GOZDARSKIVEST.IK Mesečni list za gozdarstvo Letnik XXXVII Ljubljana 1979 Ustanovitelj ici Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije in Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije Izdala Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Odgovorni in glavni urednik Marko Kmecl, dipl. inž. gozd., oec. Uredniški odbor Mag. Boštjan Anko, dr. Janez Božič, Branko Breznik, Marko Kmecl, pro/. dr. Amer Krivec, prof. dr. Dušan Mlinšek, dr. Iztok Winkler Uredniški svet Marjan Trebežnik preds., mag. Boštjan Anko, Branko Breznik, Janez Cernač, Rozka Debevc, Hubert Dolinšek, Vilijem Garmuš, pro/. dr. Franc Gašperšič, Marjan Hladnik, Marko Kmecl, Vitomir Mikuletič in mag. Franjo Urleb Tisk CGP DELO Ljubljana Naklada 1650 izvodov VSEBINA 1. GOZDNA EK OL OG 1 JA IN GOZDNO-PROSTORSKA PROBLEMATIKA Prispevek k poznavanju zimske prehrane srnjadi na Ljubljanskem barju Marko Accetto ..................... . Mikoriza - sožitje med gobo in višjo rasti ino (Fiziološka razprava) - Nada G o g a 1 a Vpliv onesnaženega celjskega zraka na presajene lišaje - Peter Skoberne . . Gozd v Ameriki - Marko Km e c 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . Gozdovi in gozdarjenje v Langtangu, nepalskem narodnem parku - Peter S k o be r n e Obseg in posledice recentnih regresij, ki nastajajo zaradi negativnega vpliva preM številne rastlinojede divjadi na postojnskem gozdnogospodarskem območju Franc P e r k o . . . . . . . . . . . . . . . . Aktualne naloge lovskih organizacij pri varstvu in gojitvi divjadi - Blaž K rž e Pomen gozdov v prostorskem planiranju - Tone H o č eva r . . . O škodljivih vplivih gozdnega gospodarstva na okolje - Dušan M 1 inš ek Osnovna orientacija slovenskega gozdarstva - Boštjan A n k o . . . . Vloge gozda v današnjem času in prostoru - Igor Smolej . . . . Varstvo okolja z vidika pravilne rabe gozdnega prostora - Vlado Sad a r Gozdarstvo v varstvu okolja na Slovenskem Marko Km e c 1 Gozdarstvo in delo z javnostjo - Marjan Zu pan č ič . . Gozdna fitocenoza kot kompleksni indikator naravnih danosti v gospodarjenju s prostorom - Dušan R o b i č . . . . . . . . . . . . . . . Prostorsko-ekološki pristop pri urejanju gozdov v ZR Nemčiji - Marko K m e c 1 Kaj ljudje mislijo o gozdu - Lado E 1 e r š e k . . . . . . . . . . . . Stališča in smernice o temeljnih nalogah gozdarstva pri prostorskem planiranju Manj znane zanimivosti pri mravljah - Saša B 1 e i w e i s . . . . . . Program razširjene reprodukcije v družbenih gozdovih Haloz - Jože Ajdič . Popotništvo ni samo rekreacija - Marko Km e c 1 . . . . . . . . . . Usmerjanje odnosov med gozdom in divjadjo - posebna naloga gozdarskega načrto- vanja - Anton S i m o n i č . . . . . . Kaj bodo storili v Celju - Izvršni svet SO Celje . . . Lep dogodek brez odmeva - Marko K m ec 1 . . . Gozd na tržaško-goriškem Krasu - Franjo S e v n i k Simpozij mednarodnega združenja za proučevanje vegetacije v Rintelnu Ivo 4 9 15 44 63 111 127 139 145 193 198 205 214 219 223 251 251 257 278 301 301 333 352 357 381 Puncer . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 387 111. jugoslovanski simpozij: Poškodbe tal in problem njihove zaščite - Janko Ka 1 an 388 Srečanje sekcije za gozdnogospodarsko načrtovanje - Marko Km ec 1 . . 401 Problemi so - ali bodo tudi rešitve? - Marko Km ec 1 . . . . . . . . . . . 401 Doprinos gozdarstva k infrastrukturi v Zvezni republiki Nemčiji - W. Kr o t h . . . 417 Prikaz razvoja gozdnogospodarskih kart na primeru postojnskega gozdnogospodar~ skega območja - Milan J u v an č i č . . . . . . . . . 432 Norveška v očeh slovenskega gozdarja - Vida V r h nj a k . . . 443 S kombiji po Bosni, da o medvedih ne govorimo - Jožef M ra k i č 450 2. G O J E N J E G O Z D O V , D R E V E S N 1 ČA R S T V O 1 N S E M E N A R S T V O Znanstvena prizadevanja za izpopolnitev fitocenološkega sistema v Sloveniji - Lojze M a r i n č e k , Ivo P u n c e r in Mitja Z u p a n č i č . . . 49 Redke drevesne vrste v naših parkih in nasadih - Rihard E rk e r 58 Sodobno semenarstvo in drevesničarstvo Jože Papež 80 Sliki dveh stoletij - Lado E 1 er še k . . . . . . . . . . 89 Jugoslovanski standard za sadike gozdnega drevja - Lado E 1 er še k 123 Gozd tise na Kozjanskem - Franjo J u r h a r . . . . . . . . . 129 O posebnostih flore Irkutske oblasti - Zdravko Cer ove čki . . . 155 Razmere v gozdnem semenarstvu in drevesničarstvu v SR Sloveniji ter smernice za razvoj v letih od 1976 do 1980 - Janez Božič . . . . . . . . 162 O smrekah posebne vrste - Brezvejnata smreka - Rihard E r ke r, Kačja smreka pri Godoviču - Tone W rabe r . . . . . . . . 177 Kres ob jubileju - Marko Km ec 1 • . . . . . . • . . . • • 182 Proučevanje generativnih organov rdečega bora v zvezi s hibridizacijo - Niko p o p n i k o 1 a . . . . . . . . . . . . . . . . . 265 Lastnosti lesa in možnosti uporabe hitro rastočih drevesnih vrst - Lado E 1 er še k 299. Schaedelinova izbiralna ideja v mešanih smrekovih goščah - Alojz Mušič . 346 Nahajališča bodike v Sloveniji - Franjo Ju r har . . 348 Nekaj naših drevesnih posebnosti - Milan Simič, dr. Milan Pi s kern i k in Marjan š o 1 a r . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 384 Mednarodno posvetovanje o gojenju v gorskih gozdovih - Dušan M 1 i n š e k . 456 Posvetovanje o stanju in o možnostih razvoja topolarstva v Jugoslaviji - Lado E 1 e r š e k . . . . 457 3. P R 1 O O 8 1 V A N J E L E S A 1 N G O Z D N A M E H A N 1 Z A C 1 J A Problematika in delo katedre za izkoriščanje na jugoslovanskih gozdarskih fakultetah - Ida Fi! i p čič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 Zakaj in koliko lahko poenostavimo izračun delovnih učinkov pri kamionskih prevozih lesa - Edvard R e b u 1 a . . . . . . . . . . . . . . 104 Zaključki seminarja o učinkovitosti dela pri sečnji in spravilu lesa . . . 305 Storilnost osnovnih kadrov v gozdarstvu in stroški dela - Anton G reg o ri č, Janez Mušič, Franc Re m ec, Amer Kri vec . . . . . . . . . . 308 Učinkovitost in oblikovanje novih organizacijskih postopkov pri spravljanju lesa s traktorji - Amer Kri vec . 315 Med drvarji na Zelengori - Edo Torkar . 393 4. V A R S T V O G O Z O O V S pomočjo pticam do temeljitejše zaščite gozdov - Saša 8 1 e i wei s 25 Skrb za ptice pozimi - Marko K m e c 1 • . . • • 44 Zaščita debel pred drgnjenjem - Lado Ele r še k . 90 Dosedanja uporaba herbicidov v slovenskem gozdarstvu in vprašanje varstva okolja - Marjana P a v 1 e . . . . 227 Boj proti lubadarju na Norveškem v letu 1979 - Kore We du 1 • . 344 5. E K O N O M 1 K A , O R G A N 1 ZA C 1 J A 1 N V A R S T V O P R 1 O E L U Ocena gospodarjenja z gozdovi ter naloge gozdarstva v družbenem planiranju - Komisija za sklepe . . . . . . . . . . . Koncept nadaljnjega razvoja računalništva v gozdarstvu Slovenije - D. K o va č i č , V. M i k u 1 i č in J. S k u m a v e c . . . . . . . . . . . . . . . . . 98 Možne rešitve nekaterih vprašanj pri urejanju dohodkovnih odnosov med gozdarstvom in lesarstvom- Slavka Kavčič . . . . . . 115 Skupni prihodek v gozdarstvu - Stanko 8 rod nja k . . . 169 Nova organiziranost gozdarstva na ravni republike . . . 179 Gospodarska gibanja v !etu 1978 v gozdarstvu in gospodarstvu Slovenije Slavka Ka v čič . . . . . . 231 Kako do deviz - delegatsko vprašanje - Ferdo Pa pi č 253 Gozdarski problemi nerazvitih dežel - Marko K m e c 1 . 289 Papirničarji ravnajo dolgoročno - Janez Pe n c a . . . 300 Obremenjenost traktorista z ropotom pri sprav:lu lesa z goseničarjem -Sašo G o 1 o b 324 Norveška in goloseki - Kore We d u 1 • • • • • • • • • • • • • • • • • 340 Za varnost avtomobilistov in divjadi - Saša 8 1 e i we i s . . . . . . . . . . 357 Možnosti gospodarjenja z gozdovi v SR Sloveniji v srednjeročnem razdobju 1981-1985 - Izvršilni odbor SlS za gozdarstvo Slovenije . . . . . 361 Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije v obdobju od 1975 do 1979 - Jože K o 1 a r . . . . . . . . 373 6. KA D R 1 1 N S O L S T V O Poldrugo leto gozdne učne poti v Radovljici Niko Lapuh 139 Izobraževalna skupnost za gozdarstvo Slovenije - Marko Kmecl 185 Tujki v gozdu - Marko Km ec 1 . . . . . . . 187 Gozdarski izobraževalni program v letu 1979 . . . . . 246 Priznanje in čast za Gozdno gospodarstvo Novo mesto . 252 Dogovorili se bomo, kaj bomo pisali z veliko začetnico - Janko M o d e r 293 Mag. Sonja Horvat-Marolt - doktor gozdarskih znanosti - Marjan Zu pa n č i č 296 Jesenkovo priznanje 1979 prof. Martinu čoklu Marko Km ec 1 . 297 Mednarodni simpozij IUFRO S. 6.03 - informacijski sistem Marja Zorn 338 Vendarle gozdarski filmi - Marko Km ec 1 . . . . . . 354 Mladina in gozd - Lado E 1 e r še k . . . . . . . . . . . . 355 Tečaj za vzdrževalce lupilnih in tesalnih strojev - Branko St a m p a r 557 Gozdarski strokovni kadri v Sloveniji - Franjo U r 1 e b . 423 Specializacija poljskega strokovnjaka pri nas - Boštjan K oš i r 455 Gozdarsko delo z javnostjo - Marjan Z u p a n č i č . . . . . 456 7. ZG O DO V 1 N A G O Z DA R ST VA Gozd bomo spoznali z aktivno udeležbo pri obnovi gozdov - Lado E 1 e r še k . . 244 8. K N J 1 2 E V N O S T Pustite jih živeti - Dolores K e r e c . . . . . . 45 Knjiga o gnojenju v gozdarstvu - Marjan Z u p a n č i č 47 Nega gozdov - Dušan M 1 i n š e k . . . . . . . 48 Kam ioni za prevoz gozdnih sortimentov in njihove opreme Ciril Remic 90 Ptice okoli našega doma - Saša B 1 e i wei s . . . . . . . 92 Uporaba procesnega računalnika pri krojenju smrekove in jelove oblovine na meha- niziranih skladiščih - Zdravko Tur k . . . . . . 93 Knjiga o tropskih drevesih in gozdovih Marjan Z u p a n č i č Raziskovanje okolja - Marjan S o 1 a r . . . . . . . . . Knjiga o rekultiviranju opustelih krajin - Marjan Z u p a n č i č Biološko zatiranje škodljivih žuželk Marjana Pa v 1 e . . . Ne dajo se - Marko K m e c 1 . . . . . . . . . . . . Bodočnost mineralnega gnojenja v gozdovih - Marjan Zu p a n č i č členonožci v gozdovih - Miha A d am i č . . . . . . . . Gojitev in odstrel jelenjadi Marko K m ec 1 . . . . . . Ali je jelka izgubljena drevesna vrsta - Marjan Zupančič Slovenske strokovne knjižne izdaje . . . . . . . . . . 140 140 141 190 302 396 396 397 397 399 9. O R U š T V E N E V E S T 1 Nekrolog dr. Francu lvaneku - Jože A j d i č Slovo od Ivana Urankarja - Zdravko T u rk Obisk iz Finske - Sašo G o 1 o b . . . S potepanja po Grčiji - Toni 8 r e z n i k . Propozicije Gozdarskega vestnika . . . . Zaključujemo akcijo za obeležje Franu Jesenku - Uredništvo Gozdarski vestnik 1978 - Marko Km ec 1 Slovo od Matevža Haceta - Zdravko T u rk . . . . Naknadna čestitka prirodoslovcem - Marko Km ec 1 Spomnimo se Jožeta Zorka - Drago Pog or e 1 c Novomeški obračun . . . . . . . . . . Xl. šumarijada 1979 - Katerina P 1 e ško . Strokovna ekskurzija ljubljanskega DIT v Srbijo Dr. Miran Brinar ?O-letnik - Marko Km ec 1 . Lado E 1 e r š e k Občni zbor naše strokovne organizacije - Marko Km ec 1 . Strokovni izpiti za poklice v gozdarstvu v letu 1979 Franjo J u r h a r Priznanje Kolegom - Marko Km ec 1 • Izlet v lepem spominu - Alojz M u š i č 10. ZAP 1 S NA B UK V 1 40 88 131 132 138 144 188 250 295 298 358 359 360 392 402 403 404 458 Št.2 94-96, št.3 142-144, št.4 191-192, št.5 255-256, št.6 303-304, št.9 412-416 11. AKTUALNI KOMENTAR Narava in humanizem - Marko K m e c 1 . . Poletni (ne)kulturni festivali - Marko K m ec 1 KAZALO PO PISCfH 42 390 Accetto Marko (4), Adamič Miha (396), Ajdič Jože (40, 301), Anke Boštjan (193), Bleiweis Saša (25, 92, 278, 357), Božič Janez (162}, Breznik Toni (132), Brodnjak Stanko (169), Cerovečki Zdravko (155). Eleršek Lado (89, 90, 123, 244, 251, 299, 355, 360), Erker Rihard (58, 175), Filipčič Ida (34), Gogala Nada (9), Golob Sašo (131, 324), Gregorčič Anton (308), Hočevar Tone (139), Izvršni odbor SlS za gozdarstvo Slovenije (361), Izvršni svet SO Celje (352), Jurhar Franjo (129, 348, 403), Kalan Janko (388), Kavčič Slavka (115, 231), Kerec Dolores (45), Kmecl Marko (4, 42, 44, 182, 185, 187, 188, 214, 289, 295, 251, 297, 301, 302, 354, 357, 390, 392, 397, 401, 401, 402, 404), Kolar Jože (373), Kovačič Dušan (98), Krivec Amer (308, 315), Krže Blaž (127), Lapuh Niko (139), Marinček Lojze (49), Mikulič Vid (98), Moder Janko (293), Mušič Alojz (346), Mlinšek Dušan (48, 145). Mušič Janez (308), Papič Ferdo (253), Pavle Marjana (190, 227), Papež Jože (80), Perko Franc (111 ), Pen ca Janez (300). Piskernik Milan (384}, Pleško Katarina (359). Popnikola Niko (265), Pogorelc Drago (298), Puncer Ivo (49, 387), Rebula Edvard (104), Remec Franc (308), Remic Ciril (90), Robič Dušan (223), Sadar Vlado (205), Sevnik Franjo (381), Simič Milan (384), Skoberne Peter (15, 63), Skumavec Jože (98), Simonič Anton (333), Smolej Igor (198). šolar Marjan (140, 384), štampar Branko (557), Torkar Edo (393). Turk Zdravko (88, 93, 250), Uredništvo (144), Zorn Marja (338). Zupančič Marjan (47, 140. 141, 219, 296, 396, 297). Zupančič Mitja (49), Wedul Kore (340, 344), Wr~ber Tone (177). STROKOVNA REVIJA Gozdarski veslnlk SLOWEN ISCHE FORSTZEITSCHRI FT SLOVENIAN JOURNAL OF FORRESTRV LET O 1979 • p. 1-48 L E T N 1 K XXXVII • šTEVILKA Lfub!jana, januar 1979 VSEBINA- INHALT- CONTENTS Ocena gospodarjenja z gozdovi ter naloge gozdarstva v družbenem pla- niranju dr. Marko Accetto 4 Prispevek k poznavanju zimske pre- hrane srnjadi na Ljubljanskem barju Winterernahrung von Rehwild am Moor von Ljubljana Contribution to the Knowledge of the roe-deer Winter Browse in Ljub- ljana Moor dr. Nada Gogala 9 Mikoriza - sožitje med gobo in viš- jo rastline Mykorrhiza - Symbiose zwischen Pilzen und hoheren Pflanzen Mykorrhiza - symbiosis between a fungus and a higher plant Peter Skoberne 15 Vpliv onesnaženega celjskega zraka na presajene lišaje Der Finfluss der verunreinigten Luft auf verpflanzte Flechten in Celje und Umgebung The influence of polluted air on the transplanted lichens in Celjeband its surroundings Saša Bleiweis 25 S pomočjo pticam do temeljitejše zašč;te gozdov Ida Filipič-Pečelin 34 Problematika in delo katedr za iz- koriščanje na jugoslovanskih go- zdarskih fakultetah mag. Jože Ajdič 40 Nekrolog dr. Francu lvaneku Marko Kmecl 42 Humanizem in narava Tisk CGP Delo 44 Iz domače in tuje prakse 45 Književnost Gozdarski vestnik izdaja Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet: Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštjan Anko Branko Breznik Janez Cernač Razka Debevc Hubert Dolinšek Vilijem Garmuš dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitomir Mikuletič mrg. Franjo Urleb Uredniški odbor: mrg. Boštjan Anko dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chief Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. oec. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 žiro račun - Cur. acc. 50101-678-48-428 Letno izide 10 številk 10 issues per year Letna naročnina 150 din Za ustanove in podjetJa 500 din za študente 100 din in za inozemstvo 300 din Subscription 300 din Ustanoviteljici revije sta Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira iz- hajanje revije tudi raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto in kulturo (št. 421-1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. OCENA GOSPODARJENJA Z GOZDOVI TER NALOGE GOZDARSTVA V DRUZBENEM PLANIRANJU Ugotovitve in skle9i s posvetovanja Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije »O aktualnih družbenoekonomskih nalogah v gozdnem in lesnem gospodarstvwc, ki je bilo dne i1.XI.i978 v Portorožu Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije je ob priliki svojega rednega letnega plenuma priredila za svoje članstvo in druge udeležence tudi posvetovanje na temo nO aktualnih družbenoekonomskih nalogah v gozd- nem in lesnem gospodarstvu«. Posvetovanje naj bi podalo analizo in kritično oceno dosedanjega razvoja kakor tudi možnosti in pogoje bodočega razvoja tega pomembnega gospodarskega in družbenoekonomskega področja. Razen tega naj bi posvetovanje ocenilo izvajanje republiškega zakona o goz- dovih, zakona o združenem delu, dosedanji razvoj in stanje samoupravne organi- ziranosti in odnosov ter skušalo razrešiti nekatere dileme, glede vsklajevanja gozdnogospodarskega načrtovanja z novim sistemom in metodologijo samo- upravnega družbenega planiranja. Zveza inženirjev in tehnikov GL kot najmasovnejša strokovna organizacija želi s tem posvetovanjem zlasti vzpodbuditi svoje članstvo k poglobljeni strokovni in družbenopolitični aktivnosti tako v zvezi s pripravami družbenega plana za na- slednje srednjeročno razdobje 1981-1985 kot tudi pri razvijanju in utrjevanju koncepta gospodarjenja z gozdovi in lesom v SR Sloveniji. Posvetovanje je vzbu- dilo v stroki veliko zanimanje, saj je pritegnila blizu 200 strokovnjakov iz gozdar- stva in lesarstva. Gradivo za to posvetovanje je zveza posredovala svojemu članstvu oziroma udeležencem v preučitev že pred posvetovanjem v zajetni, čez sto strani obsega- joči brošuri, v kateri so bili podani naslednji referati: Marjan Trebežnik: Analiza izvajanja zakona o gozdovih in delovanje Samo- upravne interesne skupnosti za gozdarstvo. Referat je bil pred tem pripravljen kot poročilo izvršnemu svetu SRS; Dr. Iztok Winkler: Družbenoekonomska izhodišča za sodoben koncept gozdno- gospodarskega načrtovanja; Dr. Franc Gašperšič: Gozdnogospodarsko načrtovanje mora sprejeti novo vse- bino; Branko Breznik: Nekatere dileme pri načrtovanju in ugotavljanju dela dohodka, ki je rezultat izjemnih pogojev gospodarjenja v zvezi z načrtovanjem. Posvetovanje je pozdravil predsednik obalne skupnosti občin tov. Lojze Ceg- lar, ki je ob tej priliki izrazil zadovoljstvo, da je zveza svoj plenum in posvetovanje priredila na slovenski obali. Ohranjanje in varstvo gozdov ter zelenega okolja sta izrednega pomena tudi za razvoj turizma na obali. Posvetovanja so se udeležili tudi inž. Karmela Budihna, namestnik republiškega sekretarja za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano, podsekretar inž. Marjan Trebežnik, ki je posvetovanje po- zdravil v imenu sekretariata in obenem prispeval uvodni referat, tov. Brane Mišič za RO sindikata gozdnih in lesnih delavcev ter inž. Tugomir Cajnko, predsednik Saveza inžinjera i tehničara šumarstva i industrije za preradu drveta SFRJ, ki je poleg pozdrava posvetovanju v imenu saveza sodeloval tudi v diskusiji z ob- sežnim in tehtnim prispevkom. Iz izredno obsežne in kompleksne problematike s področja gozdnega in les- nega gospodarstva, ki je bila podana v uvodnih referatih, se je diskusija osredo- točila največ na vprašanja gozdnogospodarskega načrtovanja in družbenega pla- niranja ter na smotrnejše in hitrejše urejanje medsebojnih odnosov znotraj goz- darstva med gozdarstvom in lesnopredelovalno industrijo. Vse to pa seveda pri- tegne tudi potrebo po nadaljnjem urejanju in utrjevanju celotnega kompleksa družbenoekonomskih odnosov na tem področju. Obsežnejše koreferate in diskusijske prispevke so na posvetovanju prispevali naslednji diskutanti: Mirko Tratnik in dr. Jože Kovač z Biotehniške fakultete, Lojze Leb s PZ LES, Tugomir Cajnko s PZ GG, dr. Živko Košir iz SKGP, Brane Mišič iz RO sindikata gozdnih in lesnih delavcev, Franc Perko z GG Postojna, Ferdo Papič s SGG Tolmin ter Jože Skumavc z GG Bled. Iz referatov in diskusije portoroškega posvetovanja povzemamo naslednje pomembnejše ugotovitve in sklepe: Po obsežnih in vsestranskih razpravah o razvoju gozdarstva po uveljavitvi no- vega zakona o gozdovih, ki so že bile v vseh gozdnogospodarskih organizacijah in zainteresiranih republiških družbenogospodarskih skupnostih, je bila ocena te tematike tudi s strani ZIT GL, kot za to pozvane in kompetentne strokovne in družbenogospodarske tribune, vsekakor potrebna in neogibna. Tudi na tem po- svetovanju je bilo potrjeno, da so se temeljne sistemske prvine zakona o gozdo- vih izkazale kot pravilne ter ni potrebe po kakršnikoli spremembi njihovih izho- dišč, temveč le nekatere dopolnitve in uskladitve s kasneje sprejetimi zakoni in predpisi. Te prvine so zlasti naslednje: - institucija gozdnogospodarskih območij, - status gospodarjenja z vsemi gozdovi območja znotraj ene gozdnogospo- darske organizacije, - vloga in družbenogospodarski pomen območnih gozdnogospodarskih na- črtov kot instrumenta za ekonomsko usmerjanje gozdarstva, iz česar sama po sebi izhaja obveznost za izvajanje vseh ukrepov, ki jih predvidevajo ti načrti. Ta obveznost pa se ne more nanašati le na izvajalce teh ukrepov, temveč na vse dejavnike, ki so za takšen razvoj gozdarstva zainteresirani, - sedanja sistemska ureditev financiranja enostavne in razširjene reproduk- cije ter zagotovitev potrebnih sredstev za izvajanje vseh obvez po gozdnogospo- darskih načrtih, - ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo, ki ji je pover- jeno zavarovanje družbenega vpliva nad gospodarjenjem z gozdovi. Naloge, ki jih je s tem v zvezi treba trenutno reševati, pa so naslednje: - jasneje opredeliti del dohodka po 12. čl. zakona o gozdovih, ki ga je treba pojmovati kot zajemanje rente iz gozdarstva za potrebe gozdarstva, - razrešiti dileme okoli obveznega ali neobveznega članstva v TOK, ob ohra- nitvi in okrepitvi skupnega gospodarjenja z vsemi gozdovi, ki ga narekuje ustava, - okrepitev območnega gospodarjenja z vsemi gozdovi z nadaljnjim dodelje- vanjem družbenih gozdov v gospodarjenje območnim gozdnogospodarskim orga- nizacijafT] ter opustitev sedanjih neprincipielnih izjem, ki dopuščajo možnost do- deljevanja gozdov drugim organizacijam. 2 Ob teh in drugih dopolnitvah bo sedanja sistemska ureditev gospodarjenja z gozdovi predstavljala optimalno osnovo za bodoči razvoj gozdarstva in vseh funkcij, ki jih gozdarstvo vrši. Takšna ocena je podkrepljena z razvojem zadnjih let po uveljavitvi zakona o gozdovih, ko je gozdarstvo po dolgoletni stagnaciji doseglo že spodbudne premike tako na področju krepitve in obnove gozdov, kakor tudi pri proizvodnji lesne surovine. V zvezi z načrtovanjem na področju gozdarstva je posvetovanje na podlagi referatov in razprave zavzelo stališča: - predloženi referati pomenijo kvaliteten prispevek k nadaljnji ureditvi in iz- boljšavi dosedanjih dosežkov na področju gozdnogospodarskega načrtovanja, vendar jih ne bi smeli pojmovati kot pobudo za opustitev ali vsebinsko sp:-omi- njanje sedanje institucije tega načrtovanja, ker se je /e-ta, enako kot druge si- stemske prvine, izkazala kot pravilna in učinkovita. Nadaljnja razmišljanja o gozdnogospodarskem načrtovanju bi morala izhajati iz naslednjih osnov: - gozdnogospodarskega načrtovanja kot strokovno tehničnega instrumenta- rija gospodarjenja z gozdovi, ki kljub njegovi družbenogospodarski usmeritvi še vedno ohranja takšen značaj, po vsebini in postopku ni mogoče v celoti istovetiti z družbenim planiranjem, - soodvisnost in povezava obeh oblik načrtovanja vsekakor obstaja in se torej brez dvoma kaže potreba po njunem usklajevanju, vendar v tem smislu, da pomenijo območni gozdnogospodarski načrti kot zakonska regulativna institucija, obvezno dolgoročno osnovo in brientacijo družbenega J~ačrtovanja v določenem planskem obdobju, - upoštevanje novega sistema in metodologije camoupravnega družbenega planiranja na osnovi ustreznega sistemskega zakona, sa torej neposredno nanaša na sestavo in sprejemanje družbenih planov, Je posredr:o pa po že navedenem zakonskem postopku tudi na gozdnogospodarsko načrtovar:j9, ki pomeni osnovo za družbeno planiranje, - temeljne organizacije združenega dela, ki so nosilke planiranja, morajo torej svoj razvoj načrtovati ne le v okviru lastnih materialnih možnosti in interesov, temveč ob upoštevanju obvez iz gozdnogospodarskih načrtov. Ob preseganju teh obvez nad njihovimi možnostmi pa morajo v procesu sočasnega planiranja uveljavljati pogoje za realizacijo njihovih obvez. V nasprotnem primeru bi utegnilo priti do zniževanja že dosežene ravni na- črtovanja, kar se je pokazalo že pri dosedanjem zajemanju minimalnih kazalcev s strani TOZD. Navedena ocena dosedanjega poteka gospodarjenja z gozdovi ter osnov za nadaljnjo usmeritev gozdnogospodarskega načrtovanja je bila v celoti potrjena tudi z vidika predelave lesa, kar je bilo vsestransko prikazano s koreferati s pod- ročja lesarstva. - za podrobnejšo presojo o problematiki na področju lesarstva ter o med- sebojnih odnosih med gozdarstvom in /esarstvom pa bo Zveza IT GL priredila posebno posvetovanje. l>vezi- kularno-arbuskularna« mikoriza. Pri tej simbiozi ne pride do velikih morfoloških sprememb korenin. Tudi endomikorizne korenine bolje absorbirajo hranilne snovi kot nemikorizne. Ta simbioza je višjim rastlinam potrebna za normalno rast. Kukavice, na primer, niso sposobne normalne kalitve in razvoja brez razvite endomikorize. Poznamo še vmesno obliko mikorize, ki jo imenujemo ektendomikorizo. Pri njej opazimo razvit plašč hif okrog korenin in razrasle hife v notranjosti korenin- skih celic. Drevesa z razvito mikorizo so občutno močnejša, bolj temnozelena in bolj odporna proti patogenim mikroorganizmom. že dolgo je ugotovljeno, da rast iglavcev pospešuje fosfor, ki ga mikorizne glive sproščajo v zemlji. Rastline z razvito mikorizo sprejmejo tudi do 234 °/o več fosforja kot rastline brez mikorize, pa tudi do 75 °/o več kalija in do 86 °/o več dušika. Uporaba izotopov pri raziskavah je potrdila domnevo, da fosfor, kalcij, itd. posredujejo koreninam dreves glive. Micelij izredno hitro privzema mineralne snovi iz okolja. Glive prav tako oddajajo rastlini vitamine in rastne hormone, s katerimi vplivajo na njihovo rasl. Raziskave Sl. 2. Sest mesecev stara sterilna kultura borove ko- renine - tretirana z na- ravnim avksinom gobe Bo- letus pinicola LU _J 170 160 150 140 1JO o 120 0:: ;- 6 110 ::.:: ~100+---------------~ o ~ 90 80 70 5 7 10 20 40 60 BO enote la k tona,. M " 110] 160 1 1501 1401 ~ 130i o ' 0:: 1 ;- 12o.J z 8110 0 100+-------------------~ ~ 90 BO 70 1 'k ~ g/ml KIN ;.... Sl. 3. Krivulja rasti micelija ajdovčka pri Sl. 4. Krivulja rasti micelija ajdovčka pri različnih koncentracijah kinetina različnih koncentracijah eksudata borovih korenin gob kot so jurček, peščenka, rdeča mušnica, so pokazale, da oddajajo v okolje avksine, gibereline, citokinine, s katerimi vplivajo na kalitev in rast borovih rast- linic, pa tudi na rast njihovih korenin. Citokinini vplivajo na sintezo klorofila, zato so borove kalice z razvito mikorizo bolj temno zelene. Avksini gobe povzročijo dihotomno rast bo rovih korenin, ki je za mikorizo bora značilna (sl. 1, 2). S tem se poveča absorbcijska površina koreninskega sistema in hkrati z njo seveda tudi· sprejem hranilnih snovi iz tal. Giberefini pa vplivajo na kalitev, na prekinitev dormance semen in tudi na rast rastlin. Rastni hormoni gob so torej za drevo izrednega pomena. Po drugi strani pa tudi višja rastlina s svojimi snovmi, ki jih eksudira v riza- sfero, vpliva na rast in razvoj mikoriznih gliv. Korenine v svoji bližini pospešujejo rast simbiontskih gliv. Izločajo ogljikove hidrate, nekatere aminokisline in rastne substance. V eksudatu korenin najdemo precejšna količine citokininov, ki pospe- šujejo rast gliv v nizkih koncentracijah (do največ 10-7 g/ml), v višjih pa zavirajo (sl. 3). če citokininom dodamo še avksine, skupaj delujejo sinergistično, torej je efekt na rast še potenciran. Citokinini vplivajo predvsem na sprejem vode v micelij, pa tudi na sprejem nekaterih ionov, npr. Ca, ki igra pomembno vlogo pri prehajanju snovi skozi membrane. Zanimivo je, da na sprejem drugih ionov, ki smo jih raziskali, hormon ne vpliva v taki meri. Po drugi strani pa giberelini v glavnem zavirajo rast micelija. Le v izredno majhnih koncentracijah rast pospešu- jejo. Ob prisotnosti avksinov je inhibicija še močneje izražena. V grobem korenin- skem eksudatu so prisotni vsi rastni hormoni. če si pripravimo različne koncen- tracije eksudata borovih korenin in jih damo v podlago, na kateri raste kultura jurčka Boletus pinico/a, ugotovimo po enem mesecu, da eksudat v nižjih koncen- tracijah rast pospešuje, v višjih pa zavira (sl. 4). V celoti torej prevlada učinkova­ nje citokininov. Bor lahko torej s pospešujoče zavirajočim delovanjem rastnih substanc regulira razvoj mikorize. Na nivo rastnih hormonov v eksudatu pa vpli- 11 DODATNE MIN. SNOVI ,------------,~ ' 1 VELIKO MALO MINERALNIH SNOVI V TLEH Sl. 5. Mineralna teorija o regulaciji razvoja mikorize (širina mustička med gobo in drevesom označuje bolj ali manj razvito mikorizo) vajo predvsem zunanji faktorji, kot so temperatura, svetloba, koncentracija hra- nilnih snovi v zemlji, itd. Z raziskavo faktorjev, ki regulirajo razvoj mikorize, se ukvarja veliko razisko- valcev. Rezultati bodo pomembni za aplikativne vede, kot so agronomija in goz- darstvo, kjer naj bi s pospeševanjem razvoja mikorize dosegli večji pridelek surovin in hrane. Obstoja več teorij o regulaciji mikorize. Leta 1937 je Hatch objavil teorijo o regulaciji mikorize, ki temelji na vplivu mineralnih snovi v tleh. Do simbioze pride ob pomanjkanju dušika, fosforja , kalija ali kalcija v tleh. Na tleh, bogatih z neštetimi ioni, je mikoriza slabše razvita (sl. 5). Bjorkman je s svojimi raziskavami potrdil to teorijo, obenem pa je odkril, da tudi intenziteta svetlobe preko fotosinteze vpliva na razvoj mikorize. Odkril je pove- zavo med eksudacijo ogljikovih hidratov iz korenin in razvojem mikorize. čim več­ ja je svetlobna intenziteta, tem več izloča rastlina ogljikovih hidratov, Sladkorji, ki jih izločajo korenine drevesa, pa služijo kot vir energije gobi, ki živi z njim v miko- rizi (sl. 6). Tako je prišlo do karbohidratne teorije regulacije mikorize, ki pa je v povezavi z mineralno teorijo. Večja koncentracija ionov v tleh vpliva na trans- port in eksudacijo ogljikovih hidratov. Sl. 6. Karbohidratna teorija o regulaciji mikorize 12 Sl. 7. Vpliv svetlobe na eksudacijo hormonov iz borovih korenin in s tem na razvoj mikorize Poleg omenjenih teorij o razvoju mikorize, ki slonijo na odvisnosti prehranje- vanja, pa se v zadnjem času vedno bolj uveljavlja hormonalna teorija, ki preko regulacije rasti in metabolizma z rastnimi substancami vpliva na rast simbiontskih partnerjev in s tem tudi na razvoj simbioze. Na koncentracijo rastnih snovi pa v veliki meri vpliva ravno svetloba, tako intenziteta kot tudi fotoperioda. V daljšem dnevu ali pa intenzivnejši svetlobi se eksudira iz borovih korenin več citokininov, ki pospešujejo rast gliv. Na nivo giberelinov, ki v glavnem inhibirajo rast gliv, svetloba ne vpliva tako izrazito, vendar jih je pri daljšem dnevnem osvetljevanju manj. Svetloba torej vpliva na eksudacijo hormonov in s tem posredno tudi na rast micelije (sl. 7). Prav tako vpliva svetloba tudi na rast mikoriznih gliv samih. Modra svetloba zavira rast mikoriznih gliv, tema in rdeča svetloba rast pospešu- jeta. Tudi pri dnevni svetlobi raste micelij hitreje. V hifah micelija, ki je rastel v modri svetlobi, so veliko večje koncentracije giberelinov kot pa v miceliju, ki je rastel pod vplivom rdeče svetlobe. Obratno pa je v modri svetlobi navadno manj citokininov (sl. 8). Ker ob daljši fotoperiodi svetloba ne zavira rasti micelija pod površjem zemlje, pospešuje pa eksudacijo hormonov iz korenin, ki pospešujejo rast gobe, je rast micelija okrog korenin intenzivnejše kot v kratkem dnevu ali slabi svetlobni intenziteti. Te raziskave v laboratoriju lahko posplošimo in primer- jamo z iskušnjami amaterjev, ki nabirajo gobe po polni luni. Ta namreč podaljša fotoperiodo in zaradi rdeče svetlobe še pospešuje rast micelija. Razvoj plodišč pa sledi intenzivnejši rasti micelije. RDEČA SVETLOBA MODRA SVETLOBA t Sl. 8. Vpliv svetlobe na rast micelija 13 ~,1 ~------~~ SL 9. Hormonalna teorija regulacije mikorize v povezavi z mineraino in karbohid ratno teorijo Citokinini skupaj z avksini vplivajo na večji sprejem vode v hife micelija. Sveža teža kulture, ki raste na mediju z dodanima hormonoma, je bistveno večja od kon- trolne in tudi procentualno večja od suhe teže. Poskusi z markiranim kalcijem so pokazali, da citokinin vpliva stimulativno tudi na sprejem kalcija v micelij glive. Višja koncentracija hormonov v koreninah bora, vpliva na sprejem kalcija v glivo in preko nje v drevo (sl. 9). Ne vplivajo pa hormoni na sp·rejem različnih ionov v enaki meri. Kot vidimo, so vsi do sedaj odkriti faktorji, ki regulirajo razvoj mikorize, v odvisnosti drug od drugega. Razvita mikoriza pa na račun vseh omenjenih med- sebojnih vplivov vodi do boljše rasti partnerja. Drevo je močnejše, se hitreje razvija in je tudi bolj odporno proti parazitom. Vse te prednosti pridejo do izraza predvsem na revnih tleh. V nekaterih državah imajo s pogozdovanjem biološko revnih tal že precejšnje izkušnje. K sadiki dodajo pri pogozdovanju še micelij, vzgojen v laboratoriju, ali spore simbiontskih gliv. Uspeh je izreden. Tudi naš Kras bi bil primeren za ta način pogozdovanja. V Sloveniji moramo pomen gob za normalno rast dreves šele spoznati in razmisliti, kako lahko mikorizo vključif11o v proces pogozdovanja revnih tal. MYKORRHIZA - SVMBIOSE ZWISCHEN PILZEN UND HOHEREN PFLANZEN Zusammenfassung Alle die Entwicklung der Mykorrhiza regulierenden Faktoren. die bisher entdeckt wur- den, hangen voneinander ab. Aufgrund all er gegensei tigen Einflusse verbessert die ent- wickelte Mykorrhiza den Wuchs des Partners. Der Baum ist kraftiger, entwickelt sich schnel- ler und zeigt eine erhohte Widerstandskraft gegenuber Parasitcn auf. Al!e diese Vorzuge kommen var allem aut armen Beden zum Ausdruck. ln einigen Landern hat man bei der Aufforstung biologisch armer B6den schon reichlich Erfahrungen gewonnen. Den Pflanzen wird ein im Labor aufgezogenes Mycelium dazugegeben oder aber Sporen symbiotischer Pilze. Der Erfolg ist ausserordentlich. Auch unser Karst wurde sich tur diese Art der Af- forstung eignen. ln Slowenien muss die Bedeutung der Pilze fur den Baumwuchs erst erkannt werden und es ist auch noch zu bedenken, wie die Mykorrhiza in den Prozess der Aufforstung aut armen Soden eingeschlossen werden kann. 14 UDK 634.0.425.1 :634.0.172.9(497.12 Celje) VPLIV ONESNAžENEGA CELJSKEGA ZRAKA NA PRESAJENE LIŠAJE Peter S k o b e r n e (Ljubljana)" S k o b e r n e , P.: Vpliv onesnaženega celjskega zraka na presajene lišaje. Gozdarski vestnik, 37, 1979, št. 1, str. 15-24. V slovenščini, s povzet- kom v nemščini. V prispevku je opisana metoda izpostavljanja vzorcev listastega lišaja Hypogymnia Physodes v območje industrijskega mesta Celja, kjer je zrak prekomerno onesnažen. Občutljivi bioindikatorski organizmi so glede na različno stopnjo zračnega onesnaženja propadli do različne meje, kontrolni vzorci pa so na čistem zraku ostali nepoškodovani in so se normalno razvijali. V povezavi z meritvami S02 v zraku se je metoda izkazala kot primerna za ugotavljanje stopnje onesnaženosti zraka v nekem prostoru in času. Skoberne, P.: The influence of polluted air on the transplanted Jichens in Celjeband its surroundings. Gozdarski vestnik, 37, 1979, no. 1, pag. 15-24. ln Slovene with summary in German. ln the article the method of the Jichen exposition to Ih~ polluted air is described. Foliose lichen Hypogymnia Physodes has been used for that test. Samples have been transplanted in the surroundings of the in· dustry town Celje (Slovenija), where the air is heavily polluted. The decay grade of that sensitive bioindicalors correlated with different stages of the air pollution. Control samples in the clean air regions remained un- damaged and were normally developed. We stated that in connection with SOz monitoring system this method iz valuable for eslimation of the stage of biological damage of the polluted alr in a given time and place. The resulls are useful for revitalization of the green areas. where the vegetation decayed because of the air pollution. Uvod Republiški zakon o varstvu zraka (Uradni list SRS, 1975) uvrsca Celje v IV. cono zračnega onesnaženja, kar pomeni, da je atmosfera zastrupljena nad kri- tično mejo. Takšno stanje je posledica emisije industrije, kurišč in prometa, ki so osredotočeni v slabo prevetreni celjski kotlini. V mestni okolici je lišajska flora, ki velja za zanesljiv kazalec onesnaženega zraka., zelo osiromašena, v ožjem predelu mestnega središča pa celo uničena (Skoberne, 1975). Celjski zrak pa ni vplival samo na občutljive lišaje, ampak je zaradi onesnaženega zraka propadlo 232 ha gozdov. okoli 4000 ha pa je bolj ali manj poškodovanih (Šolar, 1978). Posledice uničenja gozdnih površin in nadalj~ njega delovanja zračnih strupov so bile verižne ekološke spremembe, zaradi katerih je ponovno ozelenjevanje goličav močno ovirana (Košutnik, 1973/74). Z našim delom smo hoteli prikazati trenuten položaj glede onesnaženega zraka v Celju, saj je le ob izboljšanju razmer smiselna ozelenitvena dejavnost. V ta namen smo uporabili biološko metodo ugotavljanja vpliva onesnaženega zraka - presajevanje lišajev. Te občutljive steljčnice smo prenesli s pomočjo ležiščnih plošč iz območja s čistim zrakom v predele Celja in okolice. Zaradi • P. S., dipl. biol., Zavod za spomeniško varstvo Slovenije, oddelek za varstvo narave, 61000 Ljubljana, YU. 15 strupenih snovi v mestnem zraku so lišajski vzorci začeli propadati. Glede na stopnjo poškodovanosti vzorca lahko sklepamo na stopnjo onesnaženosti zraka na tem mestu. S pomočjo teh izsledkov in rezultatov lišajskega kartiranja dobimo pregledno sliko polucije zraka v celjskem območju. Metoda Metodo presajevanja lišajev je v novejšem času uvedel Brado {1961), izpopol- nil pa Sch5nbeck {1969). Po tem avtorju smo tudi mi priredili način dela. V predelu s čistim zrakom naberemo lišajske vzorce, jih pritrdimo v ležiščne plošče, te pa lahko postavimo na smiselno predvidena mesta v predelu z onesna- ženim zrakom. Po določenem času opazujemo poškodbe ali pa opravimo kemične analize. Na prvi pogled je metoda precej groba, saj se zelo spremenijo ekološki pogoji za uspevanje l!šajev, ter bi lahko nastale poškodbe že zaradi same presaditve. Poskusi tega niso potrdili. V predele s čistim zrakom so na enak način presajeni kontrolni vzorci ostali nepoškodovani. Iste rezultate smo ugotovili že pri predhod- nem presajevalnem poskusu v Celju (Skoberne, 1976) . Kadar je zrak močno onesnažen, je njegov vpliv na uspevanje steljke mnogo močnejši od delovanja ostalih ekoloških dejavnikov. Material Oprema za nabiranje vzorcev in pripravo plošč luknjač premera 20 mm kladivo 600 g žepni nož ležiščne plošče lepilo Jubinol ponikljani žeblji 3 X 30 mm pirog raf Fotografska oprema dva fotoaparata Praktica s 50 mm objektivoma vmesni obroček 1 fleš Mecablitz 194 s priborom stativ s sanmi nastavek za fotoaparat in plošče oranžni filter filmi: barvni dia film Agfachrome CT-18, infrardeči dia film Ektachrome IE-135 Obdelava podatkov precizna tehtnica Sauter 404 povečevalnik Nabiranje vzorcev Potek dela Vzorce lišajev smo nabirali na južnem pobočju Rogle (Pohorje} na višini okoli 1260 m. Na odkazanih smrekah v oddelkih 72 in 73 smo z luknjačem izdolbli lišaje 16 Pogled na Celje z Grmade. Gričevje v okolici mesta ustvarja pogoje za nastanek jezer hladnega zraka. Zaradi tega je naravno prečiščevanje omejeno. Lepo je viden oblak onesnaženega zraka, ki pokriva kotlino. Foto P. Skoberne Ob šibkih zahodnih vetrovih se širi onesnažen zrak proti vzhodu na nadmorski višini 300 do 400 m. Zato so v tem pasu poškodbe na vegetaciji največje. Foto P. Skoberne Za preverjanje metode smo za 3 mesece izpostavili lišajski vzorec v čist zrak. V tem času ni bilo opaziti nikakršnih poškodb. Foto P. Skoberne V istem obdobju so lišaji v celjskem območju glede na stopnjo onesnaženega zraka, do različne mere propadli. Foto P. Skoberne z lubjem vred. V okolici smo namestili ležiščne plošče s kontrolnimi vzorci in jih fotografirali. · Za presajevanje smo uporabljali listast lišaj napihnjena hipogimnija (Hypogym- nia physodes). Zanj smo se odločili zlasti iz dveh razlogov: 1. Hipogimnija je v srednji Evropi zelo razširjena lišajska vrsta in uspeva od montanskega pasu do gozdne meje. 2. Poškodbe zaradi onesnaženega zraka so dobro zaznavne; hipogimnija sodi med srednje občutljive do občutljive lišajske vrste. Priprava ležiščnih plošč Ležiščne plošče 70 x 70 x 12 mm so bile izdelane iz smrekovega lesa. Na vsaki plošči so štiri ležišča za lišajske vzorce. V premeru meri vsako 20 mm. Lubje z lišajem smo zalepili v ležišče z lepilom Jubinol. Pred namestitvijo in fotografira- njem je bilo potrebno plošče še označiti, kar smo storili s pirografom. Izbira krajev izpostavljanja Plošče z lišajskimi vzorci smo namestili na krajih, kjer smo pričakovali razliko v stopnji onesnaženosti zraka. Primerna oblika za to so tako imenovani pasovi. V vsakem je bilo postavljenih 6-7 plošč, kar pomeni 24-28 lišajskih vzorcev. V šestih pasovih je bilo uporabljenih okoli 50 plošč {200 lišajev). Razporeditev pasov kaže slika 't. PAS O: kontrolni vzorci na Pohorju in šest plošč v središču Celja. PAS 1: Mestni park-Miklavški hrib. PAS 2: čret-Osenca. PAS 3: Prožinska vas-Goričica. PAS 4: štore-Straški vrh-Kresnike-Bukovžlak. PAS 5: Okolica opekarne Ljubečna. Prednost te presajevalne metode jej da so izpostavljeni lišaji v razmeroma kratkem času poskusa skoraj neodvisni od podlage. To pomeni, da lahko plošče z vzorci namestimo kamorkoli na prostem: na ograjo, drevo in podobno. Večinoma smo jih pribili na drevesa v bolj odmaknjenih legah, da sicer zelo opazni vzorci niso vzbujali prevelike pozornosti. Fotografiranje vzorcev Onesnažen zrak deluje predvsem na algino komponento lišaja, ki zaradi pro- pada klorofila izgubi zelenkasta barvo in postane rjavkast, bel ali siv. Te morfo- loške spremembe smo fotografirali v barvni in infrardeči tehniki. Pogoji slikanja in osvetlitve so bili enaki, vzorce pa smo fotografirali pred namestitvijo in po kon- čanem izpostavljanju. Lišajske vzorce smo po končanem poskusu herbarizirali za kemične analize. Obdelava podatkov S fotografskim povečevalnikom smo projiciran sliko poškodovanega lišaja na paus-papir in s svinčnikom izvlekli obris steljke, ter označili nepoškodovane, po- škodovane in uničene dele. Vedno niso bile opazne poškodbe, ampak le popol- noma zdravi, zeleni deli v nasprotju z jasnimi klorozami. Vse različne kategorije smo izrezali in stehtali na prec:zni tehtnici SAUTER 404. Iz podatkov o teži smo izračunali procent poškodbe. 17 l. r·• . ,. ~ · .~·l. ® • '<. l . , @_ ·- \ MS ''·, .~· ·-·-·- ·-~·v'...-MB : -.. - 1 1 .f kontrolo e : - · .... ·r·-~·-·-·,·-·-·'· ·• ·~ CELJ •••• - Ir .-·' ~:;! 'V,--' *" ·'' KP \ C, 'o (.~ - ~ ~ ·:: ~"" ~ ur- >na čvink(( ter uničevanje zaroda v gnezdih. Poleg šoj pa mladičem duplarjev v gnezdih streže po življenju še en, v naših gozdovih tudi pogost plenilec, to je veliki detel (Dendrocopus major L.). Poškodo- vana umetna gnezdišča z dodatno izkljuvano odprtino v višini gnezda so njegovo delo. Skozi napravljena luknjo izvleče mladiče in jih pokrmi svojim mladičem. K sreči pa ima veliki detel le en zarod letno in je zato njegova škodljiva dejavnost 33 časovno omejena le na čas, ko je njegova potreba po hrani največja. Ker pa je detlov v naših gozdovih mnogo manj kot šoj, tudi škoda, ki jo povzročajo med duplarji, vsaj zaenkrat ne predstavlja resnejšega problema pri zaščiti koristnih duplarjev. Ob zaključku sestavka, katerega namen je predvsem obnoviti že več ali manj znana dejstva v zvezi s pojavljanjem škod in škodljivcev v naših gozdovih, kakor tudi o pticah pevkah, njih zaščiti in pomoči, naj še enkrat ponovimo, da je korist- nost ptic pevk, kot integralnega dela gozdne biocenoze, nesporna ter je njih zaščita in pomoč utemeljena in nujna. Težko pa je to njihovo koristnost tudi dokazati, da bi na podlagi prepričljivih dokazov premagali odpor redkih posa- meznikov, ki pticam pevkam ne pripisujejo značajnejšega pomena, zlasti ne pri preprečevanju kalamitetnih pojavov škodljivcev in po njih povzročene škode. Zmotno pa bi bilo tudi mišljenje, da bi z namnožitv!jo ptic pevk do zasičenosti v bodoče odpadle vse škode, katerim vzrok so kalamitete škodljivcev. Kljub dejstvu, da so ptice značajen potrošnik hrane, sestoječe v glavnem od žuželk, ki žive v gozdovih, le niso v stanju, da bi paralizirale vse kalamitete gozdovom škodljivih žuželk. Vsekakor večji pomen in vlogo pa imajo ptice pevke v navidezno zdravih in neokuženih sestojih, ko z neprekinjenim iskanjem in hranjenjem ne dopusta, da bi se škodljivci razvili v gradacije. Učinek in neopaznost njihovega koristnega delovanja se nam v končni fazi kaže v tem, da ostajajo gozdovi nepoškodovani in zdravi, kar je cilj in želja ne samo gozdarjev, temveč vseh, ki pravilno vrednotijo pomen in vlogo gozdov v vsakdanjem življenju. Saša Bleiweis, dipL inž. gozd. PROBLEMATIKA IN DELO KATEDR ZA IZKORIŠČANJE NA JUGOSLOVANSKIH GOZDARSKIH FAKULTETAH (INTERKATEDRSKA IN INTERINŠTITUTSKA KONFERENCA SEKCIJE ZA PRIDOBIVANJE LESA - IZKORIŠČANJE GOZDOV) Ze od leta 1973 se vsako leto redno sestanejo delavci katedr za »izkoriščanje gozdov« s posameznih fakultet in ustreznih odsekov gozdarskih inštitutov na delovna srečanja, t. i. interkatedrske konference. Pobudo za ta srečanja je rodila predvsem želja po medsebojnem strokovnem spoznavanju in informiranju ter tesnejšem sodelovanju na tem področju v okviru Jugoslavije. Prav to, spozna- vanje in informiranje, je bil tudi prvotni cilj in namen konferenc. Dejstvo je namreč, da je pogosto veliko močnejša povezava posameznih naših fakultet s sorodnimi institucijami v tujini kot pa med domačimi fakultetami in inštituti, pa naj gre za poznavanje dosežkov, raziskovalnih nalog, izmenjavo ljudi, obiske in podobno. Ti stiki so vsekakor potrebni, ni pa prav, če ob tem zanemarjamo mož- nosti, ki nam jih nudi sodelovanje doma. Zato, ker smo del iste družbe, pa tudi zato, ker nam to narekuje racionalnost. Vsa srečanja do zdaj so bila tridnevna, vsako leto v drugi republiki. Po ustaljenem poteku je bil en dan posvečen izmenjavi informacij o pedagoškem procesu in znanstveno raziskovalnem delu na področju pridobivanja lesa, ostala dva dneva pa sta bila namenjena terenskim ogledom. Organizatorji so v sodelo- vanju z operativo pripravili objekte, na katerih so prikazali svoje dosežke in značilnosti na področju tehnološkega dela gozdne proizvodnje. Letos je konferenco organizirala zagrebška gozdarska fakulteta. Vodil jo je ob pomoči svojih sodelavcev prof. dr. Roko Banic, ki je bil v času od lanske do letošnje konference tudi predsednik Sekcije. 34 Dnevni red konference je obsegal poročila, pregled realizacije sklepov prej- šnje konference, informacije o pouku s področja pridobivanja lesa v procesu reforme visokega šolstva oz. visokošolskega študija, informacije o znanstveno raziskovalnem delu ter razrešnico staremu in volitve novega predsedništva Sekcije. čeprav je bilo to srečanje fakultet in inštitutov, je močno prevladovala pro- blematika izobraževanja, študijskih programov in raziskovalnega dela na fakul- tetah. Splošen vtis je bil da smo v gozdarskem izobraževanju na tehnološkem področju v Jugoslaviji možno heterogeni in na precej različnih stopnjah v razvoju oz. posodabljanju tega izobraževanja. Odraz različnosti je že samo pojmovanje naziva katedr in tehnološko organizacijskega področja, ki ga pokrivajo. V Slo- veniji n. pr. že dalj časa uporabljamo izraz ,>pridobivanje lesa•< in pod tem nazivom mislimo na celoten tehnični, tehnološki in organizacijski kompleks v gozdarstvu. Prejšnjo, ožjo, katedro za izkoriščanje gozdov smo v tem smislu razširili in preimenovali v »gozdnotehniško študijsko enoto•<. Uvajamo nove discipline, ki jih zahteva razvoj v operativi. Tu mislimo predvsem na transport lesa, gozdne pro- izvode, organizacijo dela v gozdni proizvodnji, psihofiziologijo dela, varstvo pri delu, sociologijo dela itd. Nekatere od teh disciplin razvijamo že dalj časa in so že oblikovane v zaokrožene celote kot studijski predmeti, pri drugih pa smo šele na začetku. Zaenkrat jih organsko vključujemo v druge predmete učnega načrta, zavedamo pa se, da že dosežena stopnja razvoja proizvajalnih sil in hiter na- predek v operativi zahtevata njihov intenzivni razvoj. Podobno kot ·mi razmišljajo še v Sarajevu, medtem ko je na drugih fakultetah bolj ali manj vse po starem. Zanimivo je, da imamo le pri nas v tehnološki del vključen tudi predmet "organizacija dela v gozdni proizvodnji«. Na drugih fakul- tetah je del te snovi (organizacija v širšem smislu) vključen v katedre za ekono- miko, ekvivalentnega predmeta (priprava dela, časovno in količinsko vrednotenje dela, oblikovanje dela itd.) pa sploh ni. Nikjer razen pri nas, se tudi ni razvila ergonomija ali enakovreden predmet. Le posamezne dele te snovi vključujejo v »Varstvo pri delu« in druge predmete, kot so »Izkoriščanje gozdov«, »Mehaniza- cija•( in podobno. Pri tem naj omenimo, da smo prav na tej konferenci imeli priliko opaziti med operativci na terenu vrsto naprednih idej s področja pridobivanja lesa, ki pogosto prehitevajo fakultete. Na vseh fakultetah, razen v Skopju, je organiziran podiplomski študij iz prido- bivanja lesa. V zadnjem času je poudarek na specializaciji, ki daje za operativo primernejše izobrazbo. še vedno pa je povsod možen tudi magistrski študij, ki je boljša osnova za znanstveno raziskovalno delo. Udeleženci razprave so v zvezi s podiplomskim študijem opozorili na problem pravilnega vrednotenja (družbene verifikacije) strokovnjakov s podiplomsko izobrazbo v praksi. Sproženo je bilo tudi vprašanje, ali je smotrno organizirati celoten podiplomski študij na vsaki fakulteti. Glede usmerjenosti študija na podiplomski stopnji je prevladovalo mne- nje, naj ostane splošna in enotna. Močno je bil, tako v diskusiji kot tudi pozneje na terenu, izpostavljen in pou- darjen pomen sodelovanja z operativo na znanstveno raziskovalnem, pa tudi vzgojno izobraževalnem področju. V tem oziru so v zadnjih letih napredovali v vseh republikah. Operativa sodeluje pri načrtovanju znanstveno raziskovalnega dela, študijskih programov ter neposredno tudi pri financiranju. V raziskovalnem delu se v vseh republikah na ta ali oni način lotevajo katego- rizacije oz. klasifikacije terenov. Pristopi so različni, enotno pa je bilo mnenje, da je kategorizacija danes eden najbolj perečih problemov, ki terja čim hitrejše 35 ~ 'J cl ~~ ,·;.'1 r! ~ rešitve. Predstavlja namreč osnovo za kvalitetno in racionalno načrtovanje na tehnološko organizacijskem področju. V Sloveniji smo začetne korake v tej smeri že naredili v okviru raziskovalne naloge »Model gozdnogospodarskega načrto­ vanja«. Trenutno teče v Jugoslaviji le ena skupna tema z našega ožjega področja. To je izdelava večjezičnega terminološkega slovarja. Temo vodi prof. Turk, ki je na konferenci tudi prebral poročilo. Delo je pretežno opravljeno, odprta so le še nekatera vprašanja tehnične narave. žal ni bilo dovolj sodelovanja v ostalih republikah. Sploh se je v preteklih letih pokazalo, da je izvedba skupnih razisko- valnih tem pogosto vprašljiva iz mnogih objektivnih, pa tudi subjektivnih vzrokov in jih zato ne kaže odpirati, če za to ne obstoji resničen skupni interes. Na konferenci smo dosegli tudi načelen dogovor o tem, da podpiramo oz. organiziramo zasedanje SEV o kompleksnem koristenju lesa kot surovine, ki bo prihodnje leto v Jugoslaviji (Sloveniji). V premoru med delom konference so nam organizatorji pokazali njihov inštru- mentarij za razne meritve v raziskovalne in pedagoške namene. Presenetilo nas je, kako dobro so opremljeni s kvalitetnimi in dragimi aparaturami, stroji in pri- pomočki in kolikšno pozornost posvečajo izpopolnjevanju v tej smeri. Nekatere inštrumente so skonstruirali tudi sami. V glavnem gre za tri vrste inštrumentov in meritev: - meritve karakteristik strojev, ki so pomembne za delo v gozdu (n. pr. elek- tronski merilec porabe goriva, merilci pritiska olja v hidravličnih žerjavih, merilci obratov koles, poti koles in pd.); - me·ritve karakteristik tal {npr. vlažnost, odpor proti vtiskanju in pd.); - ergonomske meritve (merjenje hrupa, vibracij, itd.) Ves merilni inštrumen- tarij za te meritve je kombiniran z računalnikom in opremljen z risalci, ki sproti izrisujejo različne krivulje. Vse skupaj je vgrajeno v terensko vozilo. Sl. 1. Spravilo in prevoz dolgega drobnega lesa listavcev z navadno prikolico. Foto A. Krivec 36 Sl. 2. Polprikolica za spravilo metrskega prostorninskega lesa. Foto A. Krivec V naslednjih dveh dneh smo si ogledali nekaj objektov na terenu in se srečali ter pogovarjali s tamkajšnjimi gozdarji. Pokazali so nam pridobivanje lesa na dveh popolnoma različnih območjih z različno problematiko: v nižinskem gozdu hrasta in gabra v Podravini in v sredogorskem gozdu bukve in jelke v Gorskem kotarju. Najprej smo bili gostje TOZD šumarija Vrbovec, ki je eden od 21 TOZD gozdnega gospodarstva ))Mojica Birta(( iz Bjelovara. Gospodari skoraj z 8000 ha gozdov. Od glavnih drevesnih vrst je 60 °/o hrasta, 20 °/o gabra in 12 °/o bukve. To je v glavnem poplavno območje, velik del leta je pod vodo, kar daje značilen pečat pri pridobivanju lesa. Ugodnih dni za spravilo je malo. Gradnja prometnic je specifična. širina planuma je 4,5 m, posekana trase pa do 9 m. Teren stabilizi- rajo z apnom ali danes predvsem s posebno folijo, ne da bi odstranili vrhnjo plast humusa (podobno kot delajo na avtocesti Ljubljana-Vrhnika). Nato nanj navozijo gramoz ter ob straneh izkopljejo odtočne jarke. Nosilnost take ceste zadošča tudi za najtežje kamione. Prikazali so nam sečnjo in izdelavo ter transport dolgega oblega prostornin- skega lesa in metrskih drv. Dolg prostorninski les izdelujejo v dolžinah po 4 m. Zbirajo ga ročno ali z vitlom traktorja in vlačijo s traktorjem ali vozijo s konjsko vprego na pomožna skladišča ob cesti. Pravijo, da so tu konji zaenkrat cenejši kot traktorji in jih tudi še ne primanjkuje. Les nato odvažajo s kamioni, če je razdalja do kraja oddaje večja. če pa so te razdalje manjše, do 10 km, se poslu- žujejo t. i. ))ekipaže«, traktorja z navadno polprikolico in montirane nakladalno napravo, ki naloži les in ga odpelje po vlaki in po cesti do kraja oddaje (v tem primeru do železniške postaje) (sl. 1). Kombinacijo traktorja, navadne polprikolice in nakladalne naprave (to ni zgibna polprikolica forwarder} uvajajo tam, kjer so razdalje do potrošnika ali železniške postaje majhne. S tem se izognejo ne le vlačenju po tleh, ampak tudi prekinitvi med vlačenjem in vožnjo. Seveda pa 37 ostaja pri tem odprta vrsta vprašanj. ki jih bo potrebno razčistiti, da bo uporaba teh strojev res racionalna in vključena v neki sistem; sistem. ki zajema ves kompleks del in postopkov od sečnje do oddaje. Metrska drva, kjer jih izdelujejo pri panju, spravljajo do ceste s posebnimi, pri njih konstruiranimi polprikolicami za prostorninski les ali pa z nosilnim jarmom. (Sl. 2 in 3.) Na drugem objektu smo videli transport hrastovine zelo močnih dimenzij. Način sečnje oz. izdelave je poldebelnl. Do kamionske ceste jo spravljajo veči­ noma po tleh s srednje težkimi adaptiranimi traktorji. Težke zgibne traktorje so opustili zaradi velikih poškodb, predvsem na tleh (majhna nosilnost tal). V prikazanem primeru so vlačenje lesa z zgibnimi traktorji nadomestili z vožnjo z zgibno polprikolico kockum-vinkum {sl. 4). Les zbi·rajo z nakladalno na- pravo na zgibni polprikolici, če je v dosegu roke, sicer pa z adaptiranimi trak- torji. Kljub temu, da intenzivno iščejo novih poti v pridobivanju lesa, pa še vedno na istih deloviščih in istočasno izdelujejo metrski prostorninski les v gozdu. Drugo gozdno gospodarstvo, ki smo ga obiskali, je bilo Vrbovsko v Gorskem kotarju. Ta delovna organizacija brez temeljnih organizacij združenega dela je najmanjše gozdno gospodarstvo v SR Hrvatski. Njegova gozdna površina je pri- bližno 8700 ha. Med drevesnimi vrstami prevladujeta bukev in jelka. Med podatki, s katerimi so nam to gozdno gospodarstvo predstavili, se mi zdi zanimivo pred- vsem dvoje. Eno je kadrovska struktura - med 172 zaposlenimi so trije magistri, 5 ljudi z visoko, 2 z višjo in 12 s srednjo izobrazbo. Drugo pa je, kako so rešili problem starejših delavcev in delovnih invalidov. Ustanovili so posebno delavnico, kjer ti ljudje izdelujejo lesno galanterijo, predvsem zobotrebce. S tem so rešili vprašanje velikega števila boleznin, olajšali so delo starejšim in invalidom, v Sl. 3. Spra~ilo metrskega prostorninskega lesa s traktorskim ja(mom. Foto A. Krivec 38 Sl. 4. Spravilo hrastovih hlodov z zgibno polprikolico kockum-vinkum. Foto A. Krivec gozdni proizvodnji pa dosegajo z mlajšimi ljudmi višjo produktivnost in hitrejše sprejemanje novih strojev in tehnologij. Na terenu smo videli del njihovega normalnega delovnega procesa, spravilo jelove oblovine. Les so iz vrtač zbirali po tleh z enobobenskim vitlom na traktorju na razdalji celo do 120m, kar smo ocenili kot zelo neracionalno. Naprej do ka- mionske ceste so ga vlačili s konji. Problem pri spravilu predstavlja tu razmeroma težak teren (visoki kras z veliko kamnitostjo in mnogimi vrtačami) ter še neza- dostna mreža vlak. Le-te sicer intenzivno gradijo, vendar velik del sečišč še ni dostopen za traktor. Po drugi strani pa do zdaj še ni bilo pomanjkanja konj. Poleg konj uporabljajo pri spravilu le 2 gozdarska zgibnika, 1 kockum in 1 caterpillar. Slednjega so nam pokazali pri vlečenju celih debel v lubju. Torej imamo spet na istem mestu in istočasno opravka s tipično klasično tehnologijo pridobivanja lesa na eni strani in poskusom uvajanja sodobnih strojev in nove tehnologije na drugi. Močno se čuti, da ni izdelanih sistemov dela, zlasti pa ni naštudirana priprava dela, izdelava smotrnih sečno-spravilnih načrtov in podobno. V nasprotju s spravilom, ki predstavlja ozko grlo, pa imajo nakladanje in prevoz 100 °/o mehaniziran. Imajo tudi lastno mehanično delavnico in servis za magirus ter svoje specialista za montažo in popravilo hidravličnih žerjavov. Upo- rabljajo tudi nakladalne žerjave Tehnomehanike iz Marije Bistrice in so z njimi zadovoljni. To nakladalno napravo smo videli tudi pri delu (HAK 7 š). Zanimivo je, da nima visokega sedeža za šoferja, ampak je namesto njega nekakšna plošča z naslonjalom, na kateri šofer med delom z nakladalno napravo stoji. Ta plošča je montirane precej nižje od visokega sedeža, približno v sredini višine kabine. Ob opisovanju poteka srečanja in tega, kar smo videli, pa nikakor ne smemo pozabiti omeniti še nečesa - dobre organizacije in izredne gostoljubnosti, ki smo je bili deležni tako s strani fakultete kot tudi delovnih organizacij, ki smo jih obiskali. Tudi to je prispevalo svoj delež k splošnemu dobremu vtisu. 39 Letos se je krog organizatorjev, tj. republik, ki imajo gozdarske fakultete, sklenil. S tem je bil prvotni namen konference izpolnjen. Menimo, da zgolj tekoče informiranje v bodoče ne more več opravičiti takega zveznega srečanja. Po pet- letnem ciklusu se je sedanji koncept izčrpal in treba bo razmisliti, kako naprej. Naslednje leto je na vrsti za organizacijo konference Slovenija. Zato že zdaj razmišljamo, da bi koncept srečanja nekoliko spremenili, vsaj za obdobje nasled- njega ciklusa. Konferenca naj bi dobila seminarski ali simpozijski značaj. Ena od možnih variant je, da bi na njej temeljito obdelali le eno ali nekaj tem, pri čemer bi izbirali take, da bi udeleženci čimveč strokovno pridobili. Nosilec glavnih referatov bi bil organizator, ostale republike bi sodelovale le s kore'ferati na te teme. Prav tako bi glede na tematiko seminarja prilagodili terenske objekte. S tem sestavkom želimo vnaprej na kratko informirati operativo o naših načrtih pri tej obliki medrepubliškega sodelovanja, saj računamo, kot vedno, na njeno pomoč in podporo. Ida Filipič-Pečelin NEKROLOG DR.FRANCU IVANEKU Ob koncu aprila 1978 je v svojem devetinštiridese- tem letu zaključil življenjsko pot dr. Franc lvanek, di- rektor sektorja za gozdarsko načrtovanje pri gozdnem gospodarstvu Maribor. Vse njegovo življenje je bilo en sam boj. Rodil se je v številni kmečki družini sredi Prekmurja, v vasi Ti- šina. Tu je končal osnovno šolo, gimnazijo pa v Murski Soboti. Leta 1949 se je vpisal na gozdarski oddelek na novo ustanovljene Agronomske in gozdarske fakultete v Ljubljani in jo končal kot njen prvi diplomant dne 4. marca 1954. Odlikoval se je že kot študent in je bil že med študijem asistent pri predmetu Ekonomika. Nato ga je pot vodila v Slovenske gorice, kjer se je dve leti uveljavljal kot vodja gozdne uprave SILVA v Veliki Nedelji, ki je bila del fakultetnega posestva. Od tu je leta 1956 prišel k gozdnemu gospodarstvu Maribor, kjer je postal upravitelj gozdne uprave Ruše. Prišel je v najlepše pohorske gozdove, ki so bili, zaradi slabe odprtosti, izredno zahtevni tako v pogledu gojitvene kot eksploatacijske problematike. Kot mlad, a dober organizator se je znal lotiti tako zahtevnih nalog in jih uspešno reševati z njemu lastno upornostjo. Njegov znanstveni pristop k načrtovanju in organiza- ciji dela ga je pripeljal že leta 1958 na mesto vodje sektorja za urejanje gozdov v delovni organizaciji. Prav sestava gozdnogospodarskih načrtov, ker je strokovno najzahtevnejša, je bila zanj najbolj privlačna. Leta 1968 je prevzel poleg urejanja še vodenje sektorja za plan in analize, ki ga je uspešno vodil vse do svoje smrti. V vsem tem času enaindvajsetletnega delovanja v naši delovni organizaciji je bil neumoren načrtovalec, tudi vsako drugo nalogo je opravil poglobljeno, do- sledno in natančno. Ves svoj prosti čas je posvetil študiju literature, zato ni čudno, da je postal znanstveni sodelavec mnogih strokovnih inštitucij v sloven- skem gozdarskem prostoru. Sam se je, poleg praktičnega dela, posvetil tudi znanstvenemu raziskovanju. V tem času je objavil vrsto strokovnih in znanstvenih ekspertiz, č~ankov in poročiL 40 želja po še večjem znanju ga je pripeljala na študij tretje stopnje, ki ga je uspešno končal decembra 1973 z zagovorom magistrskega dela z naslovom: Ra- c:onalizacija pridobivanja lesa iglavcev in posledice poškodb pri sečnji in spravilu lesa na severovzhodnem Pohorju. Po tem času se je povsem posvetil znastveno- raziskovalnemu delu. Plod teh snovanj je bila njegova doktorska disertacija Vrednotenje poškodb pri spravilu lesa v gozdovih na Pohorju, ki jo je uspešno obranil julija 1976. leta na VTOZD gozdarski oddelek Univerze v Ljubljani, za kar mu je bil podeljen naziv doktor gozdarskih znanosti. Na jesen leta 1976 je bil imenovan za honorarnega predavatelja predmeta Ekonomika podjetij pri VTOZD gozdarski oddelek Univerze v Ljubljani. Na šolo ni prišel kot novinec. Sodeloval je že kot sooblikovalec študijskega programa tega oddelka in kot zunanji znanstveni sodelavec IGLIS v Lubljani. V svojem delovnem življenju pa ni bil le raziskovalec in mislec, ampak kot komunist tudi aktiven družbeni delavec, saj ga srečamo kot delegata v samo- upravnih interesnih skupnostih in njenih izvršilnih organih, v temeljni delegaciji, v samoupravnih organih delovne organizacije in drugod. Za to aktivnost je bil tudi odlikovan z redom dela. Pri delu je bil razumnik, ki je dosleden in zahteven do sebe, do sodelavcev in študentov na fakulteti. Njegovi odliki sta bili pretehtana misel ter vztrajnost in iznajdljivost. S takimi lastnostmi je postal dober in spoštovan sodelavec vsa- kogar in priljubljen med študenti; s svojim bogatim znanjem in izkušnjami je pomagal v vsakem trenutku. Za njim je ostalo obsežno delo, ki ga cenimo. Ko človeka ni več, se šele zavemo in znamo ceniti njegovo delo in prispevek k napredku stroke in širše družbene skupnosti. Za njim pa je ostalo še mnogo nedokončanega dela, moramo ga nadaljevati, kar smo dolžni njemu in sebi. Z njegovim odhodom je nastala vrzel, ki jo čutimo iz dneva v dan bolj, vsi njegovi ožji sodelavci v delovni organizaciji, kakor tudi vsi slovenski gozdarji in gozdarske organizacije. Vsem nam bo ostal trajno v spominu. Mag. Ajdič Jože V 3. št. lanskega letnika Gozdarskega vestnika smo na strani 31 objavili sestavek pod naslovom Gozd in široka javnost. K članku dodajamo: Omenjeni prispevek povzema govor nemškega publi- cista Horsta Sterna, ki ga je imel 29. 1. 1976 na kolokviju o temi Gozd in divjad na univerzi v Freiburgu i. Br. Ta govor je izšel kot posebna priloga časopisa Nat ion a 1 par k in se jo lahko naroči pri založbi Verlag Morsag, 8352 Grafenau, Krollstrasse 5, ZR Nemčija. 41 Za nami je Novo leto. Spet smo posekali blizu milijon mla- dih drevesc. še vedno molijo svoje žalostne vejice iz kant za smeti. Res, da niso zaščitene z zakonom. Toda tudi ta šte- vilka zgovorno pripoveduje o naši resnični etiki, o našem pravem odnosu do narave. Kako je z etiko in humanizmom med našimi lovci in ribiči; mnogokaj bi se dalo povedati. Morda zadostuje ponovljena kritična ugotovitev, da je vlačenje nezaščitene divjačine po umazanih pločnikih na ljubljanski avtobusni postaji sli- ka naše srčnosti. Blato, sneg, kri in človekova radovednost na ljubljanskem pločniku so sledovi pomanjkljive vzgoje in obledelih etičnih načel. Društva za zaščito živali, društva za varstvo ptic in rast- lin, foto-kino klub Diana so zelo skromen protiutež našim navadam in razvadam. Poleg teh primerov pa je še ničkoliko drugih. Dehumanizacijo pomeni tudi grob poseg v kulturno krajino, v polje, v gozd itd. Posamezni deli našega naravnega prostora so vse bolj obremen- jeni. Obremenjenost največkrat pomeni dehumanizacijo, ker gre za denaturacijo, ki je sama po sebi nehumana. Zato pomeni boj za ohranitev uravnotežene narave, hkrati boj za humana razmer- ja v biocenotskem kompleksu. Takšno razmerje pa je edino za- gotovilo za trajno ohranitev visokovitalnega prostora v kate- rem živimo. Pri tem ima zlasti gozdarstvo pomembno vlogo. Vz- davka velikega moralista se ne bi smeli sramovati in otepati. V hlastanju za učinki, predvsem ekonomskimi, je velika nevar- nost tudi za gozdarstvo, da podleže tej omami. Veliko napako bi storili, če bi dopustili dehumanizacijo naše dejavnosti. Zgodovina človeštva nas uči, da kulture ne moremo z zakoni, humanosti ne moremo kupovati z denarjem. Krivic, ki jih delamo naravi, ne moremo poravnavati z denarnimi računii. Odnos človeka do planike, tise, bodike, rib, divjadi, polja, zemlje, narave, do soprebivalcev v tem majhnem čudovitem sve- tu torej ne bomo uredili z zakonom, s kaznimi; uredili ga bo- mo samo z zavestno, načrtno negovane humanostjo. Marko Kmecl IZ DOMAčE IN TUJE PRAKSE SKRB ZA PTICE POZIMI Na območju gozdnega gospodarstva Celje delujejo številna društva za vzgojo sobnih in zunanjih ptic. Organizirana so razmeroma dobro in manifest njihovega dela so raz- stave ptic v vseh večjih središčih tega ob- močja. Razstave so zelo dobro obiskane, zlasti šolarji radi prihajajo. Njihova poseb- nost je živa trgovina s pticami. Izkupiček od teh razstav (vstopnina in prostovoljni pri- spevki za hrano) društva uporabljajo za na- kup hrane za ptice. Pravzaprav je skrb za Seveda je takšna aktivnost na plečih nekaj posameznikov. Jože Zabukovec iz Laškega, ki je hkrati tudi predsednik republiške zve- ze za gojenje zunanjih ptic je duša vsega tega dela na celjskem območju zunanje ptice njihova glavna dejavnost, ki ji podrejajo vse druge akcije in delo. Poleg krmljenje ptic (sončnice kupujejo neposred- no v Vojvodini, kjer so za polovico cenejše) izdelujejo tudi krmilnice in valilnice oziroma gnezdišča. Njihovi člani so šole, delavci, upokojenci, vsi, ki so jim ptice pri srcu. Delujejo prostovoljno in zagnano. Gozdno gospodarstvo je zadovoljno s tako organiziranim partnerjem in ga tudi izdatno podpira. Približno 10 ton hrane za ptice kar precej stane in društva sama takšnega stroška ne bi zmogla. Sprva je bilo sicer nekaj skepse in nezaupljivosti. Toda ljubitelji ptic so pokazali, da zares zaslužijo pozornost in podporo. Vsa hrana je bila racionalno uporabljena. Humanizem in ljubiteljstvo do narave sta zaslužila po- polno zaupanje. Pred desetletji je bilo zimsko varstvo ptic intenzivno organizirano po vseh gozdnih go- spodarstvih v _Sloveniji. Marsikje so na to 44 že pozabili. Sodelovanje, kakršnega imajo sedaj v Celju je zelo učinkovito nadomestilo omenjenemu in sicer iz več razlogov. Pro- fesionalno skrb za ptice je zamenjala ljubi- teljska, prostovoljna, ki je bolj učinkovita. Marsikje, kjer te dejavnosti nihče ni več gojil, je sedaj zopet organizirana. Vzpostav- ljen je tudi stik med gozdarstvom in javno- stjo v katerem javnost prevzema določeno nalogo in odgovornost v gozdu. To pa je delček tistega kar gozd mora imeti, tak gozd, ki ima razvite vse svoje številne funk~ cije. človek mora čutiti vse vrednosti gozda, angažiran mora biti pri ohranjanju teh vred- nosti - l Katere ptice, koliko in zakaj jih lovijo? Lovijo vse predvsem pa ptice pevke. Po statističnih podatkih iz leta 1970 pobijejo po loviščih, lovskih kočah in na d!vje, pri- bližno 200 milijonov ptičev. V enem samem Jovišču jih pobijejo pri- bližno 30.000. Največ pobijejo ščinkavcev (8011), tem sledijo vrabci (4408), drozgi (2139), zelenčki (2132), poljski vrabci (1532), liščki (1007) ter drugi. To so številke nad katerimi naj bi se zgrozil pravi ljubitelj pri rode. Ptice lovijo predvsem zaradi užitkarjev, le ti si lahko privoščijo razne ptičje speciali- tete: drozg s polento, škerjanec na žaru, brinovka v omaki, prepeličja juha, taščice s polento. Ob knjigi, ki je res pogledala resnici v oči, bi se morali vsi zamisliti. Kljub temu, da italijanski zakoni prepovedujejo lov na ptice, se lov nadaljuje in je pobijanje vedno večje. Ali res ni rešitve? Vedno več govorimo o varstvu narave in zaščiti ptic. Zavedajmo se, da je zaščita ptičjega sveta tudi zaščita človekovega okolja in človel>Fagetum praea/pino-dinaricum<<. Po- dobno je razmišljal tudi o asociaciji plemenitih listavcev pri nas (Aceri-Fraxinetum illyricum Tomažič 1939}, ki jo je oddelil od srednjeevropske asociacije, skladno s porajajočo se idejo o avtonomnosti ilirske vegetacije (l. Horvat 1938). Bujni razmah fitocenološke vede v petdesetih letih po drugi svetovni VOJni je omogočil M. Wrabru, da je lahko sestavil prvi obširnejši in verodostojnejši fitocenološki sistem gozdne vegetacije v Sloveniji. V prvi vrsti se je opiral na svoja proučevanja širom po Sloveniji; pri tem je upošteval in se naslanjal na obsežno fitocenološko IHeraturo Srednje Evrope.· Kar je že slutil in delno tudi nakazal G. Tomažič, je M. Wraber s svojim poglobljenim študijem docela spoznal. Gre za ekološko homogenost ter floristično in vegetacijsko posebnost posameznih predelov Slovenije. Na tej podlagi je naredil splošno priznano fitogeografsko raz- delitev Slovenije, ki jo je členil na šest območij (submediteranska, dinarsko, preddinarsko, predalpsko, alpsko in subpanonsko območje). Njegovo obsežno gradivo nam odkriva prve poskuse nizanja klimatogene vegetacije po višinskih pasovih. V primerjavi s starejšimi avtorji (l. Horvat, G. Tomažič, idr.) je naredil rvelik korak naprej, in sicer v smislu nadaljnje fitocenološke členitve gozdne vegetacije. Makroasociacije je razdelil na ekološko, floristično in vegetacijsko homogenejše osnovne združbe. Tako je v kolinskem pasu Querco-Carpinetum s. l. ločil pet asociacij klimatogene vegetacije, in to Asperulo-Carpinetum M. Wra- ber 1969, Luzu/o-Carpinetum M. Wraber 1969, Robori-Carpinetum M. Wraber 1969, Querco-Carpinetum submediteraneum M. Wraber (1954} 1960 (n. nud.} in Car- pinetum subpannonicum M. Wraber 1960 (n. nud.}. S to razdelitvijo se je vključil v moderne tokove fitocenologije v Evropi. Nadalje je montanske bukove gozdove uvrstil v široko zajeto asociacija Dentario~Fagetum M. Wraber 1960 {n. nud.} V Alpskem svetu je opisal dve novi smrekovi združbi, ki naj bi imeli klimatogeni značaj, to sta Adenastylo g/abrae- Piceetum M. Wraber (1958, 1960 n. nud.} 1966 (prov.} na karbonatni podlagi in Luzu/o sy/vaticae-Piceetum M. Wraber 1963 na nekarbonatnih kamninah. še bolj kot dela s področja klimatogene vegetacije so poznana njegova dela z novo opisanimi paraklamatičnimi združbami. Njegovi klasični deli s področja "' Avtor je domneval, da je ta subasocijacija samostojna asociacija. 51 mezoklimatsko in edafsko pogojenih jelovih združb sta Bazzanio-Abietetum M. Wraber 1958 in Ga/io rotundifolii-Abietetum M. Wraber 1959. Posebno znani sta njegovi deli s področja termofilne vegetacije, bogati z ilirskimi vrstami, in sicer: Cytisantho-Ostryetum M. Wraber 1961 in Ostryo carpinifo/iae-Fagetum M. Wraber 1966. Na nekarbonatnih kamninah je zajel vse acidofilne bukove gozdove v asociaciji Luzu/o albidae-Fagetum M. Wraber (1955) 1956. Skladno z razvojem fitocenološke vede v svetu, zlasti glede na dela J. Braun- Bianqueta 1951, 1964 in R. Tuxena 1956, je M. Wraber začel proučevati tudi antropo-zoogeno vegetacijo po vseh principih srednjeevropske šole (Deschampsio flexuosae-Piceetum M. Wraber (1953) 1960 (n. nud.), Myrti/lo-Pinetum subpan- nonicum M. Wraber 1969 (mscr.). Pri svojem delu je upošteval izsledke evropskih in jugoslovanskih avtorjev ter glede na svoje raziskave ugotovil, da se v Sloveniji pojavljajo tudi naslednje združbe: Abieti-Fagetum Bartsch 1940 austroa/pinum M. Wraber 1960 (prav), Pinetum austroa/pinum (Aichinger 1933) BR.-BL. et SISG. 1939, Aceri-Fagetum Bartsch 1940, Omo-Ostryetum Aichinger 1933, Querco-Ostrye- tum Aichinger 1933, Querco-Ostryetum carpinifoliae HT. 1938, Lathyro-Quercetum petraeae HT. 1958, Seslerio autumnalis-Ostryetum HT. et H-i6 1950, Seslerio autumnalis-Fagetum HT. 1950, Carpinetum orienta/is H-i6 1939, A/netum incanae Aichinger et Siegrist 1950, Salici-Populetum (R. TX. 1931) M. Dress 1936 in Carici brisoides-Ainetum g/utinosae HT. 1938. Veliko delo pri proučevanju klimatogene gozdne vegetacije je opravil tudi V. Tregubov. Od zelo široko zajete asociacije Fagetum croaticum austra/e HT. 1938 je oddelil jelovo-bukove gozdove dinarskega sveta v Sloveniji in jih opisal kot samostojno asociacija Abieti-Fagetum dinaricum Tregubov 1957. S tem je bila omogočena bogata nadaljnja členitev asociacije. V dinarski svet je vpeljal iz sosednje hrvaške asociacije: Fagetum croaticum subalpinum HT. 1938, Piceetum croaticum subalpinum HT. 1950, Pinetum mughi croaticum HT. 1938 in Ca/ama- grostidi-Abietetum HT. 1950. Poslednjo združbo Ca/amagrostidi- Abietetum je ka- sneje razdelil na dve asociaciji. Abieti-Piceetum M. Wraber 1964 (mscr.) in Necke- ro-Abietetum Tregubov 1962. Intenzivno je proučeval gozdno vegetacijo slovenskega alpskega sveta in postavil novo klimatogeno asociacija Anemone trifoliae-Fagetum Tregubov 1957, v katero je zajel vse bukove gozdove tega območja. Po njegovem mnenju segajo nekatere združbe Centralnih Alp na naše alpsko ozemlje; te je prilagodil našim razmeram. Gre predvsem za asociacije: Rhodothamno-Rhododenretum hirsuti (Aichinger 1933) BR. - BL. et SISS. 1939, Carici remotae-Fraxinetum (W. Koch 1926) R. TX. 1937 in Piceetum subalpinum BR. BL. 1938. Krajši čas je v Sloveniji raziskoval poleg traviščne tudi alpsko gozdno vege- tacijo, posebno smrekove gozdove l. Persoglio. Prevzel je združbo Bazzanio- Piceeium (Schmidt et Gaisb. 1936) BR. - BL. et SISS. 1939 in jo dopolnil za naše razmere. Naslednji avtor, ki je doprinesel k izpopolnitvi fitocenološkega sistema gozdne vegetacije, je bil :L. Košir. V največji meri je svoja proučevanja usmeril v slovenski preddinarski svet, v manjši meri jo je raziskoval v alpskem območju. Svoja spozna- nja je zlasti gradil na sadovih lastnega dela ter bolj ali manj zanemaril dela svojih prephodnikov. Pri poimenovanju klimatogene gozdne vegetacije ni upošte- val fitogeografskega principa starejših avtorjev, naših predhodnikov, in se pred- 52 vsem opiral na višinsko porazdelitev klimatogene vegetacije. Strogo se je držal florističnega principa. Njegova največja zasluga je, da je osamosvojil predgorske bukove gozdove širom po Sloveniji s tem, da jih je uvrstil v asociacija Hacquetio- Fagetum Košir 1962 s. l. Gorske bukove gozdove je razčlenil v dve ki imatogeni asooiaciji, in sicer: Enneaphyl/o-Fagetum Košir 1962 s. l. in Savensi-Fagetum Košir 1962 s. l. V zahodnem delu dinarskega sveta omenja tudi asociacija Adeno- stylo g/abrae-Fagetum Tregubov 1960 (n. nud.) kot del gorskih bukovih gozdov. »V preddinarskem svetu Slovenije je opisal še naslednje paraklimatične gozdne združbe (po Koširju), ki so bolj ali manj edafsko pogojene: Arunco-Fagetum Košir 1962, Querco-Fagetum Košir 1962 in /sopyro-Fagetum Košir 1962. Pri svojem delu v alpskem svetu je opisal novo združbo Tilio-Aceretum Košir 1953 in prevzet na- slednjo asociacija tujih avtorjev, ki sega na naše ozemlje, Asp/enio-Piceetum (BR.-BL. et VLIEG. 1939) M. Moor 1953.« Iz prikaza razvoja fitocenološkega sistema je videti, da je ta znanost pri nas v petnajstih letih dela zelo napredovala. Opisanih je bilo veliko novih asociacij, mnoge pa so bile nakazane in so ostale znanstveno neobdelane. Zato jih nismo in ne moremo upoštevati. Opozoriti je potrebno, da večina asociacij tujih avtorjev niso znanstveno kritično sprejete in proučene, tako da pri nas nimajo prave teže. šele nadaljnja raziskovanja bodo pokazala, katere prevzete asociacije in v kakšni meri se vključujejo v naše ekološke razmere in naš fitogeografski prostor, katere moramo adaptirati in katere ne pridejo v poštev. Nadalje lahko ugotovimo, da je bila po znanstvenih kriterijih obdelana in publicirana le dobra petina asociacij za naše ozemlje. Znanstveno pomanjkljivo obdelanemu fitocenološkemu materialu je manjkala komparacija s podobnimi in sorodnimi asociacijami doma ter v Evropi. Tem na- pakam je nujno sledila neobjektivnost dela in so se močno izrazili svojstveni po- gledi posameznikov. Kljub spoštovanju svobode znanstvene misli, morajo razisko- valci delati po veljavnih in splošno priznanih strogo znanstvenih kriterijih, ker le ti vodijo k željenemu pozitivnemu cilju. Zahteve operative so silile bolj k opera- tivnemu delu in je samo znanstveno delo zaradi tega trpelo. Veliko fitocenologov, ki so v začetku kazali nagnjenost k znanstvenemu delu, se je utopilo v vsak- danjem delu. Namesto da bi na podlagi intenzivnih znanstvenih raziskav gradili aplikacijo, smo ubrali prav nasprotno, absurdno pot. Te napake so se posebno izrazile pri velikih fitocenoloških projektih republiškega, zveznega in internacional- nega značaja, ker je usklajevanje heterogenega materiala težavno. Fitocenološim raziskovalcem je ta dediščina brez dvoma težavna naloga. Edina pravilna pot vodi k poglobljenemu znanstvenemu delu. V novejšem času, v šest· desetih letih se je formirala skupina fitocenologov na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, ki ima možnosti, ustrezno kvalifikacijo in ambicijo ter je vseskozi gojila in razvijala vegetacijsko proučeva­ nje in kartiranje slovenskega ozemlja kot fundamentalno znanstveno delo. Hkrati je razvijala in iskala možnosti za aplikacijo teh izsledkov, ker je dalo do danes že mnogo konkretnih in uporabnih rezultatov. Uspela je združiti vse raziskovalce v Sloveniji, ki intenzivno in kontinuirano proučujejo vegetacijo po srednjeevropski metodi. Nadaljnje intenzivne fitocenološke raziskave, zlasti pri nalogi Vegetacija Slo- venije, katere nosilec je Biološki inštitut Jovana Hadžija SAZU, so potrdile, da so fitogeografska območja po M. Wrabru (1969) po eni strani ekološko zelo homo- gena, po drugi strani pa tudi ekološko specifična in so zato zelo dobra osnova 53 za proučevanje in poimenovanje klimatogene gozdne vegetacije v Sloveniji. Po- trebne bodo nekatere korekture mej fitogeografskih območij, posebno med alp- skim, predalpskim in preddinarskim svetom ter nadaljnja podrobnejša delitev v okviru fitogeografskih teritorijev, kar je že nakazal M. Wraber. V primerjavi s fito- cenološkimi sistemi, ki so se uveljavili drugje po Evropi in v Jugoslaviji na enakih ali podobnih osnovah, moramo upoštevati specifične geografske, reliefne, geo- loško-litološke, zgodovinsko razvojne in vegetacijske razmere v Sloveniji. Zaradi zelo bogatih orografskih in reliefnih razmer ter prevladujoče karbonatne podlage so vegetacijski pasovi, v poprečnih ekoloških razmerah, pri nas jasno izraženi. Kljub delno geografskemu poimenovanju združb je osnova floristični princip, saj je vsaka asociacija opredeljena z značilnicami in razlikovalnicami ter sintakso- nomskimi skupinami. Ta sistem nam omogoča poljubno nadaljnjo členitev aso- ciacij na nižje enote. Vključuje v krog klimatogene vegetacije, v najširšem smislu, združbe na nekarbonatni podlagi (silikatni različki klimatogenih združb na karbo- natni podlagi). Omogoča nam komparacijo in vključevanje v fitocenološke sisteme sosednjih pokrajin v ožjem in širšem smislu. ln ne nazadnje je ta sistem enosta- ven, kar je velikega pomena pri uporabni fitocenologiji. Logičnost, konciznost in pronicljivost tega sistema se zrcali v splošnem priznanju največjih strokov- njakov fitocenologov pri nas in zunaj naših meja, saj je tak fitocenološki sistem osnova slovenske M = 1 : 100.000 - vegetacijska karta Slovenije (Jugoslavije) in M 1 :400.000 - karta potencialne vegetacije Slovenije za geografski atlas). jugoslovanske (M = 1 : 200.000 in M = 1 : 1,000.000 - potencialne vegetacije} in evropske vegetacijske karte (M = 1 : 1 ,000.000). Na tem sistemu so zasnovane še druge biocenološke raziskave v Sloveniji in uporabljamo ga v gozdarski operativi. Osnovanje fitocenološkega sistema na znanstveni podlagi je kot rečeno zelo dolgotrajno delo, zahteva ogromno terenskega in laboratorijskega dela. Glede na to se je geobotanična skupina z zunanjimi sodelavci odločila sicer za daljšo, toda pravilnejšo, konstruktivnejše znanstveno pot, ki daje rezultate trajnejše vrednosti. Na osnovi temeljitih proučevanj smo v zadnjem času opisali v preddinarskem svetu Kočevske klimatogeno asociacije Fagetum submontanum praedinaricum var. geogr. Epinedium a/pinum Marinček et Zupančič 1978. Hkrati je s tem delom dana osnova celovite združbe bukovih gozdov podgorskega pasu Slovenije z njenimi značilnimi vrstami. V gričevnatem svetu Dolenjske je opisana klimatogena združba belega gabra, Carpinetum praedinaricum Marinček 1977 in njena acidofilna va- rianta Myrtil/o-Carpinetum praedinaricum Marinček 1977. Na podlagi obsežnih ekoloških in florističnih raziskav je bila emendirana klimatogena asociacija Abieti- Fagetum dinaricum Tregubov 1957 emend. Puncer 1977. Več dela je bilo posvečenega paraklimatičnim, to je adafsko oziroma mikro- klimatsko pogojenim združbam: 8/echno-Fagetum (HT. 1950) Marinček 1970 z raz- vojnimi stadiji, Epimedio-Galio-Abietetum Marinček 1977, Epimedio-Luzu/o-Fage- tum Marinček 1977, Aceri-Fagetum dinaricum (M. Wraber 1960 n. nud.) Zupančič 1968, Aceri-Fagetum austroalpinum Zupančič 1969, Aceri-Fagetum pohoricum Zu- pančič 1969, Piceetum subalpinum dinaricum (M. Wraber 1960, 1969 n. nud.) Zu- pančič 1976, Piceetum montanum dinaricum Zupančič 1976 ·in Luzu/o albidae- Piceetum Zupančič 1976, Pseudostellario-Carpinetum Accetto 1974 in Pseudostel- /ario-Quercetum Accetto 1974. Napisano je bilo več del, ki obravnavajo členitev že priznanih združb oziroma njihove razvojne težnje in njihovo ekologijo {Accetto, Marinček, Puncer, Robič, Zupančič}. Od tujih avtorjev sta l. Puncer in M. Zupančič vpeljala pri nas klimatogeno asociacija na eocenskem flišu Seslerio autumnalis- Quercetum petraeae Poldini 1964. 54 Zaključek V glavnih obrisih smo želeli prikazati sedanje stanje fitocenološkega sistema v Sloveniji, grajenega na znanstvenih osnovah. Naš pristop je bil kritičen; po- kazal naj bi dobre in slabe strani oziroma pomanjkljivosti našega dosedanjega raziskovalnega dela na področju fitocenologije. Razvoj te znanosti kaže kontinui- rano težnjo v zastavljeni smeri, z manjšimi ali večjimi odstopi, kjer sledimo med- narodnim tokovom na tem področju. Rezultati še niso dovolj obsežni in na takšni znanstveni višini, kot bi želeli. Temu je vzrok pomanjkanje finančnih sredstev za fundamentalne raziskave in premalo ustreznih kadrov. Izhodišča in nadaljnje delo so smotrne znanstvene raziskave, ki naj bi v pri- hodnjem desetletju omogočile kompleksen prikaz gozdne vegetacije v Sloveniji. če želimo pravilno sistematsko in ekološko ovrednotiti gozdno vegetacijo, je treba raziskati ne le gozdno vegetacijo, temveč vso vegetacijo in njeno dinamiko, kar so že poudarjali in še poudarjajo klasični fitocenologi. Celovite raziskave vse vegetacije nam kažejo vzročne povezanosti in njene medsebojne odnose, kar je v času, ko je fitocenologija vse bolj pomemben dejavnik pri uravnoteženju živ- ljenjskih potreb okolja, zaželeno in potrebno. Literatura 1. Aacetto, M., 1972. Gozd smreke in zelenega sršja (Asplenio·Piceetum Kuoch ~953) v Podsteniški ter Rožeški koliševki in njegova ekološka problematika. - Gozd. vestnik, 30 (9-10): 273-283, Ljubljana. 2. Accetto, M., 1974: Združbi gabra in evropske gomoljčice ter doba in evropske gomoljčice v Kra· kovskem gozdu. - Gozd. vestnik, S2 (10): 357-436, Ljubljana, 3. Aichinger, E., 1933: Vegetationskunde der Karawanken. Jena. 4. Braun· Blanquet, J., 1951: Pflanzensoziologie. - Wien. 5. Breun ·Blanquet, J., 1964: Ptlanzensoziologie. - Wien. 6. Gi/s, van H., E. Keysers, W. Lavnspach, 1975: Saumgesellschaften im Klimazonalen Bereich des Ostryo-Carpinion orienta/is. - Vegetatlo, 31 (1) ; 47-64, Haag. 7. Horvat, 1., 1938: Biljnosociološka istraživanja šuma u Hrvatskoj. Glasnik za šumske pokuse 6: 125-279, Zagreb. 8. Košir, Z., 1962: Obersicht der Buchenwalder im Obergangsgebiet zwischen Alpen und Dinariden. - Mittl. Ostalp.·din. Pflanzensoz. Arbeitsgem .• 2: 54-66, Padova. 9. Košir, Z., 1969: Die Erfassung der vom Menschen beeinflusten Pflanzengesellschaflen und ihre Wirtschaftliche Auswertung.- Mittl. Oslalp.~din Pflanzensoz. Arbeilsgem., 9: 213-220, Camerino. 10. Košir, Z., 1970: Beitrag zur Erforschung der Urwaldstruktur reiner Buchenwalder. - Ber. Int. Symp. Stolzenau, Weser, Int Ver. Vegkd.: 306-314, Haag. 11. Košir, Z., 1972: Ekološke, fitocenološke in gozdnogospodarske lastnosti Gorjancev v Sloveniji. - Disertacija (in liU.), Ljubljana. 12. Marinček, L., 1970: Bukov gozd z rebrenjačo. - Zbornik biotehniške fakultete v Ljubljani, 8: 93-130, Ljubljana. 13. Marinček, L., 1973: Razvojne smeri bukovega gozda z rebrenjačo (Biechno-Fagetum). - Zbornik za gozdarstvo in lesarstvo, 11 (1): 77-108, Ljubljana. 14. Marinček, L., 1974: Vegetacijski profil gozdnih združb Male Pišnice. - Vodič po ekskurzijah 14. med. simp. vzhalp.·din. društva za proučevanje veg.: 73-78, Ljubljana {Izšlo tudi v srbščini in nemščini). 15. Marinček, L., 1975: Gozdna vegetacija Moravške doline na miocenskih kamninah. - Razprave IV. razr. SAZU, 18 (1): 1-28, Ljubljana. 16. Marinček, L., 1975: Gozdna vegetacija Skofjeloškega pogorja. - Skofjeloški razgledi, 20: 208-225, Skofja Loka. 17. Marinček, L., 1977: Gozdne združbe na klasičnih sedimentih jugovzhodne Slovenije. - Disertacija {in litt.), Ljubljana. 18. Marinček, L., M. Zupanoič, 1977: Preddinarski submontanski bukov gozd v ribniško-kočevski dolini. - Biol. vesin., 2S (2): 95-106, Ljubljana. 19. Marinček, L., M. Zupančič, 1978: Das Mosaik der Pllanzengesellschaften im Bereich einer Verlas- senen Kulturlandschaft.- Ber. Int. Symp., Int. Vegkd.: 213-221, Vaduz. 20. Petkovšek, V., 1966: Prispevek k poznavanju vegetacije rečnih obrežij v Sloveniji. - Biol. vestnik, 14: 37-44, Ljubljana. 55 21. Po/dini, L., 1964: Die Wald· und Wiesenvegetation auf Flyschboden am Triester Golf. - Mittl. Ostalp.·din. Pflanzsoz. Arbeitsgem., 4: 95-98, Zagreb. 22. Puncer, 1., M. Zupančič, 1970: Prašuma Rajhenavski Rog na Kočevskem. - Posebna izdanja akade- mije nauka i umjetnosU Bosne i Hercegovine. Odelenje prirodnih i matematičkih nauka, 4: 103-109, Sarajevo. 23. Puncer, l., T. Wojterski, M. Zupančič, 1974: Der Urwald Kočevski Rog in Slowenien (Jugoslawien). - Fragmenta floristica et geobotanica, 20: 41--87, Krakow. 24. Puncer, /., 1974: Gozdna vegetacija in pragozdni ostanki na Kočevskem. - Vodič po ekskurzijah 14. med. simp. vzhodalp.-dln. društva za proučevanje veg.: 26-32, Ljubljana (Izšlo tudi v srbščini in nemščini). 25. Puncer, l., M. Zupančič, 1974: Nekaj razvojnih sukcesij vegetacije na opuščenih kulturnih po· vršinah Kočevske. - Vodič po ekskurzijah 14. med. simp. vzhodalp.-din. društva za proučevanje veg.: 42-45, Ljubljana (Izšlo tudi v srbščini in nemščini). 26. Puncer, 1., M. Zupančič, 1975: Osamelec bukovo-jelovega gozda v Pivški kotlini. - Varstvo narave, 8: 39-46, Ljubljana. 27. Puncer, 1., 1977: Dinarski jelovo-bukovi gozdovi na Kočevskem. - Disertacija (in litt.), Ljubljana. 28. Robič, D., 1972: Razširjenost, ekologija in gospodarski pomen jesenovih rastišč v severovzhodnem delu Balkanskega polotoka. - Magisterij (in litt.), Ljubljana. 29. Tomažič, G., 1939: Splošen pregled gozdne vegetacije iz razreda Querceto·Fagetales v Sloveniji. - Zbornik prirodoslovnega društva 1, Ljubljana. 30. TomAžič, G., 1940: Les associations des pineraies en Slovenie. - Prirodoslovne razprave AZU 4: 113-120, Ljubljana. 31. Tomažič, G., 1940: Bazifilni borovi gozdovi. Razprave mat-prir. razr. AZU, 1; 77-120, Ljubljana. 32. Tomažič, G., 1942: Acidofilni borovi gozdovi. Razprave AZU, razr. prir. med. vede, 1: 161-240, Ljubljana. 33. Tregubov, V. et col/,, 1957: Prebiralni gozdovi na Snežniku. - Strok. znanst. dela lnšt. gozd. lesno gospod. Slov., 4, Ljubljana. 34. Tregubov, V. et co/l., 1957: Elaborat za osnovo gojitvenega in melioracijskega načrta gozdov, gozdnih zemljišč in pašnikov za področje Zgornje Savske doline, Kranj. 35. Tregubov, V., 1962: Associations du group Abieti·Piceetum de la Region Karstique Occidentale des Alpes Dinariques. - Mittl. Ostalp.-din. Pllanzensoz. Arbeitsgem., 2: 39--46, Padova. 36. TiJxen, R., 1956: Di heutige potentielle natOrliche Vegetation als Gegenstand der Vegetations- kartierung. - Angew. Pflanzensoz. 13, Stolzenau/Weser. 37. Wraber, M., 1958: Predalpski jelov gozd v Sloveniji. - Biološki vestnik, 6: 36-45, Ljubljana. 38. Wraber, M., 1958: Biljnosociološki prikaz kestenovih šuma Bosne i Hercegovine. - Godišnjak Biol. inšt., 11 (1-2): 139-182, Sarajevo. 39. Wraber, M., 1959: Gozdna združba jelke in okroglolistne lakote v Sloveniji (Galieto rotundilo/ii- Abietetum Wraber 1955). - Prirodoslovno društvo. v Ljubljani, Posebna izdaja, 1: 1-20, Ljubljana. 40. Wraber, M., 1960: Fitocenološka razčlenitev gozdne vegetacije v Sloveniji. - Ad annum horti botanici Labacensis selemnem: 49-96, Ljubljana. 41. Wraber, M., 1961: Termofilna združba gabrovca in omelike v Bohinju. - Razprave IV. razr. SAZU. 6: 5-50, Ljubljana. 42. Wraber, M., 1963: Gozdna združba smreke in gozdne bekice v Slovenskih vzhodnih Alpah. - Raz- prave IV. razr. SAZU, 7: 75-175, Ljubljana. 43. Wraber, M., 1963: Allgemeine Orientierungskarte der potentillen natOrlichen Vegetation Slowe- nischen Kustenland (NW Jugoslawien) als Grundlage fi.ir die Wiederbewaldung der degradierten Karst- und Flyschgebiete. - Ser. Int. Symp. Vegetationskart.: 369-384, Stolzenau/Weser. 44. Wraber, M., 1964: Vegetacija slovenskega bukovega gozda v luči ekologije in palinologije. - Bio- loški vestnik, 12: 77-93, Ljubljana. 45. Wraber, M., 1964: Elne neue Fichtenwaldgesellschaft am Obergang der Ostalpen in das Dinarische Gebirge. - Acta bot. Croatica, Vol. extraord.: 125-132, Zagreb. 46. Wraber, M., 1966: Dber eine thermophile Buchegesellschaft (Ostryo-FagetumJ in Slowenien. - Angewandte Pflanzensoziologie, 18/19: 279-288, Wien. 47. Wraber, M., 1966: Das Adenostylo glabrae-Piceetum eine neue Fichtenwaldgesellschaft in den Slowenischen Alpen. - Angewandte Pflanzensoziologie, 18119: 93-98, Wien. 48. Wrsber, M., 1967: Dkologische und Pflanzensoziologische Charakteristik der Vegetation der Slowe- nischen Kustenlandischen Karstgebietes. - Mittl. Ostalp.-din. Pllanzensoz. Arbeitsgem .• 7: 3-32, Trieste. 49. Wraber, M., 1969: Ober die Verbreitung, Okologie und systematische Gliederung der Eichen- HainbuchenwaJder in Slowenien. - Feddes Repertorium 79 (6): 373-389, Berlin. 50. Wraber, M., 1969: Subalpinski smrekov gozd na Kočevskem in njegova horološko·ekološka proble- matika. - Varstvo narave, 6: 91-104, Ljubljana. 51. Wraber, M., 1969: Die Sodensauren RotUihrenwalder des Slowenischen Pannonischen Randgebites.- Acta botanica Croatica, 28: 401-409, Zagreb. 56 52. Wraber, M., 1971: O flori in vegetaciji botaničnega rezervata na Notranjskem Snežniku. Mladinski raziskovalni tabori: 93-110, Ljubljana. 53. Zupančič, M., 1967: Der dinarlsche Bergahorn-Buchenwald (Aoeri-Fagetum dinaricum) im Slowe- nischen Hochkarstgebiet. - Mittl. Ostalp.-din. Pflanzensoz. Arbeitsgemein., 7: 89-95, Trieste. 54. Zupančič, M., 1969: Vergleich der Bergahorn-Buchengesellschaften (Aceri-Fagetum) im Alpinen und Dinarischen Raume. - Mittl. Ostalp.-din. Pflanzensoz. Arbeitsgem., 9: 119-131, Camerino. 55. Zupančič, M., 1969: Vegetacijska podoba okolice Cerkniškega jezera. - 2ivljenje in delo ljudske tehnike Slovenije, 3. mednarodni mladinski raziskovalni tabor: 93-107, Ljubljana. 56. Zupančič, M., 1971: Vegetacijski profil Snežniškega pogorja. Mladinski raziskovalni tabori 1970: 66-91, Ljubljana. 57. Zupančič, M., 1974: Vegetacija mrazišča v Smrečju - Trnovski gozd. - Vodič po ekskurzijah 14. med. simp. vzhodalp.-din. drustva za proučevanje veg.: s~s. Ljubljana. (Izšlo tudi v srbohrvaščini in nemščini.) 58. Zupančič, M., 1976: Smrekovi gozdovi v mraziščih dinarskega sveta Slovenije. - Disertacija (in litt.), Ljubljana. WJSSENSCHAFTLICHE BEMOHUNGEN FOR ElNE VERVOLLSTXNDIGUNG DES PFLANZENSOZIOLOGISCHEN SYSTEMS IN SLOWENIEN Zusammenfassu ng Der relative Wert der biologischen und okologischen Systeme ist allgemein be- kannt. Obwohl die Systeme mehr oder weniger kunstlich sind und somit die Moglichkeit fi.ir eine Subjektivitat vorlianden ist, kann ihr Wert dennoch indirekt bestimmbar sein. Ein solches System hat jedoch seine wirkliche Bedeutung, wenn seine Grundeinheiten, z. B. die Pflanzenassoziationen, in pflanzensoziologischer und okologischer Hinsicht wis- senschaftlich einwandfrei dokumentiert sind. Im vorliegenden Beitrag ist ferner die historische Entwicklung des Waldvegetations- systems von Slowenien dargestellt, das auf Grund der Methoden der Schule von Braun- Blanquet durch die folgenden Autoren ausgebaut worden ist: G. Tomažič, M. Wraber, V. Tregubov, 2. Košir, N. Persoglio, M. Zupančič, L. Marinček, l. Puncer, M. Accetto und D. Robič. Die Entwicklung dieses Systems geht in die Richtung der Zergliederung der entspreM chenden Makroassoziationen in kleinere, okologisch und floristisch einheitliche Gesell- schaften. ln den vergangenen zehn Jahren hat sich in Slowenien das pflanzensoziologische System in Bezug auf die pflanzengeographischen Gebiete und Vegetationsstufen durch- gesetzt. Die okologischen Untersuchungen der Pflanzengesellschaften treten immer starker in den Vordergrund. Der Ausgangspunkt fi.ir die kunftige Arbeit sind die weiteren systematischen Unter- suchungen der Pflanzendecke, die im nachsten Jahrzehnt eine komplexe Darstellung der gesamten Vegetation von Slowenien ergeben soli. 57 UDK 634.0.271/272 :634.0.176(497.12) REDKE DREVESNE VRSTE V NASIH PARKIH IN NASADIH Dr. Rihard Er ker (Ljubljana)* Er ker, R.: Redke drevesne vrste v naših parkih in nanadih. Gozdar- ski vestnik, 37, 1979, št. 1, str. 58-62. V slovenščini. Avtor obravnava morfološke lastnosti pupirjevke (Broussonetia papyri- fera L l'Herit}, mandžurskega javora (Acer mono Maxim}, rogovilarja (Gymnoc/adus dioicus L., Koch} in velikega jesena z enostavnimi listi (Fraxinus excelslor diversifolia Ait.) ter navaja njihova nahajališča v dveh parkih v S!oveniji. Er ker, R.: Rare tree species in our parks and plantations. Gozdar· ski vestnik, 37, 1979, no. 1, pag. 58-62. ln Slovene. The author discusses the morphological features of Broussonetia papyri- fera, Acer mons, Gymnoc/adus dioicus and Fraxinus excelsior diversifo/ia, quoting their finding places in two parks in Slovenia. V parku med Zupančičevo in Puharjevo ulico v Ljubljani raste papirjevka ali brusoneta (Broussonetia papyrifera L., L'Herit). Drevo ima široko krošnjo. V vi- šini 1,50 m se deblo rašljasto razcepi. Levi krak je debel 34 cm, desni pa 45 cm. Višina drevesa znaša 14m (sl. 1). Papirjevka je doma na Kitajskem in Japonskem. V domovini zraste po Krussmannu [5] do 15m visoko drevo. Lubje je sivkasto- rdeče in progasto {sl. 2). Mladike so sivo zelene gosto dlakave. Listi so široko jajčasti, napiljeni, večinoma so dvokrpi ali trokrpi, 8-15 cm dolgi, zgoraj temno- zeleni, raskavi, spodaj sivozeleni polsteni (sl. 3). Cvete maja. Cvetovi so dvo- domni, prašni cveti so obdani s četverodelnim odevalom, tvorijo viseče mačice. Odprejo se z majhno eksplozijo. Pestični cveti so v vrčastem ovoju. Vrat ima nitasto brazdo. Birni plod je oblast, oranžnordeč. Iz enoletnih poganjkov izdelu- jejo zelo žilavi japonski papir, iz ličja pa tkanine. Pri nas jo često gojijo v parkih in drevoredih posebno v primorskih mestih. V parku na Verdu pri hiši št. 37 rastejo med drugimi drevesnimi vrstami: mand- žurski javor (Acer mono Maxim.), rogovilar (Gymnoc/adus dioicus L., Koch) in veliki jesen z enostavnimi listi (Fraxinus excelsior diversifolia Ait.). Mandžurski javor (Acer mono Maxim., Acer pictum Thumb., Acer pictum var. mono Maxim.) je doma na Kitajskem, v Mandžuriji, na Koreji. Po Aniču [1] in Schenc ku [11] zraste v do 20 m visoko drevo. Lubje je sivorjavo in plitvo razpo- kano. Popki so jajčasti, pokriti z nagubanimi luskami. Mladike so gole, rumeno- rjave. Listi so 5- do 7-krpi, 8-15 cm široki. Krpe so jajčasto-trikotaste s tanko konico, celorobe. Dno lista je srčasto. Listi pecelj vsebujejo mlačni sok. v jeseni porumenijo (sL 4). Cvetovi sestavljajo kobulasta socvetja in se pojavljajo isto- časno z listi. Cvete aprila in maja. Plodovi so ploščati, krilci oklepata kot 180° podobno kot pri poljskem javoru. Mandžurski javor na Verdu (sl. 5) je visok 19m, v prsni višini meri 54 cm. Raste v skupini dreves, ki jo sestavljajo (od leve na desno): maklura (Mac/ura aurantiaca Nutt.), gorski javor (Acer pseudoplatanus L.), srebrnolistni javor (Acer saccharinum L.), ostrolistni javor (Acer platanoides L.), negundovec (Acer negundo L.) in mandžurski javor (Acer mono Maxim.). • Prof. dr. R. E., dipl. inž. gozd., VTOZD za gozdarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, 61000 Ljubljana, YU. 58 ,.., Sl. 1. Papirjevka (Brousso- netia papyrifera L., L'He- rit) v parku med Zupanči­ čevo in Puharjeva ulico v Ljubljani Rogovilar (Gymnocladus dioicus L., Koch, Gymnocladus canadensis Lam.) zraste po Schencku [11] do 33m visoko in 1 m debelo drevo. Rogovil ar na Verdu (sl. 6) je prek 1 m debel v prsni višini in visok 29 m. Lubje na deblu je grobo vzdolž. razpokana (sl. 7). Popki so zelo majhni, globoko vdrti v lubje nad velikimi brazdami listov ter stoje po 2 do 3 drug nad drugim. Mladike so zelo de- bele, pokrite s številnimi plutastimi lenticelami (sl. 8.). Listi so dvakratno parna pernati do 80 cm _dolgi in do 50 cm široki. Listni pecelj je pri dnu odebeljen. Glavni list je sestavljen iz 5 do 11 parov stranskih listov, ki praviloma ne stoje nasprotno, spodnji par stranskih listov je enojen - ni sestavljen (sl. 8). Vsi zgornji pari listov so pernati, sestavljeni iz 6-12 parov premenjalno stoječih listavcev. Lističi so jaj- • časti, do 5 cm dolgi, pri dnu nesimetrični in okroglasti, celorobi, na vrhu imajo konico. Spomladi so listi rožnati, v jeseni zlatorumeni. Glavni pecelj odpade šele potem, ko so pernati lističi že odpadli. Cvetovi so dvodomni rastejo v ovršnjih latih, pestični, so 15 do 25 cm dolgi, prašni pa so manjši in gostejši. čašni listi so zelenkasta beli. Strok je okoli 15 cm dolg, 4 cm širok, usnjat, temen ali črn. Seme je okroglo, 2-2,5 cm široko, črnorjavo, po 4 do 8 ležijo v medu podobni snovi. Rogovilar je doma v Severni Ameriki. Njegove ostanke iz terciara pa so našli tudi v južni Franciji - Schenck [11]. V pragozdovih na področju reke Mississippi Sl. 2. Lubje papirjevke (Broussonetia papyrifera L .. L'Herit) 59 SL 3. Mladika in listi papirjevke (Broussone- tia papyrifera l., L'Herit) SL 5. Mandžurski javor (Acer mono Maxim.) ·v parku na Verdu pri Vrhniki Sl. 4. List mandžurskega javora (Acer mono Max im.) Sl. 6. Rogovilar (Gymnoc/adus dioicus L. Koch) v parku na Verdu pri Vrhniki Sl. 7. Lubje rogovilarja (Gymnocladus dioicus L., Koch) Sl. 8. List in mladika rogovilarja (GymM nocladus dioicus L., Koch) med 33° in 44° severne širine je rastel rogovilar skupaj s črnim orehom (Jug/ans nigra L.}, gledičevko (Gieditschia triacanthos L.), ameriškim jesenom (Fraxinus americana L.}, srebrnolistnim javorom (Acer saccharinum L.), močvirnim hrastom (Quercus pa/ustris L.), ameriškim črnim topolom (Popu/us deltoides Marsh.) in dr. Sl. 10. Listi velikega jesena z enostav- nimi listi (Fraxinus excelsior diversi- tolia Ait.} Sl. 9. Veliki jesen z enostavnimi listi (Fraxinus excelsior diversifo/ia Ait.) v parku na Verdu pri Vrhniki 61 Zaradi nenavadnih in zanimivh oblik vejic in listov je rogovilar zelo cenjeno okrasno drevo. Je zelo odporen proti nizkim temperaturam ter bi ga lahko gojili v vseh parkih in nasadih po vsej Sloveniji. Veliki jesen z enostavnimi listi (Fraxinus excelsior diversifolia Ait., Fraxinus simplicifolia Willd., Fraxinus monophylla Dest., Fraxinus heterophyl/a Vahl., Fraxi- nus excelsior simplicifolia laciniata Kirchn.) na Verdu (sl. 9) je 13m visoko in 50 cm debelo drevo. Lubje je temnosivo in razpokana. Popki so temnorjavi do črni. Mladike so tanke rumenkasto sive. Listi so enostavni do trojnati, 5-10 cm dolgi, 1,5-2,5 cm široki suličasti, proti dnu klinasti, v spodnji četrtini celorobi, v gornjem delu nazobčani, rumenozeleni (sl. 10). Zaradi svojevrstnih listov, po katerih se razlikuje od drugih vrst jesenov, je cenjena okrasna rastlina. Literatura 1. Anič, M.: Dendrologija, Sumarski priročnik 1, Zagreb 1946. 2. Jovanovič, B.: Dendrologija sa osnovima fitocenologije, Beograd 1967. 3. Karavla, J.: Prilog opisu nalazišta egzota i nekih (forma) naših autohtonih vrsta na području nekih zagrebačkih parkova, Sumarski list št. 7/1962. 4. Kriissman, G.: Die Baumschule, Berlin und Hamburg, 1954. S. KriJssmann, G.: Handbuch der Laubgeholze, Berlin u. Hamburg, 1960. 6. Mayr, H.: Fremdlandische Wald- und Parkbaume tur Europa. Berlin, 1D:J6. 7. Petračic, A.: Uzgajanje šuma 1., Zagreb, 1952. 8. Petrovic, D.: Strane vrste drveca (egzoti) u Srbiji, Beograd, 1951. 9. Piskernik, A.: Ključ za določanje cvetnic in praprotnic, Ljubljana, 1951. 10. Rehder, A.: Mannual of cultivated trees and shrubs, New York, 1962. 11. Schenck, E. A.: Fremdlandische Wald- und Parkbaume, 1., 11.. Berlin, 1939. 12. Sprenger, C.: Ober einige Baumarten Griechenlands, D. D. G., 1928. 62 GOZDOVI IN GOZDARJENJE V LANGTANGU, NEPALSKEM NARODNEM PARKU PosebeJ za Gozdarski vestnik Slovenski biologi so lani oganizirali posebno strokovno odpravo v oddaljeno deželica Nepal, sredi Azije. Peter Skoberne je korakal po tej dežel/ z dodatno posebno nalogo, da poišče, zapiše pa tudi pos/ika vse gozdarske posebnosti in jih pripravi za našo revijo in naše bralce. Prijazni biolog se je zares potrudil in v njegovem pripovedovanju boste našli veliko zanimivosti. 1. Uvod Od 9. aprila do 14. maja 1978 se je v Nepalu mudila biološka odprava pod strokovnim pokroviteljstvom Inštituta za biologijo Univerze v Ljubljani. S te poti posredujemo nekaj vtisov o gozdovih, njihovem stanju in izkoriščanju v Langtangu, enem izmed štirih nepalskih narodnih parkov. ~tevilčni podatki so povzeti iz slovstva, lastna opazovanja pa se nanašajo na stanje ob prehojeni poti, zato jih nikakor ne smemo posploševati za ves Nepal. 2. Pregled vegetacijskih pasov v Nepalu Nepal je stisnjen med mogočni sosedi, Indijo na jugu in Kitajsko na severu. Po obliki spominja na pravokotnik s stranicami približno 500 x 250 kilometrov. Vendar pa Nepal ni zanimiv samo zaradi mogočnega gorovja Himalaje. čeprav je najbolj znan prav po najvišjih vrhovih na svetu. Od indijske do kitajske meje so razviti vsi vegetacijski pasovi od tropske do nivalne stopnje. To pestrost omogoča v prvi vrsti višinska razlika od borih 50 metrov pa vse do 8800 metrov nadmorske višine. Rastlinstvo uspeva §e do 5500 m, kar je razumljivo, saj leži Himalaja dokaj bliže ekvatorju kot Alpe (sl. 1). Na razširjenost rastlin močno vpliva tudi monsunsko podnebje. Od junija do septembra se vlažne zračne gmote gibljejo od Bengalskega zaliva proti grebenom gora. Na poti se dvigujejo, ohlajajo, zračna vlaga se zgosti v dež, oz. v višjih legah v sneg. V tem obdobju pade večina padavin. Slabše izraženo deževno obdobje je še od decembra do konca marca, ostali meseci pa so izredno suhi. Poglejmo si prečni prerez čez ožji del nepalskega pravokotnika (sl. 2). Pokrajina se prek zaporednih grebenskih verig postopoma dvigne preko 8000 m visoko. Monsunske gmote zato na južnih pobočjih iztresejo večino padavin, severne lege pa so znatno bolj suhe in sončne. Torej predstavljajo grebeni kot npr. Sivalik, Mahabharata ter seveda verige najvišjih himalajskih gorskih skupin, deževno pregrado. Zato imajo prečne, notra- nje himalajske doline (kot na primer Langtang) zelo suho podnebje. Skrajnost predstavlja Transhimalaja v Tibetu, kjer vladajo že puščavske razmere. Glede na padanje temperature z višino in glede na količino ter razporeditev padavin ločimo v Nepalu naslednje vegetacijske pasove (Dobremez, 1973), pri- kazane na sl. 3. 2.1 Sp od nji tr op ski pa s (0-500 m) Razširjen je le v najjužnejših nepalskih pokrajinah, npr. v Teraju in dolini reke Rapti. Površine avtohtonega gozda so zaradi izkoriščanja redke, nekaj jih je 63 .......... ·, ... - -.... / 1 1 1 1 ' 1 ) - - 1, " \- -~- -\· 1 " "_ -- ~' ' 1 Sl. 1. Skica Evrope, Afrike in dela Azije z označenima Jugoslavijo in Nepalom. črtkana po- vršina predstavlja lego Nepala, če bi ga prestavili pod Jugoslavijo. Bližina ekvatorja se kaže tudi v rastlinski odeji. zavarovanih v sklopu narodnega parka čitvan (Chitwan) v Teraju. Na naši poti se v tem pasu nismo zadrževali. 2.2 Z g o r n j i t r o p s k i p a s ( 500-1 000 m) Tu tvorijo klimaksne sestoje gozdovi salovca (Shorea robusta), vendar je gozdna pokrajina spremenjena v glavnem v kmetijske površine. 64 ~~ m 8000 6000 ~ a::: >hoteli«, preprosta prenočišča za popot- nike. Najbolj ogroženi so gozdovi na gozdni meji, zato je tu poraba največja, produkcija lesne mase pa zaradi ostrih rastiščnih razmer majhna. Ocene glede priraščanja so dokaj različne, saj so v veliki meri odvisne od ekoloških faktorjev, za informacijo pa navedimo tole: 72 V spodnjem delu doline Langtang smo potonili v pravi subtropski pragozd. Vlažnost in senčnost prijata tudi filodendronu. Foto P. Skoberne Subtropski pragozd je v glavnem izkrčen in spre- menjen v obdelovalne površine - terase. Salov gozd polagoma izsekavajo, pobočje pa teras/rajo. Foto: C. Filipič Slika spredaj: Eden prvih samoniklih sestojev na naši poti je bil gozd himalajskega ali Griffitovega bora (Pinus griffithii). V ozadju Ganeš Himal. Foto P. Skoberne Na sliki zgornji del Sabruja. Viden je sveže ob- delan /es novega »hotela«. Zle duhove odganjajo mo/ilne zastavice na strehah. Foto P. Skoberne Ob poti smo srečevali številne raznobarvne pred- stavnike, ki dajejo dolini Langtanga svojski pe- čat. Foto P. Skoberne L.aga pri Gora Tabeli. V bližini sekajo drevje in ga pri žagi obdelajo. Bivalni prostor Je pokrit z bambusno streho. Foto P. Skoberne Slika zadaj: Zaradi neprevidnosti je zgorel del gozda himalajske jelke, na nasprotnem bregu pa se še košati neokrnjen gozd. Foto P. Skoberne V Nepalu pokojnike sežgejo, pepel pa pomečejo v svete reke. Sežiganje je eden izmed razlogov degradacije gozda. Foto P. Skoberne Merska enota za koli- čino drv je en tovor, kar ustreza približno 40 kg suhega lesa. Fo- to M. Stangelj Abies spectabilis Pinus griffithii Pinus roxburghii 7 ma suhega lesa/ha 9 ma suhega lesa/ha 12 ma suhega lesa/ha 3.2.2 Gradbeni les 1000-2000 m 2000-2600 m 3000-4000 m Domačini uporabljajo les tudi za gradnjo ter pokrivanje hiš, zavetišč in podobno. Poraba lesa v gradbene namene je večja zlasti v višjih legah, kjer so strehe krite z lesenimi strešniki. Za hišo porabijo v teh krajih kar 1000 ma lesa. Zaradi preprostega načina obdelave je izkoristek samo 2-10 °/o. Vsa dolina premore le nekaj žag, s pomočjo katerih uporabijo do 50 °/o podrtega lesa. L:e po velikosti strešnikov lahko ugotovimo, ali je gozd blizu naselja ali ne. V prvem primeru lahko merijo celo 160X30X5cm, kadar pa je les zaradi od- daljenosti gozda dragocenejši pa na primer le 85 x 19 x 2 cm. Iz 22m3 debla naredijo domačini samo 150 strešnikov, ostanek porabijo za kurjavo ali pa propade. 73 Na visokogorskih paš- nikih se pasejo domači jaki, križanci med div- jim, tibetanskim jakam in govedom. Jak je zelo dobro prilagojen na ostre podnebne razme- re in pomaga človeku v trdem boju za obsta- nek pod zasneženimi vrhovi. Foto P. Skober- ne Trajnost strešnikov, izdelujejo jih vecmoma iz lesa himalajske jelke, zavisi od vlage, temperature in nadmorske višine: šabrubenzi (1417 m) Langtang (3307 m) Yala (4633 m) 8-10 let 15-20 let 20-30 let 3.2.4 Versko izročilo Tibetanci uporabljajo brinove vejice pri verskih obredih kot kadilo. Eno gospodinjstvo porabi dnevno lahko tudi 3 do 4 veje premera 10-15 mm. To debelina doseže brin glede na višino (3800-4100 m) v petnajst do dvajsetih letih. Z brinjem iz narodnega parka zalagajo tudi v Katmanduju živeče Tibetance. V vasico Langtang (3307 m) smo prispeli po tibetanskem novem letu. Na strehi vsake hiše je bila pritrjena majhna jelka (Abies spectabilis) na vrhu katere so vihrale raznobarvne zastavice religioznega pomena. 3.3 P a š n i š t v o Ljudje so v veliki meri odvisni od domačih mesnih zalog, zato je v teh krajih pomemben delež živinoreja. Poglejmo, koliko živine se pase na ozemlju narodnega parka: 74 V Langtangu sekajo ve- čja debla izključno s sekirami. Zaradi pri- pravnosti sekajo precej visoko, štore pa kasne- je odstranjujejo s poži- ganjem. Foto P. Sko- berne visokogorsko govedo (jak, nak) nižinsko govedo bivali ovce in koze 2400- 3600 4900-"10300 1800- 3560 7200-13300 Pokrajina je zaradi pašništva precej prizadeta. Na krčevinah se zaradi se- lektivne paše razvije drugačno rastlinstvo, tam, kjer se živina večinoma zadržuje, se razbohoti stajsko rastje. Domačini pasejo živino in steljarijo tudi v gozdovih, zaradi tega je zelo otežkočeno ali celo onemogočeno naravno pomlajevanje. Podrasti je razmeroma malo, zato so prizadete večje površine, saj se le tako živali lahko nasitijo. V višjih legah, tja do 4000 metrov, naletimo na planšarije. Paša velikokrat znižuje naravno gozdno mejo, preprečuje zaraščanje, travnata pobočja pa so značilno »terasirana<<. 75 Pri Gora Tabeli smo naleteli na žago, eno redkih v dolini. Z velikima listama ročno raz~ žagajo deblo na kraju samem. Foto P. Skoberne 4. Način in posledice izkoriščanja gozdov V Nepalu pripisujejo mnogim živalim in rastlinam religiozen pomen. Med rastlinami imajo posebno veljavo nekateri grmi in drevesa, ki rastejo posamič, I>lastne sadike((. Pri tem pozabljamo na dejstvo, da mehanizacija in velikopovršinska proizvodnja pocenita sadika in da le izbira ustrezne provenience zagotavlja »lastno sadika« in ne vzgoja v nlastni drevesnici<<. Nemčija je znana po monokulturah iglavcev, vendar imajo v drevesnicah 20 °/o listavcev. ln mi? Po podatkih PZGO {anketa 1975} je bilo leta 1975 v naših dre- vesnicah le 1,23 °/o sadik listavcev. Naši predhodniki v 19 st. so od vseh sadik proizvajali kar 26 °/o listavcev, kljub temu, da je bila čislana nemška gozdarska šola. Danes govorimo o pronaravnem gospodarjenju z gozdom, vendar pri izbiri drevesnih vrst upoštevamo le smreko. Enake ugotovitve kot za drevesničarstvo veljajo tudi za semenarstvo. Kvali- tetno in poceni seme dobimo le, če storže predelujemo v večjem centru, ki po- 87 polnoma izkoristi svoje kapacitete. Kljub temu, da še sušilnica v Mengšu ni po- polnoma izkoriščena, se v nekaterih republikah pojavljajo težnje po gradnji novih. če hočemo slediti evropskim tokovom v semenarstvu in drevesničarstvu, mo- ramo tej veji gozdarstva posvetiti več pozornosti, oddelek za genetiko na go- zdarskem inštitutu pa okrepiti, če hočemo, da bo uspešno usmerjal proizvodnjo semena v semenskih plantažah in sestojih in tudi skrbel za izboljšanje in racio- nalizacijo drevesničarske proizvodnje. Mag. Jože Papež SLOVO OD IVANA URANKARJA 23. novembra 1978 smo se v Škocijanu, na Avstrij- skem Koroškem, poslovili od našega stanovskega to- variša Ivana Urankarja, višjega gozdarskega tehnika in svoječasnega upravitelja in direktorja raznih naših go- zdarskih organizacij. Gozdnogospodarstvo Ljubljana, pri katerem je ime- novani služboval predno je stopil v pokoj, je hvale- vredno poskrbelo, da se je pogreba udeležilo precejš- nje zastopstvo iz Slovenije, položilo venec na krsto v imenu slovenskih gozdarjev in da je bila ob odprtem grobu spregovorjena poslovilna beseda. Imenovani pokojnik šteje v generacijo tistih gozdarjev, ki so absolvi'rali takratno »Gozdarsko akademijo« v Brucku na Muri. Ves čas je služboval v Sloveniji. Po ukokojitvi pa se je preselil v škocijan, na dom svoje žene. Rodil se je leta 1905 v Mariboru. Tam je končal osnovno in srednjo šolo. Po končanem strokovnem študiju, se je dograjeval v praksi. že pred vojno je deloval nad 10 let v svojem poklicu, največ kot upravitelj takratnih gozdnih uprav, med njimi v Hmeljniku in v Jurkloštru. Po vojni pa je taivsakdo hvali svojo mal- ho•~. Menim tudi, da bo dogovarjanje o skupnih interesih med gozdarji posameznih republik, imelo veliko koristi zaradi enotnih zahtev pri proizvajalcih kamionov. če bo ta študija tudi k temu doprinesla svoj pozitiven delež, nam bo tembolj drago. Vsakomur, ki se s to problematiko intenzivneje ukvarja pa priporočamo, da študijo podrobneje prouči. Ciril Remic, dipl. inž. gozd. IZTOK GEISTER: )>PTICE OKOLI NAšEGA DOMA<( Izdalo in založilo čZP l>Pti- ce Slovenije« 1966. in istega leta izdan šu- šteršičev prevod Henze-Zimmermanovega priročnika ••Gefiederte Freunde im Garten und Wald<( (Naši prijatelji na vrtu in v goz- du), kar je vsa povojna pomembnejša, sepa- ratna slovenska ornitološka literatura. Saša Bleiweis, dipl. inž. gozd. še k članku inž. J. Pogorelca: UPORABA PROCESNEGA ROčUNALNIKA PRI KROJE- NJU SMREKOVE IN JELOVE OBLOVINE NA MEHANIZIRANIH HLODišCIH G. V. 9/1978 Inž. J. Pogorelc obravnava v svojem od- govoru nekaj, kar se ne nanaša na moje pripombe. Obravnava namreč novo, samo po sebi pomembno vprašanje, pojma nazi- va mehaniziranih skladišč in njihovega or- ganizacijskega položaja. Naj takoj pripomnim, da se v mnogočem strinjam s tistimi njegovimi izvajanji, ki jim v mojih pripombah nisem oporekal. Zato pa sem se prisiljen dotakniti na kratko tudi tega pomembnega vprašanja, ki zasluži pozornost. Res je, da je za mehanizirana skladišča lesa (MS) veliko nazivov tako v tujini kot pri nas. Ni ne·kega ustaljenega izraza, ki bi nedvoumno opredeljeval določen pojm iz tega področja. Zato ga je treba v posamez- ni obravnavi opredeliti. Lahko je namreč MS za iglavce ali pa za listavce, lahko za oblovino ali pa za žagan les {strojno sorti- ranje desk), lahko v večjem ali manjšem obsegu mehanizirana itd. Včasih se v na- slovu ne da vsega opredeliti ali pa bi bil naslov zaradi svoje preobširnosti neokusen. Naziv: >~mehanizirana skladišče lesa« vse zadovoljuje, toda še ne pove dovolj, kar je treba posebej upoštevati oziroma v obrav- navani vsebini pojasniti. Samo po sebi umevno pa je, da naslov ne sme v nobenem primeru nasprotovati vsebini. Mehanizirana skladišče za obdelavo oblo- vine iglavcev s sortiranjem hlodov po debe- 93 !inskih stopnjah, je posrečena povezava med gozdno in žagarsko proizvodnjo. Tu se dokončujejo nekatera opravila iz gozdne in začenjajo iz žagarske industrijske proiz- vodnje. Organizacijsko je MS lahko vklju- čeno v lesnoindustrijsko podjetje, kot je najpogosteje v tujini za žagarsko hlodovi- na. Tedaj gozdarstvo pred samim MS pro- daja nedodelane oblovino za hlade. Pri nas pa je skoraj izključno v okviru gozdno- gospodarske organizacije, kar našim raz- meram tudi bolje ustreza, ker pošiljamo na MS vso oblovino iglavcev. Gozdarstvo pro- daja tedaj dodelane sortimente ustreznim potrošnikom - hlade žagarskim obratom, druge sortimente pa drugim uporabnikom. Delokrog gozdne proizvodnje sega torej pri nas do prodaje lesa, s tem pa tudi krojeM nje oblovine na ustrezne proizvode za raz- lične potrošnike. Res je, da bt krojenje oblovine na hlada najbolje opravil ,,dober poznavalec žagar- ske in finalne produkcije•< kot trdi inž. Pogorelc. O tem je bilo že pred deset- letji govora. Toda kako bi izgledalo, če bi razpoložljivo oblovino ig/avcev kroji/i hkrati: žagarji in finalisti, ce/u/ozarji, jamarji in vsi drugi potrošniki, vsak za sebe? Pač pa se mora gozdar-krojilec v največji mogoči meri ravnati po potrebah in željah odjemalcev in sicer v okviru JUS ali mimo njega, če le-ta v praksi ni spoštovan. Pripombam uredništva pa le to: Zakaj blagohotno opozorilo pretvarjati v ))dvoboj« in s tem po nepotrebnem zaostrovati? Res da imata mlekarna in sirarna opraviti z mlekom - če naj uporabim besede ured- ništva - pa vendar navedena izraza nista istovetna. Zakaj ne uporabiti pravega, opre- deljenega izraza, če ga imamo, zlasti v na- slovu ali v poudarku, ne da bi bili pikolov- ski? Vsi poudarjamo, da je vsako žaganje »po namenu", pa je vendar na str. 426, pod 2.4 članka rečeno doslovno: ••V glavnem loči­ mo dva načina žaganja: žaganje po namenu, - žaganje po principu največjega izko- ristka,(< Zadevni članek je kot prvi del z naslovom napovedane razprave v celoti izrecno posve- čen ••pojmom«. Zato sem reagiral z očitno blagohotno željo, da bi bilo pričakovano nadaljevanje razprave, ki po mojem mnenju posega v zelo aktualno in pomembno snov, brez obravnavanih nevšečnosti. prof. Zdravko Turk Osvežitev v dohodkovnem povezovanju Tovarna celuloze Djuro Salaj v Krškem išče nove oblike povezovanja s slovenskim gozdarstvom. Znano je namreč, da je tovarna nenehno v zadregi za surovino. En dan za- stoja v tovarni pa pomeni 5 milijonov din manj prihodka. Izvirne rešitve, ki so prava osvežitev rv sicer dokaj nedomiselnem, pri- lagajanju zakonu o združenem delu. zago- tavljajo gozdarstvu nova sredstva za vlaga- nja v gozdove (biološka kakor tehnična), tovarni pa vsaj približno zagotovitev ustrez- ne surovine. Ponudba je ugodna, partner resen in močan in gozdarske TOZD ter OK, zlasti v bližnji okolici (Brežice, Celje, Novo mesto in Ljubljana) bi morali to možnost vključevanja v širši reproduktivni proces te- meljito preučiti, zlasti še zategadelj, ker je to lepa priložnost, da svoje številne slabe gozdove izboljšajo. Novoletno darilo Za Novo leto se je gozdarjem odprl sema- for cen. Skok nekaterim sortimentom je prava eksibicija. Roko na srce: kot gozdar- jem nam to kar paše, toda kot občani se nad takšnimi pojavi ne moremo navduše- 94 ZAIPilS NA U3lU U(VU Foto: prof. Franjo Rainer vati. Kakorkoli že, nove cene so bile slej kot prej potrebne. Z njimi se je uredilo ne- normalno stanje na trgu s hlodovina in osta- limi sortimenti. Nova cena nafte (jesenska podražitev} zahteva nove cene kamionskih storitev. Boj- da so ceniki že pripravljeni. Upajmo le, da med tem ne bo že ponovne podražitve, sicer bi bilo bolje počakati. Pregled nad temi naftnimi sodčki pa je že tako ali tako zadosti meglen. Bela omela še ni raziskana O zdravilnih učinkih bele omele je bilo že dosti napisanega v knjigah, ki obravnavajo zdravilna zelišča. Ta polzajedalska rastlina ima nekaj znanih dobrih farmakoloških last- nosti. Tu pa bomo zapisali nekaj novejših izsledkov o njenih zdravilnih učinkih. čeprav so različni znanstveniki že precej natančno raziskali in preizkusili njeno zdra- vilno moč, še vedno iščejo nove. Tako so odkrili neko snov, ki zdravilno učinkuje na srce in krvni pritisk. Kaže pa. da snov ni preveč obstojna, saj takrat, ko gre skozi želodec in prebavni trakt, postane neučin­ kovita. če bi hoteli ohraniti njeno učinko­ vitost. še po prehodu skozi želodec in pre- bavni trakt, bi jo morali zaužiti v zelo veliki količini. V takšnih okoliščinah pa bi seveda povzročala prebavne motnje. še poskus, ki pa še ni v celoti preverjen. Pri zdravljenju rakastih obolenj. ki se niso dala več pozdraviti, so uporabili preparat bele omele, ki je bil izdelan v farmacevtski industriji. Izdelki tega zdravljenja sicer še niso popolni, vendar pa so ugotovili, da iz- vleček bele omele v ustrezni dozi uničuje tkiva. Kakor vse kaže, učinkuje na mlada tkiva, med katera spadajo tudi rakasta. Lahko pričakujemo, da bodo z nadaljnjim raziskovanjem in poskusi z belo omelo končno le odkrili zdravilo, ki bo omilila ali vsaj zavrlo uničujoča delovanje te, lahko rečemo, danes najbolj pogoste bolezni. Belo omelo najdemo v mnogih domačih lekarnah na podeželju. Njena uporaba pa bi morala biti zdravniško usmerjena, kajti gre za strupeno rastline katere jagode so nevarne zlasti otrokom. Po PROTEUSU Pet pred dvanajsto Trenutno zahteva slovensko gozdarstvo uvoz 43 Magirusov za prevoz hlodovina. FAP nima programa, ki bi ustrezal za prevoze takšnih tovorov v naših razmerah. TAM se le počasi približuje gozdarjem. Med tem pa prihajajo z vseh koncev Slovenije klici obu- pa - TOK Zasavje je moral za leto 1979 znižati odlobdelava«: Cenitve so bile na splošno prenizke. (Oh, ta večni gozdarski pesimizem!) Srednji odklon (zgrešek) je bil v negativno stran 163m3, navzgor pa za 1/3 manjši- to je 105m3• 6 °/o zgrešek, to je 40m3 je doseglo 17 °/o reševalcev uganke. Za 40 do 100m3 ali za 15 °/o se je zmotila 21 °/o ugankarjev, za 100-160 m3 ali za 25 °/o, kar je še vedno zelo dobro, pa se jih je zmotilo 19 °/o. Ostane torej še 43 °/o ugankarjev, ki se jim silvester zares hudo pozna. Sicer pa je treba priznati in to je pouk naše uganke, da je prostorska predstava s fotografij zelo šibka in da je kakršnekoli razsežnosti s posnetkov zelo težko realno oceniti. Hvala vsem, ki so sodelovali, najboljšim trem pa seveda iskrene čestitke! STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORRESTRY L E T O 1979 • L E T N 1 K XXXVII • S T E V 1 L K A 3 p. 97-144 Ljubljana, marec 1979 VSEBINA - IN HAL T - CONTENTS Dušan Kovačič, Vid Mikulič in Jože Skumavec 97 Koncept nadaljnjega razvoja raču­ nalništva v gozdarstvu Slovenije Dr. Edvard Rebula 104 Franc Perko 111 Mag. Slavka Kavčič 115 Lado Eleršek 123 127 Franjo Jurhar 129 Sašo Golob 131 Toni Breznik 132 138 139 140 142 144 Ovitek: foto L. Eleršek Tisk: ČGP DELO The conception of the further deve- lopment of the computer data pro- cessing in the forestry of Slovenia Zakaj in koliko lahko poenostavimo izračun delovnih učinkov pri kamion- skih prevozih lesa Kalkulierung der Arbeitseffekte beim Holztransport mit Lastwagen Possibilites of simplification in the case of working effect calculation concerning wood transport by truck Obseg in posledice recentnih regre- sij, ki nastajajo zaradi negativnega vpliva preštevilne rastlinojede divja- di na postojnskem gozdnogospodar- skem območju Možne rešitve nekaterih vprašanj pri urejanju dohodkovnih odnosov med gozdarstvom in lesarstvom Jugoslovanski standard za sadike gozdnega drevja Aktualne naloge lovskih organizacij pri varstvu in gojitvi divjadi Gozd tise (Taxus baccata) na Koz- janskem Obisk iz Finske S potepanja po Grčiji Propozicije Gozdarskega vestnika Iz domače in tuje prakse Književnost Zapis na bukvi Zaključujemo akcijo za obeležje Fra- nu Jesenku Gozdarski vestnik Izdaja Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet: Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštjan Anko Branko Breznik Janez černač Rozka Debevc Hubert Dolinšek Vilijem Garmuš dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitomir Mikuletič mrg. Franjo Urleb Uredniški odbor: mrg. Boštjan Anko dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chtef Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. oec. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 žiro račun - Cur. acc. 50101-678-48-428 Letno izide 10 številk 10 issues per year Letna naročnina 150 din Za ustanove in podjetja SOO din za študente 1 OO din in za inozemstvo 300 din Subscription 300 din Ustanoviteljici revije sta Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira iz- hajanje revije tudi raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto in kulturo (št. 421-1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. Gozd in človek sta izgubila prijatelja UDK 634.0.903:681.3(497.12) KONCEPT NADALJNJEGA RAZVOJA RAčUNALNišTVA V GOZDARSTVU SLOVENIJE Dušan K o vač ič (Postojna), Vid Mi ku 1 ič (Kočevje) in Jože Sku ma vec (Bled)* K o vač i č, D., M i ku 1 i č , V. in Sku ma vec, J.: Koncept nadaljnjega razvoja računalništva v gozdarstvu Slovenije. Gozdarski vestnik, 37, 1979, št. 3, str. 98-103. V slovenščini s povzetkom v angleščini. Gozdarji smo začeli uvajati računalništvo v svoje delovne organizacije leta 1970. Sedaj je razvoj dosegel že takšno stopnjo, da je potrebno prvotni koncept spremeniti in vanj vključiti že skoraj desetletne izkušnje, nove potrebe in uporabo sodobnejše računalniške opreme. Na teh osnovah je izdelan opisani koncept, ki ga je obravnavala komisija za računalništvo pri PZGO in ga sprejela kot enotnega za gozdarstvo Slovenije. K o vač ič • D., M i ku 1 i č, V. ln Sku ma vec , J.: The concep- tion of the further development of the computer data processing in the forestry of Slovenia. Gozdarski vestnik, 37, 1979, 3. pag. 98-103. ln Slovene with summary in English. The forest organizations in Slovenia started with computer data proces- lng in 1970. Now the development reached a level !hat we have to change our first conception of computer introduction. Now we have to include our ten year experiences. new needs and modern computer hardware. On that foundation the described conception is made. which is to be accepted as common to all rorest organizations in Slovenia. 1. Uvod Organiziran pristop k računalniški obdelavi podatkov leta 1970 je gozdarskim organizacijam v Sloveniji omogočil dokaj enotni koncept uvajanja računalništva v poslovanje. Uporaba skupnega računskega centra, enakih terminalov in enake ali vsaj podobne opreme za pripravo podatkov, nam je omogočila izdelavo enakih in podobnih konceptov pri projektiranju obdelav. Tako današnje stanje lahko opi- šemo v nekaj stavkih takole: 1. Razen posameznih organizacij uporabljamo v gozdarstvu enako računalniško opremo, s tem, da so za računovodske obdelave v uporabi ponekod še klasični stroji, ponekod so nameščeni že zelo izpopolnjeni računovodski stroji, nekateri računovodski postopki pa že tečejo tudi na računalnikih v republiškem račun­ skem centru. 2. V osemletnem delu smo razvili precejšnjo prog·ramsko opremo, ki je spe- cifična za gozdarstvo. Kljub enotnim in podobnim konceptom pa so obdelave * D. K., dipl. inž. gozd., gozdno gospodarstvo Postojna, Postojna, V. M., inž. gozd., gozdno gospodarstvo Kočevje, Kočevje, J. S., dipl. inž. gozd., gozdno gospodarstvo Bled, Bled - vsi YU 98 po delovnih organizacijah različne in pnre1ene za posamezne drobne specifične zahteve. Vsekakor pa so razlike v obdelavah često nepotrebne, vendar ocenju- jemo, da so za tako mlado dejavnost kot je računalništvo v gozdarstvu, manjše razlike do sedaj še dopustne. Za prvo stopnjo razvoja računalništva v gozdarstvu je značilna uporaba skup- nega računskega centra in knjigovodskih strojev ali mini računalnikov v računa­ vodstvih, ki so ponekod z luknjane računalniško kartico povezani s terminali. V drugi stopnji razvoja računalništva v gozdarstvu, ki je pred nami, naj bi razvili računalniško mrežo. Računalniki gozdnogospodarskih organizacij naj bi bili po- vezani v skupni računalniški center na ravni republike, kar bi nas povezalo v večji gospodarski kompleks. 2. Namen nadaljnjega razvoja računalništva v gozdarstvu V delovnih organizacijah so informacijski sistemi nedodelani in neučinkoviti. Pri tem uporabljamo tudi računalnik, vendar ga vključujemo preveč parcialno po posameznih področjih. V nadaljnjem razvoju računalništva bo treba oblikovati enotne računalniško zasnovane informacijske sisteme, ki bodo povezani v infor- macijski sistem panoge na ravni republike, ki naj bi bil tako oblikovan, da bi bila mogoča povezava še z drugimi informacijskimi sistemi izven gozdarstva. Za dnevne potrebe poslovanja naj bi v delovnih organizacijah pripravili stalen dostop do informacij. Zbirke podatkov bi dnevno dopolnjevali. Obdelave z obsež- nim številom podatkov in z večjimi spominskimi zahtevami bi oblikovali v paketni obliki v ·računalniškem centru. To so mesečne, tromesečne in letne obdelave. Obdelave bi morale biti takšne, da bi istočasno dopolnjevale zbirke za potrebe republike. Današnji način pripravljanja, zbiranja in prenašanja podatkov na računalniške nosilce je drag in zanj porabimo veliko časa, kar podaljšuje ·reakcijske čase. Zato moramo pri nadaljnjem razvoju računalništva zbiranje podatkov organizirati tako, da bi jih čimveč zajeli že ob nastanku. Izhodne informacije je treba urediti v primernejših oblikah z uporabo sodobne izhodne tehnike. 3. Opis koncepta Koncept nadaljnjega razvoja računalništva v gozdarstvu je zasnovan na vzpo- stavitvi računalniške mreže, s tem da je treba izboljšati zajemanje, zbiranje in pripravo vhodnih podatkov in pripraviti primernejše oblike izhodnih informacij. Za opisani koncept pa je potrebna naslednja računalniška oprema: - računalniški center z napravo za izpis na mikrofilm in s čitalnikom za či­ tanje zapisov nastalih pri direktnem zajemanju podatkov (za ta čitalnik bo potrebno posebej preučiti ali naj bi bil nameščen v centru ali pri računalnikih v delovnih organizacijah), in mini računalniki v delovnih organizacijah, terminali s tastaturami, ekrani in tiskalniki, čitalniki s kopirnikom za mikrofilm, naprave za direktno beleženje podatkov na mehanizi·ranih lesnih skladiščih naprave za direktno beleženje podatkov na terenu. 99 Shema povezave računalniške opreme o "'C -= N o ..... ,-- 1 1 1 1 \ sist"ern ~italnik s kopirnikorn t errninal ra~unalni~kl center 1 mini ra~unalnik t: errninal v ci t n 1 ni k specifi~nih no si 1. podatkov 1 1 L > : ·~ o - Iti c Iti J: ~it:alnik IDpecifi~r.ih nosil. podstkt>v tBrrninol n 1 1 H 1 1 1 1 1 direkt:nD z,e,jeman· je pod. na terenu -·-·-·-·-·-·-·-l Q direktno z:ajernan. je pod. na miS 0 ·-·-·-·-·-·~·_j Rai'!unal.1išld izpis aa mh.rofilm 3.1. Zajemanje podatkov Pri obdelavi podatkov je za gozdarstvo najbolj specifično in tudi zahtevno za- jemanje podatkov in to zato, ker jih ugotavljamo na različnih mestih in na površini 50 tisoč ha in več. Mesta ugotavljanja podatkov se stalno spreminjajo. Podatke ugotavljamo na terenu, na skladiščih in tudi v poslovnih prostorih. Zaradi pestrih pogojev predlagamo tri različne načine zajemanja podatkov: - zajemanje podatkov s premerko, ki podatke direktno beleži na računalniški nosilec, - ugotavljanje in zajemanje podatkov na mehaniziranih lesnih skladiščih z optično napravo in direktnim beleženjem na računalniški nosilec in - dkektno zbiranje in vnašanje podatkov brez uporabe kakršnihkoli posrednih nosilcev. (disket, kaset, magnetnih trakov, kartic, itd.). 100 3.1.1. Zajemanje podatkov na terenu Za zajemanje podatkov o odkazilu, poseku in ugotavljanju lesnih zalog bi upo- rabljali premerke z direktnim beleženjem na računalniški nosilec. Kateri nosilec podatkov bi bil najprimernejši je potrebno še ugotoviti. Vsekakor pa· je pomembno, da bi bil isti kot na mehanizi-ranih skladiščih. Tudi za čitalnik podatkov s tega nosilca je potrebno preučiti ali naj bi bil eden za panogo ali pa naj bi bili name- ščeni po delovnih organizacijah. 3.1.2. Zajemanje podatkov na mehaniziranih lesnih skladiščih Sodobna mehanizirana skladišča so opremljena z optično napravo za ugotav- ljanje premerov in z mehanično napravo za ugotavljanje dolžine kosov. Te naprave je treba izpopolniti do take stopnje, da bodo poleg izpisa na brezkončnem obraz- cu, zabeležili podatke tudi na računalniške nosilce. V delovnih organizacijah, kjer delovne učinke sekačev in delavcev pri spravilu lesa ugotavljajo na osnovi števila posekanih dreves oziroma izračunane neto lesne mase ter delovne učinke voz- nikov kamionov na osnovi ocenjenih količin, je na mehaniziranem skladišču neto lesna masa prvič in tudi zadnjič izmerjena. Ker bomo vedno več lesa dodelali na mehaniziranih skladiščih, moramo merilnim napravam dodati še naprave za bele~ ženje podatkov na računalniške nosilce. V nekaterih delovnih organizacijah že danes skoraj polovico prodanega lesa merijo samo z optično napravo (avtomatsko) na mehanizi·ranih skladiščih. 3.1.3. Interaktivna obdelava podatkov V poslovnih prostorih naj bi imeli nameščene tastature z ekrani za direkten vnos podatkov z dokumentov, ki za računalniško obdelavo niso posebej priprav~ ljeni in tudi z dokumentov, ki jih bomo v delovni organizaciji še izpolnjevali z na- menom računalniške obdelave. število tastatur z ekrani in tiskalniki je potrebno preučiti za vsako delovno organizacijo. 3.2. Lokalne obdelave Za izvajanje lokalnih obdelav bi v delovnih organizacijah namestili primerne računalnike, ki bi bili povezani s skupnim računalniškim centrom. Poleg lokalnih obdelav bi služili za zbiranje in urejanje vhodnih podatkov s tastatur. K lokalnim obdelavam bi dodali obdelave, ki morajo biti v delovni organizaciji stalno na voljo. To so nekatere komercialne obdelave, saldakonti kupcev in doba- viteljev ter glavne knjige. Vhod za glavne knjige so poleg podatkov rednega vhoda še temeljnice rednih mesečnih obdelav, ki pa so že na računalniških nosilcih podatkov. Točen obseg lokalnih obdelav je potrebno še podrobno preučiti in ugotoviti potrebne kapacitete računalnika. Izhodne informacije bi dobivali inter- aktivno, na ekran ali pa na tiskalnik. Računalnik v delovni organizaciji mora omogočiti interaktivno delo v rednem času, multiprogramsko delo s podporo terminalov (ekran, tastatura, tiskalnik) in prenos paketnih obdelav v ·računalniški center in nazaj. 3.3. Obdelave v računalniškem centru Skupni računalniški center bi bil namenjen za mesečne paketne obdelave, ki imajo velik obseg podatkov. Povezava računalnika s skupnim računalniškim cen- trom bi bila stalna .. Pretežni del arhiva podatkov bi bil shranjen v centru v skup~ 101 nem arhivu; seveda bi bil dostop do info·rmacij mogoč samo lastniku teh informacij. Manjši del arhiva podatkov pa bi bil shranjen v delovnih organizacijah. Oblika in obseg skupnega računalniškega centra je področje posebne študije in tudi raz- voja današnjega RRC. Za potrebe informiranja v panogi na ravni ·republike (prostorsko planiranje, gozdnogospodarsko planiranje, statistična poročila, uresničitev planov) bi že pri rednih obdelavah tvorili in dopolnjevali zbirke podatkov skupnemu centru. Tako bi bile na ravni republike informacije stalno dopolnjevane. Izhodne informacije pa bi za republiške potrebe morali oblikovati z obdelavami pripravljenimi za ta na- men. 3.4. Oblike izhodnih informacij Namen uporabe računalnika je hitro pridobivanje informacij v razumljivi in pri- ročni obliki. Zato moramo obsežne svežnje papirja zamenjati s priročnejšimi in primernejšimi nosilci informacij. Za evidence, ki jih le občasno dopolnjujemo, (teh je v gozdarstvu veliko), naj bi namesto papirja uporabljali mikrofilm ali pa mikrofiše. S tem bi razbremenili tiskalnike, prihranili bi prostor za arhiviranje. Poleg tega pa bi bilo iskanje potrebnih informacij hitrejše kot iz debelega svežnja papirja. V ta namen pa bi morala biti v skupnem računalniškem centru instalirana naprava COM, v delovnih organizacijah pa čitalniki za mikrofilm ali mikrofiš s kopirnikom. Informacije, ki morajo biti za ·redno poslovanje stalno na razpolago bi pri~ dobivali interaktivno na ekrane ali pa izpisali na papir. Za izpis izhodnih infor- macij bi uporabljali: papir, mikrofiše ali mikrofilm, ekran. 3.5. Kadri Znanje o računalništvu se še vse preveč kopiči le v službah za računalništvo, premalo pa v uporabniških službah. Zato si moramo prizadevati, da bodo upo- rabniki pridobili čimveč znanja o računalništvu, službe za računalništvo, ki se danes ukvarjajo zgolj z računalništvom, pa bi naj skrbele, oblikovale in dopolnje- vale celoten informacijski sistem v delovni organizaciji. Za potrebe delovne organi- zacije bi še v bodoče skrbela služba za računalništvo. Za obdelave, ki so potrebne celi panogi pa bi morala skrbeti posebna služba za računalništvo v okviru goz- darstva. Ta služba bi sodelovala s službami za računalništvo v delovnih organiza- cijah in usklajevala oblike informacij za panogo, kar bi nedvomno znatno prispe- valo k nadaljnjemu učinkovitejšemu delu. 4. Zaključek Opisani koncept je potrebno temeljito preučiti in ga dopolniti, ter dopolnjenega sprejeti kot enotnega za gozdarstvo. Koncept naj bi uresničili v prihodnjih nekaj letih. Današnje stanje računalništva v gozdarstvu nas sili v drugo stopnjo razvoja. Prva stopnja razvoja je opravljena, poleg tega pa bo današnjo računalniško opre- mo in računovodske stroje zaradi iztrošenosti potrebno v naslednjih letih zame- njati. Prav v času zamenjave opreme je potrebna največja enotnost in izdelan koncept razvoja gozdarskega računalništva. Za vse bo skupni in enotni nadaljnji 102 razvoj računalništva lažji kot, če išče vsak svojo pot. Da bi bilo računalništvo v celotni panogi res učinkovito, morajo biti v vsaki delovni organizaciji pa tudi na ravni republike organizirane službe za računalništvo. THE CONCEPTION OF THE FURTHER DEVELOPMENT OF THE COMPUTER DATA PROCESSING IN THE FORESTRY OF SLOVENIA Summary ln Slovenia there are fourteen enterprises managing the forests. Eleven of them practice the data processing in the Republic computer center in Ljubljana. Enterprises have bach terminals for the communication with the computer center. ln our conception we describe the computer net with a common computer center and mini computers in every enterprise where data are prepared and integrated with the inter- active method in office. ln the wood and mechanized wood storehouses the input data will be automatically written with instruments available. 103 UD K 634.0.305:634.0.375.5 ZAKAJ IN KOLIKO LAHKO POENOSTAVIMO IZRAČUN DELOVNIH UČINKOV PRI KAMIONSKIH PREVOZIH LESA Dr. Edvard Re b u 1 a (Postojna)* Rebu 1 a, E.: Zakaj in koliko lahko poenostavimo izračun delovnih učinkov pri kamionskih prevozih lesa. Gozdarski vestnik 37, 19'/9, 3, str. 104-110. V slovenščini s povzetkom v nemščini. V članku je obdelana problematika obračunavanja učinkov pri kamion- skih prevozih lesa. Struktura delovnega časa in namembnost je pri vozilih z žerjavi bistveno drugačna od one pri vozilih brez žerjavov. Ta razlika zahteva drugačno metodologijo obračunov. Avtor analizira vplive raznih činiteljev na točnost obračunavanja učinkov. R e b u 1 a, E.: Possibilities of simplification in the case of working effect calculation conceming wood transport by truck. Gozdarski vestnik 37, 1979, 3, pag. 104-110. ln Slovene with summary in English. The structure of the working time and the goal orientation are essen- tially different when, on the one hand vehicles equiped with cranes are used, or vehicles without cranes on the other. This difterence has to be met by a different calculation methodology. The author analyses the in- fluences of different factors on the exactness of etrect calculation. 1. Uvod Pri prevozih~ nakladanju in razkladanju goznih sortimentov uporabljamo v goz- darstvu zelo različna sredstva kamione, priklopnike in žerjave. Njihova pestrost je dovolj velika že v okviru posameznega gozdnega gospodarstva. Uporabljamo jo v zelo ·različnih pogojih. Razlikuje se glede na kvaliteto cest, vrsto sortimentov, dimenzije sortimentov, načine uskladiščevanja ter sortimentov ob cestah itd. Ugotavljanje učinkov, normativov, izračunavanje cen uslug in osebnih dohod- kov (OD) voznikov povzroča v takih razmerah vrsto problemov. Te probleme po- znamo vsi. Kažejo se v množici različnih cen za prevoze lesa, običajno ločenih na vrsto vozila, razdaljo (združujemo jih običajno v stopnje po 5 km), razne pogoje dela ter na cene za nakladanje in razkladanje, ki se ·razlikujejo po vrstah vozil, dvigali sortimentov in včasih še po razdaljah. Enako kot pri cenah uslug je tudi pri normativih in izračunih OD. Vse to pa ima vsako gozdno gospodarstvo rešeno po svoje, kar povzroča veliko dela in stroškov pri vseh evidencah in obračunih. V letih 1970-1975, ko smo pri Gozdnem gospodarstvu Postojna proučevali nakladanje, prevoz in razkladanje z različnimi dvigali (HIAB 177, 560 in 970 ter JONSEREDS SZ in AE) in kamioni (OM-150, FIAT 697, MAGIRUS), sem se sam veliko ukvarjal s to problematiko. Našel sem rešitve in jih tudi vpeljal v sistem normativov (5) in obračunov pri GG Postojna. Na osnovi naših podatkov, ugotovitev in izkušenj bom poizkušal prikazati rešitev problema prevelike kompliciranosti obračunov. " Dr. E. R .• dipl. gozd. inž., gozdno gospodarstvo Postojna, Postojna, YU. i04 2. Kaj omogoča drugačen obračun učinkov, cen uslug in zaslužkov voznikov Pridobivanje gozdnih sortimentov delimo v tri delovne faze: sečnjo, spravilo in prevoz. V okviru faze prevoza v širšem smislu spada sam prevoz, v ožjem smi- slu pa tudi nakladanje in razkladanje sortimentov. Prevoz se sestoji iz prazne in polne (ko je vozilo naloženo) vožnje vozila. Pri prevozih z vozili, ki niso opremljena z nakladalnimi napravami in jih na- kladama ročno ali z napravami in stroji, ki niso na vozilih, opravlja vozilo koristno delo le pri polni vožnji (glavni čas). Ves ostali čas je pomožen. čas prazne vožnje je v sorazmerju s polno vožnjo (ista relacija). čas nakladanja in razkladanja pa ni v nobeni odvisnosti od časa vožnje. Ta čas je odvisen od načina in drugih pogojev nakladanja ter vrste sortimentov. V neki časovni enoti (dan, mesec, leto) je razmerje glavnega in pomožnega časa odvisno od dolžine relacije (časa vožnje) in časa nakladanja. čim krajša je relacija in čim dalj časa traja nakladanje in razkladanje tem manj časa opravlja vozilo »koristno delo«, to je, manj časa prevaža tovor (glej Krivec 1, Bojanin, Se- ver 4). Del stroškov obratovanja vozil je neodvisen od deleža obratovalnega časa, to so fiksni stroški (Bojanin, Sever 4). Ta del stroškov bremeni enoto izdelka (m3 km ali tkm prevoza), in sicer za toliko več, kolikor manj je teh enot. Zaradi tega je razvidno iz kalkulacij cen prevozov lesa (Turk 3, Bojanin, Sever 4), da je tkm na kratkih razdaljah znatno dražji od tkm na dolgih razdaljah. To zahteva, da so norM mativi in ceniki izračunani za posamezne razdalje, običajno v stopnjah po 5 km. Za vsako stopnjo {npr. 6-10, 11-15, 16-20 itd. km) ugotavljamo ob obračunih število tkm in jih izračunavamo po cenikih uporabnikom uslug ter obračunavamo OD voznika. V začetku šestdesetih let smo začeli vgrajevati na vozila hidravlične nakladalne žerjave. Najprej take s kleščami in vrvjo. Pri teh vozilih sta poleg voznika nakla- dala še eden ali dva nakladalca. Pozneje smo vozila opremili s hidravličnimi nakla- dalnimi že·rjavi s čeljustmi. S temi žerjavi lahko naklada in razklada voznik sam. Tako smo vozilo »Usposobili« tudi za nakladanje in razkladanje. Stroj in osebje je enako pri vožnji in nakladanju oz. razkladanju. Poleg voznika je na vozilu obi- čajno še merilec in kakšen nakladalec. Toda ta dva sta tu, da opravita druga opra- vila, ki s samim nakladanjem oz. razkladanjem nimajo nič skupnega. Z montiranjem žerjava na kamion smo dobili napravo, ki je namenjena prevc- vozu in nakladanju oz. razkladanju lesa. Da je temu tako, nam priča uporaba takih naprav (hidravlični čeljustni nakladalni žerjav na kamionu) samo za nakladanje, kjer so za to ustrezni pogoji (relacije, koncentracije npr. Bosni in Hercegovini). Res je. da ima ta naprava, tako kot vse mnogonamenske naprave (npr. unimog s priključki), pri vsakem posameznem opravilu pomanjkljivosti. To je pri vožnji teža dvigala (2 toni in več), ki jo prevažamo kot jalovo obremenitev, pri delu z žerja- vom pa uporabljamo za pogon žerjava 3-4-krat dražji pogonski agregat, kot je sam žerjav, in 3-5-krat premočan pogonski agregat (kamion), kar pov:z:roča velike stroške. Zato iščejo rešitve v sorazmerjih moči in teže dvigala in vozila, v izvedbah, ko ~>snamemo« dvigalo z vozila po nakladanju itd. Vendar, kot kaže, je v srednji Evropi in tudi pri nas najustreznejša rešitev v fiksni montaži žerjava na vozilo. Vozilo, opremljeno z žerjavom, kjer voznik sam opravi vsa dela vožnje in na- kladanja oz. razkladanja sortimentov, ima bistveno drugačno strukturo časov raz- nih opravil kot vozilo brez žerjava. če smo ugotovili, da je vozilo z žerjavom (ne samo žerjav) namenjeno prevozu in nakladanju ter razkladanju sortimentov, je potem glavni čas: čas prevozov in nakladanja oz. razkladanja. To pa je vsota vsega 105 produktivnega časa v delovnem ciklusu. Vozilo z dvigalom opravlja svojo funkcijo pri vožnji in nakladanju oz. razl>poenostavljanjacc, to je presojo koristi od poenostavljanja in škod zaradi napak, ter ob upoštevanju ustreznih omejitev, je možno poiskati ustrezne kom- promise. 4. Zaključki Iz obdelane problematike lahko zaključimo naslednje: 1. Dosleden in popolnoma točen izračun učinkov prevozov gozdnih sortimentov je zelo zamuden, kompliciran in zato drag in neprimeren. Ravno tako je z zara- čunavanjem uslug (storitev) prevoza z nakladanjem in razkladanjem gozdnih sortimentov ter obračunom OD voznikov za ta dela. 2. Vozila, opremljena s hidravličnimi žerjavi, so namenjena tudi za nakladanje in razkladanje lesa. Pri teh vozilih je čas opravil vožnje, nakladanja in razkladanja glavni čas. To pa je skoraj ves obratovalni čas. Zato je pri teh vozilih možno obračunavati učinke, usluge in OD po drugačni, enostavnejši metodiki kot pri vozilih brez žerjavov. 3. Poenostavitev obračunavanja povzroča napake. Te napake so lahko velike, če ne upoštevamo vplivov faktO'rjev, ki vplivajo na hitrost vožnje. 4. Pri poenostavitvah obračunov je potrebno raziskati velikost, obliko in vpliv napake, ki jo poenostavitev povzroča. Nanjo vpliva vrsta vozila, dolžina relacij, kvaliteta cest, vrste dvigal in vrste sortimentov. S presojo pomanjkljivosti zaradi napak in prednosti od poenostavitev obračunov je potrebno poiskati ustrezen kompromis. 109 Literatura Krivec, A.: Mehanizirana nakladanje pri prevozu lesa, ljubljana 1972. Novak, M.: Izračun delovnih učinkov pri kamionskih prevozih lesa, Gozd. vest. 1977n. Turk, Z.: Metodika kalkulacij ekonomičnosti strojnega dela v gozdarstvu, Ljubljana 1975. Bojanin, S., Sever, S.: Kalkulacija stroškova rada strojeva u eksploataciji šuma, Mehanizacija šumar- siva 1977, št. 5--10 in 1978, št. 3-4. Bojanin, S.: Sever, S.: Pravilnik o normah Gozdnega gospodarstva Postojna, Postojna 1971. Bojanin, S., Sever, s.: Poročila o preučevanju nakladanja in prevoza lesa pri GG Postojna, OM-150 in HIAB 177- l. 1971, OM-150 in HIAB 560 ter Jonsereds l. 1975, FIAT 697 in HIAB 970- leta 1975. KALKULIERUNG DER ARBEITSEFFEKTE BEIM HOLZTRANSPORT MIT LASTWAGEN Zusammenfassu ng Die Arbeitphase des Holztransportes besteht aus unbeladener und beladener Fahrt, dem Aufladen und Abladen des Holzes. Bei klassischen Fahrzeugen, die ohne Ladevorrichtungen sind und nur dem Holztransport dienen, besteht die nutzliche Zeit in der beladenen Fahrt des Lastwagens. Der Anteil der nOtzlichen Zeit in der gesamten Arbeitszeit hangt ab von der zurOckzulegenden Entfernung und der Aufladendauer. Die Leistung der Fahrzeuge und der Verdienst der Fahrer hangen von denselben Faktoren ab. Eine genaue Kalkulierung des Effektes, des Dienstleistungspreises und des Verdienstes des Fahrers ist in diesem Fali kompliziert. Die mit Aufzugen ausgestatteten Fahrzeuge dienen ausser dem Transport auch dem Auf- und Abladen der Holzsortimente. Der Anteil der niitz~ichen Zeit ist hoch und nicht von der Entfernung oder der Art der Holzsortimente abhangig, sofern diese mit dem Kran behandelt werden. Diese Tatsache sowie die Feststellung, welche aus der Analyse der Betriebskosten hervorgeht, dass namlich der Preis der Arbeitsfahrt pro Stunde nur wenig von dem der Arbeitsstunde beim Auf- und Abladen der Sortimente abweicht, ermoglicht eine andere, einfachere Kalkulation der Leistungen, Dienstleistungspreise und der Fah- rerverdienste beim Transport und dem Auf- und Abladen der Holzsortimente. Es sind folgende Folgerungen mog[•ich: 1. Eine konsequente und ganz genaue Kalkulierung der Effekte beim Transport der Holzsortimente ist sehr zeitraubend und kompliziert, somit kostspielig und ungeeignet. Das gleiche gilt fur die Abrechnung der Tra:nsportdienstleistungen und des Auf~ und Abladens der Holzsortimente sowie die Kalkulierung der Verdienste der Fahrer tor diese Arbeiten. . 2. Fahrzeuge mit hydraulischen Kranen dienen auch dem Auf- und Abladen des Holzes. Bei diesen Fahrzeugen besteht die ni.itzliche Zeit aus der Fahrt und dem Auf- und Abladen. Das ist aber fast die gesamte Betriebszeit. Aus diesem Grunde konnen bei diesen Fahr- zeugen die Leistungen, Dienstl'eistungen und Verdienste mittels einer einfacheren Methodik kalkuliert werden. 3. Die Vereinfachung der Kalkulation bringt Fehler mit sich. Diese Fehler kčnnen be- trachtlich sein wenn die Transportgeschwindigkeit beeinflussenden Faktoren nicht be- achtet werden. 4. Bei den Kalkulationsvereinfachungen ist es notwendig, die Grosse, Form und den Einfluss des verursachten Fehlers zu untersuchen. Die in Betracht kommenden Faktoren sind die Art des Fahrzeuges, die Lange der Entfernungen, die Strassenqualitat, der Kran- typus und die Art der Sortimente. Mittels Beurteilung der Mangelhaftigkeiten, welche aus Fehlern und Kalkulationsvereinfachungen herruhren, soli der entsprechende Kompromis gefunden werden. 110 (UDK 634.0.228:634.0.156.5(497.12 Postojnsko 9.9.0) OBSEG IN POSLEDICE RECENTNIH REGRESIJ, KI NASTAJAJO ZARADI NEGATIVNEGA VPLIVA PREšTEVILNE RASTLINOJEDE DIVJADI NA POSTOJNSKEM GOZDNOGOSPODARSKEM OBMOČJU Uvod Gospodarjenje z gozdovi pri gozdnem gospodarstvu Postojna je vse bolj težavno. Neugodna starostna struktura gozdov, ki se kaže v prevelikem deležu prastarih sestojev, in obenem otežena in celo onemogočena obnova teh sestojev, sta privedla do znižanja proizvodnje in tudi letnih sečenj. Velik delež starih jalovih in jelovo-bukovih sestojev je spremenjen s: - sušenjem jelke, - upadanjem prirastka, - slabšanjem izkoriščenosti rastiščnega potenciala, - vse slabšim izpolnjevanjem večnamenske vloge gozda. Vse navedeno nas sili k pospešenemu obnavljanju in s tem tudi k relativno visokim etatom, ki so bili v gozdnogospodarskem načrtu območja za obdobje 1971-1980 tudi predvideni. Vsi ti posegi so nujno potrebni za trajnost gozdne pro- izvodnje v najširšem smislu (trajnost vseh splošnih koristi gozda). Zaradi preveli- kega števila rastlinojede divjadi (jelenjad, srnjad), ki ni usklajeno s prehrambenimi razmerami v okolju je v zadnjem nekajletnem obdobju na velikem delu starih je-bu sestojev naravna in umetna obnova povsem onemogočena, s tem je ote- ženo gospodarjenje in ogrožena trajna večnamenska vloga gozda. Vse pogosteje pa slišimo pomisleke o pravilnosti gornjih trditev gozdarjev pri gozdnem gospodar- stvu Postojna in prav takšne govorice želimo s tem prispevkom oceniti in posle- dice neusklajenosti postaviti na pravo mesto. Analiza, ki je navedena v prispevku, je bila pripravljena za spremembo območnega gozdnogospodarskega načrta. Obseg negativnega vpliva preštevilne rastlinojede divjadi V letu 1977 smo pri gozdnem gospodarstvu Postojna naredili podobno analizo razvojnih faz sestojev na Snežniku in Javornikih, prav tako pa je bil v tem letu v slovenskem okviru izveden popis malo donosnih gozdov ter recentnih regresij. Da bi lahko razložili, kaj smo v okviru analize zajeli, si moramo ogledati vpliv rastli no jede divjadi na rastlinstvo, ki je naslednji: 1. vplivi v fazi pomlajevanja: - normalen vpliv ali normalen odnos med producenti (rastlinstvom) in potroš- niki (rastlinojedi), ki zagotavlja stabilnost v gozdnem ekosistemu in s tem ohranitev vseh rastlinskih in živalskih vrst ter omogoča gozdovom izpolnjevanje njihove več­ namenske vloge, - selektivni vpliv, ki se kaže v si-romašenju pestrosti rastlinskih vrst; kot pri- mer lahko navedemo v naravnem mešanem mladju Abieti-Fagetuma izginjanje drevesnih vrst, kot so: jelka, javor, brest in bukev ter ostajanje smreke, ki je od divjadi najmanj ogrožena, - selektivni vpliv na obseg umetne obnove in izbiro drevesnih vrst pri umetni obnovi sestojev. Ta se kaže v večanju obsega umetne obnove in nižanju obsega 111 mnogo prime·rnejše naravne obnove. Prav tako se v preveliki meri v drevesnicah v Sloveniji proizvajajo sadike smreke in nato pogozdujejo na terenu, ker jih je možno racionalno in uspešno zaščititi pred negativnim vplivom rastlinojede divjadi, - vpliv, ki onemogoča naravno obnovo, z velikimi vlaganji pa je mogoča umetna obnova (spopolnjevanje, počasna rast zaradi objedanja stranskih poganj- kov, ki niso zaščiteni); vprašljiva pa je njihova bodočnost (nevarnost lupljenja, slaba kvaliteta), vpliv, ki onemogoča obnovo, najsi bo naravno ali umetno. Zaradi prekinjene obnove je onemogočen prehod drevja in sestaja skozi vse razvojne faze, poruši se normalno razmerje med razvojnimi fazami in s tem onemogoči trajno izpolnje- vanje večnamenske vloge gozda. Izpad obnove pomeni dolgoročno tudi znižanje proizvodnje in s tem seveda tudi donosov v obliki etata in vseh ostalih koristi gozda. 2. vplivi v ostalih razvojnih fazah sestojev: - lupljenje letvenjakov in drogovnjakov smreke in delno jelke ter lupljenje bresta vseh dimenzij. Za spremljanje vpliva rastlinojede divjadi na naravno obnovo imamo pri gozd- nem gospodarstvu Postojna od 1969. leta postavljenih 64 parov ploskev v velikosti 1 X 7 m, od tega je ena ograjena, druga, kontrolna, pa neograjena. Poleg tega vsako leto tudi analiziramo vpliv rastlinojede divjadi na vse nasade ter letvenjake in drogovnjake smreke. Na teh osnovah smo vključili v analizo recentnih regresij le tiste površine, kjer je danes dokazan velik negativen vpliv rastlinojede divjadi (onemogočena naravna obnova ali obnova v celoti in vpliv na že osnovane nasade). Rezultati analize so potrdili naše predhodne ugotovitve: Tabela 1. Delež ogroženih gozdov v območju Površina Ogroženo v območju ha Abieti-Fagetum 35.805 10.684 30 Ostalo 32.673 679 2 SKUPAJ 68.478 11.363 17 Pod največjim negativnim vplivom so prav najboljši sestoji (30 °/o Abieti-Fage- tuma) na apnencu v osrčju snežniška-javorniškega masiva; V območju je ogroženih kar 17 °/o vseh gozdov; zaradi tega so trajno ogrožene osnovne naloge gozda in seveda ekonomski položaj gozdnega gospodarstva; Največji negativni vpliv je na razvojno fazo pomlajenca (86 °/o površin); ker ni mogoča nujno potrebna osnova, a tudi ni mogoče norm.alno gospodarjenje z gozdovi. Posledice negativnega vpliva preštevilne, z možnostmi okolja neusklajene rastlinojede divjadi na gozdove v območju Tako velik obseg gozdnih površin, ki so pod stalnim negativnim vplivom preštevilne, z okoljem neusklajene rastlinojede divjadi, potegne za seboj vrsto posledic. Obseg je tako velik, da ga z notranjimi rezervami ne moremo več bla- žiti. Poleg tega se je v zadnjem 10-letnem obdobju še naglo in močno stopnjeval. Posledice. se kažejo danes v rušenju vseh nalog gozdov v območju: 112 Tabela 2. Obseg poškodb po razvojnih fazah sestojev in stopnjah poškodovanosti nosilcev funkcij Nosilci funkcij Mladje Prirastek poškodovani ali Pomlajenec Prebiral ni SKUPAJ uničeni na deležu %. % 0/o % % (%} površine ha ha ha ha Do 20 °/o 66 5 8 7 194 2 268 2 Nad 20-40% 652 49 445 5 1097 10 Nad 40-60% 515 39 47 43 2353 23 2915 26 Nad 60-80% 84 6 10 9 2930 30 106 100 3130 28 Nad BO% 7 1 45 41 3901 40 3953 34 SKUPAJ ha 1324 100 110 100 9823 100 106 100 11363 100 % 12 1 86 1 100 onemogočena obnova poslabšuje razpored razvojnih faz sestojev (vse več je starih sestojev, mnogo premalo pa je mlajših razvojnih faz, zlasti mladja}, - dolgoročno gledano se zmanjšuje proizvodnja lesne mase v naših gozdovih. Zakasnitev potrebne obnove za 1 leto pomeni na 1 ha površine izpad proizvodnje za okrog 6m3 (taka je približna višina poprečnega starostnega prirastka naših sestojev jelke - bukve}, - zaradi zagotovitve vsaj minimalnega opravljanja vseh vlog gozda je po- trebno v starih, že preredčenih jelovo-bukovih sestojih brez obnove močno ome- jiti sečnje. Seka se lahko le slabo vitalno in hudo poškodovano drevje; s tem se močno nižajo etati v območju, - gozdovi v vse slabši meri izpolnjujejo tudi svojo varovalno vlogo: slabša se gozdna mikroklima, slabšajo se pogoji za rast posameznih drevesnih in grmovnih vrst in s tem v zvezi tudi zeliščnih in raznih živalskih vrst. Gozd postopno izgublja svojo gozdno fiziognomijo. Večkrat so bili že omenjeni stari sestoji. Gre za redke, "130-"160 let stare jelovo-bukove sestoje. V tabeli 3 je prikazan razvoj skozi več kot 50-letno obdobje nekaj tipičnih oddelkov iz gospodarske enote Snežnik. Ne gre niti za najbolj kri- tične razmere, podobne so razmere na vseh ostalih področjih. Vidimo, da so Tabela 3. Razvoj števila drevja, lesne zaloge, poprečnega drevesa in razdalje med drevesi (Snežnik add. 6, 8, 9, 10, 11, 13, 19, 20, 40; 280 ha) 1942 1955 N/ha igl. 573 492 377 366 288 List. 124 115 143 150 131 Sa 697 607 520 516 419 M/ha igl. 252 273 289 341 315 List. 37 39 56 59 61 Sa 289 312 345 400 376 Popr. drevo Ig l. 0,43 0,55 0,76 0,93 1,09 List. 0,29 0,33 0,39 0,39 0,46 Sa 0.41 0,51 0,66 0,77 0,89 Razmak med drevesi 3.8 4,1 4,4 4,4 4,9 113 Tabela 4. Primerjava normalnega etata z znižanim etatom zaradi onemogočene obnove Etat pod negativnim Normalni etat na leto (pospešena obnova) vplivom preštevilne divjadi (onemogočena obnova) Po v. Sektor lastništva m3/ha skupaj m3/ha skupaj igl.llist.l SA ig l. 1 list. 1 SA igl.llist.j SA igl. 1 list. 1 SA 5367 družbeni - GG 7,8 1,2 9,0 41.862 6.440 48.302 3,0 0,5 3,5 16.101 2.683 18.784 3739 zasebni 4,0 0,6 4,6 14.956 2.243 17.199 2,0 0,2 2,2 7.478 747 8.225 184 družbeni - kmetij. 4,0 0,6 4,6 736 110 846 2,0 0,2 2,2 368 37 405 9290 skupaj območje 6,2 0,9 7,1 57.554 8.793 66.347 2,6 0,3 2,9 23.947 3.467 27.414 Razlika med etatoma: ig l. list. SA SKUPAJ 33.607 5.326 38.933 m3/ha na leto 3,6 0,6 4,2 danes že zelo velike razdalje med drevesi (4.9 m). Ce pa bi odšteli še drevje iz 3. in 4. debelinske stopnje, ki je vse po vrsti nevitalno (ostanki nevitalnega dela populacije pri jel ki) in nekvalitetno (listavci), pridemo do 5.5 m razmika med dre- vesi. Gre torej res za -redke sestoje, nujno potrebne hitre obnove. Taki kot so, nimajo perspektive. Prav obnova pa je v tem trenutku nemogoča in s tem tudi normalno gospodarjenje. Tu bi se omejili predvsem na znižanje donosov v lesu, ki pa je le ena od cele palete nalog, ki jih pred gozd postavlja družba. V tabeli 4 je prikazana razlika med normalnim etatom v starih jelovo-.bukovih sestojih, nujno potrebnih obnove, in etatom, ki se sestoji iz pobiranja slučajnih donosov. S tako sečnjo poskušamo še ohraniti podobo in opravljanje večnamenske vloge tem gozdovom. Z normalnim etatom bi v teh sestoj ih z onemogočeno obnovo povzročili neprecenljivo škodo, . kajti gozdovi bi do kraja izgubili danes že .načeto fiziognomijo in s tem opravljanje vseh svojih koristnih nalog. Razlika med etatoma pa je tisto znižanje, ki je danes pogojeno s preštevilne, z okoljem neusklajeno rastlinojedo divjadjo. Zaključek V današnjih razmerah preštevilna, z okoljem neusklajena rastlinojeda divjad, onemogoča obnovo in s tem normalno gospodarjenje z gozdovi in ogroža trajnost vseh nalog gozdov. Da bi v kar največji meri zagotovili dolgoročno trajnost in da bi ohranili gozdove na snežniška-javorniškem masivu, je poleg drugih ukrepov nujno potrebno tudi zniževanje etatov. Franc Perko, dipl. inž. gozd. Literatura 1. Gozd negospodarski načrt za postojnsko gozdnogospodarsko območje 1971-80. 2. Sprem<:Jmba gozdnogospodarskega načrta za postojnsko gozdnogospodarsko območje 1971-80. 3. Rezultati analize popisa malodonosnih gozdov in recentnih regrestj, Ljubljana 1978. 114 UDK 634.0.671:674 MOžNE REŠITVE NEKATERIH VPRAšANJ PRI UREJANJU DOHODKOVNIH ODNOSOV MED GOZDARSTVOM IN LESARSTVOM 1. Kdaj lahko poslujemo po načelih skupnega prihodka Proizvodi in storitve, ki se javljajo kot blago na trgu, so ponavadi rezultat dela delavcev več temeljnih organizacij združenega dela. Rezultat skupnega dela je skupen proizvod, s prodajo katerega realiziramo skupen prihodek. Dohodek, ki ga dosežemo s tržno realizacijo skupnega proizvoda, je zato odraz proizvodnega dela in gospodarjenja vseh celic združenega dela, ki delovno, poslovno in proizvodno sodelujejo pri proizvodnji in prodaji skupnega proizvoda. Do sedaj so vladali tudi med delavci, ki so bili v takšni ali drugačni obliki med seboj povezani, kupopro- dajni odnosi. To pa je v nasprotju z družbenim značajem lastnine in z načelom, da si delovnih rezultatov ni mogoče prisvajati neodvisno od prispevka v delu. Zato je izrinjanje tržne stihije eden od najpomembnejših ciljev, ki ga moramo zasledovati pri spreminjanju osnov družbenoekonomskih odnosov med delavci v organizaci- jah združenega dela; le-ti so pri ustvarjanju uporabnih vrednosti in vrednosti na sploh med seboj povezani in odvisni. Odnosi med delavci naj temelj ijo na združe- vanju dela in sredstev, na medsebojnem poslovnem sodelovanju, na medsebojnem prevzemanju tveganj ·ter sodelovanju v skupnem poslovnem uspehu. Delavci, ki sodelujejo v proizvodnji skupnega proizvoda, pridobivajo tudi doho- dek, ki ga prinaša skupni proizvod. Pridobivajo ga v odvisnosti od svojega delov- nega prispevka (v obliki, ki jo merimo po vnaprej dogovorjenih standardih in nor- mativih) k tržnemu rezultatu, torej k dohodku, ki ga prinaša izdelek skupnega dela. Delavci ·različnih temeljnih organizacij, ki med seboj sodelujejo tako, da izde- lujejo skupni proizvod, pridobivajo svoj dohodek iz skupnega prihodka. S skup- nim prihod kom so v smislu 67. člena zakona o združenem delu mišljeni: 1. prihodki, ustvarjeni s prodajo proizvodov ali storitev, ki so rezultat skupnega dela delavcev v dveh ali več temeljnih organizacijah v sestavi ene ali več delovnih organizacij (fazna proizvodnja oziroma proizvodnja, ki se vgrajuje v enoten pro- izvod); 2. prihodki, ustvarjeni s prodajo proizvodov in storitev v sodelovanju med pro- izvajalnimi in drugimi organizacijami združenega dela ter organizacijami združe- nega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev ne glede na to, ali so v sestavi iste organizacije združenega dela, v isti organizaciji združenega dela ali ne. Delavci proizvodnih temeljnih organizacij. ki združujejo delo in sredstva, ures- ničujejo skupni prihodek, opredeljen v točki 1: - v pogojih fazne proizvodnje oziroma v pogojih vertikalna delitve dela med dvema ali več temeljnimi organizacijami združenega dela. V tem primeru se celotno tekoče in minulo delo delavcev teh temeljnih organizacij materializira v enotnem skupnem proizvodu dela; ta se realizira in izrazi kot vrednost na trgu; - v pogojih komplementarne proizvodnje oziroma v pogojih horizontalne de- litve dela med dvema ali več temeljnimi organizacijami združenega dela. V tem primeru se v enoten proizvod vgrajujejo takšni proizvodi, ki se sicer lahko samo- stojno izrazijo in realizirajo na trgu in se z njimi ustvarja prihodek. Z realizacijo enotnega proizvoda (končnega) delavcev teh temeljnih organizacij, ki so združile delo in sredstva, pa se ustvarja skupen prihodek. Podobno kot fazna proizvodnja predstavlja tudi komplementarne proizvodnja specifično obliko združevanja teko- 115 čega in minulega dela delavcev dveh ali več temeljnih organizacij združenega dela, in sicer zaradi proizvodnje enotnega proizvoda, namenjenega tržni izme- njavi; - v pogojih kombinirane horizontalne-vertikalne delitve dela oziroma v pogo- jih kombiniranja fazne in komp·lementarne proizvodnje. Takih primerov je v praksi največ. Malokdaj se namreč končni proizvod izdela do konca samo z dodatnim delom oziroma z dodatno obdelavo ali dodelava prejetega proizvoda. V večini primerov je treba prejeti polproizvod obdelati , dodelati in ga potem skupaj z dru- gimi proizvodi vgraditi v enoten končni proizvod. Zakon o združenem delu določa, da se skupni prihodek ustvarja tudi s prodajo izdelkov in sto·ritev v sodelovanju med proizvodnimi in drugimi organizacijami združenega dela na eni strani ter organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s posli prometa blaga in storitev na drugi strani. Vendar, ker nas zanima predvsem poslovanje po načelu skupnega prihodka, kadar sodelujejo med seboj proizvodne temeljne organizacije združenega dela, te oblike sodelovanja ne bomo posebej obravnavali. Bistveni pogoj za poslovanje po načelih skupnega prihodka je torej delitev dela - horizontalna in/ali vertikalna. Zato po naši oceni ne moremo govoriti o skupnem prihodku takrat, kadar rezultat dela ni skupni proizvod . V praksi pa se večkrat pojavljajo ideje, da lahko po načelih skupnega prihodka ·rešujemo tudi probleme različnih pogojev proizvodnje v temeljnih organizacijah znotraj iste delovne organizacije. V gozdarstvu so namreč primeri, ko se enaki gozdni lesni proizvodi zaradi različnih naravnih in proizvodnih pogojev proizvajajo z različnimi proizvodnimi stroški, na ~rgu pa se za vse dosega enaka cena. Prav za rešitev tega problema so v nekaterih gozdnih gospodarstvih sprejeli sporazum o skupnem prihodku. Ocenili so, da je skladno z zakonskim določilom treba •razlagati skupni prihodek tudi tako, da je to prihodek, ki se ustvarja v določenem prostoru, in sicer v konkretnem primeru na območju enega gozdnega gospodarstva. V bistvu so na ta način izenačili celotni prihodek delovne organizacije, ki ga dosegajo s prodajo posameznih (ne skupnih) proizvodov pri skupnem prihodku. Skupni prihodek (beri celotni prihodek) porazdeljujejo na temeljne organizacije po merilih in kriterijih, določenih v samoupravnem sporazumu. Zakon o združenem delu in zakon o gozdovih govorita o tem, da je treba v temeljnih organizacijah posebej ugotavljati tisti del dohodka, ki je rezultat boljših pogojev gospodarjenja. Zakon o gozdovih tudi določa, kako je treba pokrivati negativni finančni rezultat v tistih temeljnih organizacijah, ki imajo zaradi slabših naravnih pogojev slabše poslovne rezultate. če razporejamo celotni prihodek, dosežen v delovni organizaciji, na temeljne organizacije, tako kot da bi bil to skupni prihodek, in pri tem upoštevamo kot merilo potrebno živo in minulo delo, potem smo dohodek, pridobljen iz izjemnih ugodnosti, v temeljnih organizacijah anulirali. S pomočjo kriterijev, ki smo jih uporabili pri razporejanju skupnega prihodka, smo ga predhodno porazdelili na vse temeljne organizacije. Iz tega izhaja, da ga v nobeni temeljni organizaciji ni, ali nasprotno, da se lahko pojavlja v vseh temeljnih organizacijah. Takšne rešitve pa niso skladne z zakonom o združenem delu, z zakonom o gozdovih in z zakonom o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka. Z vsemi temi izvajanji nismo hoteli reči, da v gozdarskih organizacijah združe- nega dela pri urejanju dohodkovnih odnosov med temeljnimi organizacijami zno- traj delovne organizacije ne smemo upoštevati različnih naravnih in proizvodnih pogojev. Hoteli smo povedati le to, da se pri reševanju problemov te vrste ne moremo p9služevati določil, ki veljajo za skupni prihodek. 116 2. Skupni prihodek več proizvajalnih temeljnih organizacij Skupni prihodek več proizvajalnih temeljnih organizacij opredeljujeta zakon o združenem delu in zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka. Tako je po zakonu o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka skupni prihodek več proizvajalnih temeljnih organizacij tisti prihodek, ki je dosežen v skladu s samoupravnim sporazumom, in to s prodajo proizvodov ali storitev. Ti so rezultat skupnega dela delavcev dveh ali več temeljnih organizacij v sestavi ene delovne organizacije ali več delovnih organizacij. Iz istega zakona je razvidno, da se udeležba v skupnem prihodku ugotavlja na osnovi realiziranih prihodkov, ali bolje rečeno prodanih in plačanih proizvodov in storitev, ki so re- zultat skupnega dela. Iz teh opredelitev lahko zaključimo, da pri poslovanju po načelih skupnega prihodka ne moremo govoriti o plačilu akontacij za prevzete proizvode, preden je bil skupni proizvod prodan. Prihodki iz deležev v skupnem prihodku so namreč odvisni od osnov in meril, ki so po samoupravnem sporazumu dogovorjeni za razporejanje skupnega prihodka, in od dosežene prodajne cene skupnega proizvoda. Zato lahko v smislu zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka govorimo le o začasni in dokončni razporeditvi tega prihodka. Obe razporeditvi, začasna in dokončna, pa se opravita iz prehodnega računa v temeljni delovni ali sestavljeni organizaciji združenega dela, v poslovni skupnosti ali kmetijski zadrugi prek katere se ustvarja skupni prihodek. Opravita se takrat, ko je skupni izdelek prodan in plačan. če skupni izdelek ni prodan in plačan, ni dotoka sredstev na prehodni račun, zato tudi ne more biti razporeditve skupnega prihodka. Po določilih zakona se namreč skupni prihodek ustvarja in razporeja prek prehodnega računa. Le pri upoštevanju teh določil je v praksi mogoče med- sebojna razmerja pri ustvarjanju skupnega prihodka med temeljnimi organizacijami združenega dela, ki združujejo dela in sredstva, urejati skladno z zakonskimi do- ločili. če deleži v skupnem prihodku niso tudi časovno vezani na prodajo skup- nega proizvoda, se določila sporazuma o razporejanju skupnega prihodka spreme- nijo v sporazum o oblikovanju cen. S tem pa se pri urejanju dohodkovnih odnosov izgubi vsebina, ki jim jo daje zakon o združenem delu. Rekli smo že, da je skupni prihodek tisti prihodek, ki ga prinaša skupni proiz- vod. Vendar je skupni proizvod, ki je šel skozi proizvodni proces v dveh temeljnih organizacijah, velikokrat še zmeraj polproizvod, če ga gledamo skozi možnost na- daljnje predelave. Tako je, denimo, hlodovina končni proizvod, če jo jemljemo kot proizvodni proces v gozdarstvu, kot proizvodni proces v primarni predelavi lesa pa le polproizvod. Prav tako je žagani les končni izdelek in sicer kot izdelek primarne predelave lesa, polizdelek oziroma polproizvod pa v primeru, če ga gledamo skozi proizvodnjo končnih lesnih izdelkov. Zato je pri opredeljevanju skupnega prihodka pomembno, ati spremljamo gibanje izdelka prve temeljne organizacije skozi vse nadaljnje predelovalne faze in skozi prodajo dejanskega končnega izdelka, ali pa nas zanima samo učinek, ki ga prinašajo izdelki v temeljni organizaciji, kjer je skupni proizvod gledan z vidika prve temeljne organizacije nadaljnje predelave tudi končni proizvod. Kakšna je nadaljnja usoda izdelka (polizdelka) nas potem ne zanima več. Delež v skupnem prihodku je enak ne glede na to, ali so ta izdelek oziroma polizdelek prodali na trgu ali pa vzeli v nadaljnjo predelavo in prodali v drugačni obliki. Pri opredeljevanju skupnega prihodka nastopita torej dve možnosti: 1. Skupni prihodek je prihodek, ki ga prinaša skupni proizvod v temeljni orga~ nizaciji, kjer je skupni proizvod z vidika te temeljne organizacije končni izdelek. Nadaljnja usoda tega izdelka dela temeljnih organizacij poprejšnjih faz ne zanima. 117 2. Dohodkovna povezanost je vzpostavljena v celotni proizvodni verigi. V tem primeru napravijo temeljne organizacije nadaljnjih faz predelave obračun skup- nega prihodka s temeljnimi organizacijami predhodnih faz, in to takrat, kadar imajo skupni prihodek poračunan z vsemi nadaljnjimi proizvajalci in s trgovino. V tem primeru je poslovanje po načelih skupnega prihodka vzpostavljeno v ce- lotni proizvodni verigi. Skupni prihodek je ves prihodek, ki je realiziran na pre- hodnem računu na račun udeležbe lesa v končnem izdelku. Iz določil zakona o združenem delu izhaja, da mora biti pri poslovanju po načelih skupnega prihodka povezanost med proizvajalci in končnimi potrošniki oziroma trgovino večja, kot je bila doslej. Višina celotnega prihodka, ki se oblikuje na osnovi deležev v skupnem prihodku, mora biti odvisna od realizirane cene končnega izdelka. Zato je treba soodvisnost med prihodkom, ki ga dosežemo s končno prodajo, in dohodkom, ki ga iz tega pridobijo proizvajalci surovin, pove- čati. To pa je mogoče samo v primeru, če se dohodkovna soodvisnost vzpostavi od proizvajalcev surovin do trgovine. Vendar to ne pomeni, da temeljne organiza- cije prve faze sodelujejo s temeljnimi organizacijami trgovine oziroma z zadnjo fazo predelave, ampak le, da je delež v skupnem p·rihodku vseh udeležencev v proizvodnem procesu odvisen na eni strani od kriterijev za razporejanje skupnega prihodka, na drugi strani pa od cene končnega izdelka. Končni izdelek je oprede- ljen kot skupni izdelek med temeljnimi O'rganizacijami zadnje in predzadnje faze predelave. Pri sodelovanju med temeljnimi organizacijami, ki sodelujejo v vertikalni delitvi dela v fazni proizvodnji, pa so kot skupni proizvodi v bistvu opredeljeni le fazni proizvodi. Vendar je !>cena« teh taznih skupnih proizvodov odvisna od dose- žene prodajne cene skupnega proizvoda temeljne o'rganizacije zadnje in pred- zadnje faze. čeprav je zakonu o združenem delu bližja rešitev, navedena v točki dve, pa prinaša tudi nekatere probleme. Kot prvega lahko omenimo pogoj, da mora biti pri tako opredeljenem skupnem prihodku poslovanje po načelih skupnega prihod- ka vzpostavljeno v celotni proizvodni verigi. Ker je s poslovanjem po načelih skupnega prihodka povezana tudi rešitev vrste problemov, naštetih v 68. členu zakona o združenem delu, je vprašanje, če je mogoče v kratkem času vzpostaviti kvalitetne rešitve v celotni proizvodni verigi. Zato bo treba bržkone začasno le preiti na rešitve, ki bodo opredeljevale kot skupni prihodek tisti prihodek, ki se bo realiziral na prehodnem računu temeljne organizacije nadaljnje predelave, in sicer na podlagi tržne prodaje njenih proizvodov. Tako s poslovanjem po načelih skup- nega prihodka ne bo treba čakati vseobsegajočih rešitev, ampak bodo možne tudi parcialne - delne rešitve, kot denimo gozdarstvo in primarna predelava lesa. 3. Skupni proizvod Rekli smo že, da je skupni prihodek tisti prihodek, ki ga ·realiziramo s prodajo skupnega proizvoda. Skupni proizvod pa je proizvod, lkonjsko smrt« in v gozdovih, kjer so pasli, so nekdaj tiso načrtno izsekavali. V iglicah, lubju, lesu in semenkah razen v arilusu - se nahaja taxin (Ca7 Hs1 010 N), alkaloid grenkega okusa. Bio- kemija naj bi razčistila to negotovost glede strupenega učinka tise. 129 število dreves tise po debelinskih stopnjah in lastnikih 10 16 21 31 41 51 ·m-~ - Nahajališče, Lastnik gozda: do do do do do do 0.> >Cl) Kraj ::SQ) ci ledinsko ime priimek, ime 15 20 30 40 50 60 ~lo.. Cl) 'O ro cm cm cm cm cm cm N 1 Podpeči ne Koprivc Franc Sentvid 1 2 Podpeči ne Zibret Mirko Sentvid 41 17 6 5 3 Podpeči ne Brovč Stanko Podpeč 51 32 11 1 4 Podpeči ne Luskar Ivan Podpeč 26 7 5 2 5 Podpeči ne Polšak Martin Podvine 7 3 1 6 Podpeči ne Koželj Ivan Podvine 2 1 1 7 Tičnica Zakošek Alojz Podpeč 26 12 2 5 8 Gmajna Polšak Martin Podpeč 2 2 1 9 Zavoj ce Jančič Amalija Podpeč 6 1 1 10 Zavoj ce Gračner Drago Sen tvid 14 5 1 11 Bohor Polšak Martin Podpeč 10 7 1 12 Nad pečinam Romih Angela Planin. vas 49 27 6 2 13 Nad pečinam Zibret Anton Doropolje 8 4 1 14 Nad pečinam Vertačnik Jože Podvine 51 46 12 4 2 15 Pod Koprivcem Kunst Jože Podvine 20 22 6 2 16 Pod Koprivcem Pertinač Martin Planin. vas 16 22 3 3 17 Laze Koprivc Stan ko Planin. vas 20 5 1 1 18 Laze Brilej Jože Planin. vas 6 19 Laze Koželj Vinko Planin. vas 18 4 20 Na Selah Perčič Ivan Podvine 1 12 13 2 21 Na Selah Koželj Franc Podvine 6 28 30 31 6 22 Na Selah Grobelšek Franc Podvine 24 15 50 11 Skupaj 437 272 141 44 5 900 V preteklosti je bilo tise mnogo več v naših gozdovih, o tem pričajo številna ledinska in krajevna imena npr. Tisin vrh, Tisovec, Tisovina, Kisovec ipd. Preuče­ vanja tise v mnogih deželah Evrope kažejo na vztrajno in počasno odmiranje te avtohtone drevesne vrste. Da se je tisa marsikje le ohranila kljub velikemu izkoriščanju in zatiranju v preteklosti, je pripisati njeni izredni vitalnosti in odpornosti proti boleznim in škodljivcem ter pošl>To je ena izmed najbolje načrtovanih poti z zelo raznoliko naravo, kar sem jih videl kjerkoli po svetu. V tej poti so združe- ne iskrena poezija narave, čudež za gozdar- ja in praktična uporaba dobro negovanega gozda. Posebno globok vtis napravi na človeka prefinjena mešanica človekovega izkoriščanja gozda in naravni ekološki pro- cesi. Zelo sem hvaležen, da sem imel pri- ložnost spoznati to pot.« Menim, da nam tako Jaskava ocena kot tudi množični obiski morajo vliti nov pol·et in nam hkrati utrjujejo prepričanje, da je delo z javnostjo naša strokovna obveza. Nikolaj Lapuh POMEN GOZDOV V PROSTORSKEM PLANIRANJU Prostorsko planiranje je del družbenega planiranja in načrtovanje v gozdarstvu je se- stavni del prostorskega planiranja. Prav sedaj izdelujemo prostorske plane po krajevnih skupnostih, občinah in republiki. Zakonodaja s področja prostorskega plani~ ranja nalaga, da se gozdarstvo aktivno vklju- či na vseh treh nivojih. Gre za namensko opredelitev gozdnega prostora v bližnji in daljnji bodočnosti 1980 do 1985 z elementi do leta 2000. Pri tem je po- trebno opredeliti - valorizirati in kategorizi- rati vse gozdove s prikazom njihovega po- tenciala kakor tudi ostale površine, ki še niso gozd, se pa že zaraščajo, oziroma jih kmetijske organizacije niso vključile v svoje prostorske plane. · Za prostorsko planiranje v gozdarstvu ima- mo izdelano začasno obvezno metodologijo, enotno za vso Slovenijo. Ta metodologija temel·ji na naravnih danostih in daje pouda- rek splošno koristni funkciji gozdov, ki je bila do sedaj bolj ali manj zapostavljena. Nikakor pa ne gre za podcenjevanje lesno- proizvodne funkcije gozda, saj je vsak na- ravno zasnovan in gospodarjen gozd mnogo- namenski in opravlja poleg lesnoproizvodne še :vse ostale funkcije. Zato je potrebno, da gozdarstvo jasno opredeli za gozdarstvo prednostna območja, hkrati pa naj se z jas- nimi kazalci naravnih danosti vključi v pro- storsko načrtovanje pri dejavnostih, ki pose- gajo v gozdni prostor. Po začasno obvezni metodologiji naj bi namensko ovrednotenje gozdnega prostora obsegalo naslednje kategorije: varovalno, hidrološke, klimatsko, higien- sko-zdravstveno, turistično-rekreacijsko, !·es- no-proizvodno, poučno-raziskovalno, ob- rambno, krajinsko-·estetsko, spomeniško-var- stveno in druge rabe gozdnega prostora (in- frastruktura, kamnolomi, peskokopi, glino- kopi, deponije). Iz navedenega sledi, da gre za mnogo- namensko usmerjenost slovenskega gozdar- stva. Za večje posege v gozdove bodo v bodoče potrebni idejni načrti in ne samo končni, kot je bilo do sedaj v praksi. Ali z drugo besedo: gozdarji moramo sodelovati pri vseh posegih v gozdni prostor že od sa- mega začetka, ne pa da smo postavljeni pred dejstvo šele potem, ko so drugi projekti 139 že narejeni. Zato je potrebno že pri tem prostorskem načrtovanju jasno opredeliti prednostna območja za gozdarstvo ter prika- zati primernost območja za druge porabnike prostora. · Estetsko podobo naših gozdov najbolj ka- zijo elektrovodi, ki često tudi neopravičeno globoko ranijo sestoj. Z malo več razumeva- nja in posluha za naravo bi lahko marsikdaj prizanesr·i tej največji naravni tvorbi - goz- du. Iz prakse pa vidimo, da pri urbanistih prepogosto prevlada gospodarski račun, medtem ko na ekološko funkcijo gozdov če­ sto pozabijo. Sedaj pa je tudi gozdarjem dana možnost in dolžnost, da že od samega začetka usmerjajo vse posege v gozdove. Tone Hočevar, dipl. inž. gozd. KNJI2EVNOST KNJIGA O TROPSKIH DREVESIH IN GOZDOVIH Halle, F.,· Oldeman, R. A. A.; Tom/ison, P. B.: Tropical Trees and Forests. An architec- tural Analysis (Tropska drevesa in gozdovi. Analiza arhitekture). Springer-Verlag, Berlin- Heidelberg-New York 1978, 441 strani, šte- vilne fotografije in skice, terminološki slo- varček, bib/iografi;a, kazalo rastlinskih imen, stvarno kazalo. Ta nova pridobitev naše gozdarske knjiž- nice obravnava vegetacijsko arhitekturo in morfogenezo tropskih dreves. Na podlagi te- ga prispeva tudi k razumevanju razvojnih sta- dijev in sukcesij tropskega gozda. Sega tudi na področje taksonomije, rastlinske fiziolo- gije in biogeografije. Rastlinsko arhitekturo in morfogenezo so avtorji začeli preuče­ vati v tropskem deževnem gozdu, ker se tropski deževni gozd odlikuje z enkratno raznolikostjo in bujnostjo živega sveta. Ne- kaj te raznolikosti je tudi v zmernem pod- nebnem pasu, zel·o malo pa v hladnem pod- nebnem pasu. Spoznanja iz tropskega gozda lahko do neke mere prenesemo torej tudi v gozdove hladnejših podnebij, obratno je mnogo težje. že samo listanje po bogato ilu- strirani knjigi nas prepričuje o neverjetni raznolikosti rastlinskega sveta, na možnosti prilagoditve drevesnih rastlin različnim polo- žajem v gozdnem sestoju in različnim suk- cesijam gozda. žal pa marsikaj od te raz- nolikosti, ki jo knjiga prikazuje, izginja za vedno, zaradi eksploatacije tropskih gozdov, zaradi revščine domačega prebivalstva, ki gozdovom ne prizanaša. Knjiga je odličen prispevek k splošni bo- taniki, in še bolj k botaniki tropske vegeta- cije. S tem daje knjiga tudi teme~jno znanje, ki je potrebno pri gojenju gozdov. Vsem na- šim strokovnjakom, ki imajo ali bodo imeli opraviti s tropskimi gozdovi, knjigo priporo- čamo. Dr. Zupančič Marjan RAZISKOVANJE OKOLJA Gunter Fellenberg: UMWELTFORSCHUNG (Raziskovanje okolja). Einfilhrung in die Probleme der Umwelterschmutzung (Uvod v probleme onesnaženja okolja). 188 strani, 37 slik. Springer-Verlag Berlin, Heidelberg , New York, 1977. Avtor nas v jedrnatem, vsakomur dostop- nem jeziku seznani z osnovnimi vprašanji onesnaženja okolja, širokim spektrom ne- gativnih posledic na živo naravo, možnostmi za preprečevanje akutnih stanj in podobno. Bolj zahtevna fiziološka vprašanja so po- dana tudi shematično in na ta način razum- ljiva širšemu krogu bralcev. Knjižica je na- menjena tako začetniku, tistemu, ki osnove raziskovanja okolja že pozna, kakor tudi strokovnjaku s tega strokovnega področja. Začetnika seznanja z osnovnmi pojmi, de- finicijami in posledicami navidez nedolžnih posegov v okolje ter budi njegovo, danes tako pomembno, okoljevarstveno zavest. Ti- stemu, ki o tej problematiki že nekaj ve, daje poglobljeno znanje in ljubiteljsko zavze- tost za varstvo okolja preusmerja v tvorno dejavnost. Tudi tisti, ki se s probl·ematiko varstva okolja poklicno ukvarja, bo v knjižici našel marsikakšno novo misel o problema- tiki svojega ožjega, kakor tudi sorodnega podpodročja. (Onesnaženje zraka, vode, toplotne polucije, odpadki, pesticidi, nepra- vilna raba zdravil, radioaktivnost, hrup in podobno). Knjižica služi kot dober priroč­ nik, v njej lahko najdemo prav tiste enostav- ne stvari, za katere mislimo, da nam za ved- no »sledijo« ko pa jih moramo »stresti iz rokava«, smo v zadregi. Menim, da bi se z knjižico moral sezna- niti vsak gozdar. Zaslužila bi prevod v slo- venščino. Marjan šolar, dipl. inž. gozd., OZD 140 KNJIGA O REKUL TIVIRANJU OPUSTELIH KRAJIN Barner, J.: Rekultivierung zerstorter Land- schaften. Oekologie, Me/iorationswesen und Anbautechnik. (Rekultiviranje opustelih kra- jin. Ekologija, melioriranje in tehnika sa- jenja). Ferdinand Enke Verlag Stuttgart 1978, strani 220, obširen seznam literature in abe- cedni register gesel. Avtor, ki ga pri nas že poznamo (GV, i978, 7-8) v uvodu ugotavlja, da je v teku človeške zgodovine ostalo od nekdanje zele- ne odeje našega planeta le malo. Tako je ogolela ogr:.omna Kitajska. Erozija s svojimi odplakami je dala barvo Rumeni reki in Ru- menemu morju. Uničenje rastlinja in ogole- lost mediteranskih dežel je pokopal·a cvetoče antične kulture. Ni kontinenta in ne dežele, kjer človekov življenjski prostor ne bi bil pri- zadet zaradi uničenja rastlinja na velikih površinah. čim revnejša je dežela, tem hujši so ti problemi. Posebno je prizadet tropski in subtropski pas, pomislimo samo na širje- nje puščav po vsem svetu, na vedno večjo ogolelost, sušnost in lakoto v sahelskem pasu v Afriki, na nezadržno uničevanje tropskega rastl'inja. Celo dežele izrazitega blagostanja se ukvarjajo z rekultiviranjem znatnih površin; npr. Svica se trudi obnoviti nekdanje visokogorske gozdove. V Skandi- naviji imajo veliko opraviti z rekultiviranjem barij, v Združenih državah so problemi opu- stelih krajin še mnogo večji. Od vse te problematike avtor obravnava le ekološke osnove ter tehnike melioriranja opustelih zemljišč in krajin. Knjiga se od- likuje po veliki sistematičnosti. Velik pouda- rek je na ugotavljanju ekološkega položaja, ki je izhodišče za rekuttivacijska dela. Pretežni del knjige obravnava ekološke vi- dike in možnosti ozelenitve različnih krajin in rastišč. V . tem poglavju je opisanih obilo izkušenj z rekultivacijskimi deli pri najraz- ličnejših ekoloških obremenitvah, od oze- lenjevanja aridnih povrsm do pogozdova- nja v visokem gorovju, od problemov Skandinavije do problemov tropskega in subtropskega pasu. Zelo dobro je ob- delano pogozdovanje Krasa, znane so avtorjeve raziskave na našem slovenskem Krasu. Za praktično kultiviranje opustelih krajin predlaga avtor zelo sistematičen postopek, ki prične s preučevanjem ekoa loškega položaja, nadaljuje s preučevanjem možnih medsebojnih vplivov raznih nastopa- jočih ekoloških faktorjev, z vprašanji primer- nega semenskega in sadiJnega materiala, pri- mernih melioracijskih postopkov, utrditve in obdelave tal, tehnike sajenja. Po preučitvi vseh teh vprašanj naj se delo nadaljuje s poskusnimi rekultivacijskimi deli, ki bodo pokazala pot za delo na večjih površinah. Sploh je pomembna stalna kontrola rezulta- tov rekultivacije, da bi se tako čimbolj izog- nili napakam in neuspehom. Knjiga se prav gotovo loteva zelo aktual- ne problematike. Nezadržna rast svetovne- ga prebivalstva ter nezadržno uničevanje še ohranjenih naravnih bogastev nujno za- hteva temeljite spremembe na vseh po- dročjih človeške dejavnosti. Treba je pola- goma vrniti rastlinsko odejo in rodovitnost tal nepreglednim ogolelim površinam naše- ga planeta. Avtor se zaveda strahovite teže tega problema, zato smatra svojo knjigo le kot skromen prispevek k njegovemu reše- vanju. Seveda ima knjiga tudi slabosti, kar bo kritika gotovo opazila. Knjiga ni kom- pleksna, je le bolj uvod v problematiko rekultivacije opustelih zemljišč in krajin. Knjigo lahko priporočim vsem, ki se s to problematiko ukvarjajo, posebno še tistim, ki jih zanima pogozdovanje težavnih kra- ških predelov, ozelenjevanje v hudourništvu, ozelenjevanje v aridnih razmerah vročega pasu itd. Knjiga je posebno primerna tudi kot pomoč študentom pri njihovih seminar- skih in diplomskih delih. Dr. Zupančič Marjan 141 štajerci se :združujejo Dosedanja razdrobljenost gozdarstva v ma- riborskem gozdnogospodarskem območju onemogoča gospodarno, načrtno in enotno reševanje strokovnih ter poslovnih nalog. Velikih načrtov, kot premena malodonosnih gozdov v Slovenskih goricah in Halozah, na- črtna gradnja mreže gozdnih prometnic, enotno načrtovanje kompleksa predelave lesne surovine, ne bo mogoče uspešno uresničiti ob tako razdrobljenem gozdarstvu in lesni industriji. Zato so temeljne organi- zacije za gozdarstvo, ki so v delovnih orga- nizacijah izven gozdnega gospodarstva, dale pobudo za integralno rešitev tega vprašanja. O pobudi so že razpravljale vse prizadete organizacije združenega dela pa tudi druž- benopolitične organizacije. Razprave po ko- lektivih bodo tekle do konca marca in v njih bodo poskušali sistematično in analitič­ no ugotoviti vse prednosti pa tudi morebitne težave tako zahtevne gospodarske in druž- bene akcije. Pričakujejo, da bo veliko dilem in problemov rešenih že v samoupravni raz- pravi. Program je vsekakor utemeljen, saj zago- tavlja večjo materialno osnovo gozdarstvu v regiji. Nekaj podobnih akcij drugod se je izjalovilo, ker so bile površno in nesamo- ZA'IPUB NA lB lU lKVll Foto: prof. Franjo Rainer upravno pripravljene, čeprav so bile mnoge med njimi po svoji vsebini tudi dobre. V ob- dravskem gozdarstvu gre za temel·jito delo, v katerem mora biti vsakdo prepričan, da se odloča za boljše. Gozdar 6/78 Osebni dohodki v gozdarstvu niso visoki Gozdnogospodarske organizacije so v letu 1978 zelo disciplinirano izpolnjevale določila resolucije in panožnega sporazuma o raz- porejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. Ugotavljajo, da so osebni dohodki v gozdarstvu, izločeni iz dohodka, znatno pod dogovorjenimi. V letu 1978 so osebni dohodki v gozdarstvu porasli manj kot v gospodarstvu Slovenije. Na račun te- renskih dodatkov so se osebni dohodki po- večali za okoli 1 O 0/o. V celoti so se osebni dohodki, nasproti onim v letu 1977, povečali za 18 %. Dejansko povečanje osebnih do- hodkov je torej le 8% ali za okoli 14 °/o manj kot v gospodarstvu SR Slovenije. Med gozdnimi gospodarstvi so osebni dohodki precej izravnani. Za leto 1979 bo sestavljen nov panožni sporazum o razporejanju do- hodka in osebnih dohodkov. Dolenjski gozdar 1/79 Blejci in Blejčani v trni gori če pišemo o ekskurzij! gozdarjev DIT Bled, moramo biti zelo natančni, kajti prebivalci Bleda (seveda velja tudi za gozdarje) so glede svojega porekla zeta občutljivi. Tudi sam (urednik) sem bil šele pred kratkim ko- rektno opozorjen (opozoril je Bleje), da je velika, če že ne kar mogočna razlika med Blejci in Blejčani. Blejci, da so pravi, avto- 142 htoni domačini in da so Blejčani tudi doma- čini, toda ne avtohtoni - tako rekoč doma- čini z rodovniško napako. Toda kdo bi jim zameril takšno temeljitost, saj smo temeljiti povsod: pri delu, pri samoupravljanju, v kul- turi. Konec koncev imamo na Slovenskem 26 narečij in zakaj ne bi imel·i še pravih Blejcev in onih z napako. Te okoliščine so zabavale naše kolege z Bleda na dolgi poti v Titograd, ki so šli lani v jeseni v goste h črnogorskim gozdarjem. Zelo so bili zadovoljni saj so spoznali kom- pleksno strokovno problematiko te naše naj- manjše republike. Spoznali so njihovo stra- teško strokovno politiko pa tudi vse podrob- nosti, ki opredeljujejo njihova operativna pri- zadevanja. Tudi z organizacijo so bili očitno zel·o za- dovoljni in so tudi javno pohvalili delo svo- jega odbora DIT. Kako je z Blejci in Blejčani pa jih povpra- šajte, ko se boste srečali. še: izkoriščenost gozdarskih kamionov Novomeški gozdarji že dlje časa niso za- dovoljni z učinkom svojih kamionov. Pravijo, da premalo vozijo, saj vozila v glavnem ne dosegajo 200 delovnih dni letno. Normalno bi vozila morala delati vsaj 210 dni. Vzroki za takšno neučinkovitost so raz[·ični, od or- ganizacijskih pa do čisto osebnih. Rešitev vidijo v združitvi kamionskih zmogljivosti v posebni enoti za prevoze. Doslej so bili ka- mioni namreč razdeljeni po TOZD in TOK. Ta pojav je opazen skoraj po vseh gozd- nih gospodarstvih Slovenije. Dodati pa je treba, da tudi tam, kjer so kamioni pod eno organizacijsko streho, z učinkom niso zado- voljni. Pritožujejo se nad težavami pri raz- porejanju kamionov in neustrezno proizvod- no dinamiko na TOZD in TOK, ki je v takšnih organizacijskih okoliščinah še bolj sezonska kot sicer. Upravljalska načela narekujejo, da so ka- mioni tam, kjer se načrtuje gozdna proizvod- nja, ker lahko le v tem slučaju računamo na optimalno organizacijsko in ekonomsko usklajenost prevozov in proizvodnje. Teore- tično je možno doseči optimalno usklajenost tudi s centra- iz skupnih služb. Toda prak- sa dosi·ej te teoretične možnosti še ni potr- dila. Izgleda, da bi se optimumu lahko pri- bližali {toda samo približali) v primeru da bi imeli kamione na dovolj velikih TOZD. Po nekaterih izračunih bi morala imeti takšna TOZD okoli 100.000 m3 letne proizvodnje. Najbrž bomo o teh stvareh še pisali. Kaže, da je problem zelo zanimiv in za nekatere ljudi zelo pereč. Z gotovostjo je ta hip moč trditi le to, da ne gre za tehnotoško, temveč za čisto organizacijsko vprašanje v našem gozdarstvu. Jurij Kozjak na obisku Konec lanskega leta je bil na strokovnem obisku gozdarski strokovnjak iz Turčije dr. Yasar Simšek. če so gozdarji pravilno pre- pisali njegov priimek ni izključeno, da je gost potomec kakšne slovanske, morda celo slovenske rodovine. Ker mož ni znal nič slo- vensko, smemo sklepati kvečjemu to, da je daljni naslednik kakšnega Jurija Kozjaka. Pri nas je študiral našo gozdarsko politiko in organizacijo, sicer pa je predvsem stro- kovnjak za gozdarsko genetiko, zato je po- vedal nekaj podrobnosti o naporih Turčije, da bi pogozdila svojo ogolelo deželo. Dolgo- ročno temeljito so se lotili tega problema. Letno hočejo pogozditi 100.000 ha površin. To ogromno delo bodo lahko opravili le s stroji. Za pogozdovalno mehanizacijo so do- bili posojilo pri Mednarodni banki (52 mio. dolarjev). Pogozdujejo z različnimi vrstami borov, le izjemoma z drugimi drevesnimi vrstami. Dolenjski gozdar 4/78 Predor pod Karavankami .Le nekaj časa v naših časopisih prebira- mo o načrtih in dogovarjanju okoli graditve cestnega predora pod Karavankami, ki bi bila najkrajša cestna povezava severne in južne Evrope. Dogovori z Avstrijci so zaklju~ čeni, mi pa imamo pripravrjeno tudi že grad- beno dokumentacijo. Na trasi predora bo prezračevalni jašek, do katerega bo zgrajena posebna cesta za vzdrževanje. Le-ta bo popolnoma nova (Dov- je-Kladje) in bo dolga 7 km. Investitor je republiška skupnost za ceste. Vrednost in- vesticije (ceste) je 22,000.000,00 din. Kom- pletno nalogo - projekt in izvedbo - so po- nudili gradbenikom na GG Bled, za katere menijo, da bodo nalogi najbolj zagotovo kos. Objekt mora biti dograjen še letos, zato na- loga niti najmanj ni lahka. Gozdarske TOZD bodo zategadelj morale delno spremeniti svoj letošnji program gradenj, kajti nespa- metno bi bilo zamuditi tako redko pril·ožnost, ki se je ponudila njihovim kolegom. Gozdarji gradbeniki pa si od te naloge obetajo tudi vrsto novih izkušenj. Po Presekih 6 143 Lastne drevesnice nerentabilne Soški gozdar, interno glasilo Soškega gozdnega gospodarstva iz Tolmina, je v št. 3/"1978 objavilo zanimivo analizo pod naslo- vom Proizvodnja sadik v lastnih drevesnicah je nerentabilna. Problem, ki ga ima še sedaj. ali pa ga je imela v polpretekli dobi sleherna gozdnogospodarska organizacija je kritično in sistematično obdelal mag. Jože Papež. Metoda in rezultati so aplikativni za vse dre- vesnice s podobno tehnologijo. Analiza je pokazala, da so direktni stroški proizvodnje sadik na Tolminskem višji od prodajne cene sadik iz Mengša. Avtor prepričljivo oporeka tudi miselnosti zagovornikov lastnih dreves- nic, ki sodijo, da je iz genetskih razlogov nujno imeti lastno drevesnico; pravi namreč, da vzgoja sadik v lastnih drevesnicah še ne zagotavlja sadike ustrezne provenience. ZAKLJUeUJEMO AKCIJO ZA OBELEŽJE FRANU JESENKU Mineva leto, odkar smo v naši reviji objavili poziv vsem biotehnikam, to je vsem posameznikom in inštitucijam, ki sestavljajo biotehniške dejavnost (kmetijci, biologi, gozdarji, veterinarji, živilci in lesarji), da bi s skupnimi močmi rešili pro- padajoče obeležje Franu Jesenku v ljubljanskem gozdu pod Rožnikom. Inštitucije smo zaprosili posebej, pismeno, ker morajo imeti za samoupravno odločitev ustrezni dokument še enkrat naj vam povemo, da je Fran Jesenko strokovni in pedagoški vzor vsem panogam na tem področju, ki vsako leto podeljujejo JESENKOVO PRIZNA- NJE, ki je najvišje priznanje v naravoslovju. V akciji smo zbrali 14.953,15 din. Sodelovalo je 117 gozdarjev, 1 lesar, 8 gozdarskih delovnih organizacij, 1 le- sarska, i kmetijska ter 1 živilska. Po sklepu uredniškega sveta je bil denar izročen Biotehniški fakulteti, ki je imenovala posebno komisijo za operativno izvedbo sanacije obeležja. Vodja sku- pine je dr. Tone Wraber. Oddelek za krajinarstvo na BF pod vodstvom prof. dr. Ogrina pa bo brezplačno pripravil ustrezno prostorsko in pejsažno rešitev. Komisija ima nekaj opredeljujočih nalog. Raziskati mora namen, čas in avtorje zadevnega obeležja ter tako oceniti njegovo pomembnost. Na osnovi teh raziskav in današnjih razmer bo morala odločiti, alf obeležje samo restavrirati, ali pa ga prenesti na primernejši kraj in ga morebiti razširiti. Treba se je tudi dogovoriti s podjetjem Rast Ljubljana, ki upravlja z ljubljanskimi parki in njihovim inventar- jem. (Tu namreč stoji zanemarjena obeležje). Upamo, da je bila naša pobuda koristna in da bo biotehniška fakulteta Ljub- ljana na primeren način poravnala dolg svojemu vzorniku. Zahvaljujemo se vsem, ki so sodelovali, zlasti pa pobudniku tovarišu Janezu Brolihu. S tem zaključujemo našo akcijo. O tem •. kako bodo dela napredovala, bomo še pisali. 144 Akcija za ureditev obeležja F. J. je stekla 15. 12. 1977. Do 20. 2. 1979 so se odzvali naslednji: Gozdarski vestnik Ljubljana 1000.-, M. Kmecl Celje 100.-, J. Penca Novo mesto 500.-, F. Gašperšič 100.-, M. Kotar 100.-, Iztok Winkler 100.-, V. Puhek Ljubljana 20.-, M. Cokl Ljubljana 50.-, P. Drbiš Ljubljana 20.-, J. Zadnik Ljubljana 20.-, Cedilnik Ljubljana 10.-, A. Krivec Ljubljana 100.-, Malnar Ljubljana 50.-, l. Filipič Ljubljana 50.-, Z. Turk Ljubljana 50.-, D. Mlinšek Ljubljana 100.-, B. Anko Ljubljana 100.-, D. Robič Ljubtjana 100.-, M. Accetto Ljubljana 100.-, M. Goršič Ljubljana 50.-, M. Zemljič Ljubljana 100.-, S. Horvat- Marolt Ljubljana 100.-, R. Omovšek Ljubljana 40.-, M. Zupančič Ljubljana 50.-, l. Smolej Ljubljana 50.-, M. Zorn Ljubljana 50.-, A. Zavrl Ljubljana 50.-, J. Titovšek Ljubljana 50.-, S. Bleiweis Ljubljana 50.-, R. Erker Ljubf·jana 50.-, Kmetijski inštitut Slovenije 500.-, B. Varacha Ljubljana 100.-. TOZD Preske Laško 400.-, J. Kovačič Maribor 73,15.-, F. Mihevc Logatec 50.-, P. Loštrk Logatec 50.-, A. Levec Logatec 50.-, 8. Opara Logatec 50.-, A. Lipovec Logatec 50.-, J. Urbančič Logatec 50.-, V. Eržen Logatec 50.-, D. Tollazzi Logatec 50.-, B. Maček Logatec 50.-, F. Matičič Logatec SO.-, T. Canjko Ljubljana 250.-, C. Remic Ljubljana 100.-, F. Jurhar Ljubljana 100.-, M. černe Ljubljana 100.-, J. Kolar Ljubljana 100.-, S. Kavčič Ljubljana 100.-, A. Koprivec Ljubljana 50.-, Cvetka Kuhar Ljubljana 50.-, M. Sirnik 30.-, S. Fister Ljubljana 50.-, l. Zver Ljubljana 30.-, F. Urleb Ljubljana 50.-, B. Bitenc Ljubljana 50.-, J. Božič Ljubljana 100.-, M. Adamič Ljubljana 50.-, A. Dobre Ljub- ljana 50.-, J. čop Ljubljana 50.-, L. Eleršek Ljubljana 50.-, J. Grzin Ljubljana 20.-, N. Ko- vačevič Ljubljana 20.-, J. Kalan Ljubljana 50.-, M. Kuder Ljubljana SO.-, T. Lesnik Ljub- ljana 20.-, l. Smole Ljubljana 50.-, M. Solar Ljubljana 50.-, M. Pavle Ljubljana 50.-, l. žonta Ljubljana 50.-, F. Seničar Ljubljana 100.-, J. Hočevar Bted 100.-, P. Tolar Bled 100.-, DIT lesarstva Ljubljana 1000.-, F. Sevnik Ljubljana 100.-, D. Pogorelc Ljubljana 100.-, l. Marolt Vrhnika 50.-, D. Makovec Vrhnika 50.-, J. Petkovšek Vrhnika SO.-, J. Pirnat Vrhnika 50.-, G. Kersnik Ljubljana 100.-, M. Tavčar Ljubljana 50.-, J. Bizjak Ljubljana 50.-, D. Pavlovec Ljubljana 50.-, Z. Otrin Ljubljana 50.-, S. Koblar Ljubljana SO.-, T. Gašperšič Ljubljana 50.-, D. Beden Ljubljana 50.-, A. Počivavšek Ljubljana 50.- R. Celarc Ljubljana 50.-, B. Breznik Ljubljana 50.-, T. Perovnik Ljubljana 50.-, J. Brus Ljubljana 50.-, Trebežnik, Košir, Budihna in Fajdiga vsi Ljubljana 200.-, J. Skumavec Bled 100.-, P. Langer Brežice 100.-, Ljubljanske mlekarne, TOZD posestva 1000.-, M. $ušteršič Ljubljana 200.-, TOZD gozdar- stvo črmošnjice 500.-, TOK gozdarstvo Novo mesto 300.-, TOZD gozdarstvo Podturn SOO.-, TOZD gozdarstvo Straža 1000.-, TOZD gozdarstvo Novo mesto 500.-, J. Ajdič Maribor 100.-, F. Cafnik Maribor 50.-, V.Rajsman Maribor 50.-, A. Zajc Maribor 50.-, V. Nič Mari- bor 50.-, S. Dobljekar Maribor 100.-, K. Poženel Maribor 50.-, F. Pukl Maribor 50.-, S. Brodnjak Maribor 50.-, R. Debevc Maribor 100.-, 8. Cigrovski Maribor 50.-, S. Lakožič Mari- bor 50.-, S. Vernik Maribor SO.-, P. Pinterič Marbor 50.-, D. Korent Maribor 50.-, J. Rojko Maribor 50.-, :ž. Hojnik Maribor 100.-, F. Ledinek Maribor 50.-, F. Klinc Maribor 50.-, R. Mulec Maribor SO.-, F. Herman Maribor 50.-, J. Stukl Maribor 50.-, L. Tič Maribor 50.-, F. Bonak Maribor 50.-, GG Ljubljana TOZD mehan. in gradnje 150.-, N. Nadler Ribnica 50.-, M. Udovič Drahovo 50.-. Dokončno je bilo zbranih 14.953,15 din. Hval·a vsem! STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRV l E T O 1979 • l E T N 1 K XXXVII • š T E V 1 l KA 4 p. 145-192 ljubljana, april 1979 VSEBINA - IN HAL T CONTENTS dr. Dušan Mlinšek 145 O škodljivih vplivih gozdnega go- spodarstva na okolje Evaluating and analysing environ- mental impact of forestry Zdravko Cerovečki 155 O posebnostih flore Irkutske oblasti Particularities from the flora of pro- vince Irkutsk dr. Janez Božič 162 Razmere v gozdnem semenarstvu in drevesničarstvu v SR Sloveniji ter smernice za razvoj v letih od 1976 do 1980 Stanko Brodnjak 169 175 dr. Rihard Erker 175 dr. Tone Wraber 177 179 Marko Kmecl 182 Marko Kmecl 185 Marko Kmecl 187 Marko Kmecl 188 190 191 Ovitek: foto Matjaž Kmecl Tisk: čGP DELO The situation in forest seed and nursery service in Slovenia-develop- ment guidelines for 1976 to 1980 Skupni prihodek v gozdarstvu O smrekah posebne vrste Brezvejnata smreka Kačja smreka pri Godoviču Nova organiziranost gozdarstva na ravni republike Kres ob jubileju Izobraževalna skupnost za gozdar- stvo Slovenije Poslovanje v letu 1978 (finančni del) Tujki v gozdu (Gozdarski študijski dnevi 1979) Gozdarski vestnik 1978 Književnost Zapis na bukvi Gozdarski vestnik izdaja Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet: Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštjan Anka Branko Breznik Janez černač Razka Debevc Hubert Dolinšek Vilijem Garmuš dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitomir Mikuletič mrg. Franjo Urleb Uredniški odbor: mrg. Boštjan Anko dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chief Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. oec. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 žiro račun - Cur. acc. 501 01-678-48-428 Letno izide 10 številk 10 issues per year Letna naročnina 150 din Za ustanove in podjetja 500 din za študente 100 din in za inozemstvo 300 din Subscription 300 din Ustanoviteljici revije sta Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira iz- hajanje revije tudi raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto in kulturo (št. 421-1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. UDK 634.0.907.3 O šKODLJIVIH VPLIVIH GOZDNEGA GOSPODARSTVA NA OKOLJE* Dr. Dušan M 1 i n še k (Ljubljana)•· M 1 inš ek, 0.: O škodljivih vplivih gozdnega gospodarstva na okolje. Gozdarski vestnik 37, i979 4, str. 145-154. V slovenščini s povzetkom v angleščini. Moderno kmetijstvo spremljajo škodljivi vplivi okolja, ki jih težje od- slranjujemo kot škodljive vplive industrije. Gozdarstvo ne sme posnemati agrikulturnih tehnologij. Razvijati mo1a za okolje neškodljive tehnologije in s tem skrbeti za ekološko protiutež v svetovnem prostoru. M 1 inš ek, D.: Evaluating and analysing environmental impact ot forestry. Gozdarski vestnik, 37, 1979. 4, pag. 145-154. ln Slovene with summary in English. The impacts of 1he modern agricullure are more dificult to eliminate then 1he industrial ones. Therefore forestry should not copy the agricullural technologies, but develop its own impaclless treatment of forests in order to esthablish an ecological counterbalance in the world. Uvodno razmišljanje Razvoj svetovnega gospodarstva je zaradi svoje naglice in svojih razsežnosti segel do slehernega dela našega planeta. Klasična zamisel industrializacije in njena skokovita razvojna naglica prinašata s sabo razen pri redkih izjemah škodljive stranske produkte: odpadno materijo, stranske procese fizikalne, lnagobčnik« in z novimi tehnologijami, vsaj ponekod, zmanjšati najrazličnejša polucijo. Industriji se pridružuje industrijska proizvodnja hrane v kmetijstvu z >>odpadkom«, ki ima podobno, ali pa še večjo težo kot odpadek v industriji. Glede >>odpadka« se moderno kmetijstvo ne razlikuje od industrije. Vendar pa je potrebno, da kmetijstvo uvrstimo v predal s posebno problematiko. Industrijski proizvodnji hrane v kmetijstvu namreč nismo v stanju natakniti nagobčnika, da bi delež škodljivih vplivov bistveno zmanjšali. človeštvo stoji pred problemom, kako pridelati hrano. Pri pridelavi hrane ob sedanji sve- tovni rasti človeštva zaenkrat ne gre brez posebej vzpodbujene proizvodnje, brez uporabe visokih doz kemije, brez homogenizirane proizvodnje na prostran- stvih, brez odtujevanja človeka od narave, brez eksploatacijskega načina ob- delave tal in podobno. Povečana proizvodnja hrane je obvezno povezana z rastjo težko odpravljivih ali v določenih primerih celo neodpravljivih odpadkov. Bojim se, da sta proizvodnja hrane in teža škodljivih vplivov v tesni proporcionalni odvisnosti eksponencialnega značaja. Gozdarstvo gre v svetovnih razmerjih po stopinjah kmetijske industrijske proizvodnje. Kmetijstvu kot onesnaževalcu se pridružuje gozdarstvo z gozd- nim prostorom in s tem usodno povečuje težo škodljivih vplivov v svetovnem merilu. S tem se spremenijo vsi relativno zaprti ekosistemi, ki so primerni za proizvodnjo hrane in lesa v odprte ekosisteme z osnovno značilnostjo, ki je enaka škodljivim vplivom v industriji. Nastaja stanje, ko se na svetovni tehtnici gozdarstvo pojavlja na strani onesnaževalcev, ker nesorazmerje onesnaževalci :ne- osnnževalci močno poveča. ln vendar moramo uvrstiti gozdarstvo v drugačen predal kot kmetijstvo in industrijo. Gozdarstvo v bistvu ne proizvaja hrane. Zato ima vse možnosti in celo obvezo, da proizvaja les na način, ki ga narava gozda ponuja. Medtem ko druge gospodarske veje še zdaleč nimajo solidnih rešitev za proizvodnjo brez odpadkov, kjer recimo na področju kmetijstva niti ni večjih objektivnih pogojev za razvijanje gospodarstva brez odpadkov, se v gozdarstvu nakazujejo rešitve povsem drugačne vrste. Gozdarstvo je sposobno ne le da razvije gospodarjenje brez škodljivih vplivov, temveč obratno, ob proizvodnji lesa ustvarja dobrine socialne in varovalne narave gozda. Ali bolje, kot to danes v Evropi razumemo: gozdarstvo načrtno razvija, >>proizvaja« za človeštvo in za našo oblo varovalne in socialne dobrine, tako da ob tem proizvaja tudi les. Gozdarstvo se s tem pojavlja poleg industrije in kmetijstva s specifičnimi last- nostmi, obveznostmi in možnostmi gospodarjenja, katerega osnovna značilnost je relativno čista proizvodnja. Prikazana orientacija v gozdarstvu ne pomeni idealiziranja, temveč realnost, ker sloni teorija na preverjeni praksi v naravi. Zato pri dani svetovni situaciji gozdarstvo nima pravice pridruževati se modernim tokovom kmetijske proizvodnje. Ubirati mora svojo lastno pot, ki jo nudi narava gozda in ki jo diktira svetovna kriza okolja. Ta zahteva velja v principu za vse dežele neglede na družbeno usmeritev in razvojno stopnjo. Zakaj? 1. Svet je. 148 l .;~ danes dosegel tisto stopnjo ekološko neusklajenega industrijskega razvoja, ko odpadek oz. škodljivi vplivi začenjajo človeštvu ukazovati. 2. Ker ni družbe, ki bi zmogla s svojimi sredstvi odpraviti odpadke in njegov diktat s posebnimi sredstvi in s posebnimi tehnologijami, ki niso organski sestavni del proizvodnje. 3. Odstranjevanje odpadka je možno, je materialno in je družbeno izvedljivo fe pod pogojem, če so odstranjevalni procesi sestavni del sleherne proizvodnje in ekonomije nasploh, kar je v gozdarstvu relativno lahko dosegljivo. V gozdarstvu je za vse to potrebno dvoje: l. korekture v temeljni usmeritvi pri resnični vlogi gozda in gozdarstva na svetu in 2. razvijanje lastnih metod v delu z gozdom in s sorodnimi ekosistemi. Ni moja naloga na tem mestu poučevati. želim pa opozoriti, da moramo, če hočemo uspešno preusmeritev, nazaj k temeljni resnici, na katero smo v produkcijski vnemi pozabili: Primarna vloga gozda v naravi je varovalna v najširšem pomenu besede. Zanemarjenje in slabitev te funkcije zmanjšuje proizvodnjo lesa in v principu pomeni slabitev drugih funkcij gozda. Iz zanemarjene pravarovalne funkcije gozda izvirajo vse dolgoročne posledice s svojim skupnim imenovalcem nškod- ljivi vplivi«. Zato je potrebno, kot povsod v naravi, postavljati v ospredje učin­ lčisto« gozdarstvo daje družbi dobrine namesto povzročanja škodljivih vplivov. Diametralno nasprotne so razmere v tistem gozdarstvu, ki je podobno kmetijstvu. Med njima ni bistvene razlike. Njuni škodljivi vplivi imajo podoben negativni učinek in ju ne kaže ločeno obravnavati. O škodljivih vplivih, ki so posledica nepravilnega gospodarjenja z gozdom, je napisanega mnogo po učbenikih. Dokler smo študentje, temu verjamemo, v praksi pa počasi na to pozabimo, ali pa zaradi ozke pridobitniške usmerjenosti celo moramo pozabiti. Zato odpadkov ne bi ponovno našteval. Opozoril bi le na njihov značaj in genezo in opozoril, da gozdarstvo nima niti moralnega niti materialnega opravičila, da bi pred tem problemom še naprej hote mižalo. Dejstvo je, da agrikulturno usmerjeno gozdarstvo s spreminjanjem gozdnih ekosistemov iz relativno zaprtih v relativno ali v povsem odprte ekosisteme podre vse varovalne mehanizme v ekosistemu. Ti imajo na eni strani značaj avtomehanizmov in na drugi varovalni značaj gozda v krajini. Varovalni značaj gozda v krajini začenjamo spoznavati postopoma šele z razvojem znanosti, ki ji pravimo krajinska ekologija; ta gleda na gozd kot na organski sestavni del krajine. To do pred kratkim ni bila praksa. Na gozd smo gledali kot na tvorbo lesa. šele danes postopoma dojemamo, da je krajina z gozdom sistemsko visoko razvita celota in hkrati komplicirana živa tvorba z dolgim življenjepisom, v kateri se človek vede v zadnjem času kot paglavec. S hromenjem razvoja naravnosti gozda se začenja rojstvo škodljivih vplivov, odpadkov itd. gozda in gozdarstva. Stopnjevanje teže in resnosti škodljivih vplivov je možno prikazati v poenostav- ljeni obliki z dvema grafičnima ponazoritvama. 149 o) težo vplivov A količino INPUT-av ki so za naravo tuji b) težo vplivov stopnjo nagnjenosti in razgibanosti reliefa V bistvu se teža škodljivih vplivov povecuJe z nagibom zemeljske površine. S tem pa ni rečeno, da škodljivih vplivov ni na horizontalnih tleh. Neglede na reHefne karakteristike deluje namreč zakon verižne reakcije povsod, kjer vna- šamo v ekosistem tujke, in to v obliki, ki je naravi tuja, prav tako je pri vnašanju tuje materije in energije, če le-te zmotijo funkcioniranje ekosistema. Eksponen- cialno rast škodljivih vplivov ponazarja razvoj v kmetijstvu, ki je začelo nekoč z majhnimi dozami poživil. Danes pa je v stanju, ko mora za svoj obstoj dozo poživil npr. s pomočjo kemije vse bolj povečevati. Pri tem tla vse bolj hitro hirajo; hrana postaja zdravstveno vse bolj oporečna in vez narava-človek je vse bolj šibka. S tem sem orisal tudi podobo bodočega gozdarstva, če bo šlo isto pot, kot jo mora zaradi proizvodnje hrane iti kmetijstvo. ln vendar je takšna more- bitna pot gozdarstva za človeštvo lahko še posebej usodna. Z usmeritvijo gozdar- stva po stopinjah kmetijske industrijske proizvodnje bo postopoma izginil ves ostanek suhozemskh naravnih ekosistemov, ki tvorijo v naravi naše oble veliko protiutež sicer nenaravnemu ravnanju z naravo v industriji in v kmetijstvu. Odločilna bremenilna teža škodljivih vplivov, sproženih v agrikulturiziranem go- zdarstvu na svetu, se manifestira v naslednjih dejstvih (kjer pa ne bi vztrajal pri zapi sanem vrstnem redu): osiromašenje biosubstance po količini, kakovosti in funkciji na kontinentih, uničenje suhozemskega naravnega vodnega režima tako v količinskem kot v kakovostnem pogledu, pospešeni erozijski procesi, osiromašenje naravnosti tal, - vse večja ogroženost oceanskih ekosistemov zaradi povečane trajne one- snažitve morske vode in prevelikih sedimentacij, homogenizacija živalskega in rastlinskega sveta zaradi uničenja naravnih regeneratorjev živega sveta in osiromašitev genskega fonda, prisotnost >>Cidov« na vsej obli v škodljivih količinah, za živalski, človeški in rastlinski organizem, 150 dokončna odtujitev človeka od narave zaradi izgube človekovega naravnega bi otipa. Razlaganje vzročne odvisnosti naštetih škodljivih vplivov ni namen tega pre- davanja. Ugotovil bi le, da je medsebojna povezanost skiciranih pojavov do- datno oteževalno zlo, ki ga moramo dodati, in sicer ne na koncu, temveč na začetku naštevanja. Na začetku zato, ker vzročna povezanost ne deluje sumarno, temveč integralno. V bistvu sprožamo v gozdovih, ki jih spreminjamo v odprte ekosisteme, ustvarjanje nodpadkOV«. Prav tako kot v industriji jim tudi tu nismo kos. Nismo sposobni zavreti njihovega negativnega učinka v okolju. Tako je v bistvu količina nepravilno odtekle vode z gozda odpadek. Prevelika poraba vode v lesnih plan- tažah je tisti škodljivi vpliv, ki sproža vrsto odpadkov. Degradirana tla so odpadek. Odpadek so biocidi, dušične spojine, tla odnesena iz gozda. Odpa- del\ so na koncu koncev sprožene razdiralne naravne sile oziroma njihova ne- hotena preusmeritev po zakonu entropije, vse pač ob dejstvu da pojmujemo odpadek kot materijo na nepravem mestu. Nekaj predlogov za preprečevanje negativnih vplivov gozdarstva na okolje 'Raziskovalno delo Človekova aktivnost na današnji razvojni stopnji sproža mnoge negativne posledice v okolju. S tem pa ni rečeno, da organiziranih naporov proti tem škod- ljivim procesom ni treba. Vse dosedanje izkušnje so pokazale, da je preventiva tudi na tem področju učinkovitejša kot kurativa. Preprečevanje je učinkovitejše od odstranjevanja. Preprečevanje škodljivih vplivov mora biti vgrajeno v proiz- vodnjo, kot rečeno, v sleherno človekovo aktivnost. To velja v enaki meri tudi za gozdarstvo. Temu primerno se mora gozdarstvo lokalno in v svetovnih razmerjih tudi organizirati. Naravi gozdarske stroke je ta značilnost vg,rajena. Je uspešna kombinacija naravnih zakonitosti z gospodarskimi hotenji. Lahko bi jo imenovali ekološko-ekonomsko gospodarjenje z naravnimi viri. Vendar ni znakov, da bi v zadnjih desetletjih to idejo posebej negovali in jo razvijali. T'rdim, da so pre- dispozicije za ekološko-ekonomsko gospcdarsko delovanje gozdarstva ugodne in zahteva najširših družbenih interesov hkrati dovolj očitna, da razvijemo opti- malno gozdarstvo brez škodljivih vplivov. Kljub klasični ekološki naravnanosti je potrebno v gozdarstvu pospešeno osvajati in vgrajevati spoznanja novejših raz- iskav v biologiji in še posebej v ekologiji. Posegati je treba po informacijah na področju temeljnih znanosti in jih vgrajevati v prakso. Gozdarstvo ima kot uporabna znanost na področju biologije in ekologije pred- nost, ki izvira iz preteklosti in iz njegove osnovne naravnanosti, da zna povezovati oziroma usklajevati ekološko komponento narave gozdnega ekosistema z eko- nomsko komponento gospodarstva. Ta lastnost dobiva z ozirom na svetovno eko- loško krizo vse večji pomen. Naša dolžnost je, da jo v polni meri izkoristimo. Res pa je, da se tega premalo zavedamo, in res je, da je ta naloga z ozirom na prekomerne apetite človeške družbe vse težavnejša. Gozdnogojitveni cilji, to je nedeljiva razvijanje varovalnih, socialnih in lesnih funkcij gozda v optimalni možni meri, mora postati osrednji cilj gozdnega gospo- darstva. Poudarek je na nedeljivosti, na hkratnosti, na usklajenosti in na optimalni rezultanti vseh treh komponent - varovalne, socialne in lesne. V gozdu je ta naloga lažja in predvsem z dobro voljo gozdarja izvedljiva, v enonamenski plan- tažni proizvodnji lesa pa je mnogo težja in pri sedanji tehnologiji neizvedljiva. V svetovnih razmerjih bo potrebno v bodočem razvoju gozdnega nasada menjati 151 gozdnogojitvene cilje v številnih geografskih regijah in družbeno-ekonomskih sre- dinah. To postaja vse očitneje ob dejstvu, da se npr. savana spreminja v puščavo ali v civilizacijsko stepo, da se tropski gozd spreminja v ekološko in ekonomsko kategorijo tretjega reda. Varstvena funkcija, socialna funkcija in lesnoproizvodna funkcija bodo morale biti tu enakovredno zastopane. Zagotovo se z ugotovitvijo, da »to ne gre«, družba in gozdarstvo ne moreta zadovoljiti. Res pa je, da nas na področju ,,man made forest« in pri približevanju teh gozdov naravnejšim eko- sistemom z manjšimi umetnimi inputi in uspešnimi varovalnimi-socialnimi-lesnimi. outputi čakajo velike naloge. Prvi znaki tovrstnih rešitev se že nakazujejo v aridnih geografskih področjih, kjer nudi lesna njiva hkrati varstvo in socialno dobrino. V humidnih področjih zori spoznanje, da pomeni golosek ,,katastrofalno gospodarstvo((. Posledica tega spoznanja so prvi odmiki od velikih golosekov k malim. Ker nimam popolne po- dobe o tovrstnih dogajanjih širom po svetu, ne želim naštevati primerov, da ne bi bil enostranski. Vse naloge so neizvedljive, če bomo slepo posnemali koncepte agrikulturnih ekosistemov. Rešitev je v iskanju lastnih poti v praksi in v raziskovalnem delu. Pri tem nam lahko nudijo veliko oporo temeljne raziskave kot so: - ekosistemske raziskave ohranjenih ekosistemov pri razmerju tropski gozd - semiaridni prostor na ·robu puščave, - ekosistemske raziskave v borealnem prostoru in v zmernem pasu; oboje v ohranjenih naravnih gozdnih ekosistemih, - primerjalne raziskave med posameznimi kategorijami. Ker je potreba po tovrstnih raziskavah v tropskem in subtropskem pasu iz·redno velika in obetavna, je nujno, da stroka aktivira svoje in druge raziskovalne sile prav v tej smeri. Res je, da je razvoj tehnologije dela s strojem v gozdu neizbežna in obetavno področje dela, vendar je večji del teh raziskav usmerjen na storilnost posameznih faz dela. Stroka pa mora ob tem motivirati takšno tehnologijo dela v gozdu (eko- loško in ekonomsko optimalne kombinacije strojnega, animalnega in ročnega dela), ki bo omogočila doseganje ekonomsko in ekološko usklajenost gozdno- gospodarskih ciljev. Tega nam ne bo nihče dal. Vse si moramo izdelati sami, čeprav za to sedaj ni preveč razveseljivih znakov. V raziskovalnem delu gozdarstva bo v bodoče potrebno več interdisciplinarnega dela gozdarjev, biologov, gospodarstvenikov, sociologov in medicine. Dosedanji projekti nimajo zadosti izrazitega interdisciplinarnega značaja. Le z njihovim izbolj- šanjem v tej smeri, bomo lahko uresničili uskladitev ekoloških temeljev z zahte- vami in mate'rialnimi možnostmi človeške družbe ter zgradili ekonomsko zanimivo gozdarstvo brez škodljivih vplivov, kar je pravzaprav naš skupni cilj. Pri sestavi takšnih raziskovalnih projektov bi se marsikaj koristnega naučili pri izkušnjah na IBP in pri njegovem nasledniku MAB. Ta predlog se mi zdi pomemben še iz drugega razloga. V gozdarstvu moramo razlikovati dve skupini raziskovalnih institucij: velike raziskovalne ustanove, ki jih je bolj malo in ogromno število majhnih inštitutov. Prve so bogato opremljene in materialno dobro oskrbljene. Drugi so revni in skromni, tesno pa so povezani z lokalno prakso, tako da je praktični razvoj stroke v marsičem odvisen od njihovega načina dela. Ker vemo, da se v prihodnje takšno stanje bistveno ne bo spremenilo, je treba upoštevati metode, ki povezujejo dobre lastnosti velikih in malih razisko- valnih institucij. V zvezi z raziskovalnim delom in pri iskanju boljših metod dela z gozdom ne bi bilo narobe, če bi šli ponovno nazaj k raziskavam starejših načinov ravnanja ·z na·ravo, obdelave zemlje, dela z gozdom; torej če bi raziskali dobo, 152 ko je človek izkoriščal naravne dobrine in pri tem ohranjal relativno zaprtost ekosistemov. Ne gre pri tem pozabiti na razveseljivo dejstvo, da ima gozdarstvo v sedanji praksi pa tudi v svojem arzenalu metode dela z gozdom, ki so zgrajene na intuiciji, ki jih rezultati sedanjega ekzaktnejšega raziskovalnega dela le dopol- njujejo. Praksa mora torej od raziskovalnega dela v bodoče zahtevati močnejšo orien- tacijo h kompleksnim raziskavam v prostoru. Hočem reči, da je potrebno, več pozornosti pri načrtovanju celote in zato tudi več »raziskav celote«, s tem bi delo gozdarske stroke na področju gospodarjenja s krajino neurbanih in delno urbanih prostranstev zaživelo in bilo hkrati ovrednoteno s povsem novimi kvalitetami. Spet h gozdarstvu brez škodljivih vplivov na okolje Za gotovo bodo ostale praktične izkušnje in znanstveni izsledki raziskovalnega dela v predalu, če ne bomo znali predala odpreti na primeren način, prilagojen naravi gozda. Na žalost tudi tukaj preveč posnemamo. Pri tem se soočamo z nekaterimi problemi, ki jih druge stroke ne poznajo, in sicer: Gozdno delo je postalo neprivlačno iz več razlogov: zato, ker je težavno in ne dovolj plačano, predvsem pa zato, ker smo ga v mnogočem sami napravili neprivlačnega. Od privlačnosti g'ozdnega dela je odvisen uspeh »gozdarstva brez škodljivih vplivov«. Bojim se, da so izhodišča za gozdno delo danes vse preozka in ustrojena na industrijsko kopito. Gozdni delavec se na ta način prezgodaj izrabi, postane manj zmožen za delo; podjetja pa ne morejo zaposliti novih delavcev, kljub temu, da je številčno delovne sile dovolj. Gozdar razvitega sveta noče več v gozd, ker je defektne šolan. Gozdar sveta v razvoju pa noče v gozd, ker je najprej uradnik in manj gospodar in pridelovalec; v mnogih deželah mu to otežujejo socialne razmere. Pot h ))gozdarstvu brez škodljivih vplivov« pa gre le prek terenskih ško,rnjev, prek .dela v gozdu, opazovanja razvoja in prek načrtovanja ob lastnih izkušnjah. Načela takšnega gozdarstva bodo dobila svojo polno veljavo, če so lokalno pra- vilno uporabljena. Pravilna uporaba je odvisna predvsem od odličnega poznavanja nekega gozda, od katerega gozdar beži, ali pa se ga celo boji in prepušča delo manj veščemu. Mnoge naše šole dajejo populacije gozdarjev z veliko količino ))odpadka(< prav zato, ker niso prilagojene naravi gozda. Pri takšni situaciji je prenos raziskovalnih izsledkov in izkušenj v prakso težko izvedljiv. Osnovno šolanje gozdarja in dodatna pošolska izobrazba, s skupnim nazivom permanentno izobraževanje, mora biti na objektu, v gozdu in v tesni povezavi s prakso. V tem vidim veliko prednost malih raziskovalnih in pedagoških institucij, ker imajo le-te več pogojev za stvaren in materialno nezahteven prenos izsledkov v prakso. V danem primeru tudi lažje uresničimo praktično načelo: prenašanje izsledkov v prakso ima prednost pred raziskovalnim delom, in to danes, ko je razkorak med raziskovalnim delom in prakso dosegel nevarno široko vrzel. Zato je potrebno napore usmeriti k cilju, kako vrniti gozdarja k delu v gozdu. Ker je to težavna naloga z dvomljivim uspehom je vzporedno treba posvečati vso pozornost in izobraževanje tistemu gozdarskemu kadru, ki je v neposrednem kontaktu z gozdom. K temu delu spada posebna metodologija spopolnjevanja v gozdu in tudi posebna kategorija ekspertov; za to delo ni pogoj akademska diploma, temveč delovne izkušnje (npr. gozdni praktik iz razvitega gozdnega ob- močja v gozdno območje v razvoju). Smatram, da priznavamo vsi, da je izobraže- 153 vanje kadrov ključ slehernega napredka. Industrija je to storila ob upoštevanju svojih posebnosti. Gozdarstvo to poskuša, toda ne ob upoštevanju svojih poseb- nosti, temveč s posnemanjem drugih. )>Gozdarstvo brez škodljivih vplivov" mora svoje ključne pozicije za svoj razvoj, med njimi izobraževanje, izoblikovati svojim lastnim posebnostim in ne drugim posebnostim primerno. Literatura Amery, C.: Biologie als Politik, Rohwolt 1976 EVALUATING AND ANALYSING ENVIRONMENTAL IMPACT OF FORESTRY Summary There is no difference in impacts of agriculturally oriented forestry and agriculture itself. Agricultural impacts are more fatal than the industrial on es. 1 ndustrial impacts can be limited, the agricultural one s however can not be avo id ed, due to the ever growing ne ed s for increased food production. The impacts of the agriculturally oriented forestry are among the most dangerous ones, as such forestry changes the last remnants of natural ecosystems into artificial ones. Thus the global balance (industry, agriculture versus natural eco- systems - forests and alike) is being completely upset. Therefore the forestry will have to treat the forested parts of continents in a more pronatural way. ln addition to the classical forestry concepts the protective mechanisms of the nature will have to be incorporated into plantation forestry as well. 154 UDK 634.0.187(572) O POSEBNOSTIH FLORE IRKUTSKE OBLASTI Zdravko C er ove č k i {Celje)* Ce ro več ki , Z.: O posebnostih flore irkutske oblasti. Gozdarski vestnik, 37, '1979, 4, str. 155-161. V slovenščini. Avtor je na svojem kratkem obisku v Sovjetski zvezi napravil pregledni zapis flore na irkutskem področju. Opis bo koristil posameznikom. ki jih bo pot zanesla v to deželo, porabili pa jo bodo lahko tudi tisti, ki bodo delali makroflorne analize. Cer ove č ki , Z.: Particularities from lhe flora ol province Irkutsk. Gozdarski vestnik, 37, '1979 4, pag. 155-161. ln Slovene. On the occasion of this short visit to the Soviet Union, the author composed a survey of the flora growing in the area of Irkutsk. The survey will be uselul to ruture visitors to this d!stant terrilory, but also to those making anafyses of the macroflora. Uvod Poleti 1978. leta, ko je DlT gozdarjev in lesarjev iz Celja organiziral strokovno ekskurzijo v Sovjetsko zvezo, smo med drugim obiskali tudi Irkutsko oblast, ki je na njenem jugovzhodnem delu, v Burjatski republiki. Videli smo glavno mesto Irkutsk, bližnjo tajgo in kot krono celotnega potovanja jezero Bajkal. Poleg kulturnozgodovinskih spomenikov, ki jih ni malo, smo spoznali še rast- linski svet skrivnostne tajge, ki me je še posebej pritegnil. Osnovna značilnost flore tega področja je enoličnost njene zgradbe in relativno majhno število vrst. V fitogeografskem pogledu gradijo floro pretežno vrste borealnega rastlinskega elementa in sicer z manjšo prisotnostjo drugih elementov, npr. arktično-alpskih, borealno-subarktičnih itd. Kadar govorimo o borealnih rastlinskih elementih, tedaj mislimo na vrste, katerih področje se razširja v coni zimzelenih gozdov iglavcev severne hemisfere. Ta ima rastline, ki prihajajo v dveh pasovih npr. v borealnem in arktičnem (razširja se severno od borealnega). Te rastline označujemo kot borealno-arktične rastlinske elemente. Pogosto srečamo rastline, ki so razširjene samo v enem delu drugega področja, kot npr. borealno·subarktični rastlinski ele- menti. Na področju Irkutske oblasti najdemo tudi arktično-alpske rastlinske ele- mente; to so tiste rastline katerih area! je danes v arktičnih predelih in v visoko- planinskem pasu zahodnoevropskih, srednjeevropskih in južnoevropskih planin. Osnovne fitogeografske in geološke značilnosti V fitogeografskem pogledu spada Irkutska oblast v eurosibirsko-severnoame- riško regijo holarktičnega rastlinskega cesarstva. Eurosibirsko gozdno področje zahodne in srednje Evrope pokrivajo gozdovi listavcev, medtem ko so na delu severne in vzhodne Evrope zimzeleni gozdovi iglavcev; če gremo naprej proti vzhodu se ta pas vse bolj širi proti jugu. Severno od tega pasu iglavcev v horizon- talnem smislu prihaja pas tipične tundre, na katero se navezuje pas arktične tundre in arktične puščave. Južno od tega pasu iglavcev je v evropskem delu Sovjetske zveze in zahodni Sibiriji pas gozdov listavcev, v smeri proti vzhodu pa pas stepe. " Z. C. dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Celje, 63000 CELJE, YU, 155 Ena izmed najstarejših kontinentalnih gmot severne hemisfere, ki je bila for- mirana v prekambriju, je Angara (imenovana po istoimenski reki), ki se je razprostirala v osrednjem delu Sibirije. Na področju Angare ali »sibirske ploščecc, kot še imenujejo to področje, leži tudi Irkutska oblast. Angara je skozi geološke dobe doživela niz sprememb. V kambriju je bila v celoti poplavljena. V devonu prihaja postopno do dviganja, da bi se v kredi njena podoba dokončno oblikovala. Jedro je sestavljeno iz različnih geosinklinalnih elementov, ki so metamorfozirani v gnajs in druge kristalaste škriljavce. Vrhnje plasti tega področja sestavljajo morski sedimenti starejšega paleozoika in kontinentalne tvorbe mlajšega paleo- zoika ter mezozoika. Sistematski pregled popisanih rastlinskih vrst L YCOPODIACEAE Lycopodium annotinum L.: cirkumborealni florni element, razširjen v pasu borealnih gozdov. Na področju Irkutske oblasti v pasu brezovo-jelovo-macesnovih gozdov. POL YPODIACEAE Woodsia i/vensis (L.) R. Br.: razširjena po skalah znotraj gozdnega pasu, cir- kumpolarni arktično-alpski florni element. Woodsia alpina (Bolt.) S. F. Gray.: cirkumpolarni arktično-alpski rastlinski ele- ment, prihaja hkrati s predhodno vrsto. Gymnocarpium dryopteris (L.) Newm.: raste na mezofilnih skalovitih supstratih, razširjen je v cirkumborealni zoni. PINACEAE Abies sibirica Ledeb.: evrosibirski borealni element prihaja v brezovo-jelovo- macesnovih gozdovih. Picea obovata Ledeb.: borealno evroazijski element, razširjen skupaj s pred- hodno vrsto. Larix sibirica Ledeb.: vzhodnoevropsko-sibirski borealni element, prihaja v brezovo-jelovo-macesnovih gozdovih na bolj sušnih ·rastiščih. Pinus sylvestris L.: evroazijski borealni florni element, zelo razširjen. Pinus sibirica Du Tour (P. cembra ssp. sibirica Krylov): vrsta, ki je bila zaradi kvalitetnega lesa v preteklosti najbolj eksploatirana. Zaradi tega je danes v pre- težnem delu odrinjena s svojega naravnega rastišča, spada med evrosibirski florni element. RANUNCULACEAE Aquilegia vuJgaris L.: razširjena po svetlih gozdovih in čistinah, pripada evro- azijskem flornem elementu. Caltha palustris L.: razširjena po močvirnih rastiščih, borealno-subarktični florni element cirkumpolarne zone. Tro!lius aziaticus L.: borealno sibirski florni element, razširjen po svetlih gozdo- vih in gozdnih jasah. Aconitum exce/sum Reichb.: po travnikih in brezovih gozdovih, pripada evro- sibirskemu flornemu elementu. Thalictrum minus L.: na kamnitem substratu, predvsem med grmovjem, evro- azijski florni element. Anemone sp.: po čistinah in brezovih gozdovih. 156 Najpogostejši drevesni predstavniki tajge (breza, macesen, trepetljika in bor). Foto P. Kumer Ranuncu/us gme/inii D. G.: subarktično-sibirslredstva sorazmeren del ugotovljenega skupnega prihodka. Pri določanju deležev v skupnem prihodku za vsakega udeleženca v proizvod- nem procesu skupnega proizvoda, upoštevamo dogovorjene standardne potroške materiala, delovnih sredstev, storitev in dela, ovrednotenih z njihovimi standard- nimi cenami. 4. Osnove in merila za ugotavljanje deležev v skupnem prihodku so: a. Planski variabilni stroški, ugotovljeni za vsak učinek (polproizvod, proizvod in storitev), ki ga proizvaja posamezna temeljna organizacija združenega dela. Plansko variabilne stroške izračunamo na osnovi dogovorjenih standardnih potroškov prvin poslovnega procesa, ki jih ovrednotimo po dogovorjenih standard- nih cenah iz kataloga cen, določenih z letnim planom. b. Fiksni stroški v predračunski vrednosti za letno predračunsko razdobje izra- čunani na osnovi standardnih potroškov prvin poslovnega procesa in njihovih standardnih cen, določenih z letnim planom. Med fiksne stroške v gozdarstvu uvrščamo še: prispevek za biološka vlaganja, prispevek iz neenakih pogojev gospodarjenja. 5. Vsaki temeljni organizaciji pripada iz skupnega prihodka delež, ki je izra- čunan na osnovi: a. Njenih planskih variabilnih stroškov za ustvarjeni obseg proizvodnje ozi- roma prodaje skupnega proizvoda, b. Njenih fiksnih stroškov v predračunski vrednosti, ki odpadejo na skupni proizvod, - prispevka za biološka vlaganja in prispevka iz neenakih pogojev gospodarjenja. c. Vrednosti, s katero popravimo osnovo samo tistim temeljnim organizacijam združenega dela, katerih razvoj je temeljnega pomena za razvoj ostalih temeljnih organizacij. Določimo jo za vsak primer posebej v letnem planu. Vsi trije v tem členu omenjeni elementi, predstavljajo osnovo za izračun deleža iz skupnega prihodka, za posamezne udeležence. 6. Tako izračunani deleži nam služijo tudi kot ključ za tekoče praznjenje žiro računa skupnega prihodka med udeleženke. Takšno delitev skupnega prihodka, ki bazira na načrtovani dinamiki proizvodnje, korigiramo z dejansko doseženim obsegom proizvodnje ob periodičnih obračunih, dokončno pa z zaključnim ra- čunom. · '172 Skupni prihodek moramo razporediti v celoti med temeljne organizacije, ki so ga soustvarjale. 7. Temeljne organizacije združenega dela, ki so povezane pri proizvodnji skupnega proizvoda tvegajo skupaj pri prodaji skupnega proizvoda. (Kadar so dosežene prodajne cene nižje od dogovorjenih standardnih cen. Vendar samo takrat, kadar so nižje dosežene prodajne cene posledica neugodnih prodajnih razmer na trgu.) Nižji prihodek, ki nastaja zaradi: - neizpolnjevanja planiranega obsega proizvodnje in - slabega izkoriščanja razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti nosi vsaka temeljna organizacija združenega dela sama in se s tem neposredno zmanjšuje njen delež pri razporejanju skupnega prihodka. 2.3. Prehodne in končne določbe 1. Ta samoupravni sporazum sprejmejo delavci temeljnih organizacij z referen- dumom, po predhodni razp·ravi na zborih. Podpiše ga pooblaščeni predstavnik temeljne organizacije. Spore iz medsebojnih razmerij pri ustvarjanju in razporejanju skupnega pri- hodka rešuje notranja arbitraža po postopku, ki je določen v samoupravnem spo- razumu o združitvi temeljnih organizacij v DO. 3. Ugotovitve in sklepi V delovni organizaCIJI Gozdno gospodarstvo Maribor, v katero je združenih osem temeljnih organizacij združenega dela, pet temeljnih organizacij kooperacije in delovna skupnost skupnih služb smo uspeli dohodkovno povezati preko skup- nega prihodka: pet temeljnih organizacij združenega dela, štiri temeljne organizacije kooperacije. Po enoletnem poslovanju prek skupnega prihodka, imamo naslednje izkušnje: 1. Za tekoče poslovno leto načrtujemo, da bo prek skupnega prihodka ustvar- jeni celotni prihodek predstavljal približno 25 °/o celotnega prihodka delovne organizacije. 2. Dohodkovno povezovanje prek skupnega prihodka bomo še razširili, vendar šele takrat, ko bodo podane ustrezne tehnološke in organizacijske rešitve. 3. Za gozdarstvo kot specifično panogo je sedanja organizacija, ki je zasno- vana po teritorialnem načelu, za dohodkovno povezovanje neracionalna. Mnogo bolj bi ustrezala organizacija zasnovana po dejavnostih. 4. Dohodkovno povezovanje zahteva spremembo miselnosti. Zeljo po zviševanju cen moramo podrediti zahtevam po znižanju proizvodnih stroškov. 5. Z uvajanjem dohodkovnih odnosov ukinjamo inte·rno fakturiranje, njen smi- sel pa prenašamo v plansko-analitsko in finančno funkcijo poslovanja. 6. Blagovni tokovi ne povzročajo denarnih, kar se odraža v likvidnosti posamez- nih udeleženk v skupnem prihodku. 7. S prodajo skupnega proizvoda se doseženi prihodki pojavijo kot sinergijski učinek celote in vplivajo na višje dosežene poprečne prodajne cene. V nadaljevanju prikazujemo primer konkretne planske rešitve pri dohodkovnem povezovanju, prek skupnega prihodka. Prikazan je tudi plansko izračunan delež, kot ključ za delitev denarnih sredstev med posamezne udeleženke, iz žiro računa skupnega prihodka (glej priloženo tabelo). 173 Skupni prihodek in njegova delitev V 000 DIN Prihodki od skupnih proizvodov Stroški Skupni prihodek Organizacijska nad stroški enota oblovina tesan les delež prevozov belenje tesanje skup. din vOJo mJ 1 din mJ 1 din mJ 1 din TOZD: RU~E 14.520 16.201 3.730 5.222 11.534 440 1.191 1.436 2.627 19.237 15,99 LOVRENC 14.170 15.778 4.200 5.880 11.212 650 1.162 1.617 2.779 19.529 16,23 PODVELKA 14.100 15.705 4.120 5.768 11.174 865 1.156 1.586 2.742 19.595 16,29 OPLOTNICA 3.300 4.620 1.271 1.271 3.350 2,78 SKUPAJ 42.790 47.684 15.350 21.490 33.920 1.955 3.509 5.910 9.419 61.711 51,29 TOK: MARIBOR 10.120 11.098 4.240 5.936 8.211 376 830 1.632 2.462 14.948 12.43 LOVRENC 3.890 4.196 2.210 3.094 3.154 241 319 851 1.170 6.361 5,29 OŽBALT 11.430 12.479 4.720 6.608 9.275 816 937 1.817 2.754 17.149 1"~.26 BISTRICA 3.090 4.326 1.190 1.190 3.136 2,60 SKUPAJ 25.440 27.773 14.260 19.964 20.640 1.433 2.086 5.490 7.576 41.594 34,58 VSEGA SKUPAJ 68.230 75.457 29.610 41.454 54.560 3.388 5.595 11.400 16.995 1 03.305 85,87 TOZD CMS LIMBU$ 5.595 11.400 16.995 16.995 14,13 75.457 41.454 3.388 120.299 1 00,00 Literatura 1. Me/ave, D.: Upravljalna ekonomika, Visoka ekonomsko komercialna šola Maribor, 1977. 2. Me/ave, D.: Samoupravni sporazum o enotnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje skupnega prihodka in združevanje sredstev, 1978. 3. Muhič, 1.: Povezovanje proizvodnje in trgovine. Samoupravno sporazumevanje v združenem delu, zbornik referatov: Društvo ekonomistov Maribor, Maribor 1978. 4. Namensko združevanje sredstev. Visoka ekonomsko komercialna šola Maribor, Maribor 1978. 5. Zbornik X. simpozija o sodobnih metodah v računovodstvu in poslovnih financah, Zveza finančnih in računovodskih delavcev Slovenije, ljubljana 1978. 6. Zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka. 7. Zakon o združenem delu. 8. Zakon o gozdovih. 9. Zapiski predavanj na podiplomskem študiju na Visoki ekonomsko komercialni šoli v Mariboru. Stanko Brodnjak, dipl. ing. gozd. 174 O SMREKAH POSEBNE VRSTE V št. 5/79 je revija Proteus natisnila prispevek dr. Toneta Wrabra o kačji smreki pri Godoviču. Avtor kar temeljito in sistematsko poroča o bibliografiji te posebnosti (mogoče že kar preveč truda) in o genetskih osnovah takšnega pojava. V sestavku je omenil tudi brezvejnato (golo) smreko, ki ima podobne značilnosti: redka je, starejših primerkov ni, gre za gensko »potegav- ščino«, zato je tudi nekaj posebnega. Wraberjev prispevek nas je vzpod- budil, da smo zaprosili dr. R. Erkerja, da bi raziskal še pojav te gole (brezvejnate) smreke in seveda njeno bibliografijo. Tako sta pred nami opisa dveh posebnosti naših gozdov, ki bosta za vsakogar zanimiva. Avtorja in uredništvo pa bodo hvaležni vsakomur, ki bi o podobnih pojavih in nahajališčih še kaj sporočil. BREZVEJNATA SMREKA V vzorni gozdni drevesnici v Makovniku pri Kočevju (sl. 1) so leta 1975 med normalno razvitimi smrekovimi semenicami opazili tudi brezvejnato smreko (Picea al;>ies monstrosa (Loud) Rehd. var.; Picea excelsa var. monstrosa Loud.) {Sl. 2.) Wraber (10) jo imenuje pošastno smreko. Ta oblika smreke ima popolnoma brez- vejnata deblo, ki je pokrito okoli in okoli z iglicami. lglice so toge, debele, bolj ali manj priostrene, do 35 mm dolge. Imenovana rastlina je danes visoka 70 cm. Letni višinski prirastki se na sadiki razločno vidijo ter so znašali prvo leto 8 cm, drugo 22 cm, tretje 25 cm in četrto 15 cm. Sl. 1. Gozdna drevesnica v Makovniku pri Kočevju. Foto R. Erker 175 Sl. 2. Brezvejnata smreka v gozdni drevesnici v Ma·· kovniku pri Kočevju Foto R. Erker Po Beissner-Fitschenu {2) je ta oblika zelo redka. Eno drevo so našli v vrtu v Mariabrunnu v Westfaliji. Vrtnar Salvi je odkril štiri rastline v severnih Apeninih v skupini Monte-Cimone, najjužnejšem rastišču smreke v Italiji (Pavari 8). Od teh so dva primerka posadili na otoku Bella na jezeru Laga maggiore. Dalje so našli osebke brezvejnatih smrek na Bavarskem in Moravskem. Carriere (2) je uporabljal ime monstrosa za oblike, ki tvorijo prehod od brez- vejnate smreke h kačasti smreki {Picea abies var. virgata Casp.). Pri slednji ima deblo v spodnjem delu maloštevilne dolge in nekoliko razvejane veje; v zgornjem delu pa je popolnoma ali skoraj popolnoma brez vej. Take rastline so našli v revirju Ober-Moravka (Šiezija) in v Turingiji. O zanimivem primeru brezvejne smreke poroča Kamecke (5). V revirju Strec- kenthin (Pomorjansko) je rasla smreka 8 let normalno vejnata. Nato se je razvilo deblo popolnoma brez vej. toda na gosto pokrito z iglicami. Letni višinski pri- rastki znašajo 50 do 80 cm (sl. 3). Dr. Rihard Erker 176 Brezvejnata smreka v drevesnici Makovnik pri Kočevju. Foto R. Erker Kačja smreka pri Godoviču. Primerjaj njen vi- dez z videzom »normalne« smreke. Foto T. Wraber Stranska veja kačje smreke pri Godoviču . Značilna je njena zavite. kačasta rast, navpično viseče manjše veje in značilna lega iglic (le na koncih poganjkov). Foto T. Wraber Sl. 3. Brezvejnata smreka v revirju Streckenthinu po Kameckeju (5). Rastlina je stara 13 let, 8 let je rasla normalno vejnata, nato se je razvil srednji poganjek brez vej. toda na gosto pokrit z iglicami Literatura 1. Anic, A.: Dendrologija, Sumarski priručnik l, Zagreb, 1946. 2. Beissner-Fitschen: Nadelholzkunde, Berlin. 1930. 3. Brinar, M.: Gozdarski slovar, Ljubljana, 1970. 4. Hempel, G., K. Wilhem: Die Baume und Straucher des Waldes, Wien 1889-1000. 5. Kamecke,: Picea excelsa monstrosa Loud., D. D. G., 1929. 6. l(riissmann, G.: Die Nadelgehi:ilze, Berlin, 1960. 7. Morgenthal, J.: Die Nadelgeholze, Stuttgart, 1964. 8. Pavari. A.: Die natilrlichan Waldzonen des Apennins, Forsi-WissenschaHiiches Centralblet. 11. 12. 1960. 9. Rehder, A.: Manual of cultivated Trees and Shrubs, New York, 1962. 10. Wraber, M.: Gojenje gozdov v luči genetike, Ljubljana, 1950. KAČJA SMREKA PRI GODOVIčU Moj idrijski znanec Marijan Felc, ki se mu za spodbudno sporočilo tudi na tem mestu najlepše zahvaljujem, me je 19. avgusta 1978 popeljal v okolico Godoviča, kjer je vedel za smreko s povsem nenavadno rastjo in ustrezno tujim videzom. Raste na senožeti, ki jo prekinjajo smreke, pa tudi nekaj rdečih borov in bukev. 177 Nahajališče v zračni črti od Godoviča oddaljeno pičel kilometer proti zahodu, leži 600 m visoko, obrnjena pa je na sever. Višina smreke sem ocenil na 9 m, premer v prsni višini pa na 20 cm. Deblo, ki ga na gosto obrašča leščevje, je en meter nad tlemi rahlo upognjena, nato pa bolj ali manj ravno in se razmeroma hitro oži. Do višine 3m nima vej, potem pa se veji do vrha. Najnižje veje so močno povešene, deloma že suhe, nadaljnje veje po deblu navzgor pa ali vodoravne ali pa štrlijo tudi navzgor. Nekatere višje in mlajše so daljše in debelejše od nižjih starejših. Najdaljše veje so skoraj 4 m dolge. Tako je nastala krašnja nepravilne oblike, h kateri prispeva še dejstvo, da so veje bolj razvite proti jugu in vzhodu, zakrnele pa na severno in zahodno stran. Od vej prvega reda mnogokrat skoraj navpično vise veje drugega reda. lglice so dolge, za tretjino daljše od iglic pri navadni smreki, srpasto ukrivljene in spominjajo na iglice pri omoriki. Enakomerno in na gosto štrlijo na vse strani poganjkov, medtem ko so pri navadni smreki na spodnji strani vendarle manj razvite. K nenavadni podobi te smreke nedvomno prispeva njena golost, saj so veje porasle z iglicami le v svojih ovršnih delih, kakšen meter na dolgo. Samo mlajše veje, ki navpično vise z ovršnih predelov vej prvega reda, imajo iglice po vsej dolžini. Sicer pa so veje povsem gole, kar poleg rasti daje tej smreki od navadne tako različen videz. Storžev smreka ni imela, morda je še premlada. že ob pripovedovanju najditelja godoviške smreke sem pomislil na smrekin različek, ki je znan kot »kačja smreka«. Ime je pač dobil po vejah, ki niso ravne, temveč se bolj ali manj nepravilno vijejo na levo in desno pa navzgor in navzdol in so torej ))kačastePicea excelsa mut. viminalis<(, toda objavljena slika prav dobro ustreza kačji smreki. Vredno bi bilo priti do izvirnika te stike in ga natisniti v Proteusu, saj kaže zaradi za fotografa ugodnega stojišča bolj nazorno kot moji posnetki videz kačje smreke, daje pa tudi primerjavo z »nor- malno« sosedo. Iz arhiva Zavoda za spomeniško varstvo SRS v Ljubljani sem razbral, qa je prišlo do predloga za varovanje teh smrek, ki je bil podprt še z dejstvom, da je že zavarovana kačja smreka na Koševniku nad Idrijo tedaj že propadla. Varovalna prizadevanja pa očitno niso uspela. Ne vem, kakšna je bila nadaljnja usoda kačjih smrek v Loškem potoku, kot tudi nisem mogel dognati kaj več o kočevski smreki, ki je, po zemljevidu sodeč, rasla le kakšne 3 km daleč od godoviške. Genetiko kačje smreke je proučeval dunajski gozdarski genetik K. Holzer (1968). Ugotovil je, da sta kačja in brezvejna smreka (o tej v naslednjem) različni obliki križanja istega znaka, to je znaka kačja rast. Po večletnih opazovanjih mladih smrekic, ki jih je vzgojil iz semen kačje smreke (njene ženske cvetove je oprašil pelod križanca med kačjo in navadno smreko, pa tudi pelod navadne smreke), je predpostavil, da kačjo obliko rasti povzročata dva med seboj neod- visna recesivna gena a in b, pri čemer naj bi gen a močneje vplival na kačje obliko kot· gen b. Navadna smreka naj bi ta gena imela v kombinaciji AABB, 178 kačja smreka pa v povezavi aaBb. Kaj pa čista homozigotna recesivna kombi- nacija aabb? Holzer jo je (v skladu s pričakovanji) našel v enem primerku med svojimi varovankami. Gre za res nenavadno obliko, ki se oblikuje po tem, da sploh nima vej. V literaturi je bila ta brezvejna smreka opisana že leta 1838 in je danes znana kot Picea abies f. monstrosa. Kačja smreka ima poleg znanstvenega tudi hortikulturni pomen. Rad napišem, da me je srečanje z njo razveselilo in obogatilo. Spoznal sem novi izdelek iz neizčrpne delavnice narave. Po nenavadnih botaničnih izdelkih pa rad posega hortikulturnik in resnično sem kačjo smreko že v septembru 1978 videl kot sestavino vrtnarskega okrasja v gosposkem letoviščarskem naselju pri bavarskem mestu Murnau. Ponatis iz Proteusa št. 5/79 Dr. Tone Wraber Literatura i. Holzer, K.: Vererbungsverhallnisse in einer Halbgeschwisterfamilie von Picea abies (L.) Karst. F. virgata (Jacques} Rehd. Silvae Genetica 17, 1968. 2. Schmidt-Vogt, H.: Die Fichte. Bd. 1. Taxanomie, Verbreitung, Morphologie, Okologie, Waldgesell- schaften, 1977. 3. Simi6, M.: Redka kačasta smreka v Loškem potoku. Delo, 1. 3. št. 203, str. 6, 27. VIl. 1961. NOVA ORGANIZIRANOST GOZDARSTVA NA RAVNI REPUBLIKE Program dela in financiranje Splošnega združenja gozdarstva Slovenije I. Programska usmeritev Splošnega združenja gozdarstva Slovenije izhaja iz ciljev in nalog začrtanih v statutu združenja, skladno z delovnim področjem in vlogo, ki jo splošnim združenjem namenja zakon o združevanju OZD v splošna združenja in gospodarske zbornice. Pomembnost te nove oblike obveznega združevanja in usklajevanja interesov posameznih gospodarskih dejavnosti na republiški ravni je v gozdarstvu še posebej poudarjena, ker je za to svojevrstno družbenogospo- darsko področje zlasti značilna velika teritorialna razsežnost in neenaki naravni pogoji produkcijskih tvorcev, kar vse zahteva gospodarjenje z gozdovi na velikih površinah ter medsebojno sodelovanje in povezavo vseh subjektov gospodarjenja. Zato so gozdnogospodarske organizacije ves čas po opustitvi administrativnega sistema gospodarjenja že imele ustrezne oblike republiške organiziranosti od 1965. leta naprej znotraj Poslovnega združenja gozdnogospodarskih organizacij. Ker so v tem združenju bile včlanjene vse gozdnogospodarske organizacije v Sloveniji in ker se je njegova aktivnost v veliki meri prekrivala z organizacijo gozdarstva znotraj gospodarske zbornice, je po sklepu zbora delegatov s področja gozdarstva Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij od 1975.1eta na- prej hkrati opravljalo tudi naloge in funkcijo Združenja TOZD gozdarstva GZ Slovenije. Z ustanovitvijo Splošnega združenja gozdarstva Slovenije bo Poslovno zdru- ženje gozdnogospodarskih organizacij prenehalo obstajati, ker sedanji organiza- cijski status poslovnih združenj ni več skladen z zakonom o združenem delu. Kakršnokoli preoblikovanje sedanjega gozdarskega poslovanja združenja v eno od možnih oblik po določilih omenjenega zakona pa bi povzročilo prekrivanje in 179 paralelizem z novoustanovljenim splošnim združenjem za to področje. Zato takšna rešitev zaenkrat ne prihaja v poštev. Slednje seveda pod predpostavka in v priča­ kovanju~ da bo novoustanovljeno splošno združenje po vsebini prevzelo in nada- ljevalo z vsemi aktivnostmi dosedanjega Poslovnega združenja in da bodo OZD gozdarstva v novi organiziranosti na ravni republike imele enake in še večje mož- nosti za uveljavljanje vseh svojih posebnih, skupnih in splošnih družbenih intere- sov. Takšna vloga in uveljavitev splošnega združenja bo z ene strani odvisna od njegove programske usmeritve in vsestranske aktivnosti, z druge strani pa od učinkovitega in samostojnega samoupravljanja odločanja pri uveljavljanju vseh posameznih in skupnih interesov znotraj pristojnosti združenja ter usklajevanja splošnih družbenogospodarskih interesov znotraj celotnega sistema zbornične organiziranosti. Pristojnosti odločanja z vidika panožne in skupne zbornične orga- niziranosti morajo biti jasno razmejene in se ne smejo prekrivati, ker bi to hromilo zainteresiranost in učinkovitost pri izvajanju nalog. Na osnovi omenjenih predpostavk OZD s področja gozdarstva pričakujejo~ da bodo v novi skupni organizi·ranosti imele vse možnosti za uveljavljanje svojih interesov in so zato poleg zakonske obveznosti za ustanovitev in financiranje svojega splošnega združenja brez pridržka pripravljene na novo združenje prenesti svoje deleže združenih sredstev in vi-re sredstev pri dosedanjem poslovnem zdru- ženju ter mu dati v uporabo poslovne prostore na Miklošičevi cesti 38/111 v Ljub- ljani, ki so njihova last. Za opredelitev bodoče vloge in aktivnosti novoustanovljenega združenja so zlasti pomembne naslednje osrednje naloge, ki jih bo združeno delo v gozdarstvu razvijalo in usklajevala znotraj celotne aktivnosti zbornice: 1. Vzpodbujanje in sodelovanje pri vseh oblikah aktivnosti za oblikovanje raz- vojnih smernic pri pripravi in sestavi programa razvoja gozdarstva za obdobje 1981-1985 ter usklajevanje in vključevanje tega programa v družbeni plan SR Slovenije za isto obdobje. Izvršilni odbor združenja bo po potrebi v ta namen imenoval posebno delovno komisijo ali pa določil svoje predstavnike za sodelo- vanje v ustreznih skupnih organih in telesih. O stališčih in izhodiščih za obliko- vanje razvojnih ciljev bo izvršilni odbor sproti razpravljal, osnutka planskih doku- mentov pa predložil v širšo presojo skupščine združenja. Pri vseh aktivnostih v zvezi s pripravo srednjeročnega plana gozdarstva za naslednje plansko obdobje bo združenje sodelovalo s Samoupravno interesno skupnostjo za gozdarstvo Slo- venije in Zavodom SR Slovenije za družbeno planiranje. 2. V sodelovanju s Samoupravno interesno skupnostjo gozdarstva Slovenije bo združenje še nadalje sproti spremljalo izvajanje sedanjega srednjeročnega pro- grama razvoja gozdarstva za obdobje od 1976 do 1980 ter sprejemalo ukrepe za odpravo nastalih neskladnosti in učinkovito izvajanje začrtanih planskih usmeritev. V tej zvezi bo združenje zlasti spremljalo in analiziralo izvajanje Samoupravnega sporazuma o temeljih plana gospodarjenja z gozdovi in osnovah za usklajevanje gozdnega in lesnega gospodarstva v obdobju od 1976 do 1980, sklenjenega 1976. leta znotraj Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Slovenije. 3. Združenje se bo zavzemalo še za nadaljnjo utrditev samoupravne organizi- ranosti združenega dela v gozdarstvu~ v skladu z določili ustave in zakona o združenem delu. Na tem področju so sicer že doseženi dokaj vzpodbudni rezultati~ vendar obstajajo še nekatere neskladnosti, zlasti glede organiziranosti zasebnega sektorja v gozdarstvu. Nove okoliščine so nastale namreč s sprejetjem zakona o združevanju kmetov, ki opušča dosedanjo obvezno in uvaja prostovoljno združe- vanje kmetov-lastnikov gozdov v temeljne obrate za kooperacija znotraj območ­ nih gozdnogospodarskih organizacij. Združenje bo v sodelovanju z Zadružno zvezo Slovenije či"mpreje pristopilo k oblikovanju skupnih osnov in smernic za uskladitev 180 sedanje organiziranosti temeljnih obratov za kooperacija z omenjenim spremenje- nim zakonskim določilom, ki bo upoštevano tudi pri skorajšnjih spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih. 4. Pri pripravi zakonskih in drugih predpisov, ki se posredno in neposredno nanašajo na gospodarjenje z gozdovi, bo združenje sodelovalo z obravnavo osnutkov in predlogov novih predpisov ter oblikovanjem ustreznih stališč in mnenj, ki jih bo posredovalo pristojnim republiškim organom. Zlasti pa bo združenje spremljalo in sodelovalo pri spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih, ki ga je potrebno uskladiti z zakonom o združenem delu ter drugimi zakoni. 5. Skladno z že uvedeno in preizkušeno prakso bo združenje še nadalje sproti spremljalo in analiziralo gibanje ekonomskega položaja gozdnogospodarskih orga- nizacij in ~ozdarstva v celoti v primerjavi s predelavo lesa in celotnim gospodar- stvom. S tem se ustvarja zanesljiva osnova za usmerjanje gospodarskih gibanj ter sprejemanje ukrepov za odpravo nastalih neskladnosti. 6. Združenje bo nadaljevalo tudi z dosedanjo prakso spremljanja in preuče­ vanja razmer na domačem in tujih lesnih tržiščih ter na tej osnovi oblikovalo stališča in predloge za spreminjanje cen po veljavnem postopku. V tej zvezi se bo združenje skladno z enakim stališčem lesne industrije ter industrije celuloze in papirja v naši in vseh drugih republikah zlasti zavzemalo za odpravo sedanje, povsem nesmotrne dvojne pristojnosti za sp·reminjanje cen (za predelavo lesa na zvezni in za gozdarstvo na republiški ravni). 7. Hkrati s prizadevanjem za odpravo sedanjih pomanjkljivosti in nevzdržnih razmer na lesnem tržišču bo združenje nadaljevalo z že začetimi pripravami za čimprejšen prehod od sedanjih censkih odnosov na trajnejše sodelovanje z lesno- predelovalno industrijo na osnovah skupnega prihodka. Po že sklenjenem tovrst- nem samoupravnem sporazumu s celulozno industrijo, se bo združenje na osnovi že oblikovanih izhodišč zavzemalo za sklenitev takšnega sporazuma tudi z lesno industrijo. 8. Trajnejše oblike sporazumevanja in medsebojnega povezovanja pa bo treba razvijati tudi na drugih področjih, bodisi če gre za prioritetno preskrbo z lesno surovino, ali za skladnejši razvoj in ureditev notranjih odnosov v gozdarstvu. Zlasti se kaže potreba po uskladitvi drevesniča·rskih kapacitet z dejanskimi dolgo- ročnimi potrebami po saditvenem materialu v Sloveniji, kar je možno zagotoviti z ustrezno obliko dolgoročnega dogovora o skupnih vlaganjih OZD gozdarstva in Semenarne Mengeš, z obojestranskimi obvezami na osnovi dohodkovnih povezav. 9. Združenje bo na osnovi že preizkušenih oblik sodelovanja s člani in s stro- kovno pomočjo znanstvenoraziskovalnih inštitucij s področja gozdarstva še nadalje razvijalo vse aktivnosti za večjo produktivnost dela in razvoj tehnologije v vseh dejavnostih gozdarstva. V ta namen bo združenje v sodelovanju z Inštitutom za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije organiziralo strokovne posvete in seminarje, namenjene konkretnim rešitvam pri uvajanju sodobne tehnologije. 1 O. Pri vseh aktivnostih s področja kadrovske politike in strokovnega izobra- ževanja bo združenje sodelovalo s posebno izobraževalno skupnostjo za goz- darstvo. 11. Glede na to, da po ustanovitvi Splošnega združenja gozdarstva Slovenije pre- neha obstajati dosedanje Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij in da je članstvo v obeh združenjih v celoti istovetno, več ali manj pa ostane nespre- menjena tudi programska usmeritev in delovno področje novoustanovljenega zdru- ženja, bodo OZD s področja gozdarstva enako zainteresirane za sodelovanje in Hnenciranje svoje nove republiške organiziranosti kot doslej. Sorazmerno nespre- 181 menjena bo ostala tudi finančna obremenitev članic, upoštevajoč seveda pri tem vsakoletni porast stroškov poslovanja. Na tej osnovi je pripravljen tudi predlog finančnega načrta Splošnega zdru- ženja gozdarstva Slovenije za "1979. leto, ki vsebuje obremenitev članic s stopnjo i ,45 %o, kar je skoraj v celoti istovetno z lanskoletno obremenitvijo, ki je bila i ,44 %o. (Osnova obremenitve je dohodek od izkoriščanja in go jenja gozdov.) Predlog finančnega načrta Splošnega združenja gozdarstva za leto 1979 Celotni prihodek - prispevek članov PZGO, vključno s prispevkom zbornice - prispevek SlS - drugo 4.019.497 3,714.288 75.209 230.000 Po gradivu iniciativnega odbora za ustanovitev SZG KRES OB JUBILEJU Pred časom je vzdignila veliko prahu in povzročila val ogorčenja novica, da so naši prodajalci avtomobilov in avtomobilskih delov uničevali na kupe •rezervnih delov. Policija, SDK in občani so sodelovali pri raziskovanju primera. Kako tudi ne, saj vsi vemo, kako je za takšno blago težko, kako so dragi rezervni deli. Ko gori kres v drevesnici v Mengšu, se nihče ne razburja. ln vendar zgori na "100.000 sadik, ker jih Semesadike ne morejo prodati. Zadeva malce diši po klasič­ nih kapitalističnih štorijah, zlasti v proizvodnji kave, ko so, da bi obdržali, ali celo zvišali cene, ogromne količine kave stresli v morje. Toda nič takega ni posredi. Kot rečeno, nihče se ne razburja, ko na njivah v Mengšu, Radvanju in v Tišini gorijo kupi sadik. Storže je treba obrati, jih posušiti, izluščiti seme, ga negovati in posejati - nič manj dela ni s sadikami - ogromno dela torej, ki gre v dim. Takšen dramatični začetek smo izbrali zato, da bi opozorili na največji problem jubilanta Semesadike Mengeš, ki so praznovala lani 30 let dela. Prepričani smo, da marsikakšen mlajši gozdar niti ne ve, da imamo gozdarji v Mengšu svojo naj- večjo in najbolje opremljeno semenarna in drevesnico, čeprav gre za področje, ki je sestavni del slovenskega gozdarstva. Drevesnica je 1948. leta nadaljevala delo, ki ga je začel njen predvojni lastnik Saša Stare že leta 1927. Leta "1948 je obsegala 30 ha površin na nekaj desetih lokacijah. Trd boj za cenejše sadike je v tridesetih letih dela temeljito pregnetel njeno organizacijsko kakor tudi tehnološko strukturo. Tehnologija drevesnic je v nekem smislu bolj podobna tehnologijam v kmetijstvu kot našim v gozdarstvu. Zato ni čudno, če se danes Semesadike upravičeno postavlja s proizvodnjo, v kateri večina dela opravijo stroji in v kateri tudi naravno dejstvo, da imajo opraviti pravzaprav z zelo pokvarljivim blagom, nima več takšnega vpliva kot ga je imelo nekdaj. V tej tehnološki revoluciji se je število ljudi, zaposlenih pri podjetju, zelo zmanjšalo. 1958-1959 1970-1977 $tevilo zaposlenih na 1 ha/drevesnic 4,2 delavca 1,3 delavca Podatki, ki presenečajo Sušilnica je od leta 1974 do danes posušila 1240 ton storžev, letno torej 330 ton. Iz njih se je letno izluščilo 12 ton semena, ki zadošča za potrebe vse Jugoslavij~ Za 1 kg semena iglavcev je treba 5000 do 50.000 semen. Za 1 kg 182 semena listavcev pa od 100 zrn do 5 mio zrn (breza). Za 1 kg semena je treba izluščiti od 30 do 300 kg storžev. če s storži previdno ravnajo jih lahko, ko so oluščeni, prodajo v inozemstvo kot okrasne blago. V zadnjih letih je bilo teh storžev kar 315 ton letno. Najbolj zanimivo pri tem pa je, da so te storže v glavnem nabrali poklicni obiralci storžev na stoječem drevju. (Zanimiv poklic!) Kapacitete njihove sušilnice pa so še dosti večje. Kje nabirajo seme Seme nabirajo po vsej Jugoslaviji, tako da lahko vsemu jugoslovanskemu pro- storu postrežejo s saditvenim blagom (sadikami) ustrezne provenience. Kajpak so nabiralni objekti s stališča genetskih lastnosti skrbno izbrani. Seme oziroma potomstvo mora imeti same dobre lastnosti. Površina vseh objektov je okoli 9000 ha, ki so raztreseni po vsej Jugoslaviji. Sodobna oprema zagotavlja enakomerno založenost s semenom Narava je zelo muhasta pa tudi v normalnih vremenskih razmerah različne drevesne vrste zelo različno obrodijo. Nekatere vsako leto, pri nekaterih pa je ponovni obred šele po več letih. Sodobne hladilnice in druge naprave, s katerimi so opremljene Semesadike in ki obsegajo prek 1000 m3, skoraj v celoti odpravljajo te nevšečnosti. Ob obredu je treba nabrati toliko storžev, da je semena dovolj do naslednjega obroda. Seme med tem spravijo v hermetične posode in jih shranijo pri temperaturi od 0° do 3° C. Tako uskladiščeno seme ostane prek 10 let, ne da bi se kaljivost bistveno zmanj- šala. Brez te opreme bi seme postalo gluho že po dveh treh letih. Tudi izkopane sadike podvržejo posebnemu klimatskemu režimu, tako da naročniki dobijo vedno ,>sveže izkopane(( sadike. Brez te možnosti bi bilo spomladi, ko je treba v zelo kratkem času posadili ogromno število sadik, veliko zadrege, nervoze pa tudi jeze. Drevesničarji so tudi na raziskovalnem področju, in sicer v evropskih razmerah, veliko pomagali. S posluhom pa tudi z lastnim sodelovanjem so podpirali ta razvoj. Tudi sami so bili prireditelji velikega delovnega zbora evropskih drevesničarjev in genetikov. Velike investicije Prek dve stari milijardi so Semesadike Mengeš vložile v svojo tehnologijo. Pri tem so izdatno pomagala nekatera gozdna gospodarstva kot Kočevje, Postojna, Tolmin, Bled, Kranj in Novo mesto. Nekatera gozdna gospodarstva imajo svoje drevesnice, nekatera od njih delajo tudi za trg, P'rav tako kot Semesadike Mengeš. Tu pa je jedro njihovih problemov pa tudi dokaj čuden položaj slovenskega drevesni čarstva. Semesadike so se v preteklih letih komercialno naslanjale na južne republike. Le-te so se postavile na lastne noge in Mengšu je zmanjkalo odjemalcev. Tudi čas, ko je moral Mengeš iskati kupce izven slovenskih meja, njihovemu razvoju ni bil naklonjen. Gozdna gospodarstva so imela v glavnem svoje drevesnice. Ustavili smo se pri problemu (in Semesadike Mengeš tudi!), da je 7-8 mio sadik, kolikor jih bodo letno lahko prodali, premalo za njihov normalni poslovni razvoj. Poleg tega pa tudi ta prodaja ni čvrsta. Pri sadikah pa je tako (to ve vsak gozdni dela- 183 Drevesnica Semesadike v Mengšu. Foto M. Lipovšek vec): pet let vnaprej moramo vedeti, koliko sadik bomo potrebovali, če hočemo setev prav zastaviti. Kaj je torej rešitev in perspektiva? V strateškem oziru se bodo proizvajalci sadik morali na osnovi temeljev plana za področje gozdarstva, kakor tudi na osnovi samoupravnih sporazumov, ki te plane dopolnjujejo in v neki meri razširjajo, dogovoriti kdo, kdaj in koliko gozdnih sadik in se dogovora tudi držati. Za operativno rešitev tega problema pa bo nujno, na osnovi določil zakona o združenem delu, kakot tudi drugih samoupravnih in poslovnih načel, iskati poti k združevanju dela in sredstev. Na tehnološkem in organizacijskem področju pa tudi k ustrezni delitvi dela vseh tistih, ki imajo interes pa tudi dolžnost skrbeti za razširjeno reprodukcijo slovenskega gozdarstva kot jo predvidevajo planski do- kumenti. Marko Kmecl Te dni so podelili JESEN K O VA PR 1 ZNANJA 1979 O dobitnikih bomo poročali pozneje, ker nismo imeli sreče, da bi bili povabljeni. Uredništvo Gozdarskega vestnika 184 IZOBRAžEVALNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SLOVENJE Poslovanje v letu 1978 (finančni del) Zaključni račun Zap. št. Sredstva po namenu t. OBLIKOVANJE SREDSTEV 1. Del prispevka za usmerjeno izobraževanje iz dohodka TOZD in OK 2. Sredstva iz samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izgradnjo šolskega prostora v gozdarskem usmerjenem izobraževanju 3. Ostanek dohodka- prenešena sredstva iz leta 1977 11. RAZPOREDITEV SREDSTEV A. OSNOVNA DEJAVNOST 1. Redna dejavnost Biotehniške fakultete - VTZOD gozdarstvo 2. Redna dejavnost šol gozdarskega šolskega centra Postojna 3. Dislocirani oddelki šole za gozdarje za praktični pouk 4. Vzgojna dejavnost doma za učence gozdarskega šolskega centra SKUPAJ OSNOVNA DEJAVNOST B. SREDSTVA ZA POSEBNE NAMENE 1. Izdelava in inovire:nje učnih načrtov za izobraževanje ob delu ter dopolnilno permanentno izobraževanje, proučevanje kadrovsko izobraževalne problematike, usmerjanje kadrov 2. Strokovna literatura, skripta 3. Seminarske in druge strokovno izobraževalne prireditve SKUPAJ SREDSTVA ZA POSEBNE NAMENE C. INVESTICIJE Gozdarski šolski center strojna postaja D. Sredstva za delovno skupnost Sredstva za samoupravne organe izobraževalne skupnosti za gozdar. Sredstva za plačilo bančnih stor. E. OSTANEK DOHODKA PRENOS V 1979. LETO SKUPAJ D SKUPAJ RAZPOREJENA SREDSTVA 185 Predračun 13,309.000,00 3,000.000,00 2,256.083,00 18,565.083.00 9,166.000,00 3,810.000,00 700.000,00 1,070.000,00 14,7 46.000,00 50.000,00 189.083,00 50.000,00 289.083,00 3,000.000,00 460.000,00 40.000,00 30.000,00 530.000,00 18,565.083,00 Doseženo i 6,223.969, 70 2,837.538,00 2,256.083,35 21,317.591,05 9,160.883,30 3,795.083,45 630.255,00 1,033.663,1 o 14,619.884,85 80.000,00 175.000,00 35.000,00 290.000,00 3,000.000,00 460.000,00 17.161,80 34.350,80 511.512,60 2,896.193,60 21,317.591,05 1 ! l -####~-~------J Obrazložitev zaključnega računa Sredstva, s katerimi smo v letu 1978 lahko pokrivali stroške izvajanja delovnih programov vseh izobraževalnih zavodov, ki so vključeni v izobraževalno skupnost za gozdarstvo in njihovih dislociranih oddelkov, smo dobili iz enotne prispevne stopnje za usmerjeno izobraževanje v letu 1978, iz samoupravnega sporazuma o zbiranju sredstev za izgradnjo šolskega prostora v gozdarstvu ter iz finančnih sredstev, prenešenih iz leta 1977. Za leto 1978 je bila dogovorjena prispevna stopnja za usmerjeno izobraževanje 9,47 °/o m se je plačevala iz ustvarjenega dohodka temeljnih organizacij združenega dela in obratov za kooperacija na podlagi določil samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega načrta razvoja vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji za obdobje 1976-1980. Prispevna stopnja 9,47 °/o se je na podlagi sklenjenega spo- razuma o bilanci sredstev (Zakon o izobraževalnih skupnostih) delila med izobra- ževalno skupnostjo za gozdarstvo in izobraževalno skupnostjo Slovenije v raz- merju 55,94 °/o: 44,06 °/o v korist izobraževalne skupnosti za gozdarstvo. To po- meni, da se je od okoli 29,000.000,00 zbranih dinarjev vplačalo za izobraževalno skupnost za gozdarstvo 16,223.969,70 dinarjev. Finančni načrt izobraževalne skup- nosti za gozdarstvo za leto 1978 je iz tega vira predvideval potrošnjo v višini 13,309.000,00 dinarjev, zato je nastal nominalni presežek v višini 2,914.969,70 di- narjev. V letu 1978 je bil predviden za izplačilo prvi obrok iz samoupravnega sporazume o zbiranju finančnih sredstev za izgradnjo šolskega prostora v goz- darstvu v višini 3,000.000,00 dinarjev. Temeljne organizacije združenega dela so vplačale 2,837.538,00 dinarjev, zato smo razliko do 3,000.000,00 din pokrili iz rednega prispevka za usmerjeno izobra- ževanje na račun nepotrošenih sredstev pri ostalih postavkah finančnega načrta. Iz leta 1977 je bil prenešen znesek 2,256.083,35 dinarjev, ki smo ga vgradili v finančni načrt za leto 1978 kot finančno nadgradnjo. Prispevek za usmerjeno izobraževanje po stopnji 9,47 °/o je združeno delo v letu 1978 vplačevalo 10 mesecev (za meseca september in oktober 1978 je bil sprejet poseben sklep o moratoriju, kjer se je višina vplačanega prispevka v avgustu že p·ribližala letnemu znesku). Ker so vplačana sredstva presegla, ne glede na uvedeni moratorij, dogovorjeni znesek, je bil v skupščini izobraževalne skupnosti Slovenije sprejet sklep, da se za leto 1978 določi nova prispevna stopnja za usmerjeno izobraževanje za leto 1978 v višini 7 °/o. To pomeni, da bodo v letu 1978 preveč vplačani zneski morali biti vrnjeni v letu 1979, za kar bomo uporabili iz leta 1978 prenešena finančna sredstva. S finančnim načrtom izobraževalne skupnosti za gozdarstvo ter na podlagi meril, standardov in no·rmativov, sprejetih v skupščini izobraževalne skupnosti za gozdarstvo, so gozdarske vzgojnoizobraževalne organizacije dobile sredstva za svoje izobraževalne programe. Gozdarskemu šolskemu centru oziroma za obe njegovi šoli je bilo v okvi·ru sklenjene pogodbe nakazanih 3,795.083.45 dinarjev. Temu znesku je potrebno dodati še znssek 198.000,00 dinarjev, ki je bil dodeljen gospodarskemu šolskemu centru za izdelavo profilov in učnih načrtov, za soudeležbo pri natečaju za prido- bitev sredstev za opremo kabinetov v prvih dveh letih usmerjenega izobraževanja (80.000,00 din) ter za strokovno ekskurzijo maturantov (3.000,00 din). Poleg tega je gozdarski šolski center prejel še 1,033.663,10 dinarjev za dom za učence. Manjša razlika med zneskom, predvidenim s finančnim načrtom in stvarno izplačanim zneskom je nastala pri vrednotenju vzgojnega programa po sprejetih merilih. 186 Skupaj je torej gozdarski šolski center prejel v letu 1978 5,032.746,55 dinarjev. Gozdarskemu oddelku Biotehniške fakultete je bilo v letu 1978 izplačanih 9,160.883,30 dinarjev. Temu znesku, ki je bil namenjen redni vzgojno izobraževalni dejavnosti, je bilo s posebnim sklepom izvršnega odbo,ra in skupščine izobraže- valne skupnosti za gozdarstvo dodeljenih še 87.000,00 dinarjev za izdelavo skript, organizacijo šumariade in strokovno ekskurzijo absolventov. Skupaj je torej VTOZD gozdarstvo BF prejel v letu 1978 9,247.88,30 din. Na podlagi sprejetih meril in normativov je bilo dislociranim oddelkom izpla- čanih 630.255,00 dinarjev. Znesek v višini 5.000,00 din je bil izplačan za organizacijo propagandne gozdar- ske razstave v okviru kranjskega sejma. Skupaj je bilo v okviru drugih dejavnosti porabljenih 290.000,00 dinarjev. Stroški poslovanja delovne skupnosti, samoupravnih organov izobraževalne skupnosti za gozdarstvo in sredstva za plačilo bančnih storitev so znašali 51 i .512,60 dinarjev. Ob ugotovitvi, da je bil celotni dohodek finančnih sredstev izobraževalne skup- nosti za gozdarstvo v letu 1978 21,317.591,05 dinarjev (vključno s prenešenimi sredstvi iz leta 1977 v višini 2,256.083,35 dinarjev in 2,837.538,00 dinarjev iz vira samoup,ravnega sporazuma o zbiranju finančnih sredstev za izgradnjo šolskega prostora v gozdarstvu) in da je od tega bilo porabljenih v letu 1978 18,421.397,45 dinarjev, bo razlika v višini 2,896.193,60 dinarjev prenešena v leto 1979. S pomočjo tega zneska bomo v letu 1979 poračunavali razliko v letu 1978 preveč vplačanih zneskov, ki so nastali zaradi znižanja prispevne stopnje od 9,47 °/o na 7 °/o. Po gradivu za skupščino Izobraževalne skupnosti za gozdarstvo priredil M. K. TUJKI V GOZDU Gozdarski študijski dnevi 1979 Pojasnilo: Poljudna opredelitev teme študijskih dni, bi bila lahko naslednja: Kako lahko vsi nenaravni pojavi v gozdu (neprimerno grajene ceste, energetski objekti, hidroobjekti, neprimerna tehnologija itd.) zmanjšujejo ekološke vrednote gozdov, če so nestrokovno načrtovani in grajeni. Program letošnjih gozdarskih študijskih dni bi lahko označili kot lahkoten, če se vanj ne bi dovolj resno poglobili. (K takšnemu razpoloženju, ki pa je trajalo le nekaj časa, je prispevalo dobro- namerno poetično oblikovano vabilo, ki je dobilo učinkovito posledico - razprav- ljalci so neobremenjeni in neutesnjeni svobodno, včasih tudi emocialno živahno razpravljali o sicer zelo žgočih problemih. Ne bo odveč, če takšne osvežitve, s katerimi dezodoriramo simpozijski miselni zadah, uporabimo tudi pri drugih se- stankih in srečanjih.) Lahkoten predvsem zategadelj, ker probleme, ki so bili ob tej priliki razgrnjeni, nihče doslej še ni poglobljeno obravnaval. Zato je bil koncept študijskih dni dražljiv, za konvencionalnega gozdarja pa kar napadalen. Prevladovalo je strokovno prepričanje, da je gozdarjevo delo vse- skozi posvečeno, samo po sebi koristno in pravo. Gozdne ceste vendar ne morejo biti tujki, brez vlak ne more biti sodobne proizvodnje, tudi tehnologija s sodobnimi strojnimi kolesi za pridobivanje gozdnih sortimentov, ne more mimo visoko •razvitega slovenskega gozdarstva. Slovenski gozdni prostor je razcefran s 187 1 ----------- ---- --- ----- ____ . __j cestnimi, plinovodnimi, elektrovodnimi, železniškimi in drugimi koridorji. Vikendi in drugi objekti kot črvi rinejo v gozdni prostor in že temeljito majejo naravno uravnoteženost tega prostora, ka·r že čutijo urbanisti, vodarji, kmetijci in drugi. Medtem, ko so gozdarji samokritično opozarjali, da ni vsaka gozdna cesta grajena po načelih, ki zagotavljajo ekološko čvrstost gozda, da tudi vsak stroj, čeprav lahko zelo učinkovit, ni za naše razmere, da moramo biti kritični tudi do tehnologij, ki jih pobiramo po svetu in da moramo paziti predvsem sami sebe, kadre in svoje strokovne ambicije pa so arhitekti, vojaki, urbanisti, komunalci, vodarji in drugi priznali visoko raven gozdarskega strokovnega dela, da pa kot branitelji tega naravnega prostora, ki imamo v rokah veliko pravnega in samo- upravnega orožja, tega ne znamo uporabiti. Povedali so, da postaja ta naloga v gozdarstvu primarna in da so zategadelj ti študijski dnevi še kako dobrodošli.. Družba sicer potrebuje les, toda še bolj potrebuje gozd. Interdisciplinarni pristop pa tudi udeležba, je dal srečanju zares odmevni pomen. Dvodnevni program (18. in 19. januar 1979) je o·rganiziral VTOZD za gozdarstvo pri BF v Ljubljani, poslušalo pa ga je 426 strokovnjakov iz vse Slovenije. Referenti so sistematično analizirali vpliv človeka, gozdne ceste, vlake, hudournika, turizma, rekreacije, obrambe, korido·rjev na ekološke razmere v gozdu. Prof. dr. A. Krivec: človek in gozd, Mag. A. Dobre: Cesta v gozdu kot gospodarski objekt in kot tujek, Dr. E. Rebula: Vlake v gozdu, F. Robič: Hudourništva in gozdna krajina, D. Dretnik: Gozd, turizem in rekreacija, Polk. G. Pangrc: Gozd in obramba dežele, l. 2onta: Koridorji skozi gozd. Referente so dopolnili koreferenti in številni ·razpravljalci. Sklepi, ki jih je verificiral strokovni avditorij, že v tem kratkem času prinasaJO blagodejne spremembe na mnogih področjih odnosa do gozdnega prostora. To pa je največja vrednota takšnih znanstveno-operativnih posvetovanj. Marko Kmecl GOZDARSKI VESTNIK 1978 Revija Gozdarski vestnik se je v zadnjih dveh letih dokončno materialno konsolidirala to je najpomembnejša ugotovitev uredniškega sveta revije, ki je 19. 2. 1979 ocenjeval delo revije v lanskem letu. Revija je vrsto let, kar se denarja tiče, životarila. Omejena, nezadostna finančna sredstva so reviji onemogočila izpopolnitev in razširitev njenega vsebinskega in oblikovnega programa. Daljša prizade·vanja vseh, ki so imeli interes, da se 36-letna tradicija revije ne prekine, nasprotno, da revija postane še aktualnejša in zanimivejša, so pripeljala do rešitve, ki je usklajena s temi interesi. Gozdarji smo s tem ponovno potrdili visoko strokovno osveščenost pa tudi visoko stopnjo svoje samoupravne organiziranosti. Da, zapi- sati je treba: Gozdarski vestnik je ena redkih slovenskih strokovnih in znanstvenih revij s tolikoletno tradicijo, s takšno kontinuiteto in rednostjo. Izhaja brez prekinitev in redno. To dejstvo je za naloge, ki jih neka revija na svojem strokovnem področju, kot izobraževalka in informatorka ima, zelo pomembno. Brez sistematskega in rednega spremljanja napredka stroke in strokovnih dogodkov, revija ne more tvorno izpolnjevati svoje osnovne naloge. Pred dvema letoma sta ZIT GL Slovenije in SlS za gozdarstvo Slovenije sprejeli dogovor o soustanoviteljstvu revije Gozdarski vestnik. V tem novem ustanovitvenem aktu so zapisani cilji, naloge in organiziranost revije. Zapisane so v skladu s potrebami sodobnega sloven- skega gozdarstva in družbenokoristno usmerjenostjo, ki je zapisana že v drugih temeljnih političnih, samoupravnih in strokovnih dokumentih, ki dolgoročno usmerjajo gospodarjenje 188 z gozdovi na Slovenskem. V dogovoru sta zapisali tudi, da bosta zagotovili materialno osnovo za izpolnitev teh obvez iz dogovora. Gozdarski vestnik ima strokovni uredniški organ (uredniški odbor) in odgovornega urednika ter delegatski organ, ki združuje interese »porabnikov(( (združenega dela v gozdar- stvu} in delavcev pri reviji, ki so v tem slučaju dopisniki, saj revija redno zaposlenih nima. Dela le računovodkinja in administratorka v eni osebi, ki pa hkrati »Služi« trem gospodar- jem: ZIT GL Slovenije, naši reviji ter reviji Les. Ta ugotovitev postane zelo zanimiva, če pokukamo k sosedom. Podobna revija - Strojniški vestnik - ima 2 in pol osebi, ki so redno zaposlene. Konec koncev pa tudi pregled stroškov lanskega leta zelo ilustrativno pripoveduje o popolnem volonterstvu naše revije. To poudarjam zategadelj, ker v nekaterih znanstvenih krogih pa tudi v delu Raziskovalne skupnosti Slovenije prevladuje mnenje, da prispevki v takšnih revijah kot je naša, ne bi smeli biti honorirani. Odnos stroškov je tak, da zares ne moremo govoriti o honorarjih, imamo le delo z razpošiljanjem minimalnih odškodnin. Nominalni avtorski honorarji so namreč za 20 °/o nižji to je namreč delež prispevkov. Prihodki SlS za gozdarstvo Slovenije Republ. razisk. skupnost Naročnina Nashua Ostalo Skupaj 450.000,00 200.000,00 235.765,00 19.433,60 3.540,25 908.738,85 Odhodki Tisk Osebni dohodki administracija avtorski in uredniški honorarji Materialni stroški pisar. material Nashua prometne storitve ostali mater. izdatki 562.649,90 40.675,80 140.993,10 6.386,75 24.882,15 33.812,55 42.041,80 Skupaj 851.442,05 Vsebinska zasnova je bila realizirana po programu. Pri statistični obdelavi vsebine (seveda, če je to tehtna metoda) ugotavljamo, da je letnik 1978 v primerjavi z letnikom 1977, nekoliko bolj poljuden. Fond čistih znanstvenih prispevkov se je zmanjšal, povečan pa je bil zlasti delež tekoče gozdnogospodarske, gozdnoorganizacijske in samoupravne problematike. Uredniški svet je ta premik ocenil kot približevanje začrtani programski politiki. Uredniški svet je na seji tudi zelo pozitivno ocenil sklep ZIT GL Slovenije, po katerem bodo odslej vsi člani DIT skupaj s članarino plačevali tudi naročnino za revijo. Ta sklep bo imel dva pomembna učinka: vsi strokovni delavci v gozdarstvu bodo prejemali naš strokovni list, hkrati pa bo zelo olajšal naše administrativno-naročniško poslovanje, ki ga je kar precej, kljub računalniški obdelavi. Precej področnih DIT gozdarstva je naročnino že pobralo in nakazala. Pri tem se je pojavilo precej novih naročnikov - to je tretja dobrodošla posledica tega sklepa. Nekateri so se bali, da se bo sklepu zataknilo. Toda že prvi rezultati kažejo, da je delo v gozdarskih DIT, zlasti v zadnjih letih, mobilizator- sko in učinkovito. Takšna ugotovitev je v bistvu še dragocenejša kot nekaj deset izvodov višja naklada. Programerji dela v društvih in na zvezi je bodo gotovo veseli in lahko se bodo nanjo tudi naslonili. ~e vedno pa ne moremo hladno mimo ugotovitve, da mladine na naših dveh strokovnih izobraževalnih ustanovah (VTOZD za gozdarstvo BF v Ljubljani in G~C v Postojni} v tem pogledu nihče ne usmerja. Pri tem se spominjamo 10 ali 20 let nazaj, ko so imeli študentje zelo aktivno študentsko gozdarsko društvo, kjer so imeli podobne programe kot DIT. Prirejali so predavanja, ekskurzije, brucovanja, pogovore. Ta aktivnost jih je že v študijskih letih zbliževala s prakso in s kolegi v operativi. Vsi ti so bili naročeni tudi na Gozdarski vestnik. Trenutno pa naroča revijo le nekaj študentov, med dijaki v Postojni pa nihče. Pred dvema letoma (1977) je revija slavila svoj 35-letnik. Jubilej je šel mimo nas brez hrupa - morda ni prav tako?! Toda uredniški svet je za to priložnost pripravil »proslavo .. , ki bo najbolje ovrednotila celotna gozdarska strokovna prizadevanja vseh 35 let, pa še leta in leta nazaj. Lahko rečemo, da se je vsakodnevni trud slovenskih gozdarjev-delavcev, 189 logarjev, tehnikov, inženirjev in doktorjev, kmetov in drugih zlival in prelival skozi Gozdarski vestnik. Zalo je v njem zbrana elementarna zagnanost teh ljudi. Iz slehernega letnika dihajo Novaki, Soteški, Sivici, Sušteršiči in drugi, ki poosebljajo utrip slovenskega gozda in gozdarstva svojega časa. Zato bo bibliografsko kazalo vseh 35 letnikov (od 1938 do 1977) najlepša oddolžitev vsem, ki so delali v naših gozdovih, o njih razmišljali in pisali, hkrati pa bo nam, ki svoj dolg šele izpolnjujemo, lep in sistematični vodnik pri delu. Bibliografija bo živahno opremljena, s številnimi izvlečki iz starejših letnikov pa onih iz povojnih planskih let dodan bo temeljit pregled njenega izhajanja. Kazalo bo imelo tri vhode in bo sestavljeno po načelih mednarodno veljavne klasifikacije. Obseg bo skoraj takšen, kot 10 številk sedanjega GV - torej obseg celega letnika. Pošiljali jo bomo po posebni želji, vendar bo zastonj ali skoraj zastonj. Tiskanje bo stalo približno 400.000 din. Denar bomo zbrali z varčevanjem v zadnjih letih ter z dodatno založniško dejavnostjo. Zato z izdajo tudi zamujamo. Obsežno delo je opravil knjižničar Preželj, uslužbenec gozdarske knjižnice na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo pri BF v Ljubljani. Marko Kmecl KNJižEVNOST BIOLOŠKO ZATIRANJE šKODLJIVIH žUžELK (H. G. Coppei-J. W. Mertins: Biologica/ ln- sect Pest Suppression, Springer Verlag, Ber- lin, Heidelberg, New York 1977, 46 s/., 1 tb., 314 str. - Advanced Series in Agricultural Sciences Vol. 4.) S knjigo Biološko zatiranje škodljivih žu- želk sta avtorja objavila razpravo o različnih biološko osnovanih metodah za zmanjševa- nje populacij škodljivih žuželk in to na eni strani s pomočjo živih organizmov in njiho- vimi proizvodi, na drugi strani pa podajata ideje in primere človeške aktivnosti oz. nje- govega poseganja v okolje. Lahko bi rekli, da je glavna značilnost knjige, da povezuje razne metode, ki so številnejše kot so običajno v knjigah, ki ob- ravnavajo biološko zatiranje. Vsebina knjige je zelo raznovrstna, čeprav je glavni po- udarek na biološkem zatiranju oz. omejeva- nju škodljivih populacij. Razdeljena je na sledeča poglavja: Zgodovinske, teoretične in filozofske osnove biološkega zatiranja insek- tov. Organizmi, ki so znani v klasičnih me- ,todah, biološkega zatiranja (paraziti, nema- todi, predatorji, mikroorganizmi) ter njihovo harmonično, usklajeno in naključno biološko delovanje, Uvajanje odpornih gostiteljev, Spreminjanje okolja in saditvenih postopkov, Samouničevanje kot posledica genetskih sprememb, Naravni regulatorji rasti, preob- razbe in obnašanja insektov (hormone, phe- romone in druge odbijajoče snovi anti- feedante) in Integralna biološka zaščita. V prvem poglavju so še obrazloženi po- samezni osnovni in najnovejši pojmi. V uvo- du knjige pa je med drugimi opredeljen in razložen sam naslov knjige oz. izraz ••bio- logical suppression•c in primerjan z drugimi podobnimi izrazi. Marjana Pavle 190 ZAIP11S NA lB tU 11( Vl! Foto: prof. Franjo Rainer Zopet omejen vpis? Izobraževalna skupnost za gozdarstvo je tudi letos pripravila temeljit pregled potreb po strokovnih kadrih na gozdarskem pod- ročju za prihodnje leto. Tako je predvideno v letu 1979/80 novačenje mladih ljudi za gozdarske šole po načelu regionalnih po- treb, kar pa spet pomeni omejen vpis. Tako naj bi srednja tehniška gozdarska šola v Postojni sprejela 60 novincev, na VTOZD za gozdarstvo pri BF v Ljubljani pa bo prostora za 30 brucov. Seveda so to le predvidevanja, ki bodo dobila popolnoma drugo dimenzijo, če se bo naš izobraževalni sistem spremenil. Gre namreč za zožitev usmerjenega izobraževanja, ki bo izgleda močno spremenilo izgled našega Gozdar- skega šolskega centra v Postojni. Nekaj na- migov zasledimo v poročilu PROBLEMATIKA DOMA ZA UčENCE PRI G$C POSTOJNA, ki so ga pripravili za skupščino izobraže- valne skupnosti za gozdarstvo, ki je bila 20. 12. 1978. Recimo: Dosedanja gimnazija v Postojni je v preobrazbi. Program regijskega usmer- janja izobraževanja se prilagaja gozdarstvu. Kadrovska analiza Kraško-notranjske re- gije kaže deficit kadrov na področju kovin- ske predelave - tu je največji deficit. Ob novogradnji doma za učence G$C se upo- števajo te dodatne zahteve tako, da se ka- paciteta novega doma poveča za 60 ležišč. Tako se perspektivno nakazuje rešitev kad- rovske problematike na najobčutljivjšem pod- ročju v regiji - na kovinarskem. Prave in neprave žage Nič posebnega ni, če imajo motorno žago ljudje, ki niso v gozdu zaposleni. Nekateri si jo kupijo iz tehniške strasti, čeprav jo uporabljajo morda dvakrat ali trikrat letno in še to za dela, ki ki bi jih lahko brez več­ jih naporov opravili tudi z ročnimi žagami. To so izkoristili proizvajalci motornih žag, ki so tržišče zasuli z množico raznih tipov. Zanimivo, da so proizvajalci žag razglasili za hobby žage največkrat kar tiste, ki so jih strogi gozdarski strokovnjaki razglasili za neuporabne kot profesionalne žage. Znano je, da mora motorna žaga v goz- darstvu izpolnjevati vrsto tehničnih pogojev pa tudi pogojev iz varnosti pri delu; če teh ne izpolnjuje, seveda nima nobenih šans. da bi med gozdarji uspela. Takšne so tudi nekatere žage TOMOS-HU3QUARNA, ki se progtašajo za profesionalne, vendar niso do- volj opremljene. Profesionalna žaga mora biti predvsem varna in močna. Najpomembnejši kazalec za moč je hitrost žagine verige, ki doseže pri najbolj izpopolnjenih žagah že 12.000 ob- ratov na minuto, kar je približno 60 m/se!<. Znano je, da je ropot tisti, ki je zdravju gozdnega delavca ze,lo škodljiv. Okoli 100 decibelov (enota za ropot, valovanje zraka) 191 je tista meja, ki je iz zdravstvenih razlogov še dopustna. Pojavlja se torej nevarnost, da bi nepo- učeni gozdni delavci in kmetje kupovali ne- ustrezne žage. Zato je prizadevanje posa- meznih gozdnih gospodarstev, da bi kmete zares usposobile za rabo sodobne opreme pri pridobivanju gozdnih sortimentov, hvale- vredno. Se v Novem mestu: nova mehanična Po vzoru nekaterih drugih slovenskih gozd- nih gospodarstev je tudi novomeško skle- nila postaviti novo mehanično delavnico. Vendar pa se ta projekt razlikuje od dose- danjih in sicer v tem smislu, da gre pri njih za skupna vlaganja s partnerjem, ki ima po- doben interes. Račun je zelo preprost: Goz- darji bodo plačali 1/3, lesarji pa preostali 2/3 investicijskega zneska, kar pomeni, da bodo Novomeščani rešili problem mehanične delavnice trikrat ceneje kot ostala gozdna gospodarstva. Ortodoksni poslovnež bi ugovarjal: Kaj pa dobiček, tudi tistega bo le 1/Jl Toda, po iz- kušnjah ostalih mehaničnih delavnic, je tak- šno naključje izključeno. 192 STROKOVNA REVIJA Gozdarski veslnlk SLOWENISCHE FORSTZEJTSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY L E T O 1979 • L E T N 1 K XXXVII p. 193-256 • ŠTEVILKA S Ljubljana, maj 1979 VSEBINA - INHAL T - CONTENTS mag. Boštjan Anko 193 Osnovna orientacija slovenskega gozdarstva Die grundlegende Orientierung der F orstwi rtschaft mag. Igor Smolej 198 Vloge gozda v današnjem času in prostoru Die Rolle des Waldes in der heu- tigen Zeit und Raum Vlado Sadar 205 Varstvo okolja z vidika pravilne ra- be gozdnega prostora Der Umweltschutz und die richtige Nutzung des Waldraumes Marko Kmecl 214 Gozdarstvo v varstvu okolja na Slo- venskem Die Stelle der Forstwirtschaft im Umweltschutz in Slowenien dr. Marjan Zupančič 219 Gozdarstvo in delo z javnostjo Die forstliche Offentlickeitsarbeit mag. Dušan Robič 223 Gozdna fitocenoza kot kompleksni indikator naravnih danosti v gospo- darjenju s prostorom Marjana Pavle mag. Slavka Kavčič Lado Eleršek Marko Kmecl Zdravko Turk Tisk: čGP DELO 227 231 244 246 250 251 255 Forstliche Pflanzengesellschaft als kompleksen Indikator der Naturge- gebenheiten bie der Landschaftspla- nung Dosedanja uporaba herbicidov v slo- venskem gozdarstvu in vprašanje varstva okolja Gospodarska gibanja v letu 1978 v gozdarstvu in gospodarstvu Slove- nije Gozd bomo spoznali z aktivno ude- ležbo pri obnovi gozdov Gozdarski izobraževalni program v letu 1979 Slovo od Matevža Haceta Iz domače in tuje prakse Zapis na bukvi Gozdarski vestnik izdaja Zveza Inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet: Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštjan Anko Branko Breznik Janez černač Rozka Debevc Hubert Dolinšek Vilijem Garmuš dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitomir Mikuletič mrg. Franjo Urleb Uredniški odbor: mrg. Boštjan Anko dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chief Marko Kmecl, dipl. Inž. gozd. oec. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Ziro račun - Cur. acc. 50101-678-48-428 Letno izide 10 številk 1 O issues per year Letna naročnina 150 din Za ustanove in podjetja 500 din za študente 100 din in za inozemstvo 300 din Subscription 300 din Ustanoviteljici revije sta Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira iz- hajanje revije tudi raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto in kulturo (št. 421-1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. UDK 634.0.901.(497.12) OSNOVNA ORIENTACIJA SLOVENSKEGA GOZDARSTVA Mag. Boštjan An k o (Ljubljana)* An k o, 8.: Osnovna orientacija slovenskega gozdarstva. Gozdarski vestnik, 37, 1979, 5, str. 193-197. V slovenščini. Slej kot prej ostajajo na svetu še vedno trije stalni naravni viri: zrak, voda in tla. Poleg teh imamo tudi izčrpljive vire (rude) in skupino obnovljivih virov. Izkoriščanje vseh treh naravnih virov je vprašanje odnosa neke nerodne skupnosti do lastnega razvoja in do razvoja prihodnjih generacij; je torej v neki meri politično vprašanje. Vpliv človeka na stalne in izčrpljive naravne vire je razmeroma skromen, odločujoč pa je pri obravnavanju obnovljenih naravnih virov med katerimi je najkompleksnejši gozd. Avtor se dialektično sprehodi skozi stoletno rabo gozdnega prostora. Načelo trajnosti v gospodarjenju z gozdom v multifunk- cionalnem smislu je rezultat ustreznega gospodarskega in družbenega raz.- voja in izhaja iz prvotne, nekoliko starejše doktrine o načelu trajnosti gozdnih donosov (lesa}. Multifunkcionalnost gozdarstva pomeni vključevanje vseh robnih dejavnosti, ki pa niso robne po svojem pomenu, ampak bolj po obravnavanju v preteklosti. Takšen pristop zahteva temeljito dolgoročno načrtovanje za vse gozdove. Vse to upošteva sodobno slovensko gozdar- stvo. S širino svojih nalog in ciljev se gozdarstvo v naši samoupravni družbi ne pojavlja več kot zaprta strokovna služba; pri postavljanju ciljev gospo- darjenja z gozdovi sodeluje vsa družba naloga gozdarstva pa je, da te cilje realizira v skladu z zakonskimi dokumenti in družbenimi dogovori. A n k o , 8.: Die grundlegende Orientierung der Forstwirtschaft Slo- weniens. Gozdarski vestnik, 37, 1979, 5 pag. 193-197. ln slowenisch. Auf dem Planet Erde bestehen noch wie vor drei standige unumgang- liche Naturquellen: Luft. Wc.sser und Boden. Daruber hinaus sind erschopfliche (Erze) und sich erneuernde Natur- quellen vorhanden. Die Nutzung aller drei Gruppen von Naturquellen ist eine Frage des Standpunktes einer Volksgemeinschaft zu ihrer eigener Entwicklung und zur Entwicklung der kommenden Generationen; semit gewissermassen auch eine politische Frage. Die Moglichkeit der 8eeinflussung der sti.\ndigen und erschopflichen Naturquellen seitens des Menschen ist verhaltnismassig gering, entscheidend jedoch bei der Behandlung der erneuerbaren Naturquellen, worunter der Wald die komplexeste Erscheinung ist. Der Autor macht einen dialektischen Querschnil1 durch die jahrhundertelange Nutzung des bewaldeten Raumes. Das Nachhaltigkeitsprinzip in der Wah::lbewirtschaftung im multifunk- 'tionale Sinn ist ein Resultat der entsprechenden wirtschaftlichen und gesellschaftlichen Entwicklung. Es entspingt aus der ursprunglichen etwas alteren Doktrin von der Nachhaltigkeit der Ertage. Der muiUfunktionelle Charakter der Forstwirtschaft bedeuted die Einbeziehung aller Neben· tiUigkeiten, welche ihre randliche Stellung nicht ihrer nebensachlichen Bedeutung, sondern mehr ihrer 8ehandlungsweise in der Vergangenheit * Mag. 8. A., dipl. inž. gozd., VTOZD za gozdarstvo BF Ljubljana, 61000 Ljubljana, Večna pot 83 193 verdanken. Eine derartige lnangriffnahme verlangt eine grundliche lang· fristige Planung fiir alle Wilder. Alle diese Aspekte werden von der ge- genwartigen slowenischen Forslwirtschaft beachtet. Mit dem breilen Spektrum ihrer Aufgaben und Ziele tritt die Forstwirt· schatt in unserer selbstverwaltenden Gesellschaft nicht mehr als eine in sich abgeschlossener Wirtschaftszweig aut. Bei der Determinierung der forstlichen Wirtschattsziele wirkt die gesamte Gesellschaft mit. der Forst- wirtschaft aber obliegt dabei die Aufgabe, diese Ziele im Einklang mit den gesetzlichen Dokumenten und gesellschaftlichen Obereinkommen zu reali- sieren Za razumevanje vloge gozdarstva je najprej treba razumeti značaj gozda kot naravnega vira. Iz njega namreč izhajajo številne značilne poteze modernega gozdarstva kot okoljevarstveno orientirane gospodarske panoge~ ki ga v primerjavi s sorodnimi dejavnostmi~ ki upravljajo ali izkoriščajo druge naravne vire, postav- ljajo na prav posebno mesto. Gozd kot naravni vir Kot naravne vire definiramo vse elemente naravnega okolja, ki so potrebni ali koristni za človekov obstoj in razvoj. Ceprav o naravnih virih mnogokrat govorimo in pišemo in so nekateri od njih že dolgo predmet neke vrste gospodarjenja, zanje še vedno nimamo nekakšnega hierarhičnega razporeda, ki bi opredeljeval njihovo mesto v celotnem okolju in odnose med njimi samimi, kot so ga na primer imeli že stari Grki, ki so ves svoj svet razdelili na štiri osnovne prvine tj. zrak, zemljo, vodo in ogenj. Ta delitev drži presenetljivo dobro še danes: če prevedemo besedo »ogenj(( v »energijo''• ki je brez dvoma gibalo rasti in razvoja vsega živega in še posebej človekove vrste, dobimo presenetljivo lepo zaokroženo zgradbo vsega našega neživega okolja. Ker v zvezi z energijo največkrat govorimo o različnih oblikah prispele tj. sončne energije, jo ob taki interpretaciji iz zemeljskih naravnih virov lahko izključimo. Tako nam kot prvinski ali osnovni naravni viri ostajajo zrak, voda in tla (vzeta v širšem smislu)~ ki pogojujejo obstoj in razvoj vsega živega. Poleg osnovnih naravnih virov (tj. zraka, vode in tat vzetih v širšem smislu), na katerih količino človek ne more bistveno vplivati vsaj v globalnem merilu ne - čeprav lahko znatno vpliva na njihovo kakovost, imamo še takoimenovane izčrp­ ljive naravne vire, kamor štejemo npr. vse vrste mineralnih virov. Zaloge teh virov, pa naj bodo še tolikšna, se iz leta v leto manjšajo in se obnavljajo v tako dolgih časovnih razdobjih~ da pri gospodarjenju z njimi na to obnavljanje ne moremo računati. Osnovni naravni viri omogočajo obstoj in razvoj tretje skupine naravnih virov, ki jih lahko imenujemo obnovljiva. Ti viri se pod naravnimi pogoji obnavljajo sami in dovolj hitro, da je z njihovim obnavljanjem mogoče in celo treba računati pri gospodarjenju z njimi. Ti viri so sestavljeni· iz živih in neživih komponent, zato jih lahko imenujemo tudi sestavljeni naravni vi:ri, s čemer poudarjamo njihovo kompleksnost: torej so dejansko ekološki sistemi. Med take vire na primer lahko štejemo morje, reke, jezera, gozd~ savano, prerijo ali celo tiste zemeljske predele, ki jim pravimo pu- ščava. Vendar že ob tem naštevanju postaja jasno, da o uvrstitvi nekate·rih od teh kategorij med naravna bogastva verjetno bolj odloča stopnja njihove spoznane in ovrednotena koristnosti za človeka, kot pa njihova narava sama: puščava je za- enkrat za človeka nezanimiva, kolikor ne skriva rudnih ali recimo naftnih zalog. Kot multifunkcionalen na·ravni vir bi vsekakor morali obravnavati tudi morje kot 194 izredno pestro sestavljeno biocenozo~ ki proizvaja ogromne količine kisika, hrane za človeštvo, močno vpliva na makroklimo itn. ln vendar še vedno govorimo o naravnih virih iz morja kot so rude~ nafta ali ribe. V naravi sestavljenih naravnih virov je~ da so obnovljivi. Obnavljajo pa se lahko le v tesni soodvisnosti in v stalnem medsebojnem delovanju vseh njihovih živih in neživih sestavnih delov. če danes ugotavljamo, da se večina teh virov ne obnavlja po naravnih zakonih, je tega največkrat kriv človek, ki s svojimi posred- nimi in neposrednimi vplivi načenja posamezne žive ali nežive komponente teh virov, zaradi česar se potem rušijo celi ekološki kompleksi. V katerikoli življenjski skupnosti si vsaka rastlinska ali živalska vrsta najde in izoblikuje svoje mesto~ ki ga imenujemo ekološka niša. Ta niša pa ni le prostorski pojem, ampak predstavlja tudi vsoto potreb neke vrste do neživega okolja in strategij ter odvisnosti, ki si jih je izoblikovala do drugih vrst. če neka vrsta zaradi kakršAihkoli sprememb v živem ali neživem okolju svoje niše ne more obdržati, jo nadomesti ali izpodrine druga. Vse naše okolje je polno takih primerov, ki imajo skupen predznak: vsi vodijo v osiromašenje okolja - v razna labilna nenaravna stanja, ki ogrožajo obstoj in funkcioniranje celih komplek- sov ekosistemov. Izkoriščanje naravnih virov je vprašanje moralnega odnosa do prihodnjih ge- neracij, ki imajo do njih enako pravico kot naša ali tiste pred nami. če ugotav- ljamo, da razen zmerne in preudarne rabe lahko z gospodarjenjem le malo vpli- vamo na ohranitev osnovnih in izčrpljivih naravnih virov, pa je naša odgovornost pri gospodarjenju s sestavljenimi naravnimi viri toliko večja. Ravno tu ugotavlja- mo, da razkorak med vse večjimi tehničnimi možnostmi izkoriščanja teh virov in razmeroma skromnim poznavanjem kompleksnih soodvisnosti med njihovimi posa- meznimi deli predstavlja nenehno nevarnost~ da bomo nekatere od njih nepoprav- ljiva načeli ali celo uničili. Profil modernega gozdarstva Upoštevanje naravnih zakonov sestavljenih virov, iz katerih izhajata njihova obnovljivost in trajnost, je glavni imperativ za gospodarjenje s takimi viri za danes in za bodočnost. V gospodarjenju z nekim naravnim virom se je človek tej zahtevi najbolj pri- bližal prav v gozdu. Naravni gozd je med sestavljenimi naravnimi viri brez dvoma najkompleksnejši in najviše razvit. Zgodovina človekovega odnosa do njega je skozi ves čas v svojem bistvu zgodovina osveščanja odnosov do okolja s treh perspektiv, ki tudi danes predstavljajo tri osnovna izhodišča sodobnega gozdar- stva: biološke, družbeno-ekonomske in tehnične. V najzgodnejših časih človekove zgodovine mu je bil gozd zavetje in vir hrane. V spremenjenih družbenorazvojnih prilikah in z razvojem delovnih sredstev pa je človek v gozdu pričel videvati prej sovražnika kot pa zaveznika svojemu napredku in ga pričel krčiti. V srednjem veku je bil gozd fevdalcu predvsem lovišče, kmetu pa vir za zadovoljevanje osnovnih potreb po lesu in gozdnih sadežih - obema pa še vedno velika prostorska rezerva za njive, vinograde, pašnike in travnike. S krčitvami je Evropa izgubila 213 svojih nekdanjih gozdov. Do pojava premoga sredi minulega stoletja sta bila les oziroma lesno oglje naš edini vir energije. Zato so obširni gozdovi ob skromnih rudnih zalogah omogočili tudi zametke in kasnejši razvoj fužinarstva ·in steklarstva - naših prvih industrij v pravem pomenu besede. Oglarjenja danes praktično ni več, na naših gozdovih pa je zapustilo močan pečat. Z izboljšanjem transportnih možnosti se je nekako v XVIII. stol. tudi v •195 notranjosti Slovenije pojavila lesna trgovina: les prvič dobi pravo tržno vrednost in prične se intenzivno izkoriščanje gozdov. Skozi stoletno izkoriščanje gozda si je človek nabral tudi prve izkušnje o njegovi naravi in njegovem širšem pomenu. Krčitvam so sledile poplave in plazovi. Fužinarji so ponekod opustošili naše gozdove do take mere, da imamo že iz XVI. stol. ohranjena dokumente, ki izpričujejo skrb za ohranitev gozdov. Tako je pravzaprav vsak od negativnih pojavov, ki so spremljali enostransko in v bistvu nekontrolirano izkoriščanje gozda kot naravnega vira vse do pretek- lega stoletja in se ponekod v svojih ostankih kažejo še danes, po svoje prispeval k izoblikovanju fiziognomije našega sodobnega gozdarstva. Vendar lahko rečemo, da je gozdarstvo dobilo svoj pravi profil šele v prvi polovici preteklega stoletja, ko se je ob storjenih napakah pričelo zavedati po- membnosti naravnih zakonitosti gozda in jih pričelo tudi sistematično raziskovati ter vgrajevati v gospodarjenje z gozdom. Moderno gozdarstvo se je torej izoblikovale ob spoznanju, da je gozd obnov- ljiv naraven vir, ki bo trajno opravljal vse svoje naloge Je, če bodo pri gospodar- jenju z njim upoštevane tudi njegove naravne zakonitosti. Vzporedno s priznanjem biološke obnovljivosti gozda je zato naša gozdarska zakonodaja za tako usmerjeno gospodarjenje z gozdovi uvedla tudi obvezen prispevek za biološka vlaganja, ki se zbira od posekanega lesa. Načelo trajnosti, ki je rdeča nit v modernem gozdarstvu torej izhaja ·jz upošte- vanja naravnih procesov in ekoloških toleranc, ki jih ti procesi narekujejo. Ravno zato ostaja gozdarstvo pri vsem gospodarskem obeležju, ki ga ima, v svojih teme- ljih že dolga desetletja biološko orientirana dejavnost. Načelo trajnosti v multifunkcionalnem smislu kot ga pojmujemo danes, se je razvilo iz načela trajnosti donosov lesa, ki se je ob spoznanjih o tem, kaj vse gozd pomeni za človeka in njegovo okolje, razširilo tudi na druge funkcije gozda. Zahteve naše družbe po splošno koristnih funkcijah gozda so in postajajo vse večje. Ravno te funkcije zahtevajo, da se gozdarstvo širi tudi v tim. »robna« področja, ki pa niso robna po svojem bistvu in pomenu za gozd in družbo, ampak prej po načinu, kako smo jih do nedavnega obravnavali. Marsikje v svetu še vedno najdemo gozdove, ki služijo izključno proizvodnji lesa, lovu, vodnemu gospodarstvu ipd. Povsem očitno je, da maksimiranje ene same funkcije gozda nujno vodi v načine gospodarjenja, ki so s stališča trajnosti vprašljivi. Isti gozd naj opravlja vse funkcije hkrati in tako v gozdarskem načrto­ vanju nenehno iščemo optimalne kombinacije vseh funkcij. Zaradi teh razlogov so pri nas prepovedani npr. goloseki že skoraj vsa povojna leta. Načelo trajnosti v multifunkcionalnem smislu skupaj z dolgimi proizvodnimi obdobji v gozdarstvu zahteva temeljito dolgoročno in kontinuirano načrtovanje. Tako načrtovanje naš zakon o gozdovih tudi predvideva, hkrati pa zahteva tudi nadzo·r nad izpolnjevanjem gozdnogospodarskih načrtov, ki ga opravljajo z za- konom predpisane inšpekcijske službe. · Gozd je naš najpomembnejši naravni vir. Resda je delež lesa v našem celot~ nem družbenem proizvodu razmeroma majhen, vendar ta odstotek še zdaleč ne predstavlja celotnega pomena gozda za Slovenijo. Zaradi njegovih splošnokorist- nih funkcij naša zakonodaja opredeljuje gozd kot dobrino splošnega pomena. Odtod izhaja tudi širina nalog, ki jih naša družba postavlja pred gozdarstvo. Zato se cilji našega gozdarstva ne omejujejo le na boljše izkoriščanje naravnih proiz- vodnih sil, večanje proizvodnih zmogljivosti naših gozdov, racionalizacijo pride- lave lesa in čim boljše pokrivanje potreb naše lesnopredelovalne industrije. ampak nujno pokrivajo tudi področja vseh ostalih funkcij gozda, na katerih je vsa družba 196 iz dneva v dan bolj zainteresirana. Prav zato so kriteriji našega gospodarjenja z družbenimi in zasebnimi gozdovi enaki. Zaradi različnih naravnih pogojev, stanja gozdov in različnih gospodarskih pogojev za trajno razvijanje in krepitev gospodarskih in splošnokoristnih funkcij gozdov je bila vsa Slovenija razdeljena na 14 regionalnih gozdnogospodarskih enot - območij. Ta območja predstavljajo originalen pristop k ~~bazenskemu« gospodarjenju z nekim naravnim virom, ki omogoča racionalno in konkretno reše- vanje regionalne gozdnogospodarske problematike. S širino svojih nalog in ciljev se gozdarstvo v naši samoupravni družbi ne pojavlja več kot zaprta strokovna služba: pri postavljanju ciljev gospodarjenja z gozdovi sodeluje vsa naša družba, naloga gozdarstva pa je, da te cilje realizira v skladu z Zakonom o gozdovih in drugimi družbenimi dogovori. Za zagotovitev posebnega družbenega interesa na gozdovih, usklajevanje in- teresov med gozdnim, lesnim in drugim gospodarstvom ter usklajevanje teh go~ spodarskih interesov s splošnim družbenim interesom ohranitve in gojitve gozdov, za ohranjevanje biološkega ravnotežja v gozdovih in zaradi drugih vprašanj, ki so skupnega pomena na vsakem gozdnogospodarskem območju delujejo SlS za gozdarstvo, v kateri so zastopani delavci TOZD s področja gozdarstva, kmetje kooperanti, TOZD s področja primarne in kemične predelave lesa, krajevne skup- nosti in druge na gozdovih zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti s področja kmetijstva, lovstva, turizma, vodnega gospodarstva in varstva okolja. Področne skupnosti za gozdarstvo so povezane s SlS za gozdarstvo SRS, ki kot najvišje samoupravno telo usmerja gospodarjenje z gozdovi v SRS v skladu s predvidevanji razvoja v prostorskih pianih SRS in z določbami družbenih planov razvoja SRS za področje gozdarstva. Naše gozdarstvo torej obravnava gozd kot obnovljiv naraven vir z biološke, družbeno-ekonomske in tehnične perspektive na osnovi načela trajnosti v multi- funkcionalnem pogledu. Gozdarstvo ima stoletno tradicijo načrtovanja in gospodarjenja z nekim narav- nim virom na bioloških osnovah in tako na izjemen način združuje gospodarsko vlogo z okoljevarstveno. časovnih horizontov načrtovanja v gozdarstvu ne merimo z leti, ampak z deset- letji in včasih stoletji. V Dalmaciji pravijo, da oče sadi oljke ne za sina, ampak za vnuka. To velja v precejšnji meri tudi za gozdarstvo in gozdarje: danes gospoda- rimc z gozdovi, ki smo jih podedovali od prejšnjih generacij in snujemo nove za tiste, ki šele prihajajo. Iz takih perspektiv in izhodišč se je morala izoblikovati etika neke dejavnosti, ki lahko sorodnim panogam služi za zgled in hkrati tudi kot opozorilo, da naravni viri niso last in privilegij ene generacije, ampak tudi tistih, ki šele prihajajo. Tak pogled na gospodarjenje z naravnimi viri pa nam vsem nalaga obveze, katerih izpolnjevanje oziroma neizpolnjevanje je pravzaprav ključ do odgovora na vpra- šanje, kakšno bo naše okolje jutri. 197 UDK 634.0.907 VLOGE GOZDA V DANAšNJEM čASU IN PROSTORU Mag. Igor Smo 1 ej (Ljubljana)* Smo 1 ej, 1. : Vloge gozd2 v današnjem času in prostoru. Gozc'arski vestnik, 37, 1979, 5, str. i98-204. V slovenščini . Sestavek obravnava posamezne vi o ge gozda - varovalne, socialne in proizvodne. Proizvodna vloga gozda je ponavadi nosilka vseh ostalih vlog, zato je najpomembnejša. Po pomenu se vloge gozda razvrš:5ajo v priori1c:tni red, ki ga določajo splošne in lokalne družbene po1rebe. Ta prioritetni red lahko dosežemo ali učvrstimo z gozdnogospodarskimi ukrepi in vlaganji. Kadar ga kot gospodarski cilj dosežemo, zagotovimo tudi trajen, opt :malen gozdni donos. Smo 1 ej, 1.: Die Rolle des Waldes in der heutigen Zeil und Raum. Gozdarski vestnik, 37, 1979, 5. pag. 198-204. ln slowenisch. Einzelne Funktionen des Waldes (Schutz, soziale und wirtschaftliche Funktionen) werden behandelt. Die virtschaftliche Funktion des Waldes hat zur Zeit alle ubrigen Funktionen des Waldes zu lragen. Dementsprechend !st ihre Bedeutung. Je nach lokalen und allgemeinen Bedurfnissen der menschl ichen Gesellschaft wi rd die Prioritat der einzel ner Funktionen be- st im mt und weiter durch forstwirtschaftl ic he Massnahmen und 1 nveslitionen gefestigt. Wenn durch Wirtschaffsziel festgesetzte P~iorilatsfolge der runk- tionen des Waldes erreicht wird, kann der optimalen Bewirtschaftung gesprochen werden. V človekovem življenjskem prostoru in okolju so gozdovi zelo pomemben se- stavni del. Prav gozdovi določajo kakovost človekovega življenjskega prostora, obenem pa predstavljajo obnovljive zaloge različnih snovi, pomembnih za napre- dek družbe in gospodarstva. Vloge gozda v človeški družbi delimo na dve področji. Prvo, večje področje obsega vse vplive in vloge gozda oziroma gozdnega ekosistema na človekovo okolje. To področje obsega posredne koristi, ki jih ima človek od gozda in ki so odraz varovalnih in socialnih vlog gozda. Drugo področje obsega pridobivanje lesa in drugih snovi. Pomembno je za posameznika in celotno družbo, saj je les, uporabljan v najrazličnejše namene, večni sopotnik civilizacij. Različne vloge gozda so tako kot povsod tudi v našem prostoru in družbi posledice ekosistemskega delovanja gozda. Od vseh naravnih ekosistemov gozd najmočneje spreminja in uravnava kakovost življenjskega prostora, v katerem obstaja in deluje. Ta njegova sposobnost sooblikovanje okolja je za nekatere komponente tega okolja resda omejena le na prostor, ki ga gozd(ni ekosistem) obsega (npr. svetloba). pri drugih komponentah (npr. veter, vodni režim) pa se njegov vpliv širi v okolico, celo zelo daleč. Prav zaradi tega, ker gozd vpliva na okolje tudi v svoji negozdnati okolici, lahko sploh govorimo o delovanju gozda na človekov življenjski prostor in okolje. To delovanje je s človekovega vidika skoraj vedno blagodejno. Pomen gozda se je z razvojem človekove sposobnosti in želje spoznati svet okoli sebe spreminjal in večal. Vendar pa je posamezne vloge gozda spoznal šele takrat, ko se je zavedel njihovega pomena za ohranitev življenjskega prostora in * Mag . l. S., dipl. inž. gozd., Inštitut za goz.dno in lesno gospodarstvo pri BF Ljubljana, 61000 Lju~ljana, Večna pot 2 YU 198 za svoj obstoj. Na osnovi tega, kar danes vemo o odnosih med gozdnim ekosiste- mom in človekom, lahko o pomenu varovalnih in socialnih vlog ter o proizvodni vlogi gozda rečemo tole: 1 Gozd varuje plodna tla pred erozijo Erozijo zmanjšuje kakršnakoli rastlinska odeja, najmočneje pa jo zmanjša, oziroma jo v celoti prepreči le gozd. Pod gozdno odejo so tla zavarovana pred erozijo na več načinov. S koreninskim pletežem jih gozd mehansko utrdi, s tem da zmanjša hitrost vetra, oslabi njegovo moe m erozijo, zmanjšano površinsko odtekanje padavinske vode pa oslabi njeno erozijsko silo in odplavljanje. Dovolj strnjen gozd zmanjšuje tudi drsenje snega in trganje plazov, s tem pa preprečuje strganje tal zaradi lavin. V Sloveniji nimamo malo erozijskih žarišč in hudourni- ških območij. Sanacija teh območij poteka pogosto s tehničnimi ukrepi, ki pa lahko edino v kombinaciji s sajenjem rastlin, predvsem gozdnega drevja in grmov- ja, trajno stabilizirajo erozijska območja. 2 Gozd varuje naša vodna bogastva V Sloveniji bomo še nekaj časa lahko črpali kakovostno odlično vodo iz zalog talnice. še pred letom 2000 pa talnica ne bo več zadostovala, zato se bomo morali zadovoljiti z manj kakovostnimi površinskimi tokovi. Količina in kakovost talne in površinske vode sta odvisni predvsem od načina poraslosti zlivnih ob- močij oziroma vodne bilance. Vodna bilanca gozda se od vodne bilance pašnika ali obdelanega polja močno razlikuje. Gozd je predvsem velik porabnik vode in 'f99 Gozd od L- . 1 • Počasno in izravnana odtekanje v potoke Hitro pronicanje v gozdna tla Odprte površ i ne O e 1 Hitro površinsko odtekanje. Pri močnih pa- davinah hitro naraščanje vodotokov in ta·koj spet suša. Skromno pronicanje v tla zato konkurent človeku. Vendar razmeroma veliko porabo večkratno odtehta nje- gova čistilna moč, uravnavanje odtekanja in delež poniknjene vode. Medtem ko s pašnika ali polja velik del padavin odteče po površini in le malo vode prodre ~Or-----------------------------------~ r- Travnik ,8 ,6 r- Njiva .2 Gozd v paš i Gospodar jen gozd 200 Celotni površinski odtok padavinske vode z različno poraslih zlivnih ob- močij. Površinski odtok iz gospodar- jenega gozda je lahko tudi 30-krat manjši od odtoka s travniške povr- šine v tla in podtalje, v gozdu površinskega odtoka praktično ni. Vsa voda, ki dospe do tal, tudi ponikne, se shrani v tleh in obogati zaloge talnice. Gozdnata zlivna območja zato enakomerneje napajajo površinske tokove, velike zaloge vode v tleh pa so varno spravljene in dostopne človeku. Tudi velika čistilna moč gozdnih tal je zelo pomembna, saj tla zadržijo škodljive snovi, ki jih padavine spirajo iz onesnaženega ozračja. Zaščita talne vode je zato mogoča le z gozdnimi sestoji. 3 Gozd izboljšuje klimo Gozd ščiti prebivališča, gospodarske površine in poljedelske kulture pred škodljivim delovanjem vetra, preprečuje škode zaradi mrzlega zraka ter izboljšuje klimo sosednjega pozidanega prostora in svojega obrobja. Skodljivo delovanje vetra preprečuje gozd tako, da zavira njegovo hitrost. Zaviralna moč gozdnega i.h delcev v 1m zraka 300000 1.2 mio 5 mio 600000 Zeleni pas sestaja seže daleč v okolico in ni odvisna od širine gozdnega kompleksa. Tako močno kot večja gozdna površina, ščiti pred vetrom tudi ozek pas gozdnega drevja, zato so marsikje namenoma osnovali pasove gozdnega drevja, da bi va- rovali poljedelske površine pred izsuševanjem in odnašanjem tal zaradi vetra in tako povečali pridelke. Stavbe ali drugačni objekti, npr. športni parki in trimsl>Public relations« je popularni izraz za dela z javnostjo v moderni sociologiji. Vsakdo se hoče pokazati v javnosti v čim lepši luči. To velja tudi za trgovce, pro- izvajalce, razne interesne skupine in panoge človeške dejavnosti. Mišljenja, raz- širjena v širokih krogih prebivalstva, imajo posreden in neposreden vpliv pri od- ločitvah, pomagajo k boljšemu ali slabšemu uveljavljanju različnih interesov. Toda ali je delo z javnostjo potrebno tudi za gozdarstvo? Gozdarstvo je v težkih povojnih letih znatno pomagalo pri izgradnji države. Tudi danes imajo gozdovi značaj rezerve za morebitne težke čase. Toda v okviru celotnega gospodarstva je postalo gozdarstvo zelo nepomembno. Zaradi zaostaja- jočih cen lesa je gospodarski položaj gozdarstva vedno težji. Hitra industrializacija in urbanizacija je spravila nad gozd še celo vrsto obremenitev. Tako obstaja nevarnost, da se bo gospodarjenje z gozdovi prilagodila potrebam predimenzioni- rane lesne industrije in gozdne mehanizacije, ne pa gozdu samemu. Gozd mora prenašati vedno večje obremenitve, ki nastanejo zaradi rekreacijske aktivnosti prebivalstva, škode zaradi divjadi (moderna gozdna paša), potem naval avtomobili- ziranih obiskovalcev. Industrijsko in ostalo onesnaženje zraka tudi opazno in neopazno zmanjšuje donos gozdov itd. Za odvrnitev in za ublažitev teh škod so potrebne velike investicije (intenziviranje gospodarjenja, zaščita gozda, rekreacij- ska ureditev gozda, razna melioracijska dela). Gozdarstvo pri upadajoči akumu- lativnosti teh investicij ne zmore. V interesu vse skupnosti je, da se težavni po- ložaj, ki je nastal brez krivde gozdarstva, primerno reši. 2:e samo uskladitev • Dr. M. Z., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri BF v Ljub- ljani, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU 219 nasprotujočih si interesov gozdarstva in raznih uživalcev gozdnega prostora bi pomenila veliko razbremenitev za gozdarstvo. Kot smo slišali na zadnjih študijskih dnevih v Ljubljani, je konvencionalna zakonodaja (z vsemi določili v prid gozdarstva) v zatonu in vedno pomembnejše je dogovarjanje neposredno prizadetih. V teh razmerah mora gozdarstvo najti pravo mesto in ne zamujati priložnosti. Toda prizadevanja za uveljavitev gozdar- stva se začnejo pri delu z javnostjo. Nismo se še zavedli, kako zelo je izpolnje- vanje dolžnosti gozdarskega poklica odvisno od razumevanja in naklonjenosti široke javnosti. Predstave, mišljenja, predsodki, izkušnje, razširjene v širokih kro- gih prebivalstva, konec koncev krojijo usodo gozdu in gozdarstvu. Svoj pomen imajo še celo podzavestne izkušnje, vcepljene v mladih letih, pa tudi kasneje pridobljena površna znanja in polresnice. Gozdarstvo ima v primerjavi z drugimi panogami izjemen položaj. Kot primarna dejavnost ima za vso skupnost izreden pomen, odločilno oblikuje kvaliteto člo­ vekovega življenjskega prostora. Načelo trajnosti gospodarjenja je priznano in tudi v praksi upoštevano. Gospodarjenje nima kratkoročnih eksploatacijskih ciljev, ampak si prizadeva za dolgoročno krepitev gozdov in vseh njihovih funkcij. V tem so tudi izgledi za gospodarsko uspešnost gozdarstva. Pri takšnem konceptu našega gozdarstva ni nasprotja med interesi gozdarstva in interesi celotne skup- nosti. Kot primarna dejavnost z dolgoročno usmerjenostjo nima gozdarstvo v borbi različnih interesov lahkega položaja, tudi potrebe za špekulativne argu- mentiranje nima. Drugačen je položaj pri nekaterih najbližjih partnerjih gozdar- stva. V takšnih razmerah bi gozdarstvo zaslužilo neprimerno večjo veljavo, kot jo ima. Nevzdržno je stanje, da je gozdarstvo v sredstvih javnega obveščanja in v javnem življenju tako malo prisotno. Od dela gozdarjev z javnostjo zavisi, kdaj se bo to stanje popravilo, da bi gozdarstvo lahko izpolnjevala svoje široko poslanstvo. Kaj misli javnost o gozdu in gozdarstvu Na to vprašanje bodo morale enkrat odgovoriti primerne strokovne raziskave javnega mnenja. že razpis nagradnega spisa o gozdu in gozdarstvu za srednje- šolce bi marsikaj odkril o splošno razširjenih mnenjih in predstavah (primerjaj 3). Zaenkrat pa lahko podam le nekaj domnev kot odgovor na postavljeno vprašanje. Povprečnemu občanu manjka predvsem osnovno znanje o gozdu in gozdarstvu. To ni samo nepoznavanje drevesnih vrst ali podobno. Zal malokdo kaj ve o načelu trajnosti gospodarjenja, o tej veliki etični pridobitvi srednjeevropskega gozdarstva, ki se šele polagoma uveljavlja drugod po svetu in ki lahko velja za zgled pri gospodarjenju s prostorom. Pri vsej pozitivnosti vrednot, ki se gozdu priznavajo, malokdo ve, da je gozd zadnji ostanek prostora, ki še ni civilizacijsko obremenjen in ima tako daljnosežen vpliv na kvaliteto življenja. To ni le rekreacija na prostem. ampak tudi posredne koristi kot je npr. neklorirana pitna voda iz vodovodne pipe. še vse preveč se gozd enači s kubiki lesa, metri drv. Podrobnosti kot npr. gozd kot življenjska združba, ekološke povezave, biološko ravnotežje, naravnost in izu- metničenost gozdov, enodobnost in raznodobnost itd. je za nepoučenega nekaj podobnega kot višja matematika. Sicer se gozdarjevo delo smatra za nekaj zavidanja vrednega, kot razmeroma udobno delo v čisti, mirni naravi. Marsikdo zavzdihne: oh ko bi mogel študirati gozdarstvo. Kaj gozdarsko delo obsega, je že manj znano. Vsakdo ne ve, da se gozdarji ukvarjajo tudi s pogozdovanjem. Prav tako ni znano, da se gozda ne more prepustiti samega sebi, da so potrebni gozdarjevi napori pri negi vseh funkcij gozda, kar ima svoj velik pomen tudi pri negi krajine. 220 Na gozdno rastlinje se poprečni občan le malo razume. Toliko večje je zani~ manje za gozdno živalstvo. Pri tem ima svoj pomen atavistični lovski nagon in razne zgodbe in pravljice o živalih, ki smo jih poslušali v nežnih otroških letih. Od antike do današnjih dni je lovski nagon igral veliko vlogo v življenju in zabavi vrhov družbe, pa tudi v življenju preprostih ljudi. Lovski interesi so pripeljali do stanja gozdne favne, kot ga imamo danes. Absolutno prednost uživajo lovno zani- mive vrste, to je predvsem rastlinojeda parkljasta divjad. Ostale vrste so zanemar- jene ali celo neusmiljeno zatirane (razne predatorske vrste). Ekološka {ne)osvešče­ nost tega stanja žal še ni veliko spremenila. čeprav je pri lovstvu udeležen le neznatni del prebivalstva, imajo lovski interesi izredno avtoriteto. Lovstvo, kot ga imamo sedaj, zelo dobro odgovarja željam in predstavam javnosti glede gozdne favne, zato tako uživa podporo široke javnosti. Svojo vlogo ima pri tem tako imenovana ,,bamby-mentaliteta« ali izživljanje človekove nežnosti ob pogledu na ljubke srnice. Nekaj podobnega je tudi krmljenje mestnih golobov. Ker hočejo obiskovalci gozda uživati ob pogledu na ljubko, takorekoč pašniško divjad, mora biti ta divjad kar se da masovna. Tem željam najbolje odgovarja srnjad. Na sploš- no mislimo, da je srnjad, jelenjad ipd. ogrožena in maloštevilna divjad. Krmljenje te divjadi po živinorejskem zgledu postane tako plemenito delo varstva narave. Isto velja o naseljevanju tujerodnih vrst parkljaste divjadi. O vseh takih podvigih časopisje navdušeno poroča. O grobem rušenju ekološkega ravnotežja v gozdnem prostoru, o degradiranju gozdne življenjske združbe v različnih smereh itd., poprečni občan navadno ne ve ničesar. Pri urejanju teh konfliktnih položajev se mora gozdarstvo navadno bojevati z močnejšim, ki ima za seboj tudi naklonjenost ekološko neosveščene javnosti. Sicer odnos občana do gozda, vsaj pri nas v Sloveniji, ni tako slab. Razni anketiranci dajejo naprimer prav ganljive izjave o svoji ljubezni do gozda (pri- merjaj GV, 1978, št. 10, stran 436). Možno je, da imamo opraviti le z neko naivno in pasivno dobro voljo, ki jo je šele treba aktivirati. Tudi civilizacijske obremenitve. so že marsikoga prisilile, da je začel sanjati o ))nazaj k naravi«, o gozdnem miru in čistem zraku. Nedvomno so gozdu priznani zelo pozitivni atributi, npr. prvotnost, čistost, zdravilnost itd. V javnosti gotovo obstaja neko zdravo jedro glede odnosa do gozda, ki ga je treba osvestiti. Seveda ne smemo zapirati oči tudi pred dru- gačnimi dejstvi. Značilnosti današnjega življenja so potrošništvo, splošen hrup in nemir, pomasovljenost itd. V takih razmerah marsikaj dobrega v človeku otopi. Povezanost z naravo in zemljo se je že v veliki meri izgubila. O tem pričajo poho- jeni in povoženi travniki, gozdna smetišča, hajke na ,,novoletne jelke« itd. Vedno bolj manjka zmožnost doživetja narave, še celo pri mladini (3). Gozd je preveč sinonim za kubike, etate, lesne mase in premalo sinonim za ohranjeno naravo in za kvaliteto življenja. V tej zvezi navajam svojo izkušnjo. Pred nekaj leti sem se udeležil gozdarske ekskurzije, ki je obiskala tudi enega od najlepših pragozdnih rezervatov na Balkanu. Imel sem vtis, da so nekateri gozdarski kolegi uživali, ko so strokovnjaško cenili kubature nenavadno velikih dreves, da pa razen tega v pragozdu niso videli kaj posebnega. Zaključek O gozdu in gozdarstvu je v javnosti še veliko napačnih mnenj ter nepoučenosti. To zelo otežuje položaj gozdarstva pri usklajevanju različnih interesov v gozdnem prostoru. Zaenkrat je gozd kot dobrina splošnega pomena velikodušno odprt za vse mogoče uživalce gozdnega prostora od navadnih sprehajalcev naprej. Posred- nih varovalnih koristi gozda je deležen najširši krog prebivalstva in te koristi so 221 verjetno večje kot neposredne koristi. Gospodarjenje z gozdom je vedno manj dobičkonosne dejavnost in postaja vedno bolj odgovornost in breme. Ta odgo- vornost in breme pa padata le na gozdnogospodarske organizacije in na zasebne lastnike. Toda če smo vsi občani večji ali manjši uživalci in takorekoč solastniki gozda, potem moramo nositi tudi primeren delež bremen gospodarjenja z gozdom, pa tudi soodgovornost za gospodarjenje. Med številnimi prispevki za splošno in skupno porabo, ki jih daje vsak zaposleni občan, bi menda tudi gozd zaslužil prav skromno mesto. če velikndušno prispevamo v razširitev prometnega hrupa in smrada, potem prispevajmo še za gozd, ki pomeni kvaliteto življenja na druga- čen način. »Gozd ni samo gozdarjev" je bil naslov članka v »Delu« (15. junija 1978) in res bi moralo tako biti. Da javnost prepričamo o njeni soodgovornosti za gozd, bo treba še veliko vztrajnega dela. Ni treba čakati, da bo rastoča stiska modernega časa podprla gozdarske argumente. Delo z javnostjo mora postati ena od poglavitnih gozdar- skih disciplin in šele osveščenost in razumevanje široke javnosti daje ugodnejše izglede za bodočnost gozda in gozdarstva. 2al pa zavesti o potrebnosti dela z javnostjo med gozdarji še zelo manjka. Sicer se je delo z javnostjo že začelo. V Sloveniji imamo že nekaj gozdnih učnih poti. O načinih dela z javnostjo še tudi premalo vemo. Toda ne smemo biti preveč diletantski. Tako se mi zdi napačno, da obiskovalcem gozda strokovnjaško serviramo statistiko o kubikih, lesnih masah, etatih, tozdih itd., ničesar pa ne rečemo o številnih in neprecenljivih posrednih koristih gozda, ki jih vsi skupaj tako radi spregledamo. Boljše je, da na obiskovalca vplivamo takorekoč z gozdno romantiko in ga tako čustveno privežemo na gozd. Vendar se z romantiko stvar ne sme nehati. Radovednemu obiskovalcu je treba postreči tudi z zelo stvarnimi podatki o gozdni življenjski združbi, o ravnotežjih in neravnotežjih v tej združbi, pa čeprav se s tem dotaknemo perečih družbenih in prostorskih problemov. Literatura 1. Allg . Forstz ., Munchen, 1979, N° 2. 2. Schweiz. Z. Forstw., Zurich, 1978, N° 12. (V obeh primerih je cela številka revije posvečena problemom gozdarskega dela z javnostjo .) 3. Kudielka , W.: Wie wichtig ist uns Forstleuten die Meinung der Jugend uber Wald- und Forstwirt- schaft? Allg . Forstztg . Wien. 1978, N° 9. 4. Stern, H.: Mul zum Widerspruch . Kindler Verlag, Munchen 1974, strani 170. S. Stern , H.: Der Burger als Waldbesitzer. Ansichten eines inkompetenten Waldgangers . Sonderbeilage der Zeitschrift nNationalpark«. Verlag Morsak, Grafenau (1977). 222 UDK 634.0.182 GOZDNA FITOCENOZA KOT KOMPLEKSNI INDIKATOR NARAVNIH DANOSTI V GOSPODARJENJU S PROSTOROM Mag. Dušan Robič (Ljubljana)* Robi č • D.: Gozdna fitocenoza kot kompleksni indikator naravnih da- nosti v gospodarjenju s prostorom. Gozdarski vestnik. 37, 1979, 5, str. 223 do 226. V slovenščini. Pri znanstveno utemeljenem načrtovanju rabe prostora, smo zaradi kom- pleksnosti naloge dolžni upoštevati in uporabljati najrazličnejše vire in- formacij. Zaradi velike množice dejavnikov, ki opredeljujejo naš življenjski prostor in pomanjkljivega znanja o interakcijah med njimi, je koristno uporabljati kompleksne kazalce naravnih danosti, ki nam lahko - če jih ustrezno uporabljamo - veliko pomagajo. Sestav in zgradba življenjske skupnosti (biocenoze), zlasti pa še njenega avtotrofnega dela (fitocenoze), najbolje odseva življenjske razmere v katerih je nastajala. Se zlasti velja to za gozdove, ki so naslajali v dolgih časov­ nih intervalih. Ker je vsaj polovica slovenskega prostora pod gozdom. naša gozdna vegetacija pa je v pretežni meri ohranila elemente prvobitno- sti, so nam podatki o razprostranjenosti gozdnih združb, zbrani v vegetacij- ski karti tako dragocen vir informacij, da ga glede na doseženo raven in tradicijo pri urejanju slovenskega prostora, nikakor ne smemo prezreti. Robič, D.: Forstliche Pflanzengesellschaft als komplekser Indikator der Naturgegebenhei1en der Landschaflsplanung. Gozdarski vestnik, 37. 1979, 5, pag. 223-226. Jn slowenisch. Wissenschaltlich begrOndetc Landschaftsplanung ist wegen ihrer kom- plexer Aufgabe an zahlreiche lnformationen angewiesen. Der menschliche Lebensraum wird durch viele Faktoren und ihre lnteraktionen bestimmt, von denen wir noch wenig wiessen. KompJexe lndikatoren der Naturgege- benheiten sind deshalb sehr wertvoll. Zusamrnensetzung und Aufbau einer Biozonose und vor allem ihrer auto· tropher Komponente (Phytozonose} ist der beste Ausdruck der Lebensbedin- gungen, die zu ihrer Entstehung gefOhrt haben. Das gilt noch besonders fUr forstliche Pflanzengesellschaften, die sich in langen Zeitri:iumen enti- wickelt haben. Slowenien ist zur HaJfte mit noch weitgehend naturgemassem · Wald bedeckt. Die bisherigen Erkenntnisse uber die Verbreitung von Wald- typen, zusammengefasst in der Vegetalionskarte, sind eine bedeutende lnformationsquelle die bei dem jetztigen Stand der Landschaftsplanung nicht zu vernachlassigen ist. Prostor v katerem živimo in si ga delimo bi lahko označili kot območje pre- oletanja najrazličnejših potreb, želja in hotenj. Zato ta prostor ni v nobenem primeru le fizikalna kategorija, temveč ima poleg prostorskih, še druge razsež- nosti, ki jih opredeljujejo zelo različni, pogosto vzajemno povezani in soodvisni dejavniki, ustvarjajoči obsežen interakcijski sistem, ki mu pravimo tudi okolje. V najširšem smislu je naše okolje kompleks naravnih in družbenih pojavov in dejavnikov, pri čemer je treba naglasiti, da je narava le bistveni del tega okolja, zato se želim na tem mestu omejiti le na ta del okolja. Vsako živo bitje je nerazdružljivo povezano s svojim konkretnim življenjskim okoljem in zgled za popolno abstrakcija je, kadar poskušamo razdvojiti živ organi- zem od njegovega okolja. Mag. D. R., dipl: inž. gozd., VTOZD za gospodarstvo BF Ljubljana, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU 223 V naravnih razmerah se odnosi med številčnostjo živih bitij in zmogljivostjo okolja samodejno uravnavajo. V nenehnem rojevanju, umiranju in odbiranju so se izoblikovale in se še oblikujejo takšne kombinacije organizmov, ki žive v danem trenutku in v danih razmerah, na okolju najustreznejši način. Naravnih kombinacij organizmov, ki bi živeli drugače, to je neskladno z okoljem ni, če pa se že po- javijo so kratkotrajne, saj jih hitro nadomestijo druge, ki bolje ustrezajo okolju. Tako so se v naravi izoblikovale življenjske skupnosti ali biocenoze, ki v konkret- nih okoljih funkcionirajo kot ekosistemi. ln prav gozd, še zlasti če je kolikor toliko naraven, ne preveč predrugačen, je zgled za uravnovešen, samoobnovljiv in trajen ekološki sistem, v katerem je poraba vsklajena s produkcijo, prostor in sredstva za življenje pa so kar se da temeljito izkoriščena. človek se vključuje v splet tega dogajanja kot člen in pomemben dejavnik, za katerega je značilno to, da zna in zmore svoje okolje zavestno spreminjati. Prav zaradi tega povzročamo ljudje hote, največkrat pa nehote in nevede naj- različnejše konfliktne situacije, ki pretresajo ekološke sisteme. Z naraščajočim tehničnim in tehnološkim razvojem, ko se možnosti za vplivanje in spreminjanje našega okolja objektivno zelo povečujejo, pa posegamo tudi v tiste naravne danosti, od katerih smo kljub vsej moči še vedno odvisni. Daljši uvod se mi je zdel potreben zaradi dveh stvari: 1. Svoj življenjski prostor moramo oblikovati, spreminjati in rabiti odgovorno, saj smo dolžni zapustiti zanamcem vsaj približno takšno življenjsko okolje, kot smo ga prejeli od predhodnikov; 2. Zavedati se moramo kompleksnosti vzajemnih povezav in soodvisnosti vseh elementov sistema človek-okolje. Razumevanje tega sistema, še zlasti pa aktivno, racionalno poseganje v dogajanja v njem, pa je tako zahtevno, da ne smemo prezreti ali pa izpustiti prav nobenega vira informacij, ki bi nam utegnil olajšati delo pri pametnem oblikovanju našega življenjskega okolja in dvigniti naše ukrepanje na kvalitetno višjo raven. Rastlinska komponenta gozdnega ekosistema, ki jo označujemo kot združbo gozdnih rastlin ali gozdno fitocenozo, predstavlja praktično vso biomaso tega ekosistema. Avtotrofne rastline, ki so v gozdu v absolutni večini, pa opravljajo funkcijo primarnih producentov organske snovi, so torej temeljni vir energije za funkcioniranje celotnega ekosistema. Zaradi teh lastnosti je gozdna fitocenoza lahko pomemben vir informacij o dogajanjih v gozdu, še posebej pa o dejavnikih, ki so vplivali na njen nastanek. Rastlinske združbe preučujemo na različne načine in z raznovrstnimi metodami. Ustvarjamo si predstavo o njihovi zgradbi, sestavu, o njihovem nastajanju, spreminjanju, produkciji, reakcijah na naše ukrepe itd. Gradimo različne modele rastlinskih združb in za potrebe racionalne rabe narav- nih danosti, ki upošteva tudi varstvo okolja, zasluži posebno pozornost svojevrstni tkim. geografski model prostorske strukture rastlinske odeje, ki mu v običajnem jeziku pravimo tudi fitocenološka ali vegetacijska karta. Fitocenološka karta nas zanima neposredno in posredno: - kot odraz stanja, kot inventarizacija rastlinskih združb, - kot odsev razmer v katerih so rastlinske združbe nastajale in v katerih uspevajo. Ta drugi vidik, ki ima indikacijsko vsebino, se zdi za našo rabo pomembnejši. Prevladuje mnenje, da rastline ene same vrste ali pa tudi posamezne razno- vrstne rastline, neustrezno indicirajo konkretne rastiščne razmere. Vzajemni od- nosi med rastlinami ki žive v neki fitocenozi močno spreminjajo možnosti za uveljavitev podedovanih reakcijskih'norm v pogledu dejavnikov nežive narave. 224 Popularizacija gozdov ni »kozmetika((, temveč strokov- na potreba visoko razvitega gozdnege. gospodarstva. Protierozijska vloga gozda je med naj- pomembnejšimi. Primer je domač: na Ljubelju so v zgornjem toku Kofanjevca nastala erozijska žarišča povsod tam, kjer je bil gozd v preteklosti posekan v celoti. Foto Franjo Rainer. Lesnoproizvodna funkcija tega gozda je dru- gotna. Ali je potreben še kakšen boljši do- kaz o širokem družbenem pomenu gozdov. Nekateri tega še vedno ne razumejo. šele pogled od daleč tudi laika prepriča, Podnebje je izjemno zapleten pojav in za razumevanje podnebja ni boljšega pripomočka kot je poznavanje vegetacije~< (Gaussen, 1976: 1 0), hkrati pa je hudomušno pripomnil, da so doslej izdelali najboljše klimatske karte prav botaniki. V Sloveniji imamo v proučevanju in kartiranju vegetacije razmeroma bogato tradicijo. Prvo fitocenološko karto Golovca je izdelal leta 1932 sedaj že pokojni prof. G. Tomažič (1932). To je bila najverjetneje tudi prva fitocenološl>akcija zaključni račun 1978«. V akcijo so bile vključene vse subjektivna sile, široko podporo pa je dobila tudi pri delavcih v združenem delu. Ceprav je bilo z akcijo presežena formalno obrav- navanje zaključnih računov, pa iz ocen akcije ))zaključni računi 1978<< razberemo nekatere njene pomanjkljivosti (premalo prikazani rezultati dohodkovnih odnosov med TOZD, premalo je poudarjen neposreden prispevek delavcev v temeljni orga- nizaciji k rezultatom gospodarjenja, preveč pozornosti je posvečeno delitvi do- hodka, premalo pa pogojem za pridobivanje dohodka ipd.). Kot največja po- manjkljivost je v analizah akcije omenjeno dejstvo, da so poročila o zaključnih računih, ki so jih ob akciji sestavljali v temeljnih organizacijah, v pretežni meri obravnavala le gospodarjenje temeljne organizacije same neodvisno od njenega položaja in njene dohodkovne povezanosti in soodvisnosti z drugimi temeljnimi organizacijami in v družbeni reprodukciji. Iz poročil tudi ni bilo dovolj razvidno ali so delavci v temeljni organizaciji glede na dane pogoje dobro ali slabo gospo- darili. Ocenjujemo, da. bodo podatki zbrani v pričujoči analizi dali vsaj delne odgovore za gozdarske temeljne organizacije tudi na ta vprašanja in bo ta analiza dopolnitev analiz, ki so bile pripravljene ob nakciji zaključni računi 1978«. Kot je, lahko rečemo že tradicija, da obračuni tekočega obdobja niso primer- ljivi z istim obdobjem prejšnjega leta, velja to tudi za obračun leta 1978. Finančni obračun poslovanja leta 1978 je namreč prvi, ki je narejen v skladu z novim zakonom o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka. Ta pa ne predpisuje samo drugačnega sistema obračuna celotnega prihodka, ampak vnaša tudi vrsto sprememb v sistem obračuna poslovnih stroškov in do- hodka ter v vsebino posameznih kategorij dohodka in čistega dohodka. Nekatere teh sprememb so začele veljati šele prav z zaključnim računom za leto 1978. Da primerjava finančnih rezultatov poslovanja v letu 1978 z rezultati leta 1977 ni mogoča, je razvidno iz naslednjega: 1. V letu 1978 so organizacije združenega dela vštele v celotni prihodek tudi prihodek, prejet v petnajstih dneh po preteku obračunske dobe, če je dolž- niško upniško razmerje nastalo v zadnjih petnajstih dneh po preteku obračun­ ske dobe. V letu 1977 ter po preteku obračunske dobe vnovčene terjatve organizacije združenega dela niso smele vštevati v celotni prihodek, ampak so le poslovne stroške znižale za del stroškov, vsebovan v teh terjatvah. 2. Plačila za storitve delovnih skupnosti, amortizacijo, obračunana po stopnjah, ki so višje od predpisanih in izdatke za kazni, sodne stroške in takse so morale v letu 1978 vse organizacije združenega dela kriti iz dohodka, med- 231 tem ko so jih leto poprej le tiste organizacije združenega dela, ki so svoje samoupravne akte že v letu 1977 uskladile z zakonom o združenem delu. 3. Prejemki po pogodbah o delu so šteli v letu 1977 med osebne dohodlbil prav možnost povečanja proizvodnje celuloznega lesa. Obraten pojav kot pri celuloznem lesu, je pri lesu za lesonitke in iverke, kjer beležimo indeks proizvodnje 155. če primerjamo rast blagovne proizvodnje in prodaje v slovenskem gozdarstvu z rastjo v drugih republikah in v jugoslovanskem gozdarstvu, vidimo, da je sloven- sko gozdarstvo med tistimi, ki v teh prvinah najbolj nazaduje. Kolikšna je bila v letu i978 proizvodnja v posameznih republikah in kolikšna je stopnja rasti v primerjavi z letom poprej. je razvidno iz naslednje tabele (Vir podatkov: Realiza- cija proizvoda izkoriščanja šuma po republikama i pokrajinama u 1977 i i978 godi ni, Opšte udruženje šumarstva): Republika Proizvodnja v 000 m3 1 ndeks leto 1977 100 SFRJ 13.380 98 BIH 4.923 100 črna gora 488 84 Hrvatska 3.378 99 Makedonija 502 96 Slovenija 2.339 93 Srbija 1.750 99 V letu 1978 se je spremenila tudi struktura prihodkov in sicer v korist prihod- kov iz naslova deleža v skupnem prihodku in skupnem dohodku. V letu 1977 so predstavljali ti prihodki le 2,7 °/o celotnega prihodka v slovenskem gospodarstvu v letu i978 pa 7 °/o. Povečanje deleža je sicer več kot dvakratno, vendar glede na nizko osnovo primerjave še premajhno. V gozdarstvu je bilo realiziranega v letu i977 5,5 °/o celotnega prihodka na račun prihodkov iz skupnega prihodka, v letu 1978 pa 7,5 °/o. l·z tega izhaja, da je pri urejanju dohodkovnih odnosov v gozdarstvu Slovenije v primerjavi s celotnim gospodarstvom opaziti stagnacije. 1.2. Porabljena sredstva Rast porabljenih sredstev je v letu 1978 v gozdarstvu nižja od rasti celotnega prihodka. Vendar zaradi spremenjenih postavk, ki se pokrivajo kot materialni stroški iz celotnega prihodka je težko ugotoviti, koliko so nižja porabljena sred- stva rezultat spremenjenega obračuna in koliko boljšega dela. Različni vplivi so se v kazalnikih gospodarjenja odrazili takole: 1978 Indeks rasti 1977 Dejavnost Celotni Porabljena Dohodek prihodek sredstva Gospodarstvo 123 118 139 Gozdarstvo 117 105 135 Zaradi spremenjenih predpisov so po ocenah Službe družbenega knjigovod- stva v slovenskem gospodarstvu porabljena sredstva v letu 1978 manjša za iO 0/o. V gozdarstvu je ta procent znatno višji, ker vplivajo na njegovo velikost poleg spremenjenih predpisov, ki veljajo za vse organizacije združenega dela še poseb- 234 nosti, ki se nanašajo samo na gozdarstvo. Tako so v letu 1977 nekatere temeljne organizacije in obrati za kooperacije izkazovali prispevke za biološka vlaganja med materialnimi stroški, v letu 1978 pa kot del dohodka. Pomemben vpliv na povečanje dohodka imajo v gozdarstvu tudi terenski dodatki. S spremembo po- možnega sporazuma o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne do- hodke, so bili dogovorjeni drugačni kriteriji za pridobivanje pravice za izplačilo terenskega dodatka. Na ta način večina delavcev sekačev in drugih terenskih delavcev ni več upravičena do terenskega dodatka. Zato je indeks povečanja stroškov za dnevnice, terenski dodatek in druga povračila stroškov v gozdarstvu 55, v gospodarstvu Slovenije pa 119. V letu 1978 opažamo v strukturi porabljenih sredstev kvalitativne spremembe. če smo ob devetih mesecih leta 1978 na osnovi takratnih podatkov postavili trdi- tev, da je nizka rast porabljenih sredstev posledica nizke rasti akontacij za prevzeti les in nizke rasti amortizacijskih sredstev, ob koncu leta ta trditev ne drži več. Akontacije kmetom so namreč bolj porasle kot je porasla realizacija izkoriščanja gozdov zasebnega sektorja in bolj kot je poprečen porast porablje- nih sredstev. Tako je obseg sredstev, ki je bil že tekom leta razdeljen kmetom večji v letu 1978 kot v letu 1977 za 18 °/o, medtem ko je dosežena prodaja iz zaseb- nega sektorja večja kot je bila v letu 1977 le 14 °/o. Iz tega izhaja, da so delavci v obratih za kooperacija v letu 1978 uspešneje in bolj ekonomično opravljali svoje naloge in s tem omogočili kmetom v doseženi prodajni ceni večji delež kot leto poprej. Tudi minimalna amortizacija osnovnih sredstev je v letu 1978 večja kot je bila leto prej. Iz tega izhaja, da so si gozdarske temeljne organizacije na račun niž- jega dohodka ustvarile večja sredstva za reprodukcijo. 1.3. Dohodek in njegova razporeditev če od celotnega prihodka odštejemo porabljena sredstva, dobimo realizirani dohodek. Ta je bil v letu 1978 večji kot leto poprej v gospodarstvu Slovenije 39 °/o, v gozdarstvu pa 35 °/o. Iz podatkov o rasti celotnega prihodka in dohodka bi lahko zaključili, da je v letu 1978 gospodarstvo Slovenije poslovalo izredno ekono- mično. Vendar zaradi vplivov o katerih smo govorili že v uvodu in pri analiziranju posameznih prvin gospodarjenja, ne moremo trditi, da je večji dohodek posledica boljšega dela. Tudi v letu 1978 je nekaj organizacij razdelilo več dohodka kot ga je ustvarilo. Ob koncu leta 1978 je v slovenskem gospodarstvu izkazalo izgubo 125 organizacij združenega dela in sicer za 912.789 tisoč dinarjev. V gozdarstvu je bila v letu 1978 izguba malenkostna in znaša samo 1,9 °/o izgube leta poprej. Iz podatkov, ki so na razpolago za presojanje uspešnosti poslovanja gozdarskih OZD ne moremo zaključiti, da je gozdarstvo poslovalo nadpoprečne uspešno, pa je kljub temu realiziralo manj izgube kot v prejšnjih letih. Iz tega izhaja, da je bila izguba, ki se je pojavljala v prejšnjih letih v nekaterih gozdarskih temeljnih organizacijah posledica predvsem neurejenih dohodkovnih odnosov znotraj gozdnogospodar- skih območij. Analize porabe dohodka v letu 1976 in v letu 1977 so pokazale, da v teh dveh letih razporejanja dohodka ni bilo opravljeno v skladu z razmerji dogovorjenimi v družbenem planu. Sredstva za razširitev materialne osnove dela so rasle počas­ neje od rasti dohodka, sredstva za zadovoljevanje splošne, skupne porabe pa hitreje od rasti dohodka. Zato so v resoluciji o družbenoekonomskem razvoju za leto 1978 razmerja delitve dohodka še ostreje začrtana v korist sredstev za raz- 235 širitev materialne osnove dela. Organizacije združenega dela so morale že ob začasni delitvi (polletju in devetih mesecih leta) preveriti skladnost opravljene delitve dohodka z načrtovano ter v primeru odstopanj ukrepati, da so dogovor- jena razmerja zagotove. Ob polletju leta 1978 smo ugotovili, da se ne uresniču­ jejo dogovorjena razmerja v delitvi dohodka. Glavni vzrok neizpolnjevanja dogo- vorjenih razmerij pa ni bila rast skupne in splošne porabe izven TOZD, ampak rast osebne in skupne porabe v organizacijah združenega dela. če bi hoteli doseči, da bi se rast osebnih dohodkov izraziteje premaknila v korist sredstev za razšir- janje materialne osnove dela, potem bi morali v drugem polletju zadrževati rast osebnih dohodkov in skupne porabe. Kako pa so ob koncu leta delavci v gozdarstvu razporedili dohodek, je raz- vidno iz naslednje tabele: Prvina 1977 1978 Indeks 1. Prispevki za skupno porabo 78.222 83.824 107 2. Prispevki za splošno porabo 11.861 11.837 99 3. Prispevki za biološka vlaganja 229.307 263.538 114 4. Del dohodka za delovno skupnost 39.390 140.752 357 5. Del dohodka iz izjemnih ugodnosti 32.508 41.709 128 6. Del dohodka za amor. nad minimalo 103 12.206 11850 7. Del dohodka za drugo poslovno porabo 23.794 107.480 451 8. čisti dohodek 917.274 1,131.662 123 Skupaj razporejeni dohodek 1,322.461 1,793.008 136 Iz podatkov je razvidno, da so v letu 1978 organizacije združenega dela s pod- ročja gozdarstva razpored ile za 35 °/o več dohodka kot v letu 1978 (ker je izguba malenkostna, so ga razporedile skoraj toliko kot so ga ustvarile}. Kot je iz podatkov razvidno, je bila rast porabe za posamezne namene raz- lična. Tako je del dohodka, ki je bil namenjen skupni porabi porastel samo za 7 °/o, medtem ko je tisti del dohodka, ki so ga morale temeljne organizacije goz- darstva prispevati za splošno porabo v letu 1978 celo nižji kot v letu 1977 (indeks 99). Bistven vpliv na obseg nizke rasti obveznosti so imele nižje stopnje pri davku iz dohodka TOZD, pa tudi razširitev davčnih olajšav je prispevala svoj delež. Prispevki za biološka vlaganja v zasebnem sektorju so se v letu 1978 v pri- merjavi z letom poprej povečali za 14 °/o, to je toliko kot se je povečala realiza- cija zasebnega sektorja. Iz tega bi izhajalo, da je poprečna stopnja prispevkov za biološka vlaganja v zasebnem sektorju v letu 1978 enaka kot je bila v letu 1977. Po prodanem kubiku lesa je bilo oblikovanih v letu 1978 v zasebnem sektorju 119 din prispevkov, oziroma 12,7 °/o od dosežene prodajne cene gozdnih lesnih sortimentov v zasebnem sektorju. V letu 1977 so znašali prispevki za biološka vlaganja 105 dinarjev po prodanem kubiku ali 11,4 °/o od dosežene prodajne cene. Prispevki za biološka vlaganja družbenega sektorja so bili oblikovani v letu 1978 v višini 139.453 tisoč dinarjev, kar pomeni 106 din po prodanem kubiku lesa in 11,8 °/o od dosežene prodajne cene. V letu 1977 je bilo prispevka za biološka vlaganja v družbenem sektorju oblikovanega znatno manj, saj je bil znesek po prodanem kubiku le 90 din ali 10,1 °/o od dosežene prodajne cene. Med obveznostmi iz dohodka velja omeniti izredno povišanje dela dohodka namenjenega za financiranje skupnih služb. Delno je visok porast dohodka za skupne službe posledica dejstva, da v letu 1977 vse delovne organizacije niso delovnih skupnosti finansirale iz dohodka, ampak iz materialnih stroškov. V de- 236 Javnih skupnosti skupnih služb je v slovenskem gospodarstvu zaposlenih 58.309, v gozdarstvu Slovenije pa 981. Zaposleni v skupnih službah zavzemajo v sloven:- skem gospodarstvu 9,3 °/o vseh zaposlenih, v slovenskem gozdarstvu pa skoraj 12 °/o vseh zaposlenih. Vzrok za nadpoprečne število zaposlenih v gozdarskih skupnih službah je v precejšnji meri dejstvo, da delavci v gozdarskih delovnih skupnostih ne opravljajo samo dejavnosti, ki po zakonu o združenem delu sodi v dejavnost skupnih služb, ampak tudi gospodarske dejavnosti (taksacija ipd.). Poprečno realizira vsak delavec v skupnih službah v slovenskem gospodarstvu 249.000 din celotnega prihodka, v gozdarstvu pa 244.000 dinarjev. Ker pomeni ce- lotni prihodek skupnih služb odhodek za temeljne organizacije, pomeni nižji celotni prihodek delovne skupnosti skupnih služb nižji odhodek temeljnih orga- nizacij in večji njihov čisti dohodek. Iz tega izhaja, da so k velikosti realiziranega čistega dohodka v TOZD pripomogli v gozdarstvu tudi delavci skupnih služb, ki so ali delovali izredno ekonomično ali pa so se zadovoljili z nizkimi dohodki in nizkimi drugimi prejemki. V letu 1978 je opaziti tudi premik pri oblikovanju dohodka iz izjemnih ugod- nosti iz gozdov družbenega sektorja. Kljub temu, da so se v letu 1978 tiste prvine celotnega prihodka (amortizacija) in dohodka (prispevki za biološka vlaganja), ki zmanjšujejo obseg dohodka iz izjemnih ugodnosti povečevale progresivno, je dohodek iz izjemnih ugodnosti za 28 °/o večji kot leto poprej. Iz tega izhaja, da so poslovale temeljne organizacije v gozdarstvu ali bolj racionalno ali pa imele pri proizvodnji ugodnejŠe pogoje kot v prejšnjih letih. Za leto 1978 velja omeniti tudi nekatere druge prvine porabe dohodka, ki so pomemben vzrok, da je bil dosežen čisti dohodek nižji kot dohodek. Med takšne sodi del dohodka za poslovno porabo, kamor spada del dohodka za članarine z indeksom 190, del dohodka za takse, kazni in sodne stroške z indeksom 290, del dohodka za povračila stroškov plačilnega prometa v državi z indeksom 281 in še nekateri drugi odhodki iz dohodka. 1.4. čisti dohodek in njegova razporeditev čeprav so se odhodki iz dohodka, ki pomenijo finansiranje splošne in skupne porabe v nekaterih prvinah zmanjšali, je čisti dohodek porasel manj kot pa do- hodek. Vzrok za nižjo rast je kot rečeno predvsem v povečanju nekaterih izdat- kov iz dohodka za poslovno porabo. Razen nekaterih izjem, so to predvsem tisti izdatki, ki imajo po svoji vsebini enak značaj kot materialni stroški in na njihovo višino lahko vplivajo delavci TOZD s svojimi poslovnimi odločitvami. čisti dohodek so delavci v gozdarstvu razporedili za naslednje namene: Prvina Del čistega dohodka: -- za osebne dohodke - za stanovanjsko izgradnjo -- za druge nam. v ski. sk. porabe a) za kmete b) za delavce -- za poslovni sklad -- za rezervni sklad - za druge namene 237 Skupaj gozdarstvo znesek 893.297 59.020 76.351 4.786 71.565 49.877 39.441 13.676 indeks leto 1977 = 100 i22 156 109 132 108 111 162 149 Del dohodka, ki je namenjen osebnim dohodkom se je v gozdarstvu povečal v letu 1978 v primerjavi z letom poprej za 22 °/o, poprečno v slovenskem gospo- darstvu pa 24 °/o. Kot smo že omenili, so morale gozdarske temeljne organizacije v letu 1978 uveljaviti določila panožnega sporazuma o razporejanju čistega do- hodka in delitvi sredstev za osebne dohodke g!ede terenskega dodatka. To pa pomeni, da so morali v vseh tistih temeljnih organizacijah, kjer so prej del težjih pogojev dela plačevali s terenskim dodatkom, težje pogoje dela upoštevati pri opredeljevanju zahtevnosti dela. Na ta način so morali sredstva za osebne do- hodke povečati približno za 1 O 0/o. V letu 1978 je tudi sprememba pri evidentiranju pogodb o delu. Prej so se pogodbe o delu evidentirale med osebne dohodke, v letu 1978 pa med materialne stroške. Nekatera gozdna gospodarstva so pri prikazovanju osebnih dohodkov upoštevala takšno določilo tudi pri podatkih za leto 1977, druga pa ne. Zato je težko oceniti kolikšno je dejansko povečanje osebnih dohodkov. Na vsak način pa lahko iz prikazanih podatkov zaključimo, da je rast osebnih dohodkov v goz- darstvu v letu 1978 pod poprečjem gospodarstva. Rekli smo že, da je Resolucija o družbenoekonomskem razvoju v letu 1978 začrtala razmerja v delitvi dohodka. Delitev dohodka bi morala biti izvedena tako, da bi se sredstva za razširitev materialne osnove dela povečala bolj kot dohodek, vse druge kategorije porabe, še posebej osebne, skupne in splošne pa manj kot dohodek. Sredstva za osebne dohodke bi morala rasti za 10 °/o počasneje od rasti dohodka. Zaradi že navedenih bistvenih razlik v sistemu obračuna in vsebini posameznih prvin dohodka ni moč preverjati skladnosti opravljene delitve dohodka z določili Resolucije. Podatke bi bilo treba najprej očistiti vseh obračunskih razlik. Kljub določenim zadržkom pa lahko zaključimo, da je bila v letu 1978 delitev dohodka skladnejša resolucijskim določilom kot prejšnja leta. še nekaj besed o akumulacijski in reprodukcijski sposobnosti gospodarstva in gozdarstva Slovenije. Pod reprodukcijsko sposobnostjo razumemo sposobnost obnavljanja procesa materialne proizvodnje v enakem zmanjšanem ali povečanem obsegu. Reproduk- cijsko sposobnost lahko opazujemo z vidika posamezne proizvodne enote (njene individualne reprodukcije) z vidika posameznega gospodarstva in z vidika druž- bene skupnosti - v smislu celovite družbene reprodukcije. čim širše opazujemo reprodukcijsko sposobnost, tem večji obseg sredstev zajamemo v tisti del, ki pomeni obnavljanje procesa proizvodnje. Reprodukcijska sposobnost je kot že rečeno enostavna ali razširjena. Razširjeno reprodukcijo omogoča akumulacija, ki determinira možnost razširjene reprodukcije. Zato pra- vimo, da je akumulacijska sposobnost neke organizacije združenega dela, sku- pine organizacij, panoge ali področja gospodarstva ali celotnega gospodarstva, tista sposobnost, ki omogoča razširitev reprodukcije. Enako kot velja za sredstva za reprodukcijo, velja tudi za sredstva za akumulacije, da med nje lahko upošte- vamo tem več sredstev s čimširšega vidika jo opazujemo. Ta kratek uvod je bil potreben zaradi tega, ker je gozdarstvo panoga dejavnosti, ki pridobiva sredstva za reprodukcijo, tako biološka kot tehnična, iz lastnih virov in tujih virov. Zato je treba pri opredeljevanju akumulacijske sposobnosti gozdarstva poleg sredstev, ki jih oblikujejo za namene reprodukcije posamezne temeljne organizacije, upo- števati tudi tista sredstva, ki jih v ta namen prispeva primarna predelava lesa in drugi. V analizi so sredstva za reprodukcijo prikazana s stališča oblikovanja teh sredstev v gozdarstvu. Tako smo med reprodukcijska sredstva uvrstili amortiza- 238 1 ~ 1 ) j ! J cijo (minimalna in nadminimalna), dohodek iz izjemnih ugodnosti in del čistega dohodka namenjenega za poslovni sklad. Sredstva za reprodukcijo so se v gozdarstvu povečala v letu 1978 v primerjavi z letom poprej za 22 °/o, kar je polovicam anj kot v gospodarstvu Slovenije. Sredstva za akumulacije so v gozdarstvu v letu 1978 večja kot so bila enaka sredstva leta poprej za 41 °/o, v gospodarstvu Slovenije pa kar za 57 °/o. Povečanje reprodukcijskih sredstev je v gozdarstvu relativno skromno kljub temu, da so sredstva za osebne dohodke porasla manj kot v poprečju gospo- darstva. 1.5. Osebni dohodki Pomembna prvina analize gospodarjenja je tudi gibanje osebnih dohodkov. Občani se vključujejo v združeno delo zato, da pridobivajo osebne dohodke in s tem možnost vzdrževanja določenega življenjskega standarda. Osebni dohodki delavcev ne morejo biti pod določenim minimumom, ker bi to ogrožala možnost reprodukcije delovne sile in s tem možnost dela. To je bil verjetno tudi vzrok, da so se osebni dohodki kljub sprejeti obveznosti, da se morajo gibati v mejah čiste­ ga dohodka, gibali bo'lj v odvisnosti od življenjskih stroškov kot v odvisnosti od dohodka. Osebni dohodki so rasli znatno hitreje kot pa dohodek. V letu 1978 je slika obrnjena. Osebni dohodki so porasli manj kot dohodek in čisti dohodek. Ni lahko ugotoviti, ali je to posledica dejstva, da so se delavci v temeljnih organiza- cijah začeli zavedati, da ne morejo porabiti tistega, kar niso ustvarili ali pa dej- stva, da je v letu 1978 zaradi administrativnih vplivov (sprememba v obračunu) dohodek in čisti dohodek toliko porasel, da so si delavci z osebnimi dohodki za- gotovili določen življenjski standard, čeprav so v ta namen angažirali manjši del dohodka oziroma čistega dohodka. V letu 1978 je bila rast osebnih dohodkov nad rastjo življenjskih stroškov, zato se je večina zaposlenim življenjski standard povečal. Indeks življenjskih stroškov je bil v letu 1978 115,7, gibanje osebnih dohodkov pa naslednje: Dejavnost Gospodarstvo SRS Gozdarstvo Poprečni izplačani neto OD 5.690 din 6.208 din Indeks rasti 1977 = 100 117 119 Od po preč ja gospodarstva odstopa gozdarstvo v osebnih dohodkih za 9 °/o, to pa je manj kot je k višjim osebnim dohodkom prispeval spremenjeni način obra- čuna terenskega dodatka. Zato lahko z gotovostjo trdimo, da so osebni dohodki zaposlenih v gozdarstvu kljub pospešeni rasti v letu 1978 v primerjavi s popreč­ jem gospodarstva še zmeraj prenizki. Zavod SR Slovenije za statistiko objavlja v svojih informacijah, ki zadevajo osebne dohodke strukturo delavcev posameznih dejavnosti glede na velikost čistega dohodka. Zadnji razpoložljivi tovrstni podatki se nanašajo na devetmesečno poprečje leta 1978. Podatki so naslednji: 239 Čisti osebni dohodki Do 2501 3001 3501 4001 4501 5001 6001 7001 8001 9001 10.001 Nad 2500 do do do do do do do do do do do 12.000 din 3000 3500 4000 4500 5000 6000 7000 8000 9000 10.000 12.000 din Gosp. 0,1 1 ,S 5,3 9,8 12,7 13,4 21,8 14,3 8,5 4,9 3,0 2,8 1,8 Gozd. 0,1 0,6 2,1 3,8 6,7 9,6 26,5 :21,5 11,9 7,3 4,5 3,8 1,6 V višini osebnih dohodkov se odraža tudi težavnost dela. saj so pogoji dela eden izmed bistvenih kriterijev za ugotavljanje sestavljenosti dela in s tem osnove za osebni dohodek. V gozdarstvu ima samo 4,5 °/o zaposlenih osebni dohodek do 4000 din mesečno, medtem ko je takšnih delavcev v gospodarstvu Slovenije kar 16,8 °/o. Ker odpade v gozdarstvu precejšen delež zaposlenih na delavce sekače in gojitelje, ki delajo v težjih pogojih dela in pri katerih znaša poprečen osebni dohodek od 5000 do 7000 din je v gozdarstvu kar 64,4 °/o vseh zaposlenih, pri katerih je poprečen mesečni dohodek od 4000 do 7000 din. če računamo, da je v gozdarstvu samo 8000 zaposlenih, od tega precej začasno in da je samo 1,6 °/o zaposlenih, ki imajo nad 12.000 din osebnega dohodka, lahko zaključimo, da so visoki osebni dohodki v gozdarstvu redka izjema. Izredna koncentracija delavcev v razredih od 4000 do 7000 din kaže na relativno majhne razpone v osebnih dohod- kih za posamezna dela. To pa pomeni, da se v gozdarstvu premalo upošteva načelo delitve po delu. Ta pomanjkljivost je posledica relativno slabih finančnih rezultatov poslovanja v gozdarstvu, ki ne dopuščajo v osebnih dohodkih preveli- kih razponov. Delavcem sekačem in drugim nekvalificiranim delavcem je treba, zaradi možnosti reprodukcije delovne sile in zaradi izredne fluktuacije, zagotoviti ustrezne osebne dohodke, razpeni v osebnih dohodkih pa se uveljavljajo le tam, kjer to dohodek dopušča. 111. Kazalniki poslovnega uspeha Po določilih zakona o združenem delu morajo delavci stalno spremljati {da bi lahko smotrno in racionalno gospodarili z dohodkom) rezultate svojega dela in rezultate poslovanja temeljne organizacije. Ker je dohodek, ki ga delavci prido- bivajo v temeljni organizaciji združenega dela materialna osnova pravice delav- cev, da odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela in glavni motiv dela in merilo uspešnosti ter odgovornosti delavcev za uspešno delo in razpolaganje z družbenimi sredstvi predvideva zakon, da delavci: a. primerjajo rezultate tekočega obdobja z rezultati preteklih obdobij ter pred- videnimi rezultati; b. primerjajo svoje rezultate z rezultati drugih temeljnih organizacij: - s katerimi so združili delo in sredstva, ki opravljajo isto ali sorodno dejavnost in - s katerimi so sklenili samoupravni sporazum ali družbeni dogovor o temeljih plana. Z uspešnostjo poslovanja v najširšem smislu razumemo stopnjo uresničevanja splošnega ekonomskega načela na katerem temelji vsako smotrno odločanje v gospodarstvu. Splošno ekonomsko načelo je opredeljeno kot načelo doseganja določenega učinka s čimmanjšimi sredstvi ali doseganje največjega učinka z določenimi sredstvi. Za presojo uresničevanja splošnega ekonomskega načela, to je uspešnosti poslovanja organizacij združenega dela, je treba izbrati ustrezne 240 kazalnika oziroma mere uspešnosti. Najti ustrezno mero pa ni lahka naloga. V jugoslovanski teoriji je znanih precej mer, ki naj bi razkrivala ali so organizacije združenega dela dobro ali slabo poslovale. Kljub velikemu številu predlaganih mer, pa z nobeno od dosedaj znanih ne moremo zanesljivo ugotoviti ali je orga- nizacija združenega dela glede na dane pogoje dobro ali slabo poslovala. Poleg tega pa ni kazalnika v katerem bi se zrcalile vse ali večino vidikov sprememb. Zato je ponavadi treba izbrati več kazalnikov. Slabost teh kazalnikov pa je, da so parcialni, z njimi lahko zasledujemo enega od mnogih ekonomskih principov. Druga njihova značilnost pa je, da se lahko gibljejo zelo divergentne. Visoko stopnjo uresničevanja določenega ekonomskega načela lahko dosežemo na račun zanemarjanja drugih načel. Zato je nujno ugotavljati več kazalnikov hkrati. Ker je dohodek TOZD glavni nagib za delo in merilo za uspešnost poslovanja, smo ocenili, da sta za analizo delovanja TOZD najprimernejša kazalnika uspeš~ nosti: 1. dohodek na delavca; 2. dohodek v primerjavi s poprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi. Ta dva kazalnika v sintetični obliki prikazujeta uspešnost ali neuspešnost po- slovanja in vsi drugi kazalniki se zrcalijo v teh dveh in pojasnjujejo njuno velikost. Zato bomo pozornost pri ugotavljanju uspešnosti poslovanja organizacij združe- nega dela posvetili le tema dvema. »Dohodek na delavca<< in >•dohodek v primerjavi s poprečno uporabljenimi sredstvi<< sta enostavni meri, zato vsaka za sebe enostranski. Tako je mera »do- hodek na delavca<< zelo enostranska mera, saj pripisuje ves dohodek živemu delu. Nasprotno pa je mera >>dohodek v primerjavi s poprečno uporabljenimi po- slovnimi sredstvi« pomanjkljiva zaradi tega, ker pripisuje ves dohodek sredstvom kot minulemu delu. Zato je nujno, v analizo zajeti oba kazalca povezano in oce- njevati poslovanje organizacij združenega dela istočasno skozi oba. Le na ta način pridemo do razširjenega ali poglobljenega spoznanja o poslovanju, saj jasneje spoznamo zveze med posameznimi pojavi. Ker pa je lahko dohodek večji ali manjši zavoljo različnih vzrokov, smo poleg mer uspešnosti izbrali še druge kazalnika iz zakona o združenem delu in odloka o kazalcih za izkazovanje rezultatov dela delavcev in poslovanja temeljne organi- zacije združenega dela in odloka, nekaj parcialnih mer, ki bolj podrobno pojas- njujejo delovanje organizacij združenega dela. Parcialne kazalnika oziroma mere bi lahko razdelili v dve skupini: 1. tiste, ki razkrivajo pogoje pri pridobivanju dohodka; 2. tiste, ki razkrivajo, kako je bil ustvarjeni dohodek oziroma čisti dohodek razporejen. Mere, ki razkrivajo pogoje pri pridobivanju dohodka, naj bi pokazale, ali je večji dohodek posledica angažiranega družbenega kapitala, boljše opremljenosti dela ali pa tistih prvin gospodarjenja na katere delavci vsakodnevno vplivajo pri svojem delu. Najpomembnejši kazalec, ki naj bi pokazal pogoje pri pridobi- vanju dohodka, je: »poprečno uporabljena poslovna sredstva na delavca«. Kazalnik pove, koliko poslovnih sredstev {osnovnih in obratnih) odpade na delavca in daje predstavo o tem, koliko oziroma v kakšnem sorazmerju je tekoče delo združeno s sredstvi. Kazalnik vpliva na velikost dohodka premosorazmerno. Večja opremljenost s sredstvi mora imeti za posledico večji dohodek. Dohodek, ki ga dosežejo delavci v organizacijah združenega dela, potem razporejajo na del za splošno in skupno porabo, na del za zadovoljevanje svojih 241 osebnih in skupnih potreb, na del za razširjanje materialne osnove dela in za rezerve. Iz razporeditve dohodka in čistega dohodka ugotovimo ali so delavci pri razpo 4 rejanju dohodka bolj upoštevali interes delavca kot proizvajalca in potrošnika in vloženemu delu neustrezni delež dohodka namenili za osebne dohodke. To ugo- tavljamo s kazalnikoma: 1. osebni dohodek in sredstva skupne porabe na delavca; 2. čisti osebni dohodek na delavca. S tema kazalnikoma ugotovimo ali se osebni dohodki gibljejo skladno z do- seženim dohodkom. Kažejo, ali se delež dohodka za osebne dohodke in sklad skupne porabe giblje tako kot smo se dogovorili z resolucijo in panožnimi spo- razumi o delitvi čistega dohodka in razporejanju sredstev za osebne dohodke. Z njimi je mogoče vsaj načeloma ugotavljati ali je v organizacijah združenega dela izvedena delitev po delu ali ne. Pri razporejanju dohodka pa morajo delavci tudi upoštevati dejstvo, da je treba razširjati materialno osnovo dela in s tem ustvarjati danes pogoje za boljši jutri. Med najpomembnejše kazalnike razdelitve čistega dohodka. ki kažejo, kako delavci skrbijo za razširjanje materialne osnove dela lahko uvrstimo: 1. akumulacija v primerjavi s poprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi; 2. delež akumulacije v dohodku; 3. sredstva za reprodukcijo v primerjavi s poprečno uporabljenimi sredstvi. Akumulacija v primerjavi s poprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi je v naših razmerah zelo pomemben kazalnik, izraža akumulacijsko stopnjo, po kateri izločajo sredstva za razširjeno reprodukcijo posamezne organizacije združenega dela oziroma sektorji gospodarstva. čeprav akumuliranje ni družbeno dogovorjeno, pa širši družbeni interes zahteva oblikovanje sredstev za reprodukcijo sorazmerno z velikostjo sredstev s katerimi upravljajo delavci v organizacijah združenega dela. Le na ta način se namreč lahko oblikuje zadosten obseg sredstev za raz- širjeno reprodukcijo in realizira združevanje sredstev po načelu udeležbe v skupaj ustvarjenem dohodku. Kazalnik ,,sredstva za reprodukcijo v primerjavi s poprečno uporabljenimi po- slovnimi sredstvi" prav tako kot prejšnji kazalnik kaže interes delavcev za razši- ritev materialne osnove dela, s to razliko, da kaže prvi kazalnik skrb za razširjeno reprodukcijo, medtem ko se v drugem odražajo odločitve glede celotne repro- dukcije v OZD. Gospodarstvo Gozdarstvo Kazalnik 1 1 1 1 1977 1978 Indeks 1977 1978 Indeks 1. Dohodek na delavca v 000 din 144 195 134 161 217 134 2. Dohodek v primerjavi s pop. upor. posl. sredstvi v% 35 36 102 62 61 90 3. Pop. upor. poslovna sred. na delavca v ODO din 412 526 127 258 354 136 4. Akum. v prim. s poprečno upor. posl. sredstvi v % 0,03 0,04 133 0,04 0,04 100 5. Delež akumulacije v dohod. v% 11 12 109 6 7 116 6. Sred. za repr. v prim. s pop. upor. posl. sredstvi v % O,C8 0,08 100 0,09 0.09 100 7. Osebni dohodki in sredstva skup. porabe na del. v 000 din 95 118 123 102 126 123 8. čisti os. dohodek na del. v din 4850 5690 117 5184 6208 119 242 i 1 ''! ' ·~~ Zadnji kazalnik, ki bi ga bilo treba po našem mnenju podrobneje analizirati pove, kolikšen del dohodka so delavci namenili za akumulacije. če je ta kazalnik relativno nižji kot prejšnja dva, delavci niso racionalno gospodarili z družbenimi sredstvi. Z relativno visoko opremljenostjo so dosegli relativno nizek dohodek. Pri svojih odločitvah niso upoštevali načelo racionalnosti. Kakšno je bilo gospodarjenje v gozdarstvu v primerjavi z gospodarstvom, če ga ocenjujemo skozi kazalnike, za katere smo ocenili, da na eni strani pojasnujejo pogoje poslovanja, uspešnost izkoriščanja teh pogojev in ustreznost razpore- janja dohodka in čistega dohodka glede na dane pogoje? Odgovor na to kaže naslednja tabela (glej str. 242). IV. Sklepne ugotovitve Iz podatkov v analizi lahko zaključimo, da so finančni rezultati v letu 1978 relativno dobri. Po večletnih prizadevanjih je v letu 1978 prvič uspelo, da se je osebna in splošna poraba gibala skladno z rastjo dohodka. Seveda lahko takšne zaključke sprejemamo samo na osnovi finančnih podatkov prikazanih v obrazcih zaključnega računa. v uvodu pa smo pojasnili, da je na rezultate gospodarje- nja v letu 1978 vplivala vrsta dejavnikov, ki onemogočajo realno primerjavo uspešnosti poslovanja, v rezultatih pa se zrcali tako, da lahko privedejo do na- pačnih zaključkov. če le površno poznamo prikazovanje podatkov o finančnem poslovanju organizacij združenega dela lahko ugotovimo: - da je dobršen del rasti dohodka le posledica drugačnega obračuna poslov- nih stroškov, - da se na račun drugačnega obračuna celotnega prihodka povečuje rast celotnega prihodka, - da se s prenosom dela stanovanjskega prispevka v čisti dohodek zmanj- šujejo obveznosti iz dohodka in povečuje čisti dohodek, - da se z vključitvijo posojila skladu federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja v del čistega dohodka za poslovni sklad povečuje rast dela dohodka za katerega smo dosedaj ocenjevali, da je namenjen razširitvi materialne osnove dela v OZD, - da je stvarna rast osebnih dohodkov v večini TOZD drugačna od prikazane, ker v letu 1978 med osebnimi dohodki ni več prejemkov na račun pogodb o delu, štipendij, nagrad učencev v gospodarstvu in izdatkov za topli obrok in tako dalje. Za realno ocenitev uspešnosti poslovanja je treba vse te vplive izločiti. To pa niso sposobni opraviti drugi, kot analitiki v organizacijah združenega dela, ki ·spremljajo podatke analitično in poslovne dogodke evidentirajo brez vplivov spremenjenega obračuna. Zato lahko z gotovostjo sprejemajo sodbo o tem, kako so bile za leto 1978 sprejete obveznosti dejansko tudi izvršene, le tisti, ki imajo na razpolago dodatne informacije o tem, kolikšen vpliv imajo v zaključnih računih za leto 1978 obračunske spremembe. Slavka Kavčič, dipl. oec. Literatura 1. Publikacije Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji Centrala Ljubljana · 2. Obrazci za zaključni račun gozdnih gospodarstev v SR Sloveniji 3. Kavčič Slavka: Analiza nekaterih uspešnosti poslovanja TOZD, Gospodarski vestnik št. 10177 4. Zakon o združenem delu, Uradni list SFRJ št..53/7S 5. Odlok o kazalcih za izkazovanje rezultatov dela delavcev in poslovanja temeljne organizacije združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 8178} 243 GOZD BOMO SPOZNALI Z AKTIVNO UDELEžBO PRI OBNOVI GOZDOV V roke sta mi prišli dve brošurici ))Dečji dan za pogozdovanje<< iz l. 1936 (brez navedbe avtorja) in 1939 (avtor ing. Viktor Novak), ki ju je natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Pod naslovom piše z debelimi črkami: Navodilo za učiteljstvo. Tako se vidi že iz naslovnih strani, da je bilo delo v gozdu in spoznavanje gozda že pred vojno vzgojni dejavnik v šoli. V prvi brošuri beremo: »V državah, kjer je gozdarstvo na visoki stopnji razvoja se že davno vrs1 popularizacija gozdarstva med ljudstvom, posebno med kmetovalci. Največjo pažnjo obračajo tam osnovnim šolam z namenom, da bi v nežne otroške duše vsadili ljubezen do gozdov in zavest, da imajo gozdovi velik pomen za splošno blagostanje. Ministerstvo za gozdove in rudnike je zato uvedlo leta 1928 v sporazumu z ministerstvom za prosveto tako zvane dečje dneve za pogozdovanje, prireditve ki jih poznajo v naprednejših deželah že dolgo in s katerimi so dosegli lepe uspe- he ... Napor, ki je s pogozdovanjem združen, budi v učencih veselje do ustvarjajoče človeške sile in množi njih zaupanje v lastno moč ter skupno udejstvovanje, -· ako je delo nežnih ročic uspelo. Tako dosežemo popoln vzgojen namen šele tedaj, ko je zagotovljen tudi materialen uspeh: pogozditev golega zemljišča, ustanovitev novega mladega gozda.« Iz druge brošure posredujem objavljene podatke za leto 1938. Dečji dnevi so bili v vseh okrajih (25) dravske banovine. Vseh dni je bilo 582, spomladi 520 in jeseni 62. Pri tem je sodelovalo 978 učiteljev, 243 gozdarjev, 602 šole in 30 590 Pogozdovanje šolarjev v Iški vasi leta 1938 244 Lep smrekov nasad, ki ga je pred osmimi leti zasadila šolska mladina iz Ihana učencev. Posadili so 405 000 gozdnih sadik (poprečno 13,2 sadike na učenca), posejali 130 kg gozdnega semena (največ domači kostanj) ter pogozditi 102,5 ha. Avtor pa si na koncu privošči tudi kritično pripombo: )>Pomislimo le da je od 1116 šol (osnovnih, meščanskih, srednjih in kmetijskih strokovnih) priredila dečje dneve komaj dobra polovica. Pogozdovanje z mladino je vzgojno važno in plodo- nosno za našo gospodarsko bodočnost.« Učencem, ki so pridno pogozdovali, so podelili spominski list, ki jim je budil spomin na dneve sodelovanja pri tem koristnem delu. O poteku pogozdovanja so na mnogih šolah pisali šolske naloge. V eni od njih beremo: »Upam, da bodo čez 50 let iz teh mladih smrekic zrastle velika, lepa dre- vesca ... Gozd je koristen vsakomur, posebno pa nam, ker smo mladi. če sedaj gozd posadimo, ga lahko sekamo, ko bomo veliki. če drv ni, žgancev ni .. ,<< Šolarji so v naslednjih letih obiskovali pogozdene površine, spremljali rast gozdnega drevja, po potrebi pa opravili tudi nego. Posamezne šole (učitelji) pa so šle še dlje ter so si tudi gozdne sadike vzgojili sami v šolskih drevesnicah. Zato je v brošuri tudi navodilo za ureditev šolske gozdne drevesnice. že na 1 m2 lahko vzgojimo 300 smrekovih ali 150 macesnovih sadik. Dana so navodila o ob- delavi in setvi, množini semena, negovanju setve, presajevanju in velikosti dre- vesnice. Za pogozdovanje je treba otroke pripraviti že v šoli. Povedati jim je treba kako se pogozduje, zakaj se pogozduje, poučiti pa jih je treba tudi o širši pomembnosti gozdov, o gozdnem drevju in njihovi uporabi. Nekaj dni po sadnji naj pišejo naloge na to temo, med letom pa naj obiščejo pogozdene parcele. Vzgojne ideje in organizirano delo z mladino v gozdu naj bi ne prišlo iz na- vade. Storilnost otrok je bila v obravnavani pogozdovalni akciji sicer majhna, po- prečno 13 posajenih sadik na otroka. Važnejša od količine pa je kvaliteta saditve 245 ter to, da so prihajali na pogozdovanje pripravljeni, opravljeno delo pa so še naknadno spremljali. Gibanje na svežem zraku so združevali s spoznavanjem in upoštevanjem gozda, ki zarašča večji del naše republike. Razveseljiva je bila tudi množičnost, katero danes pogrešamo. Igre z žogo, smučanje in razni športni dnevi so sodobne protiuteži povečanim učnim programom, preradi pa pozabimo na potrebo na zdravo in vzgojnofizično delo pri osnovnošolcih (kjer lahko pomoč in iniciativno nudimo tudi gozdarji}. Kar se Janezek nauči, to Janezek zna. Lado Elerše·i< GOZDARSKI IZOBRAžEVALNI PROGRAM V LETU 1979 Delovni program Izobraževalne skupnosti za gozdarstvo za leto 1979 izhaja iz sprejetih programskih osnov in ciljev, opredeljenih s samoupravnimi sporazumom o temeljih srednjeročnega načrta razvoja vzgoje in izobraževanja za obdobje 1976-1980, dopolnjenih s kasneje sprejetimi stališči in smernicami o izgradnji šolskega prostora v gozdarstvu in delovnih programih vzgojno izobraževalnih in proizvodnih organizacij združenega dela. Uresničevanje nalog, ki stoje pred celotnim gozdarstvom Slovenije pri uresni- čevanju razvojnega načrta, usklajenega z družbeno verificiranimi cilji in smotri gospodarjenja z gozdovi, bo odvisno od vsestranske oblikovanosti, usposoblje- nosti in zavzetosti strokovnih kadrov. Le-ti se pri tem ne smejo zapirati v ozke strokovne okvire, temveč se morajo povezati z okoljem in slediti vsem tokovom našega družbenega življenja. Vzgoja in izobraževanje bo še v večji meri kot doslej zajemalo vse kategorije delavcev v gozdarstvu. Pri tem bo v letu 1979 potrebno še v večji meri poudarjati: - Oblikovanje takih poklicev in njihove nomenklature, ki bodo v največji možni meri ustrezali potrebam gozdarske proizvodnje, izobraževalnih ter znan- stveno raziskovalnih ustanov in vključevanje gozdarjev v problematiko urejanja podeželja in prostora- rok izdelave do julija 1979. - Oblikovanje okvirjev celovitega in prehodnega sistema vzgoje in izobraže- vanja, povezanega v vertikali in horizontali, ki bo zajemal mladino, kot tudi odrasle že zaposlene delavce - rok izdelave december 1979. - Izdelavo vzgojno izobraževalnih programov na podlagi poprej izdelanih in verificiranih poklicnih profilov vsaj od vključno srednje stopnje. Pri tem pa mora biti poznana vsebinska vertikalna povezanost z višjo in visoko stopnjo izobraže- vanja oziroma zahtevnosti po znanjih - osnutki do vključno srednje stopnje izobraževanja do marca 1980. Izdelavo učnih pripomočkov, skript, knjig, ki bo v največji možni meri pri- pomogla k uspešnejšemu usvajanju znanj, spretnosti in delovnih navad učencev in študentov - rok izdelave do junija 1980. - Izdelavo gradiva, ki bo služilo kot osnova za izdelavo srednjega in dolgo- ročnega načrta razvoja vzgoje in usmerjenega izobraževanja, ki mora biti usklajen z razvojnimi cilji in trendi v gozdarstvu. Na podlagi analize kadrovskih potreb v gozdarstvu ter v organizacijah združenega dela na drugih področjih do leta 1995 oziroma 1985, bodo kvantitativno in strukturno opredeljene potrebe po šolskih prostorih, učiteljih in materialnih sredstvih. Do decembra 1979 mora biti pripravljen osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega načrta razvoja vzgoje in usmerjenega izobraževanja v gozdarstvu za obdobje 1981-1985 s priloženo dokumentacijo o kadrovskih potrebah do leta 1995. 246 - V okviru priprav za izdelavo srednjeročnega načrta razvoja vzgoje in izo- braževanja v gozdarstvu je potrebno pripraviti vse potrebne dokumente, ki bodo na podlagi družbeno verificiranih okvirjev in osnov omogočili uveljavitev novih družbeno ekonomskih odnosov na področju vzgoje in izobraževanja ter s tem povezano menjavo dela. - Poglabljanje idejnosti vzgojnoizobraževalnih programov in procesov. - Pospešeno razreševanje problema deficitarnosti poklicev v gozdarstvu za potrebe združenega dela. - Nadaljnje sistematično uvajanje permanentnih oblik dopolnilnega izobraže- vanja za vse profile poklicev. - Tesnejše vsebinsko in organizacijsko povezovanje izobraževalnega in znan- stveno raziskovalnega dela. - Povečanje učinkovitosti študija oziroma usposabljanja kadrov na vseh stopnjah. Usmerjanje in usklajevanje vpisa učencev in študentov v skladu z ugotov- ljenimi kadrovskimi potrebami združenega dela. - Preučevanje in uvajanje racionalnega trošenja finančnih sredstev v vzgojno- izobraževalnem procesu. Dejavnost gozdarskega šolskega centra in njegovih dislociranih oddelkov Gozdarstvo je v preteklih letih združilo celotno srednjo in specializirano šolstvo, tj. gozdarsko tehniške šolo, šolo za gozdarje-gozdne delavce in njene dislocirane oddelke, strojno postajo, ki usposablja delavce za specialne poklice oziroma naloge in opravila s področja pridobivanja in transporta lesa ter doma za učence, v gozdarski šolski center. V pogodbenih odnosih z gozdarskim šolskim centrom je tudi šest dislociranih oddelkov, ki delujejo pri gozdnogospodarskih organizacijah. V okviru teh od- delkov je praktični pouk učencev šole za gozdarje - enota za mladino ter celotno usposabljanje že zaposlenih gozdnih delavcev po prirejenem učnem načrtu za poklic »gozdar«. V gozdarski tehniški šoli, šoli za gozdarje-gozdne delavce, tečaju za gozdne delovodje, tečajih za šoferja na hidravličnem dvigalu, raznih tečajih za gozdne traktoriste itd., bo v letu 1979 okoli 450 učencev in tečajnikov. Skupaj z dejavnostjo dislociranih .oddelkov šole za gozdarje oziroma Izobraže- valnih centrov in služb pri gozdnogospodarskih organizacijah, se bo v letu 1979 izobraževalo in usposabljalo okoli 750 učencev in tečajnikov ali okoli 10 °/o vseh zaposlenih v gozdarstvu. Na vseh teh izobraževalnih mestih pedagoško deluje 63 strokovnjakov. V letu 1979 bo zaključilo šolanje okoli 80 gozdarskih tehnikov (od tega 24 odraslih, že zaposlenih, ki se šolajo v dopisni tehniški šoli), okoli 50 gozdarjev- gozdnih delavcev (od tega 25 ob delu), okoli 100 šoferjev na hidravličnem dvigalu, okoli 40 gozdarskih traktoristov ter okoli 300 tečajnikov v raznih strokovnih tečajih v centru oziroma ob delu v delovni organizaciji. Za šolsko leto 1979/80 bo razpisanih v gozdarski tehniški šoli 60 učnih mest, 30 učnih mest v gozdarski tehniški dopisni šoli ter 60 učnih mest v šoli za gozdarje. Za potrebe dejavnosti gozdarskega šolskega centra (skupaj z domom za učence) in dislociranih oddelkov šole za gozdarje, načrtujemo za leto 1979 zaradi povečanih stroškov v primerjavi z letom 1978 in povečanega obsega vzgojno izobraževalnih dejavnosti več stroškov in sicer 6,950.000 dinarjev. 247 Zaradi povečanega vpisa, naraščajočega pritiska organizacij združenega dela po organiziranju raznih tečajev, s katerimi se permanentno izobražujejo določeni poklicni profili ter potrebe po delni nadomestitvi honorarnih učiteljev z rednimi, bo potrebno v letu 1979 namestiti še najmanj 3 učitelje za strokovne predmete. V letu 1979 bo Gozdarski šolski center organiziral pripravo in izdelavo idejnega in generalnega projekta za izgradnjo novega in rušenje starega doma za učence. Izgradnja bo financirana iz skupnih investicijskih sredstev, ki se zbi·rajo na osnovi sprejetega družbenega dogovora o izgradnji domov za učence in študente. Predvidena zmogljivost novega doma za učence je 320 postelj. Pri tem so upoštevane potrebe gozdarskega izobraževanja in učencev drugih šol, ki se bodo šolali v drugih postojnskih šolah. Dejavnost višjega in visokega šolstva V Sloveniji imamo visokošolsko strokovno ustanovo VTOZD gozdarstvo, ki deluje v okviru Biotehniške fakultete. V študijskem letu 1978/79 je vpisanih 117 študentov ter 22 absolventov s prizna- nim absplventskim stažem. V okviru podiplomskega študija je vpisanih 42 štu- dentov, od tega 34 na magisteriju, 4 na specializaciji in 4 kandidati za doktorat V višji gozdarski šoli, ki je pričela z delom jeseni leta 1978, je vpisanih 23 študentov. Za vpis v 1. letnik 4-letnega gozdarskega študija je v šolskem letu 1979/80 odprtih 30 učnih mest, za vpis v 1. letnik višje gozdarske šole, v kateri se izobražujejo izključno gozdarski tehniki iz proizvodnje, pa tudi 30 učnih mest. V letu 1979 bo predvidoma diplomiralo 25 študentov ali 17,9 °/o od skupnega števila vpisanih študentov in absolventov z enoletnim stažem. Poleg dela na vzgojno izobraževalnem področju deluje VTOZD gozdarstvo BF prek Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo na znanstveno-raziskovalnem področju, v raznih oblikah neposredne menjave dela pa tudi s proizvodnimi organizacijami združenega dela. V teku so prizadevanja po spojitvi VTOZD gozdarstvo BF in Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo v enotno delovno organizacijo, ki bo po mnenju mnogih, lahko uspešneje opravljala znanstvene in raziskovalne naloge. V letu 1979 bo VTOZD gozdarstvo BF nadaljevala uspešno obliko dopolnilnega izobraževanja s prirejanjem raznih strokovnih prireditev in seminarjev. V pedagoškem procesu sodeluje 47 pedagoških delavcev (od tega 20 redno zaposlenih na VTOZD), 7 tehničnih sodelavcev in laborantov, 1 knjižničar in 6 pomožnih tehničnih delavcev (brez delavcev v skupnih službah fakultete). Zaradi racionalizacije vzgojnoizobraževalnega procesa na vseh stopnjah v gozdarskem šolstvu in krepitve permanentnega dopolnilnega izobraževanja za- poslenih strokovnih kadrov, se bo v letu 1979 pristopilo k izdelavi dolgoročnga usklajenega razvojnega programa VTOZD gozdarstvo BF in gozdarskega šolskega centra. Investicije Izobraževalna skupnost za gozdarstvo si je naložila na področju investicij v usmerjeno izobraževanje obsežno in zelo zahtevno nalogo. Pri tem je upošte- vala predvsem zaostalost in trenutno številčno omejenost delavskega izobraže- vanja, zastarelost in nefunkcionalnost šolskih in domskih prostorov pri obeh vzgojnoizobraževalnih organizacijah ter nujnost prilagajanja prostorskih kapacitet najsodobnejšim učnim procesom in povečanemu številu učencev in študentov v raznih rednih in dopolnilnih permanentnih in občasnih izobraževalnih oblikah. 248 Prizadevanja gozdarske stroke za izgradnjo novih oziroma dogradnjo in adaptacijo obstoječih šolskih stavb in prostorov, ki bi gozdarstvu zagotovili sodoben in ustrezen vzgojno izobraževalni proces, so že sorazmeroma stara. V letu 1977 je izobraževalna skupnost za gozdarstvo pripravila in organizirala podpis samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izgradnjo l. faze izgradnje šolskega prostora v gozdarstvu (strojna postaja pri GSC in prizidek k obstoječemu paviljonu VTOZD gozdarstvo BF). S tako zbranimi sredstvi ter s pomočjo investicijskega sklada pri izobraževalni skupnosti Slovenije, smo do sedaj zgradili strojno postajo in telovadnico pri GšC Postojna. V letu 1979 bo pripravljena projektna dokumentacija za izgradnjo novega doma za učence pri GšC v Postojni in projektna dokumentacija za izgradnjo prizidka k obstoječemu paviljonu VTOZD gozdarstvo BF v Rožni dolini v Ljubljani. VTOZD gozdarstvo BF bo v letu 1979 zagotovoljenih za izgradnjo prizidka 3,000.000 din, preostanek do 13,000.000 din pa po obrokih do vključno leta 1981. GSC Postojna bomo skušali v letu 1979 zagotoviti iz sredstev skupnega investicijskega sklada podpisnikov družbenega dogovora za izgradnjo domov za učence in študente 1,500.000 dinarjev za izdelavo projektne dokumentacije. V naslednjih letih pa okoli 55,000.000 dinarjev za rušenje starega doma za učence in izgradnjo novega z zmogljivostjo za 320 učencev. Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev med VTOZD gozdarstvo BF in gozdarskim šolskim centrom v Postojni zagotavlja skupno in usklajeno načrtovanje ne samo vzgojno izobraževalnega dela, ampak tudi vseh vlaganj v šolski prostor in učno opremo. Omenjeni sporazum še nadalje predstavlja pomemben dogovor pri uresničevanju načrtovanega enotnega, med seboj ver- tikalno in horizontalno povezanega gozdarskega šolstva. V bodoče bo potrebno določila tega dogovora oživiti in spoštovati. Druge dejavnosti Izobraževalna skupnost za gozdarstvo zagotavlja tudi sredstva za poslovanje in delovanje skupnosti, njenih samoupravnih organov, za izdelavo poklicnih pro- filov, učnih programov in načrtov, ki jih je potrebno nenehno prilagajati rezul- tatom znanstvenoraziskovalnega dela, kakor tudi za druge oblike strokovnega izobraževalnega dela. Za ta del dejavnosti je v letu 1979 predviden znesek v višini 945.000 dinarjev. Delovni program izobraževalne skupnosti za gozdarstvo za leto 1979, ki predstavlja, razen investicij, četrto leto uresničevanja nalog, ki so dogovorjena s srednjeročnim načrtom razvoja vzgoje in izobraževanja v gozdarstvu (1976-80), dejansko zajema mnogo večjo dejavnost, kot je prikazana v porabi finančnih sredstev. V tem programu prikazani zneski prikazujejo le stroške za redno de- javnost in za investicije, ne zajemajo pa raznih oblik dopolnilnega in uvajalnega izobraževanja ter štipendije v proizvodnji delovnih organizacijah. Za to dejavnost, ki je prav tako sestavni del delovnega programa na področju vzgoje, izobraževanja in usposabljanja za tekoče leto, so gozdarske delovne organizacije porabile v letu 1978 okoli 10,000.000 dinarjev. Tudi v letu 1979 bodo poleg sredstev iz samoprispevka za izgradnjo šolskega prostora ter rednega prispevka za usmerjeno izobraževanje, plačevale še prispevek za kadre (1,5 °/o do 2,5 °/o - različno v posameznih organizacijah združenega dela) za stroške izobraževanja ob delu in štipendiranje. · Predloženi program našega strokovnega izobraževanja in vzgoje je posledica potreb družbe in stroke na tem področju. Cilji in naloge so dogovorjeni, dogovor- jeno je tudi finančno zavarovanje tega programa. Zaradi tako vzpostavljenih in 249 koordiniranih interesov med gozdarskim združenim delom (proizvodni del) in gozdarskimi izobraževalnimi organizacijami, smemo upravičeno upati, da bo predloženi program v celoti izpolnjen. To pa pomeni nov korak v prizadevanjih, da si tudi gozdarji zgradimo učinkovit sistem usmerjenega izobraževanja. Po gradivu za skupščino izobraževalne skupnosti za gozdarstvo Slovenije priredil M. K. SLOVO OD MATEVŽA HACETA Matevž Hace - zelo znana oseb- nost v naših strokovnih krogih iz prvih povojnih let, še bolj znan tovariš v partizanskih vrstah, zlasti kot komisar slavne XIV. divizije NOB in pisec parti- zanskih spominov - je v 69. letu sta- rosti dokončal svojo življenjsko pot. Tretjega marca smo se poslovili od njega in ga v veličastnem pogrebnem sprevodu pospremili v Podcerkev pri Ložu. V tej vasi se je rodil in po upo- kojitvi tudi preživel vsa ostala leta. Kot fizični delavec na gozdnem in podobnem delu doma in v tujini, nag- njen k čitanju, je dozorel v aktivnega borca za delavske pravice. Ob splošnem ljudskem uporu se je takoj podal v par- tizana. Hkrati je kot aktivist širil in organiziral odpor na Notranjskem. Po vojni se je vključil v delo v gozdarstvu, kjer je kmalu postal pomočnik ministra za gozdarstvo. Gozdarstvo, ki je bilo povezano tudi z lesno industrijo je tedaj nosilo glavno breme obnove porušene domovine. Les je bila edina valuta za nabave v inozemstvu, ki so bile potrebne za industrijalizacijo dežele. ~)Odnos pre- bivalcev do gozda in zahteve do njega .. , izpeljano v deželi Hessen. Vrednost članka Območje Območje Rčhn-Grabfeld Bad Kissingen 35.827 52.366 36 45 21.113 32.389 14.714 19.977 41 38 745 878 1.403 10.619 4.175 5.039 1.713 5.882 828 1.096 ha 3.437 5.137 ha 390 712 ha 7.678 6.996 m3 98.500 158.000 251 je prav v tem, da ocena ni rezultat subjektiv- nega mnenja posameznika, temveč številčnih kazalcev ankete. Prebivalci dežele Hessen so v anketi po- vedali: - 30% prebivalcev: kupili bi gozd, če bi imeli denar, - 32 °/o prebivalcev: pripravljeni so denar- no prispevati za ohranitev gozda (od teh 20% do 5 OM letno, 73% do 10OM letno in 7 % do 50 OM letno), - s tako darilno akcijo bi zbrali v po- krajini Hessen 13,5 mio OM s katerimi bi lah·i)t•<, ki je razen pri višini pelodnega zrna in dolžini zračnega mehurčka na ploskvi Reder, vedno večji kot 3. Za razliko od dolžine moških cvetov, kjer je imela ·rumena variacija daljše cvetove kot rdeča, je položaj pri dimenzijah peloda obrnjen. Zaključimo lahko, da ni pozitivne korelacija med dolžino cvetov in dimenzijami pelodnih zrn. Tabela 1 Dolžina moških cvetov Rdeča varijacija Rumena varijacija Vmesna - intermedijarna (Erythranthera} (Sulforanthera) vari]acija LOKACIJA v milimetrih REDER 3,0 6,09±0,04 10,0 4,0 7,43±0,04 12,0 4,0 6,82±0,08 9,0 LAKITE 4,0 5,61±0,12 9,0 3,0 6,29±0,03 11,0 3,0 4,19±0,08 6,0 Razlike so v kaljivosti in dolžini pelodnih cevčic. Na lokaciji Reder je bolje vzklil pelod z rumenih cvetov (72 °/o), tudi dolžina pelodnih cevčic je bila večja (115,44 mikrona). Na lokaciji Lakite je imel boljšo kaljivost (91 °/o) in daljše pe- ledne cevčice (254 mikronov) pelod moških cvetov vmesne barve glede na cvetove rdeče barve. če iščemo korelacija med kaljivostjo peloda in dimenzijami 267 > o (ij > (,) .c ~ HI) o E <1) ~ «1 .o 'lJ o «1 'lJ o a; a. 0 o :~ (ij ~ .5 <1) :~ c <1) E :c 0 o c .!Il > 'lJ o = či) o z Cl o :c z o er:: ~ ::2: > ~ Cl o _J UJ c.. UJ '"") N z UJ :?. o Cl:!:!: o .c: c:: C::·- ·c: ~-g·g>e o- Q) ~ Cl Q) o ·- o. E Cilco O 'lJ .~o~ ='(i)Q ~o. UJIO + + Cl Ol ml~ ol~ mJ~ (lj .::r! c:: (J) ;u;UJ ·~ > :J .c: (J) E --·c: O - ·- (J) >- .s~ >N (J) Ol oa> o- eti c: cu -c :J,_ -,N 0- ~ Ul O ..O"' ~ :Z~:r:> UJ..,~o ~01(/)1- C!J~OUJ O:::l-~(; .:(~ ~..., o-_Jo C\1 O') .q '!""' C':) o co co ca oo o ~~~ C\1 C':) co o o C':) tn tn LO o oo LO <.0 O gs ~ ~ 0 oo eti (lj cu c:: c:: •O Q) Ul Q) E cv -o ::::~ E a: a: > er:: UJ Cl UJ er:: !{) '(.l• LO c.o &1 ~ odo C\1 (") O') t- co o ~~~ .,.. """ "O Q) Il> <1l E m -o ::::~ E a: a: > 268 moških cvetov, smemo zaključiti, da imajo rumeni cvetovi (ti so tudi daljši) večjo kaljivost pelodnih zrn, kar ne velja tudi za dimenzije pe- lodnih zrn. Obstajanje dveh variacij rde- čega bora (rdeče in rumene) so do- kazovali Kozubov (1962), Mamaev {1965), Nekrasova (1959) in drugi, pri čemer je drevesa bora z rde- čimi moškimi cvetovi imenoval t. erythrogenanthera, drevesa z ru- menimi cvetovi t. chlorogenanthera. Toda pojav je utemeljil samo na štirih primerkih. Kozubov (1962) je trdil, da je zelena barva v moških cvetovih posledica večje vsebnosti karotina, rdeča barva pa večje količine an- tocijana. Mamaev (1968) je dodal, da je barva moških cvetov na rde- čem boru odvisna tudi od nekaterih ekoloških vplivov predvsem svetlo- be, temperature in zračne vlage. Dengler in Scamoni (1939) sta poskušala ugotoviti, če obstaja raz- lika med pelodom rdečih in ru- menih cvetov. Pri tem sta ugoto- vila, da pelod rumenih cvetov bolje klije in da ima daljše pelodne cevčice kot pelod rdečih borovih cvetov. Podobne rezultate so ob- javili tudi Nekrasova {1959) in Dob- rinov (1961). Za razliko Mamaev {1965) ni odkril kakšne posebne razlike v kaljivosti peloda med obema variacijama pa tudi ne v dolžini pelodnih cevčic. Tudi naša ·raziskovanja so potrd·ila, da ima pelod rumenih borovih cvetov boljšo kaljivost. O dimenzijah pelodnih zrn je pisal le Mamaev (1965). Ugotovil je, da so pelodna zrna rdečih cve- tov manjša od rumenih. Naše ugo- tovitve so bile ravno nasprotne. 2. Razlike pri ženskih cvetovih v dobi cvetenja Določevanje barve ženskih cve- tov je mnogo težje. Ko ženski eve- tovi dozorijo in so godnin za oploditev, spremenijo svojo prvotno rdečo barvo. Ob zaključku cvetenja so navadno višnjevo rdeči, kasneje temno rdeči ali celo močno zeleni. Ko začno rasti, ozelenijo in dobijo zeleno barvo, ki je značilna za stO'rže v prvem letu. Zaradi tega je potrebno barvo ženskih cvetov ugotoviti pravi čas, to pa je pred oploditvijo. Konec maja in v začetku junija smo na istih drevesih na katerih smo pro- učevali moške cvetove, ugotovili tri vrste ženskih cvetov in sicer: temnordeče ali malinove, zelene in vmesne (slednje v različnih niansah). Na lokaciji Reder je bilo 72 °/o rdečih, 11 °/o zelenih in 17 °/o ženskih cvetov vmesne barve. Zani- mivo, da so bili na lokaciji Lakite na 20 drevesih sami rdeči ženski cvetovi, čeprav to ne pomeni, da tod ni zelenih ali vmesnih ženskih cvetov. To značilnost rdečega bora je na Uralu (SSSR) ugotovil Mamaev (1965), pri nas pa Ničeta (1963, 1964). Večina avtorjev ne govori o variacijah zaradi različnih barv ženskih cvetov, temveč govorijo le o cvetih malinine barve (Fukarek 1959, Negulescu in Savulescu 1957, Tataranu 1957, Cernjavskij 1959) ali jih ime- nujejo samo rjave (Fukarek 1959). Razen Mamaeva (1965), ki je ugotovil korelacija med barvo ženskih in moških cvetov (korelativnost je nastopila le v 10 primerkih od skupno 32) v literaturi o tem vprašanju ni podatkov. Tabela 111 Korelacija v barvi moških in ženskih cvetov PIGMENTACIJA žENSKIH CVETOV PIGMENTACIJA 1 1 SKUPAJ MOŠKIH CVETOV Rdeča Rumena V mesna Rdeča 8 9 Rumena 23 4 27 V mesna 2 2 SKUPAJ 33 4 38 Na ploskvah, ki smo jih proučevali, smo poskušali najti korelacija med barvo ženskih in moških cvetov (tabela 111). To nam je uspelo le v 8 primerkih (od skupaj 40 primerkov) in to pri ·rdeči varianti. Kakšne pa so bile sicer barvne kombinacije moških in ženskih cvetov? Rdeča barva moških cvetov se je mešala z rumeno barvo ženskih cvetov v enem primeru. Mešanje rumene barve moških cvetov z rdečimi ženskimi pa smo ugotovili 23-krat. Samo v 6 primerih (4+2) se pojavlja kombinacija rumene ali rdeče barve enega spola z vmesno barvo cvetov drugega spola. Verjetnost pozitivne korelacije v barvah cvetov je torej 0,20 (8:40), verjetnost negativne korelacija pa 0,60 (24:40), verjetnost mešanih slučajev pa 0,15 (6:40). Iz tega lahko zaključimo, da je neenakost v barvi ženskih in moških cvetov (0,60) dvakrat večja od skupne vrednosti enakosti in mešanih slučajev (0,20+0,15). 3. Variabilnost zrelih storžev Navadno imajo storži enega drevesa svojo barvno nianso, kar je težko opisati. Bodnancev (1954) je za zrele storže rdečega bora izdelal posebno barvno pre- glednica. Mamaev (1965) priporoča kot najprimernejši čas za dotočitev barve, takoj po nabiranju barve. Barve je razvrstil v osem skupin. 269 Storže s planine Nidje smo po njihovi barvi v času odpiranja razvrstili v naslednje osnovne barvne skupine: svetlo zeleno, rumeno in svetlo bronasto. Poleg teh osnovnih barv so imeli storži celo vrsto prelivnih barv, toda nismo se spuščali v takšne podrobnosti. Na osnovi te razdelitve smo dobili na objektu Reder: 12 dreves s svetlo zelenimi storži, 5 dreves z rumenimi in 3 drevesa z bronastimi storži. Na Lakiti pa dominirajo bronasti storži (13), svetlo zelenih je 7, najmanj pa je storžev ·rumene barve (3). Engler (1913) je na osnovi apofize razdelil storže v tri skupine - plana, gibba in reflexa. Mamaev (1965) pa je storže rdečega bora razdelil na tiste s ploščata in z ostro apofizo. Dobrinov (1961) je na osnovi apofize našel na Rili planini (Bolgarija) vrsto reflexa in gibba. Ničota (1963, 1964) je isti vrsti opisal na pla- nini Nidje. Po obliki apofize smo storže razvrstili v dve skupini - z ravno (plosko) apofizo (f. plana) in z zakrivljeno apofizo (f. reflexa). Med tema je cela vrsta prehodnih oblik. Tabela IV Razpored storžev po dimenzijah v odvisnosti od apofize OBLIKA DOL2.1NA STORŽEV v cm TEŽA STOR2EV (v gr.) LOKACIJA APOFIZE 1 1 1 1 Min. M±f~r Max. Min. M±hl Max. Ravna 2,6 4,27±0,03 6,0 2,0 7,45±0,26 12,0 RED ER Zakrivljena 2,2 4,10±0,04 6,0 2,0 6,80±0,35 12,0 Vmesna 2,0 3,80±0,03 5,8 3,0 6.47±0.27 17,0 Ravna 3,0 4,92±0,03 6,4 4,0 8,44±0,24 13,0 LAKI TE Zakrivljena 2,8 4,61 ±0,03 6,4 4,0 7,99±0,35 13,0 V mesna 2A 4,53±0,05 6l· 3,0 7,43±0,27 16,0 Iz tabele IV lahko vidimo, da so storži z zakrivljeno apofizo nekoliko daljši in težji kot oni z ravno apofizo (f. plana). Za dolžino storžev na objektu Redar je t = 3,4 na objektu Lakite pa 7,7, medtem ko je za težo storžev na Redarju t = 1,25 in na la kiti t = 1 ,09. To pomeni, da je opravičeno razlikovanje le po dolžini. 4. Variabilnost semena in krilc a. Seme Zendenbauer je že leta 1907 opazil, da barva semena rdečega bora zelo variira. Pozneje so še drugi raziskovalci proučevali ta pojav. M. Steven in A. Carlisle (1950) sta na škotskem postavila pet osnovnih barvnih skupin za seme rdečega bora. Od teh 4 skupine odgovarjajo variacijam (rasam). Podobno klasi- fikacijo je predlagal Litvinov, dočim je Mamaev (1965, 1970} to razdelitev dopolnil in izdvojil naslednjih 5 skupin: svetlo seme (v. /eucosperma), cimetasto seme (v. phaeosperma Litw.), prehodna barva od cimetne k črni, črno seme (v. me/ano- sperma Litw.) in pisano seme (v. ba/iosperma Litw.). V teh mejah so opisovali seme rdečega bora še Pravdin (1964), Simak (1953}, Nekrasova (1960), Dobrinov (1961) in drugi. Pri proučevanju barve storžev pri nas smo ugotovili, da se barva le-teh na istem drevesu ne spreminja. Močno pa se razlikujejo storži (po barvi) med po- 270 sameznimi drevesi. Razvrstili smo jih v tri osnovne barvne skupine: svetlo seme (var. /eucosperma), črno seme (var. melanosperma) in pisano seme (var. ba/ic- sperma). V vsaki populaciji rdečega bora je opazen določen odnos med drevesi z različnimi barvami semena. Vedno so prisotne vse tri vrste semena, toda največ je črnih (28 dreves od 40). Posebej nismo proučevali spremembe v barvi semena skozi več let, ugotovili pa smo, da spremembe nastopajo, toda le znotraj ene barvne skupine. Tudi literatura navaja, da se barva semena spreminja, toda zelo malo, kar je posledica klimatskih in pedoloških pogojev ter drugih ekoloških in bioloških pogojev. Vpliva pa tudi starost obravnavanih dreves. (Nekrasova 1961, Mamaev 1965, 1970, Pravdin 1964 in drugi). Tabela V Dolžina semena RED ER LAKI TE VARIACIJA Min. 1 M±fM 1 Max. Min. 1 M±ht 1 Max. v milimetrih SVETLA SEMENA 4,0 5,62±0,03 7,0 3,0 5,50±0,03 7,0 čRNA SEMENA 3,0 5,52±0,01 8,0 3,0 5,50±0,01 7,0 PISANA SEMENA 7,0 5,72±0,03 7,0 3,0 5,52±0,02 7,0 V tabeli V so navedene dolžine semena posameznih barvnih skupin (variacij). Na objektu Reder so nekoliko daljša semena pisane skupine (5,72 mmL njim sledijo svetla semena (5,62 mm, t = 2,5) najkrajša pa so črna semena (5,26 mm, t = 5,0), medtem ko na Lakiti ni nobenih razlik v dolžini. Simak (1953) je pro~ učeval spremenljivost dimenzij semena ·rdečega bora in ugotovil, da je velikost semena. nestabilen kazalec, kar je bil tudi naš zaključek. Tabela VI Variabilnost nekaterih morfoloških značilnic v odvisnosti od barve semena Dolžina storžev Teža storžev Dolžina semena Teža 100 semen Barva cm gr. mm gr. semena V±h· V±h• V±fv % mit % Limit 0/o Limit Svetla 19,37±0,87 2,4-6,0 29,78±2,90 3,0-12,0 9,00±0,26 3,0-7,0 8,21±2,35 0,7-1,0 črna 10,74±0,21 2,0-6,4 36,00±1,54 2,0-16,0 10,12±0,14 3,0-8,0 13,81±1,88 0,7-1,20 Pisana 15,40±0,59 2,8-6,0 24,93±2,10 4,0-13,0 9,07±0,24 3,0-7,0 9,00±2,32 0,8-1,0 Spremenljivost pigmentacije semena ni enaka za vsako skupino, temveč se razlikuje po določenih morfoloških značilnostih. Stopnja spremenljivosti je po- dobna. variabilnosti cele populacije. Iz tabele VI je razvidno, da je največja spre- menljivost v skupini črnih semen (dolžina storžev od 2,6 do 6,4 cm; teža storž ev od 12 do 16g; dolžina semena 3 do 8 mm; teža semena od 0,70 do 12 gramov). 271 Koeficient variacije je največji pri isti skupini semena (črni). To lahko pojasnjuje- mo s tem, da na oblikovanje semena vpliva vrsta slučajnih vplivov, ki delujejo v času oplojevanja. Najmanjša spremenljivost nastopa pri teži semena, kar kaže na stabilnost te značilnice. Tabela VIl Razpored dreves po obarvanosti semena v odvisnosti od tipa moških ln ženskih cvetov STEVILO DREVES CVET VARIJACIJA S PIGMENTIRANIM SEMENOM Svetlo 1 črno 1 Pisano MOSKI Rdeča 2 8 Rumena 4 17 7 2:ENSKI Rdeča 5 22 5 Rumena 1 Seme smo nabirali na istih drevesih kakor cvetove. Iz ugotovljenega odnosa med barvo semena in cvetovi (tabela VIl) izhaja, da je pri rdečih ženskih in moških cvetovih pa tudi pri rumenih ženskih in moških cvetovih, največ črnih semen. Svetla skupina semen je manj številčna in to v glavnem pri rumenih moških in rdečih ženskih cvetovih, najmanj pa je dreves s pisanim semenom. Pelodno telesce iglavca. Zračna mehurčka, ki pomagata zrnu pri preletu. lglavci so ve- trocvetke. Barvo semena imajo mnogi za diagnostično. Prevladuje prepričanje, da črno seme za ·razliko od svetlega bolje klije, da je težje in da sadike iz takšnega semena bolje rastejo. Pravijo tudi, da drevesa iz črnega semena dajo več smole. Zaradi takšnih ugotovitev priporočajo uporabljati črno seme rdečega bora (Schnell 1960, Nekrasova 1960, Kartelj in Mancevič 1970, Pravdin 1958 idr.). Obstajajo pa tudi nasprotna mnenja. Mamaev (1970) je s širokimi raziskavami ugotovil, da so razlike v teži med črnim in svetlim semenom minimalne, kar smo ugotovili tudi mi. Posebej nismo raziskovali odnosa števila semena in storža. Simak (1953), ki je ta odnos proučeval pa je ugotovil, da so dimenzije semena v tesni zvezi z dimenzijami storža. Wettschtein (1958) smatra, da je število semena genetsko pogojeno .. 272 Variabilnost posameznega drevesa (pigmentacija, teža semena) je najverjetneje odvisna od podedovane variabilnosti v populaciji. b. Kri 1 ca Tudi krilca so različna; od izrazito bledih, skoraj brez pigmenta do zelo temnih. Barva je odvisna od količine pigmenta, kjer se z večjo količino pigmentov stopnjuje tudi barvitost. Upoštevajoč, da je barva krilc zelo različna, pri čemer obstaja množica prehodnih barv, smo vse naše primerke razvrstili v naslednje tri skupine: svetla (v to skupino spadajo svetla in rahlo obarvana krilca brez vzdolžnih prog), srednja (bronaste do temno rjave barve z manjšim številom prog) in temna krilca (močno obarvana tudi s progami). Od 40 dreves je imelo 14 dreves seme z bledimi (svetlimi) krilci, 14 dreves je imelo srednje obarvana krilca in 12 dreves izrazito temna krilca. To pomeni enakomerno razvrstitev. Obarvanost krilc so posamezni avtorji različno obravnavali. Fuka·rek (1959), Negulescu in Savulescu (1957) ter Cernjavskij (1959) pišejo, da imajo krilca semen rdečega bora svileno bledo, svetlo rumeno ali temno kostanjevo barvo. Medtem Im Mamaev (1965, 1970) ugotavlja tri barve, enako tudi Dobri nov (1961 ), kar je podobno našim rezultatom. Zanimiva raziskovanja sta opravila Simak in Gustafson (1954), ki sta ugotovila, da se je barvnost krilc stopnjevala, če so bile klimatske prilike ob rasti ugodne. Mamaev (1965) je tudi ugotovil, da se lahko pigmentacija v krilcih v istem letu spremeni (obledijo ali potemnijo). Mi tega pojava nismo posebej proučevali. Tabela Vlil Dolžina kriJe RED ER LAKI TE VARIACIJA MIN 1 M ± hr 1 MAX MIN 1 M±br 1 MAX mm mm Svetla 12,0 17,82 ± 0,06 23,0 12,0 19,20 ± 0,10 27,0 Srednja 12,0 17,91 ± 0,06 25,0 13,0 20,46 ± 0,05 26,0 Temna 10,0 18,95 ± 0,14 25,0 12,0 18,44 ± 0,08 24,0 Iz podatkov v tabeli Vlil vidimo, da ni bistvene ·razlike v dolžini krilc pri raz- ličnih variacijah. Na Redarju ima nekoliko daljša krilca temna in nekaj krajša svetla variacija. Na Lakiti ima najdaljša krilca srednja skupina, najkrajša pa temna variacija. Spremenljivost dolžine krilc med posmeznimi skupinami je torej majhna, kar potrjujejo tudi koeficienti variacija, ki so na Rederju od 10,15 do 20,04, na Lakiti pa od 8,06 do 13,02 °/o. Iz tega sledi, da ni bistvene razlike med dolžinami krilc posameznih variacij. število skladnih variacij semena s posameznimi variacijami krilc (tabela lX) je le 10 (2 iz svetle in 8 iz temne variacija) od skupno 40 dreves. Stevilo nesklad- nih kombinacij, ko se svetla variacija semena meša s srednjo ali temno variacija krilc je 3 (1 in 2}, kombinacij črne barve semena s svetlo in vmesno barvo krilc pa je 19 (1 O in 9). Verjetnost pozitivne ko relacije je torej 0,25 (10:40), negativne pa 0,55 (22:40). 273 Tabela IX Skladanje variacij semena in krilc VARIACIJA VARIACIJA KRILC SEMENA 1 SREDNJA 1 SKUPAJ SVETLA TEMNA Svetla 2 2 5 črna 10 9 8 27 Pisana 2 4 2 8 Skupaj 14 14 12 40 Iz tega zaključujemo, da se v večini slučajev variacija semena in krilc ne pokrivajo. Pigmentacijo krilc ne moremo pripisati niti alternativnim, niti poligenim zna- čilnostim. Odvisna je od intenziteta in mozaičnega razporeda osnovnega pigmenta. Zaključek Rezultati proučevanja generativnih organov rdečega bora na planini Nidje (Makedonija) kažejo, da obstajajo razne variacija, ki se medsebojno razlikujejo po večji vsebnosti pigmenta v vseh generativnih organih: cvetovih, storžih in v semenu. Tudi obratno: obstajajo variacija, ki imajo manjše količine pigmenta v teh organih. A. Po barvi moških cvetov pri rdečem boru lahko izdvojimo dve rasi (variaciji) - rdečo (Pinus silvestris L. var. erythranthera) in rumeno (Pinus silvestris L. var. sulforanthera) in vmesna variacija. Slednja ni samostojna rasa. Prvo pogojuje navzočnost pigmenta antocijana v času cvetenja, drugo pa navzočnost klorofila. Dolžina rdečih moških cvetov je 6,09 ± 0,04 mm na ploskvi Reder in 5,61 ± 0,12 mm na ploskvi LakitE:~. ·.dolžina rumenih pa je 7,43 ± 0,04 mm (Reder) in 6,29 ± 0,03 mm (Lakite). Rumena variacija ima torej nekoliko daljše cvetove. Pelodna zrna z rdečih moških cvetov so nekoliko večja od peloda z rumenih cvetov. Upoštevajoč tudi druga raziskovanja, je nemogoče odrediti katera rasa ima večja pelodna zrna. Barva moških cvetov pri rdečem boru je konstantna, nespremenljiva značilnica. Sposobnost tvorbe novih pigmentov je dedna karakteristike, ki jo uravnavajo genski mehanizmi. B. Tudi mladi ženski cvetovi se razlikujejo po barvi. Tudi pri njih so ugotovljene variacija glede na vsebino pigmenta; tako imamo rdečo, rumeno in vmesno barvo. Barva ženskih cvetov je alternativna, šele pozneje dobi cvet stalno barvo. Z dosledno razčlenitvijo moških in ženskih cvetov na paralelna variacije, bi lahko pričakovali, da se bodo barvni tipi prekrivati. Toda proučevanja so pokazala, da je samo pri 8 primerkih prišlo do prekrivanja (skladja). Torej je imelo le 8 dreves rdeče moške in ženske cvetove. Barvo ženskih cvetov smo spremljali le eno leto, zato ne moremo trditi, ali je barva ženskih cvetov konstantna značilnica, ali pa se s starostjo spreminja. 274 c. Rezultati raziskav kažejo, da so storži rdečega bora različne barve. lzdvojili smo svetlo zelene, rumene in bronaste storže; obstaja pa še niz barv sto'ržev med temi glavnimi. Običajno imajo storži enega drevesa specifično barvo, ki jo je zelo težko opisati. Tudi tu ni znano, če ostaja osnovni barvni ton skozi leto isti. Po obliki apofize smo razvrstili storže v skupino z ravno (ploščnato) apofizo (f. plana), z zakrivljeno apofizo (t. reflexa) in intermediarno variacija. Dognano je, da so storži z zak:rivljeno apofizo daljši in težji kot oni z ravno apofizo. D. S proučevanjem pigmentacije semena rdečega bora smo ugotovili naslednje variacije: svetlo (var. /eucosperma Litw.), črno {var. melanosperma Litw.) in pisano (var. ba/iosperma Litw.). Merjenje dolžin semena je pokazalo zanemarljive razlike. Razmerje semena se ne oblikuje le po individualni variabilnosti, ampak tudi po dednih lastnostih. Iz postavljenih odnosov variacij moških in ženskih cvetov in ba'rve semena je ugotovljeno, da je največ semena črne variacije in sicer pri drevesih z rdečimi moškimi in ženskimi cvetovi kakor pri drevesih z rumenimi ženskimi in moškimi cvetovi. Tudi krilca variirajo od svetlih (svetla in slabo obarvana), prek srednjih (bronasto do ·rjave barve) do temnih (temno bronaste barve, popolnoma obar- vana). Obarvanost krilc je odvisna od intenzitete in razporeditve osnovnega pigmenta. Tudi merjenje dolžine krilc ni pokazalo bistvenih razlik in iz te značilnice ni moč postavljati nobene zakonitosti. Kljub jasni razčlenitvi semena in krilc po barvi je bila le pri 10 drevesih ugotovljena skladnost barv med semeni in krilci pri 30 drevesih pa te skladnosti ni bilo. Zaključujemo, da zelo redko s·rečamo drevesa, kjer so semena in krilca iste barve. Nadaljnja proučevanja generativnih organov rdečega bora je treba geografsko razširiti in raztegniti tudi na večletna opazovanja. Literatura 1. Bodnaroev, A. S. (1954): Skala cvetov; lzdajateljstvo AN SSSR, Moskva. 2. Cernjavskij-Nedjafkov-Pioštakova-Dimitrov (1959): Drveta i hrasti v gorite na Blgarija, Sofija. 3. Dobrinov, J. (1961): Visokoplaninska forma na bjal bor v Blgarija, Naučni trudove na VLTI, tom IX, Sofija. 4. Dengler~Scamoni (1939): Ober die Keimungsbedingungen von Waldbaumpollen, Zeitschrift Forst· und Jagdvisen, N°-l. 5. Engler, A. (1913): Einfluss der Provenienz des Samens aut die Eigenschaflen der Schweizerischen, Centr des Forst Versuchwesen. 6. Fukarek, P. (1959): Sumarska enciklopedija, 1. Zagreb. 7. Kerschon, P. (1949): Untersuchungen liber die physiologiche VariabiliUit, Versuchwesen, Bd.26. S. Kozubov, G. M. (1962): O krasnopylnikovoj formi sosni obiknovenoj. Botaničeskij žurnal, No-2., Moskva. !l. Karlelj-Manoevlč (1970): Genetika v lesovodstve, Moskva. 10. Mamsev, S. A. (1965): Variacii sosni obiknovenoj po okraske generativnih organov i ih korelja- tivnie svjazi i morfologičeskimi priznakami derevjev, Vnutrividovaja izmenjčivost drevesnih rastenij, AN SSSR, Ukrainskij filijal, Vipusk 47, Sverdlovsk. 11. Mamaev, S. A. (1965): Biologičeskie osobenosti piljci sosni iz različnih rajonov Urala, Trudi instituta biologii AN SSSR, Vipusk 42, Sverdlovsk. 275 1: Il r 12. Mamaev, S. A. (1968): Sezonskaja izmenjt:ivost okraski cvetkov rastenij lesnoj zoni ravnjih Srednevo Urala, Materijali po vnutrividovoj izmenjčivosti i sistematike rastenij, AN SSSR Uraljskij rilijal, Vipusk 60, Sverdlovsk. 13. Mamaev, S. A. {1970): Geografičeskaja izmenjčivost semjan sosni obiknovenoj, Voprosi geografi- českoj izmenjčivosti i sistematike rastenij, AN SSSR Uralskij filijal. Vipusk 75, Sverdlovsk. 14. Negulescu-Savulescu (1957): Dendrologie, Bucurest. 15. Nekrasova, T. P. (1959): O značenii žoltoj i rozovoj okraske mužskih šišek u vidov Pinus. Botaničes­ kij žurnal, tom XXXXIV, No. 7, Moskva. 16. Nekrasova, T. P. (1960): Plodonošenie sosni v Zapadnoj Sibirii, Jzdateljstvo AN SSSR, Novosibirsk. 17. Ničota, B. (1963): Neke oznake planinskih tipova belog bora na planini Nidje {Pinus silvestris ssp. hamata), Sumarstvo, br. 1-2, Beograd. 18. Nlčota, B. (1984): Pridones kon poznavanjeto na formite na nekoi četinarski vidovi šumski drvja (Početno soopštuvanje), Godišnik na šumarskiot institut, knjiga VI, Skopje. 19. Pravdin, L. F. {1958): Sosna lentočnih borov Zapadnoj Sibirii, Raboti po Jesovedeniju, Trudi instituta lesa AN SSSR, tom 36, Moskva. 20. Pravdin, L. F. (1964): Sosna obiknovenaja. lzdateljstvo Nauka, Moskva. 21. Simak, M. (1953): Ober die Samenmorphologie der gemeinen Kiefer (Pinus silvestris), Medd. frcam Statens Skogsforskingsinstitut, Bd. 43, No. 2. 22. Simak-Gustalsson (1954): Frobeskoffenhefen hos modertat och ymper av tali, Medd. froam Statens Skogsforskingsinslitut, Bd. 44, No. 2. 23. Schne/1, G. (1960): Die Abhangigheit der Lebenskraft und der Pflanzengrosse von der Keimschnel- ligkeit bei unterschiedlicher Korngrosse, Algemeine Forst- und Jagdzeitung, Bd. 34. 24. Steven-Kar/ise (1959): The nalive pinewoods of Scotland, Edinburg. 25. Tataranu, /. (1960): Arbori si arbotusi in Romania, Bucurest. 26. Wettstein, W. {1958): Rassen und Zilchtungsforschung bei Pinus silvestris, Schweiz. Zeitschrift fUr Forstwesen, No. S-9. DIE UNTERSUCHUNGEN HINSICHTLICH DER GENERATIVEN ORGANE BEl DER ROTFOHRE (PINUS SILVESTRIS L.) IM ZUSAMMENHANG MIT HYBRIDISIERUNG Zusammenfassu ng Spezielle Untersuchungen mit dem Ziele, die Variabilitat und Pigmentierung der generativen Organe der Rotfohre zu studieren, wurden bisher - von geringfugigen Aus- nahmen abgesehen - in sehr beschrangtem Umfang durchgefOhrt, und die erzielten Resultate stehen miteinander in starkem Widerspruch. Es wurde der Versuch gemacht, diese Fragen etwas eingehender zu behandeln. 1. Nach der Farbe (Pigmentierung) der mannlichen lnfloreszenzen konnen bei der Rotfohre zwei Grundvariationen ausgeschieden werden: die rate (var. erythranthera) und die gelbe (var. su/phoranthera), sowie auch die intermediare. Die rote Variation ist durch die Anwesenheit des Anthokyans und die gelbe des Chlorophylls bedingt. Das Pollen der roten mannlichen lnfloreszenzen hat etwas grossere Dimensionen als dasjenige der gelben. Die Fiirbung der mannlichen lnfloreszenzen ist bei der Rotfohre eine Konstanta, unveranderlich Charakteristik. Die Fahigkeit der Bildung irgendeines Pigmentes ist eine erbliche Charakteristik mit genetischer Grundlage. 2. Bei jungen weiblichen lnfloreszenzen besteht eine Farbendifferenz, so dass auch bei ihnen Variationen mit roter, gelber und untermediarer Pigmentierung festgestellt sind. Die Fiirbung der weibliclen lnfloreszenzen hat einen alternativen Charakter, die standige Farbung tritt erst etwas spater auf. Von 40 untersuchten Biiumen hatten nur 8 sowohl rote mannliche als auch rote weibliche lntloreszenzen. 3. Bei der Zapfen der Rotfohre wurden eine grune, eine gelbe und eine hellbraune Variation festgestellt, es besteht aber auch eine Reihe von intermediaren Variationen. Nach der Apophysenform unterscheidet man Zapfen mit flacher und gekrummter Apo- physe. Dabei wurde festgestellt, dass die Zapfen mit gekri.immter Apophyse langer und schwerer siJ:ld. 276 4. Das Studium der Samenfarbung bei der Rotfohre ergab folgende Variationen: eine helle (var. Jeucosperma Litw.), eine schwarze (var. melanosperma Litw.) und eine bunte (var. baliosperma Litw.). Aufgrund der Zusammenhange zwischen den Variationen der mannlichen und weiblichen lnfloreszenzen, dass Samen der schwarzen Varation am haufig- und zwar sowohl bei den roten mannlichen und weiblichen lnfloreszenzen als auch gelben mannlichen und weiblichen lfloreszenzen, dass Samen der schwarzen Variation am haOfig- sten auftreten. Auch die Samenfli.igel variieren von bleichen liber mittlere bis zu dunklen NGancen. Die Flilgelfarbung hangt von der lntensWH und mosaischen Verteilung des Grundpigmen- tes ab. Obwohl die Differenzierung der Samen und FIOgelfarbung genOgend geklart ist, wurde nur bei 10 Baumen eine Kongruenz der Samen- und F:Ogelfarbung festgestellt, wahrend bei 30 Baumen keine Kongruenz zu finden war. Daraus kann geschlossen werden dass lndividuen mit doppelter gleicher Pigmentierung (bei Samen und Fli.lgeln) ziemlich selten angetroffen werden konnen. Weitere Untersuchungen der generatieven Organe bei der Rotfčhre sollten auf gros- sare geographische Regionen ausgedehnt und mit mehrjahrigen Beobachtungen erganzt werden. POSKUšAJMO SI ZAPOMNITI preučiti-im preučim se iz gozdarja v peka proučiti-im kakšen problem poglobljeno, sistematično analizirati Verjetno ste opazili, da smo v tej številki odstopili od rabe besede preučiti v smislu poglobljenega razmišljanja o nekem problemu, tako kot smo jo rabili doslej in kakor veleva SP 1962 na str. 680. Nova jezikoslovna razlaga je za ti dve besedi drugačna (glej zgoraj!). Približala se je, odnosno osvojila je rabo, ki se je zakoreninila v živem jeziku. Odslej torej drugače. apofiza-e ž zgornji, pri borih odebeljeni del plodne luske na storžu, sin.: ščitek, Gozdarski slovar 1970. 277 UDK 634.0.145.7 Formica rufa MANJ ZNANE ZANIMIVOSTI PRI MRAVLJAH Med številnimi vrstami žuželk, ki naseljujejo svet, imajo mravlje (Formicidae) svoje posebno mesto, tako zaradi videza, kakor tudi zaradi svojskega načina življenja. Mravlje so razširjene po vseh kontinentih sveta. Doslej je ugotovljenih okoli 5000 različnih vrst mravelj, ki se medsebojno razlikujejo po morfoloških in bionomskih posebnostih. Od tega velikega števila v svetu znanih vrst pa je v palearktični coni, kamor po svoji geografski legi spada tudi vsa Jugoslavija in s tem tudi Slovenija, razširjenih le okoli 40 različnih vrst mravelj. Mravlje so sicer različnih velikosti (od 1 do 25 mm), skupna pa jim je dobro znana, značilna oblika, zaradi katere se mravlje bistveno razlikujejo od vseh ostalih znanih žuželk. Kakor pri drugih žuželkah je tudi pri mravljah telo sestavljeno iz glave, oprsja in zadka. Posebno značilen je zadek, ki je sestavljen iz dveh, po obliki zelo različnih delov: iz bolj ali manj okroglastega končnega dela, imenovanega »ga- star~<, in iz enega ali dveh močno zoženih zadkovih členov sestavljenega veznega deta med oprsjem in zadkom. Ta vezni ali ,,petiolus•' člen trnaste oblike daje mravljam svojevrsten izgled (skica 1 ). Prvotno so imele vse vrste mravelj dobro razvito želo, ki jim je rabila za obrambo. V teku razvoja je pri večini v svetu znanih mravelj. med njimi tudi vsem evropskim vrstam, želo zakrnelo, ostale so le žleze, ki proizvajajo mrav- ljinčno (metanovo) kislino (skica 1 a). \ ' 11. \ \ Skica 1 ,. f 1 1 ' t Skica 1a 278 Skica 2 Nadaljnja značilnost mravelj je tudi tipično izoblikovana glava, na kateri so ob straneh dobro vidne relativno velike facetne ali sestavljene oči, na temenu pa še tri drobcena enostavna očesca. V glavo sta vsajeni kolenčasto ulomljeni 11-členi tipalki z dolgim držalcem in nekoliko odebljano zastavico. Poleg pozna- nih osnovnih funkcij rabijo mravljam tipalke tudi za medsebojno spO'razumevanje. Za vse vrste mravelj je skupen tudi tako imenovani polimorfizem, kar pomeni. da se ista vrsta mravelj pojavlja istočasno v ·različnih oblikah. Tako razlikujemo spolno nerazvite samice ali delavke, spolno razvite samice ali matice ter spolno razvite samce. Pa tudi med delavkami so opazne manjše razlike. Medtem ko imajo ene večjo oz. širšo glavo z močneje razvitimi čeljustmi in vrše funkcije branilcev ali vojščakov, imajo druge manjšo glavo z slabše razvitimi čeljustmi ter opravljajo za skupnost vsa druga raznotera dela. Skrb za zarod, nabiranje hrane in hranjenje ličink ter sodelavk, posebna skrb za matice, popravljanje in dograjevanje mravljišča je le del njihove velike, že prislovične aktivnosti (skica št 2). Večina znanih vrst mravelj živi v številčno velikih skupnostih - mravljiščih. Vsaka od omenjenih kast ima v mravljišču svojo točno določeno nalogo in za- dolžitev. Najpomembnejša je vsekakor naloga matic, ki so dolžne s produci- ranjem in z zaleganjem jajčec skrbeti za stalno obnovo vrste. Znane so vrste mravelj, v katerih mravljiščih je le po ena matica, to so tako imenovane mo- nogyne vrste. pa številnejše vrste s po več sto maticami v istem mravljišču ali polygyne vrste. Poleg matic imajo tudi samci zelo omejeno delovno področje. Njih naloga je le, da ob rojenju oplode mlade matice in na ta način tudi oni aktivno sodelujejo pri ohranitvi vrste. Po opravljenem življenjskem poslanstvu pC\, kmalu odmro oziroma jih delavke kot nepotrebne in nezaželene pomore. Vsa ostala. dela v mravljišču pa opravljajo delavke. ki so tudi najštevilnejše. V srednje velikem mravljišču živi okoli 500 do 800 tisoč mravelj raznih kast, od- visno od vrste mravelj, starosti mravljišča, kakor tudi od raznih drugih ekoloških čin iteljev. 279 Mravlje so holometabolne žuželke. Med 4 do 38-tedenskim življenjem, kar je spet odvisno od vrste, preidejo vse štiri razvojne stadije, od jajčeca prek ličinke in bube do odraslega in formiranega osebka- prave mravlje. Kot je znano, žive mravlje v mravljiščih, ki si jih zgrade na zemlji, ali v njej, nekatere pa celo v lesu. Način gradnje, vrsta uporabljenega materiala, oblika in položaj mravljišča so tudi značilnosti posameznih vrst. V naših gozdovih razširjene vrste mravelj si za mravljišča najraje izberejo sončna, zavetrna mesta ob vznožju že delno propadlih drevesnih panjev. Mravljišča so zahtevne arhi- tektonske g·radnje s številnimi etažami, komorami, hodniki, klimatskimi jaški in vhodnimi odprtinami. V najnižjem in zato tudi najbolj zavarovanem delu mrav- ·ljišča, pri nekaterih vrstah mravelj tudi do enega metra globoko v zemlji, so matični prostori, v katerih se zadržujejo matice. Nad njimi so komore z jajčeci in ličinkami, razporejenimi po starosti in razvitosti. V vrhnjih, najbolj suhih prostorih mravljišča so razmeščene bube. Za zarod skrbe delavke, ki z ozirom na spreminjajoče vlažnost in tempera- turo v mravljišču stalno premeščajo zarodno-razvojne stadije iz enih v druge prostore. V zimskih mesecih, ko se temperatura mravljišča zniža pod i 0° C, se mravlje premestijo v najnižje in najtoplejše, ponavadi podzemske predele, kjer prezimijo. V mravljišču je več ali manj konstantna temperatura, ki od tempera- ture okolja odstopa tudi do 15° C. Relativno visoke temperature v notranjosti mravljišča so posledica povečane ali zmanjšane aktivnosti mravelj. Za urav- navanje temperature v mravljišču skrbe tudi delavke z odpiranjem in zapiranjem prezračevalnih jaškov in odprtin na površini mravljišča. Mravlje prištevamo k toploljubnim ali termofilnim žuželkam; kot dokaz temu je tudi njihovo značilno sončenje na površini mravljišča, zlasti v poznih zimskih ali zgodnjih spomladan- skih mesecih. Namen senčenja pa ni le lastno ogrevanje, temveč da sprejeto toploto prenesejo v mravljišče, kjer jo oddajajo. Na ta način seg·revajo mravljišče. Ugotovljeno je, da so bile mravlje v daljni preteklosti izrazito mesojede žuželke. Med evolucijskim razvojem so se pa prilagodile tudi drugim vrstam hrane. Omembe vredna je zlasti njih velika sladkosnednost, ki si jo tešijo z raznimi vrstami sladkorja, ki jih vsebujejo rastlinski sokovi. Ker same ne morejo neposredno užiti rastlinskih sokov, so si za posrednika izbrale različne rastlin- ske uši, ki jih oskrbujejo s tovrstno hrano. Uši s svojim posebno oblikovanim, Skica 3 280 Mravlja v ••stavu gotovs« -obrambni položaj. Zelo lepo je opisal življenje mravelj naš Fran Erjavec v spisu Mravlja. dolgim sesalom izsesavajo rastline. Le manjši del sokov uporabijo za lastne potrebe, (skica št. 3) večji del sokov pa kot neizkoriščene izločajo po kapljicah na svojih zadkih. Ta odvečni del sokov uporabljajo mravlje kot visoko cenjen in morda tudi nujen del prehrane. Za protiuslugo pa mravlje branijo uši pred raznimi sovražniki in jih v poznih poletnih mesecih tudi prenesejo v mravljišča, kjer jih po odložitvi jajčec sicer izkoristijo za prehrano, jajčeca pa varno pre- zimijo. Spomladi prenesejo iz jajčec izvaljene ličinke na rastline in si na ta način spet zagotove dobaviteljice sladkih sokov. Opisano sožitje med mravljami in rastlinskimi ušmi imenujemo »trofobiozo((. Tudi od mravelj neizkoriščeni sladki izločki uši pa kot tako imenovana ))mana« nalega na listne in druge površine, kjer predstavlja hrano tudi drugim žuželkam. Predvsem pa je mana odlična podlaga za naselitev raznih epiksilnih gliv. Iz navedenega lahko zaključimo, da 281 mravlje uši pravzaprav goje in jih širijo ter istočasno izkoriščajo kot >1molzne kravice«. Za prehrano zaroda in matic pa ne skrbe vse delavke enega mravljišča, temveč le določene skupine delavk, ki stalno obiskujejo teren okoli mravljišča in vse za prehrano uporabne snovi vnašajo po očiščenih stezicah v mravljišče. Prehranjevalne oziroma Javno področje mravelj enega mravljišča je zelo različno. Lovno področje raznih travniških mravelj je pa na splošno mnogo večje od področja naših gozdnih mravelj, ki se po mnenju raziskovalcev razteza od 50 do 70 m okoli mravljišča. Navedena razdalja je le orientacijska, nikakor pa ne- prekoračljiva, saj najdemo mravlje tudi na večjih oddaljenostih od mravljišča, posebno takrat, če v bližini ne najdejo dovolj hrane. Ulovljeni plen umore ali ga pa omrtvičenega same ali s pomočjo drugih delavk prenesejo v mravljišče. Kot vidni rezultat koristnega delovanja mravelj - uničevanje rastlinam škodljivega mrčesa, so ))zelene oaze«, nepoškodovane skupine drevja sredi sestojev prizade- tih od lzazidajo<< v posebne, v ta namen določene prostore. Njih naloga je tudi, da v primeru nevarnosti prenesejo zarod (ličinke in bube) na varnejša mesta v mravljišču in ga na ta način tudi zaščitijo pred škodljivim vplivom direktne sončne svetlobe. Skica 4 283 Pri mravljah je na splošno od vseh čutov najbolj razvit voh. Voh omogoča mravljam orientacijo v prosto'fu, prav tako se pa s pomočjo voha mravlje tudi medsebojno spoznavajo. Nedomače dišeče mravlje, ki slučajno zaidejo v tuje mravljišče so zapisane poginu, ker jih domačinke po duhu takoj izslede, jih napadejo in uničijo. Vse vrste rdečih gozdnih mravelj, ki so razširjene po slovenskih gozdovih, so brez dvoma za gozdno zdravstveno stanje velikega pomena in jih zato tudi smatramo za enega izmed najkoristnejših pa tudi važnih regulatorjev biološkega ravnotežja. Mravlje so vsekakor pomembne zatiralke ali vsaj reducenti gozdnih škodljivcev, predvsem iz vrst metuljev, dvokri!cev, kožokrilcev, pajkovcev in dru- I Skica 5 gih. čudežev pa tudi od mravelj ne moremo pričakovati, saJ Je njih koristna dejavnost omejena na ozka področja okoli mravljišč, poleg tega pa se moramo zavedati, da so tudi mravlje izbirčne in jim ob veliki izbiri raznovrstne hrane, nekatera bolj nekatera pa manj, ustreza. Za škodljive smatramo v gozdovih razširjene tako imenovane lesne mravlje (Camponotus sp.), ki si mravljišča napravljajo v spodnjih delih še rastočih iglav- cev, predvsem v smrekah in povzročajo njih predčasno sušenje in s tem tudi izgubo dragocene lesne mase. Prisotnost lesnih mravelj nam v večini primerov nakažejo žolne, ki izkljujejo v naseljena drevesa na različnih nivojih velike in globok0 luknje, s pomočjo katerih ropajo mravljinčjo zalega. Lesne mravlje ni težko ločiti od ostalih koristnih rdečih gozdnih mravelj, saj so od njih znatno večje, dosežejo okoli 1 cm dolžine in so tako tudi naše največje v gozdovih živeče mrav.lje (skica 5). 284 Naj omenimo še škodljive ali bolje ·rečeno neprijetne in nadležne hišne mravlje (Lasius sp.), ki vdirajo v hiše in stanovanja in se hranijo z raznimi, človeški prehrani namenjenimi potrebščinami. K tem, tudi pri nas razširjenim hišnim mravljam prištevamo malo faraonsko mravlje (Monomorium pharaonis L.) in dve vrsti rdečehrbtnih hišnih mravelj (Lasius emarginatus Latr. in L bruneus Latr.). Pri opazovanju mravelj se bo morda komu zastavila tudi vprašanje, kako je mogoče, da tudi po več let stara mravljišča ne prerastejo razni lišaji, mahovi ali trave, saj predstavlja materija! mravljišča odličen substrat za kalitev trosov in semenja. V pojasnilo naj navedemo, da je vsako naseljeno mravljišče v stalnem obnavljanju, predelavi in rasti. Vse trase in seme, ki slučajno pade na mravljišče, mravlje izkoristijo za prehrano, neužitne snovi pa enostavno potonejo v mrav- ljišče, kjer jih mravlje osamijo, v kolikor niso v stanju, da jih odstranijo. Vsi taki tujki predstavljajo brez dvoma določeno oviro za normalni razvoj mravljišča. O točnosti navedenega se lahko prepričamo na enostaven način. Ce na mravljišče položimo košček staniola ali stekla, bo tujek že po parih dneh izginil, zasledimo ga pa lahko nekaj centimetrov globoko pod površino mravljišča. Determinacija mravelj je z ozirom na številne vrste, ki so razširjene tudi v naših gozdovih, ter na minimalne razlike med posameznimi vrstami zelo zahtevno in težko delo, pri katerem nam je v pomoč obširna literatura. Ne bilo bi pravično če v zvezi z mravljami ne bi imenovali prof. dr. K. Gosswalda, ustanovitelja Instituta za uporabno zoologijo univerze v Wurzburgu, ki izdaja že od 1955. leta dalje svoj mesečnik »Waldhygiene<,, v katerem je večji del posvečen mravljam. Doslej so v slovenskih gozdovih nesporno ugotovljene naslednje vrste gozd- nih mravelj: Formica execta Nyl. - temnordeča gozdna mravlja, Formica polyctena Foer. - golohnbta gozdna mravlja,* Formica sanguinea Latr. - krvavordeča gozdna mravlja,* Formica rufa L velika rdeča gozdna mravlja, Formica truncorum Fabr. - štorovska mravlja, Formica pratensis Ratz. - travniška rdeča mravlja, Formica lugubris Zett. -- planinska temna gozdna mravlja, Formica aqui/onia Yarr. - planinska rdeča gozdna mravlja. Sovražniki in zatiralci gozdnih mravelj ter možnosti zaščite Kakor vsa živa bitja, imajo tudi mravlje, ki so koristen člen gozdnih biocenoz in celotne prehranjevalne verige, svoje specifične zatiralce iz vrst predatorjev in parazitov. Posebno mesto pa ima v tem pogledu človek. Zal lahko ugotovimo, da je ravno človek zaradi nepoučenosti o koristnosti mravelj v večini primerov glavni neposredni pa tudi posredni povzročitelj izumiranja oziroma izginjanja mravelj. Ze majhne, toda ponavljajoče se poškodbe mravljišč so pogosten vzrok, da zapuste mravlje mravljišče in se preselijo na drugo mesto. Razkopano mrav- ljišče pa je v večini slučajev vzrok za propad mravljišča. Potrebno bo še veliko dela in prepričevanja, da se bo sicer splošno znano dejstvo o koristnosti mravelj prelilo tudi v prakso, ter da bodo mravlje in njihova mravljišča obvarovana pred človeško objestnostjo. Menimo, da se odnos do mravelj na splošno izboljšuje, verjetno tudi po zaslugi že leta 1957 objavljenega predpisa o zaščiti gozdnih mravelj, vendar se z dosedanjim stanjem ne smemo zadovoljiti, ker še vse prepogosto vidimo poškodovana mravljišča . .. za zdravstveno zaščito gozdov vsekakor najpomembnejši vrsti. 285 če določila prvotnega predpisa in kasnejših zakonov o gozdovih, ki tudi vse- bujejo zaščito mravelj, niso poznana širši javnosti, so pa z njimi gotovo seznanjeni tisti, ki so se z mravljami direktno okoriščati. Ugotavljamo lahko, da je v sloven- skih gozdovih prenehala škodljiva dejavnost posameznikov, ki so sistematično razdirati mravljišča in nabirali mravljinčje bube, da so jih nato za drag denar prodajali kot odlično krmo za sobne ptice, akvarijske ribe, razne plazilce in dvoživke v terarijih, kebčke fazanov v voljerah itd. Nabiranje bub in s tem uniče­ vanje mravelj je bilo razširjeno predvsem na področju Pohorja in Velike planine. Kljub izboljšanemu, ne pa zadovoljivemu stanju, naj bi bila stalna naloga in dolžnost tudi gozdarjev, da bi vedno in povsod poudarjali koristnost mravelj, njih prisotnost pa upoštevali tudi sami pri izvajanju gozdarskih del. Poleg človeka, ki je vse;kako•r najpomembnejši 2atiralec mravelj, pa naj omenimo še vsa druga, h gozdni biocenozi pripadajoča živa bitja, ki uničijo marsikatero kolonijo gozdnih mravelj. Med te naj kot najpomembnejše navedemo žolne in med njimi zlasti črno žolno (Picus martius L.), ki so ji mravlje glavna hrana. Na podlagi raziskav je ugotovljeno, da predstavljajo mravlje tej žolni do 95 °/o prehrane. 'Ker aktivnost žolne ni omejena le na letne mesece, temveč na vse leto, je lahko razumljivo, da so žolne pomemben dejavnik pri zmanjševanju populacij mravelj na določenem področju. 2olne se ne hranijo le z odraslimi mravljami, temveč še najraje z zarodom v mravljišču, do katerega si posebno v zimskem času izkopljejo globoke luknje in pobirajo plen. Luknje pa predstavljajo za mravljišče še dodatno nevarnost, in sicer v tem, da prezimujoče mravlje v poškodovanih mravljiščih zmrznejo, ker se zaradi njih mravljišče prekomerno ohladi tudi v notranjosti. Poleg najnevarnejše črne žolne so mravljam nevarni še veliki detel (Dryobates major L.), zelena žolna (Picus viridis L.), pivka (Picus canus L.) in mali detel (Dryobates minor L.), ki vsi na isti način, vendar le bolj poredko, uničujejo mravlji zarod oziroma poškodujejo mravljišča. Skica 6 286 Skica 7 Od drugih, v gozdovih živečih živali pa naj kot mravljam nevarne omenimo le še divjega prešiča, jelenjad, jazbeca in pa lisico. Te živali razkopljejo mrav- ljišča ali se po njih povaljajo z namenom, da jih razdražene mravlje z brizganjem mravljinčje kisline osvobode raznih kožnih zajedalcev. Tovrstne poškodbe mrav- ljišč so tudi v naših gozdovih redkejše in jim ne kaže posvečati posebne po- zornosti. Proti nevarnim žolnam in vsem drugim navedenim sovražnikom mravelj, pa je možna učinkovita in obenem zelo enostavna zaščita, ki obstaja v tem, da mravljišča jeseni, to je v drugi polovici septembra ali oktobra, na gosto pre- krijemo s suhimi smrekovimi ali borovimi vejami, od katerih so iglice že odpadle. Posebno na gosto mora biti z vejami obložena osnova mravljišča, da se na ta način onemogoči dostop do mravljišča nevarnim žolnam, ki uničijo dnevno tudi do 1000 mravelj. Zgodaj spomladi, vsekakor pa takoj, ko sneg na mravljišču skopni, moramo vejni zastor spet odstraniti. Drugi možni način zavarovanja mrav- ljišč pa je ta, da mravljišča zavarujemo z žičnimi ali plastičnimi mrežami, pri- trjenimi na stabilno ogrodje (skica št. 6). Tovrstna zaščita, ki je stalna in seveda dražja, je v navadi v Nemčiji, švici, Ceški in Italiji, in sicer v gozdnih sestojih, namenjenih ·raziskavam. Varovalna pokrivala so različnih oblik in izvedb (skica št. 7). Važno je predvsem, da je pokrivalo dovolj veliko, da ga stalno rastoče mravljišče v naslednjem obdobju ne bo preraslo, da zanke oz. odprtine v mreži niso večje od 4 cm, ter da je pokrivalo dobro zasidrana v zemlji. Tovrstna draga zaščita mravljišč je priporočljiva predvsem v odročnih gozdnih sestojih, medtem ko na podlagi izkušenj, ki smo si jih pridobili pri naseljevanju mravelj v Kamniški Bistrici, zaščitna prekrivala ne prihajajo v poštev v močno frekventiranih gozdovih, predvsem pa ne ob komunikacijah, kjer vzbude še večjo pozornost kot mrav- ljišča sama ter je učinek prav nasproten želenemu. Ne samo uničena mravljišča, temveč tudi iz zemljišča iztrgana in poškodovana pokrivala so bila rezultat naše prve poskusne kolonizacije in zaščite mravljišč z žičnimi mrežami. 287 - _"", -.. -~--· ....... _,. -~.". . -· Ne razpolagamo sicer z ustreznimi evidenčnimi podatki, toda verjetno velja tudi za naše gozdove, da se analogno ostalim evropskim državam število mrav- ljišč oziroma. mravelj postopoma, toda nezadržno zmanjšuje, čemur je posredno vzrok spet človek. Odpiranje gozdov s komunikacijami, druge gradnje v gozdovih, mehanizirana in tehnološko spremenjeno izkoriščanje gozdov na vse večjih po- vršinah, gojitveni ukrepi ter z njimi v zvezi spreminjanje mikroklimatskih prilik, povečanje izletništva in rekreacije v gozdovih je le nekaj primerov posrednega vpliva človeškega faktorja na občutljivo gozdno biocenozo, katerega člen so tudi mravlje. če je naša domneva o zniževanju populacij mravelj v slovenskih gozdovih pravilna, bi vsaj v bodoče kazalo mravljam posvetiti večjo pozornost. še ob- stoječe kolonije mravelj bi morali skrbneje varovati in zavarovati gozdne predele, iz katerih so mravlje izginile ali jih tam sploh ni bilo, pa z njimi vsaj poizkusno naseljevati, in to ob upoštevanju vseh doslej znanih tehniških, bioloških in ekoloških spoznanj za uspešno kolonizacijo. S tem v zvezi je vsekakor zanimiva ugotovitev, da v kraških bo,rovih nasadih in kulturah ni mravelj, če pa že so, so te zelo, zelo redke. Ta ugotovitev je zani- miva predvsem zato, ker predvidevamo, da bi imele mravlje na Krasu optimalne klimatske in prehranjevalne pogoje, saj bi v tamkajšnjih čistih borovih, delno pa že mešanih sestojih imele na razpolago številne in stalno prisotne borove škodljivce. če bo sestavek med gozdarji vzbudil zanimanje za mravlje, ter bodo po- samezniki kot pionirji tudi praktično začeli z zaščito še obstoječih mravljišč ali pa celo poizkusili s kolonizacijo mravelj. bo namen v celoti dosežen. Zavedati se moramo, da od mravelj, kot pomembnega biološkega dejavnika za zdravstveno stanje naših gozdov, lahko pričakujemo izdatno pomoč le v primeru, če bomo tudi mi poskrbeli za njihovo zaščito in številčni porast. Saša Bleiweis, dipL inž. gozd. 288 GOZDARSKI PROBLEMI NERAZVITIH DEŽEL Od 16. do 28. oktobra lani je bila Džakarta, glavno mesto Indonezije, gosti- teljica Vlil. svetovnega gozdarskega kongresa. Medtem, ko so se kongresi v prejš- njih letih ukvarjali predvsem z razvijanjem gozdarske politike v zmernih geograf- skih zonah, je slednji obravnaval gozdarske probleme tropskega pasti številne dežele v razvoju se srečujejo s problemom, kakšne posledice puščajo na gozdove veliki skoki porasta prebivalstva v teh deželah. Gozdna pustošenja so čedalje večja. Te površine dosegajo v tropskem in subtropskem pasu že 15 mio ha na leto. Vzroki za to so eksploatacija gozdov v industrijske namene, pustošenje zaradi pridobivanja kurjave ter pridobivanje zemljišč za kmetijske namene. Tako so morale dežele iz ekvatorialnega pasu ugotoviti, da je zelo težko ohranjati ustaljen odnos do gozda v oddaljenejših predelih ter hkrati pospeševati gospodarski razvoj. Zato so organizatorji izbrali kongresne temo: Gozdovi za ljudi. Na kongresu je sodelovalo 2148 delegatov iz 97 dežel in 13 mednarodnih orga- nizacij. Samo Indonezija je sodelovala z 885 strokovnjaki. To kaže na pomen gozdnega gospodarstva te dežele, ki je po številu prebivalcev (136 mio) četrta dežela na svetu. še nekaj podatkov o Indoneziji: gozdov je 122 mio ha, gozdna- tost je 64 °/o, registrirane sečnje imajo 50 mio m3 , vrednost izvoza sta 2 milijardi OM. Iz številnih tem v razpravi moramo podčrtati zlasti naslednjo: kako ohraniti gozdove, ob vedno večjem pomenu lesa kot surovine. Kongres je čvrsto ugotovil, da je za naraščajoče število ljudi v tropskem pasu vedno manj gozda. Pustošenje gozdov bo lahko zaustavljeno le, če bo naraščanje erozijskih in degradacijskih procesov v tleh zaustavljeno. Opazno je zmanjšanje varovalne vloge gozdov v roparskem odnosu do gozda. Zato bi moral biti osvojen splošni princip o trajnem gospodarjenju z gozdovi. Energetska kriza zahteva v deželah v razvoju vedno več lesa za kurjavo. To pa pomeni poslabšanje življenjskih pogojev za 1,5 milijardo ljudi. Zato je kongres v Džakarti pozval vlade dežel v razvoju, da pospešujejo sadnjo hitrorastočih dre- vesnih vrst, da bi lahko gozd tudi v bodoče ostal kot obnovljivi energetski vir. Problemi dežel v razvoju kažejo, da moramo s podobnimi problemi računati tudi v industrijsko razvitih deželah, posebej še, če računamo, da bodo dežele v razvoju vedno manj izvažala, ker bodo rabile les doma. Upajmo torej, da bodo opozorila Vlil. kongresa v Džakarti zalegla. Deklaraciji iz Džakarte ob rob Z izbiro teme kongresa: Gozdovi za ljudi, je bil zajet najširši ali dalekosežni pomen socialnih funkcij gozda. Toda v deželah tretjega sveta, ki so relativno bogate z gozdovi, dominirajo povsem drugi poudarki v socialnih funkcijah gozdov kot v industrijskih deželah. Ta razloček se je pokazal zlasti v uradno izbranih razpravljalskih področjih, ki so bila: Gozd in razvoj, Gozd in hrana, Gozd in delo, Gozd in industrijski razvoj ter Gozd in življenjski standard. Kongresni komite je zaključke kongresa oblikoval v 26 priporočilih in jih objavil v kongresni deklaraciji. 289 1 J !j 1 Kongresna dvorana v Džakarti V tropskih deželah v razvoju so funkcije gozdov, kot recimo vpliv gozdov na čistost zraka, gozdovi kot zaščita pred hrupom, gozdovi kot življenjski prostor ali celo rekreativni prostor, dalje vpliv gozdov pri ohranjanju vodnega režima, ali gozdovi kot razbijalci klimatskih ekstremov, nenačete, niso problematične. Takšni problemi so na tem območju omejeni na posamezna manjša področja. še vedno je v teh deželah glavni princip izboljšati življenjski standard revne- ga, zlasti podeželskega prebivalstva. Odhajanje ljudi iz dežele v velika mesta zaostruje socialne probleme, ki jih je treba preprečevati. Pri tem lahko {po za- ključkih kongresa) usmerjeno in namensko opredeljeno gozdno gospodarstvo ve- liko pomaga. - Tu so najpomembnejša trajna delovna mesta v gozdnem in tesnem gospo- darstvu. Visoko število delovnih mest v teh deželah, s poceni delovno silo, je socialno pomembnejše kot visoka tehnika. Trajna visoka zaposlenost pa bo za- gotovljena le, če bo odstopila od ekspertne orientacije svojega gozdnega gospo- darstva in prešla k trajnemu in ekološko stabilnemu gozdnemu gospodarstvu. 290 - Krčitve gozdov s požiganjem (shifting cultivation) morajo zamenjati s pro- duktivnejšo agrarno tehnologijo, ki bo zagotavljala prehranjevanje vedno večjega števila lačnih ust. Zaradi pomanjkanja umetnih gnojil ima pri tropskih tleh, ki so revna z dušikom in fosforjem, zeleno gnojenje zlasti z leguminozami, ki so bogate z dušikom, nenadomestljiv pomen. Da bi se ubranili izpiranju in preveliki insola- ciji, so pomembne oblike kmetijskega in gozdnega gospodarstva agrikulturni gozdovi. V takšnih kombiniranih objektih proizvaja zgornji drevesni sloj, ki je močno osvetljen, industrijski les in les za kurjavo, spodnji sloj, ki je zasenčen pa sestavljajo razne kulturne rastlinske vrste. Tropsko kmetijsko in gozdno gospo- darstvo bi moralo to zanimivo ekološko in gospodarsko kombinacijo razvijati tudi v bodoče. Dobre izkušnje v teh prizadevanjih so do sedaj s tobakovimi nasadi pod tikovimi sestoji ali pod sago palmami; dalje nasadi kakavovca v sestojih gumijevca ali pridelovanje zelene krme pod bo'rovci (Pinus mercusii). Uspešni so tudi nasadi kave, ananasa in popra v zavetju sestojev tropskih drevesnih vrst. Zlasti pridelovanje krme je za tropsko prebivalstvo zelo pomembno. L:ivljenjsko pomembno je pridobivanje lesa za kurjavo. Da bi se izognili seka- nju vrednih drevesnih vrst, je treba osnovati posebne sestoje s hitrorastočimi drevesnimi vrstami, zlasti panjevci, ali pa uporabiti za kurjavo manj vredne od- padke ali les, ki ga dobijo z gojitvenimi deli. - Slednjič bi morali izrabiti vse možnosti, ki jih dajejo tropski gozdovi in jih imenujejo stranski gozdni proizvodi. Gre za kavčuk, surovino za razne lake, kopal, kolofonijo, surovino za izdelavo svile, les za tanin; mnogo je rastlin, ki rabijo za izdelavo zdravil in kozmetičnih sredstev ter bonbonov. Mnogo rastlin daje tudi visokokvalitetna olja. !z Indonezijskih gozdov. Ustavilo se je. Problemi teh dveh so nam zelo domači 291 ~ ~ k ~ ... - " __ .. - ' Očitno gre tako bolje V naprednejših področjih lahko s pospeševanjem turizma razvijajo tudi drobno lesno obrt. (Izdelovanje spominkov itd.) - K izboljšanju življenjskih razmer podeželskega prebivalstva spada tudi izo- braževanje in izpopolnjevanje v kmetijskem in gozdarskem delu kakor tudi obrti in higiene. čeprav so gozdnogospodarski problemi tropskih dežela docela drugačni, so zanimivi zaradi primerjave in zaradi posebnosti, ki marsikdaj niso združljive z našimi razmerami. Kongres je imel za te dežele nedvomen pozitiven usmerjevalni pomen, evropskim udeležencem pa bo ostal v spominu predvsem po zanimivih ekskurzijah po številnih indonezijskih otokih. M. K. 292 DOGOVORILI SE BOMO, KAJ BOMO PISALI Z VELIKO ZAčETNICO (Pismo bralcem) Pravzaprav se nimamo kaj dogovarjati. Vse okoli velike začetnice je zapisano v Slovenskem pravopisu 1962 in 1979, str. 33 do 28. Vemo, da se vsa lastna imena pišejo z veliko začetnico (.2upančič, šarh, Litostroj, Olimpija). Zlasti nezgrešljivi smo pri osebnih imenih. Toda velikokrat smo v zagati: z veliko ali z malo, in ne moremo naprej. Ze pri rabi zemljepisnih imen hitro nastopi zadrega (Nova Gorica, Rogaška Slatina, toda Gornji grad, Novo mesto). No, danes hočemo razčistiti nekaj pravil pri pisanju besed, ki se v naši reviji največkrat pojavljajo in ki jih zelo različno pišemo - eni z veliko, drugi z malo začetni co. Gozdarski vestnik, Zbornik za gozdno in lesno gospodarstvo, Les {naslovi knjig, revij, zbornikov, skladb, slik, se pišejo z veliko začetnico - SP 1962, str. 38). Zveza inženirjev in tehnikov, Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva Celje, Pla- ninsko društvo Laško (naslovi društev se pišejo z veliko začetnico SP 1962, str. 38.). Državna založba Slovenije, Umetniška zadruga, hotel Turist, kavarna Slon, tobačna tovarna Ljubljana, gozdno gospodarstvo Postojna, železarna Ravne, tako SP 1962 na strani 36 in 39. SP priporoča tudi: biotehniška fakulteta univerze v Ljubljani, sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Ljubljani, svet za gospodarstvo, gozdarski šolski center v Postojni, gozdarski delavski dom v Glažuti, samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije in izobraževalna skupnost za gozdarstvo. Pri naštetih in podobnih imenih pa je veliko dvomov in veliko različnih pisanj. Doslej smo si v Gozdarskem vestniku, z več ali manj uspeha, prizadevali uveljaviti red, ki ga predpisuje SP. Priznati pa moramo, da 100-odstotni vseeno nismo bili - včasih nevede, včasih pa vede, ker se nam jo zdelo, da je navodilo v SP že nekoliko preživeto in nam je logika pojmovanja na- rekovaJa logiko pisanja. Mislimo, da je prav, da se dogovorimo, kako in kaj in da do- govor odslej vsi enako spoštujemo. To si bomo dovolili zategadelj. ker je tudi jezik živa tvorba, ki se neprestano spreminja in dograjuje. Tudi jezikoslovci dovoljujejo tu in tam kakšen popravek; seveda jih bomo povprašali, kaj mislijo. Ker menimo, da logika našega strokovnega razmišljanja in pojmovanje nekaterih lastnih imen zahtevata drugačno pisanje, kot smo zapisali v prejšnjem odstavku (citat SP 1962), bomo odslej pisali: Biotehniška fakulteta univerze v Ljubljani, Sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Ljubljani, Svet za gospodarstvo, Splošno združenje gozdarstva, Gozdarski šolski center v Postojni, Gozdarski delavski dom v Glažuti, Samoupravna interesna skup- nost za gozdarstvo Slovenije, Izobraževalna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Seveda velja to tudi za analogne besedne tvorbe. Toda še vedno bomo pisali z malo začetnico vse zakone, odredbe, odloke, pravilnike, samoupravne sporazume itd. - teden gozdov, oktobrska revolucija, pohorski bataljon, statut, pravilnik o medsebojnih razmerjih, požarnovarnostni pravilnik, pravilnik o varstvu pri delu itd. (SP 1962). čeprav gozdnih obratov nimamo več, bomo tudi njim določili začetnico. Pisali bomo: Gozdni obrat Velike Lašče, svetujemo pa, da za temeljne organizacije dosledno upo- rabljate TOZD za gozdarstvo ali TOK oziroma OK za gozdarsko kooperacija; nikakor pa ne TOZD Gozdarstvo. Seveda pa moramo pisati na primer TOZD Preske ali TOZD Rog Kočevje ali OK Vransko-lalec. Gozdno gospodarstvo je izraz za gospodarsko dejavnost v gozdovih (tokrat nimamo v mislih organizacije združenega dela). Tudi lesno gospodarstvo je podobna pojmovna jezikovna tvorba. čeprav je logična in razumljiva, pa je včasih malce neracionalna. Mi- slimo, da bi ti dve besedni pojmovnici zlahka zamenjala izraza gozdarstvo in lesarstvo. Naša vodilna gozdarska raziskovalna inštitucija Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo ne bi izgubila ugleda, če bi ji rekli kratkomalo Inštitut za gozdarstvo in lesarstvo, mar ne! Potihem upamo, da si s tem nismo nakopali svete jeze prometnikov naše besede. Prepričani smo, da bo tako naše pisanje logičnejše. 293 Med tem smo naša razmišljanja poslali tudi komisiji za redakcijo slovenskega pravo- pisa oziroma njenemu članu profesorju Janku Modru s prošnjo, da bi ocenil naš predlog in naš postopek. Profesor se je prošnji ljubeznivo odzval in moramo z olajšanjem ugotoviti: soglašal je z našimi pogledi in načeli pri rabi jezika v naši reviji. Opozarjamo le na pisanje zakonov ln drugih dogovorov - samoupravnih in družbenih - z veliko začetnico, kar bi morali seveda upoštevati tudi pri pisanju zakonov in sporazumov. (Glej in seveda tudi spoštuj Modrov predlog!). Na koncu našega jezikovnega razglabljanja smo rahlo podvomili v sprejemljivost našega predloga in postopka. Profesorjev odgovor ni samo potrdil strokovnost predloga in družbeno sprejemljivost postopka; med vrsticami najdemo tudi priznanje reviji za aktivno sodelovanje in skrb pri negi naše jezikovne kulture, še posebej ker gre za gospo- darsko strokovno področje. Zategadelj bomo poskušali tudi v bodoče, skupaj z napred- kom naše stroke, izpopolnjevati in žlahtniti naš strokovni jezik, ki mu bo osnova vedno naša živa govorica, seveda očiščena tujk in drugih nepotrebnih vplivov. Spoštovani tovariši! Dogovorili se borno ••• Najprej naj ponovim temeljno misel iz tega vprašanja in predloga: Doslej smo si v Gozdarskem vestniku, z več ali manj uspeha, prizadevali uveljaviti red, ki ga glede velike začetnice predpisuje SP 62, vendar stoodstotno ni šlo, ker je navodilo ,,. SP že nekoliko preživeto in ker nam logika našega strokovnega razmišljanja in pojmovanja nekaterih lastnih imen narekuje drugačno pisanje. Od snovanja SP 62 je minilo že lepo število let, tako da so se v tem času lahko lepo pokazale njegove dobre in slabe strani, sodobno dinamično življenje pa je odprlo polno novih vprašanj in dalo predloge za nove in drugačne rešitve, zato je poseben odbor od leta 1973 do 1976 pripravljal novo izdajo SP in sad tega snovanja je Načrt osnutka, ki naj bi ga SAZU dala v javno debato. Njegovi predlogi za pisavo velike in male začetnice, ki nas tu zanima, so razvidni iz )>Komentarja k Načrtu pravil slovenskega pravopisa«, ki sta ga v Slavistični reviji (1977, i, 78-90) objavila dr. Jože Toporišič in dr. Jakob Rigler, in iz »Nekaj pripomb (Borisa Urbančiča) k Načrtu pravil slcvenskega pravopisa«, objavljenih v Slavistični reviji (1978, 1, 79-95}. Videti je, da je v novem predlogu SP zajeta logika pisanja, kakor ste jo nakazali v svojem vprašanju in v praksi v pisavi v Gozdarskem vestniku. Pri večbesednih zemljepisnih imenih naj bi po novem pisali z veliko začetnico vse besede razen samostalnikov vas, mesto, trg, naselje in se/o in predlogov, na primer Nova Gorica, Rogaška Slatina, vendar Vavta vas pri Novem mestu. Z veliko začetnico naj bi pisali naslove društev, podjetij, organizacij, ustanov in po- dobno, kadar jih navajamo kot lastna imena, če pa jih uporabljamo kot vrstna imena, jih seveda pišemo z malo, na primer: Biotehniška fakulteta Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani: študiral je na biotehniški fakulteti. Po isti logiki kot Finžgarjev Pod svobodnim soncem naj bi po novem pisali z veliko tudi zakone, kadar gre za navedbo nasfova, na primer Zakon o avtorskem pravu, vendar gre v člankih večinoma le za smiselno vrstno poimenovanje, zato ga pišemo z malo: kakor je predvideno v zakonu o avtorskem pravu. Taka smiselna logika nam narekuje tudi pisanje drugih podobnih pojmov, na primer Izšel je Statut Društva inženirjev in tehnikov, vendar: V statutu našega društva piše ... Kadar se Gozdni obrat Velike Lašče pojmuje kot lastno ime (naj bo danes ali v preteklosti), naj bi ga pisali z veliko, drugače z malo. Tudi za pisavo TOZD za gozdarstvo velja isto, kadar govorimo o lastnem imenu, drugače pa lahko pišemo tudi z malo. Tako je vaša praksa pokazala pot ncvi redakciji SP, če ne bo takrat, ko bo novi SP izšel, vaša praksa že spet precej drugačna. Taka je pač večna dirka med dogovori in življenjem. Janko Moder 294 NAKNADNA čESTITKA PRIRODOSLOVCEM Aprila letos so pisali zapisnik svojega 44. letnega občnega zbora, hkrati pa že 41. leto izdajajo žlahtni prvenec našega prirodoslovja, revijo Proteus. Verjetno ni naključje, da ima P.rirodoslovno društvo Slovenije tako bogato tradicijo. Njegovo bogastvo in pomen sta v njegovi vlogi pri razvijanju našega nacionalnega prirodoslovja. Kdo se že iz mladih let ne spominja Proteusovih številk, ki so jih sestavljali in urejali naši prirodoslovci-klasiki, čermelj, Ramovš in drugi. čeprav kot kratkohlačniki nižje gimnazije ali osemletke marsikdaj nismo veliko razumeli, smo zavestno in podzavestno čutili raven in vrednost slovenskega prirodoslovja. To pa niso bili le občutki mladosti. Občutek vrednosti in spoštlji- vosti je naraščal hkrati z rastjo naše življenjske in strokovne izkušenosti. Ta vsebinska polnost, kompleksnost in tradicija z nacionalnostnim akcentom ni naključna, smo zapisali. Dialektična osnova takšnemu razvoju je visokosintezna prirodna kompleksnost našega naravnega prostora, kjer imajo ekološke vrednote posameznih elementov in celote, življenjski vpliv na stanje in perspektivo našega narodnostnega razvoja; tako gospodarskega kot duhovnega. Ti kvalitetni dosežki našega naravoslovja so lahko nastali le s strpnim in vztrajnim delom mnogih. Zato v njegovi zakladnici srečamo vrsto imen, od akademikov do samoukov, ki so vsak na svojem področju, pa vendar z upoštevanjem dela enega in drugega, vztrajno gradili kleno zgradbo znanja o naši krajini, rastlinju, jamah, živalstvu, gozdu itd. Ta smiselno grajena teoretična nadgradnja je omogočila, da se je v kratkem obdobju, zlasti po drugi vojni, intenzivno razvila cela vrsta aplikativnih panog kot ag·ronomija, gozdarstvo, veterina, živilstvo in druge. Omenil sem strpnost, ki da je karakteristična prvina raziskovalcev v priro- doslovju. Odkod ta lastnost ravno njim, prepustimo sociologom in psihologom. Ne moremo pa mimo rezultatov takega dela. Brez dvoma gre tudi za vpliv ele- mentarne demokratičnosti, ki vlada v naravnih procesih, v katerih so velike živali in male živali, velike reke in potočki, trave in drevesa, zemlja in kamen, fotosinteza in razpad - vsi so pomembni in brez njih ni usklajenega visokovrednega prirod- nega prostora. Takšen red, takšna izkušnja opredeljujejo tudi prirodoslovno raz- iskovalno delo. 2elimo le, da bi naši prirodoslovci to dialektično izkušnjo tudi ohranili. Zakaj toliko besed o občnem zboru prirodoslovnega društva ravno v naši reviji. Ko sem odhajal po preprosto, vendar akademsko ~racionalno izpeljanem pro- gramu društva, sem se počutil nelagodno. Brali so čestitke, brzojavke, prikazan je bil bodoči program dela društva in Proteusa; tudi aktivnost v preteklem obdobju je bila natanko opisana - toda povsod smo manjkali gozdarji. Razen mandata v upravnem odboru društva, o gozdarstvu ni bilo slišati. Pa vendar je prirodoslovje del gozdarstva in gozdarstvo pomembni del prirodoslovja, posebej pri nas na Slovenskem. Ali res lahko delamo brez biologije! Tudi biologija brez znanja o gozdni biocenozi ni popolna. Torej gre za manjkajoče stalne stike, delovne pove- zave pri raziskovalnem in operativnem delu. Ne gre niti za tako različni področji, da bi sodelovanje ne imelo svojega smiselnega opravičila, niti za tako sorodni, da bi bila porušena racionalnost strokovne organiziranosti. Področji izhajata ena iz druge in se dopolnjujeta. Takšno sodelovanje bi lahko prineslo marsikaj ko- ristnega. (Morda celo v naši fitocenologijil) Na občnem zboru je profesor dr. France Adamič po štirih letih uspešnega dela, predal urednikovanje Proteusa dr. Tonetu Wrabru. Tako je zaključeno še eno veliko obdobje in, prepričani smo, začeto novo, saj je že kar po pravilu 295 vsak urednik Proteusa zapisal med prispevke svojih zvezkov vso svojo osebnostne izvirnost, znanje pa tudi srčnost. ln ker smo gozdarji zamudili slovesni trenutek občnega zbora Pri·rodoslov- nega društva Slovenije, tedaj naj tu (z enako dobronamernostjo) zaželimo pri- rodoslovcsm, še posebej pa Proteusu in njegovemu novemu dirigentu dr. T. Wrab- ru veliko kreativnih uspehov. MAG. SONJA HORVAT-MAROLT - DOKTOR GOZDARSKE ZNANOSTI Marko Kmecl Dne 20. 3. 1979 je na VTOZD za gozdarstvo Biotehniške fakultete uspešno zagovarjala svojo doktorsko disertacijo Sonja Horvat-Marolt. Gozdarsko visoko šolo je končala v Ljubljani, nakar se je dlje časa izpopolnjevala pri znanem švi- carskem gozdarskem strokovnjaku dr. Leibundgutu. V enoti za gojenje na VTOZD za gozdarstvo se posveča predvsem genetiki in semenarstvu. Sonja je kot sode- lavka enote za gojenje gozdov na VTOZD za gozdarstvo dobro znana številnim našim praktikom, nekdanjim študentom gozdarstva. Tudi njeni najbližji sodelavci se njenega uspeha veselimo in ji iskreno čestitamo. Disertacija ni nastala v kratkem času in na hitro, pač pa po večletnem trudu. Naslov je »Kakovost smrekovega mladja v subalpskem smrekovem gozdu Julij- skih Alp«. Raziskovalna dela je avtorica opravila v pokljuških gozdovih. Rezultati so uporabni tudi neposredno za prakso, predvsem za subalpske smrekove gozdove v našem gorskem svetu. Kot vemo, je Pokljuka edinstveno smrekovo rastišče, kjer pa vladajo zelo ostri podnebni pogoji. Napake pri gospodarjenju z gozdovi so zato še bolj usodne. Disertacija je odkrila presenetljive razlike med naravnim in umetnim smrekovim mladjem - pri tem umetno mladje v vsakem pogledu zaostaja za naravnim. Te razlike se žal prenašajo tudi v odrasle sestoje kot zmanjšana donosnost sestojev. Disertacija nas prepriča o potrebi gospodarjenja po naravnih načelih, ki je navsezadnje tudi najbolj rentabilne. Pričakujemo, da bo naš stro- kovni list še kaj poročal o teh raziskavah. Marjan Zupančič 296 JESENKOVO PRIZNANJE 1979 PROF. MARTINU čOKLU Prof. Martin čokl je bil rojen leta 1807 v Zibiki v občini šmarje pri Jelšah. Srednjo šolo je zaključil v Mariboru, diplomiral pa je leta 1931 na gozdarski fakul~ teti v Zagrebu. Predvojne strokovno dejavnost je prof. čokl posvetil izdelavi gozdnogospodar- skih načrtov za gozdna posestva pod javnim nadzorom, pogozdovanju kraških zemljišč ter strokovnim predavanjem iz gozdarstva med kmečkim prebivalstvom. V aprilski vojni leta 1941 je kot rezervni oficir padel v nemško ujetništvo, bil nato poslan v italijansko internacijo in nazadnje v zloglasna taborišče Dachau, kjer je dočakal osvoboditev leta 1945. Vsa njegova povojna strokovna dejavnost je povezana z raziskovalnim in pedagoškim delom. Na Gozdarskem inštitutu je takoj po ustanovitvi celih 30 let vodil odsek za urejanje gozdov. Leta 1"965 je prešel na gozdarski odde·lek bio- tehniške fakultete in prevzel še dodatno pedagoško breme. Z raziskovalnim in pedagoškim delom je nadaljeval tudi po upokojitvi v letu 1977. S svojim strokovnim in raziskovalnim delom je prof. čokl pomembno prispeval k razvoju gozdarske znanosti in prakse na področju dendrometrije, prirastoslovja in urejanja gozdov. Naj navedemo le najbolj pomembne dosežke strokovnega in znanstvenega dela prof. čokla: - Zelo pomemben je njegov prispevek na področju dendrometrije in priraste- slavja. Teorijo in prakso dendrometrije je zasnoval na sodobnih matematično­ statističnih metodah. Izvirnost čok/evega dela na tem področju so med drugim zlasti metode za spremljavo dinamike sprememb posameznih sestojnih elementov. široka razgledanost in dolgoletne izkušnje z raziskovalnim delom na tem področju so mu omogočile, da je sodobno oblikoval študij tega predmeta na VTOZD za gozdarstvo. Njegova knjiga: »Merjenje sestojev in njihovega potenciala« je prvo tovrstno delo v slovenskem jeziku. - Prof. čokl je opravil pionirsko delo s tem. ko je izdelal celo vrsto raznih metod in pripomočkov (razne tablice in priročniki) za urejanje gozdov. S tem je odločilno prispeval k intenziviranJu in k racionalizaciji urejanja gozdov v celotnem povojnem obdobju. V tem pogledu je zlasti pomembno njegovo delo pri praktič­ :nem uveljavljanju vzorčnih metod pri ugotavljanju lesnih zalog in prirastka v sestojih. - Celih 30 let je vodil raziskovalna dela na trajnih raziskovalnih ploskvah širom po Sloveniji in sproti posredoval raziskovalne izsledke gozdarski operativi. - Prof. čokl se je uveljavil tudi kot dolgoletni urednik })Zbornika za gozdarstvo in lesarstvo<<. Sam je objavil vrsto znanstvenih in strokovnih del. - S prizadevnostjo, vestnostjo, temeljitostjo in izčrpnostjo se je prof. čokl uveljavil kot vodilni strokovnjak na svojem področju. Utemeljitev sta sestavila prof. dr. F. Gašperšič, predstojnik VTOZD za gozdarstvo pri Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in prof. dr. Dušan Mlinšek. Poleg profesorja čokla, ki je dobil priznanje na področju gozdarstva, so za ostala področja biotehnike enaka priznanja dobili še: Prof. dr. Franjo Janežič za agronomsko področje, prof. dr. Ernest Mayer za biološko področje, 297 prof. dr. Jože Jurkovič za veterinarsko področje, prof. dr. France Kervina za živinorejsko področje in Milovan Zidar, dipl. inž. agr. za celotno področje biotehnike. Lesarji so letos počastili z jesenkovim priznanjem kolektiv Slovenijalesa Brest Cerknica. MK SPOMNIMO SE JOžETA ZORKA Bil je gozdar prve generacije ljubljanske gozdarske fakultete. Lani julija, v njegovem devetinštiridesetem letu, smo se od njega za vedno poslovili. Jože Zorko je bil širok človek. V rani mladosti, deležen dobre vzgoje, je izkusil zelo kruto, še kot otrok, vse zlo vojne. Vzgojen v ljubezni do slovenske zemlje, se je po končani gimnaziji v Novem mestu, vpisal v gozdarstvo v Ljubljani. Zaposlil se je še kot študent-absolvent, vmes pa je bil še na izpopolnjevanju na Finskem. Ob delu je doštudiral in kot mnogi prva leta posvetil urejanju gozdov. Tudi njegovo nadaljnje delo je veljalo razreševanju ureditvene problematike, ki je bila prav v tistih letih zelo obsežna. Bil je pomočnik direktorja Biroja za gozdar- sko načrtovanje v Ljubljani, pa vendar je )>pravo gozdarstvo« kmalu zapustil in ni se mu bilo težko zaposliti v marketingu pri Slovenijalesu, nato pa je malo časa in tik pred začetkom bolezni vodil novoosnovani marketing Kartonažne tovarne v Ljubljani. Naj bo dovolj o značilnicah njegovega dela. Veliko pomembnejše so njegove značajne karakteristike: da je bil širok intelektualec, razgledan na mnogih po- dročjih: v književnosti, v glasbi in drugje. Brez štednje svojih moči je sodeloval v družbenem in političnem življenju. Prav to in njegovo razvito razumevanje člo­ veka, njegovega dela in njegovih stisk ter njegova osebna skromnost, so bile Jožetove vrline. Tak je živel med nami, takega se spominjamo. Razumeli smo ga, če se je kdaj rajši umaknil, ko je v življenju naletel na človekove in družbene slabosti. Sam je ocenil položaj, ostal zvest svojim človečanskim načelom, čeprav mu vedno ni bilo lahko, čeprav je moral velikokrat tehtati med načeli in ·resnično­ stjo, ki velikokrat ni bi!a naravnana z njegovimi pogledi na medčloveška odnose. Širok krog ljudi se je zbral ob njegovem grobu. Ali je generacija začela umi- rati? Morda. živijo pa misli, ideje in delo te generacije, ki ji je Jože pripadal in živel z njo tudi že zelo, zelo bolan. Njegovi zadnji razgovo·ri s kolegi, poglob- ljenost njegovih pogledov na strokovne probleme bo živela in vzpodbujala nje- gove prijatelje. Vzpodbuja pa naj tudi ostale bralce naše strokovne revije; naj delo nikdar ne preneha. Vredno je živeti in delovati dokler je mogoče, četudi jesen našega življenja ne bo počakala žetve tvojega dela. Drago Pogorelc 298 ! Z D O MA č E 1 N T U J E P R A K S E LASTNOSTI LESA IN MOžNOSTI UPORABE HITRORASTOOIH DREVESNIH VRST Noack, D.: Holzeigenschaften und Ver- wendungsmog/ichkeiten schne/Jwachsender Baumarten, Die Forst und Holzwirt, 611979. Nemški gozdovi proizvedejo le polovico lesa, ki ga porabijo doma. Leta 1977 so uvozili kar 30 mio m3 oblovine, žaganega lesa, furnirja za vezane plošče, papirja in celuloze. V bodoče pa naj bi bil uvoz oblo- vine manjši, ker bodo tropske države v raz- voju z izboljšanjem svoje gospodarske in socialne strukture same predelale več lesa. Zato se postavlja vprašanje, v koliki meri bi hitrorastočo drevje, gledano dolgoročno, predstavljalo razbremenitev uvoza, še celo l•hitrorastoče drevesne vr- ste« (schnellwachsende Baumarten, fastM growing tree species) razumemo navadno tiste drevesne vrste, katere v neki deželi najhitreje rastejo. Popolne definicije, pa za ta pojem avtor žal ni našel. IUFRO-FAO ko- mite tolmači, da so hitrorastoči listavci me- diterana in zmerne cone tisti, pri katerih je letni prirastek večji od 10m3/ha. Ta defini- cija pa je podobna definiciji FAO o lesnih plantažah, po kateri je to gozd, ki ga je osnoval človek z obhodnjo 5-30 let in pri katerem je poprečni letni prirastek večji kot 10,5 m3/ha. Avtor se s to definicijo ne strinja in meni, da naj bi se upoštevala suha masa lesa. (teža suhe snovi na leto in hektar). V Nemčiji uvrščajo med hitrorastoče listavce topol, vrbo, včasih še breze in med hitro- rastoče iglavce duglazijo, sitko in vanku- vrsko jelko. Predstavnik hitrorastočih iglav- cev je duglazija, predstavnik hitrorastočih listavcev pa topol, ki ju oba v sestavku po- drobneje obravnavamo. Duglazija raste hitreje od smreke in bora predvsem med 10. in 40. letom. Pri duglaziji je velika razlika med lahkim ranim lesom, ki ima specifično težo od 0,31 do 0,39 g/cm3 in težkim poznim lesom s specifično težo med 0,80 do 1,10 g/cm3• Poprečna specifič­ na teža je 0,54-0,55 g/cm 3, kar je za 10 Ofo več kot pri rdečem boru in podobno kot pri macesnu. Za obdeiavo in uporabo lesa je v glavnem zaželena homogenost, za določene namene kot je n. pr. dekorativni efekt pa je dobrodošla nehomogena struktura. Sicer pa uporaba duglazijevega lesa ne povzroča no- benih načelnih težav. V Evropi porabimo 90% hlodovine duglazije za žago, dočim koristijo v ZDA tudi drobnejši les za lušče­ nje. Prirodno čiščenje vej je pri duglaziji slabše kot pri smreki, zato je koristno umet- no obvejevanje. Na splošno je duglazija vsestransko upo- rabna (furnir, vezane plošče, iverice, žagan les, celuluza in papir po sulfatnem postop- ku). V bodoče bo po kvalitetni hlodovini še vedno veliko povpraševanje, posebno če bo zagotovljena kontinuiranost ponudbe. 299 Topolov les ima povsem druge lastnosti kot les duglazije. Specifična teža suhe topo- levine je 0,4 g!cm3, zato je topol naj lažja gospodarsko pomembna drevesna vrsta sred- nje Evrope. Prednost topolovega lesa je v svetli barvi in enakomerni strukturi. Vlakna so dolga le 1,4· mm, zato so trdnosti lesa le zmerne, razen cepilna trdnost in odpornost na obrabo je z ozirom na majhno specifično težo dobra. Spreminjanje dimenzij s spre~ minjanjem vlage je pri topolovem lesu pre- cej neugodno. Topol tvori tako imenovani natezni les, ki se pri obdelavi drugače ob- naša. Tudi celoluzna vlakna iz nateznega lesa so manj kvalitetna. Naloga gojitelja in pospeševalca je vzgojiti čim nižji delež na- teznega lesa. Topolovina je občutljiva za napad glivic in insektov, zato jo moramo po poseku zaščititi, sicer bo na skladišču izgubljala kvaliteto. S starostjo pri topoli hitro narašča tudi rjave srce in gniloba, torej naj obhodnja ne bo predolga. Načelno pri predelavi in porabi topolovi- ne ne obstaja noben nerešljiv tehnični pro- blem. Zato je postal v Italiji, Franciji, na Nizozemskem in v sev. Ameriki v zadnjem času važna surovina lesne industrije. V Nemčiji so nasadi topolov sorazmerno skromni in razmetani. Zato tudi v bodoče ne računajo z večjo porabo, naprej se bo še uporabljal za izdelavo palet in embalaže, čeprav je primeren za številne druge name- ne kot za žagan les (0 min = 15 cm), furnir, vezane plošče, celuloze, papir, za ostalo industrijsko predelavo, pa tudi kot surovina za kemično industrijo. Evropa porabi letno 1.5 mio topolovine za celuloze (Nemčija le 60.000 m3}. Les vsebuje kar 45 °/o celuloze. Zaradi kemične sestave bi bila topolovina primerna tudi za živilsko krmo, kar naj bi bila stvar bližnje prihod- nosti. Glede na visoke stroške osnovanja topo- levih nasadov, gotovo ne kaže saditi topole z 10 ali 20-letno obhodnjo le za manjvredno surovino, temveč si moramo prizadevati s pomočjo nege vzgojiti čimveč luščenca in drugih vrednejših sortimentov. Pri zadovoljevanju naraščajočih potreb po lesu določene kvalitete, lahko veliko dopri- nesejo tudi hitrorastoče drevesne vrste. Te niso zanimive le zaradi )>lesne mase«, tem- več so zaradi kvalitetnega lesa vsestransko uporabne tudi za vrednejše sortimente, od- pirajo pa se še nove možnosti uporabe. Lado Eleršek PAPIRNJčARJI RAVNAJO DOLGOROčNO Delavski svet Gozdnega gospodarstva Novo mesto je na svoji seji dne 26. marca t. l. sprejel samoupravni sporazum in pogod- bo o dolgoročnem sodelovanju s Tovarno celuloze »Eluro Salaj<< iz Krškega pri osne- vanju intenzivnih nasadov iglavcev na VIL dolenjskem gozdnogospodarskem območju. Tovarna celuloze, ki je že sodelovala z nekaterimi gozdnimi gospodarstvi pri snova- nju topolovih plantaž, je sedaj pripravljena z denarjem podpreti tudi pogozdovanje z iglavci, da bi si tako dolgoročno zagotovila dotok lesa iglavcev. Na našem področju nameravamo letos osnovati 123,5 ha nasadov iglavcev v skupni vrednosti 6.4 milijonov dinarjev, k čemur bo tovarna celuloze prispevala polovico, to je 3,2 milijona dinarjev. Od skupno 123,5 ha nasadov jih bo 66,0 ha osnovan ih na druž- benih zemljiščih, 57,5 ha pa na zasebnih. Gozdno gospodarstvo Novo mesto se s pogodbo obveže, da bo leta 1979 za vsak ha intenzivnih nasadov dobavilo tovarni 100 m3 celuloznega lesa listavcev ali iglavcev. Določila o izkoriščanju lesa iz osnovanih nasadov pa so drugačna za družbeni kot za zasebni sektor. Za vsek ha nasada, osnova- nega v zasebnem sektorju, bo moralo gozd- no gospodarstvo dobaviti še po 50m3 celu- loznega lesa leta 1980 in 1981, glede pri- raslega lesa v teh nasadih pa ima tovarna kasneje le prednostno pravico nakupa po tržnih cenah. Drugače je v družbenih nasadih. Polovico lesa, napadlega ob redčenjih in ob kon- čnem poseku, bo last tovarne celuloze, s tem da bo plačala vse stroške sečnje, spra- vila in prevoze ter biološko amortizacijo. Druga polovica je last gozdnega gospodar- stva, tovarna pa bo imela ob splošnih tržnih pogojih predpravico tudi za odkup tega lesa. V sporazumu je zagotovljeno, da bo To- varna celuloze pri osnavljanju nasadov so- delovala z GG tudi v prihodnje in da bo plačala polovico stroškov vzdrževanja na- sadov. S pripravo tal za pogozdovanje so že za- čeli na vseh TOZD in TOK. Tudi letos so si najtežjo nalogo zadali črnomaljci, saj bodo na področju TOK črnomelj osnovali 28,0 ha, na področju TOZD črnomelj pa 21,5 ha na- sadov. Janez Penca, dipl. inž. gozd. 300 PROGRAM RAZŠIRJENE REPRODUKCIJE V DRU:2BENIH GOZDOVIH HALOZ Donosnost gozdov Dejanske možnosti za povečanje donos- nosti haloških gozdov so velike, saj so tu na voljo ustrezne površine, ki so po svoji talni strukturi primerne za intenzivne gozd- ne nasade. Pri snovanju nasadov bo treba posvetiti vso potrebno pozornost vnašanju tistih drevesnih vrst, ki so v tem prostoru že dobro uveljavljene, kar bo vplivalo na po- večanje prirastka in potrebnega zdravstve- nega stanja sestojev. Predlagano je, da se vnašajo smreka, rdeči bor in nižinski mace- sen izmed iglavcev ter vse vrste plemenitih listavcev. Taka zasnova gozdov bo omogo- čila, da se bo prirastek lesne mase dvignil od sedanjih 3 na 10 m3iha letno, kar bi po- menilo, da bi se lesna zaloga v 50 letih dvignila na prek 400 m3/ha. Finančna shema programa: 1. lastna sredstva BA iz TOZD gozdarstvo Ptuj Finančni kazalci Sredstva, ki jih formira TOZD gozdarstvo Ptuj, so minimalna, zato programa Haloz sami sploh ne morejo uresničiti. V delovni organizaciji GG Maribor pa je moč zagoto- viti sredstva z gozdarsko akumulativnejših področij ter le-ta obogatiti še s sredstvi republiške SlS za gozdarstvo ter zainteresi- ranih delovnih organizacij lesno-kemične predelave lesa. Potrebna sredstva za izvedbo programa smo izračunali po tekočih cenah, ki smo jih uporabljali za tovrstna dela v letu 1978. Da bi zagotovili izvedbo vseh del, bomo potre- bovali skupaj okoli 40,6 milijona dinarjev. Po vrstah del bi potrebovali za: - direktno premene - indirektno premeno nego mladja - varstvo gozdov SKUPAJ 12,5 milijona din 13,2 milijona din 11,2 milijona din 3,7 din 40,6 milijona din 2. lastna sredstva BA iz GG Maribor 20% = 8,12 milijona din 20% = 8,12 milijona din 20% = 8,12 milijona din 40% = 16,24 milijona din 3. sredstva DO Videm-Krško 4. republiška SlS za gozdarstvo Količinski kazalci Površine, ki pridejo v poštev za premeno, znašajo v družbenih gozdovih skupaj za di- rektno premene 919 ha ter za indirektno premene 2035 ha. Program, je zasnovan tako, da bi ga izvedli v dvajsetih letih, pri čemer bi v to obdobje zajeli pričetek del v letu 1975, dokončanje del pa naj bi bilo v letu 1995. Te količine smo razdelili, da bi bile čimbolj enakomerno porazdeljene na celotno obnovitvena razdobje. Ker pa je bil program na začetku zaradi premajhnih sred- stev TOZD gozdarstvo Ptuj količinsko slabo izveden, smo program po letu 1979 prilago- dili tako, da bi nadoknadili zamujeno. Vla- ganja v obdobju 1979-84 so zato predvide- na na večjih površinah, ki bodo terjale tudi večja sredstva. Poleg premene bomo morali v obravnava- nem obdobju te gozdove tudi negovati ter v njih izvajati razna gozdnovarstvena dela. Tako je predvideno, da bodo negovalna ln varstvena dela potrebna na površini 2933 ha gozdov. Letni obseg del bomo zagotovili s pred- laganim ključem formiranja sredstev za bio~ loške naložbe. če bi katera od podpisnic prišla v finančne težave, se GG Maribor za- vezuje manjkajoča sredstva zagotoviti iz lastnih virov. Program je moč izvesti tudi v 15 letih. V tem primeru je potrebno: a) organizirati drevesničarsko službo, ki bo sposobna proizvesti načrtovano količino sadik; b) povečati število delavcev v TOZD, da bo mogoče opraviti fizični obseg pogozdo- vanja in nege gozdov. Mag. Jože Ajdič POPOTNIŠTVO NI SAMO REKREACIJA 11. maja je bila v Kastavu nad Rijeko izredna skupščina ustanoviteljic E-6 YU Ci- glarjeve poti od Drave do Jadrana. S skup- ščino so bile dokončno urejene razmere njene organiziranosti, o katerih so že dlje časa tekli razgovori med gozdarji in pla- ninci. 301 ~ - - - 11' • -- .. ,_ _ __,_, -- Pot od Drave do Jadrana je strasiral goz- dar dr. Milan Ciglar. Po razmeroma dobri publiciteti je za pot izvedelo veliko število ljudi v domovini in izven nje. Njen pomen se je razraščal in spreminjal v organizirano popotništvo. ki je v Sloveniji sicer že zelo staro, ni pa bilo organizirano. Zato je bilo treba dejavnosti poiskati novo obliko orga~ niziranosti. Gozdarji in planinci so ugotovili, da je popotništvo ena izmed oblik rekreativna in vzgojnoizobraževalne aktivnosti prebivalstva, ki ima še veliko možnosti, da se razširi. Kot takšna seveda spada med aktivnosti, ki jih združuje in razvija Planinska zveza Slove- nije. Hkrati pa smo gozdarji podčrtati njen izobraževalni cilj, zlasti v smeri krajinskega in ekološkega osveščanja, kjer ima gozdar- stvo kot panoga, ki skrbi za načrtno in pravilno rabo večine našega prirodnega prostora, velik interes. Nekateri planinci na to živo prisotnost gozdarstva in gozdarjev v popotništvu gle~ dajo nekoliko nezaupljive, toda delegati so na skupščini poudarili, da je takšno pove- zovanje vseh, ki imajo interes, da se po- potništvo razvija, edina prava in uspešna pot v samoupravnih demokratičnih družbe- nih razmerah. Bojazen, da bi gozdarji preveč intenzivno uveljavljali svoj interes v popot- ništvu je občutek, ki je nekoliko nesodoben in ni v skladu z organiziranostjo našega družbenega življenja. Interes vseh sodelu- jočih in sodelovanje vseh, ki imajo interes, lahko takšno dejavnost le obogati. Končno je takšna oblika organiziranosti tudi afirma- cija samoupravne demokracije, ki je optima- cija družbene učinkovitosti. Odslej bo v okviru Planinske zveze Slo- venije, oziroma njenega izvršilnega odbora delovala Komisija za popotništvo {ne več za E-6 YU), ki jo bo izvolila skupščina PZS na predlog skupščine ustanoviteljic E-6 YU (po novem - popotništva). Komisija bo po- slovala v skladu s statutom PZS ter pro- gramom, ki ga bodo začrtala ustanoviteljice na svoji skupščini. Njen status je samou- pravno in organizacijsko avtonomen. člani pa so izbrani po načelu nporabnikov in iz- vajalcev«. Predlog za člane komisije, ki ga je spre- jela omenjena izredna skupščina ustanovite- ljic popotništva je naslednji: M. Adamič, Inštitut za gozdarstvo Ljubljana, B. Anko, VTOZD za gozdarstvo BF Ljubljana, D. Cen- čič, PD Ljubljana matica, M. Kmecl, Inštitut za gozdarstvo Ljubljana, J. Miklavčič, TOK gozdarstvo Skofljica, Z. Naprudnik, Zveza za telesno kulturo Slovenije, D. Pavlovec, GG Ljubljana, F. Puc, TOK gozdarstvo Cerkni- ca, J. Potočnik, Lesna Slovenj Gradec, V. Vrtačnik, OK Vransko, P. Vrtovec, TOZD Knežak, l. Zidarn, TOZD gozdarstvo Gornji grad in M. Zorn, Inštitut za gozdarstvo Ljub- ljana. M.K. KNJižEVNOST NE DAJO SE V roke mi je prišel Celjski zbornik 1978, revija za gospodarsko in družbeno aktivnost celjske občine, ki jo izdaja občinska skup- ščina, oziroma kulturna skupnost v Celju. Med ostalimi tehtnimi prispevki je tudi razprava Alojza Mušiča, viš. gozd. tehnika v pokoju z naslovom Celjski mestni gozd v Pečovniku. Avtor je temeljito raziskal nastanek zna- menitih mestnih gozdov v Pečovniku in nji- hovo historično paralelo - redek prispevek k spoznavanju zgodovinsko-gospodarskih pogojev pri nastajanju nekega gozda. S podnaslovom Od bukve prek smreke do duglazije je opozoril, da ga pri proučevanju nastanka in razvoja tega gozda zanima predvsem biqlogija določene gozdne bio- cenoze, zgodovina pa v toliki meri, kolikor je po dialektični nujnosti vplivala na pro- cese v obravnavanem prirodnem prostoru. Posebno vrednost daje sestavku avtorje- vo osebno doživljanje večine opisanih zgo- dovinskih in biološl(1,1 E E ->(1,1 E -..:!' co .,... o o <.0 C\.1 o <.0 Cl) C\.1 m >O ·c: (1) Il) o CJ 316 lO Cl) <.0 OC\.1 C:OI'- (00 LriC\i co C\.1 5 co Indekse povečevanja ali padanja povzamemo iz tabe-· le 2. če jemljemo leto 1970 z indeksom 100, potem do- bimo: - razdalja spravila lesa se pri vseh strojih in letih zmanjšuje, le pri. goseničar­ jih se rahlo povečuje, za okoli 3 °/o oziroma 5°/o; - število traktorjev je skokovito naraščalo, in sicer: pri adaptiranih kolesnikih 138°/o, 164°/o in 197°/o; pri zgibnikih 300 °/o, 617 °/o in 717 °/o; pri goseničarjih pa stagnira; - poprečni učinki letno pa kažejo: pri adaptiranih kolesnikih trend naraščanja. Toda to je le navidezno, ker je bil uči­ nek leta 1970 izredno nizek, okoli i 520 m3• Iz tab. 1 po- vzemamo, da je bil leta 1968 učinek adaptiranih traktorjev 2550 m3 in da vsa leta za njim ni več dosegel tega šte- vila; pri zgibnikih pa poprečni letni učinek po traktorju kon- stantno pada, čeprav se razdalja spravila zmanjšuje, (glej tabelo str. 317 zgoraj). Tudi pri goseničarjih pri konstantni razdalji učinki pa- dajo. Na splošno lahko ugotovi- mo, da učinki dela s traktorji iz leta v leto padajo. Najbolj občutno in nerazumljivo pri zgibnih traktorjih. Zanimiva je tudi primerja- va porabljenih konjskih moči (KM) za spravilo kubika lesa z različnimi stroji. Prav tako število KM spravilnih sred- stev, v tem primeru traktor- jev po hel,vprašanje«: Kako povečati nadaljnjo stopnjo mehaniziranosti pri spravilu lesa s traktorji, in kako zviševati produktivnost dela? To je možno doseči na dva načina: Z intenzivnim oziroma maksimalnim izkoriščanjem sedanjih spravilnih kapa- citet in z ekstenzivnim nabavljanjem novih strojev, kjer bomo resnično povečevali stopnjo mehaniziranosti spravila lesa s traktorji v absolutnem smislu. Realno bi produktivnost na traktor lahko še naprej padala, medtem ko bi morali vlagati veliko denarja v nabavo novih strojev. Menim, da je pravilna prva izbira in da je nujno, da preidemo na intenzivnejše izkoriščanje strojev. V bodočnosti lahko pričakujemo, da bomo morali tudi mi nabavljati za spravilo lesa bolj komplicirane in dražje stroje, ki jih bomo morali intenzivneje uporabljati. Za diskusijo predlagam: 320 3.1 Uvajanje skupinskega de 1 a Mislim na skupinsko delo pri fazah sečnje in spravila lesa - na delo sekačev in traktoristov. Pri tem bi dosegli naslednje: Prednosti: Hkrati bi opravljali sečnjo in spravilo. Bolje bi sodelovali delavci-sekači in delavci, ki vlačijo les. Ker gre za usmerjeno podiranje, ki je dejansko že priprava za zbiranje oziroma vlačenje lesa s traktorji, se interes vseh delavcev, da bi bilo to delo čim bolj sinhronizirano, močno poveča. Delavci bi pazili, da bi bolje usmerjali drevesa in stregli traktorju; tako bi lahko pričakovali tudi večje učinke. Posekan les bi še hitreje spravljali iz gozda, ker bi bile prekinitve med sečnjo in spravilom zelo majhne. Skrajšal bi se čas od sečnje do oddaje lesa in s tem bi bilo obračanje kapitala hitrejše. Težave: Pri okvari stroja pride do zastojev: sekači bi lahko delali naprej, medtem ko traktor stoji. Te težave bi lahko odpravili z intenzivnejšo servisno službo ali pa z zamenjavo traktorja. Pri podjetjih z večjim številom strojev bi se mogoče splačalo imeti tudi rezervni traktor. Verjetno bi prišlo v začetku tudi do težav pri oblikovanju skupin. Nastali bi določeni psihološki problemi, ki so že znana zakonitost pri uva- janju novitet. 3.2 U n i v e r z a 1 n o s t d e 1 a v c e v Pri skupnem delu je potrebno, da lahko vsak delavec opravlja vsako delo v skupini. ·V začetku bi se zadovoljili, če bi bil v skupini vsaj še en sekač, ki bi znal voziti traktor, v perspektivi pa bi bilo mogoče doseči, da bi bili vsi sekači tudi traktoristi. Prednosti: Počasi bi odpravili verižni sistem dela. Sečnja in spravilo ne bi bila strogo ločena, kot sta sedaj. Ker bi imeli vsaj dva sekača-traktorista, ki bi oba lahko sekala ali vozila traktor, bi odpravili »lastninski(( odnos do delovnega sredstva. Ugotovili smo, da je okoli 35 dni v letu, ko traktor stoji, ker traktorist zaradi drugih obveznosti ni prisoten. V njegovi odsotnosti bi traktor lahko upravljal drug traktorist, ki je na sečnji. Na ta način bi dosegli, da bi traktor lahko delal vsaj 200 dni na leto. Tudi iz ergonomskih vidikov je verjetno boljše, da prihaja do zamenjave opravil v teku dneva. Težave: Traktor je dodeljen traktoristu, ki skrbi zanj. Pri večjem številu traktoristov v skupini pa bi lahko nastopile določene težave. 321 3.3 1 z o b r a ž e v a n j e k a d r o v 2e iz prejšnjih točk je razvidno, da bo porasla potreba pa traktoristih. V začetku naj bi bil vsaj en rezervni traktorist na traktor, sčasoma pa bi v enem poklicu združevali sekača in traktorista. Ta proces predstavlja novo, dodatno obremenitev za naše šolstvo. Jasno, da je naloga dolgoročna. Prednosti: Izobrazba in strokovnost gozdnega delavca (sekač-traktorist) sta večji. Gozdni delavec permanentno dopolnjuje svoje znanje z organskim razvojem tehnike in tehnologije. Vsakih nekaj let se vrača v šolo na razne seminarje in tečaje. Na ta način si povečuje splošno znanje in vsestransko razgledanost, kar mu pomaga, da lažje razume in sodeluje pri izgradnji naše družbe. Višja strokovnost omogoča praviloma tudi zviševanje prejemkov (osebnih do- hodkov} gozdnemu delavcu. Težave: Potrebno bo izobraziti veliko število novih traktoristov, kar bo problem za naše šolstvo. Potreben bo program za permanentno izobraževanje novega profila gozdnega delavca (sekača-traktorista) in tudi drugih profilov. 3.4 S t a 1 n o s t o s n o v n ih k a d r o v Iz nalog, ki nas čakajo je razvidno, da lahko razvijemo zamišljene izboljšave le pri dolgoročnejši stalnosti gozdnih kadrov. L:elimo, da naš delavec ne bo le grob »podiralec drevja«, temveč resnično strokoven, izobražen gozdni delavec. -Le dolgoročna stalnost omogoča tudi permanentno izpopolnjevanje. Takšen gozd- ni delavec veliko lažje obvlada nove tehnološke procese, jih opravlja bolj kva- litetno. Lažje bo upravljal vedno zahtevnejša delovna sredstva. Tak delavec ima več občutka za gozd in naravo; pri spravilu bo delal manj poškodb, delo bo opravil bolj kvalitetno. To je zelo težka, odgovorna in dolgotrajna naloga, ki je odvisna od vrste drugih dejavnikov in ne samo nas, gozdarjev. 3.5 V r e d n o t e n j e g o z d n e g a d e 1 a Gozdno delo na splošno ni pravilno ovrednoteno. Zaradi vrste težav, ki iz- virajo iz narave dela v gozdu (delo na odprtem prostoru, odmaknjenost od naselij, vremenske neprilike, težavnost prehrane in prebivanja), spada gozdno delo med najtežja fizična dela. Ponovno moramo doseči v naši družbi da prizna - kot je priznala po vojni - da je delo gozdnega delavca sekača enako težko kot delo rudarja v rudniku. To je naioga nas vseh. Dokler ne dosežemo, da bo gozdno delo vsaj 20 do 30 °/o bolje ovrednoteno kot v industriji, ne bomo mogli doseči dolgoročne stalnosti in bomo imeli veliko težav pri uresničevanju naših ciljev. 322 Literatura 1. Gregorič, A.: Analiza dela sekačev na GG Kočevje v l. 1978 (referat). 2. Mušič, J.: Analiza dela gozdnih delavcev sekačev na GG Kranj (referat}. 3. Rebu la, E.: Trendi intenzivnosti koriščenja rad nog vremena kod GG Postojna (referat na posvetova- nju v Dečanih 1976). 4. Rebula, E.: Motiviranost za učinkovitejše delo v gozdarstvu (referat). 5. Remic, C.: Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov SR Slovenije koncem leta 1968, 1970, 19i2, 1974 in 1976, IGLG pri BF, Ljubljana. 6. Krivec, A.: Korištenje efikasnlh metoda rada savremene tehnologije u pridobivanju drva (drvnih sortlmenata), Sumerski list br. 5-6/1976. NEUE FORMEN DER ARBEITSORGANISATION BEl HOLZROCKEN MIT TRAKTOREN Entwicklung des H61zruckens mit Traktoren nach dem 1960 wird dargestellt. Arbeits- leistung von Traktoren in der Zeit der Vollmechanisierung nach dem Jahr 1970 wird analysiert. Die Zahl der Traktoren hat sich in dieser Zeit stark vergr6ssert. ln Vergleich zum Jahr 1970 ist die Zahl der adaptierten (universellen) Traktoren auf 197 %, bei Knick- schleppern sogar auf 717 Oj0 angestiegen. ln den Staatswaldern wird das Rucken zu 60 Oj0 mechanisiert. Doch die Arbeitsleistung der Traktoren wird ungunstiger. Von den ehemaligen 200 bis 220 Arbeitstagen pro Traktor und Jahr haben wir heute nur noch 160 bis 170. Zu diesem Ruckgang haben Ausfalle wegen schlechtem Wetter, Reparaturen usw. und andererseits wegen Abwesenheit der Traktoristen (umgefahr 35 Tage pro Jahr) beigetragen. Es wird festgestellt. dass das System des Fliessbandes in der Forstwirtschaft veraltert und durch neue Organisationsformen zu ersatzen ist. Es wird Gruppenarbeit, vorerst nur bei Fallen und Rucken des Holzes vorgeschlagen. Arbeitsbereich einer Gruppe sollte semit Fallen und Rucken umfassen. ln der Gruppe sollen am Anfang mindestens zwei Arbeiter als Traktoristen befahigt sein. Spater sollen alle Arbeiter in der Gruppe alle Arbeiten bei Fallen, Rucken und Ausarbeiten des Holzes beherschen. Die erwarteten Vorzi.ige dieser Arbeitsorganisation sind: 1. Auslastungsgrad der Maschinen wurde sich um ca. 25 Oj0 verbessern, was be- schleunigte Amortisierung und weniger technische Veralterung bedeuten wurde. 2. Humanisierung der Arbeit durch mehr abwecklungsreiche Gestaltung. genohmen wurde. 3. Bessere Arbeitsleitung, da bei Fallen mehr Rucksicht auf Bedurfnisse der Traktoren genohmen wurde. 4. Das gefallte Holz wurde schneller an die Waldstrasse kommen, was bessere Aus- nutzung der investierten Mittel bedeutet. 5. Eine permanente berufliche Fortbildung durch organische Entwicklung von Technik und Technologie. Der standige Waldarbeiter wOrde damit langfristig einen h6heren Bildungsstand erreichen, womit er dem lndustriearbeiter gleichgesetzt werden ·~6nnte. 323 UDK 634.0.304 OBREMENJENOST TRAKTORISTA Z ROPOTOM PRI SPRAVILU LESA Z GOSENičARJEM Sašo Go 1 ob (Ljubljana)"' Go 1 ob, S.: Obremenjenost traktorista z ropotom pri spravilu lesa z gosenlčarjem. Gozdarski vestnik, 37, 1979, 5, str. 324-331. V slovenščini s povzetkom v nemščini. Ugotovljena je dejanska obremenjenost traktorista z ropotom pri spra- vilu lesa v delovnem času in med posameznimi elementi dela v določenih, opisanih pogojih. Daleč največji vpliv na dnevno obremenjenost ima ropot med vožnjama, zato je proučena njegova odvisnost od lastnosti vlake. Rezultati so neposredno primerljivi z večino standardov in jih je mogoče uporabiti za izračun obremenjenosti traktorista (z ropotom) tudi pri delu z obravnavanim tipom traktorja v drugih delovnih pogojih. G o 1 o b , S.: The Noise Exposure of Tractor Driver by Hauling Timber with Caterpillar Tractor. Gozdarski vestnik, 37, 1979, 6, pag. 324-332. ln Slovene with summary in German. The actual noise impact caused to atractor drives because of the noise during timber hauling and its individual phases is established in specified working conditions. The very heighest impact is effective during both drives, therefore its dependance on the characteristics of the skidding road has been studied. The results obtained are comparable with most standards and can be used to calculate the impact caused to the tractor drivers by the noise while working with the tractor type in question, also in different working conditions. Hrup je danes eden od pomembnih onesnaževalcev okolja, posebno v mestih mu je izpostavljen skoraj vsak prebivalec. Največji problem predstavlja ropot, ki ogroža sluh ljudi pri opravljanju nekaterih del, taka dela pa imamo tudi v gozdarstvu. S svojimi negativnimi psihofiziološkimi učinki zmanjšuje produktivnost dela, zaradi okvar sluha pa nastopijo socialni in kadrovski problemi. V procesu dezalienacije in humanizacije dela skušamo izvore ropota utišati oziroma zaščititi človeka pred njihovim negativnim delovanjem. Prvi korak k temu pa storimo s tem, da ropot kontroliramo oziroma ga izmerimo. Koliko so pri delu v gozdu z ropotom obremenjeni sekači, je bilo že podrobneje proučene, malo pa je znanega o obremenjenosti z ropotom pri spravilu lesa. V okviru raziskovalne naloge smo proučili obremenjenost traktorista z ropotom pri spravilu lesa iglavcev z goseničarjem FIAT 505 C. Pri treh različnih pogojih spravila navzdol smo ugotovili, kolikšna je obremenjenost traktorista z ropotom v osemurnem delavniku, kar najlaže primerjamo z večino standardov. Proučili smo še, kolikšna je obremenjenost med posameznimi elementi dela ter kakšna je odvisnost obremenjenosti traktorista z ropotom od delovnih pogojev. Ugotovili smo tudi, katere frekvence prevladujejo v ropotu motorja traktorja. Ropot traktorja v mirovanju Z merjenjem ropota traktorja FIAT 505 C v mirovanju smo proučili frekvenčni spekter ropota ter odvisnost ropota od obratov motorja. Ugotovili smo, da z mer- jenjem ropota traktorja v mirovanju ne moremo neposredno sklepati na obreme- njenost traktorista. Merili smo na skladiščih lesa ob kamionskih cestah. Uporab- * S. G.,·dipl. inž. gozd., VTOZD za gozdarstvo BF Ljubljana, 61000 Ljubljana, YU 324 ljali smo instrumente Bruel et Kjaer, in sicer mikrofon tip 4145, ki smo ga na- mestili na traktoristovi čeladi v višini ušesa na razdalji 5 cm in obrnili navzdol, ter precizni impulzni merilec jakosti zvoka tip 2209, s katerega smo rezultate ne- posredno odčitavali. Za frekvenčno analizo ropota nam je služil oktavni filter BrOel et Kjaer tip 1613. Frekvenčno analizo ropota smo naredili na treh traktorjih v praznem teku motorja ter pri polnem plinu; rezultati so prikazani v grafikonu 1. llo lo o 9o Ro 7o 5o ! 1 5 lo o 2 5 trA~:tor 1 "!ira~7tor 2 tra1~to!' 3 1 1 1 1· 1 1 : lo oo Grafikon 1 2 5 loooo FI z Frekvenčni spektri ropota motorja treh traktorjev znamke Fiat 505 C v mirovanju pri polnem plinu in v praznem teku Jakost zvoka je pri polnem plinu največja pri frekvencah okrog 125Hz, in sicer znaša 98 do 1D2,5 dB, v praznem teku pa je največja še pri nižjih frekvencah, okrog 63 Hz, znaša pa 76 do 84 dB. Največja jakost zvoka je torej v območju nizkih frekvenc, ki so manj nevarne glede poškodb sluha. Frekvence zvoka, ki 325 največ prispevajo h glasnosti, ki jo zaznava človeško uho, so v območju od 125 do 1000Hz, saj so posamezne jakosti pri frekvencah 125, 250, 500 in 1000Hz vse približno enako oddaljene od krivulj enake glasnosti ropota oziroma občutlji­ vosti ušesa (merilo dB/A). Ti rezultati so pomembni pri uvajanju ukrepov za zaščito sluha. Pri izbiri glušnikov bi se v obravnavanem primeru odločili za take, ki najbolje dušijo ropot pri frekvencah od 125 do 1000Hz. Trditev bi zaradi ropota gosenic, ki tu ni zajet, pa tudi zaradi morebitne razlike v lastnostih ropota obremenjenega traktorja, kazalo preveriti s frekvenčno analizo ropota traktorja med vožnjo. Iz grafikona 1 je razvidno, da je pri polnem plinu ropot traktorja v mirovanju največji pri tretjem traktorju, s katerim je delal traktorist, ki je bil najmanj obre- menjen z ropotom, najmanjši pa je ropot pri drugem traktorju, s katerim je delal traktorist, ki je bil pri spravilu najbolj obremenjen z ropotom. Z merjenjem ropota traktorja v mirovanju torej ne moremo neposredno sklepati na obremenjenost traktorista z ropotom med delom. Jakost ropota je poleg moči motorja in načina dela s traktorjem odvisna tudi od obratov motorja. Ugotovili smo, da se ropot motorja traktorja v mirovanju povečuje z večanjem števila obratov približno linearno. Pri najvišjem številu ob- ratov motorja traktorja v mirovanju, to je od 2700 do 2800 obr./min., je jakost ropota dosegla vrednost od 91 do 94,5 dB(A), kar je bistveno manj kot med spra- vilam lesa, kjer so bile najvišje vrednosti do 102 dB(A). Velika razlika je morda posledica dejstva, da obremenjen motor ropota močneje od neobremenjenega pri istem številu obratov, verjetno pa na ropot goseničarja med delom v veliki meri vpliva tudi podvozje. Obremenjenost traktorista z ropotom pri spravilu lesa Dejansko obremenjenost traktorista med delom lahko ugotovimo le tako, da poznamo neprekinjen potek jakosti ropota v delovnem dnevu in trajanje. Ker smo hoteli obremenjenost traktorista z ropotom spoznati tudi podrobneje, smo potek jakosti ropota in njegovo trajanje ugotavljali tudi za posamezne cikluse in za elemente dela: prazno vožnjo, razvlačevanje, vezanje, privlačevanje, polno vožnjo, odvezovanje, rampanje, za objektivne in za subjektivna zastoje. Vsota časov prvih sedmih elementov dela je predstavljata produktivni čas. Instrumenti s katerimi smo merili potek jakosti ropota, so bili v pločevinski škatli na traktorju. Merili smo z že omenjenima mikrofonom in merilcem jakosti zvoka, potek jakosti ropota pa je zapisoval pisalec Bruel et Kjaer tip 2306 na papirnat trak. Iz zapisa smo potem v laboratoriju odčitali posamezne vrednosti vsakih 10 sekund. S pomočjo znane funkcije smo jih z računalnikom prevedli v posamezne jakosti ropota, izražene v dB(A). Pri ugotavljanju obremenjenosti traktorista z ropotom moramo točno opredeliti delovne pogoje, v katerih traktorist dela. V širši raziskavi je bilo predvideno izbrati čim več značilnih delovnih pogojev pri spravilu lesa v Sloveniji. Vlake naj bi bile različno strme in dolge, razdalja zbiranja različna, prav tako sestoji, organizacija Jn način dela. V gozdarstvu nasploh, posebno pa še v raznolikih slovenskih gozdovih, rezultatov enega samega snemanja ne bi mogli posplošiti kot oceno za obremenitev traktorista. Obremenjenost traktorista z ropotom pri spravilu lesa iglavcev navzdol, in to z goseničarjem FIAT 505 C, smo ugotavljali pri treh različnih delovnih pogojih, pri čemer smo za vsakega posneli vsaj štiri cikluse. Prvič smo merili na področju gozdnega gospodarstva Kranj, TOZD gozdarstvo Preddvor, kraj Komatevra pri Jezerskem. Drugič smo merili obremenjenost na istem kraju, le na daljši vlaki 326 in tretjič na področju gozdnega gospodarstva Bled, TOZD gozdarstvo Pokljuka, revir Mrzli studenec. V nadaljnjem besedilu imajo prva merjenja oznako Jezersko, druga Komatevra in tretja Pokljuka. Njihove glavne značilnosti so prikazane v tabeli 1. Podatki o poskusnih delovnih pogojih Tabela '1 Vlaka Traktorist - naj- Organiza- Poprečni dol- po- naj- večji cijska sta- trak- tovor Kraj 1 žina prečni večji ~:~~i~ 'Oblika ro st to rs ki traktorja naklon vzpon dela staž m OJ o let kosi l. ma Jezersko 570 '19 35 o 1 + 1 38 5 7 1,91 Komatevra 690 21 38 o 1+1 45 2 7,1 1,61 Pokljuka 237 '10 24 6 1+1 22 2 22 1,38 Vlaki na Jezerskem oziroma na Komatevri sta daljši od vlake na Pokljuki, imata večji naklon in sta bolje izdelani. Pomožni delavec, ki je sodeloval pri prvih dveh delovnih pogojih, je pripomogel k skrajšanju časa zbiranja, poleg tega pa je bilo na Pokljuki zbiranje dolgotrajnejše tudi zaradi spravila drobnih sortimentov iz letvenjaka. Na Komatevri, oziroma na Jezerskem je šlo namreč za spravilo iz debeljaka. Traktorski staž in starost vplivata na način dela oziroma na trajanje prekinitev med delom. Poprečni tovor traktorja je bil povsod zaradi specifičnih pogojev dela relativno majhen. Jakost ropota se je v času nenehno spreminjala. Najvišje vrednosti ropota med delom so bile do 102 dB(A), v obdobjih ·brez ropota pa je bila najmanjša zvočnost okolice okrog 40 dB(A). V času, ko je traktor delal pod obremenitvijo, je ropot nihal poprečno za okrog 4 dB(A). Kot srednjo vrednost nihajoče jakosti smo izra- čunali ekvivalentno jakost ropota v dB(A), in sicer v času posameznih elementov dela, v produktivnem času in v delovnem času osmih ur. Rezultati so prikazani v tabeli 2, pri čemer so časi podani relativno, v odstotkih od osemurnega delov- nika. Ekvivalentne jakosti ropota so izračunane iz merjenj, ki so na Jezerskem zajela 56 °/o osemurnega delovni ka, na Komatevri 34 °/o in na Pokljuki 37 °/o, po- prečno 43 °/o osemurnih deJavnikov. Skupaj so za izračun uporabljena merjenja trajala 10,32 ure. Rezultate iz tabele 2 je umestno primerjati z ISO standardom [3]. ki določa, koliko časa lahko največ traja določena jakost ropota: jakost ropota dB(A} 85 88 9'1 94 97 največje dopustno trajanje 327 ure 8 4 2 1 0,5 Tabela 2 Obremenjenost traktorista z ropotom pri spravilu lesa z goseničarjem znamke FIAT 505 C pri treh različnih delovnih pogojih Jezersko Komatevra Pokljuka Skupaj d~rx) 1 %od d~(AJ 1 %od L,h 1 %od Le>v 1 %od 8 ur 8 ur dB(A) 8 ur dB(A) 8 ur 1 2 3 4 5 6 7 8 9 prazna vožnja 93,6 25,1 96,5 27,8 89,7 16,8 94,3 23,4 razvlačevanje 70,1 4,2 61,0 2,8 59,8 8,2 66,5 5,0 vezanje 69,3 8,6 50,0 8,8 58,9 13,3 65,5 10,0 privlačevanje 86,5 3,4 83,1 4,3 80,4 5,3 84,1 4,2 polna vožnja 90,3 26,7 93,9 21,9 89,3 17,0 91,5 22,6 odvezovanje 65,3 9,5 70,4 10,5 70,0 8,1 68,6 9,4 ram panje 87,2 2,4 86,2 3,9 86,7 3,4 86,7 3,1 objektivni zastoj 82,0 2,9 75,0 7,2 72,0 7,5 68,6 5,4 subjektivni zastoj 73,6 1,3 71,5 4,2 70,4 1,9 66,7 2,3 produktivni čas 90,2 80,0 93,0 80,0 85,9 72,0 91,0 77,7 delovni čas 89,2 100,0 92,0 100,0 84,5 100,0 89,4 100,0 Ekvivalentne jakosti ropota iz tabele 2 moramo vedno povezati z ustreznimi časovnimi vrednostmi. Iz kolone 2 razberemo npr., da je bila ekvivalentna jakost ropota na Jezerskem 93,6 dB(A), pri čemer je prazna vožnja trajala 25,1 °/o osem- urnega delovnika ali dve uri. To je več kot dopušča ISO standard (91 dB(A) v 2 urah), zato je že ropot med prazno vožnjo tolikšen, da je delavec na Jezerskem preobremenjen, četudi bi med ostalimi elementi dela ropota sploh ne bilo. Obremenjenost traktoriste z ropotom je očitno zelo odvisna od delovnih po· gajev. Razlika med obremenjenostjo na Komatevri (92 dB(A) v osmih urah) in na Pokljuki (84,5 dB(A) v osmih urah) je 7,5 dB(A) in pomeni kar šestkrat večjo obre- menjenost traktoriste s Komatevre. Na Komatevri je bila vlaka daljša in mnogo manj delovnega časa je odpadlo na zbiranje in prekinitve med delom, kjer ropota ni. Iz razlik v obremenjenosti in iz razlik v delovnih pogojih lahko zaključimo, da se obremenjenost traktoriste z ropotom povečuje z dolžino vlake in z njeno strmino. Obremenjenost je večja, tudi če traktoristu pomaga še pomožni delavec, če je debelejši in daljši les v traktorskem tovoru in če je ta les olupljen, saj tak omogoča večje hitrosti med polno vožnjo. Na Jezerskem in na Komatevri obremenitev delavca z ropotom v osmih urah močno presega ISO standard, na Pokljuki pa je tik pod mejo dovoljenega. Na Komatevri presega obremenitev celo milejši jugoslovanski standard. Naši izsledki torej kažejo, da je traktorist pri spravilu lesa z goseničarjem FIAT 505 C pre- obremenjen z ropotom in ga je treba zaščititi. Očitne so velike razlike med ekvivalentnimi jakostmi ropota v č~su posameznih elementov dela. Elemente dela lahko razdelimo na tiste, kjer ropot presega 80 dB(A), to so prazna vožnja, polna vožnja, rampanje in privlačevanje, ter na tiste, kjer je ropot manjši od 80 dB(A), to so objektivni in subjektivni zastoj, od- vezovanje, razvlačevanje in vezanje. Vožnji posebej izstopata in bistveno vplivata na obremenitev delavca z ropotom. čeprav njun časovni delež znaša le od 33,8 °/o na Pokljuki do 49,7 °/o na Komatevri, prispevata k skupni osemurni obremenjenosti 328 traktorista kar 93 do 99 °/o. Pri reševanju problema ropota pri spravi lu lesa je zato treba reševati pravzaprav problem ropota med vožnjama. Največji vp!iv na obremenitev delavca z ropotom ima vlaka. Z njeno dolžino raste časovni delež voženj v delovnem dnevu, s tem pa se veča tudi dnevna obremenitev traktor1sta z ropotom. Zanimivo bi bilo tudi vedeti, kakšen vpliv imajo na obremenjenost med vožnjama poleg dolžine še druge lastnosti vlake. To smo skušali ugotoviti s primerjavo med podolžnimi profili vlak in zapisi višine ropota med vožnja~a na način, kot je prikazan za vlako na Jezerskem (grafikon 2). Grafikon 2 Pedolzni Jnfil ~lakt na Jmrsktm h=llh l = 5711"' ------------------------------ !lldO(Al Odvisnost ropota goseničarja znamke Fiat 505 C od naklona vlake Določena točka na zapisu ustreza določeni točki na vlaki le približno, kajti hitrost traktorja se je spreminjala in se prilagajala razmeram na vlaki. Ugotovili smo, da je ropot pri spravilu lesa navzdol z goseničarjem večji med prazno vožnjo kot med polno, pri čemer je razlika tem večja, čim večji je naklon vlake. V našem primeru je ropot med prazno vožnjo enak ropotu med polno pri približno 10 °/o naklona. Jakost ropota med prazno vožnjo se pri spravilu navzdol veča z naklonom vlake, medtem ko pri polni vožnji z naklonom vlake pada. Pri polni vožnji, kjer so potrebne dodatne vlečne sile zaradi tovora, je ropot največji na nasprotnih vzponih. Na vodoravnih vlakah je ropot med polno vožnjo vedno večji kot med prazno. Na zelo strmih vlakah med polno vožnjo vlečne sile niso potrebne, zato je ropot med prazno vožnjo mnogo večji. Jakost ropota je med 329 vožnjama tem večja, čim bolje je vlaka izdelana in čim bolj gladka je, oziroma čim večje hitrosti omogoča. Hitrost med vožnjama mnogo bolj vpliva na ropot pri goseničarju kot pri kolesniku, kajti pri prvem se s hitrostjo mnogo bolj poveča ropot podvozja. Ropot gosenic je pri goseničarju odvisen tudi od podlage, saj smo na trdi kamionski cesti ugotovili večji ropot kot na mehki vlaki. Prikazani izsledki so dobro uporabni, ker smo poleg jakosti ropota traktorja ugotovili tudi trajanje posameznih jakosti ropota v elementih dela in dali podrob- nejši opis pogojev, v katerih je ropot v določenem časovnem obdobju nastopal. Iz informacij v taki obliki je mogoče izračunati obremenjenost traktorista z ropo- tom v katerihkoli drugih delovnih pogojih, na voljo pa bi morali imeti več podat- kov o jakostih ropota v času posameznih elementov dela pri različnih pogojih dela. Za primer računanja obremenjenosti traktorista z ropotom pri delovnih pogojih, različnih od pogojev naših merjenj, smo povzeli časovne vrednosti iz analiz, ki so jih opravili drugi [5]. Pri organizacijski obliki dela 1+1, pri poprečnem tovoru 2,38 m3 , pri razdaljah zbiranja 20m in pri dveh ekstremnih razdaljah vlačenja so iz teh analiz ugotov- ljena trajanja produktivnih elementov dela navedena v tabeli 3. V njej so tudi naši rezultati ekvivalentnih jakosti ropota v času posameznih elementov dela, kakršne smo ugotovili na Jezerskem. Ob pripisovanju teh vrednosti moramo postaviti, da so vlake, na katerih so bile posnete povzete časovne vrednosti, enake naši vlaki z Jezerskega, tako po naklonu kot po kvaliteti. Tabela 3 Podatki za Izračun obremenjenosti traktorista z ropotom pri spravilu lesa z goseničarjem znamke Fiat 505 C na dveh različno dolgih vlakah Trajanje v min/1 OO Jakost ropota št. Element dela na vlakah dolgih v dB(A) 100m 1 800 m na Jezerskem i Ti Li 1 .!:. .: ... 74 74 70,1 ·~-· T 2 vezanje 276 276 69,3 3 privlačevanje 67 67 86,5 4 prazna vožnja 193 1346 93,6 5 polna vožnja 342 1190 90,3 6 odvezovanje 362 362 65,3 7 ram panje 210 210 87,2 produktivni čas-T 1524 3525 LekY =? Za presojo obremenjenosti traktorista z ropotom moramo jzračunati ekviva- lentno jakost ropota v produktivnem času, ki bo za vsako vlako drugačna. Izra- čunamo jo po formuli: L Lekv = 10.10 g I: (Ti.100.1Li) T Ekvivalentna jakost ropota pri delu na 100m dolgi vlaki je tako 88 dB(A) v produktivnem času, oziroma 87 dB(A) v delovnem času (8 ur) ob postavki, da je produktivni čas 80 °/o delovnega. Ekvivalentna jakost ropota na 800 m dolgi vlaki je 91,1 db(A) v delovnem času. Razlika 3 db(A) pomeni, da je traktorist na daljši vlaki dvakrat bolj obremenjen z ropotom od traktoriste na krajši vlaki. 330 Povzetek Ropot vse bolj ogroža človekov zdrav način življenja, tako v prostem času in še posebej pri opravljanju nekaterih del. Prvi korak k temu, da delavca zaščitimo pred škodljivimi vplivi ropota, napravimo s tem, da ropot izmerimo. Analizirali smo ropot traktorja goseničarja znamke FIAT 505 C med mirovanjem in obremenitev traktoriste z ropotom pri spravilu lesa iglavcev navzdol, pri čemer smo merili ropot pri treh različnih delovnih pogojih. Ropot traktorja pri polnem plinu med mirovanjem je bil najvišji pri nizkih frekvencah, okrog 125Hz. Ugotovili smo, da z merjenjem ropota traktorja v miro- vanju ne moremo neposredno sklepati na obremenjenost traktoriste. Obremenjenost traktoriste z ropotom je pri različnih delovnih pogojih zelo različna. Obremenjenost traktoriste z ropotom je enkrat skoraj dosegla maksi- malno vrednost za 8 ur (85 db(A) dovoljeno s standardom ISO, dvakrat jo je pa močno presegla. Traktoriste je treba pri delu s tem traktorjem zaščititi. K obre- menjenosti traktoriste z ropotom, izračunani po metodi ekvivalentne jakosti ropota, sta vožnji prispeva:i kar 93 do 99 °/o, zato je treba problem ropota reševati prav- zaprav med vožnjama. Posebno pri goseničarju, kjer precej ropota tudi podvozje, je jakost ropota med vožnjama tem večja, čim večje hitrosti omogoča vlaka. Med prazno vožnjo se pri spravilu navzdol ropot veča z naklonom vlake, medtem ko pri polni vožnji z naklonom vlake pada. Prikazani izsledki o obremenjenosti traktoriste so dobro uporabni, ker je poleg jakosti ropota traktorja ugotovljeno tudi njihovo trajanje v posameznih elementih dela in je dan podrobnejši opis pogojev, v katerih je ropot nastopal. Iz informacij v taki obliki je mogoče izračunati obremenjenost traktorista z ropotom v katerih- koli drugih delovnih pogojih. Literatura 1. Broch, J. T.: Acoustic Noise Measurements Application of the Briiel et Kjaer Equipment, So· borg. 1971. 2. Golob, S.; Izpostavljenost traktorista ropotu pri spravilu lesa z goseničarjem. Diplomsko delo, Ljubljana. 1979. 3. International Standard Organization: Draft ISO Recomendation 2204 Geneve, 1973. 4. Lipoglavšek, M.: Dnevna obremenitev sekača z ropotom motorne žage. Zbornik gozdarstva in le- sarstva. L. 14, št. 1 Ljubljana, 1976. 5. Mod, L.: Uporabnost goseničnega traktorja pri spravilu lesa v primerjavi z univerzalnimi kolesniki. Diplomsko delo, Ljubljana, 1977. L~RMBELASTUNG DES SCHLEPPERFAHRERS BEIM HOLZROCKEN MIT DEM RAUPENSCHLEPPER Zusammenfassung Die menschliche Lebensweise wird in der Freizeit und besonders an einigen Arbeits- platzen mehr und mehr von Larm bedroht. Der erste Schritt den Arbeiter von schadlichen Einflussen des Uirms zu schOt:zen, macht man mit Uirmmessung. Es war der Uirm des Raupenschleppers Fiat 505 C beim Ruhen analisiert und auch die Uirmbelastung des Schlepperfahrers bei der Nadelholzruckung bergab. Die Larmmessungen wurden bei drei verschiedenen Arbeitsbedingungen durchgefGhrt. Beim Ruhen war der Larm beim Vollgass der hochste bei niedrigen Frequenzen, ungefahr 123 Hz (98 bis 102,5 dB). Schallfrequenzen, die bringen den Uirm, von men- schlichen Ohr registriert, am meisten, sind in Bereich von 125 bis 1000Hz. Es war fest- gestellt, dass man mit Uirmmessung des Schleppers beim Ruhen keinen Ruckschluss 331 1 1 auf Uirmbelastung des Schlepperfahrers ziehen kann. Einen ziemlich grossen Einfluss auf den Larm wahrend der Arbeit haben auch die Raupen der Schleppers. Die Larmbelastung ist bei verschiedenen Arbeitsbedingungen sehr verschieden. Der Schlepperfahrer der hat auf eine lange Ruckegasse abgerindetes Starkholz geruckt war sechs mal mehr mit dem Larm belasted als der andere, der hat auf eine kurze Rucke- gasse unabgerindetes Schwachholz geruckt. Die Larmbelastung hat einmal fast die mit ISO Standard gestellte maximale Werte tur 8 Stunden erreicht (85 dB (A)), zweimal war aber viel grosser. Es heist dass der Schlepperfahrer beim Arbeiten mit diesem Schlepper gegen Uirm geschOtzt werden muss. Der Schallpegel ist wahrend der Fahrt viel hoher als be1 enderen Arbeitselementen, dafUr muss man das Larmproblem erst bei der Fahrt erlosen. Der Schallpegel ist wahrend der Fahrt hoher wenn die Ruckegasse grossere Geschwindigkeiten ermoglich. Bei der Fahrt ohne Last nimmt der Larm mit der ROcke- gasseneigung zu, bei der Fahrt mit Last nimmt er ab. Die dargestellte Forschungserg.ebnisse sind gut verwendbar, weil es ausser Schallpegel auch Dauer einzelnen Arbeitselementen festgestelt wird und es sind auch die Arbeitsbedin- gungen beschrieben, in denen der Larm gemmesen wurde. Solche Auskunfte setzen die Ausrechnung der Larmbelastung des Schlepperfahrers in anderen Arbeitsbedingungen in die Lage. 332 UDK 634.0.156.5:634.0.624 USMERJANJE ODNOSOV MED GOZDOM IN DIVJADJO - POSEBNA NALOGA GOZDARSKEGA NAčRTOVANJA Historična utemeljitev Zahteva, da mora postati usmerjanje odnosov med gozdom in divjadjo posebna naloga sodobnega gozdarskega načrtovanja, zastavlja vrsto vprašanj. Prvo med njimi je brez dvoma, zakaj je ta naloga sploh potrebna. Ker načrtujemo zaradi človeka, bo na to vprašanje najbolje odgovorila ugotovitev, kaj pomenita človeku gozd in divjad. človeka povezuje z vsemi oblikami življenja v naravi nešteto vezi, od pre- prostih materialnih do najglobljih duševnih in čustvenih. Tako tudi z gozdom in vsem kar v njem živi, od rastlin do živali. Kaj vse povezuje človeka z gozdom, je večinoma znano. Najbrž ni nikogar, ki bi ne vedel, kako pomembna dobrina je les in kako gospodarski pomen lesa iz dneva v dan narašča. Toda ravno zato, da splošno znana vrednost lesa ne bi zasenčila pomena gozda, morda ni odveč poudariti, da vežejo človeka na gozd poleg gospodarskih še dosti pomembnejši odnosi. Predvsem ne gre pozabiti, da je gozd zaradi vpliva na klimo, vode in tla za človeka življenjskega pomena. Ravno tako pa tudi ne smemo spregledati, da je človek - ne glede na pomen in vrednost lesa - od gozda vedno pričakoval in še danes pričakuje veliko drugih ugodnosti. Nekdaj, ko so vse skušali meriti z enostavnimi ekonomskimi merili, so vse to imenovali stranske donose gozda, medtem ko so les imenovali glavni donos. Očitno pa tako poenostavljeno sploh ni mogoče pravilno zaključe­ vati. Naj so bile druge ugodnosti, ki jih je poleg lesa dajal gozd, tehtane v de- narju še tako majhne, so človeku - kot vse kaže - veliko pomenile. Zato jih je neglede na pomen in vrednost lesa vedno želel ohraniti in se jim prav nikjer ni hotel odpovedati. Danes, kljub naraščajočim potrebam po lesu, nihče več ne gleda - ali vsaj ne bi smel gledati - na gozd kot na prostor, namenjen izključno proizvodnji lesa. Poznavajoč mnogovrstna potrebe človeka je ravno sodobno gozdarstvo opredelilo gozd za mnogonamenski prostor. Ena izmed številnih nalog, ki jih mora gozd kot mnogostranski prostor človeku v prid izpolnjevati, je tudi ohranitev prosto živečih živalskih vrst, ki sodijo vanj po naravi. Med temi vrstami imajo še posebno vidno vlogo tiste, ki jih štejemo med divjad. Na vse živalske vrste vežejo človeka različne vezi, na divjad pa tudi eden izmed najprvobitnejših in zato še danes tako živih in tesnih odnosov - prastari odnos lovca do divjadi. V različnih obdobjih družbenega razvoja se je ta odnos sicer spreminjal, a je vedno ostajal del ekonomskega, socialnega in kulturnega življenja človeka. Zato se človek nikoli ni odpovedal svojim željam do divjadi in ni pričakovati, da bo v prihodnosti drugače. Na samem začetku razvojne poti je bila divjad človeku samo nagonsko za- sledovani plen, ki ga je moral loviti, da se je ohranil pri življenju. Najbrž pa je bila ravno želja po uspešnejšem lovu tista, ki je potisnila človeku v roko prvo orodje - lovsko orožje - in ga silila k razmišljanju, kako to orožje izboljšati. Clovekova duševnost se je bržkone ravno v zvezi z divjadjo razvijala tudi dalje, prav do sposobnosti abstraktnih predstav, ko se je začel ukvarjati z magijo, ki naj bi mu pripomogla do večjega ulova. Iz tega so nastale tudi prve umetniške stvaritve človeka - slike divjadi in lovskih prizorov na stenah jam - katerih izrazno moč moramo občudovati še danes. 333 :Z:e v zgodnjih obdobjih razvoja je torej začel odnos človeka do divjadi postop- no izgubljati enostavni značaj odnosa zveri do plena. čeravno še kot nezavedna slutnja, se je v njem že takrat začelo oblikovati spoznanje, da je njegov obstoj odvisen od narave - v tistem času najbolj neposredno od divjadi. Kljub temu, da jih je lovil in ubijal, se je v njem budilo spoštovanje do divjih živali, ki so mu omogočale preživeti. Vsa jamska umetnost paleolitskega človeka je nedvomno služila kultu živali - deloma magičnemu, deloma religioznemu - na katerem je temeljila življenje tedanjih lovskih ljudstev. Ta kult je že takrat oblikoval pravila ravnanja z divjadjo, predvsem tista, ki so kot magični ali ·religiozni tabuji varo- vali živali pred brezobzirnim levom in uničevanjem. Kaj je vse takratni človek gledal v divjadi, kaže tudi to, da se je z divjimi živalmi celo istovetil in si jih izbiral za toteme. človek je torej ravno ob lovu divjadi stopil na pot, ki ga je privedla do tega, kar je danes. Kakorkoli je že kasnejši razvoj človeka pregnetal in preoblikoval in kakorkoli je tudi spreminjal ·njegove odnose do divjadi, pa so mu vendarle desettisočletna zgodnja obdobja tesnega sožitja z divjadjo utisnila neizbrisen pečat. Zgodovina priča, da v vseh kasnejših obdobjih - tudi v tistih, ki so mu skušala divjad odtujiti - v človeku nikoli ni zamrla želja loviti, in da tudi ljudem, ki niso lovili, nikoli ni bilo in še danes ni vseeno, kaj se z divjadjo dogaja. V rodovno-plemenski družbeni ureditvi tistih ljudstev, ki jih je v evropski prostor zaneslo preseljevanje, je bila pravica do divjadi in lova še splošna. Tudi ko je pri Slovanih v naših krajih to ureditev zamenjala vaška srenja in so pravice do uživanja gozda in divjadi - podobno kot v zgodnjem srednjem veku tudi drugod - združili z lastništvom zemljišča, je te pravice še užival širok krog ljudi, saj so na srenjskem zemljišču lahko lovili vsi srenjski upravičenci. Razmere so se spremenile, ko so v vzhodnih Alpah in na zahodnem Balkanu naseljeni Slovani prišli v 8. stoletju pod nadoblast frankovske države, v kateri je nastajal nov tip fevdalne družbe. Tuji fevdalci, ki so dobili fevde na našem ozemlju, so začeli sprva postopno, nato pa vse nasilneje odpravljati dotedanje demokratično ureditev in svobodne člane srenje spreminjati v podložnike. Poleg drugih pravic so začeli podložnikom odvzemati tudi pravico do lova in divjadi. Končno si je te pravice - v povsem razviti fevdalni ureditvi - prilastila v iz- ključno last najožja priviligirana družbena plast - najvišje fevdalne plemstvo - in od njih odrinila poleg podložnikov še preostale svobodnjake in tudi nižje plemstvo. Vsakomur izmed odrinjene večine, ki so ji vzeli pravice do divjadi in lova, so grozile najokrutnejše kazni, če se je predrzni! po njih poseči, podložniki pa so morali pri lovu plemiške manjšine prenašati še vrsto dodatnih dolžnosti in služnosti. V tem času je začela od pravic odrinjena večina v divjadi prvič gledati lastnino osovraženega - pri nas vrhu tega še tujega - fevdalca. Nič več ni videla v njej naravne dobrine, ki ji pripada. Kljub temu pa je v mnogih ostajala živa, od dav- nine prirojena želja po divjadi in lovu. Izražala se ni samo v divjem lovu, ki ga niti najhujše kazni nikoli niso mogle zatreti, temveč tudi v nenehni težnji ponovno pridobiti si izgubljene pravice do divjadi. Zato so puntarski kmetje v boju za staro pravdo poleg drugih pravic zahtevali tudi nekdanje lovske pravice. L:elja od pravic odrinjena večine po divjadi in lovu je hkrati z nalaganjem vse hujših bre- men podložnikom pri plemiških levih odigrala v fevdalnem obdobju pomembno vrogo pri zaostrovanju razrednih nasprotij, ki so rahljala in nato tudi zrušila fevdalne družbeno ureditev. Ko je razvoj denarnega gospodarstva okrepil meščanski razred, so do skrajnih meja zaostrena nasprotja privedla do meščanskih revolucij. V Zahodni Evropi je 334 konec 18. stoletja francoska, pri nas pa sredi 19. stoletja marčna revolucija po- metla z večjimi pravicami plemstva tudi glede divjadi in lova. Kako živa je ostala - kljub stoletnemu fevdalnemu zatiranju - v ljudeh želja do divjadi, kaže tudi to, da so po zmagi nad fevdalnim redom v Konventu že 11. avgusta 1789 razglasili, da lahko vsakdo lovi na svoji zemlji. Isto načelo je pri nas uveljavila marčna revolucija leta. 1848. Človek, osvobojen fevdalnega zatiranja, je lačen pravic zajel v revolucijah na novo pridobljene pravice do divjadi s preveliko žlico in začel nebrzdano loviti. Poleg dolgo zatajevane lovske strasti, ga je k temu spodbujalo tudi v prav- kar pretečeni dobi pridobljeno mišljenje, da divjad ni njegova, temveč last fevdal- ca. Zato so divjad v letih po revolucijah močno zredčiti, nekatere vrste pa po- nekod tudi zatrli. To dejstvo je privedlo do spoznanja, kako pomeni iz zgodnjega srednjega veka znano načelo, po katerem lahko vsakdo na svoji posesti neomajno lovi, ob gostejši naseljenosti in razdrobljenosti posesti 19. stoletja neogibno uni- čenje divjadi. Zato so poleg uvedbe z zakonom določenih varstvenih dob - lovopustov za pos2mezne vrste divjadi - začeli iskati tudi drugačne načine za ohranitev divjadi. V znatnem delu Evrope in tudi v naših krajih je kapitalistična meščanska družba skušala vprašanje ohranitve divjadi rešiti povsem v skladu s svojo misel- nostjo, katere najvišja vrednota je bil denar. Z namenom zožiti krog upravičencev lova, je začela pravice do divjadi prodajati za denar. Po zemljiški odvezi nastali drobni zemljiški posestniki so morali svoje posesti pri nas običajno v okviru občine - združiti v skupno lovišče določene velikosti in pravice do divjadi na svoji posesti odstopiti tistemu, ki je zanje ponudil največ denarja najvišjo za- kupnino za lovišče. Denar, ki je bil v kapitalistični družbi pogoj za uživanje mnogih pravic, je tako postal pogoj tud za uživanje pravic do divjadi. Divjad - vsem pripadajoča naravna dobrina - je v kapitalistični družbi po- novno prešla iz rok večine v last ozke, finančno najmočnejše družbene plasti. Za lovišče odšteta zakupnina je v širokem okviTu splošnih predpisov o varstvu divjadi dajala zakupniku pravico razpolagati z divjadjo kot z osebno lastnino, predvsem glede na lastne ozke koristi in želje. To pa je spet pomenilo odtujitev divjadi večini, in mnogi so bili mišljenja, da je divjad namenjena samo za zabavo redkim izbrancem in zato za večino brez pomena. Poleg takega, trajni ohranitvi divjadi škodljivega mišljenja, so se v kapitalističnem obdobju uveljavila tudi druga, divjadi in naravi nevarna gledanja. Ozki lastniški interesi so ob pomanjkljivem poznavanju zakonitosti življenja v naravi - podobno kot v gozdarstvu - uveljavili tudi pri obravnavanju divjadi protinaravne in zato zgrešene prijeme. 'Kakor so takrat po načelu največje zem- ljiške rente začeli na.ravne mešane in listnate gozdove spreminjati v monokulture iglavcev. tako so si zadali tudi nalogo, da kolikor mogoče povečajo številčnost lovsko zanimivih vrst divjadi, ki so jih razglasili za >)koristne•• in »plemenite•• vrste. Kot reakcija na uničevanje divjadi v letih po revolucijah se je do teh vrst razvila sentimentalna zaščitniška miselnost, ki jo žal pri lovcih zasledimo še danes. Ravno ta miselnost, ki z resnično zaščito divjih živali nima ničesar skup· nega, je dala pridobitništvu tiste dobe dobrodošel izgovor za preganjanje vseh vrst divjadi, ki bi lovcu utegnile konkurirati pri plenu. Kakor so začeli v gozdovih izsekavati listavce in grmovno zarast kot »plevel•(, tako so začeli med divjadjo zatirati mesojede vrste kot »škodljivce« in >)'roparje« ne da bi pri tem poznali s,oodvisnosti v naravi. Kapitalistična lastniška miselnost je tako v pohlepu po čim večjih in bolj kratkoročnih koristih začela postopno spreminjati naravne odnose v ekosistemih in jim spodkopavati stabilnost. Na ta način je marsikje 335 porušila tudi naravne odnose med rastlinskimi proizvajalci hrane in njihovimi živalskimi porabniki. Ko je zaradi spreminjanja naravne sestave gozdov izgubila pretežni del naravne hrane, se je divjad - pogosto še preštevilčna - začela iz naravnega sestavnega dela gozdnih življenjskih združb spreminjati v njihovega rušitelja. Poleg prekomernega izkoriščanja vsega rastlinstva s pašo in objedanjem so se v takih okoliščinah začele pojavljati tudi vse pogostejše poškodbe na drevju, znane pod imenom škoda, vrh tega pa je začel nazadovati tudi razvoj divjadi. Kakor je kapitalizem ponižal gozd v glavnico, ki naj prinaša čim višje obresti, in divjad v blago za prodajo, tako je tudi vp'rašanje škod od divjadi - ne da bi njihove globlje biološke vzroke in dalekosežne posledice - poenostavil na de- narna povračila. Lastnik je lahko po mili volji spreminjal naravno sestavo gozda, da bi čim prej dobil kar največ dohodkov od lesa, in to neglede na kasnejše biološke posledice. Zakupnik, če je le bil dovolj finančno močan, da je poravnal škodo, je lahko dvigal »stalež>~ divjadi ne glede na to, kako je ta s pašo in objedanjem izčrpavala svoje okolje in hkrati z njim propadala. Ker so vodili obravnavanje gozda in divjadi ozki in kratkoročni privatni interesi, to razdobje ni poznalo načrtnega gospodarjenja v širših ekoloških okvirih, ki bi presegli lastniške meje gozda ali lovišča. Zato takrat ni bilo dogovarjanja med kmetij- stvom, gozdarstvom in lovstvom na skupnih izhodiščih. Vsaka izmed teh dejav- nosti je zasledovala lastne cilje ne glede na druge, zato so med njimi nastajala vse ostrejša nasprotja. Posledice teh časov občutimo v živi naravi, a tudi v miselnosti ljudi, marsikje še danes. Razvoj bioloških znanosti je že v začetku 20. stoletja začel opoza·rjati na napake pri obravnavanju gozda in divjadi in poglabljati čut odgovornosti do narave. Postopoma je širša javnost začela gledati na prizadevanja za ohranitev narave in tudi divjadi kot na izpolnjevanje pomembne kulturne naloge. Nastajati so začeli nacionalni parki, redke vrste divjadi tudi mesojede - so zavarovali in lovstvo se je postopno začelo •razvijati v stroko. V tem času se je začela raz- vijati tudi naša lastna nacionalna kultura v odnosih do divjadi. Zanimanje za naravo in s tem tudi za usodo divjadi je zajelo vse širši krog ljudi, tudi takih, ki se z levom niso ukvarjali. Koliko je našemu človeku do divjadi se je izkazalo, ko nanjo ni pozabil niti v času najtežjega boja za lastni obstoj . .Le leta 1944 je v vojni z okupatorjem nastajajoča ljudska oblast razglasila divjad za splošno ljudsko imovino in izdala predpise, ki so jo varovali pred brezobzirnim levom. Tako trden dokaz naveza~ nosti na divjad in skrbi za njeno usodo bi težko našli drugod po svetu. Lastno pot v odnosih do divjadi, na katero smo stopili že med vojno, smo po osvoboditvi nadaljevali. Glavno vodilo na tej poti je od vsega začetka bilo načelo, da je divjad kot naravna dobrina družbena last. Pravice do divjadi so zato dostopne vsakomur, ki je hkrati z njimi pripravljen prevzeti tudi vse dolžnosti za pravilno upravljanje in trajno ohranitev te družbene lastnine. Ta načela so pri nas pritegnila k upravljanju z divjadjo širok krog ljudi in razvila lovsko organizacijo, ki s številnim članstvom skrbi za obstoj in ohranitev divjadi. Ker pri ohranitvi divjadi ne gre samo za zagotovitev uživanja pravic z izvrševanjem lova, ampak tudi za kulturno nalogo ohranitve žive narave, podpirajo prizade- vanja za ohranitev divjadi tudi številni ljubitelji narave, ki niso lovci. Naš človek, ki se je za pravice do divjadi boril stoletja, jih danes, ko jih v polni meri uživa, ni pripravljen opustiti za nobeno ceno. Prvi pogoj za uživanje teh pravic pa je trajen obstoj divjadi. Vrhu tega se danes vsak misleč človek zaveda, da je uni- čenje katerega koli dela žive narave in zato tudi katerekoli vrste divjadi osiro- 336 mašenje človeka in korak h koncu življenja na našem planetu. Zato je pri nas vsak poskus, da bi divjad kjerkoli izločili iz narave, že vnaprej obsojen na ne- uspeh, ker bi izzval odločen odpor široke javnosti. Sicer pa so taki poizkusi pri nas nemogoči že zato, ker je ravno zaradi navezanosti človeka na naravo naša družbena skupnost učinkovito poskrbela za obstoj in trajno ohranitev divjadi tudi z zakonodajo. Naša družbena skupnost je postavila vse naravne dobrine - med njimi poleg gozda tudi divjad - pod posebno družbeno varstvo (Ustava SRS čl. 104). Obrav- navanje vseh naravnih dobrin - zato tudi gozda in divjadi - urejajo pri nas po- sebni zakoni, in sicer z namenom, da te dobrine zaradi posebnega družbenega interesa trajno ohranimo. Ker izhajajo ti zakoni iz najširših družbenih interesov, pa zahtevajo tak način obravnavanja, ki ni v škodo trajni ohranitvi ne posameznih ne skupnih naravnih dobrin. Zakon o gozdovih zato zahteva, da mora gospodarjenje z gozdovi za- gotoviti tudi trajno ohranitev prosto živečega živalstva, ki sodi vanje po naravi. Zakon, ki ureja obravnavanje divjadi, pa postavlja njeno varstvo celo na prvo mesto in ravno zato zahteva usklajevanje divjadi in rastlinskega sveta. Da bi zagotovili uresničevanje posebnega družbenega interesa pri gospodarjenju z gozdovi in divjadjo, predvidevajo ti zakoni medsebojno usklajevanje ciljev kme- tijstva, gozdarstva in lovstva na podlagi samoupravnega dogovarjanja v okvirih širših, naravno zaokroženih območij. Anton Simonič, dipL inž. gozd. 337 MEDNARODNI SIMPOZIJ IUFRO S 6.03 Informacijski sistemi in terminologija, Hamburg, maj 1979 Od 15. do 18. maja 1979 je bil v Hamburgu (Reinbel<) posvet Mednarodne zveze gozdarskih raziskovalnih organizacij (IUFRO) - strokovne skupine za in- formacijske sisteme in strokovno izrazoslovje (S 6.03 Information Systems and Terminology). Organizacija je bila zaupana Zveznemu raziskovalnemu centru za gozdar- stvo in lesarstvo Hamburg-Reinbek (Bundesforschunganstalt fUr Forst- und Holz- wirtschaft Hamburg-Reinbek). Udeležba je bila mednarodna s 40 udeleženci, iz Anglije (5), Avstrije (2)~ Finske (1), Francije (2), Italije (4), Jugoslavije (1). Nizozemske (2), švedske (1), švice (2), Zahodne Nemčije (15), Združenih držav Amerike (4). Program na temo »Tehnični informacijski sistemi, strokovno izrazoslovje ln usklajeni besednjaki - tezavri« (Technical Information Systems, Termynology and Controlled Vocabulaires) je potekal na petih zasedanjih: 1 - Računalniške informacijske službe za literaturo, ki se nanaša na goz- darstvo in gozdne pridelke; 2 - Informacijski sistemi za shranjevanje in iskanje (retrieval) informacij iz ))vgrajenih>Working group S 6.03.05, ki bo delovala v tem smislu. Drugo zasedanje je obsegalo 4 predavanja, vsa so bila zasnovana na ure- janju informacijskih sistemov za gozdarsko literaturo. Med njimi je bilo najbolj zanimivo poročanje o urejanju informacijskega sistema za vprašanja rekreacije, ki deluje pri purdujski univerzi v Indiani {ZDA). Na tretjem zasedanju o večjezičnem gozdarskem izrazoslovju je bil prebran le 1 prispevek, ki je poročal, kako delajo pri urejanju strokovnega gozdarskega iz:razoslovja za italijansko verzijo. Izdelava terminologij v 7 glavnih jezikih (fran- coski, nemški, angleški, italijanski, ruski, španski) in drugih, je zamišljena tako, da so posamezni izrazi oštevilčeni v vseh jezikih enako. Za osnovo služi angle- ška verzija ))Terminology of Forest Science, Technology Practice and Products•<, ki je izšla v Washingtonu 1971. leta in jo je izdal Society of American Foresters. Od ostalih verzij je španska izšla 1968. leta, vendar še brez oštevilčenja, le abe- cedni red, francosko 1975, kaj je z rusko, nisem zasledila. četrto zasedanje o večjezičnem ))usklajenem besednjaku« (Controlled Voca- bulary) ali tezavru za gozdarstvo in gozdne pridelke (Thesaurus of Forestry) je imelo dva prispevka. Obravnavala sta splošno temo o izdelavi tezavra in izdelavo tezavra v francoskem jeziku (The French Thesaurus AGRIDOC). Le-ta je v ob- delavi in vsebuje okrog 4500 strokovnih izrazov - deskriptorjev (izbrani izrazi za iskanje informacij. smiselno med seboj povezani v besednjaku - tezaver), ki so razvrščeni v 16 volumnih. Delo pri izdelavi tezavra v več jezikih se odvija počasi, težave so z izbiro pravilnih izrazov (deskriptorjev), z izbiro pravih ljudi, ki bi se resno posvetili temu delu, in z denarjem. Kadar bo tezaver za gozdarstvo usklajen, bodo mož- nosti za ustvarjanje baze podatkov realne, iskanje in dajanje informacij za goz- darsko literaturo s pomočjo računalnikov pa bo lahko delovalo dobro tudi v mednarodnem merilu. Kot vse kaže, to še ni zelo blizu. Bodoče aktivnosti IUFRO S 6.03 so v nadaljevanju zastavljenih nalog - v urejanju in izpopolnjevanju informacijskih sistemov za gozdarstvo, dokončanju večjezičnega izrazoslovja in večjezičnega tezavra ter izpopolnitvi oksfordskega sistema decimalne klasifikacije (ODC). MARJA ZORN, dipl. inž. gozd. 339 Na povabilo uredniškega sveta Gozdarskega vestnika je bil v maju in juniju letos na obisku v Sloveniji predstavnik norveških gozdarskih revij, šef njihovega strokovnega informativnega urada Kare Wedul. Z norveškimi strokovnimi revijami ima Gozdarski vestnik že nekaj časa tesne stike. Izmenjujemo si gradivo, informacije in izkušnje. Gost iz Norve~ ške je lahko temeljito spoznal našo strokovno problematiko, saj je v različnih predelih Slovenije lahko videl splošna pa tudi specifična gozdarska vpraša- nja. Posebej ga je zanimala organiziranost našega strokovnega informiranja in kar ni mogel verjeti, da ima vsako gozdno gospodarstvo svoj časopis. Pri- merjalno študijo o norveškem in našem strokovnem obveščanju bo K. Wedul objavil v njihovem časopisju. Za našo revijo pa je pripravil nekaj prispevkov in risb, s katerimi nas seznanja o aktualnosti norveškega gozdarstva. Vešče je upodobil tudi nekaj motivov, njihovih in naših, od katerih nekaj tudi ob- jav/jamo. V imenu revije in v njegovem imenu se zahvaljujemo TOZD gozdarstvo Vrhnika (GG Ljubljana), OK Vransko, in TOZD Boč Rogaška Slatina (oba GG Celje), TOZD gozdarstvo Mislinja (GG Slovenj Gradec), GG Postojna, TOZD gozdarstvo Idrija (SGG Tolmin) in Inštitutu za gozdno in lesno gospo- darstvo v Ljubljani ter številnim posameznikom po gozdnih gospodarstvih za osebno zavzetost pri organiziranju njegovega bivanja pri nas. Uredništvo NORVESKA IN GOLOSEKI Kratek prikaz norveškega gozdarstva danes Ko sem kot gost Gozdarskega vestnika nekaj tednov potoval po slovenskih gozdovih, me je presenetilo, da sem videl zelo malo golosekov. Za norveškega gozdarja je to dokaj nenavadno. Na Norveškem večina letnega poseka, ki znaša okrog 7 milionov kubičnih metrov, prihaja z golosekov. Zato bi v tem članku rad poskusil pojasniti, zakaj je Norveška izbrala to metodo kot najboljšo za svoje gozdove. Splošno stanje gozdov Danes imajo norveški gozdovi nezadostno lesno zalogo in njihova potencialna proizvodna sposobnost je znatno višja od dejanske. V primerjavi z gozdovi z idalno lesno zalogo so glavne pomanjkljivosti naslednje: - delež mladih in srednje starih gozdov je premajhen, - preveč je zrelih in prezrelih sestojev, - starejši sestoji imajo prenizko lesno zalogo, - precejšnja območja so porasla z neprimernimi drevesnimi vrstami npr. z brezo namesto s smreko (zlasti v obalnih predelih) ali s smreko namesto z barom (na suhih rastiščih in revnejših tleh na vzhodu). Letni prirastek naših gozdov za vse drevesne vrste skupaj znaša okrog 13 milijonov kubičnih metrov, medtem ko je posek le 7 milijonov kubičnih metrov. Zato zaloga narašča za 5-6 milijonov kubičnih metrov na leto. Celotna lesna zaloga znaša 480 milijonov kubičnih metrov. Težko je navesti točen vzrok, zakaj je posek tako majhen. Verjetno je kriva majhna razlika med ceno lesa in sečnimi ter spravilnimi stroški. čisti dohodek gozdnega posestnika je premajhen, na najtežjih in strmih terenih pa je lahko celo negativen. Zato mislim, da je prav to glavni vzro~ za prenizke sečnje. 340 Od izkoriščanja do gozdarstva trajnih donosov Izkoriščanje gozdov se je začelo pred letom 1000 našega štetja - za pri- dobivanje soli, proizvodnjo lesnega katrana in za velik izvor tesanega in na roko žaganega lesa. Okrog leta 1500 sta se pojavila rudarstvo in žagarska indu- strija (žagarstvo). Metalurgija je zahtevala ogromne količine oglja, žagarstvo pa se je razvilo v veliko industrijo, ki ji je proti koncu XIX. stoletja sledila še celu- lozna industrija. Pretirano izkoriščanje je še stopnjevala dejstvo, da so se kmetje, ki so imeli v posesti večino gozdov, zatekali k prodaji lesa v stiskah, ne da bi mislili na gozdnogojitvene ukrepe. Obdobju izkoriščanja je sledilo obdobje neuspelih gozdnogojitvenih posku- sov, ki niso uporabljali golosekov v prepričanju, da je pomlajevanje mogoče pod zastorom dozorevajočih sestojev . .Lal je bila taina temperatura zasenčenih tal običajno za klitje prenizka. Po drugi svetovni VOJni so bile na splošno sprejete gozdnogojitvene metode, ki temelje na novih načelih, in začelo se je novo obdobje norveškega gozdar- stva. To je začetek golosekov, ki jim sledi umetna in deloma tudi naravna obnova. Temperatura je faktor minima (Temperatura je odločilni dejavnik) Norveška leži daleč na severu - Oslo ima isto geografsko smno kot Cape Good Hope (Rt dobre nade) na Grenlandu! Poleg tega je Norveška gorata dežela. Vegetacijska doba traja od 176 dni v okolici Osla do 90 dni v severnem delu dežele. V predelih z obilnim dežjem in z majhnim številom sončnih dni je omejujoči dejavnik lahko tudi svetloba. Tla, ki so pretežno morenska, imajo nizek pH in so pokrita z debelim slojem surovega humusa. Snovanje novega gozda v teh predelih zahteva na tleh svetlobo in toploto, da bi se aktiviral sloj surovega humusa. Površine golosekov so močno porasle z grmovjem in plevelnimi (manjvrednimi? - vprašaj postavil urednik) drevesnimi vrstami. Te odstranjujemo s herbicidom glyfosat - takoimenovanim ))Roundup-om((. Glavno prednost želimo dati iglavcem, predvsem zato naša lesnopredelovalna industrija 341 želi dolgovlaknat les. Les iglavcev je komaj lahko prodati in tako breza, trepet- lika in drugi listavci v bodočih sestojih niso zaželeni. Vseeno obdržimo nekaj listavcev, ki v gozdovih ustvarjajo pestrost. Pogozdovanje Oblasti in gozdni posestniki se v zadnjih dveh, treh desetletjih močno trudimo, da bi ustvarili primerno porazdelitev starostnih razredov. Recept za to je golosečnja, ki ji takoj sledi pogozdovanje, razen na rastiščih bora, kjer je naravno pomlajevanje s pomočjo semenskih dreves lažje - in tudi cenejše. Vzrok za to, da večinoma pogozdujemo, je v dejstvu, da je temperatura omejujoči dejavnik tudi v tej zvezi. Takoimenovana )>semenska leta« na Norveškem niso tako pogosta, zato bi gozdni posestniki s čakanjem na naravno pomladitev izgubljali čas in denar. Jelenjad je najti predvsem v zahodni in srednji Norveški. Tudi ta povzroča veliko škode v mladih sestojih, največ na listavcih in boru, včasih tudi na smreki. Risba K. Wedul Zaenkrat uporabljamo kot sadilni material puljenke (bare root plants), za cevno sajenje pa sadike v lončkih ali plastičnih vrečicah. Razmak med sa- dikami je običajno 2,5 x 2,5 metra. Leta 1977 je bilo pomlajen ih okrog 34.000 ha - od tega 29.000 hektarov umetno. Tu je bilo posejanih 67 milijonov sadik. Poprečno znašajo vsi stroški sajenja 1.700 norveških kron (5.000 N din) na hektar. Trideset odstokov tega zneska pokrijejo običajno vladne subvencije. Goloseki in divjad Kako nove metode gospodarjenja z gozdom vplivajo na prebivalce naših gozdov - na divjad? Eno je gotovo: populacija naše najprivlačnejše lovne divjadi - lasa (A/ces alces) je z uvedbo golosekov doživela eksplozivno rast. Samo v zadnjih petih letih je število izdanih !ovnih dovolilnic poraslo za 60 odstotkov. Odstotek uplenov se giblje med 70 in 76 izdanih dovolilnic. Ta porast mora biti posledi<:a novega načina gospodarjenja z gozdom. Kot smo namreč že 342 omenili, goloseki ustvarjajo ugodne pogoje za razvoj trav in listavcev, torej tudi rastlinojedov. Isti učinek smo opazili tudi pri populacijah jelenjadi in srnjadi. Vendar opažamo nasprotne učinke na populacije male divjadi, zlasti ruševca in divjega petelina. Ne poznamo pravega vzroka, vendar je mogoče, da goloseki povzročajo škodo habitatom teh vrst. Sklepanje je še toliko težje, ker imata populaciji teh dveh vrst štiriletni ciklus naraščanja in upadanja. Letos so se pričela prizadevanja, da bi prišlo do sodelovanja med gozdar- stvom in lovstvom oziroma službo za gospodarjenje z divjadjo. Zdi se, da bo mogoče poiskati kompromis, ne da bi katerakoli stran morala preveč popustiti. Naš novi zakon o gozdovih zahteva, da mora gozdni posestnik pri sestavi gospo- darskih načrtov upoštevati tudi te habitate. Gozdarska politika Leta 1951 je komisija za gozdarsko politiko poudarila proizvodne možnosti gozdov. Kot cilj je postavila povečanje prirastka na 24 milijonov kubičnih metrov v obdobju 70 do 100 let. Kot smo že omenili, danes znaša celotni letni prira- stek 13 milijonov kubičnih metrov. Cilj gozdarstva naj bi bil izkoriščati gozdne resurse za največjo dobrobit družbe in istočasno te resurse varovati in razvijati. To je mogoče doseči s proizvodnimi cilji: s pospeševanjem gozdarstva v manj razvitih predelih, z raz- vijanjem gozdarstva v lesnoproizvodnem smislu, z mnogonamensko rabo gozdnih resursov in z racionalizacijo. če bodo obstajale normalne tržne razmere in če bodo cene lesa sledile splošnemu trendu cen, naj bi se letni posek do leta 1990 polagoma povečal na 10 do 11 milijonov kubičnih metrov. Da bi ta elij dosegli, je vlada predlagala vrsto ukrepov, Id obsegajo tudi subvencije, za gradnjo gozdnih cest, dotacije za sečnje v težkih terenih in v odročnih predelih in za prevoz lesa iz takih predelov. Vlada je tudi pripravljena povečati dotacije za gozdnogojitvena dela, ki naj bi jih dobili vsi gozdni posestniki. Ta dela bi razširili tudi tako, da bi zajela tudi nego gozdov pred prvim redčenjem. Oblasti tudi spoznavajo, 1da je gozd vse pomembnejši I>parfuma« in lubadarji prihajajo v tisočih. Pri poizkusih so lansko poletje v nekaj tednih ujeli v eno samo past do 30.000 lubadarjev. To zimo so proizvedli 650.000 takih pasti in jih na spomlad v enem mesecu razmestili po ogroženih smrekovih sestojih. Ta boj je zajel domala vsakega goz- 345 darja in gozdnega posestnika. Za razdelitev, prevoz in postavljanje pasti je bi!o porabljenih skoraj 25.000 delavnih dni. Gozdni posestnik mora pasti kupiti sam, vendar je v ceni že vključena vladna subvencije. Skupni stroški letošnjega boja proti lubadarju se sučejo okrog 90 milijonov norveških kron (približno 270 milijonov novih dinarjev). Polovico stroškov krije vlada, polovico posestniki. Proizvodnja feromonov je zelo draga, približno 300.000 norveških kron (900.000 novih dinarjev) za kilogram! Vendar rezultatov še ne vemo: lahko le upamo, da bo boj uspešen. če ne, grozi konec vsem zrelim smrel•obglavljanja((. Tudi stran- skega pritiskanja smrek ne smemo prehitro oslabiti. Pri vseh negovalnih posegih je treba paziti na to, da vkleščeni bori ostanejo v krošnjah stisnjeni, vse dokler ne postanejo debla dovolj visoka in stegnjena. Ceprav ni idealna, je združba bora in smreke vendarle priporočljiva. Primes smreke namreč razvetruje in varuje tla pred izsuševanjem in obubožanjem, kar je sicer reden pojav pri enoslojnih, •>dvoranskih«, borovih čistih sestojih. Medtem ko je v mešanju z jelko in bukvijo smreka očitno neprikladna ali kar neprijetna (zaradi svoje silovite rasti in težko obvladljivega ši,rjenja), postane pri mešanju z barom prav skromen a žilav partner. Nega macesna v goščah Nega je razmeroma enostavna: pozitivno ukrepanje. Macesnu je potrebna že zelo zgodaj popolno zgrajena pa od vsakega stranskega pritiska prosta krona; 347 tako svobodno krošnjo moramo macesnu v vsakem primeru omogočiti. Združba macesna in smreke je priporočljiva samo v visokih legah, v naravnih arealih. Ravno pri macesnu gnezdne ali skupinske navzočnosti smreke v podstojnem sloju ne bi mogli pogrešati. Pozitivna nega macesna postane problem povsod tam, kjer posamezni macesni samujejo, na razsežnih prostorih s smrekovo glavnino. Predrastnost svetlobnih vrst, bora in macesna, še ni porok za odločilno zmago v borbi za obstanek. Sprva v rasti zaostajajoča smreka se z leti požene za maces- nom v rast, dokler mu končno s čedalje močnejšim pritiskanjem s strani ne vtisne rastnega prostora. Sledi zaključek: pri negi gošče moramo macesnu nuditi po- zitivno pomoč, torej ukrepanja s pozitivno selekcijo. Gojitveni cilji morajo biti prilagojeni splošni nalogi ostvarjanja mešanih sestojev. Za presojo smreke - iz obravnavanega problema gošče - lahko povzamemo neke splošne vidike: v mešanih goščah se je smreka pokazala v največ slučajih »sosesko sovražna«, dokaj netolerantna, kar nasilna; celo pri zelo hitri rasti v mladosti potrebujejo mešane drevesne vrste vedno pomoč (denimo, posebno macesen). Na mnogih rastiščih ekološke slabe strani ostanejo, ne kaže pa, v odnosu do smreke, prezreti nekaterih prednosti: hitre reakcije, hiter ali pospe- šeni razvoj in s tem možnost intenzivne nege ter možnost zgodnjega pridobi- vanja lesnih sortimentov. Alojz Mušič, viš. gozd. tehn. NAHAJALIŠČA BODIKE V SLOVENIJI (llex aquifolium) Bodika (bodičje, božji les, božje drevce, ostrolistnica) je pri nas zavarovana po odloku o zavarovanju redkih in ogroženih rastlin (Ur. list SRS št. 15/76) v ka- terem je zaščiteno 28 samoraslih rastlinskih vrst. Bodika sodi med okrasne zelo dekorativne zimzelene drevnine in jo zaradi tega ponekod močno izkoriščajo za razne praznične prireditve. Tudi pri nas so bili pogosti primeri množičnih sečenj bodike, ki marsikje že izginja iz naših gozdov, podobno kot tisa. Da bi ugotovili v lwlikšnem obsegu in kje so še ohranjena naravna nahajališča bodike, je bila v letu 1978, na pobudo strokovne komisije za gojenje in varstvo gozdov pri Poslovnem združenju in v dogovoru z Zavodom za spomeniško varstvo SRS, izvedena zadevna anketa preko gozdnogospodarskih organizacij in rezultate te ankete podajamo v tem sestavku. Uvodoma velja omeniti, da je bodika razširjena le na jugozahodnem delu Evrope, do koder sega mediteransko-atlanski vpliv. Uspeva na severu do Dan- ske in Norveške, na zahodu do Portugalske, na jugu do Sicilije in v spodnji Italiji, na jugovzhodu pa do Male Azije. Najbolj ji prijajo rahlo zakisani bukovo jelovi gozdovi z milejšo klimo, do januarske izoterme -0° (K. Rubner). Na meji kon- tinentalnega areala v hudih zimah in pri nizki temperaturi tudi pozebe. Rast ima zelo počasno, ljubi bolj senčne in polsenčne položaje, najdemo jo posamič in v manjših pa tudi večjih skupinah večinoma kot gozdno podrast. Razvitejša drevesa so redka. Drevesne oblike bodike najdemo večinoma izven gozda zlasti ob samotnih kmetijah, po vrtovih, parkih, pokopališčih itd. Drevo je dvodomno, vendar ne popolno. Cvete maja junija. Plod, živordeče jagode velikosti gra- hovega zrna dozorijo pozno jeseni ali v začetku zime. Pod trdo mesnato lupino so štiri zrnca. Ta semenska zrnca v zemlji preležijo in po spomladanski setvi vzkalijo šele v drugem letu. Listi mlade rastline so ob robu trnasto nazobčani, listi starejši pogankov nimajo bodic. Les je zelo trd, gost in težak, v strugarstvu so ga nekdaj_ mnogo uporabljali za različne namene. Značilno za bodike je, da 348 Sadika pri logarnici v Logu nad Lesičnem (Kozjansko), največja v srednji Evropi. Foto M. Aljančič ima bujno življensko moč, po sečnji močno požene iz panja in iz korenin, tudi za obrezovanje bodika ni občutljiva, uporablja se marsikje za žive meje. Razširjenost bodike po gozdnogospodarskih območjih Na Goriškem je bodika množično prisotna v parkovnem gozdu Panovec v Rožni dolini, nadalje okrog Stare gore, toda le v grmičasti obliki v gozdni podrasti, mestoma v družbi z zimzeleno bodečo lobodiko (Ruscus). Na Postonjskem je bodika razširjena v Jurjevi dolini (oddelek 3b, TOZD Knežak) kot nizko grmičje na površini okoli 15 arov. Opaženo je objedanje bodike po divjadi. TOZD Gozdarstvo Cerknica poroča, da so v kraju Hiteno izmerili 2 drevesi bodike s premerom 13 in 15 cm in višine 6 in 7 m. Gozdno gospodarstvo Kočevje poroča o številnih nahajališčih bodike na območju občine Ribnica, zlasti v oddelkih 54 a, Velika gora, oddelek 81 ureditvene enote Sodražica, ter v oddelku 128. V lovski obori pri cerkvici na Topli rebri raste drevo bodike debeline 15 cm in 9 m višine. Na novomeškem območju je bodika močno razširjena. Drevesa debelejša od 10 cm in v dobrem zdravstvenem stanju so bila v letu 1978 ugotovljena le 349 3 in sicer: TOZD Gozdarstvo Podturn, oddelek 23 1 drevo z obsegom 54 cm, premer 17 cm, višina 6 m, TOZD Straža oddelek 40 a 1 drevo, obseg 43 cm, premera 13 cm, višina 6 m, TOZD Novo mesto, Pendirjevka oddelek 24 1 drevo premera 10 cm. Drobnejšo bodiko predvsem v grmasti obliki pa najdemo še v sledečih gozdnih krajih: TOZD gozdarstvo Novo mesto: Gorjanci, odd. 9 g in 19 (Koprivnik) posamič. Pendirjevka v odd. 24, 25, 31 b, 33 c, 34 b - posamični in v manjših skupinah. TOZD gozdarstvo Straža, Soteska v odd. Ba (Pečke) manjša skupina, odd. 40 pri Malem studencu dve drevesi od 4 m višine. TOZD gozdarstvo Podturn v odd. 23, 55, 63, 64, 27, 28, 115, 114, 20, 11, 54, 6, 111 a - posamič in v manjših skupinah. TOZD gozdarstvo črmošnjice v odd. 92. - Kot odd. 96 - Ašelički žleb, odd. 95 - Brezjanska reber, odd. 94 - Brežje, odd. 98 - Pogorišče, odd. 99 - Ajdovo zrno, odd. 100 - Studenec, odd. 101 Mašelj, odd. 111 - Divji potok, odd. 112 a - Skalna reber, odd. 81 Srenja vas, odd. 82 - Korito, odd. 89 - Stari tabor. Bodikav grmovnem sloju posamič v naštetih oddelkih- ocenjeno po 10-110 kom. TOZD gozdarstvo črnomelj: Na območju g. e. Planina Sredgora, v okolici nekdanjih vasi Sredgora, Topličice, Planine, Toplega vrha je bodika zelo pogosta v grmovnem sloju, posamič pa tudi na več mestih v skupinah. V odd. 41 ter g. e. je posebej izločena 3 ha gozda prav zaradi zelo močno razširje11e bodike. Ponekod so jo (tudi lepše primerke) sekali verjetno vrtnarji. Nekoč so zasledili na takem delu celo ljudi v kombiju z zagrebško registracijo. TOZD gozdarstvo črnomelj: Posamično in v manjših skupinah je bod ika razširjena na področju KO Talčji vrh, Petrova vas, Dragatuš, Tanča gora, Ma- vrlen, Radenci, Sodevci, Stari trg in Sinji vrh. Na območju gozdarstva Brežice je znano značilno večje nahajališče bodike v g. e. Mokrice odd. 19 b. V podstojnem sloju bukovega sestaja je na površini okoli 5 arov prek 200 dreves in grmičkov bodi ke, od tega je po oceni 50 °/o drevesc in 50 °/o grmičevja. Prsni premer drevesc od 4 do 14 cm, prevladujejo debeline od 6 do 8 cm in višine od 2 do 4 m. Bodika je zelo vitalna. Na površini 2 arov je zarast bodike 0,5-0,7, na površini 3 a pa 0,2-0,4. GG Brežice predvideva, da v prehodnem urejevalnem obdobju na predvideni površini 5 arov predpiše poseben način gospodarjenja z namenom, da se omogoči optimalni razvoj bodike na tem rastišču. Lega je jugozahodna, nagib 5-10°, nadmorska višina 500 m, geološka podlaga apnenec, taJni tip: rjava humozna gozdna tla, mestoma skeletna. Na območju Gozdnega gospodarstva Ljubljana bodika pokriva precejšnjo po- vršino posamič in v večjih skupinah {višine 0,5-1,5 m) v naslednjih krajih: TOZD gozdarstvo škofljica: Krvava peč, Zapotok, Mokre, Turjak, Osolnik, lška, Kamnica, Rakitna, Preserje. V kmečkih gozdovih blizu Trojan v krajih Zavrh, Hribi je ohranjeno precej bodike, toda ne nad 5 cm debeline. V gozdovih na območju občine Zalec bodiko najdemo v grmovnem sloju v gozdni podrasti v k. o.: Ločica (odd. 37), Zaplanina (add. 8), črni vrh (add. 30), Tešova (add. 193), ter v več gozdnih oddelkih v k. o. Reka, Matke, Zabukovica, Liboje, Latkova vas in Gorenja vas. V okolišu krajevne skupnosti Vransko je OK Vransko pri posameznih kmeti- jah v naseljih čreta, Dobrovlje, Selo, Zahomce, Jeronim, Tešova, Vologa in Pra- preče izmeril 16 primerkov dreves bodike s premerom od 15 do 31 cm in višine do11,50m. • 350 Bodika v šentjanžu nad štorami. Foto M. Aljančič Na območju občine Mozirje (GG Nazarje) je bodika mnoz1cna tako v gozdu, kakor tudi izven gozda ob kmečkih hišah, po sadovnjakih itd. Ob kmetijah v raz- nih naseljih zgornje Savinjske doline so našteli okoli 1 OO dreves bodi ke s prsnim premerom od 10 do 33 cm. Najdebelejši dve drevesi sta znani pri posestniku Jožetu Turku v Radegundi v kraju žekovc, debelina 33 cm, višina 10m in druga pri kmetiji Martina Razbornika, Škalske Cirkovce, bod ika s premerom 44 cm in višino 13m, v odličnem zdravstvenem stanju. Drevesc izpod 10 cm premera je v raznih gozdnih krajih samo v gozdnoureditveni enoti Gornji grad prek 600: Lenart, Homec, Florjan, šmiklaž, Gornji grad, Ljubija, Bočna. Poleg bodike je v mnogih gozdnih predelih v okolišu Gornjega grada v večji množini tudi tisa, ki jo domačini imenujejo z imenom kis ali kisovina. Na območju občine Ptuj je znano nahajališče bodike v gozdu Janeza Koresa iz Kupčinjskega vrha in v gozdu Simona Gorjupa iz Jelovice, kjer raste bodika debeline 17 cm in višine 8 m. Drugod na ptujskem območju bodika ni bila uga~ tovljena. 351 Največja drevesa bodike Bodika izrednih dimenzij, bržčas najdebelejša v srednji Evropi raste sredi gozdnatega Bohorja, poleg logarske hiše v Logu nad Lesičnem, območje GG Brežice. Bodika je bila v letu ~i978 izmerjena in ugotovljeno je bilo da ima deblo obseg i83 cm, premer 58,28 cm in višino 12 metrov, je moškega spola. Deblo je čisto od vej do višine 5 metrov, širina drevesne krošnje meri 5 metrov. Bodika takih dimenzij je izredna dendrološka in botanična redkost in doslej ni znano, da bi še kje drugod rastlo tako mogočno drevo bodike. Tem ugoto- vitvam pritrjujejo tudi znani dendrologi botaniki tako dr. H. Mayer iz univerze na Dunaju, dr. E. Oberdorfer iz univerze v Freiburgu na Bavarskem in dr. R. Erker Biotehniška fakulteta v Ljubljani. Dostop do bodike na Logu je možen po pešpoti iz Lesičnega, z avtom pa tudi po gozdni cesti iz Kozjega ob Bistriškem jarku navzgor do samotne logarske hiše v kateri prebiva revirni gozdar Miha Kostevc, ki je že dolgo vrsto let varuh tega pomembnega naravnega spomenika na Kozjanskem. Razen Kostevčeve bodike v Logu je v naši republiki znano še eno veliko drevo bodike in sicer v šentjanžu (pri gostišču) h. št. 26 nad štorami, prav blizu asfaltirane ceste, ki pelje tod mimo iz štor na Svetino. Drevo meri v višino 15 metrov, deblo ima obseg 170 cm in premer 54 cm. Je ženskega spola. Po pripo- vedovanju domačinov ima skoraj vsako leto obilen obrad plodov rdečih jagod. Ptice seme raznašajo po bližnjih gozdovih, kjer raste že več mladih bodik. Franjo Jurhar, dipl. inž. gozd. Literatura 1. Gradivo ankete iz leta 1978. Poslovno združenje gozdno-gospodarskih organizacij. Ljubljana. 2. Rubner, K.: Forstliches Lehrbuch, Neudamm. s. Pismene informacije: dr. H. Mayer, Wien. 4. P1smene informacije: dr. E. Oberdorfer, Freiburg. KAJ BODO STORILI V CELJU Gozdovi v celjski okolici so že vrsto let izpostavljeni uničujočemu delovanju strupenih plinov, ki nastajajo v proizvodnem postopku celjske Cinkarne. Stevilne raziskave so poka- zale, da je ta učinek vedno bolj grozljiv. Vsa prizadevanja, tako znanstvena, družbena, samoupravna, da bi se nemogoče stanje, ki je že resno ogrozilo tudi življenje ljudi, saniralo, so propadla. Cinkarna je bila več ali manj gluha za zahteve javnosti. Zagotovila ni niti najosnovnejših mer v tehnologiji, ki bi zagotavljale vsaj status quo. Z malomarnim ravnanjem je dopuščala celo takšne izlive strupov v Savinjo, ki so reko popolnoma umrtvili. Prizadevanja za ureditev tega problema so se nadaljevala. Lahko rečemo, da doslej v Celju ob nobenem problemu niso bile družbene strukture tako enotne in aktivne. Toda stvari so se kljub temu zelo počasi premikala. Novo upanje pa je nastopilo ob imenovanju koordinacijskega organa, ki naj bi vodil prizadevanja na tem področju. To je družbeni svet, katerega uradno sporočilo citiramo. Objavljamo ga zategadelj, ker smo gozdarji prvi strokovno in znanstveno preuč.ili »Celjski primer« in ker nam že vse skozi >>leži na duši«. Dobra stran tega, v bistvu negativnega primera pa je, da je marsikomu pokazal kako .pomembno vlogo ima gozd v okolju. 1. Družbeni svet, ki ga sestavljajo predstavniki organov in samoupravnih organizacij republiške ter občinske družbenopolitične skupnosti skupaj s predstavniki Cinkarne, je imel svojo prvo sejo 21. 12. 1978. Obravnaval·je naslednja gradiva: 352 - poročilo o ekonomski in ekološki sanaciji Cinkarne z obrazložitvijo potrebnih sred- stev za ekološko sanacijo, - izvajalni načrt ekonomske in ekološke sanacije, - poslovni rezultati Cinkarne po začasnem obračunu dohodka za obdobje od januarja do oktobra 1978, - teze o pristopu k razvojni usmeritvi Cinkarne. Družbeni svet je po obširni in strokovno poglobljeni razpravi sprejel naslednje ugoto- vitve in stališča: a) Družbeni svet ugotavlja, da je potrebno glede na sprejeta stališča o ekonomski in ekološki sanaciji Cinkarne Celje ukrepati hitro in konkretno. b) Vprašanje ekoloških naložb se mora reševati z namenskim združevanjem sredstev, zato člani sveta podpirajo sprejem družbenega dogovora o združevanju sredstev za potrebe odpravljanja obstoječih ekoloških žarišč. Ta zahteva bo podana tudi na sestanku z pred- stavniki IS SR Slovenije. c) Družbeni svet vztraja na zahtevi, da pri reševanju ekoloških problemov TOZD titan dioksid z nepovratnimi sredstvi sodeluje tudi partner VVB Lacke und Farben Berlin iz DOR. S predstavniki iz DOS so že tekli razgovori v tej smeri, vendar še niso zaključeni. č) Predsedstvo GZ SRS naj ponovno prouči in poenoti svoje stališče do sanacije Cinkarne Celje ter se aktivno in konkretno vključi v proces sanacije na podlagi sprejetega programa ukrepov. d) Družbeni svet je seznanjen s stališči poslovnih bank, da so pripravljene zagotoviti sredst·va v višini 100 milijonov din za reševanje ekoloških problemov za prehodno obdobje do sklenitve družbenega dogovora, ki naj bi bil sklenjen v 1979, vendar najdlje za obdobje 2 let, ko sa predvideva, da bo financiranje ekološke sanacije dokončno urejeno. e) Družbeni svet ugotavlja, da so dana vsa potrebna soglasja za izpolnitev pogodbe, na osnovi katere bodo v sprejetem roku izdobavljene elektrofilterske naprave. 2. Amandman, ki ga je dala delegacija Celje na predlog resolucije SRS za leto 1979, je delegacija na zasedanju skupščine umaknila, ker je dobila zagotovilo predsednika IS SRS, da bo financiranje ekološke sanacije zanesljivo urejeno z ustreznimi družbenimi dogovori ali drugimi ukrepi. Izvršni svet SOb Celje 353 IZ DOMAeE IN TUJE PRAKSE VENDARLE GOZDARSKI FILMI Znano je, da so gozdarji razmeroma do- bri fotografi-amaterji. Tudi filmajo kar pre- cej. Toda njihovi produ,i>naravnost« že oblikovana, človek jo je oblikoval in da je današnji gozd navadno daleč od prave na- ravnosti. V nekaterih sestavkih se javlja očitek, da odrasli večkrat »pridigama vodo a pijemo vino••. Tako lahko v nekem spisu beremo: »Dopoldne nas odrasli uče v šoli, kako mo- ramo skrbeti za čistost našega okolja in še posebno gozda, popoldne pa ti odrasli odlagajo lastno nesnago v najbližjem logu, samo zato, ker stane odlaganje smeti na mestnem smetišču 10 šilingov«. Mladina je torej zmožna, da občutljivo zazna dvojno moralo odraslih, a že tudi hitro podleže slabemu zgledu odraslih. Zgled odraslih je torej močno odločilen. Iz sestavka je dalje razvidno, da je mla- dina o temi gozd in gozdarstvo priprav- ljena kritično razpravljati. Toda žal nima osnovnega znanja o nalogah gozda in gozdarstva. Zato je nujno, da zamujeno na- doknadimo. S primerno dejavnostjo in usmerjenimi informacijami je treba njihovo naklonjenost do gozda še bolj podpirati, kajti današnja mladina bo jutrišnje .. javno mnenje«. Avtorjeve ugotovitve veljajo skoraj v ce- loti tudi za nas. Lado Eleršek, dipl. inž. gozd. 355 POSINI PfiEDAL • POST BOX 222 - DRZOJAV • TElEGRAM$: OI'M2 LJUBWANA - lEKOOI RAOUN • SANK GlAD' SOK S011l0,670·4S~22 P111DRU2ENA DRUSTVA COUNCil: MAAIBOR, CELJE, KOPER. PIIIAN, KOCEVJE 1 ' POSLOVNO ZDRUZENJE GOZDNIH GOSPODARSTEV V SRS 61000 L j u b 1 j a n a Miklošičeva 38. ZADEVA: mučenje tovornih konj intervencija; Spoštovani! oATOM·DATE: Ljubljana,dne 29.5.79. VAS ZNAK: VOUR REFEFIENCE: 1 - 1 NAS ZNAK: 005/ ... i ( ) '·\' OUR REFERENCE: IJ, .• 0~ , T f: :l Na naše društvo prihaja vedno več pritožb o nehumanem ravnanju s konji, ki tovorijo les in drva v doline. To so zlasti konji 11bosančki '1 , ki od spomladi do pozne jeseni nosijo na samarjih drva, katerih pa tudi ne od= stranijo vso sezono. Znano nam je, da pride do primerov, ko se konju celo priraste na kožo in meso lesen samar in ga jeseni nasilno odtrgajo s telesa konja. Potem so nam znani primeri preobremenjevanja teh konj, pomanjk= ljivo napajanje, pretepanje itd. Boleče je tudi to, da spremljevalci konj razpnejo drva,ki prosto padajo"po drobnih nogah konjičkov in se v meso zapičijo tudi do lo cm ali več, dolge trske,kar prinaša tudi materialno škodo na živali - da o mučenju sploh ne govorimo. Zani~ ma nas, ali je v tej smeri že kaj storjenega s strani G.G. in na kakšen način. Mučenje konj bi vsaj deloma lahko preprečili,če bi v posamezne pogodbe lahko vnesli posebne klavzule,ki bi sankcionirale mučenje živali. Hkrati vljudno prosimo,če Vam je mogoče poslati seznam slovenskih GG in obratov. Morda bi skupno· z Vami lahko na te naslove naslovili apel oz.opozorilna pisma. Prosimo za Vaše mnenje in sodelovanje za l{ar se v nap= rej zahvaljujemo in Vas lepo pozdravljamo) PRIPOROČENO Sekretar: ~ Podpredsednik:W L. E. MUller ~~·~._ dipl.ing.arch.Noč ILj. Oo: 1 x FSC KONJI ~\. ... ~,, /) r-}-..... ~ 1 X arhiv~DPMŽ SRS ~4/ J'~!- DPMž ''g / /~')lA. 1 '1-A ,,) ( "'l~c-·t \-) J ~ !;:' 1 -?(IQ- s"~, Oru~lvo ja bilo ustanovljeno v Ljubl!anl lel& 1963 ln je !!!on Zvozo 0ZV2 SFAJ LjublJana, tlon SvelnvM >vez& ta YArMliO !Iveli V ZOrlchu ln elnn Mcdnnrotfna zvuzo ropar polzku$0 no !Ivih llvolln. ki povuočA)O boteelno ln muko, london. Thl• Society foundcd at lha Ljub!Janli ln 191il l$ membcr of FSPCA SFR Vugoalavlu, Lfubljono, lncorporated by Wl)rfd fedor&llcn ol Ine Prolncllon ol Anlmala (WFPA) ZOrlch, •nd mambcr by International Anoclollon Agelnst Polnlul bpurlmonle oo Aolmole, UAAr>EA) london. TEeAJ ZA VZDR~EVALCE LUPILNIH IN TESALNIH STROJEV Ena izmed nalog komisije za mehanizi- rana skladišča pri Splošnem združenju za gozdarstvo (ki je bita formirana aprila 1977) je tudi ta, da občasno pripravi predavanja, tečaje, seminarje ali strokovne ekskurzije za zaposlene na CMS. V Sloveniji je pri gozdnih gospodarstvih trenutno 5 velikih CMS in še nekaj manjših pri drugih delovnih ogranizacijah. le nekaj časa se je kazala potreba, da vzdrževalci lupilnih strojev Cambio (teh je v Sloveniji največ) in tesalnih strojev firme KOCKUMS pregledajo, obnovijo in dopol- nijo svoje znanje o vzdrževanju omenjenih strojev. Zaradi tega je bil od 7. do 11. maja 1979 na CMS v Limbušu organiziran prvi tečaj za vzdrževalce prej naštetih strojev v Sloveniji. Tečaj je vodil vodja serviserjev pri firmi GORANSSON (ki je zastopnik švedske firme KOCKUMS) Rudolf Getz, udeležilo pa se ga je 13 strojnih mehanikov-vzdrževalcev iz vse Slovenije. Prisotnim je predstavnik firme Gčransson na kratko obnovil teoretične os- nove vzdrževanja. Kasneje pa je sledilo praktično delo na samih strojih. Tečaj je bil zaključen na CMS v Starem trgu pri GG Postojna na Cambio 75. · Posebno poglavje tečaja je bilo varno delo pri vzdrževanju lupilnih in tesalnih strojev. Vsi udeleženci so dobili tudi pis- mena navodila za varno delo. Ko smo ob koncu tečaja vprašali udele- žence za pripombe in mnenje o tečaju so povedali, da je bil organiziran nekaj let prepozno. Branko STAMPAR, dipl. inž. gozd. ZA VARNOST AVTOMOBILISTOV IN DIVJADI Strokovnja·:>Stalna krepitev vseh splošno koristnih funkcij gozdov, ki so pogoj za bioekološko ravnovesje in zdravo življenjsko okolje. Hkrati optimalna izraba naravnih proiz- vodnih potencialov (rastišč in sestojev) za proizvodnjo kvalitetne lesne surovine ter dosledno upoštevanje načela trajnosti vseh funkcij gozda in načela racional- nega vlaganja dela in sredstev.>stanje v pogledu trajnosti« in v skladu z njim in gospodarskimi možnostmi uveljavimo določene gozdnogojitvene strategije pri obnovi, negi in melioracijah (razširjeni reprodukciji) gozdov v območju. Za boljše izkoriščanje naravnih proizvodnih potencialov (rastišč in sestojev) je potrebno bolje diferencirati in konkretizirati gozdnogojitveno strategijo v po-· sameznih kategorijah gozdov na gozdnogospodarskem območju. Dosedanje go- spodarjenje je bilo preveč pavšalno. Gre za povprečnost v odnosu do kakovosti rastišč in sestojev, ki se kaže na eni strani z neodločnostjo pri obnovi nekaterih že senilnih sestojev, na drugi strani pa s prepočasno krepitvijo vrednostne proizvodnje (akumulacije) v perspektivnih sestojih na najboljših rastiščih, s slabo premišljeno lokacijo sredstev za razširjeno gozdnobiološko reprodukcijo itd. Gozdnogospodarsko načrtovanje za gozdnogospodarska območja in enote mora zagotoviti z informacijskim sistemom boljši pregled nad naravnimi potenciali in uveljaviti v skladu z njimi bolj diferencirano gospodarjenje. 3.1.1. Stanje in potrebe na področju enostavne reprodukcije Načrtovani obseg gozdnogojitvenih del v enostavni reprodukciji (obnova in nega gozdov) in njegovo izvajanje kažeta, da zelo slabo uresničujemo ta dela, zlasti v zasebnih gozdovih. Kljub usmeritvi k naravnemu obnavljanju sestojev je sedaj načrtovani in izvajani obseg del pri obnovi daleč pod potrebami v družbenem in še posebej zasebnem sektorju. Tako nizek obseg del pri obnovi gozdov~ kot dopolnitev na- ravnega obnavljanja, ne zagotavlja bogatitve drevesne sestave v skladu z gozdno- 365 gojitvenimi cilji in tudi ne izboljšave kakovostno najslabših zasnov mladja pri naravni obnovi. Intenzivnejše izkoriščanje obstoječih naravnih potencialov (višji etati) zahteva tudi povečan obseg gojitvenih del, in sicer kot dopolnilo in pomoč naravni obnovi. Podobno stanje je pri negi gozdov. Zlasti kritično je v zasebnem sektorju. Spoznamo ga iz naslednjega razmerja: ob postavki, da z načrtovanim in izvajanim obsegom negovalnih del v družbenih gozdovih pokrivamo potrebe po negi, je v zasebnih gozdovih obseg vseh negovalnih del v primerjavi z družbenimi gozdovi za 3,2 krat manjši, načrtovani obseg prvih redčenj pa je manjši kar za 5,7 krat. 3.1.2 Možnosti na področju razširjene reprodukcije Potrebe po melioraciji degradiranih gozdov in grmišč v SR Sloveniji so znane. Gre za okrog 232.000 ha malodonosnih gozdov in grmišč, od tega cca 116.000 ha na potencionalno pomembnih rastiščih, ki so primerna za čimprejšnjo melioracijo v ekonomsko visokoproduktivne gozdove. Dodatne možnosti za razširjeno gozdno- biološko reprodukcijo predstavljajo razmeroma velike površine, ki jih bo opustila kmetijstvo. Na večjem delu teh površin bo šel razvoj v gozd po naravni poti, in to z usmerjanjem naravnih procesov zaraščanja, v manjši meri s pogozdovanjem opuščenih kmetijskih površin. Najboljša opuščena zemljišča bi namenili dopol- nilni proizvodnji lesa. , Izvedbo razširjene gozdnobiološke reprodukcije je treba zagotoviti: iz sredstev, ki jih zagotavlja dosedanji sistem združevanja sredstev v samou- pravnih interesnih skupnostih za gozdarstvo, s skupnimi vlaganji gozdarstva in predelave lesa, z dodatnimi sredstvi širše družbene skupnosti v skladu s 23. členom zakona o gozdovih. 3.1.3 Možnosti za povečanje sečenj (etata) V družbenih gozdovih ni pomembnejših možnosti za povečanje sečenj debelega lesa, zlasti iglavcev. Pomembne možnosti za povečanje sečenj so v zasebnih gozdovih, in to predvsem v drobnem lesu listavcev, ki ga sedanji pre- delavi zelo primanjkuje. Največje možnosti za povečanje sečenj drobnega lesa listavcev so v mladih in srednjedobnih sestojih listavcev, ki čakajo na redčenje. Prav tako so možnosti v degradiranih in malodonosnih sestojih listavcev za melio- racijo. Lesne mase je v sestojih za redčenje možno aktivirati z manjšimi sredstvi in s tem doseči velike gojitvene efekte. Aktiviranje lesnih mas z melioracijo degra- diranih gozdov zahteva precej sredstev za osnovanje in vzdrževanje mladih sestojev (nega}. če to upoštevamo, bi morala biti sovlaganja lesne predelave namenjena tudi aktiviranju lesnih mas z redčenji v perspektivnih sestojih. Ob celovitem reševanju gozdnogojitvene problematike zasebnih ·gozdov je razumljivo, da pridejo za melioracijo v poštev sorazmerno velike površine degra- diranih gozdov. Bilo pa bi napačno, če bi se usmerili le na melioracijo in pri tem zanemarili nego z redčenji, kjer so večje in zlasti gospodarnejše možnosti za trenutno povečanje sečenj in povečanje vrednostne proizvodnje v gozdovih. 3.1.4 Intenziviranje in racionaliziranje gojitvenih del Osnovn~ možnosti za intenziviranje in racionaliziranje na biološkem področju gozdne proizvodnje so v popolnejši izrabi >•gratis naravnih sil«. Ob dobrem po- 366 znavanju naravnih razvojnih zakonitosti lahko le usmerjamo delo naravnih sil, kar izredno poceni dela v enostavni reprodukciji {obnovo in nego). Za racionalizacijo v gozdarstvu je najmanj storjeno pri raznih gojitvenih delih. Zaradi pomanjkljivega načrtovanja, organizacije in vodenja (kontrole) je veliko vloženih sredstev in dela v ta namen jalovega. Gojitvena dela je možno poceniti in kvalitetno izboljšati. Pri obnovi je treba posvečati več pozornosti skrbnejši izbiri drevesnih vrst, kadar gre za sajenje, pa tudi kvaliteti sadnega materiala. Pomembne možnosti za racionaliziranje so tudi pri vseh delih na področju raz- širjene gozdnobiološke reprodukcije. Velikopovršinske direktne premene malodonosnih gozdov, kjer pavšalno za- nemarimo obstoječe, še sprejemljive sestojne zasnove, pomenijo napako tako v biološkem kot gospodarskem pogledu, saj je direktna premena relativno drag ukrep in zahteva večletno vzdrževanje mladih sestojev. Pri aktiviranju bioloških potencialov z ukrepi enostavne in razširjene repro- dukcije je zelo pomemben prioritetni red. Prednost bi morali imeti ukrepi eno- stavne reprodukcije, kjer lahko z manjšimi sredstvi dosežemo velike gojitvene efekte. Pri melioraciji moramo nujno upoštevati in vključevati vse kakovostno sprejemljive naravne zasnove. V okviru razširjene, gozdnobiološke reprodukcije moramo upoštevati naslednji prioritetni red: najprej pridejo na vrsto premene degradiranih gozdov in šele nato pogozdovanje opuščenih kmetijskih površin in dopolnilne proizvodnja lesa. Pogoj za inteziviranje in racionalizacijo pri gozdnogojitvenih delih (enostavne in razširjene reprodukcije) je učinkovito načrtovanje del, in sicer od celovitega načrtovanja v območnih gozdnogospodarskih načrtih do detajlnega gojitvenega načrta z organizacijo in vodenjem izvedbe teh del. Brez teh elementov ne moremo računati na uspeh pri racionaliziranju. Pomemben pogoj za intenziviranje gojenja gozdov v nekaterih gozdnogospo- darskih območjih je uskladitev odnosov med gozdom in divjadjo. Usklajevanje teh odnosov spada zato med prioritetne naloge v naslednjem planskem obdobju. 3.2 Možnosti za racionalizacijo na tehnološko-organizacijskem področju Področje pridobivanja lesa predstavlja večji del direktnih proizvodnih stroškov in je zato zelo pomembno področje racionaliziranja. Brez dobro preštudiranih možnosti razvoja in racionaliziranja na tehnološkem področju je skoraj nemogoče načrtovati obseg vlaganj v razširjeno reprodukcijo, v gradnjo gozdnih cest itd. V Sloveniji so zelo velike razlike med gozdnogospodarskimi območji v stopnji tehnološkega razvoja in organizacije ter prav posebno med družbenimi in zaseb- nimi gozdovL Poudariti je treba, da smo v preteklosti dosegli razmeroma visoke učinke z mehaniziranjem tehnološko primitivne tehnologije pri pridobivanju lesa. Dosegli smo relativno visoko stopnjo mehaniziranosti. Nadaljnji koraki pri uporabljanju notranjih rezerv so delikatnejši, ker zahtevajo bolj dognane prijeme in metode. Nadaljnje mehaniziranje gozdnih del ostaja tudi v bodoče eno od pomembnih sredstev racionaliziranja. Razvijati bo treba delovne tehnologije pri sečnji in spravilu 11esa, ki bodo dobro prilagojene izredno heterogenim terenskim in sestoj- nim razmeram v slovenskih gozdovih in bodo hkrati zagotavljale humano delo. Uporabljena tehnologija mora zagotoviti optimalno razmerje med ekonomskimi učinki in številnimi splošno koristnimi funkcijami gozdov. S kratkoročnimi eko- nomskimi učinki ne smemo povzročati negativnih posledic pri dolgoročnih ciljih. Potrebno je več pozornosti do naravovarstvenih načel, ki so osnova bioekološke in s tem tudi ekonomske stabilnosti gozdov. · 367 Upoštevati je treba načelo večnamenskosti in ga uveljaviti tudi v tehnologiji pridobivanja lesa. Uveljaviti ga moramo z diferenciranim načinom tehnološke obravnave gozdov, različnimi tehnološkimi pogoji, različnimi dolgoročnimi gozdno- gojitvenimi cilji in različno poudarjenimi splošno koristnimi funkcijami gozdov. V ta namen moramo v bodoče bolj uporabljati razna specifična sredstva za spra- vilo, kot so žičnice, žični žerjavi, s katerimi je možno obvladati specifične terenske in sestojne razmere, ter dobro opremljene lažje traktorje za področje zasebnega sektorja, kjer stanje mehaniziranosti pri spravilu ni zadovoljivo. V zasebnem sektorju je izrednega pomena primerna tehnologija pri sečnji in spravilu drobnega lesa, zlasti listavcev, kjer so na star način proizvodni stroški zelo visoki in je zelo veliko težkega fizičnega dela. Načrtovanje razvoja pri pridobivanju lesa na tehnološkem področju mora dobiti ustrezno mesto v območnih načrtih in v srednjeročnih pianih. Na sedanji stopnji tehnološkega razvoja pri pridobivanju lesa (dosežena je že relativno visoka stopnja mehaniziranosti) ter kadrovske zasedenosti gozdnih go- spodarstev so pomembnejše možnosti na kvalitativnem področju racionaliziranja. Med te kvalitetne elemente spadajo: podrobno načrtovanje oziroma priprava dela, solidna organizacija dela ter dinamično spremljanje in vodenje dela. Od vseh teh elementov so bistveno odvisni učinki ter izraba dragih delovnih sredstev in razpoložljivega delovnega časa. Detajlno načrtovanje in priprava dela je tudi edino sredstvo za diferenciran pristop h kategorijam gozdov z različnimi dolgoročnimi gozdnogojitvenimi cilji in različno poudarjenimi ostalimi funkcijami gozdov, kar je pogoj za pravilno in usklajeno doseganje ciljev v gozdnem gospodarstvu. Na teh ključnih področjih se mora pokazati sposobnost strokovnih kadrov; vso pozornost bo treba posvetiti humanizaciji težjih gozdnih del. Delo obliko- vati in organizirati tako, da ne bo škodljivo zdravju in da bi postalo vabljivejše za domače delavce, ki se sedaj raje zaposlijo v industriji. Naš cilj bi moral biti univerzalen gozdni delavec, usposobljen za vsa dela pri gospodarjenju z go- zdovi; stalno skrbeti za izobraževanje gozdnih delavcev in kmetov; pri iskanju notranjih rezerv in racionaliziranju dati ustrezen poudarek vsem pomožnim in spremljajočim dejavnostim pri pridobivanju lesa, kot so: gradnja vlak, vzdrževanje gozdnih cest, mehanična delavnice, servisi itd. Vse te dejavnosti so neke vrste »infrastruktura« pri pridobivanju lesa, so pogoj za normalen in racionalen potek proizvodnje, poleg tega pa zaposlujejo veliko število delavcev. Zato je napačno iskati notranje rezerve le pri sečnji, spravilu in prevozu gozdnih sortimentov. 3.3 Načrtovanje in gradnja gozdnih prometnic V preteklem planskem obdobju je bilo zelo veliko narejenega pri odpiranju gozdov s cestami (okrog 350 km letno) in vprašanje je, ali bo mogoče vzdržati tak obseg izgradnje cest tudi v bodoče. V naslednjem obdobju je treba dati več poudarka odpiranju zasebnih gozdov, ki so s cestami veliko slabše odprti kot družbeni gozdovi. Ceste so zelo pomemben pogoj za aktiviranje doslej neizko- riščenih možnosti za povečanje sečenj in blagovne proizvodnje. Pri načrtovanju in gradnji gozdnih cest moramo poleg tehnoloških zahtev pri pridobivanju lesa celoviteje upoštevati še njihove ostale funkcije. Odpiranje vi- šinskih kmetij, povezava naselij, ljudska obramba itd. Pri tehnologiji izgradnje gozdnih cest je treba spoštovati načela varovanja okolja in bidekološke stabilnosti. 368 Pri vseh občutljivejših trasah (strmi tereni, močno kameniti tereni, erodibilni tereni itd.) je potrebno zamenjati dosedanjo tehnologijo izgradnje s težkimi buldožerji in navadnim miniranjem, ki v takih terenih povzroča hude posledice na tleh in sestojih. Uporabiti moramo novo tehnologijo gradnje z bagerjem in čelnim miniranjem. Izgradnjo gozdnih poti in vlak v velikem obsegu je prav tako potrebno bolje uskladiti z interesi varstva gozdov in varovanja okolja v celoti. Gradnja gozdnih cest in vlak je relativno draga in jo je možno poceniti s smotrno organizacijo in pripravo dela, s koncentriranjem del (drago premeščanje težke mehanizacije iz delovišča na delovišče itd.), z boljšo izrabo razpoložljive mehanizacije itd. Tem oblikam racionaliziranja pri gradnji gozdnih cest in vlak posvečamo premalo pozornosti. Večina gozdnih cest ne služi le gospodarjenju z gozdovi, ampak tudi širšim nalogam (odpiranju višinskih kmetij, povezovanju naseliL turizmu, ljudski obrambi itd.). Zato je treba za njihovo financiranje zagotoviti poleg sredstev iz gozdarstva in predelave lesa še druge vire. Zlasti je treba zagotoviti ugodnejše kreditne možnosti za izgradnjo gozdnih cest. 3.4 Učinkovitost celotne organizacije gospodarjenja z gozdovi Nadaljnji razvoj in učinkovitost gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji sta močno odvisna od znanja in učinkovitosti strokovnih kadrov ter od funkcionalnosti ce- lotne organizacijske strukture, od TOZD do skupnih služb n3 gozdnih gospo- darstvih. Iskanju in aktiviranju notranjih rezerv in možnosti na področju celotne organi- zacijske strukture smo doslej posvečali odločno premalo pozornosti. V primerjavi z »neposrednim proizvodnim« področjem je v njem zaposlenih zelo veliko de- lavcev. V strokovnih kadrih in pravilnem funkcioniranju organizacijske strukture je veliko notranjih rezerv in postajalo bi čedalje bolj nevzdržno, če bi jih zanemarjali. Naša organiziranost je mnogokje daleč od optimalne. Potrebne so temeljite analize delovnih nalog in opravil. Ce imamo določene administrativne funkcije ekstenzivno razvite, zlasti po decentralizaciji na TOZD, so druge zanemarjene. Vemo, da zagotavlja uspeh le dobro načrtovano, organizirano in vodeno delo, ki še ni povsod dovolj dobro razvito. Pri tem lahko največ pomagajo strokovni kadri vseh vrst in profilov, ki jih v slovenskem gozdarstvu ne primanjkuje. Razne republiške inštitucije pa bi lahko dajale več pomoči in predvsem enotneje usmerjale razvoj. V naslednjem planskem razdobju moramo učinkoviteje izrabiti sredstva za .avtomatsko obdelavo podatkov, s katerimi razpolagajo skoraj vsa gozdna go- spodarstva. Racionalizirati (prenesti na računalnik) je treba najbolj obsežna rutinska administrativna opravila ter zgraditi učinkovit informacijski sistem za gozdnogospodarsko načrtovanje, družbeno planiranje in druge oblike poslovnih odločitev na vseh nivojih. Da bi to lahko speljali, moramo marsikaj poenotiti v računovodstvih in poslovnih evidencah gozdnih gospodarstev. 3.5 Izobraževanje in raziskovalno delo Doseganje ciljev v srednjeročnem razvoju gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji je precej odvisno od uporabe znanja in sposobnosti strokovnih kadrov. 369 1 .,. ~ ~! Raziskovalna in izobraževalna dejavnost morata učinkovito prispevati k raz- reševanju temeljnih problemov, pred katerimi je gozdarstvo v srednjeročnem razvoju. Osnovna usmeritev raziskovalne dejavnosti mora biti iskanje možnosti za povečano proizvodnjo lesa, pri čemer mora upoštevati še razvijanje okoljetvornih učinkov gozda, in to na kar se da gospodarnih osnovah, ob upoštevanju huma- nizacije gozdnega dela. V ta namen bi bilo treba raziskovati: intenziviranje proizvodnje v obstoječem gozdu, talNatura e montagna« leta 1974. Slovenski prevod je objavil tudi naš Gozdarski vestnik prav zaradi izredno zanimivih avtorjevih raziskovalnih rezultatov v kraških go- zdovih. Izčrpno poročilo o zelo pomembnem lanskem diskusijskem srečanju v Velikem Repnu je zapisal naš rojak, diplomirani gozdarski inženir Stanislav Renko* v Primorskemu dnevniku 2. aprila in 9. aprila 1978. Svoja mnenja o nalogah tega stro- kovnega srečanja je opredelil v prvem delu poročila takole: Osnovna naloga je ugotoviti: koliko in kakšni so danes kraški gozdovi? Po- drobno pa navaja: Gozd zarašča gmajna - črni bor je opravil svojo pionirsko vlogo - Vračanje k avtohtonim vrstam listavcev - Kraška favna - Tržaški meščani in borov prelec. V drugem delu poročila pa piše, da so nujni posveti javnih uprav in preverjanja smotrnosti ukrepov. Podrobno pa poudarja: Pogozdo- vanje Nizki in visoki gozdovi - Gospodarski načrti - Nekaj vprašanj - Se- • Gozdar S. Renko, rojak iz Brkinov, je bil v narodnoosvobodilni vojni sprva partizan v Gorskem Kotarju. Po zlomu fašizma v Italiji ga je gozdarski odsek pri SNOS poslal v Trst, da bi tam uredil povezavo z gozdarskimi inštruktorji za Primorsko. V Trstu se je uveljavil kot novinar in imenovali so ga za glavnega urednika Primorskega dnevnika. Na tem mestu je deloval dolgo, vse do upokojitve. V stalnih stikih sva bila zlasti v gozdarskih zadevah, ko smo zbirali gradivo za publikacijo Tehniškega muzeja Slovenije, Gozd na krasu Slovenskega primorja, ki je izšla leta 1963. V pokoju se še vedno vneto udejstvuje v narodnostnem gibanju med zamejskimi Slovenci v Italiji. 381 danje stanje kmetijsko-gozdno-pašniških površin in predlogi za njihovo ovredno- tenje. Med števHnimi udeleženci (70} so bili tudi znani botaniki, agronomi in tako- zvani naturalisti. Zastopnikov zasebne gozdne posesti ni bilo, pač pa je bilo med razpravljalci skoraj polovica strokovnjakov iz drugih področij. Takšno zastopstvo seveda opozarja, da so gozdovi na krasu, še posebej pa okoli Trsta, izjemno pomembna naravna prostorska vrednota, ki se je počasi zavedajo vse širše gospo- darske pa tudi upravnopolitične asociacije. V tem povzetku Renkovega poročila in razmišljanj, bomo zapisali le najpo- membnejše podatke o kraškem gozdarstvu onkraj meje in probleme, ki so se jih .lotili ob srečanju o katerem pišemo. Površino gozdov in njihovo stanje na tržaškem in goriškem Krasu je obravna- val gozdarski strokovnjak dr. Luigi Corradini. Tržaški Kras: Gozdna površina 6.383 ha ali 30 odstotkov vse površine. Od tega visoki gozdovi 2.307 ha, nizki ali »gošča«: 4.076 ha. Goriški Kras: Gozdna površina 1.90"1 ha ali lO odstotkov vse površine. Od tega visoki gozdovi 849 ha, nizki gozdovi pa 1.052 ha. 75 °1o gozdov je v zasebni lasti, 25 °/o pa imajo razne ustanove. Osnovne podatke o pogozdovanju je obravnaval dr. Franco Musi. Vseh po- gozdenih površin je bilo na goriškem Krasu v letu 1972 3.156 ha. Cenijo, da je to delo zadnjih dvajsetih let veljalo okoli dve milijardi lir. Vse je plačala država na podlagi zakona iz leta 1923. Pogozdovanje pa je praktično prenehalo okoli leta 1965, ko je bila ustanov.ljena Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina. Takrat je bila tudi površina, razpoložljiva za nova pogozdovanja, že precej skrčena. Problem ohranjanja gozdov in pogozdovanja je dr. F. Musi obravnaval vse- stransko in temeljito; zlasti črni bor, ki ga je sadil J. Koller na znani poskusni parceli pri Bazovici (kjer je še dandanes spominski kamen, ki predstavlja svoje- vrstno zgodovinsko znamenitost, Koller 1859). V tej zvezi je v poročilu nave- deno, da je bil v Jadranskem koledarju za :leto 1968 objavljen zelo izčrpen spis Obnova gozdov na golem Krasu, ki ga je prispeval prof. Franjo Sevnik (ured- ništvo}. V !razpravo o gospodarjenju s kraškimi gozdovi so posegli: inž. čehovin, dr. S. Oblak, prof. L. Poldini, marešalo (gozdnih čuvajev) Peric in dr. R. Querini S. čehovin, predstavnik Zavoda za pogozdovanje Krasa iz Sežane, je najprej zaokroženo opisal gospodarjenje tega zavoda na jugoslovanski strani meje. »Mi seveda ne vztrajamo samo na črnem boru, zlasti v kraških vrtačah, kjer smo poskušali z duglazijo, z zelenim borom in z ameriškim hrastom, vse s stališča kvalitete« ter dodal, da ni zagovornik velikih kompleksov črnega bora. Nato je govori:] tudi o spremembah v kraškem živalskem svetu in med drugim povedal, da se je v bližini Divače že pojavil jelen in celo medved. Pietro Brandmayr z Inštituta za zoologijo in primerjalno anatomijo tržaške univerze je pojasnil, da je razvoj male !ovne divjadi na Krasu manj ugoden, medtem ko se množijo: srnjad, divje mačke in fazani, ki so našli v kraški gošči in borovih nasadih naravnost idealne biotopske razmere. Pod temo Naravoslovni aspekti je imel uvodni referat univ. prof. dr. Livio Poldini (ki na tržaški univerzi predava botaniko). V davnini, pred človekovim posegom, so na Krasu prevladovali hrastovi gozdovi (graden, dob in cer). Iz njih je nastala sedanja »gošča<< (ali nizki panjevski gozd), v kateri prevladujeta črni gaber in mali jesen. Gošča počasi vendar vztrajno napreduje, razvija se zelo spontano. Ta proces je treba spodbuditi z ustreznimi človekovimi posegi, da bi se razvil l>gozd- klimaks«. Gre za to, da naravni proces ne oviramo, ampak pospešujemo. Deželni urbanistični ·načrt za gospodarjenje z gozdom določa, da je treba trajno nadzore- 382 -;. vati obseg sedanjih borovih nasadov, ki so postali simbol Krasa. Priznavamo velik pomen pogozdovanja z barom, zlasti Jožefa Ressla, vendar je črni bor odigral svojo zgodovinsko vlogo. Naslediti ga morajo prirodne, avtohtone vrste. Nujnost takšnega posega je bila glavna tema razpravljalcev. Dr. Riccardo Querini, deželni ravnatelj za gozdove, najodgovornejši deželni strokovni gozdarski funkcionar je govoril o splošnem pomenu gozdov, omenil gozdne požare in zadevne zakonodajo ter podprl strokovna izhodišča razprav- ljalcev. S tem so strokovna stališča dobila tudi >>verifikacijo oblasti«. Dr. Stanislav Oblak se je kot predstavnik zadruge »Naš Kras(( zavzel za pre- poved sečnje hrasta. Ko je nato govoril o kraških pašnikih, ki jih zarašča gozd, je predlagal celo boj proti gozdu. Dalje je ugotovil možnosti predelave črnega bora v celuloze, kajti mehanska obdelava nikakor ni primerna. Nato je obrazložil še naslednja dva zanimiva predloga: 1. V okviru Kraškega muzeja naj bi odprli posebni oddelek za zgodovino gozdarstva, 2. Jožef Ressel, izumitelj ladijskega vijaka in zaslužen pogozdovalec Krasa, vsekakor zasluži, da se njegovo pionirsko delo počasti. Sedaj je po njem imeno- vana samo neka zakotna uličica v Trstu, medtem ko nosijo njegovo ime v Ljub- ljani, v Pragi in celo na Dunaju nekatere glavne ulice. Zato bi zaslužil vsaj do- prsni kip, kakršen je bil že pred leti odkrit Josipu Kollerju v Trnovskem gozdu. Kot gostitelj je spregovoril tudi mladi openski gozdarski inženir Hilarij Sosič, ki se je zahvalil prizadevnim razpravljalcem in zlasti podčrtal željo, da bi se stro- kovna prizadevanja kraških gozdarjev z obeh strani meje združila, »saj meja izginja«, je dejal, >>ne poznata je ne gozd in ne rlisica.« Dr. Vladimir Vremec, ki že več let načeluje oddelku za kmetijstvo in gozdarstvo tržaške občinske uprave, je prebral obširno poročilo o namembnosti in upravljanju kraških gozdov, o kmetijsko-gozdarski-pašniški produktivnosti in o rekreacijski pomembnosti kraških gozdov. Poudaril je, da bi morale biti vse odločitve glede namembnosti teh gozdov jasne in konkretne. Vsi sklepi pa bi morali biti sprejeti sporazumno s prizadetimi prebivalci. Kot funkcionar tržaške občinske uprave seveda najbolj pozna želje pa tudj grehe občanov. Zato je njegova zahteva, da je treba spoštovati tudi mnenje prebivalstva, razumljiva. Edi Bukovec je označil to strokovno srečanje kot prvi spodbudni dosežek v naporih, da bi gozdarstvo dobilo večjo vlogo, kajti ))kraški gozdovi so sedaj za- nemarjeni« in upravičeno je vprašanje, kaj bo z njimi. Doslej to vprašanje ni bilo sistematično obravnavano, zato je treba zamujeno popraviti. Pri tem je tudi poudaril nujno sodelovanje vseh prizadetih in odgovornih z obeh strani meje. Iz obširnega poročila o mednarodnem diskusijskem srečanju v Velikem Repnu posnemam, da je bilo prvo takšno zborovanje prav korisltno. Zato so udeleženci, slovenski in italijanski, želeli še več takšnih srečanj, da bi se hitreje odpra- vile pomanjkljivosti pri gospodarjenju s kraškimi gozdovi, poljedelskimi zemljišči in pašniki. Osimski sporazum omogoča takšen pristop. Skupno delo pa zagotavlja optimalne kraške gozdnogospodarske rešitve, ki zagotavljajo gospodarsko napre- dovanje obmejnega prebivalstva in razvoj dobrih sosedskih odnosov Prof. Franjo Sevnik 383 NEKAJ NASIH DREVESNIH POSEBNOSTI Odziv bralcev na naš poziv v GV št. 6/79 Milan Simič, dipl. inž. goz. še o kačasti smreki v Loškem potoku Letos poteka živahna razprava o smrekah in sploh o drevesih posebne vrste. V Proteusu je bil v št. 5/79 objavljen članek Kačja smreka pri Godoviču. V Gozdar- skem vestniku št. 4/79 avtor temeljiteje in znanstveno posega v razpravo in od- kriva nove lokacije. Prav tako v GV št. 6/79 v rubriki Zapis na bukvi vabijo vse tiste, ki bi kaj več vedeli o pojavu in socialnem poreklu kačastih smrek. Bil sem prijetno presenečen, ko sem v GV št. 4/79 prebral članek dr. T. Wrabra (ponatis iz Proteusa) in prispevek prof. dr. R. Erkerja o ka čas tih smrekah, oziroma o smrekah posebne vrste. Dr. T. Wraber omenja, da bi bilo vredno priti do izvir- nega posnetka te kačaste smreke in jo objaviti v Proteusu. Članek, ki ga omenja dr. Wraber, sem leta 1961 v Delu objavil jaz in film objavljene fotografije še sedaj hranim. Po vsem tem sem se oglasil na TOK gozdarstvo Ribnica pri direktorju Janezu Andoljšku, dipl. inž. gaz. in ga poprosil, da bi poskrbel za zaščito obeh )>čudnih(( smrek na Brinju. GODBO GQBl'OD.lBI!YO ICOO.EYJ.I !'Ol: GODAU!VA iiJM!CA Itn. t 11)/L Datut l!hS.ln9 I.I:YJ1'Il .:ob JRillHol'A VAS it. 17 SADI:VA: Poaab11a aareka r '. Ita 1-d! paroali, ki le!i ob sozd.n1 ceati lrib•Jfute.loz raete aaraka • bhhe- D.t ruU.ho o'bl:l.lto li:roin;le kot je •• aueko aor•ILlao • .IDAirao. de. Yale. .arolco. •pol.njuja 'l'lla pogo~e 1 ki ,31h doloh 4o. Ua11 Zall:ou o soz4o'l'ib (Vr.liot 1111.1 Jt. 16/?lt). uto jo ZLi 4ovoljaao poaelcati alt kall:o drusde nira.t:L" l'UYOjtl. Pri Zavodu u. apo111oDilko nreha SU ., L~ublja.n1 ::1• llYedon )I08topok 1 d.a. aa ta dr.vo ••IUU kot D!ll'llYni apa•eaik (15. llan tlrdbe o ~are~uju ,..UOID.ih raz••ri::l b aall:ou o cnd.o'l'ih Ul"..liat; 811.1 It. 8/?.5). k 'lloljlo sasoto'fihY na•otenega uayoja. :raati ••reka YU pred.lae:uo, Ila ., rudalji S ••troY prenebato 11 kolll~o. 11:pa.ao • d.a 'bo ato 1Dtomaoijo aprojeli & ruunan.j••, aaj ja n.rek1. y n..l pono• iD predatnljo po•obDO 1u.bboot " rutl1n•tw Yd•1• Jeraja 1a '1'&1 toYariJko pos4ra.Tljuo. V 1'ed.11oat: Dtnktor TOIC Goadarahll A:A4oljlak Janu, dipl.ilils. . / z ,..~~f41.:·~~Tiv~"K;tt>i! '< y,1:-: ~. ;)':J,\i-I:':.KA. l .J ;mo;.·,:,;,:..t;:.,A RIBNIC \1 G b.v. P RltiNICA 1 ------·- 1. liG J:o!eT:;Io.o44•1ok •• ur•ju.je pad.oY ~!'-.~~!J~':~~I·. ~~'!li! Mile l.~11Uju.a ). tanil I\'u-~ir;d.ll:l'tw:~!pl.&let tolki potok. 384 TOK gozdarstvo Ribnica je z dopisom posredoval -1 l 1 Brezvejnata smreka ali, natančneje, delno brez vej. Očitno gre za permutacijo in ne za trajni genski zapis. Foto M. Solar Piramida/na smreka na Križih (blejsko gozdno- gospodarsko območje). Foto M. Solar ~li gaber pri Cešnjeveku, ki ga niso klestili zaradi ~ric, ki so ob studencu pod gabrom želele senčico. Foto M. Piskernik Levstikova kačasta smreka na Brinju (GG Kočevje). Foto N. Simič neposredni bližini pa je sestoj čistega belega gabra, ki se mu pozna človekov vpliv. Tudi tu je bila fesnoproizvodna funkcija gozda drugotnega pomena. Foto M. Piskernik ••Čudni<< smreki na Brinju. Oba posnetka sta iz leta 1961. Razlika med naravno in našima posebnima je očitna. Primerjava z letošnjim barvnim posnetkom (glej barvno prilogo!) pa r> Ih la ~. s jj n o kaže, da je rast zelo počasna. V 18 letih skorajda ni nobene razlike. Foto M. Simič li S sinom pa sva to posebnost ponovno fotografirala. Obiskal sem gozdarja Ivana Lavriča in sem mu omenil, da bo inženir Andoljšek pismeno obvestil Levstika, kako ravnati s to posebno smreko {Levstik je lastnik smreke). l. Lavrič je zatrdil, da sam že skrbi, da bi smreka ostala nepoškodovana, vendar da za smreko, ki sva jo pred leti odkrila z gozd. tehnikom Milanom Lavričem, ni siguren, če še stoji; menda so jo posekali. Nato sem v Srednji vasi obiskal še Jožeta Levstika (po domače Bareščev) starejšega. Spominjal se je, da sem ga leta 1961 slikal z grabljami na ramah ob kačasti smreki. Z veseljem je povedal, da se strinja, da se smreka zaščiti, oskrbi napis in, da jo gozdarji zavarujejo s primerno ograjo. Trave da ne bo kosil. Sin Levstik Jože se prav tako strinja, da smreko vsestransko zaščitijo; od očeta je prevzel posestvo in tudi košenino, kjer raste ta smreka (Lačenberg). Levstik starejši je sedaj star 79 let in se prav dobro spominja, ko je bil star 14 let, kako si je ogledoval to smreko, ki je bila visoka kake 3 metre in da je pokojna mama rekla, da ima vejice podobne repu mačke ali kače. Smreka je sedaj visoka 16m in v prsni višini ima 27 cm premera. Tako je od leta 1961 do danes zrastla komaj 1 m in se odebelila za okoli 7 cm. Ob korenini te kačaste smreke rasteta še dve navadni smrekci, od katerih je ena visoka 1 m, druga 2m, dalje 2 češmina, ki se sušita ter iva 4 m visoka, ki je prav tako skoraj suha. Sosednja navadna smreka je naravne rasti in naravnega izgleda. Visoka je 18m s premerom v prsni višini 35 cm. Te lišaji ne napadajo, medtem ko je kačasta smreka v spodnji tretjini habitusa močno napadena. Pripravljen sem še naprej sodelovati. Prilagam nekaj fotografij kačaste smreke pred 18 leti in barvne diapozitive, ki jih je letos posnel moj sin Nikola. 385 . .. 1 :J. 1 Dr. Milan Piskernik častitljivi gaber v vasi češnjevek pri Trebnjem na Dolenjskem Ob opuščenem betoniranem perišču na robu vasi češnjevek 5 km vzhodno od Trebnega raste prastar gaber (Carpinus betulus), ki ima v prsni višini obseg 3,59 m, torej premer 1,14 m, in je visok 15,4 m. Deblo ima brezvejno do višine 1,80 m. Krošnja dokazuje, da je drevo še v polni moči, takorekoč bujno. :Zivljenjski prostor ima seveda ugoden, saj stoji ob izviru (sedaj zajetem za vodovod), na vznožju pobočja dobrega pol metra nad ravnino, na prisojnem robu majhnega gozdička pod košenico in na bogatih tleh, kakor je mogoče presoditi po rastlinju. Na košenici raste vzhodna (predpanonska) orlica (Aqui/egia vulgaris L.), od katere so v Sloveniji za sedaj znana le še štiri druga nahajališča. Nadmorska višina je 310m. Zemljišče, na katerem gaber raste, je bilo nekdaj del vaške gmajne, sedanji lastnik je zemljiška skupnost občine Trebnje. Najbližji kmet, po domače Samotež, ki je star 75 let in mu je ta drevesni očak vsak dan na očeh, pravi, da je gaber ves čas kar on pomni, že tako mogočen. To nedvomno priča o veliki starosti drevesa. Seveda so leta vzela gabru že nekaj vej; njihovi debeli štrclji molijo iz debla v najnižjem delu krošnje na prisojni spod- nji strani, in tam je površina že načeta in trhla. Vendar je krašnja ostala strnjena in dovršene oblike. Gaber je vsekakor dajal s svojo 14 metrov široko zelo enakomerno razprostrte gosto krošnjo pericam nezamenljiva senco, cenjen pa je bil tudi zato, ker vanj po ljudskih izkušnjah ne treska. Zaradi potrebe po nizko viseči in široki !>dodatnih<< vrst si razlagamo z gospodarskimi ukrepi oziroma njihovimi posledicami, ki spro- žijo spremembe v ekološkem kompleksu predvsem v svetlobi, temperaturi, vlagi itd. Notranji sindinamski razvojni procesi v fitocenozi, kot posledica gospodarjenja, so vplivali na povečanje števila rastlinskih vrst v gospodarskem gozdu. V našem primeru so to pretežno vrste zmerno termofilno-heliofilne narave. Signifikatne razlike smo ugotovili tudi pri analizi sestojne strukture v pragozdu (Rajhenavski Rog na Kočevskem) in gospodarskimi sestoji tega območja - spet v okviru iste asociacije in subasociacij. Iz domala vseh prispevkov in bogate razprave je bilo možno razbrati vse večjo pomembnost vegetacije in njenega mnogostranskega vpliva na okolje. Mnogi posegi v okolje, ki s spreminjanjem enega ali več parametrov ekološkega kom- pleksa rušijo dinamično ravnotežje nekega predela, končno pa tudi celega planeta, se lahko predvidijo in omilijo, pogosto pa tudi preprečijo s solidnim sodobnim poznavanjem vegetacije, njenih lastnosti, zmožnosti in zakonitosti. Dobro bi bilo, da tudi mi razmišljamo o tem in tudi kot gozdarji delujemo v tej smeri. Dr. Ivo Puncer 111. JUGOSLOVANSKI SIMPOZIJ: »POSKODBE 'TAL IN PROBLEMI NJIHOVE ZAščiTE« Lazarevac, maj 1979 še pred nekaj desetletji smo menili, da je erozija edini ali pa vsaj najbolj po- membni dejavnik, ki uničuje rodovitna tla. V senci prizadevanj, da bi preprečili ali pa vsaj omilili procese erozije, so se z naraščajočim razvojem industrije in rastjo mest in naselij pojavile nove vrste poškodb tal in zemljišč. Po obliki po- škodb ločimo: - zemljišča, ki so začasno neprimerna za primarno rastlinsko proizvodnjo; sem prištevamo: površinske kape, odlagališča (depoje), zemljišča poškodovana zaradi onesnaženega zraka, onesnaženih voda, odpadnih voda, voda za nama- kanje, pepela, zemljišča kontaminirana s herbicidi, fungicidi, težkimi kovinami, radioaktivnimi snovmi; - zemljišča trajno nesposobna za rastlinsko proizvodnjo: hidroakumulacije, naselja, tovarne, prometnice, letališča; - plazine in od erozijskih procesov ranjena zemljišča, ki so začasno onespo- sobljena za rastlinsko proizvodnjo. Na simpoziju, ki ga je organiziralo Jugoslovansko društvo za proučevanje tal ob sodelovanju REIK Kolubara iz Lazarevca, Inštituta za tla iz Beograda, Inštituta za uporabo' nululj, Korčula indru[5a t'!lanj~ ša mesta - povsod si prizadevajo, da bi zadovoljili tudi povpra- ševanju turistov po;duhovni~.~obrinah, čeprav e;re včasih bolj za navidezno oziroma lažno kulturno p~VJ?raŠ'cvanje pa tudi ponudbo~ ~' ;" .::·:::--···· :-:: ... /···.::· \)::-;-:-::::·:::>· ....... ~: ,' Vsekakor so tak~na prizad.43van~~ ~~jna i~,~3.hvalna, ljajo prepo·t;l.·ebni dodatek v konzumaciji'množic, času predajajo psihični· .in t~l~~rii rel;its~ci3i~ saj .. zae;ota.v..;. v>uravnavajo« kompeticijske sposob- nosti znotraj evkaliptusovlh združb v Avstra- liji, s tem pa tudi vplivajo na njihovo zgradbo, itd. Drugi del Zbornika je posvečen saprofa- gim členonožcem v tleh, njihovi vlogi pri razgradnji opada, pomembnosti členonožcev kot bioindikatorjev stanja oziroma razvoja tal, njihov pomen pri regeneraciji preizko- riščenih tal in drugo. Vsakemu od prispevkov je dodana izčrpna bibliografija, s čimer je vsem ki jih obravna- vana problematika bolj zanima, v veliki meri olajšano nadaljnje pridobivanje znanja. Miha Adamič, dipl. inž. goz. GOJITEV IN ODSTREL JELENJADI Pregled gojitve in odstrela jelenjadi v lovskem letu 1978 v notranjskem lovsko- gojitvenem območju. Izdala Lovska zveza Postojna 1979, 48 str., 25 tabel, 9 graf. Avtorja sta Anton Simonič in Franc Perko. Ob izidu te knjižice je bila v gradu Snež- nik priložnostna razstava, ki je v smiselnem strokovnem redu ponazarjala ugotovitve in sklepe zapisane v tej knjigi. Pravzaprav se ta kpjižica in omenjena razstava dopolnju- jeta v toliki meri, da ju moramo skupaj ome- njati tudi v tej oceni. Pri omenjenem delu gre za dve bistveni vrednoti, ki jih pri sicer razvitem slovenskem lovskem gospodarstvu, žal še vedno pogre- šamo. Pisec A. S. je s sistematičnim večletnim zbiranjem podatkov o odstrelu jelenjadi v notranjskem lovskogojitvenem območju ter z dokaj temeljito analizo pojavov in rezul- tatov v tej analizi strokovno ocenil kakovost jelenjadi in njen razvoj v območju. To je prvi takšen poskus (upajmo, da ni zadnji!) strokovne analize lovskega gospodarjenja v nekem območju. Lahko bi celo rekli, da gre za odločilni korak naprej, ki vodi iz že pre- več pragmatičnega, klasičnega gospodarje- nja >>po občutku<~, ki je že desetletja za- koreninjeno v našem lovstvu, v sodobno strokovno in znanstveno utemeljeno, dina- mično in po vsebini ekološko kompleksno gospodarjenje z našo krajinsko favno. Tu pa smo pri drugi vrednoti te knjižice pa tudi pri zameri. Avtorja ne ostajata sta- tična, ne zadovoljujeta se z analizo temveč poskušata s pomočjo nekaterih aksiometrič­ nih parametrov predvideti trend razvoja je- lenjadi v obravnavanem ekosistemu, v okvi- ru teh pa opredeliti svoje naloge ter naloge sodelavcev, da bi v nekem času dobili ho- mogeno, ekološko uravnoteženo in optimal- no vitalno pa tudi proizvodno maksimaln(l organsko krajinsko tvorbo (predvsem gozdno). Ne gre seveda brez zamere. Samo obdelava jelenjadi, je za takšne ambicije, seveda premalo. Toda pustimo zamere, po- čakajmo! Pionirsko delo in pereča aktual- nost jelenjadi sta okoliščini, zaradi katerih zamera ne bi bila na mestu. Upajmo, da ne bo ostalo pri prvem ko- raku! ALl JE JELKA IZGUBLJENA DREVESNA VRSTA mk Mayer, H.: Zur waldbaulichen Bedeutung der Weisstanne im mitteleuropaischen Berg- wald (O gozdnogojitvenem pomenu jelke v srednjeevropskem gorskem gozdu). Forst-u. Holzwirt, 1979, No. 16, p. 333-343. Znana strokovna revija Der Forst- Lind Holzwirt, ki izhaja v Hannovru, številka 16 (25. 8. 1979), je bila v celoti posvečena prob- 397 lemu jelke, njenemu pomenu ter vplivu div- jadi in bolezni na izginjanje jelke. Iz te revije povzemam dva najpomembqejša članka. Skrivnostno sušenje jel ke ( Abies alba MilJ.) že dolgo časa vznemirja gozdarje. O njem je bilo že veliko napisanega (tudi pri nas), vendar ta pojav do danes ni pojas- njen. Verjetno vpliva kompleks faktorjev, ki zmanjšujejo vitalnost jelke. Seveda jelka najprej propada na neodgovarjajočih rasti- ščih, pri neprimernem gozdnogojitvenem obravnavanju, ki ne upošteva občutljivosti jelke, ampak gospodari z njo podobno kot z razmeroma robustno in pionirsko smreko. Propadanje jelke ni povsod enako. Zaenkrat je jelka najbolj prizadeta na severnem delu svoje razširjenosti, v južni Evropi pa je presenetljivo zdrava. Sicer pa glede propa- danja jelke ni mogoče zaslediti jasnih po- vezav. Včasih jelka propada tudi tam, kjer ni opaziti ne bolezni ne škodljivcev, kjer ni mogoče govoriti ne o poletnih sušah in zimskih mrazih in kjer je gospodarjenje z gozdom strokovno primerno. Naravni areal razširjenosti jelke zajema takorekoč najugodnejša rastišča v montan- ski stopnji srednjeevropskih in južnoevrop- skih gorovij. Jelka skupaj z bukvijo in smre- ko je odločilen sestavni del gorskih me- šanih gozdov, ki pomenijo višek v razvojni stopnji evropskih gozdov. Jelka, seveda če ni prizadeta, je tudi najproduktivnejša evropska drevesna vrsta in doseže v pra- gozdnih rezervatih višine prek 60 m. Pri majhni zastopanosti smreke je jelka nepo- grešljiva v gospodarskem pogledu. Se bolj je jelka nepogrešljiva v ekološkem pogledu zaradi svojega ugodnega vpliva na tla in humus, zaradi svojega globokega, navpično usmerjenega koreninskega sistema. Zaradi trdne zasidranosti v tleh je odporna proti vetrolomom, snegolomom in je tako nepo- grešljiv stabilizator v gorskih gozdovih. Jelka je sposobna, da čaka v senci in za- polnjuje praznine, ki se pojavljajo v se- stoju. Tako je zelo pomembna za različne varovalne in sploh ,,multifunkcionalne« go- zdove. V gorskih mešanih gozdovih se je delež jelke danes močno zmanjšal. Jelka je po- sebno močno izpostavljena objedanju div- jadi in to že v najzgodnejši mladosti, kar še posebno zmanjšuje njen delež. Izginjanje jelke je zaenkrat mogoče omejiti edino s tem, da jo čim bolj obvarujemo pred neu- godnimi antropogenimi vplivi. Tako je po- membno urediti problem divjadi in izogi- bati se je treba grobih napak na gozdno· gojitvenem področju. Pri pomlajevanju ne smemo naglo pospravljati stare sestoje in sploh ne smemo zapasti gonji in hitrici. Jelovo mladje se mora razvijati pod primer- nim zastorom in ne na odprti površini. Nagla rast v mladosti pomeni tudi hitro staranje v odrasli dobi. Pomlajevalna doba mora torej biti dovolj dolga. Pri negi sestaja je treba že od vsega začetka skrbeti za pra- vilno obliko krošenj, ki morajo biti dovolj razvite in nikoli nepopravljiva zakrnele. Izo- gibati se je treba vsem naglim in močnim presvetlitvam, zgradba sestaja mora biti stopničasta, sestoj mora biti raznodoben. Jelka nikakor ne sme tvoriti enodobnih, enoslojnih in čistih sestojev. Primešanost jelke naj ne bo posamična, pač pa v večjih ali manjših skupinah, da tako lažje zdrži konkurenco drugih drevesnih vrst. Na vprašanje, ali je jelka izgubljena ali ne, avtor odgovarja takole: jelka je v vsa- kem pogledu toliko nepogrešljiva vrsta, da jo ne smemo enostavno odpisati. Sicer pro- padanje jelke ni stvar modernega časa. Poznali so ga že v 16. stoletju. Po posa- meznih kriznih dobah se je jelka še vedno opomogla in se ohranila. Današnji čas je priložil še hude civilizacijske obremenitve (problem divjadi, onesnaženje zraka itd.}. V primerjavi z brestom, propadanje jelke ni toliko kritično. Tako je treba narediti vse za ohranitev jelke. Z običajnimi gozdno- varstvenimi ukrepi jelki ne moremo dosti pomagati, pač pa lahko z gozdnogojitvenim ukrepanjem propadanje jelke znatno ome- jimo. Avtor navaja tudi obširen seznam možnih gozdnogojitvenih ukrepov. Petri, G.: Der Einf/uss des Schalenwildes aus die Tannennachzucht im Schwarzwald (Vpliv parki/aste divjadi na pomlajevanje jelke v Schwarzwaldu). Forst- u. Holzwirt. 1979, No. 16, p. 355-361. Avtor se je lotil bolečega, tolikokrat obravnavanega in še vedno nerešenega vprašanja. Ni dvoma o tem, da je izginjanje jelke v tesni zvezi z vprašanjem divjadi. Jelka se ne pomlajuje masovno in ohranja svoj delež v sestoju tudi z manjšim številom osebkov v mladju. Ker je jelovo mladje v primerjavi z ostalim mladjem redkost, ga divjad toliko bolj objeda. Vpliv divjadi pa zgovorno kaže primerjava ograjenih in nec- grajenih površin. V Schwarzwaldu je v ogra~ jenih površinah bujno naravno mladje s 398 predraslo jelko, smreko in listavci. Izven ograjenih površin pa v najboljšem primeru ostane nekaj smreke. Izven ograje srnjad požre še celo enoletne jelove smreke, še preden jih je mogoče opaziti. Tako nastane vtis, da se jelov pomladek sploh ne pojav- lja. Podobni so bili rezultati takih primerjav tudi v južni Nemčiji in tudi v švici. Problem divjadi avtor obravnava tudi z zgodovinskega vidika. Ze pred stoletji je bil lov in njegov vpliv na stanje gozda tesno povezan s političnim in družbenim razvo- jem. Pred dobrimi 200 teti je jelenjad v de- želi Wi.irttemberg dosegla številčnost, ki je podobna današnji. Podobno je bilo tudi v nekaterih sosednjih deželah. Velika številč­ nost divjadi in tudi divjih prašičev je bila hudo breme za kmete. Tožbe kmetov so imele večji uspeh šele v začetku 19. sto- letja, ko so takratni fevdalni vladarji od- ločno poskrbeli za zmanjšanje številčnosti te divjadi. V viharnih časih, ki so sledili, jelenjad zaradi svoje številčnosti nikoli ni povzročala problemov. šele po drugi sve- tovni vojni je številčnost jelenjadi skoko- vito narasla, poleg tega pa je jelenjad močno povečala svoj area!. Precej podo- ben je bil razvoj pri srnjadi. Do pred sto leti je bila številčnost srnjadi zelo skromna, nato se je začela polagoma večati, okrog leta 1900 so se že pojavile tožbe zaradi škod, ki jih je povzročila srnjad. šele po drugi svetovni vojni je tudi pri srnjadi priM šlo do eksplozivne razmnožitve in širjenja areala. Vzporedno z narascanjem številčnosti parkljaste divjadi, ki se je začelo nekako pred sto leti, se je v severnem Schwarz- waldu zmanjševal delež jelke v gozdovih, in je od leta 1880 do danes padel od 40% na 23,6 °/o. Najbolj trpi jelka zaradi objedanje v svoji najzgodneši mladostni dobi, pa tudi drgnjenje in lupljenje kasneje je usodno. Avtor je tudi približno izračunal, koliko direktne finančne izgube mora nositi gozdni obrat zaradi izpada naravnega jelovega mladja in zaradi zaščitnih ukrepov proti div- jadi. Pri tem ni upošteval dolgoročnih ma- terialnih in ostalih izgub zaradi siromašenja in degradiran]a gozda, zaradi izgube tako pomembne drevesne vrste. Tako te škode na področju brez jelenjadi stanejo 42 DM/ha letno, na področjih z jelenjadjo pa do 1 OO DM/ha letno. Te obremenitve pomenijo izgubo 73% poslovnega uspeha v državnih gozdovih v letu 1977. Brez teh obremenitev bi bil gospodarski položaj gozdarstva na- ravnost imeniten. Dosedanja prizadevanja za rešitev pro- blema divjadi in s tem za ohranitev jelke, so prinesla le malo uspeha. Pretirano krmljenje divjadi še vedno povečuje njeno številčnost Lov je postal težji zaradi vedno večjega števila obiskovalcev v gozdu, za- radi organizacijskih in zakonskih sprememb, ki so povečale gozdarska okrožja in revirje in tudi drugače otežile lov. Za rešitev pro- blema avtor navaja katalog ukrepov, kot smo jih že pogosto slišali in brali. Tako je v vsakem slučaju potrebno zmanjšati šte- vilo divjadi na pametno in znosno mero; čim bolj je treba izboljšati biotop divjadi in se odreči preti ranemu krmljenju; mladje je treba ščititi z ograjami in zaščitnimi sred- stvi; izrabiti je treba vse možnosti, da se olajša lov; več je treba razumevanja med gozdarji in lovci in sploh več razumevanja za problem divjadi na široki osnovi. Naj izgledajo te želje še tako neuresničljiva, toda odgovornost pred bodočimi rodovi zahteva, da jih vzamemo resno. Dr. Marjan Zupančič SLOVENSKE STROKOVNE KNJIŽNE IZDAJE Prilika za poceni izpopolnitev zasebnih strokovnih knjižnic zlasti pa knjižnic na temeljnih gozdnogospodarskih organizacijah. 16. čOKL, M.: (1962) Tehnika odkazo- vanja .......... . 17. NOVAK, M.: (1963) Ekonomska stran načrtovanja gozdnih cest . 20. HOčEVAR, S.: (1967} Bolezni gozdnega drevja. Zvezek 1 (slov. in srbohr.} . . . . . . . . . 22. TURK, Z.: (1967} Mehanizirana lupljenje in drzanje lesa . . . . 24. KNEZ, A.: (1969) Vloga gozda pri reševanju problematike višinskih kmetij .......... . 27. čOKL, M.: (1970) Racionalizacija metod za urejanje gozdov . . . 28. HORVAT, S.: (1970) Stanje in raz- vojne tendence v gozdnem seme- narstvu in drevesničarstvu. Nove metode dela in možnosti racionali- zacije v drevesničarstvu . . . . 30. WINKLER, 1.: (1970) Gospodarnost nove tehnologije sečnje in izdela- ve iglavcev . . . . . . . UDE, J.: Osnovne fiziološke me- ritve pri gozdnem delu din 30 25 25 30 30 35 18 20 399 31. WINKLER. 1.: (1970) Zasebni go- zdovi v SR Sloveniji kot družbeno- din ekonomski problem 40 32. SGERM, F.: (1971) Debela jelka iz Trnovskega gozda 35 33. Kolektiv avtorjev: (1972) Benefici- rana delovna doba gozdnega de- lavca v neposredni proizvodnji 120 36. KRIVEC, A.: (1972) Mehanizirane nakladanje pri prevozu lesa 50 37. TURK, Z. in LIPOGLAVŠEK, M.: (1972) Volumni težinski delež lubja glede na premer deblovine jelke, smreke in bukve v nekaterih ob- močjih Slovenije 20 38. CIGLAR, M.: (1974) Možnosti uva- janja kmečkega turizma na gorskih kmetijah 60 39. GAšPERšiC, F.: (1974) Zakonito- sti naravnega pomlajevanja jelovo- bukovih gozdov na Visokem Krasu snežniško~javorniškega masiva 50 40. LIPOGLAVŠEK, M.: (1974) Spravilo lesa s konji v Sloveniji 50 41. PIPAN, R.: (1974) Optimalna zaloga slovenskih gozdov ob upoštevanju prirastka vrednosti 40 42. TURK, Z.: (1974) Mehanizirana ob- delava oblovine iglavcev in njena ekonomičnost 80 44. TURK, Z.: (1975) Metodika kalku- lacij ekonomičnosti strojnega dela v gozdarstvu 30 46. COKL, M.: (1975) Racionalizacija urejanja malodonosnih gozdov 100 47. REMIC, C.: (1975) Stanje mehani- zacije v izkoriščanju gozdov SR Slovenije koncem leta 1974 . 20 48. ERKER, R. in PUHEK, V.: (1975) Eksote gozdnega drevja v Sloveniji Sitka - Picea sitchensis (BONG.) CARR 50 49. COKL, M.: {1976) Metodika ugo- tavljanja razvoja sestojev 85 50. 2UMER, L.: (1976} Delež gozdov v slovenskem prostoru . 150 51. IVANEK, F.: (1976) Vrednotenje poškodb pri spravilu lesa v go- din zdovih na Pohorju 100 52. LIPOGLAVšEK, M.: (1976) Vpliv časovnega spreminjanja vlažnosti drobnega bukovega lesa na merje- nje po teži . 150 53. KAVčiC, S.: (1977) Informacije za ugotovitev dela dohodka, ki izhaja iz različnih naravnih in proizvodnih pogojev gospodarjenja v gozdarstvu 156 54. REBULA, E.: (1977) Odvisnost učin­ ka sečnje in izdelave listavcev od prsnega premera drevesa 86 55. SGERM, F.: (1977) Topolov nasad v špici in njegova rentabilnost 50 56. KORDiš, F.: (1977) Vitalnost in konkurenca v mešanem gozdu bukve in plemenitih listavcev na rastišču Abieti-Fagetum dinaricum 60 57. TURK, Z.: (1977) Metodika kalkula- cij ekonomičnosti strojnog rada u šumarstvu 60 59. REMIC, C.: (1977) Stanje mehani- zacije v izkoriščanju gozdov Slo- venije koncem leta 1976 40 60. COKL, M.: (1977) Merjenje sestojev in njihovega potenciala 250 61. REBU LA, E.: (1978) Ugotavljanje osnov potrebnega časa za sečnjo in izdelavo jelovine in smrekovine v postojnskem GG območju . 150 62. KOTAR. M.: (1978) Debela jelka s Turna 120 Na zalogi so tudi ZBORNIKI št.: 4, 5, 10, 11, 12. 13, 14, 15, 16, 17 po enotni ceni 100 din. Naročila pošljite pismeno na Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri BF, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, ali po telefonu št. 264-761~ int. 22. Opomba: Stevilke pred naslovi publikacij predstavljajo tekoče številke izdanih publi- kacij. 400 IZ DOMAčE IN TUJE PRAKSE PROBLEMI SO - All BODO TUDI RES ITVE? Letos novembra bo v Limi (Peru, Južna Amerika) specializiran mednarodni sejem gozdarstva in lesarstva TECNOFOREST. To bo pravzaprav drugi del prireditve, ki je bila že lani v tem mestu. Takrat so izbrali izvirno obliko dela s tem, da so izdali tako- zvano KNJIGO PROBLEMOV. V njej je bilo opredeljenih 764 tehničnih problemov s po- dročja gozdarstva in lesne predelave, ki so jo sestavili na osnovi dragih poizvedb pri 1500 latinskoameriških podjetjih s tega po- dročja. Novembrsko posvetovanje bo verjetno zelo živahno. Delo ne bo forumsko, temveč diskusijsko za sedmimi okroglimi mizami. Ob tej priliki bodo izdali KNJIGO REŠITEV. L.e prvikrat je sodelovalo 35 držav, sedaj pa jih pričakujejo še več. Upajmo, da v KNJIGI REŠITEV ne bodo čisto pozabili, da gozd ni rudnik, ampak umrljiva živa tvorba, za katero že marsikje na Zemlji žalujejo. mk SREČANJE SEKCIJE ZA GOZDNOGOSPODARSKO NAčRTOVANJE Konec septembra je visokošolska temelj- na organizacija za gozdarstvo pri Biotehni- ški fakulteti v Ljubljani gostila strokovnjake specialista za urejanje gozdov z vseh ju- goslovanskih gozdarskih visokih šol. Takšna oblika medkatederskega sodelovanja je si- cer že ustaljena praksa jugoslovanskih go- zdarskih visokih šol, kljub temu pa je bilo to srečanje zaradi časa in okoliščin poseb- nega pomena. Gostitelji so ob pozdravu poudarili, da bi moralo biti to sodelovanje še bolj intenzivno. Saj postaja že prislo- vično, da zelo dobro poznamo strokovno problematiko drugih evropskih dežel, med republikami pa prihaja do stikov zelo po- redko. Sodelovanje med specialisti za urejanje gozdov pa je še posebej pomembno, saj gre za problematiko integralnega planiranja, ki je v tem trenutku aktualna družbena na- loga. Ker tvorijo gozdovi in polgozdovi večji delež v jugoslovanskem naravnem prostoru (prek 60 °/o), je gozdarstvo v procesu inte- gralnega planiranja odločujoč faktor. Poleg tega gre v gozdarstvu za tradicijo, ki je v načrtovanju prostora najdaljša in najkom- pleksnejša. Res, da se je način planiranja z gozdovi v zadnjem času zelo spremenil, tako po vsebini kot tudi po obliki, toda zelo težko bi danes izpeljali najsodobnejše pla- niranje z gozdnim prostorom, če le-to ne bi imelo za seboj 200-letne tradicije. Za prvi dokument načrtovanja z gozdom velja Gozdni red vojvodine Kranjske iz leta 1771. Na posvetovanju pa so objavili, da segajo nekateri načrti gospodarjenja z gozdovi še dlje nazaj, v petdeseta leta 18. stoletja. Pri tem ne gre za enkratne akte v obliki raznih upravnih odločb, temveč za prave planske elaborate, poglobljene in kompleksne, ki so včasih tehtali tudi po več kilogramov. No, kar je še pomembnejše, ti elaborati niso ostali sami. Obnavljali so jih vsakih 10 let, vse do današnjih dni. Zadnja arhivska od- kritja so kompletirala kontinuirano plansko dokumentacijo za idrijske rudniške gozdove celo za 200 let nazaj. številni teoretiki gozdarskega načrtovanja so delovali prav v naših gozdovih. Udeleženci posvetovanja so si praktične pristope, ki so danes seveda močno izpo- polnjeni (gozdarji uporabljajo tudi najso- dobnejše tehnologije za registriranje in ob- delavo podatkov o prostoru) ogledali na gozdnih gospodarstvih v Postojni in Slovenj Gradcu. Gostje iz sosednje Hrvatske pa so ob slovesu dobili tudi svoj najstarejši ure- ditveni načrt za Matavunske gozdove v Istri iz leta 1778, ki so ga slovenski kolegi iz- brskali v dunajskem državnem arhivu. Udeleženci srečanja so poslušali nasled- nje avtorje in teme: Dr. F. Gašperšič - Dosedanji razvoj in bodoče naloge gozdnogospodarskega na- črtovanja v SR Sloveniji. Dr. l. Winkler Vkjučevanje gozdnogo- spodarskega načrtovanja v celovit sistem družbenega planiranja. Mag. B. Anko Sodelovanje gozdarstva v procesih prostorskega planiranja v Slo- veniji. Dr. t.. Košir- Gozdarska informatika. J. Sedej - Prikaz Gozdnega gospodar- stva Postojna in njegove razvojne usmerje- nosti. F. Perko - Prikaz tradicije gozdnogospo- darskega načrtovanja v gozdovih postojn- skega območja. 401 M. Juvančič - Prikaz razvoja gozdnogo- spodarskih kart. T. Simonič - Usklajevanje odnosov med gozdom in divjadjo na principu kontrole. H. Dolinšek - Osnovne značilnosti in usmeritev gospodarjenja z zasebnimi go- zdovi v gozdnogospodarsl>tekoče zadeve«. Saj smo bili na nekdanji Fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in vete- rine z agronomi pod isto streho in precej bolj povezani kot so sedaj. Novi urednik dr. T. Wraber, sin dr. Maksa Wrabra (tudi biologa vendar z »gozdarskim domicilomcc, ki smo ga poznali vsi, saj le redkokateri gozdar srednje generacije ni z njim skupaj hodil po gozdovih) je celih 25 let mlajši vendar izkušen strokovnjak in zla- sti nepopustljiv ljubitelj narave, predvsem gozdov. Proteus je v Adamičevi dobi dobil novo obliko, pa tudi novo vsebinslw razsežnost in izklesan konceptni izraz. V reviji je zbližal teorijo in praktična spoznanja, prostor so dobili tudi prizadevni amaterji. Prepričani smo, da bo tudi novi urednik uspešno pri- ZAlPUS NA. U3'lL'.IKVH Foto: prof. Franjo Rainer lagaja! vsebino in obliko sodobnim družbe- nim potrebam. čestitka profesorju Adamiču je zares majhen delček tistega, kar mu slo- vensko naravoslovje dolguje, dr. Wrabra pa čaka veliko dela, ki je poplačano pravza- prav edinole z izidom vsake številke. (Pol- bratova tolažba, ki sicer ni popolna, je pa bratska). Gozdarski vestnik Mali računalniki na gozdnih obratih Doslej smo računalnike uporabljali pred- vsem v knjigovodskem obdelovanju poslov- nih podatkov, delno tudi pri načrtovanju (urejanje in letni gospodarski načrti) malo ali skoraj nič pa v operativnem gozdarstvu, če izvzamemo množenje in deljenje ob po- gajanjih z vozniki, šoferji in delavci. Pri tem pa moramo ugotoviti, da sečnospravilno na· črtovanje, izračun raznih poslovnih kazalcev, gozdnogospodarska evidenca ter razni izra- čuni pri gradnji gozdnih cest in vlak niso niti najmanj enostavni in se jih zategadelj gozdarji velikokrat izogibajo. Iz Rastja glasila GG Celje povzemamo, da so si lani na TOZD Boč v Rogaški Sla- tini omislili svoj kalkulator in sicer HP-67. Zelo ilustrativen je podatek, da ima ta žepni kalkulator iste zmogljivosti kot prvi ameriški računalnik, ki so ga imeli v prostoru velikem 10 x 16m. Uporablja magnetne kartice in je popolnoma programiran. Kapaciteta je 9,9999999 x 1099 znakov. Stal je 17.000 din. odločitev na TOZD Boč je Bila vseka- kor korektna, saj ne kaže številne program- čiče, ki jih bomo v gozdarstvu morali dobiti in imeti, vrteti na kolesu kot je RRC v Ljub- ljani. 412 Ob tem pa zopet velja razmisliti o bolj enotnem in usklajenem delu, evidenci, kal- kulacijah in obračunih po naših gozdnih gospodarstvih. Paket programčkov za tak- šen računalnik bi temeljnim gozdarskim or- ganizacijam veliko pomagal, hkrati pa bi unificirane podatke lahko uporabljali tudi na višji računalniški obdelovalni stopnji. že skoraj pozabljene so republiške tekme gozdnih delavcev, ki so bile letos na črnem vrhu nad Idrijo. Orga- nizatorji (Soško gozdno gospodarstvo Tol- min) je tekmovanje uspešno izpeljalo na splošno zadovoljstvo vseh sodelujočih. Te- kem se je udeležilo 67 tekmovalcev in du- cat spremljevalcev z vseh slovenskih gozd- nih gospodarstev. Skoda, da je odlično pripravljeno srečanje ves čas motil dež, ki je vplival tudi na rezultate. Prva je bila ekipa Gozdnega gospodarstva Novo mesto 1701 točk, druga SGG Tolmin '1679 točk in tretja ekipa Gozdnega gospo- darstva Nazarje, ki je zbrala 1663 točk. Posamezniki pa so se zvrstili takole: 1. Srečko Rudolf SGG Tolmin 580,5 točk 2. Stanko Voler GG Nazarje 579,5 točk 3. Ivan Strumbelj GG Novo mesto 577,5 točk 4. Alojz Bobnar GG Novo mesto 565 točk 5. Ivan čuk GG Postojna 565 točk 6. Stane Margon GG Postojna 562,5 točk 7. Matija Ambrožič SGG Tolmin 559 točk 8. Jože Grandovec GG Novo mesto, 553 toči< 9. Ivan Rovan GG Kočevje 554,5 točk 10. Jože Lipovec GG Bled 552,5 točk Komaj mesec dni pozneje pa so se re- publiške ekipe srečale v Osijeku na tradi- cionalnem državnem prvenstvu. Pravila določajo, da prvih 1 O s prejšnjega prvenstva ne sme sodelovati na naslednjem prvenstvu. Zato je bila slovenska ekipa ne- koliko drugačna in ni bila sestavljena iz prvih šest z republiškega tekmovanja. Kljub takšnemu določilu pa dobi človek, ki dlje časa spremlja ta tekmovanja vtis, da srečuje vedno iste obraze. Kajti po enem letu »pav- ziranja« se tekmovalec lahko zopet prijavi na državnem prvenstvu. Daleč seveda od tega, da bi bili tem prizadevnim fantom ne- voščljivi, nasprotno, ostaja pa nelagoden občutek, da gozdarji nimamo pravega na- raščaja. Slovenijo so zastopali in dosegli nasled- nje uvrstitve: J. Grandovec Novo mesto (2), A. Bobnar Novo mesto (8), Rovan Kočevje (9), S. čuk Postojna (18), l. štrumbelj Novo mesto (21) in M. Ambrožič Tolmin (26} mesto. ln še uvrstitev ekip: 1. ekipa SR Hrvatske 2. ekipa SR Slovenije 3. ekipa SR Srbije 4. ekipa avt. pokr. Vojvodina 5. ekipa SR BiH 6. ekipa avt. pokr. Kosovo 7. ekipa SR črne gore 8. el•shranjeni~c muzeji teh- niških strok Slovenije. Od starih avtomobi- lov, žag, biciklov do statev, oglarskega orod- ja, vse lahko vidiš; za nameček pa še po- polno zbirko lovne divjadi. Zlasti, odkar so lovci sodobno uredili svoj paviljon, so se ostale stroke še bolj povlekle v svoje ko- tičke - iz sramežljivosti? Med najbolj sra- mežljivimi je gotovo (upravičeno!) gozdar- ska. Nevzdrževani eksponati, zastarala po- stavitev, neizrazit pedagoški izraz itd., že dolgo ne opravljajo prave muzejske funkcije. Samo nekaj obiskov po gozdarskih muzejih v drugih državah prepriča, da naša malo- marnost in ozkost veliko škodita stroki v celoti. Naša zgodovina, naš razvoj, povezana s progresivnirfli hotenji stroke, kar naj bi Grad Bistra pri Vrhniki, v katerem je tudi gozdarski muzej. Koliko velja že samo vzdrževanje teh ogromnih strešnih pokrival {fotografovo razmišlja- nje). Foto mk muzej predstavljal, je del strokovne identi- tete; zato bi zanj morali skrbeti. Lahko ugotovimo, da so doslej vse orga- nizirane strokovne skupine (Splošno zdru- ženje gozdarstva Slovenije, ZlT GL Slove- nije, SlS za gozdarstvo Slovenije in drugi} enoglasno ugotovile, da mora gozdarski mu- zej v Bistri »h krojaču po novo obleko''· Zataknilo pa se je seveda pri denarnici. Tudi lovski vzgled v muzeju nas ne vzdrami. Drugo leto bomo, spet pri lovcih, dobili nov vzgled - lovska razstava v Ljubljani katere predračunska vrednost je 500-700 st. mio. Eni gor drugi dol Slovenjgraški DIT GL je bilo v letošnjem juniju na ekskurziji po Norveški. Reportažo, ki jo je v VIHARNIKU objavila Vida Vrhnjak, je preveč dolga, preveč zanimiva in preveč vesela, da bi jo v celoti ponatisnili v Goz- darskem vestniku (menda mu moramo .. drža- ti nivo). Toda obtesano in skrajšano bomo objavili v prihodnji številki, Naši so torej bili .. gor«, na Norveškem. Septembra pa je bila na obisku v Slovenj Gradcu skupina, ki je prišla »dOl<< iz Nor- veške. Fantje so bili sicer na ekskurziji po Avstriji, toda za en dan so si zaželeli po- kukati prek meje, da bi na kraju prekrat- kega zadnjega dne zavzdihnili: En dan živ- ljenja. Vtis je bil tako močan, da so bivanje v Avstriji ocenili za »izgubljeni čas«. Za 4,90 din gozdarstva Verjetno večina naših bralcev še ni opa- zila, da smo tudi gozdarji .. ovekovečeni« na poštnih znamkah jugoslovanske PTT. Znam- 414 ka je težko opazna, ne zaradi velikosti, ker je razmeroma velika (33 X 55 mm). temveč zaradi nevsakdanje frankirne vrednosti. Vrednost 4.90 din se rabi bolj poredko in ima več ali manj le filatelistične vrednost. E·S Vu naprej po Jugoslaviji Julija je bila v Sarajevu seja komisije za propagando Saveza inžinjera i tehničara u šumarstvu i drvnoj industriji Jugoslavije. Seja je bila v Sarajevu iz določenih raz- logov. Prek republike BiH naj bi namreč tekel večji del podaljška E-6 YU (do grške meje). Na seji sta bila tudi predsednik Sa- veza T. Canjko in predsednik izvršnega od- bora Saveza t. Ostojic. Na seji so vsi ude- leženci dobili karte z vrisano idejno traso prek vseh republik (izdelal jo je že pok. dr. M. Ciglar) in se hkrati dogovorili za obliko priprav za to akcijo. V razgovoru so opo- zorili na dve pomembni težavi. Prva je raz- meroma precej manj znanih področij prek katerih bo pot tekla, druga težava pa so prenočitve. Vsi so poudarili izredni pomen takšne ak- cije, ne samo z vidika gozdarstva, temveč tudi z vidika ohranjanja in krepitve bratstva in solidarnosti med jugoslovanskimi narodi. Zato so sklenili, da bodo v akcijo pritegnili tudi družbenopolitične dejavnike kakor SZDL, gorane in tabornike ter druge. E-6 VU pri PZS Končno je odbor E-6 YU, ki je deloval že v času M. Ciglarja, dobil streho nad glavo. V Planinski zvezi Slovenije je ta dejavnost dobila komisijo za popotništvo. S tem so zaključena dolgotrajna prizadevanja, v ka- terih je zlasti intenzivno sodelovala naša ZIT GL. S konstituiranjem je postalo tudi delo ži- vahnejše. Posebna podkomisija je že pri- pravila program, kako opremo poti pripraviti tako, da bo le-ta izpolnjevala tisto vlogo, ki bi jo morala imeti z gozdarskega vidika. Komisija je organizirana tako, da ima prek skupščine ustanoviteljev kar najtesnejše zveze z združenim delom kakor tudi z dru- gimi športnimi in družbenimi organizacijami in društvi, ki imajo kakršenkoli interes pri uravnavanju človekove aktivnosti v gozdu. V okviru komisije delujeta poleg podkomisije za razvoj še podkomisija za pota in propa- gando. Gozd popularnejši Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo ter odbor za tisk in propagando pri Sploš- nem združenju gozdarstva v Ljubljani imata v letošnjem letu odkljukanih že nekaj us- pešnih akcij na svoji programski listi. Pred- vsem je razveseljivo, da dolgoletno prepri- čanje, da gozdarstva in gozdarjev v sred- stvih javnega obveščanja (zlasti radio in TV) ne marajo, počasi izginja. Radio je odprt z vsemi vrstami oddaj, zato vse, ki imate voljo za pisanje in sodelovanje vabimo k takšne- mu sodelovanju. Koordinator je Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani (tel. 264-761 int 40 Kmecl). Ob začetku šolskega leta pa je Inštitut skupaj z Mladinsko knjigo in Gozdarskim vestnikom izdal lično knjižico BELEL:KO, ki jo imajo vsi osnovnošolci od 3. razreda dalje. Izšla je v 110.000 izvodih in je doslej najmasovnejša »gozdarska poljudna lite- ratura•~. Naklada je eden največjih dometov slovenskega založništva sploh. Gozdarsko »pisateljevanje« uspeva V letošnjem letu smo se razpisali tudi gozdarji. Lahko rečemo, da smo prekinili s tradicijo, po kateri gozdarji rajši )>delamo« kot pišemo. Poleg Gozdarskega vestnika, ki ga izdaja Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije redno in ki je permanentni sledilec dogodkov v stroki in izven nje, v domovini in v gozdarstvih drugih dežel, je na Inštitutu izšlo, ali bo do konca leta izšlo, precej (za naše razmere) samostojnih ali zloženih (v Zborniku) stro- kovnih deL Tako bodo letos izšle naslednje samostojne izdaje: Dr. :Zivko Košir, Ekolo- 415 ške, fitocenološke in gozdnogospodarske lastnosti Gorjancev v Sloveniji; Dr. Milan Ciglar, Zaraščanje slovenske kulturne kra- jine v primeru Kočevske; Zbornik referatov z zasedanja IUFRO S.2.09 - onesnaženje ozračja; Ciril Remic, Stanje mehanizacije v izkoriščanju gozdov konec leta 1978; Dr. Amer Krivec, Proučevanje traktorskega spra- vila lesa; Skupina avtorjev, Gozdnogospo- darsko načrtovanje integralni del družbe- nega planiranja (izdaja SlS za gozdarstvo Slovenije); Zbornik gozdarstva in tesarstva v katerem bo več zanimivih krajših sestav- kov s področja gozdne vegetacije. gozdno- gojitvene problematike, gozdne ekologije in aplicirane matematike. Poleg tega pa sta v pripravi še Poročilo o delu komisije za izkoriščanje gozdov v SEV in slovar tehniških izrazov s področja izkoriščanja gozdov in gozdnih gradenj, v šestih jezikih (srbščina, hrvaščina, sloven- ščina, makedonščina, nemščina in anglešči­ na), ki ga pripravlja prof. Zdravko Turk. Pisati smo torej začeli. Upajmo, da se bomo popravili tudi v branju! Colarica nadomešča 12 cm debel zid To je letošnji moto organizatorjev celov- škega lesnega sejma. V hudih naprezanjih po vsem svetu, kako prihraniti energijo, so tudi naši sosedje svojo lesarsko prireditev v celoti posvetili temu problemu. Uporab- nost lesa v gradbeništvu in notranji opremi bodo primerjali z drugimi gradbenimi ma- teriali. Bo že držalo, zares smo se že do tal uklonili betonu in železu. Kolegi arhitekti in gradbeniki so les zapostavili v želji, da bi zvišali varnostne količnike, predvsem pa da bi bili moderni. Treba je priznati, da je v sedanjih svetovnih energetskih okoliščinah parola o odličnih izolacijskih lastnostih lesa, dobra organizacijska in komercialna poteza. Najbrž bomo o tem problemu še pisali, verjetno pa ne bomo zgrešili, če trdimo, da to ne pomeni za gozdarje novo konjukturne obdobje, da bodo cene lesa porastle, tem- več da pomeni to le premik v rabi energet- skega kompleksa. To pa je področje gospo- darske strategije, ki ga bolj uravnava država in manj tržišče. Skromno, vendar spodbudno Očitno se vse več ljudi zaveda pomemb- nosti gozdnega pokrova za kvaliteto našega življenjskega prostora. Prizadevnost ~iškar- Siš·ka bo poravna vala "zeleni dolg" Namesto 450 posekanih dreves bodo kmalu zasa- dili 1.300 mladik LJUBLJANA, 9. &:prila - Občinska kol'lferenca SZDL $iška si zadnje čase vse bolj prizadeva pvitegniti mladino iz šol in del ovnih organJza. ci·j ter ta~bomike, da bi bolj prjspevald k temu, da bi bilo v n'jihovi obči:ni več zelenja. N 01ve g.radn•je so namreč Siško pr.ikrajšale za precej zelenih površin, zato ni prav nič čudno, da je sekanje dre- ves ob ~raditvi Večne poti lani iZZValo precej negodo- vanja med ljudmi, ki tam prebivajo. Zaradi tega in tu- di že predhodnih posegov v na.ravno oko.l,je so se Siškar. ji tedaj zavezali, da bodo na- mesto 450 dreves, ki so jih posekali zaradi graditve Več­ ne poti, posbopoma posadiU 1.350 mladih drevesc. Z ures- ničevanjenn teh obvez:nostd pa n~j bi začela mladina, L.Dj. jev je skromna. (Posaditi 1000 dreves in pri tem razmišljati o velikih spremembah v našem razumu in o našem prostoru, je hudo naivno!} Kljub temu pa se premika. Bojimo se lahko le, da gre Je za prigodno spre- membo. 416 GOZDARSKI STENSKIKOLEDAR1980 JE IZŠEL Koledar je srednj~ veM kosti (vendar bolj velik ln1iši •. 'kot če _ ... _ · - ~ i jih - -p·~tiskali z-zlatimi črkami naših firm. -J - ~ STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LET O 1979 e lET N 1 K XXXVII e STE V 1 L KA 10 p. 417-464 LjubJana, december 1979 VSEBINA - INHALT - CONTENTS Dr. W. Kroth 417 Doprinos gozdarstva k infrastrukturi v Zvezni republiki Nemčiji leistungen der Forstwirtschaft fUr die Allgemeinheit in der Bundes~ republik Deutschland Contribution of forestry to the in- frastructure in West Germany Mag. F. Urleb 423 Gozdarski strokovni kadri v Slo- veniji M. Juvančič 432 Prikaz razvoja gozdnogospodarskih kart na primeru postojnskega gozd- nogospodarskega območja Forest management area of Po- stojna as example of the develop- ment of forest management maps V. Vrhnjak 443 Norveška v očeh slovenskega gaz- darja J. Mrakič 450 S kombiji po Bosni, da o medvedih ne govorimo Naslovna stran: 455 Iz domače in tuje prakse 458 Društvene vesti Najstarejša gozdnogospodarska karta na Postojnskem - iz leta 1823 Tisk čGP DELO Gozdarski vestnik izdaja Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet: Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštjan Anka Branko Breznik Janez černač Razka Debevc Hubert Dolinšek Vilijem Garmuš dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitomir Mikuletič mrg. Franjo Urleb Uredniški odbor: mrg. Boštjan Anko dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Edltor in chief Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. oec. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 žiro račun Cur. acc. 50101-678-48-428 Letno izide 10 številk 10 issues per year Letna naročnina 150 din Za ustanove in podjetja 500 din za študente 100 din in za inozemstvo 300 din Subscription 300 din Ustanoviteljici revije sta Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira iz- hajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto in kulturo (št. 421-1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. UDK 634.0.907.1 DOPRINOS GOZDARSTVA K INFRASTRUKTURI V ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI Prof. dr. W. Kr o t h (Munchen)* Kr o t h, W.: Doprinos gozdarstva k infrastrukturi v Zvezni republiki Nemčiji. Gozdarski vestnik, 37, 1979, 10, str. 417-422. V slovenščini s pov- zetkom v nemščini. Opisano je kvantificiranje gospodarskih bremen. ki jih mora nosili gozdarstvo zaradi rekreacijske in varovalne funkcije gozda in zaradi nege krajine. Izvedeno je bilo v Zvezni republiki Nemčiji. Vzorčenje je zajelo 1056 gozdnih obratov vseh lastniških pripadnosti in hkrati 15 Ofo celotne gozdne površine. Rezultati so za leto 1974. Povečani stroški in zmanjšani donosi znašajo po teh ugotovitvah 43 DM na leto na hektar, ali 5 DM na prebivalca. Pri tem so upoštevane samo liste obremenitve, ki gredo prek okvira običajnega srednjeevropskega negovalnega gospodarjenja, ki že vključuje nego vseh funkcij gozda ter nego krajine kot samo po sebi umevno. Gozdarstvo tako prispeva za namene v korist vse skupnosti razmeroma mnogo več kot katerakoli gospodarska panoga. Kr o 1 h, W.: Contribution of forestry to the infrastructure in West Germany. Gozdarski vestnik, 37, 1979, 10, pag. 417-422. ln Slovene with summary in German. ln the paper, the quantification of economic burdens carried by fo- restry because of the recreational and protectional functions of the forests and landscape maintaining is described for the territory of West Germany. By the sampling 1056 forestry enterprises were comprised belonging to all categories of property and thus 13 Ofo of the total forest cover. The results refer to the year 1974. lncreased expenses and diminished incomes amount according to these statements to 43 DM per year and ha resp s DM per resident. Hereby only burdens surpassing the frame of the ordinary middle- european maintaining practices are taken into account including by itself the maintenance of all forest functions as well as or the Jandscape. Forestry is thus contribuling to the benefit of the whole community rela- Uvely more than any other economic branch. že dolgo časa iščemo način, kako bi v številkah ocenili vse tiste splošno koristne funkcije gozdov, med katere spadata tudi rekreacijska in varovalna funkcija. Da gozd iz- polnjuje te funkcije, je treba z njim primerno gospodariti, kar zahteva od gozdarstva precej žrtev in odpovedi, tako na primer vlaganja v rekreacijsko ureditev gozda, vlaganja v nego varovalnega gozda, ki sicer ni gospodarsko zanimiv, večja ogroženost gozda zaradi obiskovalcev, manjši donosi gozda zaradi nege krajine. Pri težkem gospodarskem položaju gozdarstva je v to zapleteno področje treba vnesti več jasnosti ter tako ločiti proizvodno dejavnost in storitvene dejavnost gozdarstva. Te težke in zapletene naloge so se najprej lotili v ZR Nemčiji. O tem poroča prof dr. W. Kroth iz Munchna, ki je na našo prošnjo napisal naslednji prispevek. Ceprav je proble- matika, ki jo obravnava iz ZR Nemčije, najdemo v tem prispevku marsikaj, o čemer bi morali tudi mi razmišljati. Uredništvo * Prof. dr. W. K., Lehrstuhl fOr Forstpolitik und forstliche Betriebswirtschaftslehre, Amalienstrasse 52/111, 80 000 Munchen, BRD Prispelo v nemščini, prevedel in priredil dr. Marjan Zupančič. 417 l. Skoraj 30 °/o celotne gozdne površine v ZR Nemčiji pokriva gozd. Od gozdne površine je 45 °/o v zasebni lasti, predvsem kot kmečki gozd, 30°/o je v lasti države, 25 °/o gozdne površine pa so korporacijski gozdovi, predvsem občinski. Ta raz- delitev posesti se je razvila v preteklem stoletju in je rezultat dolgega zgodou vinskega razvoja. Iz socialnega in agrarnopolitičnega vidika, tudi z vidika kon- kurence na lesnem tržišču, je ta razdelitev posesti ugodna. V ZR Nemčiji je svo- boda lastnine in razpolaganje z njo vendar v okviru neke splošne socialne obvezanosti zagotovljena kot temeljna pravica. Po nemškem pravu je bila gozdna posest že zelo zgodaj omejena z interesi skupnosti, posebno glede lesne in varovalne vloge gozda. Te omejitve so se v 19. stoletju precej zrahljale ali pa so blle celo odpravljene. Danes so te omejitve zaradi vedno večje socialne in varovalne vloge gozda spet pojavljajo. čeprav postaja pravno načelo socialne obvezanosti pri gozdni posesti vedno pomemb- nejše, mora tudi tukaj veljati načelo sorazmernosti. Obveznosti zaradi posesti ne smejo postati tolikšna, da izvotlijo ustavno zagotovljeno pravico posedovanja. Poznani so številni ugodni vplivi gozda na podnebje, vodno gospodarstvo, kulturo tal, občutje človeka itd. Toda često spregledamo, da gozd izpolnjuje te svoje naloge le, če z njim primerno gospodarimo. Primarni cilj gozdarstva je danes še vedno preskrba z lesom. Toda kljub vedno večjemu pomanjkanju lesa nastajajo konflikti med lesno funkcijo gozda in med drugimi zahtevami, ki jih skupnost vedno bolj postavlja pred gozd. Konflikti zaradi različnih ci·ljev se morejo reševati le s kompromisom. Pri tem mora proizvodnja lesa nositi po- membne izgube donosov in povečanja izdatkov. Tukaj nas predvsem zanima vprašanje, kakšna bremena mora nositi gozdarstvo v korist rekreacijske in varou valne funkcije gozda. Pri tem ne gre za kvantificiranje še mnogo daljnosežnejših koristi gozda po socialno-ekonomskih merilih. Poskusi takih cenitev socialnih funkcij gozda imajo navadno namen, da dajejo osnove pri razpravah o drugačni izrabi gozdnega zemljišča, kadar se mora gozd umakniti cestam, naseljem ipd. Te cenitve se opirajo na ugotavljanje števila obiskovalcev gozda, na njihove potrebe ali na simulacijo potrebnih stroškov za nadomestitev manjkajočega gozda. V tem se- stavku nas torej zanimajo izdatki, oziroma zmanjšani dohodki pri produkciji lesa, ki jih zahteva nega splošno koristnih funkcij gozda. Pod naslovom >>Doprinos gozda k infrastrukturi« in na pobudo in s podporo Nemškega gozdarskega sveta (Deutscher Forstwirtschaftsrat) so državne gozdne uprave izvedle raziskavo, o kateri tukaj na kratko poročam. 11. Raziskavo smo izvedli z vzorčenjem. Vzorčne gozdne obrate državnega, kor- poracijskega in privatnega gozda smo izbirali centralno na podlagi kartografskega materiala in statističnih podatkov. Tako smo se izognili subjektivnosti pri izbiri vzorcev. Ker obremenitve gozdnih obratov niso povsod enake. smo podobno kot pri načrtovanju krajine napravili še naslednjo razdelitev z ozirom na rekreacijske potrebe prebivalstva: gosto naseljena področja, bližnja rekreacijska področja, počitniška področja in ostala področja. čez vso državo smo položili mrežo in na vozliščih te mreže smo izbirali najbližje rležeče gozdne obrate od določene ve- likosti naprej, dokler nismo dosegli zaželene reprezentančnosti za posamezne stratume. Objavljena tabela kaže razdelitev 1056 raziskanih gozdnih obratov po lastniški pripadnosti in po področjih z ozirom na rekreacijske potrebe prebival- stva. Gozdna površina anketiranih obratov obsega 13 °/o celotne gozdne površine. 418 Tabela 1. $tevilo gozdnih obratov (njihova površina v 1000 ha) po lastniški pripadnosti in po področjih z ozirom na rekreacijske potrebe prebivalstva. Področje Gosto Bližnja rekrea- Počitniška Ostala naseljeno cijska področja področja Skupaj Vrsta lastnine področje področja Državni gozd 30 Oj0 17 52 115 39 283 (33,7) (99,3} (200,0) (64,3) (397,3) Korporacijski 27 68 171 69 335 gozd- 25 °/o (29,0} (49,8) (136,6) (26,7) (242, 1) Privatni 29 94 239 136 498 gozd- 45 °/o (12,0) (49,6) (156,3) (66,0) (283,9) Skupaj 73 214 525 244 1056 (74,7) (198,7) (492,9) (157,0} (923,3) Najvažnejše obremenitve gozdnih obratov zaradi varovalne in rekreacijsk~ funkcije gozda smo zajeli v 60 postavkah. Pri tem smo upoštevali npr.: - posebna načrtovanja v gozdnih obratih; informiranje in vodenje obisko- valcev, - zaščito gozda in naprav v njem pred škodami (zavarovalne premije za požar so bile upoštevane sorazmerno s požari, ki so jih povzročili obiskovalci gozdov). - zaščito obiskovalcev pred nadlegovanji in nevarnostmi, zaporo in preusme- ritev prometa, odstranjevanje naravnih in umetnih ovir, - vzdrževanje čistoče v gozdu, - omejitve pri uporabi tehničnih sredstev (stroji, kemikalije), obzir zaradi gozdne estetike, - škode na gozdnih tleh, sestojih, napravah v gozdu, - zmanjšanje lovske zakupnine zaradi manjšega možnega odstrela, pove- čanje stroškov za zaščito proti divjadi (samih škod po divjadi nismo ugotavljali), - gradnjo in vzdrževanje rekreacijskih naprav, - oblikovanje in nega pokrajine npr. z vnašanjem grmovnih in manj donosnih drevesnih vrst, oblikovanje vodnih tokov, obrežij, razgledišč in počivališč, - izpad proizvodnje lesa na površinah z rekreacijskimi napravami ali zaradi ohranitve podobe krajine, - vzdrževanje arboretumov, naravnih in kulturnih spomenikov, - zaščito nekaterih biotopov in naravnih rezervatov, - izboljšanje varovalnih funkcij gozda (zaščita pred erozijo, vpliv na pod- nebje), ozir Qilede na vodnogospodarske interese (odpoved gnojenju in uporabi kemikalij), osnovanje in vzdrževanje gozdov za zaščito proti emisijam, hrupu itd. Pri tem smo upoštevali samo tista bremena, ki so namenjena človekovi re- kreaciji, varstvu okolja in negi krajine in ki so večja od običajnih bremen pri strokovnem gospodarjenju z gozdom po načelu trajnosti v srednjeevropskih razmerah. Raziskava se nanaša na leto 1974. Vlaganja iz prejšnjih let smo upoštevali s sorazmernim odpisom glede na njihovo vrednost. Te zneske odpisa smo določili na podlagi cene za ponovno nabavo in zaradi ohranitve substance in smo jih primerjali z investicijami v letu raziskave. Podatke so zbirali posebej izšolani sodelavci, in sicer iz knjigovodskih dokumentov. Kjer teh ni bUo, smo pri kalku- 419 lacijah upoštevali podatke o obremenjenih površinah, delovnih urah, strojnih urah, porabljenem materialu itd. Zmanjšanje donosov lahko izračunamo le na podlagi primerjalne kalkulacije. V ta namen so zbiralci podatkov razpolagali z okvirnimi vrednostmi donosov različnih drevesnih vrst pri različnih bonitetah, ki so jih prilagodili razmeram posameznih gozdnih obratov. če ni bilo konkretnih podatkov za kalkulacijo, je bilo treba ceniti na podlagi izkustvenih vrednosti. 111. Pri predstavitvi rezultatov raziskave izhajamo od izdatkov in zmanjšanih pre- jemkov, ki so nastali zaradi nege rekreacijske ter varovalne funkcije gozda in zaradi nege krajine. Nato upoštevamo investicijske izdatke in stroške zaradi od- pisa. Tako nazadnje izračunamo večje stroške in zmanjšan donos. Izdatki, vključno z zmanjšanimi prejemki, so znašali v letu 1974 v ZR Nemčiji ca. 392 mio DM ali 54,- OM/ha gozdne površine. Nosilci teh stroškov so bili lastniki gozdov z 275 mio DM, deželne gozdne uprave za ukrepe v korporacijskem in privatnem gozdu s 37 mio OM in ostali z 80 mio DM (občine, gasilstvo, policija, nosilci narodnih parkov, društva, iniciative občanov, šole). če računamo dejavnost deželnih gozdnih uprav zunaj državnih gozdov k dejavnosti lastnikov gozdov, je gozdarstvo ( = državni gozdovi, opomba prevajal ca) doprineslo v korist skupnost~ 43,- DM/ha ali 5,- OM na prebivalca. Tako porabi gozdarstvo 14 °/o svojega celot- nega prometa v korist skupnosti, ne da bi bilo to reparacija za škode v okolju. Tako visok prispevek v korist skupnosti pri drugih gospodarskih vejah ne obstaja. V tabeli 2 so prikazani izdatki fn zmanjšani prejemki v korist infrastrukturne vloge gozda, razčlenjeni po vrstah lastnine in ne glede na nosilce teh stroškov. Naj pripomnimo, da je delež bremena, ki ga ni nosil lastnih gozda, znašal pri državnem gozdu 22 °/o, pri korporacijskem gozdu 24 °/o in pri privatnem 44 °/o. Tabela 2. Izdatki in zmanjšani prejemki zaradi rekreacijske in varovalne vloge gozda in nege krajine leta 1974 po vrstah lastnine in po primerjalnih področjih v mio OM (DM/ha}. Področje Gosto Bližnja naseljena rekrea- Počitniška Ostala Skupaj cijska področja področja Vrsta posesti področja področja Državni gozd 14 20 52 9 95 (120,02) (52,36) (39,49) (25,79) (43,83) Korporacijski 35 36 88 13 172 gozd (260,37) (115,74) (82,01) (46,62) (95,54) Privatni 5 19 82 19 125 gozd (77,21) (38,00) (44,15) 23,41 (38,54) Skupaj 54 75 222 41 392 (169,59) (62,97) (52,31) (28,36) (54,36) Visoki zneski pri korporacijskih gozdovih so razumljivi glede na njihovo lego v bližini naselij. Poleg tega mnoge občine investirajo v rekreacijske naprave, ki niso namenjene samo lokalnemu prebivalstvu, ampak tudi pospeševanju tu- rizma. Naložbe, ki služijo bolj lastnim gospodarskim interesom, nismo mogli posebej ugotoviti. Od skupnega zneska v tabeli 2 je odpadlo 117 mio OM na investicije. Opisi v smislu računa poslovne uspešnosti so znesli skupaj le 46 mio OM. 420 če razliko teh dveh vrednosti odštejemo od skupne vsote izdatkov, vključno z zmanjšanimi prejemki, nam ostane kot povečanje stroškov in zmanjšanje do- nosa 321 mio DM/ha ali 44,45 DM/ha. Razčlenitev te vsote po vrstah lastništva in po primerjalnih področjih prikazuje tabela 3. Tabela 3. Stroški in zmanjšan donos zaradi rekreacijske in varovalne vloge gozda in nege krajine lela 1974 po vrstah posesti in primerjalnih področjih v mio OM in (OM/ha). Področje Gosto Bližnja Počitniška Ostala naseljena rekreacijska področja področja Skupaj vrsta posesti področja področja Državni gozd 12 17 46 7 82 (103,73) (45,54) (34,59) (21,59) (38.10) Korporacijski gozd 28 30 71 11 140 (213.76 (94,62) (65,74) (39,84) {77,68) Privatni gozd 5 18 59 17 99 (76,22) (34,74) {31,89) {20,34) (30,28) Skupaj 45 65 176 35 321 (143,88) (53,89) (41,33) (24.32) (44,45) Glavni delež obremenitev odpade na povečanje stroškov (86 °/o). Zmanjšanje donosov doseže le 46 mio DM ali 6,41 DM/ha; upoštevalo se je le takrat, če se je gozdni obrat zavestno odrekel polni izrabi rastiščnih zmogljivosti v korist rekrea- cijske in varovalne funkcije gozda, ali pa če je bil zaradi tega zmanjšan donos kot posledica raznih škod. Stroške in zmanjšane donose moramo pripisati predvsem rekreaciji v gozdu (92 °/o). Upoštevanje nege krajine in varstva okolja je za naše gozdarstvo že dolgo časa samo po sebi umevno. Zato nismo vključili možne večje stroške in zmanjšane donose v primerjavi z visokomehanizirano in eksploatacijsko izrabo gozda. Tako smo ugotavljali le tiste obremenitve zaradi nege krajine in varstva okolja, ki presegajo obremenitve gozdarstva pri običajnem negovalnem gospo- darjenju. Med te, ki so sami po sebi umevni, spadajo npr. ukrepi proti eroziji; ukrepi v korist gospodarjenja z vodo, ki ne služijo koristim gozda; zaščita prebi- valstva pred neugodnimi vplivi industrije, prometa in ostalih emitentov. Sem spada tudi zaščita biotopa. Ker je merilo urejeno gospodarjenje srednjeevrop- skega tipa, znašajo stroški in zmanjšani donosi v korist nege krajine in varstva okolja le 25 mio DM ali 3,47 DM/ha. čeprav naš gorski gozd že od nekdaj služi tudi proizvodnji lesa, pri današnjih cenah in stroških skoraj ni več primeren za to. če kljub znatnim deficitom vadimo negovalno gospodarjenje, lahko to ekonomsko upravičimo .le s posrednimi ko- ristmi gozda. Zaradi tega bi mnoge neizogibne izgube morali zaračunati tem splošno koristnim funkcijam gozda. Vendar pri naši raziskavi tega nismo storili. IV. Med nerešene probleme naše raziskave in njene praktične uporabe spada .ugotavljanje rekreacijskih potreb in uskladitev ponudbe tem potrebam. Drug nerešen problem je določitev meje med socialno obvezanostjo in med pravico do odškodnine. Prvi problem lahko rešimo le z obsežnimi analizami za vsak slučaj posebej. Primeren začetek tega je kartiranje oziroma načrtovanje funkcij gozda, ki so ga začele deželne gozdne uprave. Drugi problem je večkrat obravnavano 421 pravno vprašanje, ki se ·lahko reši le za konkretne posamezne primere. Obveznosti, ki izvirajo iz lastnine in za katere ni odškodnine, morajo biti v svojem bistvu splošnega značaja. Posegi, za katere je po načelih razlastitve potrebna odškod- nina, z oblastvenim aktom enemu ali večim pravnim nosilcem nalagajo posebna bremena. Poleg tega je tudi treba upoštevati težo in daljnosežnost posega ter vsakokraten položaj. Raziskava prispeva k boljšemu izračunavanju gozdarske poslovne uspešnosti, s tem da točno loči med proizvodnjo lesa in med storitvena dejavnostjo. Njen gozdarsko-politični pomen je predvsem v tem, da vsej skupnosti in zakonodajnim organom pokaže, kaj gozdarstvo prispeva k izboljšanju in ohranitvi rekreacijske in varovalne funkcije gozda. Te storitve široki krogi prebivalstva smatrajo kot samo po sebi umevne. Gozdni lastniki naše države se res zavedajo svojih so- cialnih obveznosti. Rezultati raziskave to dokazujejo. Poleg tega pa rezultati dokazujejo, da gozdni lastniki celo v zelo neugodnem gospodarskem položaju več žrtvujejo za ohranitev človeka vrednega okolja, kot to zahteva njihova socialna obvezanost. LEISTUNGEN DER FORSTWIRTSCHAFT FOR DIE ALLGEMEINHEIT IN DER BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND Zu sam menfassung Ober dieses Thema hat der Autor schon in der deutschen Fachliteratur berichtet (Forst-u. Holzwirt, 1976, No. 21 ). Wegen den besonderen lnteresse wird das Thema auch in dieser Zeitschrift vorgestellt. Der Beitrag der Forstwi rtschaft zur Infrastruktur war der Gegenstand einer umfassenden Erchebung in der BRD, die sich auf das Jahr 1974 bezog. Es wurde der Versuch unternohmen, die wirtschaftlichen Lasten der Forstwirtschaft zu Gunsten der ErhoJungs- und Schutzfunktion des Waldes sowie Landeskultur zahlen- massig zu erfassen. 1056 Forstbetriebe aller Besitzarten dienten dabei al s Stichprobe, was 13% der gesammten Waldflache ansmachte. Danach betrugen die Mehransgaben und Mindererlose im Jahre 1974 ca. 43,- DM/ha oder 5,- DM pro Kopf der Bevolkerung. Dabei ·wurden nur je ne forstwirtschaftl iche Leistungen berOcksichtigt, die uber den Rahmen einer normalen mitteleuropaischen pfleglichen Waldwirtschaft hinaus gehen. Die ROcksichtnahme auf die Belange der Landeskultur und des Umweltschutzes ist tOr die Forstwirtschaft selbstverstandlich. Damit tragt die Forstwirtschaft von seinem Umsatz mehr zum Gunsten der Allgemein- 'heit mehr bei als Obrige Wirtschaftszweige, ohne dass es sich um Schulden wegen Umweltschaden han~delt. 422 UDK 634.0.945.3:634.0.681.3/4 GOZDARSKI STROKOVNI KADRI V SLOVENIJI 1. Uvod Analiza stanja, spremljanje gibanja kadrovskega sestava ter načrtovanje ka- drovskih potreb v odvisnosti od načrtovanih gibanj v materialni proizvodnji in družbenih dejavnostih je sestavni del dolgoročnega in srednjeročnega razvoj- nega načrtovanja temeljnih organizacij združenega dela oziroma njihovih aso- cijacij na ravni delovne organizacije oziroma v okviru nekega proizvodnega področja. Stalne spremembe v proizvodni tehniki in tehnologiji zahtevajo tudi nepre- stano spremljanje teh gibanj ter opravljanje pravočasnih in načrtovanih poprav- kov pri sprejetih razvojnih načrtih. Prilagajanja so potrebna tudi pri izdelanih razvidih delovnih nalog in opravil, na podlagi katerih se oblikujejo posamezni poklicni profili, pri nomenklaturi poklicev, pri načrtovanem številu potrebnih kadrov za posamezne ravni zahtevnosti dela ter na celotnem vzgojno izobraže- valnem področju. Načrtno spremljanje stanja in gibanja strokovnih kadrov v gozdarstvu je v Sloveniji postalo že redna naloga. Tako si stroka omogoča pregled nad stanjem ter zagotavlja usklajevano načrtovanje potrebnih strokovnih kadrov, s tem da načrtuje razvoj celotnega gozdarstva. Takšen pristop omogoča tudi načrtnost pri vzgojno izobraževalni dejavnosti, pri prostorskih in učnih kapacitetah ter pri potrebnih materialnih oziroma finančnih sredstvih za to dejavnost. To delo se v gozdarstvu Slovenije opravlja vsaki dve leti že od leta 1969 dalje. V času, ko pripravljamo smernice in druge osnovne dokumente za sestavo srednjeročnih razvojnih načrtov, ki slonijo na dolgoročnih predvidevanjih, smo izvedli tudi najnovejšo anketo o stanju in potrebah po strokovnih kadrih v goz- darstvu. Zbiranje podatkov je trajalo od 10. aprila do 22. avgusta 1979. V večini organizacij združenega dela je pri oblikovanju planskih predvidevanj sodeloval širok krog gozdarskih strokovnjakov. Pri analizi stanja kadrov so poleg gozdarjev-gozdnih delavcev, delovodij, tehnikov in _inženirjev vključeni tudi gozdni traktoristi, šoferji, mehaniki, žični­ čarji ter gradbeni strojniki in drugi delavci v gozdnem gradbeništvu. Obdelani so tudi podatki o delavcih na upravno administrativnem in ekonomsko finančnem področju ter na področju gostinsko uslužnostne dejavnosti v gozdarstvu. Ker bodo podatki o vseh kadrih v slovenskem gozdarstvu objavljeni v posebni študiji, se bomo v tem sestavku omejili zgolj na čiste gozdarske poklice (gozdar, tehnik, inženir). 2. Gozdarji-gozdni delavci Gozdarji-gozdni delavci, kot osnovni in neposredni proizvajalci v gozdarski dejavnosti, predstavljajo s 46,1 °/o vseh zaposlenih v 1. polletju 1979 najpomemb- nejši proizvodni dejavnik v gozdni proizvodnji. Glede na nadaljni razvoj samoupravljanja ter izredno obsežne in zahtevne proizvodne naloge, ki si jih zastavlja slovensko gozdarstvo z naslednjim srednje- ročnim načrtom razvoja gozdarstva, pa tudi v daljšem obdobju, bo vloga goz- darjev-gozdnih delavcev še bolj poudarjena. Zaradi tega je potrebno v bodoče posvečati temu poklicnemu profilu še več pozornosti kot doslej. Seveda ne gre 423 pri tem samo za obravnavanje njihove izobrazbene in strokovne strukture ter potreb po poglobljenem izobraževanju (ta sestavek obravnava samo te probleme}, ampak za celoten splet materialnih, socialnih in kulturnih potreb; njihovo raz- reševanje bo šele v pravi meri pripomoglo k večjemu vključevanju novih, mladih delavcev v gozdno proizvodnjo. S prikazom nekaterih statističnih podatkov želimo samo opozoriti na gozdar- sko in ostalo javnost na sedanje stanje ter na nujnost intenzivnejšega ukrepanja. Tabela 1. Izobrazbene struktura gozdnih delavcev Osnovna Redno Sezonsko Izobrazb ena izobrazba zaposleni zaposleni Skupaj struktura delavci delavci v% 1 2 3 4 Delavci z 1-3 531 32 563 15,13 razredi osemletke Delavci s 4-5 1620 49 1669 44,86 razredi osemletke Delavci s 6 577 21 598 16,07 razredi osemletke Delavci s 7 303 3 306 8,22 razredi osemletke Delavci z 8 razredi 561 24 585 15,72 osemletke Skupaj: 3592 129 3721 100,00 Odnos: redni delavci: 96.4% 3,6% 100,0% sezonci: Tabela 2. Starostna struktura gozdnih delavcev Starostna Redni Sezonski Delež struktura delavci delavci Skupaj v starostni str. v 0/o do 20 let 79 11 90 2,4 od 21-30 let 728 72 800 21,5 od 31-40 let 805 23 828 22,5 od 41-50 let 1418 19 1437 38,6 nad 51 let 562 4 566 15,2 Skupaj: 3592 129 3721 100 Delež: 96,6% 3,4% 100,0 °/o Iz prikazanih podatkov v tabeli 1 in 2 lahko razberemo, da sta tako izobraz- bena kot tudi starostna struktura gozdnih delavcev izredno zaskrbljujoča. Ob že omenjenih vse večjih zahtevah po širjenju obsega in kakovosti gozdne pro- izvodnje toliko bolj izstopa potreba po poglabljanju izobrazbene ravni ter po vključevanju novih, mladih delavcev v to proizvodnjo. Na podlagi dosedanjih, bolj izoliranih akcijah za izboljšanje osnovne in stro- kovne izobrazbene strukture so bili v preteklih letih že doseženi določeni re- zultati, kar dokazujejo podatki v naslednji tabeli. 424 Leto 1969 1971 1973 1975 1977 1979 Tabela 3 Skupno število vseh zaposlenih gozdnih delavcev Indeks 100 103 83 86 86 85 Gozdni delavci, ki so imeli manj kot 6 raz- redov osemletke (redni in sezonci) Indeks 100 106 93 87 83 74 Prikazani indeksi v tabeli 3 povedo, da je število tistih gozdnih delavcev, ki so imeli v preteklem desetletnem obdobju manj kot 6 razredov osnovne šole, padalo hitreje kot skupno število gozdnih delavcev, vendar lahko hkrati ugotovimo, da je proces osnovnega dopolnilnega izobraževanja še vedno prepočasen. Za nadaljnje razmišljanje o nujnem intenzivnejšem uvajanju novih, mladih in sistematično izšolanih gozdarjev-gozdnih delavcev v gozdno proizvodnjo, so pomembni tudi naslednji podatki: Tabela 4. Redno zaposleni gozdni delavci, starejši od 41 let, v letih 1969 in 1979 v večjih gozdnogospodarskih organizacijah Leto 1969 Leto 1979 Gozd negospodarska število %od skupne- število %od skup- organizacija delavcev ga števila delavcev nad nega števila nad 41 let redno zaposl. 41 let redno zaposl. starosti delavcev starosti delavcev Bled 87 40,5 114 55,0 Kranj 92 43,0 58 33,0 Ljubljana 104 34,7 184 61,7 Postojna 170 45,9 143 46,2 Tolmin 141 40,7 153 59,3 Kočevje 162 29.4 206 51,0 Novo mesto 105 33,3 216 54,3 Brežice 73 35,6 86 52.4 Celje 80 40,2 85 60,2 Nazarje 121 37,7 127 61,6 Slovenj Gradec 242 41,4 184 54,4 Maribor 266 44,8 269 65,6 Skupaj: 1643 41,2 1825 50,8 Podatki v tej tabeli obravnavajo samo redno zaposlene gozdne delavce (sezonske delavce je statistično zaradi njihove nestalnosti težko spremljati), vendar je za nadaljnje ukrepanje pomembna ugotovitev, kako se pri posameznih gozdnogospodarskih organizacijah slabša starostna struktura. Splošna ugotovitev: a. že vrsto Jet, to je odkar 'sistematično spremljamo kadrovsko problematiko v gozdarstvu, ugotavljamo, da je s pomanjkljivo izobražen imi oziroma usposob- ljenimi delavci težko slediti hitremu družbenemu in tehničnemu razvoju. Zato je potrebno vsaj mlajše že zaposlene delavce, stare do 35 ali 40 let, vključiti 425 v dopolnilno oziroma kompenzacijsko izobraževanje pri področnih osemletkah ali delavskih univerzah. b. Ob ugotovitvi, da je potrebno stalno izboljševati osnovno izobrazbeno strukturo gozdnih delavcev, pa moramo posebej poudariti, da je potrebno prav tako posvečati posebno pozornost sistematičnemu strokovnemu in družbenemu izobraževanju že zaposlenih delavcev. c. Poleg tega bo potrebno v mnogo večji meri kot doslej vključevati v proizvodnjo redno šolane gozdarjeMgozdne delavce iz vrst mladine. d. Povečana tehnizacija dela zahteva stalno delovno silo, zato bo potrebno pomlajevanju starostne strukture z domačimi delavci posvetiti mnogo večjo pozornost kot doslej. To bo mogoče doseči z načrtnejšim pristopom in kre- pitvijo kadrovsko izobraževalne funkcije v gozdnogospodarskih organizacijah, z okrepljenim delom pri poklicnem usmerjanju v zadnjih razredih osemletke ter z izboljšanjem materialnih, delovnih, socialnih in kulturnih pogojev življenja gozdnih delavcev. e. Taka usmeritev je tem bolj nujna, ker se bo do leta 1995 po predvidevanjih gozdnogospodarskih organizacij upokojilo okoli 1850 delavcev, ki jih bo treba nadomestiti. To pomeni, da bo potrebno v naslednjih 15 letih izšolati oz. sistematično usposobiti za opravljanje delovnih nalog in opravil gozdarja-gozdnega delavca poprečno okoli 115 mladincev oz. že zaposlenih mlajših delavcev. 3. Gozdarski tehniki številčno in starostno strukturo gozdarskih tehnikov spremljajo v gozdno- gospodarskih organizacijah in ustanovah sistematično od 1leta 1973 (samo v gozdnogospodarskih organizacijah od leta 1971). Tabela 5. Stanje in gibanje števila gozdarskih tehnikov v obdobju od leta 1971 do 1979 Leto Indeks leto 1971 = 100 1971 (brez ustanov) 564 100 1973 brez ustanov 579 103 z ustanovami 595 1975 - brez ustanov 555 98 z ustanovami 572 1977 - brez ustanov 620 110 z ustanovami 634 1979 - brez ustanov 661 118 z ustanovami 679 Tabela 6. Starostna struktura gozdarskih tehnikov v letih 1973, 1975, 1977 in 1979 število tehnikov Let o Struktura v% v starostni skupini 1973,1975 j 1977,1979 1973,1975,1977 11979 do 30 let 109 113 121 145 18,3 19,8 19,1 21,4 od 31 do 40 let 180 165 145 146 30,3 28,8 22,9 21,4 od 41 do 50 let 245 249 275 271 41,2 43,5 43.4 40,4 nad 51 let 61 45 93 117 10,2 7,9 14,6 17,2 Skupaj 595 572 634 679 100,0 100,0 100,0 100,0 Indeks 100 96 106 115 426 Podatki v tabeli 5 kažejo. da se je število v gozdarstvu zaposlenih tehnikov po nekajletnem stagniranju začelo dvigati. Z njimi povezani podatki v tabeli 6 pa prikazujejo rahlo izboljšanje starostne strukture v poslednjih štirih letih; to je posledica načrtnejšega usmerjanja gozdarskih tehnikov v proizvodnjo. Ne glede na ugotovljeno močnejše vključevanje gozdarskih tehnikov v ne- ;posredno proizvodnjo, pa lahko opazimo mnogo močnejše staranje celotne populacije tehnikov. Ob ugotovitvi, da je v poprečju odnos med gozdarskimi tehniki, starimi do 41 in nad 41 let, 42,8 °/o : 57,2 °/o, in sicer v korist tehnikov starih nad 41 let, je zanimiv podatek, da je ta odnos kar pri 8 gozdnogospodarskih organizacijah še s:labši. Tabela 7 Skupno število tehnikov v Razmerje Gozdnogospodarska število starostni skupini organizacija tehnikov 1 1 nad 41 let do 40 let nad 41 let do 40 let GG Celje 39 9 30 23,1 76,9 GG Kočevje 51 17 34 33,3 66,7 GG Bled 44 16 28 36,3 63,7 GG Maribor 63 24 39 38,1 61,9 GG Kranj 41 16 25 39,0 61,0 »Lesna" Sl. Gradec 70 28 42 40,0 60,0 GG Brežice 29 12 17 41,4 58,6 GG Novo mesto 47 20 27 42,6 57.4 Na podlagi razvojnih predvidevanj gozdnogospodarskih organizacij in ustanov, bo potrebno v okviru enostavne in razširjene kadrovske reprodukcije do leta 1995 izšolati in vključiti v proizvodnjo 403 gozdarske tehnike ali poprečno 25 na leto. Ker je s planskimi predvidevanji gozdnogospodarskih organizacij v obdobju do leta 1995 prav tako načrtovano izšolanje 143 obratnih inženirjev (nov poklicni profil) iz vrst že zaposlenih gozdarskih tehnikov, bo potrebno do leta 1995 poprečno na leto izšolati 9 obratnih gozdarskih inženirjev. 4. Diplomirani gozdarski inženirji številčno stanje in potrebe po diplomiranih gozdarskih inženirjih ugotavljamo že od .leta 1954 dalje. Starostno strukturo, ki daje oprijemljiva izhodišča za načrtovanje enostavne kadrovske reprodukcije v skladu s proizvodnimi in dru- gimi potrebami, pa ugotavljamo šele od leta 1971 naprej {za ustanove od leta i973). Tabela 8. Starostna struktura gozdarskih inženirjev v letih 1973, 1975, 1977 in 1979 število inženirjev v Let o Struktura v% starostni skupini 19731 1975,1977,1979 1973,1975,19771 1979 do 30 let 20 25 33 41 5,8 7,5 9,1 11,0 od 31 do 40 let 152 130 107 97 43,9 38,9 29,7 26,0 od 41 do 50 let 128 129 162 155 40,0 38,6 44,9 41,5 nad 51 let 46 50 59 8.0 13,3 15,0 16,3 21,6 Skupaj 346 334 361 373 100,0 100,0 100,0 100,0 Indeks 100 96 104 108 427 Iz tabele 8 lahko razberemo naslednje: V letu 1979 je bilo v gozdnogospodarskih organizacijah in ustanovah 373 diplomiranih gozdarskih inženirjev, od tega 15 doktorjev in 13 magistrov, v letu 1'979 je bilo največ inženirjev v starostni skupini od 41 do 50 let (41 ,5 °/o od skupnega števila), v letu 1971 je bUo starostno razmerje med inženirji, starimi do 40 let, in inženirji, starimi nad 41 let, 49,7 °/o : 50,3 °/o, in sicer v korist inženirjev starih nad 41 let, v letu 1979 je bilo starostno razmerje med inženirji, starimi do 40 let in inženirji, starimi nad 41 let, 37 °/o : 63 °/o, in to v korist inženirjev starih nad 41 let, celotno število diplomiranih inženirjev se je začelo po stagnaciji v letih 1971-1975 rahlo dvigati. Na podlagi razvojnih predvidevanj gozdnogospodarskih organizacij in ustanov bo potrebno v okviru enostavne in razširjene kadrovske reprodukcije do leta 1995 izšolati in vključiti v delo 266 diplomiranih inženirjev, ali poprečno 16 na leto. 5. Analiza in primerjave Splošni pregled o številčnem stanju diplomiranih gozdarskih inženirjev, obrat- nih inženirjev, gozdarskih tehnikov, gozdnih delovodij in gozdnih delavcev po gozdnogospodarskih organizacijah in ustanovah v letu 1979 ter ocena potreb do leta 1'995 (v tem pregledu so vključeni tudi gozdni delovodje, ki jih v prejšnjem delu tega sestavka nismo obravnavali): Tabela 9 Diplomirani Obratni Gozdarski Gozdarski Gozdni gozdarski gozdarski tehniki delovodje delavci Skupaj inženirji inženirji $tevilčna zasedba gozdarskega kadra v letu 1979 373 679 469 3721 5242 V letu 1995 predvideno oz. načrtovano število gozdarskih kadrov 456 143 691 308 3536 5134 Potrebne nove namestitve v času od leta 1979 do leta 1995 266 140 403 173 1848 2830 Pri načrtovanju oziroma oceni potreb po posameznih profilih gozdarskih poklicev izstopajo zlasti naslednji podatki: Diplomirani in obratni gozdarski inženirji število diplomiranih gozdarskih inženirjev naj bi se v gozdnogospodarskih organizacijah in ustanovah od 373 v letu 1979 dvignilo na 456 v letu 1995, potrebe po razširjeni kadrovski reprodukciji so okoli 85 diplomiranih inženirjev, število diplomiranih inženirjev, ki se bodo predvidoma upokojili do konca leta 1995, je okoli 180 (upoštevana je dobra polovica inženirjev iz starostne skupine od 41 do 50 Jet ter vsi inženirji, ki so bili v letu 1979 starejši od 51 let, do leta 1995 je potrebno za potrebe enostavne in razširjene kadrovske re- produkciie izšolati 266 diplomiranih inženirjev ali poprečno 16 na leto, 428 število delovnih mest, ki naj bi jih do leta 19'95 zasedli obratni gozdarski inženirji je 143, do leta 1995 bo potrebno izšolati 140 obratnih inženirjev ali poprečno 9 na leto. Gozdarski tehniki Stevilo delovnih mest, ki jih bodo predvidoma zasedli gozdarski tehniki naj bi se od 679 v letu 1979 dvignilo na 691 v ~letu 1995, število gozdarskih tehnikov, ki bodo predvidoma upokojeni do leta 1995 je 255. V to število je zajeta polovica tehnikov iz starostne skupine od 41 do 50 let ter vsi tehniki, ki so bili v letu 1979 starejši od 51 let, do leta 1995 bo potrebno izšolati in vključiti v proizvodnjo 403 tehnike ali poprečno 25 na leto. Gozdarski delovodje Stevilo delovnih mest, ki jih bodo predvidoma zasedali gozdarski delovodje, naj bi se od 469 v 'letu 1979 zmanjšalo na 308 v letu 1995, ne glede na absolutno zmanjšanje delovnih mest gozdarskih delovodij, bo potrebno do leta 1995 s tečaji usposobiti 173 novih delovodij (enostavna repro- dukcija) ali poprečno 1 O na leto. Gozdarji-gozdni delavci Stevilo delovnih mest gozdarjev-gozdnih delavcev naj bi se od 3721 v letu 1979 zmanjšalo na 3536 v letu 1995, število gozdnih delavcev, ki bodo predvidoma upokojeni do leta 1995, se giblje okoli 1850. Pri tem številu je zaradi uvedbe benificirane delovne dobe zajeto okoli 85 °/o delavcev iz starostne skupine od 41 do 50 let in vsi gozdni delavci, ki so bili v letu 1979 starejši od 51 let, s postavko, da naj bi upokojene delavce nadomestili samo s šolanimi gozdarji- gozdnimi delavci ter da v starostnih skupinah do 40 1let ne bo fluktuacija, bo potrebno do leta 1995 izšolati ter vključiti v proizvodnjo okoli 1850 gozdarjev oziroma gozdnih delavcev ozkih profilov poklicev ali poprečno 115 na leto. Ocena potreb po posameznih profilih poklicev do leta 1995 ima orientacijsko uporabno vrednost s pogojem, da se bodo vsi izšolani profili poklicev po kon- čanem šolanju dejansko vključili v neposredno proizvodnjo oziroma v delo. V navedene številke ni vključena fluktuacija, niti trajnejše bolezni in smrtni slučaji v starostnih skupinah do 40 let. Zaradi tega bo potrebno pri vpisovanju v razne šole oziroma izobraževalne programe na različnih stopnjah zahtevnosti znanja dvigniti vpisna kvoto učencev in študentov za ustrezen odstotek. Iz tabele 9 je mogoče razbrati, kakšno je sedanje in kakšno naj bi bilo bodoče razmerje med posameznimi profili poklicev. Po sedanji zasedbi oziroma številčni udeležbi posameznih profilov poklicev je videti to razmerje takole: Gozdarski inženirji Tabela 10 Gozdarski tehniki 1,82 Gozdarski delovodje 0,69 Gozdni delavci 7,93 Pripomba: Na 1 inženirja pride 1,82 tehnika, na 1 tehnika 0,69 delovodje in na 1 delovodje 7,93 gozdnega delavca. 429 Za ugotavljanje razvojnega trenda pri številčnem razmerju med posameznimi profili poklicev v gozdarstvu navajamo tudi primerjalne podatke za nekaj let nazaj: Tabela 11 Leto Gozdarski Gozdarski Gozdarski Gozdni inženirji tehniki delovodje delavci 1971 2,2 7,5 1973 1,7 0,8 9 1975 1,7 0,8 8,2 1977 1,7 0,7 8,6 1979 1,8 0,7 7,9 Po predvidevanjih, navedenih v sumariju tabele ·g, pa naj bi v letu 1995 bilo videti razmerje takole: Diplomirani gozdarski inženirji Tabela 12 Gozdarski teh- niki + obratni inženirji 1,8 Gozdarski delovodje 0,4 6. Zaključek Gozdni delavci 11,4 Kot smo zapisali v uvodu, želimo širšo strokovno javnost seznaniti s številčno analizo sedanjega stanja po posameznih gozdarskih profilih poklicev ter z oceno potreb do leta 1995. Naloge, ki čakajo celotno gozdarstvo, še posebej pa kadrovsko izobraževalno področje, so izredno zahtevne in velike. Zavedati se moramo, da jih bomo lahko razrešili in izvajali samo s skrajnimi napori vseh dejavnikov v gozdarstvu in zu naj njega. Mag. Franjo Urleb 430 ""P'ifi~~ .A~~ ~~ ?---· ~)?et; df~· ~.4~/.d-.~~r ;!~ f8%~ ;~:",._..;l~~ ~ ~ ~ ?~~"""" ~ ?n~)-; ~ ~~~~k J.J?,.":r~ 1eor, .,~ ~·~ J:4. ~ ~ :1'!t!7J ~ i"e1;," ~ M.r.t; ..r~.,u> e:U.-4- ~#~~~~a Cestitka našega spoštovanega učitelja in kolega ima še po- sebno ceno. Prof. Sevnik je gozdar, ki je že izpred vojne rastel skupaj s slovenskim gozdom, aktivno in živo. Razumniško je ocenjeval nje- gov pomen za razvoj naše mla- de slovenske družbe in čustve­ no je doživljal vse njegove stis- ke in vzpone. 1. januarja bo praznoval jubilej - 85 Jet. V imenu bralcev naše revije mu želimo predvsem še dobrega zdravja ob prepriča­ nju, da bodo njegove lepe želje vzpodbuda pri naših skupnih strokovnih in osebnih hotenjih v prihodnjem letu. Uredništvo Foto: Božidar Jakac, Cernomelj 1944 UDK 634.0.581/.584 PRIKAZ RAZVOJA GOZDNOGOSPODARSKIH KART NA PRIMERU POSTOJNSKEGA GOZDNOGOSPODARSKEGA OBMOčJA Milan Juvančič (Postojna)* Juvančič, M.: Prikaz gozdnogospodarskih kart na primeru po· stojnskega gozdnogospodarskega območja. Gozdarski vestnik, 37, 1979, 10, str. 432-442. V slovenMini. Avtor poudarja vss večjo potrebo po dobrem kartnem gradivu, zlasti v razmerah intenzivne načrtne izrabe naravnega prostora. Tradicija kvali· tetnih gozdarskih kart je prikazana na primeru dialektlčnega razvoja te dejavnosti za gozdove postojnskega gozdnogospodarskega območja. Za dobro strokovno delo v gozdovih je nujna dobra karta, za katero so tudi v Sloveniji dani vsi pogoji. J uva n č i č , M.: Forest management area of Postojna as example of the development of forest management maps. Gozdarski vestnik, 37, 1979, 10, pag. 432-442. ln Slovene. The author points out the need of good maps especially in circum· stantes of intense and planned use of the landscape. The tradition of high-quality forest maps is presented by exposing the dialectic development of Postojna. Asuccessful professional work requires reliable maps, and this goal can be attained in the existing conditions. Uvod Ko govorimo o kartografiji ne moremo mimo tega, da ne bi omenili ved, ki pogojujejo njen razvoj: matematika, astronomija, geografija, geodezija, fotograme- trija, gravimetrija, grafika, poligrafika, računalništvo in razni sistemi za daljinsko zajemanje podatkov, ki so v tesnem sorodstvu s kartografijo. Razvoj kartografije je odvisen od razvoja omenjenih ved pa tudi od tehničnih možnosti, ki jih imamo v določeni dobi na razpolago. :Le v starogrških filozofskih šolah je bila poleg matematike, astronomije in geografija eden glavnih predmetov tudi sferična in terestična geodezija, kar je bilo porok za razvoj kartografske dejavnosti. Danes, ko je kartografija dobila širok razmah, ko govorimo tudi o avtomatizi- rani in tematski kartografiji je povezovanje in sodelovanje z vrsto različnih strokovnjakov neizogibno. Potreben je interdisciplinarni pristop pri izdelavi kart, če hočemo, da bodo karte služile svojemu namenu. Splošno Za Slovenijo velja, da se gozdne površine nenehno povečujejo, razvojni štadiji gozdov se spreminjajo, na gozdne površine prodira urbanizacija, preko gozdov se gradijo komunikacije in energetski sistemi, industrializacija onesnažuje okolje itd. Osnovna značilnost razvoja družbe je torej nenehno spreminjanje stanja v prostoru in s tem rušenje naravnega ravnovesja. Vse to postavlja pred gozdarstvo zahtevne naloge, ohranjati ekološko vlogo gozda, ohraniti naravno ravnovesje. • M. J .•• dipl. inž. geodezije, Gozdno gospodarstvo Postojna, 66230 Postojna, YU. 432 Da bi zastavljeno nalogo lahko uspešno opravili, mora gozdarstvo uporabiti vsa sredstva in pripomočke, ki mu jih nudi ta sodobna znanost in tehnologija. Med temi pripomočki prav gotovo ni na zadnjem mestu dobra karta. Karte v gozdarstvu in na sploh uporabljamo v dveh glavnih smereh: prvič nam omogočajo inventarizacijo prostora in drugič smotrno načrtovanje in ure- janje prostora. Karta je posebna oblika grafičnega dokumenta, ki nam pri pravilni izbiri projekcije, vsebine in merila, nudi celo vrsto informacij, ki so obenem tudi točno prostorsko opredeljene, kar pri drugih informacijah ni slučaj. Prav zato, ker so na karti informacije tudi prostorsko locirane, ima karta v prostorskem planiranju in v gozdarstvu tolikšen pomen. Gozdarstvo v Sloveniji pri svojih načrtovalnih delih uporablja načrte in karte od merila 1 : 2500 do merila 1 : 750 000, kar predstavlja pregledno karto Slovenije v publikacijskem formatu lista A3. Tak razpon meril je potreben, če želimo s kartami zadovoljiti potrebe načrtovalcev na različnih ravneh, za različne pro- storske enote in za različne potrebe kot so: inventarizacija gozdov, upravljanje, izkoriščanje, načrtovanje in urejanje gozdnih površin, projektiranje gozdnih ko- munikacij, računalniške nastavitve podatkov, kontrole, analize, raziskave itd. Novejše gozdarske karte imajo matematično osnovo in so izdelane iz aero- posnetkov, ker je ta način najhitrejši in najcenejši. Vendar je potrebno pove- dati, da v Sloveniji pridobivajo podatke iz aeroposnetkov predvsem na fotograme- trični način, medtem ko je pridobivanje podatkov s pomočjo fotointerpretacije slabo razširjeno, čeprav je znano, da je glede na vse večje potrebe pridobivanja kvalitetnejših podatkov nepogrešljiv ravno ta način. Dejstvo je, da spada danes v svetu daljinsko zajemanje podatkov med najmodernejše in najpomembnejše tehnike pridobivanja podatkov in informacij. Omeniti je potrebno, da je z zakonodajo določeno ciklična aerosnemanje celotne Slovenije na vsakih 5 let. Ta material je toliko ažuren, da nam omogoča s pomočjo fotointerpretacije dobiti dokaj sveže podatke zlasti za izdelavo te- matskih kart. Rešitve, ki nam jih ponuja moderna tehnologija na področju daljin- skega zajemanja podatkov, z digitalno računalniško obdelavo in na področju nvtomatizirane kartografije, so pri zbiranju podatkov za potrebe slovenskega gozdarstva še dokaj neizkoriščene. Naloga geodetov in gozdarjev je, da s skup- nim pristopom na omenjenih področjih napravijo korak naprej. S tem bi dobili množico novih in ažurnih podatkov, ki bi bili za vrednotenje in kreiranje prostora, pa tudi za reševanje čisto gozdarskih problemov še kako dobrodošli. Kratek zgodovinski oris razvoja kartografije in priloženo kartno gradivo naj nam pokažeta delček razvoja kartografije v gozdarstvu in njen pomen za snovanje razvojnih programov. Zgodovina razvoja kartografije Arheološke najdbe nam danes posredujejo že dokaj jasno predstavo o prvih kartografskih izdelkih na našem planetu. Za najstarejši ohranjen zemljevid velja Karta severne Mezopotamije, ki na glinasti ploščici upodablja s simboli mesta, reke in gorovja. Nastala je okrog leta 2500 pred n. št. Kot najstarejši evropski kartografski dokument pa smatramo Capodelmontsko mapa, ki datira v obdobje med leti 1600 in 1400 pred n. št. Značilno za Capodel- montski skalni zapis je, da vsebuje dva bistvena elementa današnje sodobne gospodarske karte, to je pomanjšana situacijo ozemlja in ureditev človekovega okolja. Doslej znana najstarejša karta, ki prikazuje tudi slovensko in jugoslovansko ozemlje je Guidova karta rimskega imperija iz leta 1119. 433 V srednjeveških evropskih zemljevidih so slovenske dežele večkrat upodob- ljena, vendar so jih kartirali tuji geografi in kartografi. Prvi slovenski topograf, ki se je posvetil opisu in kartiranju slovenskih dežel je kranjski pemič furlanskega rodu Janez Vajkard Valvasor, ki je v letu 1689 natisnil svoje najobširnejše in najpomembnejše delo, zgodovinsko-topografski in etnografski opis Slava Vojvo- dine Kranjske, kateremu so bile priložene topografske karte Koroške, Kranjske in Hrvaške. V letu 1848 je cesar Franc Jožef objavil patent zakona o Zemljiški odvezi, ki pomeni kqnec fevdalnih odnosov na Slovenskem. Te upravne reforme so dale neposreden povod izdelavi novih kartografskih izdelkov. Eno najpomembnejših kartografskih del iz tega časa je prav gotovo Zemljevid slovenske dežele in pokrajin iz leta 1853, ki predstavlja narodnogeografsko veledelo neutrudljivega pobudnika slovenstva Petra Kozlerja. Za razvoj zemljemerstva in kartografije je pomembna terezijansko-jožefinska reorganizacija gospodarjenja z gozdovi, ki postopoma priznava zasebno gozdno posest. Spremembe zemljiških odnosov spreminjajo tudi posestniški tloris slo- venskega ozemlja. Pričnejo izdelovati karte s prikazom graščinske obdelovalne in gozdne posesti. Prve gozdarske karte na Slovenskem so izdelovali zemljiški uradi ljubljanske, novomeške in postojnske kresije, to so bile tako imenovane graščinske posest- niške mape. Karte so vse barvane in uporabljajo topografske znake jožefinskega katastra. Osnova karte je topografska vsebina, dopolnjena z lego in obsegom zamejničenih graščinskih gozdov, gozdov posameznih mest, verskega sklada ter gozdne parcele posameznih kmetov-dednih zakupnikov. Izdelava teh kart sega v zadnje četrtletje 18. stoletja. Iz tega časa so predvsem znane naslednje karte: Gozdna karta Trnovskega gozda iz leta 1760, karta gospostva čabar iz leta 1767, Topografska katastrska karta Snežniškega gospostva iz leta 1780, Gozdnopo- sestniška mapa območja Mala stran nad Kalcami pri Dolenjem Logatcu iz leta 1786 in karta meščanskih in mestnih gozdov Skolje Loke iz leta 1789. Od kartografskih izdelkov z gozdarsko vsebino, ki so nastali v prvi polovici 19. stoletja je potrebno omeniti karto Ilirskih provinc iz leta 1811, kjer so med drugim zelo natančno označeni tudi gozdovi. Zelo zanimiva je karta cest v Trnovskem gozdu iz leta 1830, delo znanega izumitelja ladijskega vijaka Josipa Ressla. Priseljeni čeh je na Slovenskem in v Istri služboval kot gozdar in gozdni komisar. Na Ressljevi karti so združena spoznanja gozdarskega strokovnjaka, geodeta, načrtovalca cest in kartografa. Karta vsebuje podatke o gozdnih sestojih, položaju cest, označene so prevozne in neprevozna poti ter trase cest, ki bi jih bilo potrebno zgraditi za ugodnejši izvoz lesa. Omeniti moram še prvo zemljemersko učno knjigo v slovenščini, ki je izšla leta 1872 izpod peresa profesorja Ivana Tuška z naslovom Nižemerstvo Učbenik je sicer napisal prof. Vekoslav Kčrčskeny gojencem gozdarske aka- demije v Križevcih, poslovenil in poenostavil pa ga je Tušek z namenom, da dobe tudi slovenski zemljemerci in gozdarji učno knjigo v rodnem jeziku. Tušek je učbenik namenil prvenstveno gozdarski šoli v gradu Snežnik pod Ložem na Notranjskem. Karte, ki sem jih naštel, so delno v arhivu dunajske Državne komore, delno pa v arhivu SRS v Ljubljani. Nekatere so reproducirane v knjigi Branka Korošca Naš prostor v času in projekciji iz leta 1978. Kartografsko gradivo, ki je opisano v nadaljevanju pa je pri Gozdnem gospo- darstvu Postojna. Glede na raznolikost tega gradiva je le-to razdeljeno na 19 skupin. Vsaka skupina je na kratko opisana, nekatere karte pa so v sestavku tudi reproducir.ane. 434 1. Stari katastrski načrti v merilu 1 : 2880 iz leta 1823 Decembra 1817. leta je cesar Franc 1 izdal nov patent o zemljiškem davku, ki vključuje ukaz o nadaljevanju tako imenovanega detaljnega ali ekonomskega ka- tastrskega merjenja v kranjskih deželah. Izmera je znana kot druga »frančeskinska izmera« in je trajala na našem ozemlju od leta 1822 do 1828. Detaljna izmera je bila opravljena na grafičen način s pomočjo merske mize. (Glej ovitek prva stran.) 2. Stara triangulacija za Snežniške gozdove iz konca 19. stoletja Slovensko ozemlje je dobilo triangulacijsko mrežo v letih 1817-1825. Na prelomu 19. v 20. st. je Avstro-Ogrska dopolnila in zgostila trigonometrično mrežo. Prelomnico pa pomeni leto 1909, ko je bila za trigonometrična dela uvedena Gaussova konformna projekcija. G~afični register trigonometričnih točk za pod- ročje snežniških gozdov je bil izdelan v začetku 19. stoletja in reambuliran proti koncu 19. stoletja v krimskem koordinatnem sistemu. 3. Elaborat vzdrževanja katastrskih map za leta 1872-1878 Mape so vzdrževali s terenskimi meritvami, med ·Jomnimi točkami so bile iz- merjene dolžine z merilno letvijo ali merilno verigo, ki je bila razdeljena na čevlje in palce. Za orientacijo posameznih stranic pa je bil določen azimut s pomočjo zemljemerskega kompasa. V gozdarstvu uporabljamo opisano metodo, za dopolnjevanje gozdarskih kart še danes. Razlika je le v tem, da uporabljamo sodobnejše merilno orodje to je WHdove busolne teodolite za optično merjenje dolžin. 4. Stare karte gozdov za bivše avstrijske okraje POSTOJNA in LOGATEC med leti 1857-1871 Upravne reforme, ki jih je dunajska vlada izvedla po letu 1848 so dale povod novim izdajam preglednih kart. Prikazani karti avstrijskih okrajnih glavarstev Postojne in Logatca spadata med tovrstne karte s tem, da prikazujeta tudi in predvsem stanje tedanjih gozdov. Merilo karte je 1": 500° oziroma 1 : 36.000. 5. Najstarejše temeljne gozdarske karte iz zadnjih desetletij 19. stoletja Izdelane so bile za graščinske gozdove. Temeljne karte snežniških gozdov v merilu 1 : 5760 imajo za osnovo katastrski načrt, dopolnjen z gozdnogospodarsko .razdelitvijo. Poleg posestniških mejnih kamnov so na karti tudi orientacijski kamni. V to skupino spada tudi karta gozdov Dletvo v merilu 1 : 2880 na kateri je izjemoma tudi višinska predstava, karta ni v formatu katastrskih listov. Karte so izdelane v krimskem koordinatnem sistemu, geodetsko kartiranje detajla je bilo naslonjene na trigonometrične in geometrične točke, dopolnjevane pa do današnjih dni z gozdarskim in geodetskim kadrom, ki je urejal te gozdove. 6. Temeljne gozdarske karte med dvema svetovnima vojnama Predeli Snežnika, Javornika, Planine in Zagore so s podpisom rapalske po- godbe v letu 1920 prešli pod kraljevino Italijo. Italija je v obdobju med obema vojnama reambulirala avstrijske katastrske mape, ki so .predstavljale osnovni kartografski material za izdelavo temeljnih gozdarskih kart v merilu 1 : 2880 in 1 : 5760. 435 _40 ·r 1 ~ r Del karte graščinskih gozdov na Snežniku (Mašun) brez letnice izdelave. Topografska osnova je dopolnjena z gozdnogospodarsko ureditvijo. Za graščinske gozdove na območju Javornika, Planine in Zagore so gozdarji in geometri izdelali temeljne gozdarske karte na posameznih listih. Listi so brez okvirja, brez označenih trigonometričnih točk torej brez osnovne matematične osnove, označena je Je smer proti severu. Kljub naštetim pomanjkljivostim so te karte situacijsko presenetljivo natančne, kor priča na pedantno opravljeno delo tedanjih geometrov. 7. Temeljne gozdarske karte v merilu 1 : 5000 izdelane po drugi svetovni vojni za gozdove v družbeni lasti Za določene predele, kjer je bi·la ugotovljena neskladnost gozdarskih kart s stanjem na terenu, smo po letu 1'960 izdelali nove temeljne gozdarske karte v merilu 1 : 5000. Karte so izdelane po Gauss-Kri..igerjevem koordinatnem sistemu, ki je bil v Jugoslaviji uveden leta 1924 kot državni koordinatni sistem. Razdelitev listov je po osnovni državni karti. Ker so bile pri izdelavi teh kart uporabljene različne metode geodetske iz- mere, je potrebno karte razdeliti na tri skupine: 7.1. Temeljna gozdarska karta gozdnogospodarske enote Leskova dolina je bila izdelana v letu 1964 na klasičen geodetski način, to pomeni, da so bili med trigonometričnimi točkami izmerjeni poligonski vlaki. Na tako dobljena ogrodje je. bila navezana detaljna izmera, ki je bila busolno-tahimetrična. 436 lzrez iz temeljne gozdarske karte, kakor so jih izdelovali okoli leta 1962 na Gozdnem gospodarstvu Postojna. 7.2. Temeljne gozdarske karte g. e. Nanos-Hrušica-Logatec so bile izdelane v letu 1963 s kombinacijo klasične geodetske izmere in aero- fotogrametrije. Z aerotrangulacijo je bila zgoščena obstoječa trigonometrična mreža s foto veznimi točkami, za katere so bile izračunane Gauss-Krugerjeve koordinate. Foto vezne točke so skupaj s trigonometričnimi točkami rabile za razvitje poligonske mreže in detaljne izmere. 7.3. Temeljna gozdarska karta g. e. ~kocjan izdelana v letu 1972 Karto so izdelovali istočasno z osnovno državno karto (v nadaljevanju ODK). Da bi dobili povezavo gozdarske vsebine z vsebino ODK, smo na terenu pred aerosnemanjem signalizirati določene točke s taJnimi ali drevesnimi signali. Signa- liziranim točkam smo po izvrednotenju posnetkov določili Gauss-Krugerjeve ko- ordinate. Na ta način smo zgostili tudi trigonometrično mrežo in dobili osnovo za detaljno geodetsko izmera. Iz ODK smo prevzeli geodetske točke, prometno mrežo, hidrografijo in umetne objekte, s tahimetrično busolno metodo pa smo nato izmerili še detajle, ki na ODK niso bili prikazani kot so poti, vlake, steze, umetne linije itd. 437 8. Temeljne gozdarske karte za zasebni sektor v merilu 1 : 2880 ali 1 : 5760 izdelane po drugi svetovni vojni Vse od osvoboditve pa do danes izdelujemo temeljne gozdarske karte v merilu 1 : 2880 ali 1 : 5760 . Pri teh kartah je osnova uradna katastrska mapa, ki jo do- polnjujemo z manjkajočim cestnim omrežjem, trasami daljnovodov, gozdnimi na- stambami, izviri pitne vode, določimo meje med gozdno in negozdno površino ter označimo meje gozdnogospodarskih enot, to je odsekov in oddelkov. Brez teh kart si urejevalnih del ne moremo predstavljati, saj pomenijo osnovo za določanje površin in pravno-lastninsko ureditev. 9. Najstarejše gozdarske karte iz leta 1890 Karta revlrJa Mašun je bila izdelana v letu 1890 kot pregledna karta v meri- lu 1 : 20.000. Gozdna vsebina, ki prikazuje stanje sestojev, se je za posamezno ureditveno obdobje vrisala naknadno. Tako imamo na teh kartah za revir Mašun prikazano stanje sestojev v letu 1890, 1900 in 1909. 10. Gozdarske karte iz začetka 20. stoletja Karte so izdelane v merilu 1 : 12500 v izpopolnjeni grafični tehniki in tiskarski obdelavi dunajske šole. Izdelali so jih gozdni geometri in spadajo med uspela kartografska deila tedanjega časa. Karte so vsebinsko zanimive, saj poleg gozdnogospodarske raz- delitve vsebujejo vrsto elementov sodobne karte kot je komunikacijsko omrežje, vodni viri, kulturno stanje, kraške jame, gozdne nastambe, trigonometrične in geometrične točke, hektometrske in orientacijske kamne in kar je še posebej zanimivo, višinske kote po poteh. Med te karte spadajo karte revirjev: Mašun, Jurjeva dolina. V isto skupino spadajo karte revirjev : Javornik, Debeli kamen in Planina z razliko, da so po vsebini manj popolne, grafično drugače oblikovane in natiskane na češkem v enobarvnem tisku . Merilo kart je 1 : 8640 kar predstavlja trikratno katastrsko meriJo. 11. Gozdarske karte med obema svetovnima vojnama Za območje današnjega postojnskega gozdnogospodarskega območja so tedaj izdelovali v g.lavnem pregledne gozdarske karte v različnih merilih. S kartografskega vidika te karte ne pomenijo napredka. Karti območja Snež- nik 1 in 11 v merilu 1 : 11520 iz leta 1925 nam to dovolj nazorno potrjujeta. 12. Povojna pregledna karta za zasebni sektor S fotografsko pomanjšavo in predelavo je bila izdelana za del območja Gozd- nega gospodarstva Postojna katastrska gospodarska karta slovenskega ozemlja v merilu 1 : 5000 in 1 : 10.000. To karto smo dopolnili z vsebino temeljne gozdarske karte . S kaširanjem na žepni format je karta uporabna pri rekognosciranju te- rena in pri opravljanju operativnih gozdarskih nalog. Za manjši del območja Gozdnega gospodarstva Postojna je še danes edina preg·ledna gozdarska karta, njena glav.na pomanjkljivost je v tem, da ne vsebuje višinskih terenskih podatkov. 438 Kombinirana temeljna gozdarska karta M 1 : 5000 uporabna za vsa operativna gozdarska dela ter za rekognosciranje. Tudi iz te je razvidna razdrobljena zasebna gozdna posest, l>čista« gozdna karta je za revir Mašun iz leta 1890 in sicer kot pregledna karta v merilu 1 : 20.000. Stanje sestoj ev so vrisoval i naknadno ob vsakem urejanju posebej. Tako obstajajo sestojne karte za ta revir iz leta 1890, 1900 in 1909. Karte iz prvih let tega stoletja so zanimive in pestre. Zlasti navdušuje dovršena grafična obdelava v več barvah. Za tiste čase je to bila vrhunska kartografska grafična tehnika. Merilo je 1 : 12.500. Geometri so ji dali pestro vsebino in vsebuje vrsto elementov sodobne karte (komunikacije, vodni viri, kraške jame, kulturno stanje, gozdne nastambe in druge objekte, seveda poleg vseh geometričnih podatkov). 39 Barensf~na ~) c Leta 1974 je bil popolnoma opuscen »stari« nactn sestavljanja kart. Na konceptu, da mora gozdarska karta imeti topografsko in gozdarsko vsebino, v zasebnem sektorju pa tudi katastrsko, so začeli sestavljati pregledne gozdarske karte v merilu 1 : 10.000. GOZDNOGOSPODARSKA ENOTA •'· MIKU LA Merilo . 1:10000 EkvldiSIIII\CII 1Om GOZDNI ODDELKI 1 Za Strgarij o 2 Za Blatno dolino 3 Dobronog 4 Nemcev hrib 5 Piškov laz 6 StrgaJija 7. Flajšerica 8 Nad FlaJšerico 9 Za Vilami 1 O Crni Vrh 11 Pod Ulovko 12 Vrh Vil 13 Bradlov laz 14 llov žleb 15. Pr\ Knežki bajti ·1 6 Kozare 1 7 Za klančičem 1 8 Travni vr hi 19 Pod Travnimi vrhi 20 Podstenjšček 21 Pruntov laz 22 Sušnove.c n Filajev laz · IZDELAVNO GRADI~O Plv~l p2~] ' 24 U. B~Itlea II. Bl11.rla 4 6 1 . Osnovna drž. karta 1: 1 O 000 '2.Gozdarska tematika na katastrski!l r1at rtrh 1 ?.880 ·Oddelek za načrtovanJe gozdov prr GG PostoJna 24 Levakov laz 25 Savinji klanec '26 Prepoved 27 Kovačija 27 Pod Plečetom 29 Plece 30 Za planino 31 Zagomile 32 Gomila 33 Pod Javorjem ·34 Javor 35 Mikula 36 Pr.i Mlačici 37 Ledenik 38 Prtovka 39 Kruljcov hrib 40 Brlog · 4·1 Matucova dolina 42 Markova dol ina 43 Devin 44 Vidovl lazi 4 5 Suha reber KAT AST RS KE OBCINE A K. o. Koritnice 1· ... 1· LEGENDA Regionalne ceste Lokalne ceste Kolovozi, vlake, steze Cesta, 'parcela Kolovoz, vlaka-parcela Daljnovod Geodetsk~ točke Pašniki Gozdovi Izviri mlake, cisterne Brezna Meja gozd. gosp. obmo~a Meja gozd. gosp. enote Meja gozd. oddelka Meja gozd. odseka Meja golosek~· Parcele, meja k. o. Krmilnica Izdelali smo razvojni program za načrtno izdelavo gozdarskih kart za površino celotnega gozdnega gospodarstva. Nova gozdarska karta v merilu 1 : 5000 bo izdelana za pretežni del GG Postojna do konca leta 1981. Karto uporabljamo za naslednje namene: - pri ureditvenem načrtovanju in urejanju gozdnih površin, - pri izdelavi podrobnih načrtov za izkoriščanje in gojenje gozdov, pri projektiranju gozdnih komunikacij, - pri izdelavi tematskih gozdarskih kart, - pri uvajanju avtomatske obdelave prostorskih pcdatkov in - za najrazličnejše potrebe pri vrednotenju prostora. Vsebino karte sestavljajo znani elementi temeljnega topografskega načrta, dopolniltla vsebina na karti pa so katastrski elementi, gozdnqgospodarske raz- delitve, gozdne površine in pregled cestnega omrežja sposobnega za kamionski promet. Dopolnjeno je tudi imenoslovje z značilnimi ledinskimi imeni, ki so v rabi pri gozdarjih. Parcelno razdelitev je narekovalo dejstvo, da gospodarimo tudi z gozdovi v zasebni lasti in da ima parcela po zakonodaji pravno-lastninsko veljavo. Tehnološko je karta zasnovana tako, da je izdelanih 7 založniških originalov na pokalonskih plastičnih folijah. Možno jih je združevati v poljubnih kombina- cijah, jih kopirati posamično, v celoti ali po posameznih delih. Tak tehnološki pristop nam omogoča, da posamezne tematike lahko dopolnjujemo ali jih pri- kažemo na svojem originalu. Tako nastane za vsak list evidenčni elaborat v obliki atlasa, ki ga je možno urediti tako, da nam ob vsakem trenutku omogoči hitro informacijo o najrazličnejših prostorskih vprašanjih. 16. Pregledne karte v merilu 1 : 25.000 Dunajski Vojnogeografski inštitut je proti koncu 19. stoletja izdelal za območje današnje Slovenije topografske karte raznih meril v poliedersld projekciji s Fer- rovim začetnim meridijanom. Vojno geografski inštitut v Beogradu je med obema svetovnima vojnama nadaljeval z izdelavo specialk, vendar jih je bilo za uporabo težko dobiti. Po drugi svetovni vojni so bile specialke najpreje reambulirane nato pa s pomočjo fotogrametrije na novo izdelane. V letu 1975 smo za področje Slovenije dobili novo topografsko gospodarsko karto v merilu 1 : 25.000, ki jo je za potrebe slovenskega gospodarstva izdelal Vojnogeografski inštitut v Beogradu. Pri Gozdnem gospodarstvu Postojna smo karto dopolnili z gozdnogospodar- sko razdelitvijo in cestnim omrežjem. Dopolnjeno vsebino smo s pomočjo sitotiska pretiskali na osnovno topografsko karto in dobili tako pregledno karto gozdno- gospodarskega območja. Dopolnjena karta je obenem osnova za izdelavo temat- skih prikazov in obdelav tako pri izdelavi razvojnih programov gozdnogospodar- skega območja kakor pri vključevanju v izdelavo prostorskih planov družbeno- političnih skupnosti. 17. Povečave za detajlno načrtovanje Za podrobno načrtovanje pri izkoriščanju in gojenju gozdov so potrebni načrti v merilu 1 : 2500. Do nedavnega smo te načrte pripravljali tako, da smo katastrske načrte v merilu 1 : 2880 povečali v merilo 1 : 2500, reliefno predstavo pa smo dobili s povečanjem topografske karte v merilu 1 : 25.000 v merilo 1 : 2500. Ce obstajajo že temeljni topografski načrti v merilu 1 : 5000, relief povečujemo iz tega gradiva. Vsekakor je očiten dolgotrajen in zelo nenatan5en postopek. 441 Za predele, kjer je že izdelana nova gozdarska karta v merilu 1 : 5000 je postopek popolnoma drugačen. Karta že vsebuje osnovne elemente, ki jih po- trebujemo pri detajlnem načrtovanju, to je topografsko in gozdarsko pa tudi katastrsko vsebino. S fotografskim postopkom povečamo karto na merilo 1 : 2500 na obstoječo prozorna folijo, kar nam omogoča svetlobno kopiranje v vsakem tre- nutku. Prihranek pri času in večja kvaliteta izdelka sta očitna. 18. Uporaba fotoskic Pri urejevalnih delih se gozdarji poslužujejo tudi fotoskic, to so povečave aeroposnetkov na približno merilo 1 : 5000. Rekognosciranje terena s pomočjo fotoskic ali fotogramov je zelo uspešno zlasti pri odločanju o namenski rabi površin. Prenos podatkov iz fotoskice na gozdarsko karto pa je možen za ravnin- ske predele direktno s pomočjo fotopovečave ali fotopantografa. Za hribovite predele pa iz aeroposnetkov z uporabo fotogrametričnih inštrumentov. 19. Tematske gozdarske karte v manjših merilih Prikazujejo najrazličnejše pojave ali stanje v gozdu. Karte z izrazito tematsko vsebino so tiste, ki so priložene območnemu ureditvenemu elaboratu GG Po- stojna iz leta 1971. Omeniti moram še: karto gozdnatosti Slovenije, karto inten- zivnosti naraščanja gozdne površine v Sloveniji, karto razširjenosti in sestave gozda ter vegetacijsko karto Slovenije. Vse so bile izdelane v zadnjih desetih letih. Zaključek Namen sestavka je seznaniti gozdarje z bogato tradicijo, ki jo ima kartografija v gozdarstvu in vzbuditi zanimanje za tovrstne izdelke, ki so pri načrtovanju in urejanju gozdnega prostora nepogrešljiv pripomoček. Literatura Juvančič, M .• Kos: Nova gozdna karta, Gozdarski vestnik, 1978, 1, str. Korošec, B.: Naš prostor v času in projekciji. 1978 442 NORVEšKA V OtEH SLOVENSKEGA GOZDARJA Konec junija 1979 je Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenj Gradec organiziralo za svoje člane 7-dnevno ekskurzijo na Norveško. Eminentni norveški kolegi-gozdarji so nam pripravili vzoren S-dnevni strokovni program, ki je prikazal stanje gozdarstva in lesarstva na Norveškem ter sporedno tudi ostalega gospodarstva in posebnosti norveške dežele in prebivalstva. V Gozdarskem vestniku št. 7-8/79 je predstavnik norveških gozdarskih revij g. Kare Wedul opisal glavne znači,lnosti norveškega gozdarstva. Pričujoči sesta- vek pa prikazuje, kaj smo videli in spoznali na Norveškem mi, slovenjegraški gozdarji in lesarji. Motto vseh primerjav med Norveško in Slovenijo (oz. LESNE Slovenj Gradec) je dejstvo, da je letni posek na prebivalstva v obeh deželah enak, to je 1,8 m3 lesa. V vseh drugih primerjavah pa se močno oddaljujemo, vendar ne povsod v slabem pomenu. Norveška je po površini 18,5-krat večja od Slovenije, ima pa le enkrat več prebivalcev (4 milijone). Vseh zaposlenih je 1,7 milijona ali 42 °/o. Z gozdarstvom in lesarstvom se ukvarja le 212 °/o vseh zaposlenih ali 37.400 prebivalcev in ustvarjajo 4 °/o vsega narodnega dohodka (Slovenija 8 °/o) in 10 °/o vrednosti vsega izvoza (Slovenija 20 °/o). Norveška ima le 22,5 °/o produktivnih gozdov, saj leži dobra tretjina ozemlja nad polarnim krogom, poleg tega pa še ekstremni kli- matski pogoji močno znižujejo višinsko gozdno mejo. Kljub temu odpade na prebivalca nad 2 ha gozdnih površin (v Sloveniji le 0,6 ha), kar pomeni s 74m3 zaloge na ha in 2m 3 prirastka na ha le enkrat več kot v Sloveniji. Kmetijskih zemljišč ima Norveška sorazmerno zelo malo, saj dosežejo le 2,4 °/o površinski delež oz. 900.000 ha, kar je enako s Slovenijo (921.000 ha), ven- dar niso tako razdrobljena in neracionalno izkoriščena kot pri nas (Norveška žita ne uvaža). Tako kot gozdarstvo tudi kmetijstvo na Norveškem močno regresira država, saj dobi proizvajalec za kg pšenice 7,00 din zagotovljene cene, moka pa stane 4,00 din, preračunano v našo valuto. Stimulirana so tudi spremembe gozdnih Slovenija Norveška skupne površine 2,025.000 ha 1,1 ha 37,000.000 ha gozdnih površin 1,004.000 ha 0,6 ha 8,300.000 ha delež privatnih gozdov 63 °/o 75 °/o lesna zaloga/ha 180m3 74m3 prirastek m3/ha 4,1 m3 2,0m3 skupni prirastek 4,100.000 mJ 2,1 m3 13,000.000 m3 letni etat 3,500.000 m3 1,8 m3 7,000.000 m3 Osebni dohodki in standard delavcev poprečna prodajna cena za m3 bruto dnina gozdnega delavca neto dnina gozdnega delavca 0/ 0 neto dnina cena za m3 443 1100 din 440 din 330 din 30% orveška 200 kron 420 kron 260 kron 130% Odpade na prebivalca 9,2 ha 2,1 ha 3,2 m3 1,8 m3 kultur v kmetijske, kjer dobi lastnik poleg dohodka od prodaje lesa še 20.000,00 din/ha za stroške obdelave zemljišča. Tudi dohodek od divjadi pripada lastniku zemljišča-gozda, kjer je bila divjad uplenjena. Po informacijah, ki smo jih dobili, je poprečni osebni dohodek ca. 3-krat večji kot slovenski, medtem ko so življenjski stroški približno 2-krat višji kot pri nas. Delovni čas traja 8 ur dnevno, in sicer od 8 ure zjutraj do 16,30. Opoldanska malica se ne šteje v delovni čas. Delovni tednik traja S dni oziroma 40 delovnih ur. Delovna doba za moške traja do 67. leta starosti oziroma do 65. leta za ženske. Na ključ zgrajena družinska montažna hiša (grade samo lesene) s 100 do 120m2 stanovanjske površine stane 250.000-300.000 kron (ena krona je ca. 3,60 din), Nils O. Kaasen in Terje Dahl pred prvim panojem DOBRODOSLI. Foto V. Vrhnjak kar pomeni S do 7 poprečnih letnih plač. Pri nas stane družbeno stanovanje s 70m2 površine 12 poprečnih letnih plač. · Kulturna krajina s svojimi urejenimi naselji in mesti se neprisiljena vključuje v naravno okolje. Pretežno lesena in v stilu enotna gradnja stanovanjskih hiš v eni etaži in za eno družino z velikim funkcionalnim zemljiščem daje vtis izredno tople domačnosti in zaprtosti, kljub temu da lastništvo ni omejeno z visokimi ograjami. Čeprav Norveška ne pozna zemljiške stiske, je namembnost zemljišč dosledno izkoriščena. Gradnja vseh vrst je zato ·locirana na najslabših zemljiščih, stanovanjska izgradnja pa pretežno v gozdnih robovih. Izrazito je predvsem več­ namensko uporabljanje zemljišč. Norveški parki namreč niso samo sprehajališča z urejenimi potmi in zbirke različnih botaničnih vrst, temveč so s svojo uporabno, redno negovane angleško travo odlični rekreacijski objekti za vse prebivalstvo (npr. 30 ha Vigeland park v Oslu). Isto velja za norveška pokopališča, ki so v našem smislu čudoviti parki, kjer se miniaturni spomeniki zgube v bujnem ze- lenju. Zaradi splošnega visokega standarda so razlike med posameznimi sloji prebi- valstva neopazne, vsaj kolikor se vidi po zunanjih znakih. Stanovanjske hiše se ne razlikujejo niti po materialu niti po kvadraturi, enako je z osebnimi avtomobili, jahtami, prikolicami za kampiranje itd. čeravno leži norveška dežela med 58° in 75° zemljepisne širine, kjer so že ekstremni življenjski pogoji, je zunanji odraz človekovega udejstvovanja enak: povsod vlaqa varčnost in načrtnost pri izkoriščanju surovin, energije, varovanju 444 okolja itd. To smo spoznali pri dvodnevnem obisku dežele Troms, ki leži na skrajnem severu Norveške. Dežela Troms, ki je po površini enaka Sloveniji, je naseljena šele 200 let, saj leži na 6'9° zemljepisne širine. Naseljenost je 10~krat manjša kot v Sloveniji. De- žela je pretežno gorata ter porasla z borovimi in brezovimi gozdovi do gozdne meje, ki je tu na severu že na 300-400 m n. v. Klima je sorazmerno ugodna zaradi toplega zalivskega toka, ki prihaja z Atlantika in se po dolgih fjordih globoko zajeda v deželo. Glavne karakteristike prikazanih objektov v deželi Troms. Blaberskogen: na- pori gozdarjev so tu usmerjeni v vzgojo nasadov smreke in rdečega bora. Na- ravni areal smreke namreč preneha pri 67° zemljep. širine, vendar so Norvežani Prof. Ola Bcorset, gozdar Torger Frijordet z ženo ter udeleženci ekskurzije pred gozdarsko kočo v Lehr- waldu. Foto V. Vrhnjak zaljubljeni v smreko zaradi večjega prirastka, lažje obdelave in večjega povpra- ševanja. Naravni listavci (puhasta breza, trepetlika, siva jelša, čremsa) so za Nor- vežana bolj ali manj plevel, ki je uporaben le za drva in iverico. Terenski ogled je bil namenjen predvsem smrekovim (70 let) in borovim nasadom, kjer imajo postavljene raziskovalne ploskve. Bor je bH za naše pojme sicer drobnih dimenzij, vendar izredno lep, raven. stegnjen, drobno vejnat, vita- len, medtem ko je bila smreka bledična, vejnata in za naše oči nevredna. Vmes pa smo lahko občudovali prvobitne ostanke naravnih borovih sestojev (ki so me spominjali na sibirsko tajgo) s čudovitimi borovimi semenjaki (250 let, 50-60 cm prsnega premera) in izredno lepim naravnim borovim podmladkom. Na splošno se seveda prirastki in hektarske zaloge ne morejo primerjati z našimi razmerami, saj je tam bistveno krajša vegetacijska doba {hladnejša klima in manj padavin). V gozdni drevesnici v Malselvu v bližini Bardufosa vzgoje v velikih montažnih plastičnih rastlinjakih na površini 1 ha letno do 2 milijona smrekovih sadik za potrebe intenzivnega pogozdovanja dežele Troms. Drevesnica je popolnoma avto- matizirana za ogrevanje, dodajanje vlage in umetnih gnojil ter reguliranje svetlobe. Sadike vzgajajo v plastičnih kontejnerjih (po 95 v enem), kjer dosežejo v dveh vegetacijskih sezonah zahtevane dimenzije, primerne za sajenje na terenu (nad 13 cm). Razvojni ciklus od setve v šota v kontejnerjih do sajenja na terenu traja od maja do avgusta naslednjega leta, kar je možno zaradi intenzivne rasti v vege- tacijski dobi na 69° vzporedniku, kjer traja sončna osvetlitev 24 ur na dan, od 10. maja do 5. avgusta {85 dni). Vse ročno delo v drevesnici, kar predstavlja 445 samo sortiranje sadik, opravljajo občasni delavci, to so dijaki in študentje med letnimi počitnicami. Nacionalni park Dividaf leži ob švedski meji in obsega 750 km 2 površine, od tega je 5°/o produktivnih sestojev iglavcev, 9 °/a produktivnih sestojev listavcev, 3 °/o vodnih površin in 83 °/o pretežno golih površin, saj je tu gozdna meja že na 700 m n. v. Letne padavine so le 300 mm, zimske temperature pa od 1-20 do -30° C. Raziskovalni objekti pri Malselvu: 20-letni smrekovi in bo rovi sestoji različnih provenienc služijo kot raziskovalni objekti ob meteorološki postaji za raziskave o vplivu klimatskih faktorjev na rastno sezono drevesnih vrst. Zaključki teh raziskav dajejo kriterije za pogozdovanje in nego za posamezne drevesne vrste. To je pokopališče! Ne park! Foto V. Vrhnjak Ogled reprezentančnega 125-letnega borovega sestoja (kompleks 500 ha} nam je zastavil mnogo vprašanj: izredna kvaliteta je vidna po vseh zunanjih znakih, vendar je poprečni prsni premer pod 30 cm. Komu v prid se bo prevesila tehtnica? Ali času ali prirastku kvalitete? Norvežani so dali prednost času, tudi pri boru je obhodnja maksimalno 120 let (prirastek komaj 2m3/ha). Sestoj je torej v krat- kem zapisan golosečnji, s puščanjem posameznih semenjakov. Koncept golo- sečenj namreč velja v vseh državnih gozdovih, medtem ko v privatnih (poprečna posest 30 ha) velja princip bolj svobodne tehnike v obliki Femelschlaga. V deželi Troms smo imeli priložnost videti in doživeti polnočno sonce v vsej njegovi čarobni, škrlatni svetlobi. Tudi tamkajšnji gozdarji, Nils o. Kaasen, Terje Dah! in drugi morajo imeti v sebi izredno življenjsko moč, da vzdrže v teh ekstrem- nih klimatskih pogojih. Naslednji trije dnevi ekskurzije so bili namenjeni najbogatejšemu jugovzhod- nemu predelu Norveške ob jezeru Mjosa in Hurda! ter reki Glomi. Silvifuturum (Zentrum der Versuchswalder des lnstituts fUr Waldarbeit und Forsttechnik) obsega 350 ha gozdov ob jezeru Hurda! in spada pod gozdarski inštitut ter sodeluje z Agrikultural univerzo v Asu (vse panoge v zvezi z uporabo prostora: kmetijstvo, gozdarstvo, geodezija itd.). Namen raziskav je usklajevanje bioloških pogojev s tehničnimi možnostmi za čim boljše ekonomske efekte. Po gozdovih Silvifuturuma sta nas vodila vodja Ragnar Stromnes in pomočnik Reidar Jakobsen. Njihov predstojnik za izkoriščanje in mehanizacijo na institutu je prof. Samset (vključno z njegovim oddelkom je na institutu 8 oddelkov s 170 zaposlenimi). 446 Na štirih stojiščih so nam z opisi in grafikoni prikazali sistem gospodarjenja v teh gozdovih. s konkretnimi demonstracijami z dvema gozdnima delavcema pa način pogozdovanja, sistem izvlake drobnih sortimentov s traktorji s tremi vitli ter žični izvlek lesa s težjih terenov. Glavne značilnosti v gozdovih Silvifuturuma: gostota gozdnih cest je 40 m/ha z 1 do 10 °/o vzpona. Traktorske vleke potekajo pretežno po plastnicah. Erozije na gozdnih prometnicah ne poznajo. V izjemnih primerih uporabljajo lesene dražnike kot pri nas. Pri pridobivanju lesa dosledno uporabljajo debelno metodo v lubju (uvajajo tudi strojno kleščenje na vmesnih skladiščih), usmerjeno podiranje v ob- liki ribjekosti in mehanizirana izvlačenje lesa od panja po spravilnih poteh na medsebojnih razdaljah 20 do 35m. V redčenjih uporabljajo lahke traktorje Gostoljubni norveški goz- darji pri sprejemu pred upravno stavbo Silvifutu- rum. Foto V. Vrhnjak Holder A 55 s tribobensko vitlo ter posebnimi kolesnimi verigami. Način spra- vila mora varovati preostali sestoj. Glavni del donosov napade pri golosečnjah po norveško ekonomsko zrelih sestojev, kjer spravilo od panja ni tako pro- blematično. V ekstremnih pogojih uporabljajo žične žerjava z racionalno delovno širino okrog 30 m. Demonstrirani žerjav je bil lastna kombinacija traktorja z variotrakom 45 KS; vlečna ter istočasno nosilna vrv je v obliki osmice na enem vitlu po sistemu interlacket, kjer je možen izvlek navzgor ali navzdol do 130m. Montaža žerjava traja le 2 uri z dvema delavcema. Kapaciteta stroja na dnino je okrog 80m 3 lesa z dvema gozdnima delavcema. V pripravi je daljinsko upravljanje tega žerjava, kjer bo zadostoval le en sam delavec. čeprav je poraba živega dela za izdelavo enega m3 lesa do kamionske ceste padla od 1 dnine/m3 v letu 1950 na 0,15 dnine/m3 v letu 1979, obstoja možnost pocenitve stroškov po m3 le v spremembi debeline drevja za posek, kar pomeni znižanje vmesnih donosov, predvsem prvih redčenj, na minimum. Z debelina nor- mativi močno rastejo: pri poprečnem drevesu 0,04 m3 je norma za sečnjo smreke 2,5 m3, pri poprečnem drevesu 0,12 m3 pa že 4,3 m3• V borovih sestojih so norma- tivi dosti večji zaradi manjše vejnatosti. S strojnim kleščenjem drobnega lesa pa se normativi povečajo za 2,5-krat. Opisani koncept pridobivanja lesa se močno odraža pri načinu obnove gozdov sajenju, kjer se že takrat oblikujejo spravilne linije po vpadnicah. število sa- dik/ha je zmanjšano na minimum, da se tako izognejo dragim redčenjem: obli- kujejo sestoje za bodočnost. Obstaja več sistemov sadnje glede na razdaljo (najpogosteje je 1.4 x 2.8 m). kar pomeni, da znaša gostota sadik po ha le 1800 447 do 2350 sadik, odvisno od bonitete rastišča. Vendar še vedno raziskujejo opti- malno razdaljo pri sajenju. Norveški gozdovi so namreč od leta 1957 razdeljeni na pet bonitetnih razredov: v prvem in drugem izključno forsirajo smreko, v tretji boniteti mešane gozdove smreke in bora, v četrti in peti pa borove gozdove. Ker velja princip sečenj na golo, je z bonitetnimi razredi določena tudi dolžina obhodnje, in to od 60 let na prvi boniteti do 120 let na peti boniteti. Sedanja se- stava drevesnih vrst na Norveškem je 50 °/o smreke, 30 °/o bora, 20 °/o listavcev in ostalih drevesnih vrst. Struktura sajenja pa je 80 °/o smreke, 10 °/o bora in 10 °/o sitke. Povsod uporabljajo pri sajenju le 2-letne sadike, vzgojene v kontejnerjih, dnevni efekt sajenja pa se giblje od 2000 do 2500 kom. V gozdovih Silvifuturuma posade letno okrog 30.000 sadik, pri čemer uporabljajo posebno orodje, ki je l,zajelavljenje«, ki bi ga danes v Sloveniji prav radi slišali. Pogovor z drvarskimi gozdarji nam je pri njihovem gospodarjenju z gozdovi odprl kopico problemov, ki smo jih nato srečevali v blažji ali hujši obliki povsod na naši poti skozi BiH. Eden od perečih problemov na tem področju je pomanjkanje delovne sile. Težki delovni pogoji, o katerih smo se lahko sami prepričali, so poglavitni vzrok, da 1ljudje ne iščejo radi kruha v gozdarstvu. Po »gozdarskem« dopoldnevu smo popoldne posvetili zgodovini mesta he- roja. Začetek oborožene vstaje v BiH, središče osvobojenega ozemlja od 1942 451 do konca vojne, sedež Vš POJ, CK KPJ, oficirske in partijske šole, odbit zračni desant, ko so hoteli zajeti vrhovni štab in Tita, vse to potrjuje herojstvo ljudi v tem mestu in okolici. V znani gozdarski postojanki na Oštrelju so nas naslednji dan sprejeli goz- darji iz Bos. Petrovca, kjer sta gozdarstvo in lesna predelava vodilni panogi v občini. Kaj hitro smo spoznali, da sta obe panogi nosilki gospodarskega razvoja v vsej Bosanski krajini. Za razliko od Drvarja tu nimajo pomanjkanja delovne sile, ostajajo pa jim še vsi ostali problemi, ki tarejo bosansko gozdarstvo. Podrobneje so nas seznanili s problemom invalidnosti oziroma nesreč pri delu. Majhna var· nost pri delu, slabi ergonomski pogoji dela, nizka stopnja izobrazbe in še kaj so vzrok velikemu številu invalidov (okoli 20 °/o zaposlenih je invalidov). Invalidnost je pravzaprav stimulirana, ker je podjetje dolžno plačevati premeščenemu inva- lidu OD v višini poprečna plače pri sečnji; ta pa je velika. Včasih ima izkoriščanje gozdov v Bosni preveč sličnosti s podobami, ki smo jih navajeni iz ne~ razvitih afriških in južno~ ameriških dežeL Foto: J. Mrakič Občutki v pragozdu ))Lom« in v semenskem sestoju rdečega bora so bili nekaj posebnega. Pragozd bukve, jelke in smreke je na višini 1350 m nad morjem, na površini 294 ha. Poprečna lesna zaloga na ha je 650 m3• Semenski sestoj P. si/vestrisa je eden najkvalitetnejših borovih sestojev v Evropi. Raste na nadmorski višini 900 m in ima pionirski značaj. Višina tega 60 do 110 let starega sestaja sega od 15 do 30m. Preden smo nadaljevali pot, so nam gozdarji iz Bos. Petrovca pokazali objekt, kjer vršijo premeno cerovih pa- njevcev v mešane gozdove iglavcev (bor, smreka) in listavcev (plemeniti listavci). Prav tukaj jim je narava močno zagodla, saj jim je zaradi mraza in suše propadlo 90 °/o pogozdenih sadik (predvsem borovih). Tila za pogozdovanje pripravljajc kmetje, ki so plačani z drvmi, ki jih pri tem pridobijo (m3 drv je 100 din). Mnogo uspešnejša je bila sadnja bora v podsadnji (v senci cera). še isti dan smo bili gostje gozdarjev na področju Ključa. Po dobrodošlici ir predstavitvi gozdnega gospodarstva, so nas odpeljali na ogled sečnje in spravila v visokem gozdu. Intenziteta sečnje, ki je tu 60 °/o, je dovolj zgovoren podatek. Bosansko gozdarstvo je v fazi hitre in moderne mehanizacije, ki prinaša s seboj polno problemov, ki jim to gozdarstvo še ni kos. Najosnovnejše je po- manjkanje kadrov, ki bi s to mehanizacijo racionalno in strokovno delali, ni kadrov, ki bi delo s strojem primerno organizirali, izvedli pripravo dela in terena, izdelali in izpeljali pravi,Jno tehnologijo gradnje vlak, podiranja, krojenja ... V BiH uporabljajo za spravilo zgibne traktorje in le redkokje nekaj naših traktorjev 452 IMT-558. ln če vemo, da prvi zahtevajo mnogo boljšo pripravo dela, ki že tako šepa, potem si ni težko predstavljati gozda po posegu v njem. V Ključu smo se po mnenju večine študentov imeli zelo prijetno in smo se zato prav težko poslovili od te prisrčne sredine. Sobota je bila naš turistični dan. Na poti Ključ-Jajce-Bugojno smo si ogle- dovali zgodovinske in turistične zanimivosti: izvir Plive, reke z značilnimi nizkimi slapovi in posebno zanimivimi lesenimi mlini, Jajce kot >•najbolj bosansko mesto« s številnimi kulturnozgodovinskimi spomeniki iz turških časov, iz NOB in povojne graditve. Bugojno, naša naslednja postaja, leži v središču Uskopske doline ob Zgornjem Vrbasu in spada med razvitejše občine v BiH. Njihovo gozdno gospodarstvo raz- polaga s 57.000 ha gozdne površine. Na visoke gozdove odpade 70 °/o površine, ostalo pokrivajo nizki gozdovi, šikare in grmičevje. Od 950 zaposlenih v gozdarstvu Eden od številnih »avto- mobilskih" sejmov. Foto: J. Mrakič jih ima visoko izobrazbo 15. Podobno razmerje bi lahko ugotavljali tudi v vseh ostalih gozdnih gospodarstvih, ki smo jih obiskali. V Bugojnu smo se ustavili pri problemu cest. Odprtost njihovih gozdov (5-6 m/ha, v visokih gozdovih nekoliko višja) nikakor ne ustreza načinu in ja- kosti izkoriščanja gozdov. Drugo je cena gozdnih cest, ki se giblje od 400.000 do 900.000 din za km. Tako draga gradnja (Ali je res draga? - Uredništvo) gre predvsem na račun slabe organiziranosti, slabe izkoriščenosti mehanizacije ter pomanjkanja strokovnjakov. Težave nastopijo, tudi ko je govor o statusu gozdnih cest, o njihovih uporabnikih, o vzdrževanju in podobno. Zanimivo je dejstvo, da je v Bugojnu bolj kot kje drugje, kjer smo hodili, organizirano lovstvo in se (morda prav zato) na njihovem področju že oglašajo podobni problemi v odnosu gozd-divjad kakor v Sloveniji. Na poti v Konjic smo se ustavili ob spomenikih na prizorišču bitke za ranjence. Močno sonce in srečanje z Neretva sta nam povedala, da smo že v Her- cegovini. Prav izprositi smo si morali pot na planino Prenj, kjer ni bilo ne konca ne kraja občudovanju zares lepega predela Hercegovine ter kesanju za vse, kar smo zamudili. Istočasno pa še srečanje, ki smo ga študentje iz dneva v dan nestrpno čakali - srečanje z endemno muniko (Pinus heldreichii). čiste sestoje munike smo našli na višini 1600 do 1700 m, kjer tvorijo v prisojnih legah zgornjo gozdno mejo. Po vrnitvi s Prenja v dolino smo ob slovesu z gozdarji tega 453 Najzanimivejše in najmanj proučene vegetacijske oblike so gozdovi črnega bora v srednji in vzhodni Bosni, kjer poseljujejo tudi popolnoma gola apnenčasta področja . Foto : J. Mrakič področja z navdušenjem podprli pobudo prof. Mlinška, da postane Prenj naravni rezervat. Preden smo naslednje jutro odrinili naprej, smo bili gostje tovarne rezbarij in masivnega pohištva v Konjicu. Očaralo nas je pohištvo iz črnega bora. V Bosni namreč prihajajo vse bolj do spoznanja, da je potrebno iz kvalitete (lesa) delati novo kvaliteto (masivno pohištvo). Tudi zadnji dan, ko smo bili gostje mostarskih gozdarjev, smo se sprehajali po sestojih munike na Rujištih. Ko smo že omenili Mostar, ne moremo mimo Starega mostu, ki je prava umetnina turškega zidarstva; daje pečat mestu , njegovemu imenu ter zgodovini. Nato sprehod skozi Kujundžiluk, ki je bil v turških časih središče trgovine in obrti, in na drugi strani Neretve ogled partizanske grobnice, ki sodi med najbolj izvirne objekte te vrste v Jugoslaviji. Po bosonogem obisku derviškega samo- stana ob močnem izviru kraške reke Bune ter po obhodu Hutovega Blata, pravega ptičjega rezervata, se je v čapljini naša ekskurzija končala . Vračali smo se skozi Dalmacijo, po pravem bosansko-hercegovskem krasu. Vse organizacije, ki smo jih obiskali, so v okviru velikega zelenega oceana ŠIPAD. Na koncu bom poskušal strniti najpomembnejša spoznanja s potovanja po BiH. - Imajo povsem drugačne gospodarske in družbene pogoje kot pri" nas, - imajo edinstvene gozdove v evropskem prostoru, - enkratna je prirednost in številne naravne lepote, - velika je življenjska moč gozdov, - gozdovi so bolj pragozdni in premalo gospodarski, - drzni ·so posegi v gozdove, 454 - na 200.000 do 300.000 m3 letnega poseka pride 10 gozdarskih inženirjev, - velika naloga bosanskih gozdarjev je, kako ohraniti te gozdove zase in za evropski prostor. Besede bi bile preskope, če bi hoteli pisati še o vsej gostoljubnosti, pomoči, pogostitvah, o darilih, o vsem kar so nam na naši poti pripravili bosanski gozdarji. Zato gre naša zahvala vsem njim, posebno pa še prof. Pintari6u, ki je tudi kot poznavalec slovenskega gozdarstva predstavljal idealno vez med nami in tamkajšnjimi gozdarji. Vse naše zadovoljstvo in občutki ob prijetnih trenutkih, ki smo jih doživljali študenti na tej ekskurziji, pa naj bodo v zahvalo profesorju Mlinšku za njegov trud. Zahvala velja tudi tovarišici Goršičevi za pomoč pri organizaciji izleta in našima ustrežljivima šoferjema Gustlu in Martinu. Hvala delovnim ljudem gozdnogospodarskih organizacij v Sloveniji za nudena materialno pomoč. Posebej se udeleženci zahvaljujemo slovenjgraškim in po- stojnskim gozdarjem, ki so nam širokogrudna dali na razpolago svoje kambije, in nam s tem znatno pocenili in olajšali potovanje. Jožef Mrakič IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE SPECIALIZACIJA POLJSKEGA STROKOVNJAKA PRI NAS Jeseni 1978 je prišel na šestmesečno specializacijo v Slovenijo dr. mag. ing. Hen- ryk Rožanski, ki že več let dela na katedri za pridobivanje lesa na gozdarskem od- delku agrotehniške fakultete v Poznanju. Gozdnotehniška študijska enota pri VTOZD za gozdarstvo biotehniške fakultete je omo- gočila specializantu strokovno izpopolnjeva- nje v dveh delih, in sicer od 26. oktobra do 26. decembra 1978 in od 1. marca do 30. junija 1979. Specializacija se je odvijala po vnaprej pripravljenem, dobro premišlje- nem programu. V tem času je kandidat spoznal delo in organizacijo same VTOZD za gozdarstvo, kjer ga je zanimala zlasti literatura s področja gozdarske mehaniza- cije in organizacije dela. Pri terenskem delu specializacije pa je obredel več kot pol Slovenije in se tako seznanil z naravnimi pogoji in problemi, ki se močno razlikujejo od tistih, ki jih pozna Poljska. Ustrezno njegovemu poklicu so dr. Hen- ryka Rožanskega zanimali zlasti stroji, ki se uporabljajo v naših gozdovih in organi- zacija dela v povezavi s temi stroji. Veliko zanimanje je pokazal tudi za centralna me- hanizirana skladišča in za različne tipe žič­ nih žerjavov. Program specializacije je omogočal pro- storsko in vsebinsko celovit pregled nad slovenskim gozdarstvom s poudarkom na organizaciji dela in gozdarski mehanizaciji. Dr. Henryk Rožanski je v tem času za dva do tri tedne obiskal več gozdnogospodar- skih organizacij v Sloveniji. Na GG Postojna se je seznanil predvsem z detajlnimi sečno­ spravilnim načrtovanjem pri konkretnem pri· meru na Snežniku. Na GG Celje je spoznal organizacijo in probleme zasebnega sektorja pri nas. Ko j~ obiskal GG Maribor, si je ogledal CMS \: Limbušu in se seznanil z raznimi problemi gozdarske mehanizacije v naši republiki. Pripravo dela in spravilo z žičnimi žerjavi je spoznal v Idriji in Tolminu. To področje, ki je bilo zanj precej neznano, ga je močno zanimalo. Problematiko načrtovanja gozdnih prometnic in gradnjo gozdne ceste si je ogledal v GG Kočevje. Proti koncu svoje specializacije je obiskal še GG Bled, kjer ne je seznanil s problemi normativov pri sečnji in spravilu ter nekaterimi vidiki eko- nomike gozdnega gospodarstva. Poleg strc- kovnega programa je imel naš gost dovolj prilike, da si je v spremstvu gozdarjev ope- rativcev ogledal tudi lepote naše pokrajine. Dr. mag. ing. Henryk Rožanski se poleg rednega pedagoškega dela intenzivno ukvarja tudi s strokovno pospeševalnim in znanstveno raziskovalnim delom. Zanj je značilno veliko število člankov, ki jih ob- javlja v poljskih gozdarskih revijah. Kot strokovnjak, ki si želi razširiti svoje obzorje, je doslej obiskal na strokovnih potovanjih že več držav Srednje in Severne Evrope. 455 Obisk dr. mag. ing. Henryka Rožanskega je bil zanimiv tudi za nas, saj nam prav nič ne more nadomestiti dragocene izme- njave izkušenj, ki so nastale v drugem kraju in ob drugačnih pogojih. To velja tudi za našo gozdarsko operativo, ki je ob tem obisku pokazala največjo mero razumevanja in zanimanja. Zahvala velja torej vsem, ki so kakorkoli prispevali k temu, da je spe- cializacija dr. Rožanskega tako dobro uspela. Boštjan Košir, dipl. inž. gozd. GOZDARSKO DELO Z JAVNOSTJO Hertig, H. P.: Die Einstellung der Bevol- kerung zu Problemen des Waldes und der Waldwirtschaft (Odnos prebivalstva do pro- blemov gozda in gozdarstva). Z. Forstwes. 1979, No. 8, s. 591-620, francoski povzetek. Gozdarsko delo z javnostjo mora biti do- bro usmerjeno. To pomeni, da mora poznati pravilne in napačne predstave o gozdu in gozdarstvu, ki so med prebivalstvom sploš- no razširjene. Zato so se Svicarji leta 1978 lotili velikopotezne ankete, ki je imela na- men ugotoviti odnos prebivalstva do gozda in gozdarstva in tako doprinesti k boljšemu razumevanju javnosti za cilje gozdarske po- litike. Rezultati ankete niso prinesli posebnih presenečenj. Vsi anketiranci povezujejo z gozdom le najlepše asociacije. Gozd je kraj miru, počitka, čistega zraka, ohranjena na- rave itd. Zanimivo je, da Svicarji cenijo predvsem rekreacijsko vlogo gozda, močno pa pozabljajo na les kot proizvod gozda, na vlogo lesa v vsakdanjem življenju in v narodnem gospodarstvu. Izgleda, da Svicar- jem pri svojem izjemnem položaju ni treba zaradi slabih financ ali zaradi pomanjkanja lesa, sekati gozda in uvožen les močno konkurira domačemu. Glede tega je pri nas položaj bistveno drugačen, posebno v dru- gih republikah, kjer odnos do gozda ni prav nič sentimentalen. Anketiranci smatrajo, da je gozda v Svici dovolj za današnje potrebe. Gozdnatost svoje dežele večinoma precenjujejo, vendar smatrajo, da je danes gozda manj kot pred 20 leti. Krivdo za to pripisujejo gradbeni dejavnosti, posebno gradnji gozdnih cest. V resnici gozdnatost dežele rahlo narašča. Večina, posebno mestno prebivalstvo smatra, da so tožbe glede škod po divjadi neupravičene in nasprotujejo zmanjšanju številčnosti masovno razmnožene divjadi. To velja najbolj za romansko Svico. Ta rezultat ne preseneča in bi bil verjetno podoben pri nas in še marsikje. Ekološka osveščenost prebivalstva žal celo v na- predni Svici ni ravno visoka. Večina anketirancev zagovarja intenzivno nego gozda in ne prepustitev gozda narav- nemu razvoju. S sedanjim stanjem gozdov so v glavnem zadovoljni. Moti jih predvsem, če les in sečni odpadki v gozdu niso po- spravljeni. Samo dve tretjini anketirancev ve, da mo- ra Svica les uvažati. Gradnja novih gozdnih cest, pa čeprav zaradi povečanja poseka v prastarih sestojih, ne uživa simpatij. To velja posebno za tisti del prebivalstva, ki visoko ceni rekreacijsko funkcijo gozda. Anketiranci slabo poznajo posebne raz- mere v svoji domovini. Precenjujejo posest države in kantonov in podcenjujejo obvez- nosti in bremena lastnikov gozdov. Gozdar- ski poklic uživa izjemen ugled, gozdarsko dejavnost ocenjujejo kot nekaj zelo korist- nega. Nobeden od 2100 anketirancev ni slabo sodil gozdarskega poklica. V zaključku avtorja članka močno skrbi, ker se ljudje preveč navdušujejo nad gozd- no idiliko in premalo cenijo gospodarski pomen gozda in lesa. »Kdor hoče imeti gozd, mora ceniti tudi les«. S tem geslom naj bi razgibali javnost, da bi začela tro- šiti več lesa, kar naj bi dalo gozdarstvu več zagona. Res čudne skrbi dežele preobilja pri današnjem vedno večjem pomanjkanju lesa. Dr. Marjan Zupančič MEDNARODNO POSVETOVANJE O GOJENJU V GORSKIH GOZDOVIH V Svici, Avstriji in na Bavarskem je v me- secu septembru letos zasedala delovna sku- pina organizacije IUFRO, ki se ukvarja z gojenjem v gorskih gozdovih. Posvetovanja se je udeležilo 32 znanstvenikov in prakti- kov iz osmih dežel. Obravnavali so pereče probleme v gojenju gozdov gorskih regij. Posamezne države pa so predstavile tudi zelo zanimive izsledke svojega znanstveno- raziskovalnega dela. Svicarji so prikazali analitičen pristop k analizi gorskega gozda. Pri tem so posebej poudarili šopasto zgrad- bo sestaja in uvajanje pomladitvene faze v gozdovih, ki jih ogrožajo snežne lavine. Av- strijci so prikazali značaj cemprinovega go- zda in n·akazali nekatere rešitve za gospo- darjenje. Posebno pozornost je pritegnila 456 raziskovalno delo Bavarcev, zaradi dveh stvari. Na Bavarskem so izdelali metodo za temeljito analizo stanja življenjske moči gor- skega gozda. Analizirali so nekaj deset tisoč hektarjev visokogorskih gozdov in ugotovili, da je njihova rastna moč še zelo velika. S tem so ovrgli prenagljene sklepe nekaterih gozdarskih krogov, ki so zahtevali nagel posek )>domnevno .. prezrelih sestojev v ba- varskih Alpah. Na sploh Bavarska zmanjšuje posek v svojih gozdovih in še posebej v gorskih gozdovih kljub visokim lesnim zalo- gam. Ta daljnosežni ukrep utemeljujejo s potrebo po sanacijah svojih gozdov in z resno nevarnostjo v prihodnosti, ko Evropa ne bo imela odkod več uvažati lesno suro- vino. Bavarska je tudi izdala metodologijo določanja primernostnih površin za različne gospodarske cilje pri rabi zemljišč in pri prostorskem načrtovanju. Eno od glavnih iz- hodišč je nagib terena. Metoda je dokaj rigorozna, tako da je večji del gozda dolo- čen kot varovalni gozd. Na posvetovanju so sklenili razširiti svojo raziskovalno dejavnost in pritegniti k so- delovanju tudi strokovnjake iz gorskih regij na drugih kontinentih. Raziskovalno delo v gorskem gozdu po- staja vse zahtevnejše in vse bolj nujno. V svetovnem merilu ugotavljajo, da se de- vastacije gozdov tudi v gorskem svetu na- daljujejo in oa je le nekaj svetlih točk v gorstvih zemeljske oble, kjer se z gozdom poskuša skrbneje gospodariti. Raziskovalno delo v gorskem gozdu pa ne pomeni le velike pomoči gozdnemu gospodarstvu v go- ratih predelih. Raziskave v gorskih gozdo- vih, ki so v večini primerov na ekstremnih rastiščih, dajejo odlično pomoč tudi pri go- podarjenju v nižinskih predelih. Izsledki o življenju gozda in o delu z njim v ekstrem- nih pogojih Juščijo resnično naravo gozda in so odlična opora za gozdarskega prakti- ka nasploh. Ta pomoč je še v toliko po- membnejša danes, ko poleg splošnega ogrožanja človekovega okolja, zmanjšujemo lesno biomaso na tisti minimum, ki ga v svetu včeraj še nismo poznali. Dozorelo je spoznanje, da naj postane gorski svet, npr. Alpe v Evropi, resničen ekološki laboratorij za raziskovanje gozda. Opisano posvetovanje o gojenju gozdov v gorskih predelih pomeni nadaljevanje prve- ga tovrstnega posvetovanja, ki je bilo orga- nizirano r. 1974 v Sloveniji ob sodelovanju Italije in Avstrije z nazivom nGozdnogojitve- no posvetovanje treh dežek Prepričani smo, da bodo tovrstna posve- tovanja v bodoče naglo napredovala in vsestransko zajela večji del gorskega sveta na naši obli. Prve informacije, ki prihajajo iz ZDA, dajejo misliti. Gozdovi Skalnega gorovja so namreč glavni vir vode za napa- janje njihovih glavnih rek. S tem v zvezi se postavlja pred gozdarje vse odločnejša zahteva, da z gozdom v Skalnem gorovju v bodoče tako gospodarijo, da bodo dajali ti gozdovi tudi čim več vode. Tudi v Sloveniji čaka raziskovalno delo v gorskem gozdu velike in zahtevne naloge. Dosedanje raziskave so bile vse preskrom-- ne, da bi nudile dovolj pomoči pri praktič­ nem delu. Ponekod pa je šlo praktično delo kljub dokajšnjemu znanju, v nezaželeno smer. Prof. Dušan Mlinšek POSVETOVANJE O STANJU IN O M02NOSTIH RAZVOJA TOPOLARSTVA V JUGOSLAVIJI Novi Sad, 8. in 9. oktobra 1979 številni jugoslovanski ntopolaši« so se se- stali te dni v Novem Sadu, kjer je tamkajšnji Institut za topolarstvo na inicijativo Jugoslo- vanske nacionalne komisije za topolu i Opš- teg udruženja šumarstva i industrije za preradu drveta, celuloze i papira Jugoslavije organiziral aktualno posvetovanje o proble- mih porabe in proizvodnje topolovine. Pos- pešena poraba lesa (zaradi gradnje novih lesnopredelovalnih gigantov) in omejitev uvoza lesa narekujeta večja in boljša vla- ganja v plantažno proizvodnjo. V nasled- njih 20. letih naj bi osnovali novih 100.000 ha topolovih nasadov (plantaž). Na inštitutu so pokazali nove kakovostne topolove in vrbove križance, ki se odlikujejo po hitrejši rasti in so odpornejši proti boleznim kot dosedanji. Lado Eleršek 457 DRUSTVENE VESTI IZLET V LEPEM SPOMINU Tudi letos je Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva Slovenije priredila za svoje upo~ kojene strokovnjake izlet in družabno srečanje. Z ozirom na glavni cilj akcije, da se tudi kolegi upokojenci seznanjajo s tekočo strokovno problematiko, bi bila takšna srečanja dobrodošla tudi, če bi bila bolj pogosta. Ker pa je to povezano s stroški in seveda tudi s časom za organiziranje smo veseli, da je tako, saj ima le redkokatera stroka vpeljano to lepo kolegialno prireditev. Letos je bilo gostitelj Gozdno gospodarstvo Celje, ki je pripravilo program na srednjem pohorskem področju. Sprejem in program sta bila lepa in prisrčna in gostje so občutili, da so zares dragi in dobrodošli. Med njimi so bili tokrat že novi tovariši, tudi iz nekdanjega slovenskega gozdarskega vrha kakor dipl. inženirji L. Funkl, T. Canjko, F. Jurhar, J. Svetli- čič, O. Jug, M. šebenik, prof. M. čokl, prof. F. Rainer, prof. Z. Turk, dr. M. Brinar in drugi. Gozdarjem je izgleda dano dolgo življenje, saj se vrsta upokojenih vsako leto po~ daljša. Na tem srečanju nas je bilo 24. Tudi inž. M. Presečnik, nekdanji direktor Gozdnega gospodarstva Celje (do leta 1959) je bil med nami. Pa še vreme nam je streglo. Za enodnevni izlet je bil program pester in bogat. Na lesnoindustrijskem kombinatu v Slovenskih Konjicah so nam razkazali celoten obrat, zlasti proizvodni finalni del, ki dela pretežno za izvoz. Nato smo se popeljali v idilično dolinico ob L:ičnici (Špitalič) ob južnem podnožju Konjiške gore. Ogledali smo si razvaline ličke kartuzije, ustanovljene leta 1165 in od- pravljene leta 1782 (Jožef 11.). Le škoda, da so Konjičani za obnovo pogorelega trga uporabili gradbeni material iz tega spomeniško znamenitega objekta. Po že pripravljenem okrepčilu v prijaznem gostišču pred Zrečami nas je peljala pot po novi gozdni cesti pod Roglo. Branko Korber, vodja konjiškega TOK, nas je vodil v kmečke gozdove na dve poseki z različnimi stadiji naravnega pomlajevanja, v glavnem jelke. Dr. Miran Brinar je načel vprašanje o nujnosti njene navzočnosti v mešanem mladju, kljub pojavom obolevanja in umiranja jelke tudi v nekaterih pohorskih predelih. Prof. Z. Turk pa je načel vprašanje gradnje in vzdrževanja gozdnih cest s posebnim ozirom na razdelitev stroškov po porabnikih. V svojem izčrpno sestavljenem daljšem referatu je inž. Branko Korber posebno poudaril pomen kmečkega turizma in razvojno perspektivo turizma nasploh. Pokazal nam je nekaj takih urejenih objektov in objektov v pripravi. Spotoma smo videli racionalno in estetsko oblikovana poljska zemljišča na razsežno vatovitem svetu spodnjega Pohorja, vzhodne in južne lege. Izlet smo zaključili za bogato obložena mizo v prikupnem gostišču »Pri starem ma- cesnu•c na Resniku. Kosilo in večerjo obenem je spremljala domača harmonika, neutrudna z vedno novimi in živimi melodijami. Za enkratno tovariško vzdušje gre zahvala Gozdnemu gospodarstvu Celje oziroma njeni Temeljni organizaciji kooperantov v Slovenskih Konjicah. živeli! Alojz Mušič 458 GOZDARSKI šTUDIJSKI DNEVI 1980 GOZD DIVJAD V SLOVENIJI V Ljubljani 28. in 29. januarja 1980 Na tem strokovnem srečanju želimo predstaviti razmerje gozd-divjad v Sloveniji, ki velja danes, prav tako pa tudi potrebe bodočega harmoničnega usmerjanja tega odnosa. študijski dnevi bodo informativni in izobraževalni hkrati in bodo imeli informativno in znanstveno vrednost. Tokrat so namenjeni širokemu krogu gozdarjev in lovcev. Organizatorji so VTOZD za gozdarstvo pri BF v Ljubljani, Lovska zveza Slovenije, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo in Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Program bodo sestavljala predavanja in razprave. Slednje bodo organizirane po interesnih delovnih skupinah in skupno. Nakažejo naj probleme pa tudi rešitve, ki bodo v praktični obliki oblikovane v zaključkih in bodo temelj našega bodočega dela. A Splošna orientacija Kritična ocena stanja in preprečevanja škod po veliki divjadi v Sloveniji danes. Cop. J. Vloga in naloge lovstva v Sloveniji. Krže,B. Konflikti med načeli in prakso gospodarjenja z gozdom in divjadjo. Mlinšek, D. Izkušnje, pogledi in nasveti v gozdno-lovnem gospodarstvu Avstrije. Donanbauer, E. B Biološka izhodišča Fiziologija. prehranjevanja kot eno od izhodišč za gospodarjenje z divjadjo. Onderscheka, K. Divjad kot ekosistemska komponenta (bioekološka izhodišča). Accetto, M. Populacijsko-genetska raznolikost, osnova za obstoj živih sistemov. Tarman. K. Populacija divjadi in njena struktura kot dejavnik v okolju. Valentinčič, S. Funkcija zveri v prirodni selekciji divjadi s posebnim ozirom na parkljasto divjad. Cop J., Strumbelj. C. C Spoznanja in praksa v Sloveniji Metode in prvi izsledki kvantificiranja vpliva divjadi na gozdno vegetacijo. Perko, F. Spremembe v pogledih na sodobno gospodarjenje z divjadjo. Simonič, T. Zaraščanje krasa in migracijski trendi velike divjadi. Mikuletič, V. Problemi pri gospodarjenju z veliko divjadjo na Kočevskem. Strumbelj, C. Ekološko-etološke značilnosti divjadi načrtovanje, Adamič, M. temeljno izhodišče pri vključevanju lovstva v prostorsko