oktobra mednarodna konferenca o industrijski svojini. Delo bo trajalo nad mesec dni. Na njej se bo razpravljalo o mednarodnih dogovorih, ki so bili že sklenjeni, tako med drugim o carinski konvenciji iz leta 1883, ki je bila v \Vashingtonu revidirana. Nadalje o dveh bernskih konvencijah. Ena govori o arangementu za mednarodno zaščito trgovskih žigov. Na tej konferenci i>odo najbrž sklenili še dve novi konvenciji za mednarodno zaščito vzorcev in dela. Konference se bo udeležilo okrog 40 držav, med njimi tudi naša. Naša delegata bosta dr. Šuman, ravnatelj uprave za zaščito industrije v ministrstvu trgovine, in Mihajlo Predič, tajnik iste uprave.
Za varnostno pogodbo.
Praga, 17. sept. (Izv.) češki listi s skrajno pazljivostjo zasledujejo poti k pogajanj o varnostni pogodbi, posebno one točke, ki se ti-| čejo vzhodnih mej. Posebno pozornost vzbujajo poročila iz Londona, ki pravijo, da sc je Briand približal angleškemu stališču o ločitvi pogajanj za varnostno pogodbo za zapadne meje na vzhodu.
»Narodni Listy« poročajo iz Londona, da so se angleška, francoska in nemška vlada že zedinile o varnostni pogodbi na zapadu. »Li-dove Noviny« pa naglašajo potrebo, da sc mo-Češka na vsak način udeležiti pogajanj.
PRAVNIŠKI KONGRES.	]	IZ ALBANIJE.
Belgrad, 17. sept. (Izv.) Jutri se bo otvo- • Tirana, 17. sept. (Izv.) Z današnjim dne-ril v Belgradu prvi pravniški kongres. Vsa , vom se je otvorU tiranski parlament. — Ti-ministrstva so uradnikom-pravnikoin dovolila, ! rana, 17. sept. (Izv.) Prejšnji poslanik v Lon-da smejo za tisti čas opustiti službo in se ude- j donu Mehmed Gorica se je vrnil v Ti rano. ležiti kongresa.	| Predsednik tra ie sDreiel v avdijenci.
Angleški delavski zastopniki v Moskvi.
Moskva, 17. septembra. (Izv.) Posebno
odposlanstvo angleške »Labour-Party« je prisostvovalo prezidijalni seji izvršnega odbora sovjetov. Angleške parlamentarce je pozdravil Kalinin. Za pozdrav se mu je zahvalil poslanec Wallhead, ki je v svojem govoru ugotovil, da je sovjetski sistem mnogo bolj praktičen kakor angleški parlamentarizem, in je obljubil, da se bo prizadeval izpremeniti obliko in vsebino angleškega parlamentarizma. Svoj govor je sklenil z besedami: »Revolucija bo prišla in kapitalizem bo žel, kar je sejal.« Delegacija angleških parlamentarcev ne bo obiskala drugih krajev Rusije, ampak se vrne
i* Moskve v Anglijo. Znani narodni gospodar prof. Keyner pa je imel predavanje pred najvišjim gospodarskim svetom v Rusiji o gospodarskem položaju Anglije.
Angleški minister za notranje zadeve o komunist, nevarnosti
London, 17. sept. (Izv.) Angleški minister za notranje zadeve je rekel o »rdeči nevarnosti«: >Ne dvomim, da poskušajo razni z Moskvo zvezani elementi angleško ustavo strmoglaviti. Občinstvo pa naj bo prepričano, da je vlada storila svojo dolžnost. Meseca oktobra bom imel več govorov, s katerimi bom ljudi prepričal, da »rdeča nevarnost« res obstoji. Proti njej mora vlada dobiti nova pooblastila.«
Za svetovni mir.
Kakor poročajo iz Ženeve, je grof Rihard Coudenhove, znani vodja panevropskega gibanja p&slal generalnemu tajništvu Društva narodov spomenico. Ta spomenica je v sedanjem trenutku, ko zbor Društva narodov razpravlja o mednarodnem mirovnem sodišču in o razorožitvi, in ko so s povabilom Nemčije na konferenco za sklepanje varnostne pogodbe postali pereči mnogi svetovni problemi, vsekakor aktualna in vredna, da jo diplomacija prouči in se o njej posvetuje.
Coudenkovova spomenica razpravlja idejo o razširjenju in decentralizaciji Društva narodov, kar bi bilo najboljše jamstvo za svetovni mir. Velik pomanjkljaj obstoječega Društva narodov je uprav ta okolnost, da v njem ni Rusije in pa Zedinjenih amerikanskih držav. Dejansko obstojajo danes tri Zveze narodov in sicer: londonska, oblikovana v britanskem imperiju, washingtonska, t. j. panamerikanska unija, ter moskovska, to je sovjetska unija. Društvo narodov oziroma ligo narodov bi bilo treba preobraziti v ligo federacij. Te federacije bi tvorili: britanski imperij, sovjetska unija, panamerikanska unija, Kitaj, Japan in pa Panevropa, to je zveza evropskih držav. Teh Stot skupin bi tvorilo svet Društva naredov, kateri bi zamenjal zastopstva držav z zastopstvi posameznih narodnih skupin. Kontinentalne varstvene pogodbe in mednarodno sodišče bi zasigurali mir.
Coudenhove razpravlja nadalje o spec. evropskih problemih, ki so v glavnem štirje: problem miru, gospodarski problem, problem manjšin in problem mej. Mir bi se zasigural z varnostno pogodbo, na kateri bi naravno sodelovala Anglija, a ne britanski imperij. Gospodarski problem bi se rešil z odpravo narodnega p: otekcionizma in ustanovitvijo panevropske
carinske unije, ki bi se polagoma ustvarila. Problem narodnih manjšin, ki predstavlja stalno nevarnost za evropski mir, bi bilo treba rešiti s panevropsko konvencijo o manjšinah pod mednarodno kontrolo.
Največ pa se Coudenhove peča s problemom meja, ki so nepravično odrejene in v nasprotju z narodnimi, gospodarskimi, strategtič-nimi in /~>cgrafičnimi razmerami. S popravljanjem meja bi se samo poslabšale stare rane, zato je treba meje enostavno odpravljati in sicer strategične s sklenitvijo garancijskega pa- j kta, gospodarske s carinsko unijo, narodne pa s konvencijo o man šinah. Ako se bo vse to uredilo, bo izginilo mnogo želja po izpremeirbi meja, s tem v zvezi pa tudi povodi za vojne.
Priznati se mora Coudenhovovii ideji, da je simpatična, in kar je glavno: da izgleda izvedljiva, če tudi ne v vsem tako, kakor si stvar avtor zamišlja, pa vsaj v načelnih črtah. Vsekakor pa predstavljajo ti predlogi prikladno podlago za diskusijo tako važnega vprašanja, kako najbolje zasiguratii človeštvu in svetu pre- ! potrebni trajni mir. Zato posveča Coudenho- j vovi spomenici svetovno časopisje dokaj po- i zornosti in je našla zlasti v amerikanski jav- ; posti simpatičnega odziva. Če jo bo tudi Društvo narodov na en alli drug način uvaževalo, kar ni izključeno, potem utegne Coudehovova ideja stopiti v središče zanimanja javnosti celega sveta in dati inicijativo za velikansko an- 1 keto o svetovnem miru, ki bi človeštvo gotovo vsaj približala uresničenju tega največjega ideala. Saj eno je v vsem kaosu današnjega sveta in v njegovi zadehli atmosferi, kar daje upanje na boljšo bodočnost: splošna želja in hrepenje človeštva po miru. In tudi dobra volja, ta cilj doseči, se pojavlja vedno bolj med narodi. Kjer pa je volja, tam je mogoče tudi dejanje.
'v*


stna odredba prosvetnega oddelka.
Kakor je že znano ljubljanskim starišem, Je prosvetni oddelek izdal naredbo, da se na zasebnih samostanskih šolah ne smejo otvar-jati vzporednice. Vzrok za to odredbo je nad-številno učiteljstvo na javnih osnovnih šolah. Če smo prav poučeni, je v Ljubljani nad 20 učnih oseb na lazpoloženju. Da bi se mogle zaposliti, naj odstopijo zato samostanske šole j potrebno število otrok in pa količkaj številni razredi drugih javnih osnovnih šol. Za tako odredbo ne najdemo v vsej šolski zakonodaji nobene podlage in posega v roditeljske pravice. Starši so sicer zakonito obvezani skrbeti za izobrazbo svojih otrok, niso pa dolžni otroka pošiljati ravno v tisto šolo, ki bi jim jo dolo-
aca.
čala šolska oblast. Če tedaj dajo otroke v za- ( sebno šolo, je to — vsaj doslej še ni oblasti, ki bi jim mogla to prepovedati — izključna in nedotakljiva pravica staršev.
Čudno se bo zdelo komu, da je kar naenkrat v Ljubljani na osnovnih šolah toliko učiteljev odveč, dasi je prirastek prvencev začel zopet rasti. Prišlo je to od tod, ker se je dovolil vstop v meščanske šole učencem celo iz 4. razreda, dasi so mogli prej samo iz petega razreda in še ti le s samimi dobrimi in prav dobrimi redi. Zato pa so sedaj meščanske šole prenapoljnjene in jim primanjkuje učiteljstva. Začasno bi se temu pomanjkanju učiteljstva na meščanskih šolah odpomoglo s tem, da se jim d-odeli nekaj nadštevilnih osnovnošolskih učiteljev, ostali zlasti mlajši pa naj bi se nastavili na deželi, kjer so še šole, ki ni- | majo dovolj učnih oseb in so še tudi šole po
deželi s prenapoljnjeniini razredi. Na deželo pa naj bi se poslalo seveda lle mlajše in še začasno učiteljstvo. Vemo, da je to težko — zlasti za hčerke različnih protekcijonarjev — pa ne gre drugače!
V načrtu novega šolskega zakona je člen, ki določa, da bo mogel dobiti službo v mestu le učitelj, ki je že 15 let služil na deželi. V Ljubljani pa imamo več učiteljic, ki doslej še sploh niso služile nikoli izven mesta. Pa to le mimogrede. Oglejmo si še umestnost začetkom navedene odredbe s stališča prostorov, kakršni obstojajo na javnih osnovnih šolah v Ljubljani. Najmanj še dve osnovnošolski zgradbi ter 2 meščanski sta neobhodno potrebni. Na Vrtači sta kar dve šoli nastanjeni v privatnem poslopju, ki nikakor ne odgovarja šolskim svr-ham. Človek se čudi, da more šolska oblast že toliko let trpeti šolo v takem poslopju! Na Prulah sta v poslopju, ki je bilo zidano za osnovno šolo, kar dve šoli: I. deška meščanska in IV. deška osnovma, ki jo hoče meščanska skoraj izpodriniti vem na cesto. Pri sv. Jakobu sta zopet dve v isteun poslopju: II. dekliška meščanska in I. dekliška osnovna. Tudi tukaj se osnovna leto za letom prikrajšuje na prostorih radi razširjajoče se meščanske. Na Grabnu sta istotako v enem poslopju dve: osnovna in pomožna šola, ki pa se mora zadovoljiti, dasi je 6 razredi na — samo s tremi učnimi sobami brez pisarne za upravitelja, brez zbornice, brez sobe za učila. Vrhutega mora služiti to poslopje še za obrtno-nadalje-valno šolo in je ludi glede prostorov zelo utesnjena. V šišenskem šolskem poslopju pa so nastanjene kar štiri šole: dve meščanski in dve osnovni! In ob teh razmerah smo sedaj doživeli še to, da so šolski prostori šolam na Vrtači odpovedani! Koncem oktobra bosta III. meščanska deška in pa manjšinska šola na cesti!
Šolski upravitelji in g. Likozar kot šolski gerent imajo sedaj v resnici 'reiike skrbi, kje in kako bi spravili ti dve šoli e 1. novembrom pod streho. Da v šole, ki smo jih zgoraj navedli, ne morejo, je očividno. Novega šolskega poslopja pa tudi ne morejo pričarati iz tal. V kakšna gimnazijska poslopja p.a tudi ne bodo mogli; enako ne v vojašnice. Kuni tedaj s pri-bli ž no 300 učenci? In naj jih vriiacjo že kamorkoli, trpela bosta vsled utesnjeivanja pouk in vzgoja ne samo teh 300 učencev, ampak tudi šole, ki bodo tako srečne; da dobi poleg drugih težkoč še tako breme! Take so tedaj šolske razmere v beli napredni Ljhbljani. Neki napredni učitelj jih je označil za kulturen škandal. Drugi je nasvetoval, da naj bi hodili iz periferij mesta učenci v šolo na Vič, v Moste in Zgornjo Šiško, tretji se je jezil, da ima mesto milijone za asfaltiranje cest., za zgradbo prepotrebnih šolskih poslopij pa ne. In v takih razmerah, t. j. pri tolikem pomanjkanju šolskih prostorov izda prosvetni oddelek še odlok, da naj zasebne šole še oddajajo učence in učenke javnim osnovnim in meščanskim šolani, samo da bi ne mogle zasebne šole otvarjati vzporednic. Kakšni bodo uspehi ob takih razmerah, ni treba komentarja. Kdo trpi,
ako se upravlja šola s takih vidikov?
* * *
DVESTOLETNICA RUSKE AKADEMIJE ZNANOSTL
Za dunajsko »Neue Freie Presse« je napisal današnji predsednik ruske akademije znanosti prof. Steklov kratek pregled o delovanju najznamenitejših članov ruske akademije znanosti.
Eden prvih članov akademije, prvih časovno in po svoji veljavi, je bil sloviti matematik Euler, oče moderne matematike in mehanike. Vseh njegovih najd ni mogoče našteti, niti njegovih najznamenitejših ne. Skoro vsako njegovo delo, in teh je 50 debelih knjig, je
znanstveno odkritje. Diferencialni in integralni račun, teorija števil, teorija diferencialnih jed-načb, mehanika, hydrodinavnika, optika itd., povsod je ustvarjal. On je razvoju teh znanosti zlasti v Rusiji določil smer in dal akademiji oni realistični pravec, ki daje ruski akademiji značaj akademične matematične šole.
Njegov vrstnik Mihajlo Lomonosov slovi kot utemeljitelj moderne kemije in fizikalične kemije. Zakon o ohranitvi materije« je dokazal na nenavadno priprost način 17 let pred Lavoyerem. Tudi je rabil že pred Lavoy-erom uteži in mere v kemiji. On je prvi na-glašal, da je brez matematike znanstvena kemija nemogoča, in da tisti kemiki, ki tega ne vedo, »nosijo v svojih glavah le maso nepremišljenih poskusov«. On je prvi učil, da je toplota le gibanje mikroskopično majnih telesc in se je s tem svojim naukom približal kinetični teoriji plinov. On je med prvimi razumel pomen strelovoda in je severni žar razlagal kot električen pojav.
V nasprotju z Nevvtonovo teorijo o svetlobi je postavil teorijo, ki je 60 let kasneje splošno obveljala vsled del slavnega Frenela. Celo v geologiji se je posluževal metod, ki so jih šele v 19. stoletju razvili Gafas in Loyel v moderne znanstvene teorije. On je prvi poskušal z nihali preiskati periodične izpremembe zemeljskega težišča.
Akademik A. V. Ostrogradski je izumil metodo algebrajske delitve v integralih od al-gebrajskih funkcij. Ta metoda je še danes splošna. V teoriji o deformacijah teles je predlagal kot prvi metodo osnovnih jednačb električne teorije, ki jo je 30 let pozneje Kirchhof izrabil in ki nosi zato tudi njegovo ime.
Pozneje je pisal akademik Bunjakovski o teoriji verjetnosti in o njeni porabi za statistiko, zavarovanje itd. Opozoril je tudi na značilno neenakost v teoriji gotovih integralov, kar je pozneje potrdil nemški matematik Behvvarz, po katerem sc teorija tudi imenuje.
Dela P. L. Čebušcva so dela posebne vrste. On je utemeljil nov način analitike, ki se imenuje »teorija funkcij, ki se oddaljujejo za minimum od ničle«. Teoretična in praktična uporaba te teorije je brezmejna. Našel je tudi nove metode za izračunanje raznih integralom. Njegov arifmometer in njegov mehanizem za najprikladnejšo izpremembo kroga v ruvno črto nima le teoretičnega pon.jna, ampak tudi veliko praktično vrednost.
Dela Čebuševa co nadnljeva',1 njegovi učenci, zlasti akademika Makaro/ in Lja-punov.
Grandijozna dela akademika Ljapunova o stalnosti pregibanja mehaničnih sistemov, o teoriji privlačnosti in zlasti j obliki ravnotežja planetarnih teles so sve.ovnoznana. l^rva dela na tem polju, ki jih y. izvršil Poincare, so smatrali za tako važn;., da jih je odlikovala »Royal Society« v Londonu z zlato kolajno. Koliko večje vred^.osti so šele dela Ljapunova! Zadnje ob priliki 200letnicc akademije objavljeno delo ljapunova se bavi s problemi, katerih se do',lej še nihče ni lotil.
Tudi na polju fizike in geofizike ruski akademiki niso zataji. Spominjam le aa Lenza in njegovega učenca Jakobija, ki je izumil moderno galvanr plastiko.
Akademik 'jolicin je utemeljil moderno seismologijo. N;emu na čast je priredil zadnji svetovni kong.es za geofiziko poseben častni večer.
Pod vodjtvom astronoma Struweja jc dosegla Pulkovska zvezdama svetoven sloves. Zvezdarno so imenovali »kraljico astronomskega sveta«.
Z gotovostjo računamo, da se bo akademija tudi v bodočnosti razvijala kakor doslej.

Dne 18. t. m. obhaja znani narodni borec g. Franc Thaler svojo 60 letnico. On je bil v bojih štajerskih Slovencev markantna oseba in v obmejnih bojih na najsevernejši meji proti Nemcem vodilna oseba.
Ni torej odveč, da se ga danes z nekaterimi vrstami spominjamo. Rodil se je dne [18. sept. 1865 v Železnikih na Gorenjskem kot sin Mihaela Thaler in matere Marije Lavtar. Oče je bil krčmar, kupčeval pa je tudi 7. domačim platnom, katero je pošiljal v tistih letih v Trst.
Prvi šolski pouk mu je dajal stari »Some? ter« ziiani Levičnik v Železnikih, obiskoval je potem 3 leta ljudsko šolo v Škofji Loki; bil je sošolec dr. Kreka, s katerim sta tudi skupaj stanovala. Iz Škofje Loke je prišel v Ljubljano, kjer je absolviral spodnjo realko. L. 1830. pa ga je vzel njegov stric Anton Thaler k sebi v Št. Ilj in ga poslal v Gradec v trgovino z drogerijami Alojza Assman. V tej trgovini se je dobro izučil in ostal tam do septembra 1886. Potem je prišel k vojakom ter služil 3 leta pri topničarjih v Radgoni in Lji »ljaiu. Po odsluženih vojaških letih je prišel I. januarja 1800 na posestvo svoje tete v Št. Ilj, na Karlovo, katero mu je teta podarila. Posvetil se je v prvi vrsti vinorejstvu. Posestvo, ki je bilo zanemarjeno, je vzgledno uredil, tako da so njegovi vinogradi občudovanja vredni in vino njegovo prve vrste med vini v okoiici. <~>"w>n v velikem sodu imenujejo > AloskK.
| 27. novembra 1893 se je poročil z He-! leno Mydlih, hčerko znanega umetnega vrt-! narja iz Maribora. Žena mu je umrla 18. ju-' nija 1919 zadeta od kapi, ne da bi mu zapustila kakega potomca.
Za župana je bil izvoljen prvič 1. 1906. Takrat so si Slovenci v št. Ilju prvikrat priborili dvetretinjsko večino v občinskem odboru. Drugokrat je bil izvoljen potom žreba leta 1910. V poletju 1914 bi se imele vršiti zopet občinske volitve, pa ni prišlo do volitev, ker je izbruhnila vojna. Kmalu po vojni je i bil občinski odbor, v katerem je bilo polovica j Nemcev, razpuščen in g. Thaler je bil ime-! novan za gerenta občine Št. Ilj. To mesto je z ozirom na smrt svoje žene jeseni 1. 1919. odložil. Bil je predstojnik občine Št. Ilj več kot 10 let.
L. 1909. in 1. 1910. je pomagal pozidati naš lepi »Slov. dom«, ki je ponos naše fare. Vodil je pravzaprav on vso zidarsko delo in »Dom« je večinoma po njegovem načrtu postavljen.
Bil je soustanovnik Hranilnice in posojilnice Št. Uj v Slov. gor.«, katere tajnik je še sedaj čez 26 let Posebno pri tem zavodu si je največ zaslug pridobil. Saj ga vodi požrtvovalno vsa leta skoraj zastonj. Obmejnim Slovencem je ta zavod najbolj pomagal, ker jih je rešil iz krempljev kapitalističnih Nemcev.
Bil je celo vrsto let tudi načelnik »Katoliškega političnega gospodarskega društva« s sedežem v Jarenini, ki ga je ustanovil gosp. kaplan Gomilšek. Govoril je na neštevilnili političnih shodih v št. Ilju in okolici in bil , na vseh teh. če je le pričel, vedno uredsed-
nik. Ima izreden dar govorništva, dober pom-než in zna vsako malenkost dobro izrabiti.
Bil je tudi soustanovnik »Kmečkega bralnega društva v Št. Ilju«, dolgo let predsednik in odbornik. Pri večjih prireditvah v prejšnjih časih je bil seveda factotum.
Posebno pa je deloval na gospodarskem polju. Vodil je in še zdaj vodi »Kmolijsko podružnico«, pri kateri je dajal udom razne praktične nasvete. Pred vojno je bila podružnica večinoma v nasprotnih rokah, a v odboru so ga tudi Nemci hoteli imeti radi spretnosti in bogatih izkušenj.
Član centralnega odbora Kmetijske družbe v Gradcu je bil 10 let.
L. 1904. je bil deželnozborski kandidat. Prišlo je do ožjih volitev in zm.tgal je njegov protikandidat župnik lx>piš iz Cmureka.
Na svojem posestvu Karlovem gospodari že 36. leto. To posestvo, ki je podobno malemu gradu, leži tik ob državni meji. Pri zadnji definitivni razmejitvi je pripadlo nekaj njiv sadovnika njegovega zemljišča republiki Avstriji tako da je je g. Thaler dvolastnik in pravi slovenski graničar.
Do leta 1851. je posestvo posedoval grof Karol Gnzaghi, po katerem ima še do danes svojo ime. Ta grof je Thalerjevi teti to posest podaril. Posestvo gre torej od roke do roke kot darilo.
Zanimiva je tudi Thalerjeva spominska knjiga, ki datira od 1. 1852. Med uglednimi in raznovrstnimi obiskovalci Karlovegn, ki so tu-uživali izredno gostoljubnost, sta podpisana v tej spominski knjigi tudi Otokar Marija grof Altems. škof sekovški, in njegov spremljeva-
lec G. Missia, kot absolvirani gimnazijec, pozneje kardinal in nadškol goriški. Bilo je to leta 1857.
Naj še omenimo, da je bil tudi g. Thaler 1. 1914. na proskribcijski listini in da je le malo manjkalo, da ni prišel v ječo.
G. Thalerja, ki obhaja (50 letnico v mlade-niški čilosti iu živahnosti, dičijo mnoge vrline. Ne samo, da je bil veduo vrl narodnjak, ostal je tudi zvesi naši krščanski SLS! V njej se je boril vsa leta tukajšnjega svojega bivanja. Deloval jo vedno vzajemno z duhovništvom, ka tero je vedno spoštoval in cenil. Bil je iskren prijatelj g. duhovnikov, ki so se ž njim ramo ob rami borili za sveto stvar. Osebno je prijazen in prizane sljiv tudi proti največjim svojim narodnim in političnim nasprotnikom — mnogi so mu to že za zlo vzeli... saj je tudi vsak izmed njih brez izjeme vžival, če ga je obiskal, njegovo gostoljubnost. V tem oziru ni delal nobenega razločka.
Razen izredne gostoljubnosti, pa ga diči še posebno izredna dalekoznana njegova dru-žahnost. Kjer je Thaler, tam je vedno veselo, pravijo ljudje. Družaben biti pa zna bolj kot marsikateri. Vsak, če je še lako čmeren, oživi v njegovi družbi. Človek se pri njem ogreje in pozabi vse skrbi in sitnosti. 18. septembra t. 1. se ga bodo številni njegovi prijatelji spominjali in mu čestitali.
Mi se pridružimo in kličemo: Dragi France I želimo Ti, da obhajaš tudi svojo 70 in 80 letnico v taisti mladeuiški svežosti in čilosti na svojem lepem Karlovem kot obhajaš 60 letnico. Bog Te živi šc na mnoga, mnoga let^	K.
Dnevne novice,
Občni zbor ljubljanske sekcije JNU se' «ts v nedeljo 20. t. 1. ob 10 dopoldne v kavarni Emona v Ljubljani.
Ljudska volja. »Slovenec« je že poročal, da so bili pri občinski volitvi na Dvoru izvoljeni vsi in prav tisti možje SLS, ki so jo zastopali v prejšnjem, od PP vlade razpuščenem občinskem odboru. Pni županski volitvi dne 8, t, m. je bil istotako zopet izvoljen prejšnji Eupan g. Franc Travnik in vsi prejšn,i občinski svetovalci. Tako so torej naši napred-njaKi tam, kjer so bili pred 9 meseci, le za to skušnjo so bogatejši, da se z ljudsko voljo ni Šaliti.
Iz Ko£evskcga. V občinah Dolenja vas, Polom in po celi Kočevski do Poljane so napravile divje svinje, medved in jelen toliko škodo na koruznih in krompirjevih njivah, da je mnogim kmetovalcem uničeno še to, kar bo itak slaba letina pustila. Osobito divje svinje so se razplodile v taki množini, da se često zaloti stara s 6 mladiči na njivii, ki uničijo vse, kar je užitnega. V Rakitnici medved, v Zadolju pa jeleni. Ljudje po cele noči kurijo in plašijo žival, a često om„gajo na ■traži od dnevnega dela utrujeni in v zgodnjem jutru je uničena cela njiva. Občine so zadevo sporočile glavarstvu in na ponovno intervencijo je prišel od višje oblasti odgovor, da se ne more prisiliti zakupnika za odškodnino, ker lovski zakon tega ne nalaga. Kon-statiralo se je, da zadnji lovski zakon, ki je v veljavti pri nas, datira še iz časa Marije Te-rezijel Večina SLS v deželnem zboru je bila sklenila nov lovski zakon že 1. 1912., a cesar France Jožef I. je bil odrekel podpis. Zakupniki se seveda branijo izplačati odškodnino. Prejšnji zakupnik knez Auersperg je bil toli uvideven, da je cenjeno škodo vedno prostovoljno poravnal, dočim se sedanji zakupnik Lozer trdovratno brani, na drugi strani pa si dovoljuje šport v takii meri, da je strel na medveda rezerviral le sebi. Poslanec škulj je ponovno interveniral v tej zadevi, a izgovor oblasti je vedno pomanjkljivost zakona. — Ljudstvo postaja naravnost ogorčeno nad takim omalovaževanjem in zahteva temeljite pomoči. Ali naj zakupnik lova plača odškodnino ali pa naj napravi skupni lov, če pa tega ne, se pa zahteva brezpogojno dovoljenje, da si smejo kmetje sami pomagati, a v tem slučaju se ne smejo uporabljati predpisi
0	rabi orožja in lovske pravice. Stanje prizadetih kmetov je naravnost obupno — visoke davke mora plačevati od zemlje, silno dragi so obdelovalni stroški, že itak neproduktivna zemlja rodi le malo, večne vremenske nezgode, a še to mu pred očmi pokonča divjačina. Te razmere vrlo iepo spominjajo na čase, ko je kmet grajski gospodi igral bre-kirja po lastnem polju. — Kdor hoče šport, naj plača, to je odločna volja ljudtsva, ktere-mu cincanje oblasti že preseda. V to merijo resolucije, sprejete na shodih v Loškem potoku, Dolenji vasi, Starem logu in Stari Cerkvi. Pomoči pa zahteva ljudstvo sedaj, ko je še letošnji krompir v zemlji, letošnja koruza na njivi in ne ob času ko krompirja niti v kleti več ne bo. — Od Marije Tereziije do danes se je spremenil že čas in ljudje — kaj I — j.
Vladne obljube — keliko veljajo? Od nekega duhovnika je tirjal davčni urad dohodninski davek. Duhovnik, ki je bil tudi kate-het in je imel dobiti še katehetsko nagrado za verouk, je odpisal davkariji, da zastavi to svojo nagrado, ki je še ni dobil, za davek. In glej, čudol Davčni urad nič ni dal na vladno obljubo, ampak je odgovoril gospodu, da mu obljubljene nagrade ne zadostujejo, da hoče gotov denar.
Slika prvega kranjskega deželnega zbora ▼ 37. štev. »Ilustr. Slovenca« je zbudila v vseh krogih silno pozornost in uredništvo je dobilo od vseh strani celo kopo popravkov in pojasnil, ki — razen v par malenkostih — soglašajo vsa s pojasnilom g. dvor. svetnika Šukljeta, objavljenem v 38. številki. Še vedno pa ni ugotovljeno, kdo so oni trije poslanci, ki so označeni tudi v pojasnilu g. Šukljeta kot »neznani«. Uredništvo bi bilo jako hvaležno starejšim gospodom, ki so te poslance morda šc poznali, če mu javijo tudi ta imena ter morebitne pomote g. dvor. svetnika Šukljeta, ker bi bilo gotovo umestno, če se ob tej priliki točno ugotove vsa imena. Končni rezultat, Če bo prinesel kaj novega, objavim«) v listu.
Uredništvo »Ilustriranega Slovenca«.
Plakati za loterijo »Dijaškega podpornega
društva« vzbujajo v Ljubljani in na deželi že splošno pozornost. Ljudje se kar zbirajo pred velikim vprašanjem: »Ali že veš, kaj bo 15. januarja 1926?« V šegavem tonu so našteti nekateri izmed bogatih in številnih dobitkov. Bralci pravijo: »Tc prilike pa ne smemo zamuditi, posebno še, ker gre za naše študente.« Po vrsti prihajajo k našim razprodajalcem, v
1	jubljani pa v Akad dom, Miklošičeva cesta 5, kjer se dobe srečke in vsa na vedi la.
Ra-glas o neizročljivih pošiljkah, Pcštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani je izdalo v »Okrožnicah« razglas o neizročljivih pošiljkah za mese avgust 1925. Razglas je raz-obešen tudi v prostorih za stranke pri vseh poštah.
Pozor trafikanti! Neki invalid Senekovič pobira s ponarejenim, celo žigosanim pooblastilom za društvo trafikantov v Ljubljani vpis- , nino in članarino. — Opozariamo g. trafikante 1
cele Slovenije, da mu ničesar ne plačajo, ker ni upravičen pobirati. — Odbor.
Zopet nesreča z orožjem. V pondeljek je
bil v Žužemberku semenj. Na predvečer je nek mlad trgovec s čevlji iz Ljubljane v gostilni, kjer je prenočeval v večji družbi veselih pivcev, razkazoval svoj samokres in pomirjal z njim za šalo zdaj na enega zdaj na druzega. Domača gospodinja ga posvari, češ, nikar, da se ne zgodti kaka nesreča. Nato je trgovec vpričo vse družbe pobral iz samokresa naboje, potem pa nameril sebi v glavo in zaklical gospodinji: »Poglejte, kako bo počilo«. Sprožil je in res je počilo, on pa se je ves v krvi zgrudil na tla. Spregledal je bil, da je ena krogla še ostala v orožju in ta mu je tik desr.ega očesa prodrla skoz glavo in obstala pod kožo tik levega očesa. Prihiteli zdravnik ga je pregledal in.mu nudil prvo pomoč. K sreči možgani niso popolnoma nič ranjeni, zato bo mož ostal pri življenju, a videl najbrž nikoli več ne bo, ker se zdi, da sta prestreljena oba vidna živca. V pondeljek so ga z avtomobilom prepeljali v ljubljansko bolnico. Mož je šele 24 let star in prvo leto oženjen.
Zanimiva najdba. Dne 8. t. m. ob 4 popoldne je padel v Zaliscu pri Žužemberku na tla mal balonček, na katerega je bil privezan listek v obliki dopisnice. Ta listek sporoča v francoskem in flamskem jeziku, da se je 6. in 7. septembra t. 1. vršila velika tekma balončkov v mestu Charleroi v Belgiji, Nato sledi prošnja, naj dotični, ki bo našel ta listek zapiše natančen čas in kraj najdbe ter svoje ime in naj listek odda na najbližjo pošto na naslov, ki je že napisan na drugi strani listka. Za uslugo obljubuje darilo v spomin. Želji se je ustreglo; b.cmo videli če bo uprizoriteljica tekme Societe royale de jun de balle, Charle-roi-Manege kaj moška.
Himen. Vida Rojinova, poštna uradnica II. kat., 5. skupine v Tržiču, se je poročila z g. Metodom Paternostom, knjigovodjo tvornice Peter Kozina & Komp. v Tržiču.
Na potu iz bolnice umrl. Ivan J a n e ž i č, posestnik iz Topolja, občina Mengeš, je prišel včeraj iz ljubljanske bolnice ter se je hotel odpeljati s kamniškim vlakom domov. Na peronu mu je postalo nenadoma slabo, zgrudil se je in umrl. Zadela ga je srčna kap, Truplo je prenočilo v mrtvašnici pri sv. Krištofu, odkoder so ga včeraj prepeljali domov k večnemu počitku.
Pofcp.jači so velika nadloga samevajočim h'šam pa tudi večjim vasem, v katerih ni ■crožniške postaje. Posebno v župniščih ne prosijo več, marveč trdo zahtevajo. »Kje bom dobil, če ne v župnišču?« Zadnjo nedeljo zvečer sta trkala na vežna vrata nekega župnišča na Gorenjskem dva dobro napojena možakarja in terjala večerjo. Hlapec je že odšel spat v gospodarsko poslopje. Ženske so jima s strahom povedale, da danes ni več večerje, da ponoči ne odpro, če ne pripeljeta kakega možaka iz domače vasi, da naj pač rajši prideta prihodnje jutro zajutrkovat. Odnesla sta medeno kljuko veznih vrat. Eden je biil res tako pogumen, da se je prišel naslednje jutro odte-ščat v župnišče. Drugi jo je odkuril v drugi smeri. Prenočila sta v sosednji hiši, kjer jih niso upali odsloviti iz strahu, da bi jim ne požgala — Par tednov prej so bila v istem župnišču vežna vrata zaklenjena kmalu popoldne. Družina je bolj zgodaj odjužinala in odšla na polje. Močan nahrbtnikar je došel pred zaprla vrata in med kletvinami glasno sam s seboj govoril: »Tukaj sem se misliil spet enkrat pošteno nakositi, ima pa p. f. opoldne vrata zaprta.« Kletvine ponavljajoč se je pomikal dalje. Župnik v nadstropju se je premagal in mu ni plačal klevete s kakim dinarjem, kakor vrednim prosjakom v sličnih slučajih.
Slana je otiskala v noči od 15. do 16.
septembra velik up dajoče ajde v okolišču Radovljice. Nesreča za kmeia in davkarijo.
Prijeti ponarejale! denarja. Policija je v Gradcu zaprla nekega Kunschke-ja, ki je osumljen, da je ponarejal jugoslovanski denar. V Curihu pa so zaprli nekega JCothela po poročilu belgrajske policije, ki je osumljen, da jc stal s Kunschkejem v zvezi.
Med tem ko je g. Franc Peklaj iz Dobrove plačeval davke, mu je neznan storilec pred sodiSčem ukradel črno pleskano kolo, z ba-lanco nazdol, v vrednosti 1000 Din.
Izdatnost, obile pene, neškodljivost napram tkaninam in nizka cena so vrline priznanega mila »Gazela«.
Bevma, trganje, ischias, eksudati (ženske bolezni). Zdravljenje s pištjanskim blatom na domu. Najmodernejše zdravljenje z izvirnim pištjanskim blatom in blatnimi kompre-si. Dobivajo se v vseh lekarnah in pri glavni zalogi >Salus«, d.d. Ljubljana, Aleksandrova cesta 10.
Kavarna Leon. Vsak dan prvovrstni Ionski orkester. Začetek ob osmih.
Ogenj v pisarni mlekarske družbe »Sani-tas«. Včeraj 17. t. m. popoldne ob 2. uri je opazila kontoristinja tvrdke Milinkovič & Co. gdčna Jurkovičeva, ki je ravno hotela v pisarno nahajajočo se tik pisarne mlekarske družbe »Sanitas« v Prešernovi ulici št. 7 v Perlesovi hiši na dvorišču, I, nadstropje, da se izza vratnih špranj pisarne »Sanitas« močno kadi. Takoj je gdčna Jurkovičeva poizkusila odpreti vrata kar s ključem, ki ga je imela ravno pri roki, Vrata so se ji kmalu vdala in v njo je planil dušeč dim, ki ga je bilo že polno sobo. V kotu pri peci je tlel in gorel zaboj za pepel in odpadke. Plamen je že objemal v bližani stoječo pisalno mizo. Gospodična je urno poklicala na pomoč slugo tvrdke Milinkovič & Co., Milana Roša, ki je pričel gasiti s škafi vode vedno bolj razširjajoči se ogenj. Okoli pol 3. ure popoldne je ogenj srečno pogasil. Tudi obveščeni cgnjegasci so bili hitro na mestu, vendar pa je po zaslugi omenjenega sluge bila pisarna že izven nevarnosti. — Zdi se, da je opoldne pred odhodom iz pisarne kdo iz neprevidnosti vrgel še tleči cigaretni ogorek v zaboj. Če bi se bilo to zgodilo zvečer, bi bile posledice nedogledne. Tako pa velike škode hvala Bogu ni. Bilo je več strahu in mnogo tekanja. Na dvorišču, kjer se nahaja vinotoč »Pri Jerici« ter Uradniška menza, se je nabalo mnogo radovednežev, ki pa niso videli ničesar, ampak le občutili v nosu in očeh žgoči dim, ki se je valil p,o dvorišču.
Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani opozarja v smislu dopisa šolskega odbora obrtno nadaljevalnih šol vse zadruge, da nemudoma pošljejo sezname vajencev in vajenk šolskemu odboru. — Načelstvo.
Brezposelne trgovske, kakor tudi druge privatne nameščence in nameščenke in one nameščence, ki žele svoje mesto spremeniti opozarja Trg. društvo Merkur v Ljubljani na svojo že dolgo let obstoječo posredovalnico za službe. Obenem vabi društvo vse brezposelne trgovske in privatne nameščence in nameščenke, ki se ne žele prijaviti društveni posredovalnici, da sporoče društvu svoje naslove in poklic, ker društvo to nujno rabi v statistične svrhe. Odbor.
Poučne tečaje namerava prirediti za svoje članstvo Trg. društvo Merkur v Ljubljani tudi letos in vabi interesente, da se prijavijo že seda". Začelo se bo z vsemi tečaji! predvidoma začetkom oktobra. V učnih tečajih se namerava poučevati srbohrvaščino, nemščino, ita-Iianščino, knjigovodstvo, stenografijo itd., odvisno je vse le od števila interesentov.
Umrli so v Ljubljani: Anton Pate, hlapec, 23 let. — Antonija Stenko, posestnikova ; novorojenka, 4 dni. — Judila Gomsi, rejenka. j 4 mesece in pol.
Iz štajerske.
L .'t
, ■ : * .. r-v ■
J .JjjP^fej^ J,
'M
'-»m ■' ■ ■ ^ v - " >
Nov »rotorc
Slika nam kaže nov rotorni čoln, ki ga je sestavil finski iznajditelj inženir S. J. Savo-nins. Njegov rotor se od Flettnerjevega razlikuje po tom, da se vrti brez vsakega motorja, te s oomočio vetra Rotorji —• »osebno ta — so neke vrste moderne iadrenica.
Potrjujemo, da g. šolski upravitelj Avg. Rozman ni napisal notice iz Šmartna ob Pa-ki, objavljene dne 8. septembra t. 1. in da nam še sploh ni poslal dosedaj nobenega dopisa. — Uredništvo »Slovenca«.
Zdole pri Kozjem. Dne 15. septembra ob 9. uri zvečer je izbruhnil požar pri posestniku Alojziju Klakočar na Zdolah pri Kozjem. Do tal jc pogorelo gospodarsko poslopje, kozolec in klet. Zgorelo je vse gospodarsko orodje z živežem, rešili so samo živino. Najhujše je bilo to, ker so domači že spali ter so ogenj prvi opazili sosedje. Na licu mesta došla koz« janska požarna bramba ni mogla požara pre-i prečiti. Kako je nastal požar, zaenkrat ni mo< goče dognati.
Iz Šmarja pri Jelšah. V nedeljo, 13. t. /a., je lepo vreme privabilo veliko našega ljudstva k krasni romarski cerkvi sv. Roka nad imar-i jem. Prišli so romarji predvsem iz Celja in Savinjske doline. Šmarčani so jih f.elo pozdravljali s streljanjem iz topičev. Pri sv. Roku je bila vsled velikega števila vernikov pridiga na prostem, kakor je to v nf.vadi, kadar tujci obiščejo lepo šmarsko Kalvarijo. — Otvoritvena predstava z igro »Krivoprisežnik« je v novozgrajenem Katoliškem domu krasno uspela. Nastopili so kot gostje igralci iz bližnje Zibike in rešili svoje vlogo nad vse dobro. Šmarski tamburaški zbor je pa poskrbel za zabavo med odmori. V bod )čc bodo začeli v Katoliškem domu z redriimi dramatičnimi predstavami. — Na sejmu v ponedeljek je bilo opažati precej živahnosti, dasi je slabo vreme nekoliko motilo. Živine je bilo mnogo, tudi kupcev razmeroma še precej.
Št. Vid—Planina. Dne 8. septembra je priredil naš orlovski odsek akademijo ob petletnici svojega obstoja. .Spored je bil pester in je vseskozi zadovoljil obilo navzoče domačine in goste. Videli smo, da imamo izvrstne mla-deniče-govornike — orat I. Križnik je navdušeno orisal pomen Jrla — nadalje deklama-torje — brat P. 7 Isl je fino dcklamiral dr. Preglja »Makabejs«e brate« — in tudi izvrstne rokoborce — Mirka Tovornika in J. Grač-nerja. Vsem čast, zlasti predsedniku br. Tovorniku! — Očetje lazaristi so imeli od dne 29. avgusta do 7. septembra sveti misijon, s katerim smo hoteli najdostojnejše proslaviti sveto leto. Ljudstva je bilo vse polno, celo iz Pilšianja, Rajhenburga, Scvnice ter Slivnice. Skoro vse je bilo pri obhajilni mizi. — Toča, ki je padala od 23. do 24. avgusta, je v občinah Golobinjak in Planinska vas precej škode naredila, zlasti na ajdi, siccr pa letina obilno kaže. Le da deževno vreme onemogočuje ajdo sušiti pa fižol obirati.
IZ MARIBORA.
Porotne obravnave 17. t m. Dragotin
L u k a n i č, obtožen tatvine, je pri razpravi priznal latvino kobile in žrebetahatere je tudi obdolžen. Dejal je, da ju je vzel zato, da ju jaiia. Cigan je ponuajl oboje za 100 dinarjev. Bil je že kaznovan radi tatvine na 2 letL Eno leto pa je bil že v Stenjevcu v norišnici. Fant je star šele 20 let. Zagovornik je predlagal, da se preišče duševno stanje obdolženca, ker da je oče trdil, da je skoro vsak mesec bolan. Kadi tozadevnih preiskav se je razprava preložila. — Marija Horvat, obtožena zastrupljenja svojega moža z arzenikom, je zastrupljenje tajila. Mož i noba sina sta se pričevanju odpovedala. Druge priče so plastično slikale usodo trpeče ženske, ki je bila te-pena vsak dan od moža kakor živina Iskala je pomoči pri sosedih in se skrivala po ho-stah. Župni urad ji je dal lepo izpričevalo in sam prosil zanjo. Tudi je neka priča potrdila, da ji je Horvatov sin pravil, da oče je arzenik. Ker so odpadle glavne priče, je zagovornik dr. Lasič imel lažje stališče, da ni izključena možnost, da se je mož sam zastrupil. Porotniki so z 11 glasovi vprašanje o dejanju ob-toženke zanikali, nakar je bila Horvatova izpuščena iz zaporov in se je jokajoč zahvalila porotnikom.
IZ CELJA.
Osebna vest. Celjski rojak g. dr. f r. Hra-šovec je imenovan za okrajnega glavarja v Šmarju pri Jelšah.
Vse dekliške Marijine družbe celjske de-kanije opozarjamo, da sc bo vršil v nedeljo skupni shod v Pctrovčah in poživljamo posamezne članice, da se tega sestanka v obilnem številu udeleže.
Mestni kino se sedaj prenavlja. Radi tega ostane zaprt še kake štiri tedne. Kino bo posestnik opremil prav moderno.
Drago pleskanje. Prenovljanjc fasade Mestne hranilnice je stalo, kakor slišimo, 80.000 Din.
IZ TRBOVELJ.
Gerent trboveljske občine padel. Danes, v sredo, je bilo telefonskim potom javljeno iz Ljubljane, da jc gerent razrešen svoje službe. Kdo bo njegov naslednik, se danes še ne ve pozitivno, računajo pa na g. Gustava Voduš-ka, prejšnjega dolgoletnega župana. Kakor se čuje, bomo vendar enkrat prišli do občinskih volitev, ker bo novemu gerentu dana naloga izvesti občinske volitve in v drugem smislu bi pač ne mogel dolgo gerentovati, ker so že vse stranke site sedanjega gospodarstva. Odstavljeni trboveljski gerent je vladal večji-del samo s pristaši demokratske stranke v sosvetu in je n. pr. milostno naklonil SLS dva svetovalca v jjerentskem sosvetu, česar b!
drugi, kateremu so razmere v Trbovljah znane, ne storil, ker je naša stranka po zadnjih skupščinskih volitvah na drugem mestu po številu volivcev. Na plitve in naj zmaga kdor si bodi; samo z gerentstvom proč!
Poskušen vlom v župnijsko cerkev. Ko je danes ob 16. zjutraj prijel g. župnik v cerkev, je videl, da je šipa na cerkvenem oknu pod zvonikom ubita. Javili so mu, da je poaoči okoli pol druge ure prišel pri svojem obhodu nočni čuvaj do cerkve in zagledal daljši drog v varnostni mreži okna. Gotovo je torej nočni čuvaj pregnal tatove. Nad tem drznim činom se splošno zgi^ža tukajšnje prebivalstvo, ker to je prvič v kroniki Trbovelj, da bi hotel kdo vdreti v cerkev.
Rudarski plačilni dnevi. Trboveljska druž. ba je nastavila izplačilo plač rudarjem na 1. in 15. vsakega meseca, namesto vsake druge sobote. Delavstvo je proti temu odloku sklicalo enkrat celo protestni shod v socialistični Delavski dom. Da je pa družba to dobro naredila, pokaže se ob plačilnih dnevih. Poprej je delavstvo v nedeljo po vsakem izplačilu skoro ves svoj denar znosilo v gostilne, sedaj pa misli tudi na druge koristnejše stvari, kakor na obleko, obutev itd. Revolucija je pa med gostilničarji in K jako tožijo, trgovci si pa veselo manejo roke.
Iz ostale Jugoslavije.
Bivši pokrajinski namestnik dr. Cimič v Zagrebu je imenovan za sodnika pri najvišjem sodišču v Zagrebu.
»Hrvat« tožen. Tajnik samostojne demokratske stranke Steva Stojanovič v Zagrebu toži urednika »Hrvata« g. Slavka Cihlara, ker mu je ta očital, da je sokriv Pribičevičevih strahot na Hrvatskem. G. Slavko Oihlar prosi zlasti vse profesorje in uqjtelje, ki so pretrpeli kakšno krivico od Sv. Pribičeviča, da mu pošljejo do 22. t. m. vse podatke.
Hrvatska večina v Pakracu, Po dolgih bojih se je posrečilo Hrvatom, da so dobjli v svoje roke upravo občine Pakrac v Slavo. nijL Za župana je izvoljen advokat dr. Milan Čuvaj.
Smrtna obsodba v Osjeku Osješko s»di- j šSe je obsodilo na smrt 23 letnega Ivana Bač- j mago, ki je iz ljubosumnosti ubil svojo ženo. !
Bančni ravnatelj pobegnil. Ravnaielj banke >Manojlovič & Co v Srbobranu v Vojvodini g. Manojlovič je pobegnil, pojem ko je osleparil več belgrajskih trgovcev za več k<\t za 5miljonov dinarjev. Manojlovič je bil v avstrijski armadi feldvebel, to pa mu je bilo premalo in zato se je vrgel na trgovino, kjer je imel v znanih '-prevratnih.- letih lepe uspehe. Ko pa je bilo konec lepe in prijetne konjunkture, se je pripeljal v Belgrad in sklenil tam z raznimi trgovci in bankami velike žitne kupčije, za katere je prejel plačilo v naprej v znesku nad 5 miljonov dinarjev. S tem denarjem je sedaj pobegnil. Oškodoval je med drugim neko francosko družbo v Belgradu za več kot pol miljona dinarjev.
Dober plen. V Bjelini v Bosni so vdrli neznani zlikovci v stanovanje trgovca Vasili-ča in so mu odnesli 70.000 dinarjev.
Železniška nesreča. Na progi IvanSič— Senizovac je skočila s tira lokomotiva in potegnila za seboj 7 vagonov. Strojevodji} je v zadnjem trenotku skočil s stroja. Ponesrečil 6e ni nihče.
Sz Primorske,
Otvoritev slovenskih zasebnih otroških vrtcev. V sredo 16. t m. so otvorili zopet vse otroške vrtce v Trstu.
Javna knjižnica »Šentjakobske čitalnice« je odprta vsako nedeljo od 10. do 11. ure v poslopju stare policije pri Sv. Jakobu. Podružnica ktnjiižnice se nahaja v Rocolu v hiši gospodarskega društva in je odprta tudi od 10. do 11. ure dopoldne ob nedeljah.
V Št. Vidu pri Vipavi so pokopali splošno spoštovanega posestnika Antona Božiča, ki je umrl v visoki starosti 83 let Naj v miru počiva!
Umrla je v Postojni po kratki in mučni bolezni gospa Malči Marušičeva v 18. letu svoje starosti. Poročila se je bila pred enim mesecem.
NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI.
INŠPEKCIJA GLEDALIŠČ.
Belgrad, 17. sept. (Izv.) Načelnik umet-npstnega oddelka v prosvetnem ministrstvu Milan šenoa je odpotoval v Sarajevo, Split in Ljubljano, da pregleda tamošnja gledališča.
Priglasi flcdaliških abonentov za abonma v
sezoni 1925—28 se od danes naprej sprejemajo v pisarni knjigovodstva v dramskem gledališču vsak dan dopoldne od 9 do 12 in popoldne o i 3 do 5.
Jurski oder v Ljubljani
Ljudski oder v Ljubljani ima svoj redni
letni občni zbor v nedeljo, dne 20. t. m. ob 10. uri dopoldne v društvenih prostorih v Ljudskem domu. Člani in članice — polno-številno!
Knjižnica Kat. prosvetnega društva ▼ Šiški
prične poslovati dne 20. septembra (v npdeljo). Odprta bo celo sezono ob nedeljah od pol 11 nadalje. Člani se vabijo, da se knjižnice pridno poslužujejo.
Raznoterosti.
V SOVJETSKI SOLI.
Nek srednješolski p»ofesor pripoveduje v »Rulju« o sodobni moskovski šoli, kjer je deloval Še letos pomladi.
Šolo redno obiskuje poseben nadzornik, »politgramščik«, katerega naloga je podati deci komunističen abc.. Pripoveduje deci pred pačetkom pouka: — »Otroci! Morete biti srečni, da sp učite v prosti proletarski šoli. Carska šola je Ie pokvarila deco, proizvajala je pijance in orožniške častnike. Vi ne veste, kako je bilo takrat. Jaz pa se spominjam, kako so nas zaničevali bogataši. Mi smo stradali, oni pa niso vedeli, kam z denarjem. Nekoč je prinesel eden kar 20 kosov dragih sladkarij. Razložil jih je na klopi pred reveži. Gledali smo lačnih oči, ker nismo nikdar dobili sličnih razkošnih stvari. Bogataš pa je pojedel en, dva, tri kosa. Ni mogel več, vrgel je preostalo na tla in pohodil z nogami. Tako je bilo v carskem času, ko še niso vladali pro-letarci.« — Komunist konča in pripomni ravnatelju: »Ni treba, da bi navajali točne podatke. Važno je vstvariti gotovo razpoloženje, za to pa zadostuje tudi taka zgodbica.«
Še bolj dosledno pa uničujejo komunisti »ostanke buržugznih predsodkov« v otrokih vvrtcah i nljudski soli. Otroci v starosti 2—7 let vstanejo, se umijejo in vsedejo k mizi, da dobijo zajutrek. Učiteljica, "»rdeča matic, mlado dekle pričenja vedno z istimi besedami:
»Deca, prosimo kruha pri Bogu!« Malčki ponavljajo naučene besede: iBožanjka (ljubi Bog), daj nam kruha!« Molk. Nato modruje učiteljica: »Torej vidite, otroci, Bog ne da nič km-ha. To pa je vsled tega, ker Boga sploh ni. Prosimo raje sodruga Lenina «
Medlo doni drug naučeni stavek: »Sodrug Lenin, daj nam kruha!« Učiteljica zvoni. Duri se odprejo, služki- j nje prinesejo mleko in narezan kruh.
»Vidite, otroci, sodrug Lenin vam je dal i kruha. On ima vse.«
To je zelo preprosto, kaj? Toda tu je me- ; toda. Krupska, Leninova vdova in minister ' šolstva priporočata to vsakdanje ponavljanje, ' ker postane doticni stavek prepričanje, pod- ' zavedna resnica. In to se ponavlja dnevno. :
Sv. Frančišek Asiški je umrl 4. oktobra 1226. Drugo leto bodo z velikanskim sijajem praznovali njegov spominski dan in bodo v Italiji proglasili 4. oktober za narodni praznik.
Ukinitev smrtne kasni. Avstralski parlament je te dni sprejel zakonski načrt, s katerim se ukinja smrtna kazen.
Posnemanja vredno. Na Severnem kolodvoru v Milanu so blagajne odprte ves dan, od osmih zjutraj do osmih zvečer. — Za kolodvore na italijanski rivieri so razpisali tekmo za najlepše cvetlično okrašenje, in so videli letošnji potovalci kolodvore tako lepe, kot še nikoli prej.
75 krat 2oz Atlantski ocean. Ta rekord je napravil 83 let stari ameriški bankir Francis Hydes. Sedaj se je vkrcal na 76. potovanje v Evropo. Prvič se je peljal v Evropo leta 1864, v stari leseni ladji, pa se še zmeraj z veseljem spominja krasne takratne vožnje.
Japonske postave o zakonu. Japonka doslej ni imela nobenih pravic, bila je res prava sužnja. Moderni čas se je pa tudi nje usmilil. Nove zakonske postave določajo, da se ne sme noben zakon skleniti, če ga starši ne dovolijo in Se ni dosežena gotova starost. Otrok se ne smatra nikdar za nezakonskega, če je oče znan; ima vse pravice po očetu in oče mopc skrbeti zanj kakor za prave zakonske otroke. Če kdo vzame deklico za svojo in jo vzgaja doma, je ne sme prodati v javno hišo. To se je doslej redno in namenoma prakti-ciralo.
Otok Korsika potuje! Francoski predstojnik zemljemerskega urada Helbrouner je določil lego Korsike in je ugotovil nekaj izrednega; v zadnjih sto letih se je pomaknil otok za približno 10 metrov proti vzhodu! Ta ugotovitev je zbudila največje zanimanje v stro-kovnjaških krogih in potrjuje nove teorije o potovanju kontinentov in otokov. Prvi je prišel s to teorijo nemški geograf prof. Wegener v Petermanus Mitteilungen leta 1911. Pravi, da počivajo kontinenti na gostem tekočem temelju, da torej niso trdno pritrjeni in s podlago zraščeni. Wegener je prišel na to misel s primerjanjem obal posameznih kontinentov; vidi se, kakor bi bile obale nekoč skupaj in so se pozneje raztrgale ter lezejo narazen. Pri enem kontinentu vidiš zaliv, pri drugem pa v isti širini polotok itd., in obratno. Le poglej vzhodno obalo Amerike ter zahodno obalo Afrike in Evrope! Sedanji način merjenja je še razmeroma nov in zato ni bilo še zadosti časa, da bi sfi z zanesljivimi številkami poučili o resničnih spremembah. Potovanje Korzike z nenavadno hitrostjo 10 metrov v sto letih nam pa omogofi, natančnejše račune. Helbronner priobčuje v »Chicago Tribune« članek in dokazuje, da je premikanje Korsike ▼ zvezi z dviganjem podzemske planote v Biskajskem zalivu. Vse te teorije bodo na novo okrepile teorijo o potovanju tečajev, ki jo je tako duhovito razvijal jezuitski pater
Krelchgauer v svoji znameniti knjigi: >Die Wanderung der Pole«. Ker se nahaja zemlja na tekoči podlagi, si potovanje kontinentov lahko razlagamo in nam je premaknitev Korsike nov dokaz za to. Prof. Wegener je bil prej v Hamburgu in so ga poklicali pozneje v Gradec. In je res Sel, menda zato, ker se v Gradcu bolj nemoteno lahko peča s svojimi študijami.
-Beli Bivol« glavar Indijancev v reservaciji »National Gla-j cier Park« v Kanadi. »Beli Bdvol« je sin onega slavnega glavarja, s katerim se je vojskoval mladi Roosevelt. Ko je stari glavar umrl, ga je Roosevelt, tedaj predsednik Združenih držav, dal z vsemi častmi pokopati. — Žalostno je, da so našli mali ostanki nekdaj močnih indijanskih plemen zatočišče le Še v narodnih
parkih, enako kakor — redke živali.
Nove izkopanine. Pred dvema letoma je priobčil »Slovcnec« podlistek o mestu Kara-koto, ki ga je izkopal slavni ruski učenjak Kozlov. Lani je kopal v dolini Sidikte v Mongoliji in je spet imel lepe uspehe. Letos je prekopal celo vrsto tako zvanih kurganov, nagrobnih gričev; odkril je vse hodnike in sobe Mokrija, drugega griča po velikosti, in je vse najdene predmete inventariziral. Zanimivo je blago z vdelanimi zlatimi ploščami, dalje preproge in zasteri z nekaterimi "tradicionalnimi sibirsko-skitskimi živalskimi ornamenti. Proti pričakovanju kažejo vsi ti griči nizko kulturno stopnjo njih graditeljev, rezultati izkopavanja so daleč za onimi v Ka-ra-koto in Sidikte. Sicer pa kaže sibirsko-skitska kultura, obstoječa po cenitvah pred 2000 leti, izvirne oblike, s kitajskimi in grškimi vplivi. Razširjala se je od Bajkalskega jezera do Ogrske in morebiti celo do Skandinavije. To, kar je letos Kozlov odkopal, je prav gotovo iz poznejših dob te kulture, ko je nastopila že popolna kontinentalna suša.
Spomenik — ženski. V Newyorku se je sestavil odbor, obstoječ iz članic vseh ženskih organizacij Zedinjenih držav, ki namerava v vVashingtonu postaviti spomenik v čast ženske. V ta namen je poklonila organizacija 10 milijonov dolarjev. Častni predsednik omenjenega odbora je graditelj panamskega prekopa general Goethals.
Katoliški vestnik.
»Katoliški misijoni.« Nabiralce naročnikov za tretji letnik lista (1925—20) vljudno opozarjamo, da znaša naročnina za Jugoslavijo 12 Din, izven Jugoslavije pa 16 Din. Prva številka se bo razpošiljala pred 1. oktobrom. V listu bo zopet cela vrsta mičnih pisem slovenskih misijonarjev in misijo-nark. Nadaljevala se bodo tudi priljubljena poročila vnete slovenske misijonarke s. Ksaverije. — Prva številka prinese že njeno pismo iz razburkane Kitajske. V listu je dalje pregledno poročilo o Filipinih ter o misijonskem delu Španije. Na ovitku je začetek zanimive misijonske povesti »Ce Gospod kliče«. List se naroča na naslov: »Katoliški misijoni«, Ljubljana, Tabor 12.
Misijonski koledar 1926 bo dogotovljen koncem lega meseca. Opozarjamo na novost, ki jo bo prinesel in ki nas je precej zamudila, namreč 16 strani modro barvanih misijonskih slik in pa veliko dvobarvno naslovno sliko. Prepričani smo, da z razprodajo ne bo imel nihče nobenih težav Na to opozarjamo cenjene gg. poverjenike, katerim tudi letos pošljemo običajno število izvodov s prošnjo, da bi ga priporočili svoji okolici. Cena koledarju jp v Jugoslaviji 8 Din, izven Jugoslavije pa 10 Din. Uprava Misijonskega koledarja, Ljubljana,
Učiteljski vestnik.
UOitelji in učiteljice, nekdanji gojeuci in gojenke, ki še niso prišli ali poslali po svoje risbe v risalnico na učiteljišču v Ljubljani, še lahko to store v četrtek, dne 24. septembra med 2. in 4. uro popoldne. — S.
Turistlka in šport.
^ Osrednji odbor SPD ▼ Ljubljani naznanja, da so že zatvorjene sledeče njegove koče: Cojzova koča na Kokrskem sedlu, koča na Kamniškem sedlu. Češka koča na Ravneh, Orožnova koča na Črni prsti, Malnerjeva koča in Staničeva koča.. — Dne 21. septembra se zatvorilo: Triglavski dom na Kredarici; 22. septembra: Koča pri Triglavskih jezerih, Vodnikova koča in Aleksandrov dom; dno 28- septembra: Aljažev dom v Vratih; 30. septem- 1 bra: K&uilmkova koča na Golici. Spodnja koča nn Golici bo pri lepem vremenu ob sobotah In nedeljah do preklica oskrbovana. Erjavčeva koča do
nadaljnjega. — Celo leto so odprte in oskrbovane: Koča v Kamniški Bistrici, Koča na Veliki Planini, Dom na Krvavcu ter hotela Sv. Janez in Zlatorog ob Bohinjskem jezeru.
Tekme za olimpijski fond. V soboto 19. in v nedeljo 20. septembra se bodo odigrale v Ljubljani tekme za olimpijski fond, kojih namen Je, da se naša najvišja nogometna instanca pravočasno oskrbi s finančnimi sredstvi za bodočo olimpijado. V ta namen prirejajo vse podzveze po nalogu JNS tekme med svojimi najboljšimi klubi, kar naj pripomore k dobremu obisku in pa k še boljšemu gmotnemu uspehu. Tudi LNP je — kar je povsem umljivo — to upošteval ter izžrebal izmed naših najboljših klubov 6ledeče pare: SK Ilirija : SK Hermes. ASK Primorje : SK Jadran. Poleg tega se bo odigrala v soboto še tekma med našima najboljšima rezervnima moštvoma Ilirijo in Prtmorja. — Ilirija : Hermes, ki v pretekli prvenstveni sezoni nt imel veliko sreče, je vedno, ko je igral proti Iliriji, razvil vse svoje moči ter s tem prisilil prvak«, da uporabi v dosego zmage vse svoje znanje. V ostalem se znajo šiškarji ostro boriti ter so sploh eno najboljših defenzivnih moštev Slove-nije. — Primorje : Jadran. Ta tekma bo mogoče nudila bolj zanimivo sliko kot prva z ozirom, da vlada pri obeh klubih, odnosno moštvih, orava športna rivaliteta, ki pa ne presega dopustnih mej. Obe moštvi se znata boriti ostro, toda vedno fair, lako da smemo pričakovati res lope tekma. Oba kluba se nahajala v dobri kondieiji, kar priča rezultat 3 : 2, ki ga jo dosegel Jadran proti Iliriji m pa zmaga Primorja nad Jadranom 5 : 1. Brez-Jvomno bosta oba kluba skušala dokazati svoje znanje. — Prva tekma prične ob 14.15, druga pa cb 16.30. Tekma med Ilirijo rez. : Primorje rez. se vrši v soboto ob 16.30. Za nedeljske tekme se plača samo ena vstopnina.
LAHKO ATLETSKA TEKMOVANJA ZA PRVENSTVO JUGOSLAVIJE.
Laiikoatletska tekmovanja za prvenstvo države ra leto 1925 so se vršila 12. in 13. septembra v Velikem Bečkereku, sedežu lahkoatletske podzveze za Vojvodino. Udeležili so se jih skoro vsi znatnejši klubi Jugoslavije, ki gojo lahko atletiko. Slovenski klubi se vsled ogromnih stroškov niso mogli odzvati v večjem številu. Zastopana je bila le Ilirija in sicer s 5 atleti in 6 atletinjami, ki so dosegli lepe uspehe in nadvse častno mesto: prvenstvo države v ženski lahki atletiki iu 5. mesto v moški atletiki. V moških disciplinah so tekmovali nadalje klubi: Hašk, ASK (oba Zagreb), Jugoslavija, Soko (Belgrad), Somborsko SU; Slavija, Obilic, Kadima (Vel. Bečkerek), Juda MakabI (Novi Sac^, v ženskih pa klubi: Obilic', Juda Makabi, ZAsK (Ze-mun). Slavija (V. Bečkerek). Organizacija prireditve je bila vzorna; letališče ima žal preostre ovinke in zato doseženi časi v splošnem ue dosegajo uspehov na raznih drugih domačih raeetingih- Vkljub temu je bilo postavljenih nekoliko novih nacionalnih rekordov in sicer v teku na 5000 m (Deržaj, Ilirija Ljubljana v času 17 minut 4 sek.), v metu diska (Ambroži, Obilič, V. Be5-kerek 41.16 m) in v hoji na 3 km (Debrin, AŠK Zagreb v času 14 min. 46.1 sek.). V naslednjem podajamo uspehe prvakov v posameznih disciplinah in v primerjanje v oklepaju rezultate lahko-atletskega meetinga za prvenstvo Slovenije. Končna klasifikacija po klubih se glasi: Prvenstvo državo v moški lahki atletiki je dosegel AK Obilič (Vel. Bečkerek) s 44 točkami, 2. mesto HAŠK (Zagreb) 35 točk, S. ASK (Zagreb) 35, 4. Jugoslavija (Belgrad) 12, 5. Ilirija (Ljubljana) 11 itd. — Prvenstvo države v ženski lahki atletiki je dosegel SK Ilirija (Ljubljana) s 73 tošicami pred AK Obi-ličem e 15 točkami; ostali trija klubi so ostali brez točk. — Lanski prvak v moški atletiki je bil HAŠK, v ženski atletiki pa SK Primorje.
Moške točke: Tek 1C0 m: Iiajs (Kadiina, V. Bečkerek) 11.5 sek. (dr. Perpar 11), Stepišnik (Ilirija) izpadel v semifinalu. — 200 m: Bence (Obilič) 24.2. — 400 m: Benco 52.9 (Valtrič 53.9). — SC!) m: Rosenkranz (Hašk) 2:0S (Zupančič 2:10).
—	1500 m: Rosenkranz 4:37 (Dsržaj 4:31.1); Deržaj se je plasiral na 3. mesto. - 5000 ra: Deržaj (Ilirija) 17:04, jugoslov. rekord (Deržaj 17:10.8).
i — liO m preko zaprek: Gavrilovič (Jugoslavija, j Belgrad) 17.3, enako jugosl. rekordu}. — Štafeta 1 4 krat 100 m: Obilič 48.2 (Primorje 47.8). — Hoja 3 km: Debrin (AŠK, Zagreb) 14:46.1, jugosl. re-kord (Slamič 15:35.2). — Met kopja: Gašpar (AŠK) 48.95 m (Orehek 43.48), Orehek četrti. — Met kroglo: Ambroži (Obilič) 13.58 m (Derganc 11.35).
—	Met diska: Ambroži 44.16 m, jugorekord (Vrhove 33.38). — Met kladiva: Gašpar 32.02 m. Zupan (Ilirija) tretji 30 m. Najboljši Zupanov met 32.54 m je bil neupravičeno anuliran. — Skok v višino: Jakupič (Hašk) 171 cm, 3. Gregorka (Ilirija) 162.5. — Skok v daljavo: Telesko (Slavija, Bečkerek) 624 (dr. Perpar 614). — Skok ob palici: Ferkovie (Hašk) 314 cm, 2. Gregorka (Ilirija) 300 (Štrekeij 300 cm). — Troskok: Jakupič 13.09 (dr. Perpar 12.115).
Ženske točke: 60 m: Omanova (Ilirija) 8.6 sek. — 100 m: Omanova 13.8 sek. — 200 m: Trat-nikova (Ilirija) 31.2. — Staleta 4 krat 60 m: Ilirija 35. — Mot kopja: Bernikova (Ilirija) 22.70, izven konkurence 27.30. — Met krogle: Bernikova 8.05 cm. — Met diska: Erberjeva (Ilirija) 21.52 m.
—	Skok v višino: Petanova (Ilirija) 129 cm. — Skok v daljavo: Tratnikova 430 cm.
Glavna skupščina Jugoslovanske nogometne zveie se je vršila preteklo nedeljo v Zagrebu. Prisostvovali so ji delegati 210 klubov iz vseh delov države. Glavna debata o delovanju lanskega upravnega odbora in o premestitvi zveze v Belgrad se je vodila deloma v skrajno ogorčenem tonu, vendar v glavnem stvarno. Šele po forinelni demisiji kompletnega prejšnjega odbora je glavna skupščina odobrila tajniško poročilo. Prenos sedeža zveze v Belgrad je bil odldonjen s 102 proti 92 glasovom. Izbira novega odbora se more smatrati za posrečeno, zlasti ker sta se zložila na složno delovanje oba toliko let si nasprotujoča tabora v Zagrebu. Novi predsednik JNSa je dr. Lipovščak, iz Ljubljane sta izvoljena v odbor Stanko VranSič in dr. Josip Birsa: Nekateri sklepi; Odmor v poletni sezoni bo odredila v bodoče vsaka podzveza po lastni uvidevnosti. Amneatiranih je bilo več kaznovanih igračev, med njimi Erman od ljubljanskega Primorja. Zboru nogometnih sodnikov se je votirala podpora Din 5000, JŠK Borcu v Splitu Din 10.000. Novi odbor bo stopil z uekaterimi zvezami v pogajanja za reprez. tekme, posebno se bo skušalo izgladiti diference z romunsko zvezo. Predlog za osnutek nadaljne, banatske zveze je skupščina odbila Za olimpijski fond zbrana vsota se sme v bodoče proti primernemu jamstvu izposoditi klubom. Za spremembo pravil se bo sklicala nova, izredna skupščina.
Nogomet 13. septembra Ilirija je tudt re-vanšno tekmo z reškim prvakom Glorio odločila v svoj prid in sicer v razmerju 3 : 1 (prvi dan 5 : 1). Tekma je bila zelo ostra, obe moštvi v dohri kondieiji. V predtekmi je rezerva Ilirije nadvladala Slovana s 3 : 1. — V Zagrebu je zmagal splitski Hajduk po krasni igri nad Gradjanskim v razmerju 3:1, — Ljubljansko Primorje jc gostovalo v Mariboru proti Merkurju z negativnim rezultatom 2 : 3. — Helgrajska Jugoslavija je zmagala v Sarajevu nad Slavijo s 5 : 2, potem ko je dosegla proti SASKu dan prej izid 3 : 3
Stev. 210.
SLOVENEC, dne 16. aeptamlmt 1025.
Ljubljanska porota.
ZAKONSKA TRAGEDIJA.
Včerajšnji porotni dan je bil izredno Hvah»n. Ze takoj po osmi uri se je zbrala pred justično palačo in v vestibulu pred vhodom v porotno dvorana množica. Iz Litije se je pripeljalo večje Stavilo prič in pa domačinov, odnosno tudi sorodnikov udeležencev drame, ki je dala snov za to obravnavo. Pa tudi izmed ljubljanskega občinstva jih je seveda bilo dosti, ki so se zanimali za to obravnavo.
Kot prvi se je namreč obravnaval slučaj Stanka Lapa, doma iz Litije, oženjenega trgovca iz Gradca pri Litiji. Točno ob 9 se je pričelo žrebanje porotnikov, nakar se je po njihovi zaprisegi prečitala precej obširna
obtožnica,
ti dolži Stanka Lapa, da je dne 16. aprila letos v Gradcu pri Litiji v svoji hiši, odnosuo v javni zajtrkovalnici, ki jo ima poleg svoje prodajalne, oddal proti Andreju Turku v namenu, da ga usmrti, iz svojega brovninga tri strele, ki so prebili Turku želodec, jetra in desno obist in je moz vsled notranje izkrvavitve umrl. Dalje ga toži državno pravdništvo, da je nosil neprijavljeno orožjo.
Razlogi
obtožnice so po obrazložbi državnega pravdništva v bistvu tile: Stanko Lap je imel v Gradcu pri Litiji posestvo in pa špecerijsko trgovino z malo zaj-trkovalnico s tremi mizicami. Tam se je izvršil zločin. Poročen je bil z 31 letno Jakobino R. Kakor trdi žena je bil mož bolehen, togoten in razburljiv, z njo pa, ki jo je imel zelo rad, jako dober in ljubezniv. Ta trditev pa po mnenju državnega pravdništva ne bo odgovarjala dejstvom, kakor to Izhaja iz pričevanja 26 letne Suzane Rotarjeve, s katero Je bil Lap v letih 1917 in 1918 zaročen, ki pa je morala zaroko razdreti, ker je mučila zaročenca taka nenavadna ljubosumnost, da ji je opo-tovano grozil, da ubije sebe in njo, če se mu izneveri. V Gradcu je živel tudi posestnik in konjski trgovec 81 letni Andrej Turk s svojo 27 letno ženo Agico in sicer, kakor trdi ona, v srečnem zakonu. Turk je bil veseljak, žonskoljub, ki je imel pri tem po obtožnici še to grdo razvado, da se je ba-hal, lagal in ponašal s tujimi ženskimi. Radi tako neutemeljene ln težke žalitve posestnikove žene Marije Borišekove iz Litije je bil enkrat obsojen na 1600 Din globe, oziroma na 1 mesec zapora. Ta kazen pa Turka nI izmodrila in mu ni dosti zalegla, ker se je še kasneje hvalil z uspehi pri ženskah. In ta grda razvada, ozi.-oma moralni defekt j« spravila moža v preran grob, miadega Lapa pa na porotno klop.
Ko sta namreč šla nekoč z Artnrjem Jelnl-karjem mimo Lapove trgovine, mu je rekel Turk, da stavi 10.000 Din, da prikliče Jakobino Lapovo iz hiše in da gre ona še nocoj ž njim kamor hoče, »kot Je šla že tudi z drugimi«. O tej govorici sta zvedela tudi Lap in njegova žena in sta Turka tudi tožila radi žaljenja časti.
Usodno priznanje Lapove ženo.
Dne 15. aprila zvečer — dan pred umorom — erta ee sešla Lap in Turk v gostilni pri »Urški« v Litiji. Zraven je bila tudi Lapova žena. Ko sta zakonca prišla domov, sta se razgovarjala o Turku tn žena je pripovedovala možu, da je bila nekoč a Turkom v Ljubljani. Šia sta v vinsko klet »Zvezdo«, kjer sta sedela v zaključenem oddelku in, kakor je žena možu boprve s kakšnega nagiba povedala, bila medseboj intimna, bodisi da res ali ne. Ta reč je samoposebi umevno Lapa strašno razburila, da je jokal in tolkel z glavo ob zid ter ob posteljo in klical, da je njegova sreča uničena. Verjel je ženi. Drugi dan je šei Lap k dr. Jenkotu in ga je pozval, da naj vloži proti Turku tožbo radi grdega obnašanja proti njegovi ženi, oziroma radi nravstvenega pregreška. Dr. Jenko pa je takoj uvidel, da po ženinem pripovedovanju no gre za take vrste delikt in je moža od tožbo odvrnil. Drugi dan po tem dogodku okoli 10 dopoldne so prišli v Lapovo zajtrkovalnico Jože Horišek, Fra.ic Gorenc in pa Andrej Turk. Ko jim je Lap postregel, je stopil v kot proti Turku in mu zaklical: »Turk, sedaj mi pa povej, zakaj si ti moji ženi to storil?« Turk mu je odvrnil, da to ni res in, če je nor. Lap pa je odvrnil: i>Sama mi je priznala!« Nato je potegnil iz žepa brovning in ustrelil na Turka. Nato je skočil Lap v trgovino in na cesto. V tem je Borišek pograbil Turka in sta bežala oba iz sobico. Lap pa, ki se je takoj vrnil,
Ju je dohitel v veži in je ustrelil Turka dvakrat ▼ hrbet. Turk ja stekel takoj preko ceste k zdravniku dr. Prsmrovu, kjer Je bil Se kot priia pod prisego zaslišan. Tajil je, da je imel i Lapovo kaj opraviti. Nato pa so pa odpeljali v Leonišče v Ljubljano, kjer je po operaciji dne 17. maja vsl^d notranje krvavitve umrl.
Prvo pritnanjo.
Lap jo takoj po dogodku, ko se ie v grozni razburjenosti onesvestil in ?.opet prebudil ves potrt priznal, da je to storil kruto užaljen in od Turka izzvan s tem, da je priSel še po dogodku v »Zvezdi« v njegovo hišo. Ugotavljal pa je, da ni imel zlobnega namena. Brovning pa je nosil nabit vedno s seboj. Po tretjem strelu je govoril Lap se z ženo in svojim očetom in ga je kleče s po-vzdignjenimi rokami prosil odpuščanja. Opravičeval pa se je pri orožnikih, kjer se je po dejanju sam zglasil, da je storil to dejanje v silni razburjenosti in duševni zmedenosti (kar je samoposebi umevno). Dalje trdi, da je mislil Turka samo tožiti radi njegovih govoric in nravstvenega zločina, m pa imel namena ga ubiti. S Turkom sta bila vedno prijatelja.
Pričevanje.
Nato so bile zaslišane priče dejanla fn sicer prvi Jože Borišek, gostilničar in posestnik v Litiji (radi njegove žene je bil Turk že obsojen), ki je izpovedal v bistvu tako kot je v obtožnici. Dodal je le še na posebna vprašanja, da ie bil Lap, preden je streljal, zelen kot zid in se je od razburjenja kar opotekal. Bil je tak kot bi znorel. Na pott k orožnikom ga je vprašal Borišek od daleč: >Lap, kaj si naredil?« In odgovoril mu je: »Jože, on je mene ob vse pripravil, oskrunil je ženo in nič več je ne bo. Prosim te pa nekaj Jože, nikjer ne govori, če je ata mojo ženo zmerjal!« — France Gorenc ln Jakob Smrekar sta izpovedala v bistvu isto o poteku dogodka. Tudi druge pričo so potrdilo, da je bil Lap silno razburljiv in ljubosumen, kar je šo posebno potrdila njegova bivša zaročenka, ki je povedala tudi, da je prišel nekoč k nje' ves povit z razstrelilno žico in ji je zagrozil, da se bo razstrelil, če mu postane nezvesta. — Tudi orožnik Rankelj je izpovedal, da je Lap napravil nanj vtis popolnoma od strasti prevzetega in zmedenega človeka.
Mnenje zdravnikov.
Po zaslišanju prič «o bili poklicani sodni izvedenci. Dr. Travner je ugotovil, da je umrl pokojni vsled izkrvavitve, ki je nastala vsled treh krogel, izmed katerih je zadela ena na desni strani pod pazduho in ki je povzročila le hhko telesno poškodbo. Dve krogli pa sta zadeli žrtev v hrbet in sta mu prizadeli poškodbe, ki so neizr ogibne smrtne. Izstreljeno so bile vse tri krogle iz daljave nekaj nad pol metra. — Dr. Pavel Krajec, ki je pokojnika v bolnici operiral je tudi potrdil, da sta bili ti dve krogli smrtni. — Glede duševnega razpoloženja je govoril prvi dekan medicinske fakultete dr. Šerko, ki je uvodoma ugotovil, da so podobna dejanja lahko izraz trajne duševne bolesti ali pu trenotnega razpoloženja. O trajni bolesti pri Lapu ni govora. Gre torej le za to. ali je bil Lap r.a časa dejanja v takem duševnem razpoloženju, da je za dejanje od^rovoren, ali pa, če je j>od tak močnim vplivom preintenzivnega duševnega afeKta, da za. dejanje ni odgovoren. Ta odgovor je izredno težak posebno že, ker so ijudje neenaki. Zato jo tako mnenie vedno subjektivno in po svojem prepričanju kot zdravnik je uverjem, da so bile okoliščine take, da je zelo verjotno, da ie prišel mož, vsled ra7 ih vplivov in dogodkov v tako duš no stanje, da je bila njegova razsodnost skaljena. Posebno odločilno je bilo ženino priznanje iu temu afeklu je tudi obtoženec podlegel. Ko jo odslrel'1 je tudi doživol svoj afekt in je zato tudi kasneje točno in jasno govoril. Obtoženec ni dnš< ■ io bolan ali defekten, sklopam pa, da je bil takrat v taki dn^ovm imedenosti, da so ni zaveda! dejanja. — Dr. Goestl je tudi ugotovil velik patološki afekt. Uničujoče je nanj delovalo ženino priznanje. Afekt obupa in žalosti pa se je stopnjeval in jo '!osef""l v jezi in srdu višino, da so se izgubile vse ovire impulsivnega dejanja. Dejanje je storil v stanju momentane nezavednosti. To kaže tudi, da se spominja dejanj le sumarično, druga trenotno. Afekt je desegei tako viš.'no, da je ! bil v momentu dejanja nerazsoden.	j
Popoldanska obravnava.
Senat je stavil poročnikom šest vprašanj in ] sicer glede umora, uboja, glede take zmedenosti misli, da se ni zavedal svojega dej ija, glede no-
Stran S.
§ovoljfnfaVt> 8116 1,1 P"	posesti orožja brez
Državni pravdnlk je predlagal, da se predzadnji dve vprašanji opustite ln sicer z ozirom na premenjeno mnenje Izvedencev ln ker se obtoženec s tem tudi ni zagovarjal. — Senat Je pa sklenil, da tudi ti dve vprašanji ostaneta. — Nato je govoril državni pravdoik, H Je uvodoma ugotavljal, da gre za težak dogodek, ki je imel sa posledico človeško žrtev še komaj 81 letnega moža. Obtoženec je simpatičen, tako tudi njegov nastop. Tudi njegovo predživljenje je vzorno in se ne ve o njem nič slabega. Bil Je priden in delaven mož in je Imel tudi globoko ljubezen do svoje žene. Toda nihče ne sme biti sodnik svoji lastni stvari. Sodite torej po dokazih in po lastnem prepričanju. Zanika afekt, poudarja strast, kt ga je zvodtla k dejanju. Tudi mnenje izvedencev ni povsem zanesljivo. Posebno izključuje, da bi storil obtoženec dejanje v nepremagljivi sili. Predlaga obsodbo in tudi usmiljenje ni na mestu, ker je obtoženec zadostil te svojemu maščevanju In spravil Turka v grob in spravil žono in hčerko ob moža in očeta. — V bistvu se je pridružil izvajanju državnega pravdnika tudi zastopnik zasebne udeleženke Tur-kove žene dr. Kreč in je tudi predlagal, da se obtoženec obsodi. Pokojni res ni bil angel, vendar streljati bi jra tudi ne smel. Ne trdi, da bi bil premišljen umor, gotovo pa Je uboj, Izvršen kot običajno vsi, v veliki razburjenosti.
Nato je govoril zagovornik dr. KrejSi. Poudarjal je uvodoma, da so že stari Grki vodili dolgoletno krvave vojne radi žena. Kdo bi ostal miren, če se murazkrivajo take stvari, tičoče se lastne žene! In koga ne bi *o razburilo, posebno se, če mu pride zapeliivec v hišo in se še tam šali in namlgava. Predlaga oprostitev.
Sodba.
Porotniki so po kratkem posveti vanju zanikali Tp.nšanjc glede umora in nboja in so potrdili samo vprašanje glede prepoyedanc nošnjn orožja. Po prečitanju vprašanj je dvorana živahne in glasno pritrjevala s klici in ploskanjem temu pravdo-reku, nakar je bil obtoženi Stanko Lap obsojen samo radi nošenja orožja na 100 Din denarne kazni. — Ko je Lap zapustil porotno dvorano, je cela dvorana glasno ploskala — Nato ee je pripetil mučen prizor. V dvorano je pridrvel brat pokojnega Turka, trgovec ln gostilničar v Višnji gori, in je hotel besen navaliti na občinstvo, ki je ploskalo. Pravočasno pa so pa odvedli iz dvorane, nakar so litijski gostje odšli. Ni izključeno, če ne bo Turk še kaj napravi, ker je bil silno r- .burjen.
Senatu je predsedoval višji sodni svetnfk Mladič, votanta sta bila višji sodni svetnik Vidi„ ir sodnik Petelin. Tožil je obtoženca državni pravd-nik dr. Martnjak, zagovarjal pa dr. Krejči. Zastopnik zasebne udeleženke je bil dr. Kreč, sodni izvedenci pr. unfv. prof. in dekan medicinske fakultete dr. Šerko, vodja umobolnice dr. G"stl in pa zdravnika dr. Travrer in dr. Krajec iz Ljubljane, kot izvedenec glede orožja pa Je bil pozvati ljubljanski puška r Ševčik.
ROP NA VERDU.
Dae 7 aprila letos je imela Frančiška Mačkova na Verdu pri Vrhniki prav neljub in neprijeten obisk. Okoli pol enajstih, ko je Mačkova že napol spala, se je splazil v njeno spalnico neznan Zakrinkan mc"ki. Pristopil je k njeni postelji in mirno zahteval, da naj mu takoj izroči ves denar, sice r jo na mestu ubije. Prestrašena ženska je iz~ ro. :La nočnemu obiskov?ven svoje krilo, ki je ležalo na postelj' tn v katerega žepu je imela denarnico s 500 Din. Roi>ar ja vzel denar, toda to mu ni bilo dosti. »Še imaš. še mi daj, hočem večl« Mačkova je skočila v tem k vratom, da bi pogeb-nila, toda ropar jih j^ bil '.a .seboj zaklenil. Pri vratih je nasta\ropar Leni nož na prsa in ji je zagrozil, da jo na mestu zakoije, če mu ne da vsega denarja. Žena jo pograbila za nož in ga odvrnila od soba in pri tem je skočila k oknu, razbila šipo in klicala na pomoč. Ropar pa jo je vrgel ob tla, pokleknil na njo in zopet zahteval denar. Ko je videl, da Mačkova res nima denarja, je zahteval klobuk, ki ga j" zgubil med prerivanjem. Mačkova je prižgala luč in mu dala klobuk. Takrat je videlf rr arja, ki je bil srednjo velik, čokat in je imel čez obraz črno cunjo. Tudi govoril je s spačenim glasom. Kljub temu pa je Mačkova takoj osumila obtoženca, katorega je dobro spoznala po hoji in postavi. Toda izdal ga je nož, ki so ga našli orožniki pod oknom in Mačkova je spoznala nidi njegov klobuk. Nerodno je bilo zanj tudi to, da je obtoženec vedel, tUi ima žena doma
denar in jo Je že par dni prej prosil za večje pq sojilo. In na podlagi njenih izpovedi so aretirali Antona Eržena, doma iz Sp. Idrije, takrat zJdarJ* na Vrhniki. Obtoženec se je zagovarjal, da je Sej usodni večer že ob pol devetih spat, in je spal do jutra. Imel pa je pri hiši podobne nože, kakršna-ga so našli pod oknom. Kasneje je pa trdil, da Jo podoben nož zlomila njegova žena pri trganju rt» diča, priči Čadežu pa je rekel, da Je nož sam alo mil pri sekanju bakrene žice in ga je vrgel natf v vodo, da bi se ne igrali z njim otroci.
Obtoženec, katerega je zagovarjal dr. Stanov nlk, se je zagovarjal, da ni kriv in je trdil, da J« bil tisti večer doma in ga je celo žena zaklenila v sobo kot običajno. Vodel pa je, da ima Frančiška Mačkova doma denar. — Mačkova je zaslišana odgovarjala jako nejasno in ni mogla skoro ničesar z vso gotovostjo potrditi. Povedala je, da Imajo vrata slabo ključavnico in slab zaj>ah, katerega pa tudi ni vodno zataknila. Tudi s sekiro ni pritrdila zapaha, ker se je bala, da ji pade sekira na po steljo. Ropar je prišel okoli pol enajstih. »Spala sem; ko sem se zbudila, je bila svetla noč. Prerivala sva se skoro pol ure ln ko sem rekla, da nimam denarja, mi je rekel: Imaš in moraš dati! Glas je imel debel, kakor ga more človek narediti. Tudi klobuk je bil njegov bolj bel in bolj trd, kot pa je ta, ki mi ga kažete in Je stal na tleh jx>koncu.<
Proti priči čadežu, ki je bil že zaprt kot osumljenec radi te^a ropa in ki je že enkrat ravno tej ženi ukrade! 2000 kron in bil 6 mesecev zaprt ter ima že številne večje in manjše kazni radi tatvine, se je zagovornik protivil, da se zapriseže. Sonat ga je kljub tomu zaprisegel, nakar je fant izpovedal, da je videl pri obtožencu večkrat tak nož, ne more pa ugotoviti, če je ravno ta, ki mu ga je pokazal predsednik. — Tudi obtoženčeva žena mu je rekla, da so imeli podoben nož, pa ga je ona zlomila ln v vodo vrglo. — Priča Jakomin, ki se je svoječasno pri obtožencu ženil in je nanj jezen, vordar pravi, da radi tega ne bo po krivem pričal, dasi bi lahko. Ker pa fant gotovo ni dobro raznmel pouka, so ga vseeno zaprisegli. O dogodku ne ve nič in tudi ne, da bi bil ropar Anton Eržen, pa tudi on ni bil. Povedal pa je Erženu, da ima Mačkova denat. — Obtoženčev sin je potrdil, da je bil oče tisti večer doma. To ve, ker je btl takrat nu smrt bolan in je oče vrata zaklenil in pri njem čul in ga je obračal in na stran devai. — Tudi drugi domačini so to potrdili.
Na predlog zagovornika se obtoženčeva žena, ki je odšla še pred razpravo zvečer domov, ker ima male otroke, ne zasliši. Senat je stavil eno samo vprašanje glede ropa. Po kratki obtožbi dri. pravdnika, ki je prepustil v očigled izpovedb pri« sodbo brez vsepra drugega porotnikom, in po zagovoru, v katerem jo zagovornik j>oudarjal, da je mož nedolžen in da ga ni mogoče obtožiti posebno tako hudega hudodelstva kot je ravno rop.
Tudi glavna priča je izpovedala sama nasprotja. Dokazov za krivdo ni nobenega. Po nedolžnem sedi že šest mesecev v zaporu in temu naj se da zadoščenje. Obsoditi se sme človek samo, če se mu krivda dokaže. »V imenu nedolžnega Eržena vas prosim, dajte mu zadoščenje in zanikajte vprašanje sog-lasnok
Porotniki so po par minutnr i posvetovanju vprašanje ropa soglasno zanikali, nakar jo razglasil predsednik oprostilno sodbo.
Danes so vršita zopet dve obravnavi in sicer proti J. Grintalu radi požiga in pa proti Janka Tlkriokenu radi tatvine.
tenanlla.
Ljudski odor v Št. Vidu nad Ljubijo no igra 20. septembra veseloigro »Narodni poslanec«, srbsko spisal E .nislav Nušič. Začetek ob 6 zvečer. Vstopnina sedeži po 10, 8, 6 Din na galeriji po 10 in 8 Din, stojišče 4 Din. Otrokom vstop ni dovoljen. Predprodaja vstojmic pri Kautman-lvanka Za-kotnik. št. Vid. — Oder je popolnoma nov, opremljen z najmodernejšimi dekoracijami, tehničnimi in svetlobnimi napravami. Preplačila se v svrho kritja stroškov za novi oder hvaležno sprejemajo.
Vabijo se gg. zadružniki, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki se vrši dne 19 septembra točno ob pol 20 v restavracijskem prostoru g. Pečarja (poleg šole), Novi Udmat. Sestanek važen radi zgradb na Codeli;evem zemljišču. — Načel-stvo stavbne zadruge »Hera«.
Naročajte .Slovenca'I
Otroka kapitana Grania. 70
(Potovanje okoli sveta.)
Francoski Bpfsd Jules Ver.ie. — Poslovenil A. B.
Tom Austin se ni motil. V hipu se je plamen razširil po vsej zapadni sir."ni ombuja; suhe veje, posušena truva v ptičjih gnezdih iu gobasta belina so bile izvrstno gorivo.
Tedaj je prihrumel še vihar in podpihoval požar. Treba je bilo bežati. Glenarvan in tovariši so se zatekli v vzhodni del ombuja, ki se ga plamen še ni lotil. Tako so °e zibali in plazili po vejah in vejicah, ki so se lomile in vdajale pod težo, vsi zmedeni, preplašeni, molčeči. Na nasprotni strani pa so vejice pokale, cvrčnle in se zvijale v ognju kot kače, žive sežgane. Žareči ogorki so padali v vodo, ki jih je hitro odnašala. Še tu in tam plamenček, neto pa so ugasnili.
Ogenj na drevesu pa je divjal in se vzpenjal čudovito visoko, da se jo izgubljal v svetlobnem pasu na nebu. Nato pa ga je vihar zopet potlačil, da je lizal prihuljeno ubogo drevo. Glenarvan, Robert, major, Paganel, mornarji, vsi so bili kakor iz uma od strahu. Dtišii jih jo gost dim.. Plamen je že začel lizati spodnji del njihove veje: neznosna vročina jim je jemala vid in jih žgaia. Videli so, da so obsojeni na smrt, na strašno smrt, da zgore živi. Končno je postal položaj nevzdržen. Od dvoje načinov smrti je bilo treba izbrati manj grozno.
»V votlo!« je zavpil Glenarvan.
Wi!-Jon, ki ga je plamen že skoraj dosegel, se je spustil v vodo. iNaenkrat je zakričal z glasom, polnim naj trašnejše groze:
Na pomoč, na pomoči«
Austin mu je prihitel na pomoč in ga izvlekel iz vode.
>Kn{ je?
— Kajmani 1 Kajmani!« je sopihal Wilson.
Okoli drevesa so plavale najstrašnejše živali iz družine kuščarjev. Njihov oklep se je svetlikal v odsevu gorečega drevesa. Ploščati rep, glava podobna osti sulice, izbuljone oči, do ušes preklano
žrelo, vse to je pj spriealo Paganela, da imajo opraviti s strašnimi aligatorji, ki so doma samo v Ameriki in jim pravijo Španci kajmani. Nabralo se jih je kakih deset okoli drevesa. S svojim strašnim repom so bili po votli, z dolgimi zobmi spodnje čeljusti pa so grizli drevo.
Ob tem pogledu so nesrečniki spoznali, da so izgubljeni. Strašna bo njihova smrt, pa naj jih požro plameni ali pa kajmani. In tedaj se je oglasil celo major s svojim mirnim glasom:
^Mislim, da je prišel konec.«
V gotovih okoliščinah se človek ne more več boriti, zakaj razdivjane elementa morejo ukrotiti le drugi elementi. Glenarvan je s topim pogledom opazoval ogenj in vodo, ki sta združila proti njemu, in ni vedel, kakšno pomoč bi uiu megla poslati nebesa.
Nevihta je že ponehala. Pustila pa je za sabo veliko množino paie, ki so ji električni pojavi dajali velikansko napetost. Na jugu se je začel delati polagoma mogočen vrtinec, meglen stožec z vrhom pri tleh in osnovno ploskvijo zgoraj, ki je družil penečo se vode s hudournimi oblaki. Meteor se je bližal, pri tem pa so je vrtil sam okrog sebe z bliskovito hitrostjo. Črpal je v oblake voden steber, ki ga je sesal iz jezera. Ker se je tako hitro vrtil in sosal tudi zrak, je zvalil k sebi vse zračne tokove v bližini.
Orjaški vrtinec se je vrgel na ombu in ga zgrabil z vso silo. Drovo se je streslo do korenin. Glenarvan je za trenotek mislil, da so ga spotljedle mogočne čeljusti kajnianov in dvignile v zrak. Prijatelji so se trdno oklenili vej in drug drugega. Začutili so, da je drevo popustilo in se prevrnilo. Goreče veje so se potopile v deročo vodo s strašnim cvrčanjem. Vse to se je zgodilo v eni sekundi. Vrtinec se je že oddaljeval in nesel drugam svojo pogubno silo. Med potjo je še vedno črpal jezero, kakor da ga ht>če sprazniti.
Tedaj sta se tok in veter uprla v ležeče drevo ln ga premaknila. Kajmani so pobegnili, samo eden je še ostal; plezal je po izruvanih in raztrganih koreninah ter se bližal s široko odprtim žrelom. Mul rady je zgrabil za ožgano vejo in udaril žival s tako silo, da ji je zlomil križ. Kajman se je prevrnil in potopil v vrtincu, strašni rep pa je še grozno otepal.
Tako so bili Glenarvan in tovariši rešeni požrešnih živali. privlekli so se na tisto stran drevesa, odkoder je pihal veter, da jih ni zadušil dim. Ombu, či^ar plamen se je v 'iharju zaokroževal v žareča jadra, je plaval kot goreča ladja po nočnih teminah.
XXVI.
Atlantiški ocean.
Dve uri je jadral ombu po neizmernem jezeru, ne da bi zadel na suho. Plamen, ki ga je razjedal, je polagoma ugasnil. Nijvečja nevarnost tega prevoza je torej izginila. Major je na kratko omenil, da bi sedaj ne bilo nič čudnega, če bi se rešili.
Tok je še vedno ohranil prvotno smer in jih našel ou jugozapada na sove -ovzhod. Tema je zopet vladala neomejeno, le tupulam jo je še zmotil zakesnel blisk. Paganel je iskal zaman kako vidno točko na obzorju, ki bi se mogli po njej ravnati. Nevihta je šla h kraju. Debele deževne kaplje so se umaknilo drobni pršavlci, ki jo je veter zanašal. Hudourni obbki ho se izpraznili, začeli so se trgati.
Ombu je plaval z nezmanjše o brzino po deročem toku, Kakor da ga goni stroj, skrit nekje v notranjščini. Kdo bi mogel reči, da ne bo plaval še cele dneve? Okrog tretje ure zjutraj pa je major zapazil in opozoril na to tovariše, da se korenine včasih že dotikajo tal. lom Austrin je odlomil vejo in meril globino. Videl je, da se tla stalno vzdigujejo. Zares je dvajset minut pozneje drevo zadelo in se naenkrat ustavilo.
»Zemlja, zemlja!« je zavpil Paganel na ves glas.
Konci ožganih vej so zadeli ob griček. Nikoli Še ni bil popotnik tako vesel, da je pristal kakor Glenarvan in tovariši. Ska^a je pomenila zanje pristan. Robert in Wilson sta že skočila na trdna tla in ukala od radosti. Naenkrat so zaslišali znan žvižg. Topot konjskih kopit se je odzval po planjavi, visoka postava Indijanca se je prikazala iz teme.
Talkav!« je zavpil Robert.
—	Talkav so ponovili soglasno tovarifi.
—	Aroigos! jo odgovoril Patagonec, ki je bil čakal nu popotnike tam, kamor jih je tok moral zanesti ker jo bil zanesel tudi njega samega.
=111 = 111
IE!E!II=
d ^ ~
03 m M) 3
:=. a
® m — O
§ §3 S -
® XJ i š
ia
^ m
g "S
C o
>S C.
.3 a
S .
• j
® S
a I
s d
2 o iiS
it
O, _f.
a
a s- 5S" Q
C > M C
© N
M <0 m > na N
A .S.
o!
&
c
(X
o oo
S*
Si t>0
Hf
O? &
C8 g
N Cl š8
g
5j	-S
>0	-0
*	s
0	£
Bt & i
iii=i!!=
Gene vinskemu moštu.
R. Košar.
Vsako leto počiva v normalnih razmerah »b tem času več ali manj vinska trgovina, ki prazni kleti in jih pripravlja za novi pridelek. Tudi krčmarji in hotelirji, ki ljubijo večje zaloge, kupujejo od producentov samo toliko, kolikor mislijo iztočiti do prihoda novega blaga. Lani ob tem času je bilo drugače. Pero-ncspora je katastrofalno nastopila in vinska trgovina je zaslutila slabe vinske letine. Zato sc je požurila, da pobere iz prometa še ostanke 1. 1923. in založila se je tudi še s precej, šnimi množinami bogatega kislastega 1. 1922. Kvantitativno slabi letnik 1923. je bil skoro razprodan do sredine 1. 1924. Trgovina se ni varala v svoji slutnji. Cene so poskočile za 1 do 2 Din pri litru. Vsled slabe letine 1924 se držijo cene na isti vištini, akoravno stojimo pred novo trgatvijo. ČasniŠka poročila pravijo celo, da se je v mnogih vinorodnih krajih povzdignila ccna starih vin, kar kaže, da vina primanjkuje. Manjka nam pač podrobna natančna statistika vinskega pridelka in porabe v državi SHS. Ako hočemo naše vinogradništvo in našo vinsko trgovino postaviti na solidna tla, moramo najprej skrbeti za točno statistiko in vpeljati pošteno poročevalno službo iz vseh vinorodnih krajev naše države glede stanja goric, vinskih rezerv, vinskih cen itd. kakor imajo to že uvedeno v drugih panogah našega narodnega gospodarstva, n. pr. glede 2ita in koruze. Vinogradništvo in z njo tesno združena vinska trgovina in obrt ni manjvredna ali postranska panoga našega narodnega gospodarstva v Jugoslaviji. Zdi se mi, da bi morali naši gospodarski politiki priznati tej panogi precej večjo veljavo, kakor dosedaj. Ogromne direktne davke plačujejo danes vinogradniki, vinski trgovci in razp-ečevalci vina, neglede na razne takse, pristojbine in trošarine. Izključimo danes vse direktne in indi-rektne državne dohodke, izvirajoče iz vinogradništva in prometa z vinom z državnega računa, in videli bomo strahotno praznino. Ker še nimamo omembe vrednega izvoza vin in ker zato v trgovski bilanci vino ne figurira kot pozitiven faktor, se smatra naše domače vinogradništvo kot pastorka celokupnega narodnega gospodarstva.
Toda sedaj k cenam novemu vinskemu moštu, na katere je vse radovedno; produ-centi in kenzumenti, trgovci in mešetarji. Kakor sem že uv.cdoma omenil, so stare vinske zaloge izčrpane. Tudi v drugih vinorodnih državah kakor v Italiji, Franciji, Španiji, na Ma-žarskem in v Grčiji se držijo cene starih vin boljše kakovosti. To je dobro znamenje za producente.
Zadnji Vinogradar in Vočar« z dne 30. p. m. poroča, da stanejo boljša črna in bela vina na Hrvatskem 10 do 12 Din, slabša 8 do 10 Din. Celo v Zagorju zadržujejo vina in ga ne dajo izpod 5 do 10 Din. V Bačkli notirajo vina od 6 do 7 Din. Ker imamo v Sloveniji večinoma kvalitetna vina, ki se prodajajo po istih cenah, imajo naši vinogradniki velikanske izgube. Ne sme se namreč pozabiti, da je pridelek naših goric vsaj za polovico manjši.
Starih vinskih zalog v večji množini radi kvantitativno slabih letnikov 1923 in 1924 ni. Z dobro izpraznjenimi kletmi gremo v novo vinsko kampanjo 1, 1925. Visoke cene sladkorja v Jugoslaviji zavirajo tudii razvoj manjvrednih vin.
Za tvorbo novih cen pa niso merodajne le stare vinske zaloge iz prejšnjih let, ampak tudi množina pričakovanega blaga, kakor tudi poraba domačega konzuma in obseg izvoza.
Pričakujemo kvantitativno povprečno srednje debro letino; v mnogih krajih je toča naredila občutne vrzeli, drugod pa sta perono-spora in oidij uničila precej grozdja. Glede konzuma v lastni državi pa lahko rečemo, da porabimo zase dve tretjini srednje vinske letine, kajti izvrstni in obilni letnik 1921 in obilni 1. 1922 sta izginila v skrajno slabih kvantitativnih letnikih 1923 in 1924, čeravno nismo imeli nobenega izvoza. Žalibog, da nimam statistike pri roki, in da govorim le na podlagi sedanjega položaja. Vinogradniki morajo toraj na podlagi dosedanjil izkušenj biti previdni pri prodaji letošnjega vinskega pridelka. Kleti eo prazne, trgatev bo srednja.
Trgovina se zaveda tega položaja in jli ne zamerimo, ako skuša po najnižjih cenah napolniti svoje kleti; naša naloga pa naj bo, da podučimo tudi producente o resničnem položaju na vinskem trgu, dokler ne pridemo zopet do predvojnih razmer. Ne smemo namreč pozabiti, da ,abi narod silno denarja za davke, za zimo in da bodo mnogi revni posestniki pritisnili s prodajo mošta, kar bo neugodno upli-valo na pravo vrednost mošta. Šmarnica, dele-vare in druge direktno rodeče trte bedo storile svojo, ker še pravprav nimamo nobenega kletarskega nadzorstva v državi SHS. Kvaliteta vina bije danes obupen boj. Toda po vseh znakih si upam prerokovati, da se povprečne mostne cene za kvalitetna vina v Slovenfiji po sedanjem stanju zrelosti grozdja ne bodo gibale pod 20 do 24 kron za liter. Bog daj še
solnca našim vinogradom, potem bo cena še bolj ugodna.
Slovenska kvalitetna vina, pa imajo za slučaj izvoza v Nemško Avstrijo še to prednost, da so na avstrijskem trgu že poznana, da si nemši trgovci in konzumenti žele tega blaga in da na podlagi svoje kvalitete tudi lahko vzdržijo vsako konkurenco, čeravno znašajo izvozni stroški za liter našega vina na bazi 10 Din okrog 8468 a. K ali 6.77 Din v našem denarju brez prevoznih stroškov.
France Seunig:
Za takojšnjo stabilizacijo dinarja.
(Konec.)
Ali ne pomagamo sami inozemski konkurenci s tem, da pripuščamo dvig dinarja ali ne napravimo na isti način iluzorno vso visoko zaščito potom carine? Če bi imeli stabilizirano valuto, ne bi bilo potrebno, da plača naš konsument subvencijo naši industriji s tem, da mora plačati za industrijske izdelke previsoko ceno zaradi zaščitne carine. Tudi srednjeevropska kriza ne bi mogla vplivati na gospodarstvo naše, pretežno agrarne države, katere industrija ni v tako veliki meri navezana na izvoz.
Edino ona gospodarska politika je pravilna, ki daje našemu narodu maksimum možnosti dela in omogoča maksimum produkcije.
Naša država ima zelo malo število narodnogospodarskih strokovnjakov, zato bi bilo za nas najbolje, da poslušamo dobre nasvete velikih inozemskih narodnih ekonomov. Znani denarni teoretičar, švedski učenjak G. Cassel, kakor tudi omenjeni John Maynard Keynes sta že na valutni konferenci v Genovi (1920) svarila pred slabimi posledicami kontrakcioni-stične (deflatijonistične) politike. Šele pred kratkim je Cassel na novo dokazal, da je stabilizacija oziroma devalvacija valute edina pot k gospodarskemu ozdravljenju. Tudi znani naš zagrebški ekonom dr. Ivo Belin je že pred leti propagiral v »Novi Evropi« takojšnjo stabilizacijo naše valute, opisal knjigo o problemu naše valute, toda našel ni razumevanja. Kajti pri nas se mora tudi v najvažnejših vprašanjih eksperimentirati. Pred noso msmo lahko opazovali, kako so si druge države lepo uredile svoje valute, pred kratkim smo čuli o prof. Rista (Pariz), ki se je kot ekspert Društva narodov nad vse pohvalno izrazil o avstrijski valutni politiki, rekoč, da je avstrijska emisijska banka prva pokazala svetu, kako je treba stabilizirati valuto in tako bila Nemčiji, Poljski, Ogrski za vzor. Tu bi se bilo treba učiti.
Lombardiranje obvezni 2 in pol odstotne , rente za vojno škodo pri poštni hranilnici.
Nadzorstveni svet poštne hranilnice je z namero, da plodonosno naloži svojo odvečno gotovino in da pri tej priliki pomore številnim po vojni oškodovanim uradniškim družinam, dovolil, da sme poštna hranilnica v Belgradu in njene podružnice v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu dajati posojila na založbo obligacij vojne škode, in sicer zaenkrat samo državnim uradnikom, drž. upokojencem in vojnim invalidom. Posamezniki morejo lombardirati do največ 500 komadov obveznic, za založbo več-
jega števila je potrebna prošnja na označeni nadzorstveni svet. Do event. drugačne odredbe tega sveta se bodo začasno dovoljevala posojila do 200 Din na eno obligacijo. Ako pa bi za časa posojila padla vrednost založenih obligacij za več kot 25 odstotkov pod tečajno vrednost, ki jo je imela vojna škoda na dan dovolitve posojila, mora založitelj po zahtevi poštne hranilnice v roku petih dni vrniti sorazmerni del prejetega posojila. Za posojila na lombard-obveznice vojne škode je določena obrestna mera z 8 odstot., in sicer se plačujejo obresti tromesečno naprej. Nadaljnja pojasnila v teh lombardih daje podružnica poštne hranilnice v Ljubljani.
Avtonomna posojila, kojih obveznice bi se morale oddati v popisovanje in žigosanje do dne 15. septembra, so: 4 odstotno štajersko posojilo iz 1. 1905. In 4 in pol odstot. štajersko posojilo iz leta 1914., od dalmatinskih posojil pa 4 odstot zajma zaklade za poljo-delske poboljšice iz leta 1903, 1901, 1907 in 1912 ter 4 odstot. komunalnog zajma iz leta 1897 in 1905. To objavimo,, ker mnogim izraz >avtonomna posojila« ni bil jasen. Kdor jih še ni oddal, naj vloži prošnjo za naknadno oddajo in obrazloži vzrok, zakaj jih ni oddal pravočasno.
Posebne uzance za trgovino z moko in mlevskimi izdelki na ljubljanski borzi. V četrtek dne 17. t. m. dopoldne se je vršila v Zborni za trgovino, obrt in industrijo anketa za določitev posebnih uzanc za trgovino z moko in mlevskimi izdelki na ljubljanski borzi za blago in vrednote. Anketo, kateri sta prisostvovala tudi tajnik borze g. dr. Dobrila in senzal g. A. Knez, je vodil zbornični tajnik g. dr. I. P" -s. Redigirane uzance se pred-lože v odobi . . ministrstvu trgovine in industrije.
»Penkala« trorniea Edmund Mostec i drug. d. d. Iz Zagreba poračajo, da pristopa k tej družbi Praštediona z močnim deležem. Zato sta izstopila iz upravnega sveta gg. Edmund in Aleksander Mostec, nanovo pa so izvoljeni zastopniki Praštedione. Kapital se bo povišal od 5 na 10 milijonov dinarjev.
Podružnica Državne hipotekarne banke v Zagrebu. V četrtek dne 24. t. m. se vrši v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo sestanek zastopnikov gospodarskih korporacij in stanovskih organizacij, da razpravljajo z ozirom na interese Slovenije o nameravani ustanovitvi podružnice Državne hipotekarne banke v Zagrebu, ki naj bi imela svoj delokrog tudi v Sloveniji.
Dostava železniških voz za prevoz drv za kurjavo. Prometni minister je odredil, da se smejo tudi v času izvozne sezone dostavljati železniški vozovi za prevoz drv za kurjavo, v kolikor to dopušča splošna vozovna situacija.
Karteliranje poljske, češkoslovaške in jugoslovanske industrije pohištva. Iz Krakova poročajo, da je Zvezi poljskih fabrikantov pohištva prišla inicijativa o dčeškoslovaške in jugoslovanske industrije za upognjeno pohištvo, da se ustanovi skupen kartel za dosego boljših eksportnih cen. Vendar pa za enkrat še ni prišlo do konkretnejših stvari glede tega.
Jugoslovansko-holandska trgovina v letu 1924. Po holandski statistiki je Jugoslavija uvozila lani v Holandsko 4.825 ton blaga v vrednosti 942.000 hol. goldinarjev (leta 1923. 3.487 ton v vrednosti 611.000 hol. goldinarjev). Holandska pa je izvozila v Jugoslavijo lani 5.509 ton blaga v skup. vrednosti 871.000 hol. goldinarjev (leta 1923. 2.042 ton v vrednosti 596.000 hol. goldinarjev).
Trgovska pogodba s Češkoslovaško. —
Praški listi vedo poročati, da se bodo začela pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Češkoslovaško in Jugoslavijo že v teku prihodnjega meseca.
Ogromni koncem v nemški težki industriji. Poročali smo že o načrtu ustanovitve ogromne delniške družbe, ki bi obsegala večino nemške težke industrije. Po dosedanjih vesteh bi imel kapital te družbe biti še večji (okoli 1 milijardo zlatih mark). Nova delniška družba bi prevzela vse obrate koncernov: Krupp, Thyssen, Phonix, Rhein-Elbe Union in Deutsch Luxemburgei. To bi bila največja finančna transakcija v zgodovini Nemčije.
Nova valuta v Italiji? Kakor javljajo iz Rima, namerava italijansko finančno ministrstvo stabilizirati liro na bazi 100 lir za 1 funt šterling. Obenem se razširjajo tudi vesti, da se uvede tudi nova valutna enota, ki bi veljala 4 dosedanje lire. Vse to nameravajo napraviti Italijani s pomočjo posojila 50 milijonov dolarjev, kar bi dale ameriške banke.
Borze.
Dne 17. septembra 1925.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.32-13.42 (13.31—13.41), Italija 228.83 -231.23 (220.80-232.20), London 271.65 273.65 (271.68-273.68), Newyork 55.85— 56.45 (55.77—56.37), Pariz 264 —268 (264—268), Praga 165.68—167 68 (165^37—167.37), Dunaj 7.87 -7.97 (7.8075—7.9075), Curih 10.81-10.89 (10.8025 —10.8825), Bruselj 250 - 258. — Valute: Marke 13.15-13.25, Lit 226.30—228.70 (228.80—231.20), dolarji 55.15-55.75 (55.01-55.70).
Curih. Belgrad 9 225 (9.225), Pešta 72.60 (72.70), Berlin 123.25 (123.25), Italija 21.10 (21.15), London 25.105 (25.12), Newvork 517.80 (518.25), Pariz 24.40 (24.45), Praga 15.35 (15.35), Dunaj 73.05 (73.05), Sofija 3.75 (3.75), Varšava 108 (107.5), Amsterdam 208.30 (208.30), Stockholm 139 (139), Bruselj 22.40 (22.60), Helsingfors 108.60 (110.80), Madrid 74.35, Kopenliagen 129.50 (127.75).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.60, Kodanj 162.30, London 34.35, Milan 28.92, Newyork 708.75, Pariz 33.42. — Valute: angleški funt 34.34, francoski frank 33.30. lira 28.90, dinar 12.55, češkoslovaška krona 20.96.
Prosta. Devize: Lira 137.75, Zagreb 60.35. Pariz 149.50, London 163.65, Newyork 33.75.
PREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 odst. inv. posojilo 79.50 (den.), vojna odškodnina 340 (bi.), zastavni listi 20 —25, komercijalne zadolžnice 20—25, Celjska posojilnica 201—202, Ljubljanska kreditna 225—240, Merkan-tilna 101—105, Praštediona 960 (den.), Kreditni zavod 175—185, Strojne tovarne 100 (den.), Trbovlje 380—390, Vevče 120 (den.), Nihag 38—41, Stavbna družba 165-180.
Zagreb. Hrvatska eskomptna 139—145, Kreditna 145, Hipobanka 72.50—75, Jugobanka 117— 122, Ljubljanska kreditna 225, Praštediona 975— 980, Slavenska 66, Srpska 140, Eksploatncija 50, Šečerana 520, Nihag 38, Gutmann 420—430, Slavonija 51, Trbovlje 385—390, Vevče 125, 7 odst. inv. posojilo 81—82, vojna odškodnina 334—342, za september 328—334, za oktober 341—344, za december 350.
Dunaj. Efekti. Alpine 30.5, Greinitz 14.2, Kr. industrijska družba 18, Trbovlje 46.85, Hrvatska eskomptna 16.5, Leykam 18, Jugobanka 14.9, Slavonija 6.35.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Smrekovi ali jelovi hlodi, fco nakl. postaja 220 (den.); deske pod mero, 25 mm, fco meja 495 (den.), madrieri, 75-220 mm, 4 do 8 m dolž., monte, fco meja 585, 595; bukova drva, 1 m dolžine, suha, fco nakl. postaja 5 vag., zaklj. 17.50. — Žito in poljski pridelki: pšenica bačka, fco nakladalna postaja 255 (bi.); pšenica domača, fco Ljubljana 260 (den.); koruza slav., fco Postojna tranz. 1 vag., zaklj. 224; ovaa slavonski, par. Ljubljana 175 (bi.); bučne peške, orig., fco nakl. postaja 390 (bi.); laneno seme, Ia, fco Ljubljana 550 (den.).
ZDRAVNIŠKI
INSTRUMENTARIJ
celoten, s fino operacijsko mizo, v najboljšem stanju, ima naprodaj KMETIJSKO DRUŠTVO v Žužemberku za ceno samo 10.000 dinarjev.
Učenec
poštenih staršev se sprejme v trgovino z meš. blagom. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Slev. 6304.
Pisalni STROJ
dobro ohran-, se ugod. proda. Naslov v upravi pod St. 6299.
10 tednov stari
Doberman - psi
čiste pasme, so naprodaj v JUGOSLOV. TISKARNI.
Otroški VOZIČEK
dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi pod itev. 6300.
VZAMEM V NAJEM
NJIVO ali TRAVNIK. - Po. nudbe pod »V NAJEM«.
Čnfpf izurjen, mehanik, OUICI ge takoj sprejme-Pismene ponudbe pod šifro »L K.« na opravo lista.
Pletilni STROJ 5/36
se proda za 2500 Din. - Naslov v upravi pod it. 6233.
Lesni trgovci pozor!
Prevzamem v nakup in komisijsko razprodajo vsako* vrsten rezan, okrogel, tesan, trdi in mehki les, drva proti 2% provizije ter oskrbujem najboljše inozemske kupce ter dobre plačnike. Obvezne ponudbe z navedbo cene, nalag. postaje ter konsigna-cije se naj pošljejo na naslov D. Korošec, Rečica ob Paki.
Drva in žaganje
bukove in hrastove odpadke
od parketov in žage dostavlja na dom po znatno znižanih cenah parna žaga
V. SCAGNETTI
za gorenjskim kolodvorom.
Pravo, semensko, čisto
češko pšenico
ima naprodaj FRANC PUST - Ljubljana, Streliška ulica.
ISče se oženjen, siromašen
KMETOVALEC
(ne ekonom) event. z odraslim sinom ali hčerko, ki bi sam delal, in ki se razume na vsa poljska dela kakor tudi na kravjerejo na malem posestvu v Sarajevu —Bosna. . Ponudbe je tre. ba poslati s pogoji na naslov: Medat Snlejman-paSič, Sarafevo (Ujedinjenje Cen-tralne Banke).	5811
Kdo posodi
250.000 Din na dobro idočo obrt in za jamstvo lahko proti vknjižbi treh posestev? • Naslov pove uprava »Slo« venca« pod štev. 6277.
2 mali peči
lončeni, skoraj novi, sta naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod itev. 6260.
jM^ Iščemo izvežbane HC
elektromonterje
za zgradbo električ. omrežja v SRBOBRANU (Vojvodina).
škodovi zavodi
Ljubljana • Šelenburgova 7.
Hišica
s sadnim vrtom in njivo, 10 minut od kolodvora, naprodaj za 17.000 Din. - Poizve se: gostilna POTISEK -Medvode.
Sprejme se takoj
mesarski pomočnik in vajenec pri g. Adolfu Zabjaku, Poljanska cesta 58. 6279
Steklenice
prazne - od »Jubana« - vseh velikosti, kupuje »JUHAN«, Ljubljana, Gradišče Itev. 13,
11E HI g IH SI j IE1 i IEI i I EIIIE111E111E11 >
40 kom. elektromotorjev
za istomerni in vrtilni tok, prvovrsten nemški izdelek, s 3-letnim tovarniškim jamstvom
globoko pod dnevno ceno
s skladišča.
»Elektro-Company«, d. z o. z.
Ljubljana -— Sv. Petra cesta 25.
ZAGOVODJA |
—= na večjo električno žago =— S
■
zmoten vseh popravil polnojarmenikov, z ■
večletno prakso se sprejme. Ponudbe na ■
■
Franc Dolenc £
■
lesna industrija Škofja Loka.
■
Iff
Barvne trakove, ogljeni-, povoščeni-, kopirni papir, hektografični zvitki in druge potrebščine ori lo(I. Baraga, Telefcn^ev. SSO