GLAS LETO XXIII. ŠT. 39 (1101) / TRST, GORICA ČETRTEK, 25. OKTOBRA 2018 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Uvodnik Ambrož Kodelja Na večer pred Vsemi svetimi renavljajte se po duhu svojega mišljenja... (Ef 4,23) V naši sredini se še vedno veliko ljudi prišteva med verne. Zanimivo je, da smo prav v vernem okolju priče dogodku, ki poteka pred Vsemi sveti- mi ali na večer pred dnevom mrtvih, in ta dogo- dek nekateri s ponosom imenujejo Halloween. Za- pazili boste na oknih in ograjah izpraznjene – vo- tle buče, z izrezom strašila, in v njih gorečo svečo. Prav tako po vaseh ali mestnih ulicah letajo našemljeni otroci, celo kakšen starejši se najde med njimi, ki predstavljajo vampirje ali čarovnice. Ponekod celo te čarovnice jašejo metle … Zastavlja se vprašanje: “Kaj predstavljajo te figure, saj nam je ta navada tuja”? Te našemljene figure ponazarjajo Zlo – Hudobijo. Če ustavite otroka, ki je našemljen, vam ne bo znal pojasniti, zakaj je ta- ko oblečen, in navadno reče: “Mama me je tako oblekla, učiteljica nam je dala domačo nalogo, ko nam je o tem govorila... ” Na večer pred Vsemi svetimi ali dnevu spomina na mrtve je najpomembnejše, da skupaj v družini obujamo spomine na naše pokojne bodisi z mo- litvijo ali celo, da gremo skupaj na pokopališče. Ob teh strašilih, ki se ta večer pojavljajo, se zasta- vlja vprašanje: “Čigavi pokojni so strašila? Moji, vaši, sosedovi??? Kakšen vzor dajemo otrokom s tem počenjanjem in kaj podpiramo?... ” Čas je, če smo verni, da rečemo takšnemu obašanju: NE! Ne postajajmo kultura “praznih buč”! S takim ob- našanjem dokazujejo našo omejenost. Cerkev nas prav te dni še posebej vabi, da se spom- nimo naših dragih mrtvih. Istočasno pa molimo za zdravo pamet vseh tistih, ki pripadajo (ne) kul- turi “izvotljenih melonov”! P Ob Škrabčevem letu 2018 Ob 100-letnici smrti Stanislava Škrabca je bila tudi slavnostna akademija v novogoriškem Kulturnem domu 3 Pogovor Walter Lazzarin, mlad italijanski, že večkrat nagrajeni avtor, je verjetno edini “pisatelj na ulici” na svetu 8 Foto Tamara Mizerit Nedopustno dejanje! Gnusno spolno izsiljevanje inuli teden je iz goriške nadškofije tudi k nam prispelo skopo tiskovno sporočilo, v katerem je pisalo, da je goriška nadško- fija umaknila p. Valentina z delovnega mesta v go- riški bolnišnici, kjer je deloval kot bolniški kaplan. Za umaknitev so se odločili po ogledu videoposnet- ka, ki ga je predvajala znana televizijska oddaja in na katerem se jasno vidi, da je omenjeni pater ne- dostojno spolno izsiljeval neko gospo. Tako bi naj- bolje na kratko razložili, kaj se je zgodilo tudi v go- riški nadškofiji. Tudi zato, ker pri nas verniki nismo vajeni tega; naše duhovnike, ki jih je vse manj, ce- nimo in podpiramo predvsem zato, ker se zaveda- mo njihove nenadomestljive vloge na duhovnem, a tudi družbenem in narodnem področju. Goriški dogodek, ki je dvignil nemalo prahu, go- vori predvsem o vse večjem nezaupanju v Cerkev in duhovnike, saj bi sicer pričakovali, da bi duhov- niki o nedostojnem vedenju omenjenega patra mo- rali kaj vedeti, a tudi o nezaupanju v pravosodni italijanski sistem. Prav iz teh vrst je namreč prišla potrjena vest, da niso prejeli ene same prijave o tem in ne podobnih kaznivih in seveda nedostojnih de- janjih, kar je žalostno, saj govori o tem, da se je tudi zaupanje v državne ustanove izgubilo. Zadnje vesti govorijo, da so goriški kapucini omenjenega patra poslali drugam, drugih vesti nimamo. Na družbenih omrežjih so se omenjeni posnetki predvajali neštetokrat, največkrat je šlo za komen- tarje, ki so imeli samo namen še bolj napadati Cer- kev in posredno vse nas, izjemno malo ljudi je tudi stopilo na stran izsiljevane žrtve, gospe, ki je iskala delo, v zameno pa dobila spolno izsiljevanje, bila nespodobno napadena. Jurij Paljk / str. 2 M www.noviglas.eu Jesen v Brdih SSO in SKGZ ZaJezik sredo, 17. oktobra 2018, je v Tržaškem knjižnem središču potekala pomembna predstavitvena konferenca, ki sta jo sklicali krovni organizaciji, Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno- gospodarska zveza. Predstavili so Službo za jezikovne pravice ZaJezik, ki je namenjena spodbujanju koriščenja jezikovnih pravic ter nudenju pomoči pri pravnem uveljavljanju in sporih na področju zaščitne zakonodaje. Zahteven projekt sta izpeljali obe krovni organizaciji. “Danes imamo na razpolago zakon, ki daje naši skupnosti možnost, da se lahko suvereno uveljavi v naši skupnosti in državi. Dovolj, da pomislimo na dejstvo, da je še premalo posameznikov, ki so spremenili svoje priimke v izvorna imena, premalo dvojezičnih izkaznic in uporabe slovenskega jezika v javnih institucijah. / str. 11 V Shod v Štandrežu Spet se prebuja “rumitarski duh” rebivalci Štandreža so zaskrbljeni in vedno bolj jezni. Spet so vstali pokonci in začenjajo dvigati glas. Skupnost teh, ki nasprotujejo gradnji plinske termoelektrarne, ki jo podjetje Tei Energy namerava zdraditi v industrijski coni, se iz dneva v dan veča. Na srečanju 15. oktobra, ki ga je organiziral odbor NoBiomasseGO, je nad 100 oseb (na prejšnjem sestanku jih je bilo okrog 50) napolnilo spodnjo dvorano štandreškega župnijskega doma Anton Gregorčič in pozorno spremljalo razpravo o spornem projektu. Štandrež je bil v preteklosti že dovolj “tepen”. V neposredni bližini vasi tečeta avtocesta in železnica, tam ležita tovorno postajališče in industrijska cona, tovarne so zgradili skoraj do hiš; po dolgih političnih bitkah sta propadla načrt šole za finančne stražnike in za razlastitev zemljišč na Jeremitišču. Prav “rumitarski duh” je spet zavel prejšnji teden, ko so se Štandrežci spomnili zmage, ki je privedla do tega, da zaselek ni bil izbrisan z zemljevida. / str. 6 P Svet okrog nas25. oktobra 20182 Povejmo na glas Velike ovire pri ozdravljanju podnebja Trst / Seja paritetnega odbora Govor je bil o deželni mreži za slovenski jezik srednja tema zadnjega za- sedanja pari- tetnega odbora je bi- la tako imenovana deželna mreža za slo- venski jezik, ki naj bi povezovala občinske uprave, javne institu- cije in koncesionarke javnih storitev. Po besedah deželnega odbornika Pierpaola Robertija naj bi ta mreža pričela delo- vati po novem letu. Odbornik Roberti je pojasnil: “Po formal- nem oblikovanju te mreže mo- ramo zdaj še konkretizirati de- lovanje mreže na območju. Trenutno se postopoma srečujem s pristojnimi župani z namenom, da bi jim obra- zložil delovanje te nove struk- ture, kako bodo lahko uporabi- li finančna sredstva, ki bodo namenjena delovanju mreže. O Skupno bo na razpolago 3,2 milijona evrov, razdeljenih v treh letih”. Odbornik je poudaril, da je cilj zagotoviti enakovredne storit- ve na vseh področjih, kjer je prisotna slovenska manjšina. “Odprli bomo 'okenca' z uspo- sobljenim osebjem, ki pozna slovenski jezik, zato da bodo lahko državljanom nudili in- formacije”. Poleg tega bodo občine lahko združile do- ločene storitve zato, da bi do- segle boljšo učinkovitost na območju. Usklajevanje tega bo vodil osrednji urad za slovenski je- zik, ki bo zagotavljal dvoje- zičnost pri uradnih dokumen- tih in pri prevajanju tistih ita- lijanskih birokratskih teh- ničnih izrazov, ki jih slovenski jezik nima. Pri tem delu bo urad sodeloval z osebjem Slo- venskega raziskovalnega inšti- tuta (SLORI), ki bo prevzel na- logo, da poišče ustrezno termi- nologijo, ki jo bodo uporabljali v dokumentih javne uprave. Med sejo je beseda tekla tudi o vrnitvi Narodnega doma v Trstu. Odbornik Roberti je de- jal, da deželna uprava podpira slovensko narodno skupnost in upa, da se bo dokončna vrnitev palače udejanjila vsaj do 100. obletnice njenega požiga. Glede slovenskega govorečega osebja v javnih uradih civilne motorizacije je odbornik dejal, da bo takoj poskrbel, da se pre- veri stanje postopka zaposlitve. MAN Kruta realnost v današnji družbi Revščina ali socialna izključenost v EU ogrožata 113 milijonov ljudi Evropski uniji se delež tistih, ki jim grozita revščina ali socialna iz- ključenost, znižuje, vendar pa v teh razmerah še vedno živi 113 milijonov ljudi, je pred 17. oktobrom, mednarodnim dne- vom boja proti revščini, objavil evropski statistični urad Euro- stat. V Sloveniji sta leta 2017 revščina in socialna izklju če - nost ogrožali 345.000 prebivalcev. Delež tistih, ki jim grozita revščina ali socialna izklju če - nost, se v EU od leta 2012, ko je bila ogrožena skoraj tret- jina prebivalcev, ne- nehno znižuje. Lani sta revščina ali socialna izklju če - nost v Evropski uniji ogrožali 112,9 milijona ali 22,5 odstot- ka vseh prebivalcev. Revščina ali socialna izklju - čenost sta leta 2017 ogrožali več kot tretjino prebivalstva v treh državah EU, in sicer v Bol- gariji (38,9 odstotka), Romuniji V (35,7 odstotka) in Grčiji (34,8odstotka).Najnižji delež tistih, ki jim je grozila revščina ali socialna iz- ključenost, so zabeležili na Češkem, in sicer 12,2 odstotka, na Finskem, kjer je znašal 15,7 odstotka in na Slovaškem, kjer je bil 16,3-odstoten. V Sloveniji sta revščina ali so- cialna izključenost lani ogrožali 17,1 odstotka prebival- stva, kar je prav toliko kot v Franciji. V Sloveniji sta revščina in socialna izključenost lani ogrožali 345.000 ljudi, kar je manj kot leta 2016, ko je bilo takih 370.000 ljudi oziroma 18,4 odstotka prebivalstva. V obdobju od leta 2008 do leta 2017 se je tveganje za revščino ali socialno izključenost po- večalo v desetih državah člani- cah, najbolj pa v Grčiji (za 6,7 odstotne točke), Italiji (za 3,4 odstotne točke) in Španiji (za 2,8 odstotne točke). Najbolj pa se je zmanj - šalo na Poljskem, in si- cer za 11 odstotnih točk. Na ravni EU se je delež tistih, ki jim je grozila revščina ali socialna iz- ključenost, od leta 2008 zmanjšal za 1,2 odstotne točke, v Slove- niji pa za 1,4 odstotne točke. Zmanjšanje števila lju- di, ki se srečujejo s tve- ganjem revščine ali socialne iz- ključenosti v EU, je eden glav- nih ciljev strategije Evropa 2020. Generalna skupščina Zdru že - nih narodov je leta 1992 raz- glasila 17. oktober za medna- rodni dan boja proti revščini. SVP ohranja vodilno vlogo v bocenski pokrajini SSk čestitala Južnotirolski ljudski stranki eželni politični tajnik stranke Slovenska skupnost Igor Gabro- vec je po objavi izida nedel- jskih volitev na Južnem Tirol- skem čestital predsedniku SVP Philippu Achammerju in dose- danjemu predsedniku bocen- ske pokrajinske uprave Arnu Kompatscherju. “Kljub nelah- kim političnim okoliščinam, ki so zdaj volilno neprijazne do D zmernih strank, je SVP uspeloohraniti vodilno vlogo v po-krajini Bocen in je daleč naj- bolj nagrajena stranka na pri- zorišču, kar potrjuje njeno zgo- dovinsko zasidranost na terito- riju”, je med drugim zapisal tajnik SSk. Stranka nemške na- rodne skupnosti je zdaj pred nelahko vlogo sklenitve uprav- ne koalicije, ki bo nujno odražala nova razmerja sil in opredelitev volivcev italijanske narodnosti. Prihodnje leto bo- do poleg upravnih na vrsti tudi evropske volitve, na katerih SSk že vrsto let nastopa v povezavi z zbirno stranko nemške manjšine. O tej temi se bo vod- stvo SSk že v kratkem sestalo s političnim vrhom SVP, razšir- jenim na njene parlamentarce v Rimu, in z evroposlancem SVP Herbertom Dorfmannom. prejšnji številki smo usmerili svojo po- zornost v podnebje oziroma v nujno izboljšanje njegovega stanja, danes se lotevamo problema še z druge strani, namreč da njegovo resnično ozdravljanje nikakor ne bo enostavno. Kot je bilo objavljeno, bo na- slednje desetletje odločilno, ali bomo na sve- tovni ravni sposobni delovati tako odločno, da bo podnebje ozdravelo, ali tega ne bomo sposobni. In tu moramo biti pozorni, saj se res temeljitemu posegu za izboljšanje naših življenjskih pogojev, kar zdravo ozračje, zdrave vode in zdrava zemlja nedvomno so, posta- vljajo po robu nemajhne in resne ovire. Še naj- prej nam pade v oči razmeroma tih glas poli- tike, kar se tiče skrbi za okolje in človeka v njem. To ne pomeni, da se politika problema ne zaveda, gotovo razpolaga z vsemi podatki o poškodbah podnebja in okolja, očitno pa ni prepričana, da bi si z močnejšim zavzeman- jem zanju povečala priljubljenost pri volivcih, narobe - borcev za zdravo in s tem prijazno okolje volivci menda sploh ne bi volili. In tako je pol bitke že izgubljene, saj politika skrbi za naravo ne postavlja na svoje dnevne rede ali vsaj ne na prve točke, kot bi bilo treba. Tukaj pa se znajdemo pri javnem mnenju, pri ljud- skih množicah, ki jim bledo okoljsko ukrepan- je na videz odgovarja, in to zaradi posebnih razlogov. Problem okolja, njegovega zdravja in ne nazadnje zdravja vseh nas je tako vseob- sežen, da je videti nerešljiv, čeprav bi ga morali zaradi vse bolj katastrofalnih posledic reševati takoj, celovito, z vso voljo in prepričanjem. Tako o zadevi resno ne razmišljamo, ker se nam zdi nerešljiva, in jo potiskamo ter slednjič potisnemo v pozabo. Tu pa se odpre veliko in še kako bistveno vprašanje: je veliko težavo bolje ne videti kot pa reševati? Obstajajo pro- blemi, ki so večji od nas in jim zato hočeš nočeš puščamo prosto pot, da postajajo vse bolj usodni? Kot posamezniki in človeštvo to- rej pristajamo na poraz? Kaj res ni druge možnosti? Nas je silovit tok sedanjega časa, ki nas vsakodnevno poganja v vse večje drvenje in vse večji nemir, kaj nam je takšna sedanjost res vzela vse moči, da se ne moremo spopasti s problemom, ki se lahko spremeni v vedno večjo grožnjo, vedno večjo rušilnost? Velikan- ska ovira pri ozdravljanju podnebja so slednjič veliki kapitali, ki v bistvu dajejo zagon da- našnji vse bolj stopnjevani naglici in posle- dično nemoči posameznikov - ti postajamo le del tega vrtinca. Enkratno zgovoren primer teh kapitalov in njihovega odnosa do stvarstva je ameriški predsednik Trump. Zanj problem onesnaženja sploh ne obstaja, in to zato, pra- vijo izvedenci, ker veliki kapitali hočejo do- biček in užitek ob njem že zdaj, za prihodnje generacije in za sedanje prebivalstvo jim ni nič mar, saj ukrepi za zdravo okolje preprosto stanejo preveč. Ljudske množice mislijo ena- ko? Ali pa bodo vendar spoznale, da je za zdravje narave, v dobro vseh, nujno storiti ne- kaj prelomnega in smiselnega? Janez Povše V ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA vabi cenjene člane na območni srečanji: - v ponedeljek, 29. oktobra 2018, ob 20. uri na sedežu ZKB na Opčinah - v torek, 30. oktobra 2018, ob 20. uri v kulturnem domu Jožefa Češčuta v Sovodnjah Iz organizacijskih razlogov vas naprošamo, da prijavite udeležbo tajništvu (tel. št. 040-2149278) v vaši podružnici ali po elektronski pošti na naslov clanisoci@zkb.it Foto damj@n Čestitke SSO Južnotirolski ljudski stranki ob uspehu na volitvah Da bi uspešno delovala v prid manjšini redsednik SSO Walter Bandelj je posredoval predsedniku bocenske pokrajine Arnu Kompatscherju in predsedniku južnotirolske stranke SVP Philippu Achammerju ob volilni zmagi na pokrajinskih volitvah, ki so P potekale v avtonomnipokrajini Bocen.V pismu je predsednik Bandelj izpostavil, kako pomembno je, da narodne in jezikovne manjšine ohranijo upravljanje lastnega teritorija ter da se jim zagotovi primerno predstavništvo v izvoljenih organih javne uprave. Bandelj je še izrazil upanje, da bo mogoče še naprej sodelovati na področju varstva manjšin, kot je bila evropska državljanska pobuda Minority Safepack. S 1. strani Gnusno spolno ... e res, da ne hodimo v Cer- kev zaradi duhovnikov, a verniki smo ob takih de- janjih prizadeti, ker nas posta- vljajo tako veliki grehi in seveda kazniva dejanja pod velik vprašaj. Od duhovnikov verniki namreč pričakujemo svetniško držo, pa čeprav sami ne živimo svetniško in se tega vsaj nekateri tudi zavedamo. Duhovnik je po- svečena oseba, je posrednik med Bogom in nami, duhovnik je vsaj za nas vernike oporna točka, na katero se lahko zanesemo. Za- to taka grešna in kazniva dejanja posameznikov delajo krivico večini naših duhovnikov, ki Ž zgledno živijo med nami. Že res,da so tudi duhovniki samo ljud-je, kot smo mi tudi samo ljudje, v tem stavku je zajeta vsa naša krhkost in veličina človeka obe- nem, a prav tako je res, da mora biti duhovnik pokončen mož v službi Ljubezni, ki jo oznanja. Predvsem pa pričakujemo, da ta- ko cerkveno vodstvo kot pravo- sodje ustrezno ukrepata. In kaže, da tega tukaj ne bo; če se je go- riška Cerkev takoj in jasno odz- vala, se pa pravosodje ne more, ker ni podane kazenske ovadbe. Nam vernikom ne preostaneta drugega kot molitev in po- končna drža, ki zahteva tudi po- moč duhovnikom, predvsem pa, da se sami zavemo, da ima prav papež Frančišek, ki naroča, da se taki grehi in kazniva dejanja, ki niso vredna dostojanstva nobe- nega moškega, kaj šele duhovni- ka, vedno prijavijo, da se o takih grdih stvareh javno spregovori, četudi je to težko, četudi je to žalostno. Le tako bomo lahko dosegli, da se podobnih dejanj ne bo več zmotno pometalo pod preprogo in skrivalo, da se ne bodo dogajale tudi med nami stvari, ki se jih mora sramovati in zanje odgovarjati vsak človek, kaj šele kristjan! Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da je bila podana prijava sodnim oblastem s strani neke druge ženske, omenjeni pa- ter naj bi namreč večkrat spolno nadlegoval različne ženske. Aktualno 25. oktobra 2018 3 eto 2018 bo ostalo v spominu vseh tistih, ki jim je pri srcu lepa slo- venska beseda. V vsem letošnjem letu so se na Goriškem z najrazličnejšimi prireditvami spominjali 100-letnice smrti patra Stanislava Škrabca (1844- 1918), našega največjega jezikoslovca in slovenista 19. stoletja, utemeljitelja slo- venskega pravorečja, pravil, ki določajo in predpisujejo glasove in naglas knjižnega jezika. “Vse, kar sem napisal, sem pisal iz ljubezni do slovenščine in iz ljubezni do Slovencev, vseh skupaj, ka- kor tudi vsakega posebej”. To je ena izmed Škrabčevih misli, ki so jih organizator- ji, Frančiškanski samostan Kostanjevica Nova Gorica, navedli na zgibanki s pro- gramom večera, po- svečenega p. Škrabcu. V petek, 5. oktobra 2018, je bila v župnijski cerkvi Go- spodovega oznanjenja Ma- riji na Kostanjevici slove- sna spominska sveta maša, ki jo je daroval gvardijan samostana p. Niko Žvokelj za dva patra, ki sta v samostanu pustila neizbrisne sledi. To sta p. Stanislav Škra- bec in p. Aleksander Vaupotič, “zvesta Frančiškova sinova”. Med homilijo se je navezal na patra Stanislava Škrabca, ki je izjavil tudi to: “Ni Božja služba zavoljo jezika, temveč jezik zavoljo nje”. Na ko- ru je ubrano pel župnijski mešani zbor Kapela – Nova Gorica pod vodstvom Hermine Ličen in ob orgelski spremljavi Marte Ličen. Pel je mašne dele iz Vodo- pivčeve maše v čast sv. Katarini. Po sveti maši je bila v cerkvi akademija s poudar- kom na Škrabčevem življenjskem po- slanstvu biti duhovnik - sin sv. Fran či - ška. Z njo se je hotel oddolžiti spominu na patra frančiškana, ki je 42 let preživel na Kostan- jevici in ga še zmeraj premalo poznamo in cenimo, tudi žup- nijski zbor, ki je za to pri- ložnost izbral predvsem Mari- jine pesmi, ker je p. Škrabec še posebno častil Kostanjeviško Marijo. Izbrali pa so skladatel- je, ki so bili Škrabčevi sodob- niki ali pa taki, katerih oblet- nice smrti ali rojstva smo obe- ležili v letošnjem ali preteklem letu. Med pesmimi je bila tudi Kostanjeviška si Kraljica, ki jo je uglasbil Stanko Jericijo, čigar 10-letnica smrti je potekala lani. Občuteno so izzvenele vse, tudi lepa majniška Marija, majnik gre čez trate Vinka Vodopivca (1878- 1952), čigar 140-letnice rojstva se spo- minjamo letos. Program devetih na- božnih melodij je sklenila pesem Naj- prej Bogu vsa zahvala I. Čajkovskega. Ob pesmi se je izrisovala klena osebnost pa- tra Škrabca, ki je bil skromen v posvet- nih stvareh, a velikan v duhovni, ustvar- jalni moči. Gospa Petra Zavrtanik je med pesmimi prebirala tehtno besedilo, ki ga je napisala Mira Bastiančič o patru Škrabcu in njegovem delu na Kostanje- vici, le-ta je bila takrat z gimnazijo, mo- droslovjem, bogoslovjem kulturno in duhovno središče Goriške. Spominski večer se je sklenil z odprtjem razstave Filatelistična in kartofilska raz- stava o patru Stanislavu Škrabcu in sa- mostanu Kostanjevica, ki jo je v atriju samostana pripravilo društvo zbiralcev Ajdovščina – Nova Gorica. Na panojih je bilo mogoče razbrati zgodovino kostan- jeviške cerkve in vse to, kar je ta sveti kraj moral prestati med vojnama. Na ogled so bile tudi znamke, nanašajoče se na p. Škrabca in Kostanjevico in na rože. Znano je, da je pater Škrabec zelo ljubil cvetje, zlasti gladiole, ki jih je k nam prinesel prav on in jih vneto gojil in vzgajal nove sorte... O razstavi, še zla- sti podrobno o zgodovini kostanjeviške- ga samostana, je govoril predstavnik aj- dovskih filatelistov Jože Ropoša. V soboto, 6. oktobra 2018, prav na dan smrti p. Škrabca, pa je slovesno vzdušje napolnilo veliko dvorano Kulturnega doma Nova Gorica. Frančiškanski samo- stan Kostanjevica Nova Gorica, Kulturni dom Nova Gorica in Mestna občina No- va Gorica so bili soprireditelji slavno- stnega večera ob 100-letnici smrti patra Škrabca. V zamisli dramaturginje in pro- fesorice na gledališki smeri Gimnazije Nova Gorica Samante Kobal, ki je tudi z občutkom zrežirala večer, in Nataše Konc Lorenzutti, igralke, pisateljice in profesorice na isti gimnaziji, se je skrbno odbrani program vil na elegantno za- snovani odrski podobi, na kateri je bila pomenljivo v sredini preprosta pisalna miza s knjigami. Ospredje odra pa je kra- sila čudovita kompozicija iz gladiol. Vse skupaj je izzvenelo kot en sam čudovit praznik slovenskega jezika, ki ga mora- mo ljubiti in biti nanj ponosni. Če ga iz- gubimo, izgubimo tudi svoje korenine. V središču vsega je bila lepota slovenske- ga jezika. Vse je bilo slovesno, a obenem tako domače in toplo. Točno ob uri, ko je p. Škrabec pred 100 leti odšel v večno domovanje, so se pod odrom zbrali pri- sotni frančiškani s p. Nikom Žvokljem na čelu in ganljivo zapeli pesem za- dušnico, kot jo pojejo ob smrti svojih so- bratov. V samem programu prireditve pa se je izkazal tudi p. Vid Lisjak, OFM. Z lepim tenorjem je ob klavirski spremlja- vi Sare Rustja Turniški zapel Na Kostan- jevci, ki jo je zložil briški pesnik Ludvik Zorzut na glasbo Andreja Makorja. Na- taša Konc Lorenzutti je brezhibno poda- jala odlomke iz razprav p. Stanislava Škrabca in Danila Lokarja (Leto osem- najsto), pa še pesem Kostanjevica Alojza Gradnika. Ob Lorenzuttijevi so se z dovršenim nastopom izkazali Lea Figelj, Lea Marušič, Luka Seražin in Kristina Ve- likonja, dijaki gimnazije Nova Gorica, program umetniška beseda, smer film in gledališče, ki so podali intenziven re- citalski trenutek Glas naglas Nataše Konc Lorenzutti kot domiseln, lep po- klon p. Škrabcu. Klavirski intermezzo s Chopinovim Scherzom v h-molu op 20, ki ga je zaigrala Sara Rustja Turniški, je doživel dolgotrajno ploskanje. Krasne občutke je že v uvodu proslave posredo- vala Erika Bersenda, ki je na harfo zai- grala G. B. Pescettija Sonato v c-molu, 2. stavek. Komorni zbor Grgar - Nova Go- rica z zborovodjema Andrejem Filipičem in Janijem Klančičem pa je diskretno pri- hajal in odhajal z odra in ustvarjal ubra- no glasbeno kuliso z doživeto zapetimi štirimi skladbami. Med njimi je bila tudi Tone solnce, tone Simona Gregorčiča in Frana Ferjančiča. Pozdravna nagovora sta imela župan Mestne občine Nova Gorica Matej Arčon in p. Niko Žvokelj, OFM, gvardijan Frančiškanskega samostana Kostanjevi- ca. Matej Arčon je poudaril predvsem pomen, ki ga imajo take prireditve, kot je bila ta slovesnost, in vse ostale v tem Škrabčevem letu, “ker so jih pripravili ljudje, ki vse to delajo s srcem. Verjamejo namreč v vrednote, kot je ljubezen do slovenskega jezika, slovenske zemlje in kulture. Ta ljubezen, ki jo je gojil p. Škra- bec, mora biti zmeraj tudi v nas. Verja- memo v našo kulturo, jezik in moramo oboje ohranjati. Naš jezik je eden izmed najlepših jezikov, kot je dejal p. Škra- bec”. Za novogoriškim županom je besedo povzel p. Niko Žvokelj, ki je dejal tudi, da so patri ponosni, ker živijo v samo- stanu, po katerem je hodil in v katerem je deloval p. Škrabec. Izrazil je tudi srčno hvaležnost vsem, ki so prispevali, da se je v tem Škrabčevem letu zvrstilo toliko prireditev in da so pri teh sodelovali vsi, otroci, učenci, dijaki in študentje. “Da- nes je praznik slovenskega jezika”, je vzkliknil in se z iz srca zahvalil županu, da je podprl zamisli v Škrab - čevem letu. “Pater Škra- bec je obvladal veliko je- zikov, a ljubil je samo enega! Le v njem lahko izraziš nalepše, kar čutiš”, je dejal p. Niko. Slavno- stni govornik je bil pa p. dr. Edvard Kovač OFM, čigar poglobljen, vsebin- sko bogat govor objavlja- mo v celoti. (Slišati bi ga morali tudi v Ljubljani, od koder ni bilo televizijske kamere, da bi posnela izredno pomenljivo priredi- tev!) Iva Koršič Ob 100-letnici patra Stanislava Škrabca 6. oktobra 2018 v Novi Gorici Spoštovani g. župan, spoštovani p. pro- vincial, dragi ljubitelji slovenske besede, gospe in gospodje! Danes smo se zbrali, da počastimo veli- kana, slovenskega jezikoslovca, očeta slovenskega glasoslovja, moža, ki je bil etično zavezan kleni slovenski besedi, urednika in pisatelja, duhovnega člove- ka in redovnega manjšega brata, p. Sta- nislava Škrabca. Letos poteka 100 let, odkar je pater Sta- nislav umrl, ali bolje povedano, odkar se je rodil za večnost in vsto- pil v svet, v katerega mu je poma- gala verovati lepota slovenske be- sede. Danes se spominjamo moža, ki je prisluškoval melodiji materi- nega jezika in se hkrati poganjal na jezikovna razpotja številnih drugih jezikov, se opravil z njihovim bo- gastvom, ter se nato vračal nazaj k domačemu jeziku, da bi ga bolje doumel, razčlenjeval in ga poja- snjeval, predvsem pa ljubil. Spo- minjamo se velikega domoljuba in izjemnega svetovljana. Kot vemo, je pater Stanislav iz idi- lične Ribniške doline odšel na štu- dij v mesti Ljubljano in Gradec, na- to pa prišel na Goriško, prav v tukajšnji kraj, na Kostanjevico, in ostal v najbolj sončnem predelu Slovenije več kot 42 let. Velika vojna, ki je s soško fronto ogrozila njegov samostan, ga je izgnala iz rajskega vrta Goriške in popeljala v Ljubljano, kjer je na današnji dan pred 100 leti usahnil. Na njegovem grobu, ki ima na pokopališču Frančiškovih bratov na Ljubljanskih Žalah osrednje mesto, je vklesan napis: “Slovencem jasnil je slo- venskega jezika dušo”. Jezikoslovci, slovenisti in glasoslovci nam bodo še naprej na simpozijih raz- krivali veliki po- men njegovega znanstvenega dela, meni pa nocoj do- volite, da se skušam vsaj malce zazreti v globino njegove duše. Pater Stanislav je deloval, kot vemo, v času, ko se je v slo- venskem jezikoslov- ju spopadalo dvoje pogledov: prvi (povezan z M. Čopom) je bil jezikovno zelo dosleden in je zago- varjal strogo spoštovanje jezikovnega izročila, in drug pogled (povezan z J. Ko- pitarjem), ki je upošteval prvenstveno živi govor. Pater Stanislav se nam najprej razkrije kot ze- lo moder mož, ki je uvidel, da je za razvoj jezika potrebno upo - števati oboje: na eni strani tradicijo, vse tja do protestantskih pi- scev, a dlje ne, saj ne vemo, kje bi se potem ustavili. In na drugi strani je potrebno upoštevati živo govo- rico, saj si vsak jezik sam utira svojo živ - ljenjsko pot. V tem zelo modernem upoštevanju obeh načel se nam pater Stanislav Škrabec razkrije kot človek mi- ru in sprave. Uvidel je, da zaradi jezika ni dobro imeti pravde, saj prerekanje o jeziku ni nujno samo duhovita črkarska pravda, ob kateri se je muzal naš Prešern. Naš spor nas lahko preveč razdvoji in razprši, jezik pa mora povezovati in ne ločevati. Najbrž pa je p. Škrabca k tej spravi dveh načel nagnil tudi njegov evangeljski duh, kajti v sveti Knjigi piše, da dober gospodar prinaša iz zakladnice novo in staro. Poznati je potrebno boga- stvo starega izročila, hkrati pa se odpirati k novim izrazom, ki jih imajo morda na- rečja iz obrobne Slovenije ter lahko bo- gatijo govorico osrednje Slovenije. P. Sta- nislav Škrabec je uresničeval čudovito načelo velikega misleca in teologa Johna Henrya Newmna: tradicija se mora spre- minjati, da ostane ista. Če jezik hoče izražati nove vidike življenja in biti svež ter mlad, se mora bogatiti, s tem pa tudi spreminjati. Rekli smo, da imamo patra Stanislava Škrabca za očeta slovenskega glasoslov- ja. Vidimo, da je že kot suplent na Novomeški frančiškanski gimnazi- ji napisal razpravo iz fonetike: “O glasu in naglasu našega knjižnega jezika v izreki in pisavi”. Tujci, ki se uče slovenskega jezika, zelo težko razumejo spreminjanje našega naglasa. Pater Stanislav je vedel, da moramo tudi v naglasu odkriti zakonitost in jo spoštovati. Toda njegovi pogledi na zven slovenske- ga jezika niso bili le sad poglobljenega študija, ampak tudi rezultat njegove lju- bezni do materinega jezika, ko je zaslišal pojočnost domače besede, podobno kot veliki Stendhal, ki je, ko je slišal sloven- sko govorico, dejal: “Njih jezik je kakor pesem”. Pater Stanislav je polno zvočnost slovenskega jezika slišal ne sa- mo v svoji materinski dolenjščini, am- pak tudi v tukajšnji goriški govorici, tisti govorici, ki je s svojo blagoglasnostjo osvojila Simona Gregorčiča. Vemo, da je pater Stanislav zelo strogo ocenjeval pre- več umetne in okorele poizkuse ustvar- janja novih jezikov, kot so bile različne oblike esperanta, zato je sam ponudil neko različico svetovnega jezika, katere- mu je dal ime “evlalija”, kar pomeni “blagoglasna”. Tudi novi izrazi ali neo- logizmi morajo biti blagoglasni in izražati ne samo umne domislice, am- pak tudi utrip srca. Vendar moramo priz- nati, da je v svojih obravnavah zveneče zakonitosti slovenskega jezika bil na tre- nutke tudi pater Stanislav prestrog. Zato je Pleteršnik, ki se je sicer ob njem učil fonetike, kdaj v svojih slovarjih ubral enostavnejšo pot. Tako je pač narekoval živi jezik. Včasih vidimo, da nekdo še bolje uresničuje neke naše zamisli, če so prave, in to se je kdaj zgodilo tudi patru Stanislavu Škrabcu. Dovolite mi, da poleg dveh načel pri razvoju jezika in poleg poudar- janja blagoglasnosti slovenskega jezika omenim še znamenito teorijo “izvršilnosti” besede, ali tako ime- novano performativ- nost. Pater Stanislav je v ve- liki debati o glagol- skem vidu, se pravi o dovršnih in nedovr - šnih glagolih, razvil tudi še svojo teorijo performativnosti, kar pomeni, da lahko neka dejanja izvršimo le, če jih izre - čemo. Takšen glagol je npr. obljubljati. Če te besede ne izrečemo, če ne obljubi- mo, tega dejanja enostavno ne bo. Pater Stanislav je bil prepričan, da se je moč slovenske besede, ki vsebuje tudi izvršil- nost, razvila preko branja in prevodov bibličnih besedil, ali še bolj določeno, preko bogoslužnega jezika. Liturgični je- zik človeka zavezuje. Danes je v strokovnem svetu (Igor Žagar) že uveljavljeno dejstvo, da je teorijo o performativnosti besede prvi razvil pater Stanislav Škrabec in sicer že 50 let pred Austinom, ki je veljal za njenega začet- nika. Kako je lahko prišel pater Stanislav do takšnih genialnih rešitev? Najbrž za- to, ker je razumel, da je lepota jezika v etični zavezanosti pomenu njegove be- sede. Etična zahteva je tista, ki daje be- sedi najvišje dostojanstvo in lepoto, ker potem ta beseda ne samo, da odseva re- sničnost, ampak to dejanjskost in re- sničnost celo ustvarja. Od tod spoznanje patra Stanislava, da bomo Slovenci obstali, dokler bo v nas etična pokončnost. Če jo bomo ohrani- li, bomo sposobni izražati tudi pri- stnost slovenske be- sede. Znali bomo izraziti tisto, kar je resnično med na- mi, ter hkrati posta- ti to, kar govorimo. In če je ta lepa slo- venska beseda po- vezana z ljubeznijo, potem postane tudi ljubezen zavezujoča in nam odpira pri- hodnost. Hvala lepa! L Nova Gorica / Ob Škrabčevem letu 2018 Slovesna sveta maša, akademija in prireditev: pravi praznik slovenske besede! Utrinek s slavnostne prireditve v Kulturnem domu v Novi Gorici v poklon p. Škrabcu Gvardijan p. Niko Žvokelj in Nataša Konc Lorenzutti P. dr. Edvard Kovač OFM Razstava v kostanjeviškem samostanu Kristjani in družba25. oktobra 20184 iskusija o sekularizaciji je vseka- kor omogočena zaradi izjemne odprtosti uredniške politike No- vega glasa, za kar gre uredništvu vsekakor priznanje in zahvala. V podporo tej odprtosti naj ponovim iz samega Novega glasa, ko je 6. sept. 2018, na str. 5, poročal o maševanju pa tudi o predavanju - pridigi, ki jo je imel msgr. ljubljanski škof Anton Jamnik na Dragi 2018: “Ob stoletnici smrti Ivana Cankarja je prav, “da se učimo od tega velikega iskal- ca”, da se navzamemo lepote in “žara bi- ti”. “Če na poti vere ni dvoma, je nekaj narobe”; toda, “kadar se ima kdo v Cer- kvi, državi, družbi za nekoga, ki je v po- sesti resnice, pa naj bo to škof, duhovnik, politik, ali kdorkoli drug, ta človek tota- litarno razmišlja. To uničuje njega in okolico, v kateri živi”. Zato “se učimo pluralnosti in dialoga”! Človek, “ki je v sebi močan, ki v sebi nosi ljubezen in ve- ro, bo spoštoval različne poglede”. Te- meljna načela moderne demokracije so, da živimo v pluralni družbi, da spoštuje- mo pravni red in civilno družbo, ki ni podaljšek vlade, temveč nekaka “vest so- dobne družbe”, ki ima tudi preroško vlo- go. “Ob vseh pravilih, ki jih imamo, ohranimo svobodo duha. Človek lahko vse izgubi, svobode duha pa ne prodaj- mo”. Vem, da je prostor v Novem glasu ome- jen, naloge tega krščanskega tednika pa široke. Bojim se, da daljše diskusije o tej problematiki ne bo moč voditi. Ob tem pa znotraj krščanskih skupnosti ni po- globljenih razprav o sekularizaciji. Na- vadno se vse konča z navajanjem upada statističnih podatkov o “vernosti” sodob- ne družbe in s posplošenimi diskvalifi- kacijami in obtoževanjem družbe zaradi tega. Zato sem se odzval na članek An- dreja Vončine. Dialog o tem je še kako potreben. Na polemiko o sekularizaciji se je odzval s svojimi pogledi g. Ivo Kerže. (Novi glas 6. in 13. sept. 2018). Ivo Kerže meni, da je v ozadju pojava se- kularizacije nekak razpad “sinteze vere in razuma”, kar naj bi, namreč sintezo vere in razuma, predstavljalo antično krščanstvo. Razkol naj bi se začel, po Keržetovem mnenju, v času vpliva sred- njeveške islamske filozofije na krščan- stvo, nekako v XII. stoletju. Iz tega razpa- da pa naj ne bi izšel racionalni monotei- zem platonskega ali aristotel- skega porekla, temveč je pod vplivom takratne in kasnejše novoveške misli (Descartesa, Kanta, Hegla, Marxa, Nietz- sche-ja itn.) izšel antropocen- trizem, ki je postavil za večni temelj stvarnosti končnega človeka. Naj ga citiram: “V imenu take iracionalne antro- pocentrične 'racionalnosti' se dogaja torej to, kar smo zgoraj označili za proces sekulariza- cije. Gre za proces, v katerem krščanstvo (tj. katolištvo) iz- gublja svoj družbeni vpliv ne zato, ker bi se njegovi nauki izkazali v sebi iracionalne (ka- ko naj bi se, ko vemo, da pri- hajajo od Boga samega), pač pa ker se kot taki kažejo iracionalni antropocentrični misli sodobnika, ki se je sama (iracional- no) razglasila za racionalnost samo”. Da “sinteza vere in razuma” (prav bi bilo reči: verovanja in razuma) v antiki ni bila tako idealna, nam pove incident (Lk 17,31,32), ki ga je imel apostol Pavel na atenskem aeropagu. Ne obstaja in ni ob- stajal nikak racionalni monoteizem. Za monoteizmom (kot tudi za politeiz- mom) je vselej stala in bila delujoča ideo- loško/religijska dinamika, ki jo vedno bolj jasno spoznavamo. Zahteva, naj bo filozofija “ancilla” (dekla) teologije, se je vlekla pravzaprav do novega veka in s tem spreminjala filozofijo v apologijo (zagovarjanje) religijskih postavk (do- gem, religijskih trditev). Še celo v toliko hvaljeni encikliki “Fides et Ratio” vidi- mo, da je papež Janez Pavel II. vztrajal pri stari ideološko/religijskem zahtevi: “Ra- zum - spoznanje (mišljen v pomenu fi- lozofije oz. znanosti) naj sledi “resnici” religije”. Seveda je ta zahteva v da- našnjem “času in kraju”, ne samo v za- hodnem svetu, neuresničljiva. Razum, prav je reči: razumni človek, bi zatajil sam sebe, če bi več ali manj slepo sledil religijsko-ideološkim zahtevam. Le v mo- rebitnih “totalitarnih” sistemih bi bilo to še mogoče. Si dovolim tudi opozoriti g. Iva Keržeta, da bi moral zgoraj zapisati glede naukov, da verujemo, da prihajajo od Boga same- ga, in ne, da vemo to. Ne vemo, le veru- jemo! To prehajanje v govoru s področja verovanja in skrivnosti kar na področje vedenja (zemeljske stvarnosti), v smislu: to vemo, ne pritiče religijskemu govoru. G. Ivo Kerže izreče, da so se nauki kr ščan - stva kazali oz. se še kažejo “iracionalni antropocentrični misli sodobnika kot ira- cionalni” in zato krščanstvo izgublja svoj vpliv. Jaz bi rekel drugače. Človek si lah- ko še kar dovolj racionalno predstavi take religijske trditve, kot npr. različne čudeže, vstajenje od mrtvih, vnebovzetja ipd. Tu- di s strani “svetih” spisov in duhovništva religij zatrjevane podobe Bogov religij so predstavljive. Tudi zato, ker so te predsta- ve (podobe) človeške. Toda absolutna verjetnost vseh teh religijskih (verskih) trditev je dandanes v upadu in marsikdaj tudi v odpadu iz intimnega verovanja, kot nam razkrivajo anonimna vpraševanja vernikov (raziskave Auf- bruch). To se ne dogaja samo v krščan- stvu (katolištvu), se tudi v drugih religi- jah. Ne samo zato, ker religije izgubljajo moč. V določenem, predvsem razum- sko/spoznavnem pogledu je k temu pri- pomoglo tudi to, kar je izšlo iz prosve- tljenstva; najprej poglobljeno proučevan- je Biblije, primerjalna religiologija, filo- zofija religije z antropologijo itn. Seveda obstaja tudi možnost zdrsa v antropocen- trizem. Vendar ne bi prosvetljenstva, so- dobne filozofske, družbene, umetniške, kulturne misli, obtoževal iracionalnega antropocentrizma. Dalje je treba jasno povedati, da se sekulariziranemu so- dobniku kažejo iracionalni oz. relativno (ne) verjetni predvsem “nauki” Cerkve o “podobi” Boga (religije). S “podobo” Boga religije je tu mišljen širok pojem, ki vklju - čuje vse, kar se v konkretni re- ligiji pripisuje Bogu. Sodob- nik namreč Boga, tako pod vplivom filozofije religije kot pod vplivom primerjav “po- dob” Bogov različnih religij, vedno bolj doživlja kot “abso- lutno skrivnost”. Na drugi strani pa ima sekularizirani kristjan do krščanskega “eto- sa”, do moralnih naukov oz. do Jezuso- vega učenja, prej kot ne, angažiran odnos in razmere dejansko niso tako slabe ali uničujoče. V svoj drugi del “odziva na polemiko o sekularizaciji” (Novi glas 13. sept. 2018) je g. Ivo Kerže vključil svoje poglede na II. vat. koncil in še posebej na koncilsko Izjavo o verski svobodi (Dignitatis huma- nae...). V ta namen je navedel tudi nek- danja stališča Cerkve, to je stališča neka- terih papežev in teologov o nauku Cer- kve v smislu “pravih” oziroma “zmot- nih” naukov in o dolžnosti državnih oblasti do tega. Navajam: “V okrož ni ci Quanta cura papež Pij IX. v čl. 3 obsodi trditev, ki pravi, da “najboljše upravljanje javnosti in družbeni razvoj zahtevata, naj se človeška družba vzpostavi in vlada brez kakršnegakoli ozira na vero, kakor da ta ne obstaja ali vsaj ne da bi se kakor- koli razlikovalo med pravo in napačnimi verami”. In naprej Ivo Kerže navaja, da papež, v isti okrožnici, obsodi trditev, ki pravi, da “je najboljše stanje človeške družbe tisto, v katerem oblast ne prizna- va dolžnosti, da popravi, s pomočjo kaz- ni, nasprotnike katoliške vere, razen če to zahteva javni mir”. Prav tako papež Pij IX., po navedbah Iva Keržeta, obsodi tudi trditev, da “je svoboda vesti in vero- vanja pravica, ki pripada vsakemu člove- ku”. Stavki okrožnice Quanta cura, ki jih Ivo Kerže tu navaja, so miselno precej zaviti, tako rekoč obrnjeni in le bolj pozorno branje pove, kaj pravzaprav govore. Go- vore namreč, poenostavljeno rečeno, da bi morala imeti državna oblast in njeno politično upravljanje javnosti in družbe- nega razvoja dolžnost sodelovati v izva- janju verskih zadev, da naj bi posvetni oblasti bila naložena celo dolžnost po- pravljanja nasprotnikov katoliške vere, vključno s kaznijo, in da ni res, da bi bila svoboda vesti in verovanja pravica vsake- ga človeka. G. Ivo Kerže še doda, da so v encikliki Quanta cura obsojene točno tiste trditve, ki jih koncilska Izjava o verski svobodi zatrjuje. In potem, ko pove, da še vrsta drugih predkoncilskih dokumentov vse- buje podobna stališča, kot enciklika Quanta cura, se vpraša: “Kaj torej reči gle- de sekularizacije? Naj poslušamo II. vati- kanski koncil ali pa predhodni nauk Cer- kve? Sam meni, da je potrebno poslušati pre- dhodni nauk Cerkve in ne II. vatikanske- ga koncila! Reči ob vsem spoštovanju do Iva Keržeta, da je tu v zmoti, njegove zmote ne bo odpravilo. Dejansko ne gre toliko za zmoto kot za določeno misel- nost. Miselnost, ki je vedno tudi izraz raz- merij moči med religijo /ideologijo in ra- zumom in se v tem smislu oblikuje. Tudi v citiranih stavkih Quanta cura se čuti miselnost tistega časa. A razvoja se ne da ustaviti. II. vat. koncil je to skušal reševa- ti, tudi z Izjavo o verski svobodi (Digni- tatis humanae…). / dalje Romuald Jovan, 13. okt. 2018 D Cerkveni in družbeni antislovar (49b) V kot VAS 2 bstaja torej danes še glo- balna vas oz. lahko o njej še vedno govorimo v svetu, v katerem imajo posa- mezniki svobodo, da si informa- cije celo “izdelajo” po želji, in si- cer s pomočjo multimedijske in- terakcije in medmrežja? Najprej se je treba za odgovor ozreti jasno na to, kaj ta globalna vas sploh je, da bi se potem lahko ozrli na trenutno stanje, pa da lahko nato kritično pretresemo izraz in vidi- mo, kaj lahko pove današnjemu času. McLuhan izraz uporabi že leta 1962 v delu Gutenbergova galaksija ('The Gutenberg gala- xy'), v katerem se ukvarja tudi s pojavom fragmentacije, ki se je začela z iznajdbo tiska, ka- kor smo že pisali. Pravi ta- kole: “Pospešek v elektron- ski dobi je za zahodnega človeka... nenadna implo- zija in fuzija med prosto- rom in funkcijami. Naša ci- vilizacija... vidi, kako se vsej njeni mehanizirani fragmenti nenadoma in spontano reorganizirajo v organski in vseobsežni sku- pek. To je novi svet global- ne vasi”. Če dobro pogledamo, McLuhan ni prvi, ki bi se sklice- val na “vas”. Že Robert E. Park, sociolog chicaške šole, uporabi leta 1923, ko študira “mesto”, to metaforo, da bi opisal novo urba- no resničnost, ki jo je prinesel vpliv medijev, posebej v tem pri- meru časopisov: “Časnikarji in tisk težijo, zavestno ali nezave- stno, da odslikavajo v mestu, ko- O likor je pač mogoče, življenjskerazmere “vasi”. Na vasi so se vsipoznali, se klicali po imenu. Vas je bila demokratična. Tudi naša danes je država vaščanov. Naše institucije so v bistvu tiste, ki jih najdemo na vasi. Na vasi so bile kvante in javno mnenje glavne moči družbenega nadzora”. Če se vrnemo k McLuhanu, potem lahko za razumevanje “globalne vasi” uporabimo njegov zname- niti moto “medij je sporočilo” (“the medium is the message”), ki je sinteza t. i. “tehnične teori- je” - ta predstavlja bistveni dopri- nos avtorja k zgodovinski analizi komunikacij. “Elektrika predsta- vlja radikalno, prežemajoče in decentralizirano sporočilo, ki se prestavi v odstranitev tistih dejav- nikov časa in prostora, ki sta po- gojevala naše življenje vse do včeraj. To je tudi bistveno spo- ročilo radia, telegrafa, telefona, televizije in računalnikov – to so vse sredstva, ki nam, ne glede na to, kako jih uporabljamo, spo- ročajo, da sta prostor in čas od- pravljena, istočasno pa ustvarjajo zavzetost v globini. Sama elektri- ka je sporočilo. “Sredstvo je spo- ročilo”. Globalno vas danes po- ziva zlasti princip globalizacije kot odločilni dejavnik, prihod- njič pa bomo videli, da je še kar nekaj drugih principov, ki so s tem povezani. Vsekakor globali- zacija deluje na mnogih ravneh, ki se med seboj prepletajo, pove- zujejo, na ta način pa tudi ojačajo, potem pa prodrejo na mnoga področja, od geopoli- tičnega do ekonomskega, od družbenega do kulturnega. Kar se zgodi na kateremkoli koncu zemlje, je, kot da bi se zgodilo pod našim balkonom. Zahod npr. ne more spregledati, da je ogromno ljudi na svetu material- no revnih, pa ne samo iz huma- nitarnih razlogov, temveč tudi zato, ker migranti pritiskajo na naše meje ter zahtevajo sprejetje, delo in integracijo, s tem pa vzpostavljajo nove težave tam, kjer imamo že ogromno lastnih. Kaj ta čas delajo me- diji? Ker pravi McLuhan, da so danes “edine novice slabe novice”, nam sporočajo raz- ne nesreče, katastrofe in kri- vice. Vse to po eni strani kliče k odgovornosti, po drugi strani pa vnaša frustracije. Ko smo tako tesno skupaj, sicer res to privilegira neko “ho- mologacijo” različnih ras in kul- tur, kar bi nekateri tako radi vsi- lili, a odsotnost razlik je vedno bila in je škodljiva in kvarna, ne le za neko skupnost, temveč tudi za posameznika oz. osebo, če rečemo krščansko. Globalizacije torej ne moremo sprejemati pa- sivno, nekritično ali sprijaznjeno. Nadaljujemo v še enem delu. Andrej Vončina Jezusov spust v podzemlje Za Jezusa je bila smrt tako stvarna kot njegova človeškost. (Heb 2,14-15) Sveti Pavel pravi, da se je slekel oziroma izpraznil od svoje Božanskosti, da se je v vsem približal ustvarjenemu svetu in sprejel tudi greh in smrt, ki sta mu bila najbolj nasprotna. (Flp 2,8) Njegovo počivanje v grobu primerja Bulgakov počitku Boga po šestih dne- vih stvarjenja. In vendar je bil tudi ta čas velike sobote zelo dejaven. Sveto pismo povezuje Jezusovo počivanje v gro- bu z njegovim spustom v podzemlje. Jezusovo vstajenje je namreč razvezalo vezi podzemlja, (Apd 2,24-31) Jezus se je spustil v nižje prostore zemlje. (Rim 10,7; Ef 4,9) Zlasti o tem govori sveti Peter, ki poudarja, da je bil Jezus umorjen v njegovi telesno duhovni povezavi, vendar sta njegova duša in osebno jedro živela v Duhu. “V tem Duhu je šel in oznanjal tudi duhovom, ki so bili v ječi”. (1 Pt 3,19) Na drugem mestu dopol- ni to misel. Ti ljudje so bili sicer sojeni kot ljud- je, vendar jim je oznanil evangelij, da bi v Duhu živeli po Božje. (1 Pt 4,5-6) Jezus jim ni pridigal, ni jih spodbujal k spreobrnjenju, ampak jim je oznanil dejstvo odrešenja in vstajenja. S tem je ječo neodrešenosti spremenil v pot osvoboditve in vstajenje. Šeol ali podzemlje je kraj, kjer počivajo umrli, tako dobri kot slabi. (1 Sam 28,18) Je kot zapor brez vrnitve, dežela večnih senc (Job 10,21), tišine, zapuščenosti, osamljenosti, nesposobno- sti slaviti Boga (Iz 38,18; Ps 6,6), kar je glavni smisel človekovega življenja. V to kraljestvo ne- gativnega in brezizhodnosti, kjer je komaj še mogoče govoriti o življenju, je stopil Jezus, bil solidaren z umrlimi in jim prinesel veselo novi- co osvoboditve. Kjer ni bilo komunikacije med mrtvimi, je Jezus prinesel povezavo, saj je on vez med mrtvimi, ki so v grobovih in v neodrešeno- sti. Njegova žrtev je premagala absolutnost gre- ha in zavračanje Božjega daru. Spustil se je v naj- nižje plasti podzemlja, tisti, ki so bili naravnani nanj in v njegovo odrešenje, so stopili v blaženost nebes, kar je novo rojstvo, tisti, ki so se pred tem darom zaprli in ga zavrgli, so bili de- ležni druge smrti, kar je pekel. Pri razlagi Jezusovega spusta v podzemlje se od- pirata zlasti dve razlagi. Jezus je zares umrl, izku- sil je smrt do kraja. Zdi se, da je bil prav ta vidik vključen v apostolsko veroizpoved, ko pravimo, da “je umrl in bil v grob položen, šel pred pe- kel”. (Grillmeier) Ker je bilo popolno njegovo izpraznjenje v smrti, je tudi vstajenje v popolni čudež Božje milosti, ki ga je rešil vezi podzemlja. Drugi vidik tega spusta želi poudariti odrešen- jsko razsežnost, da je bila smrt na križu za vse ljudi v zgodovini. V vesolju ni stvarnosti, ki ne bi bila zaznamovana s tem dogodkom, tudi mrtvi so bili nagovorjeni z Jezusovim darom odrešenja. Njegova solidarnost z umrlimi je odprla upanje ne le za prihodnost na svetu, ampak za popolno prihodnost pri Bogu, ki velja za vse ljudi, tudi za umrle. Brez te povezave bi bila vera v odrešenje nepopolna. Zmagalo bi pravo močnejših in zgo- dovina bi bila zgodovina zmagovalcev. Takšna solidarnost bi pozabila ne prejšnje rodove, vse krivice bi pometla pod prag zgodovine in bi pri- našala krivice prihodnjim rodovom. Pri tem se je treba zavedati, da ne more nihče prevzeti bre- mena mrtvih in popraviti krivic ter škode razen Boga, ki je postal človek in odrešil človeštvo. Božja pravičnost je v njem prinesla zmago življenja v zgodovini, (Kasper) ljudje jo lahko sprejmemo ali zavržemo. Božji dar upošteva svo- bodo ljudi. Ikonografija upodablja ta dogodek s podobo Je- zusa, ki vleče iz groba Adama in Evo. Pomenljiva je tudi misel von Balthasarja, ki pravi, da je s pri- hodom Božjega Sina v podzemlje, to postalo kraj dokončnega razodetja Božje ljubezni. Biti z um- rlimi in od Boga oddaljenimi je največja mera Božje solidarnosti s človekom. Turnšek je zapi- sal, da sodobni človek, ki dobro pozna kulturo smrti in pekel osamljenosti, morda še laže pono- tranji Jezusovo osvobajajočo solidarnost v smrti. Božji Sin je sestopil v prepad skrajne osamljeno- sti, a z namenom, da bi jo “razbil” z neuničljivo skupnostjo ljubezni Svete Trojice. Kajti, kjer je Jezus, tam sta tudi Oče in Sveti Duh”. ZAKAJ PRAV JEZUS? (43) PRIMOŽ KREČIČ “Proces, ki teče naprej v vseh religijah/ideologijah” Še o sekularizaciji! (1) Marshall McLuhan Kristjani in družba 25. oktobra 2018 5 Odšel je starosta slovenskih misijonarjev In memoriam / G. Ciril Čarga 102. letu staro- sti je 10. okto- bra umrl g. Ci- ril Čarga, lazarist, ki je dolga leta svojega pa- storalnega delovanja preživel na Kitajskem, v Kanadi in po Italiji. Kjerkoli je bil, se je rad družil s slovenskimi ro- jaki, sploh pa je vedno ostal navezan na svoje ljudi. Rodil se je 3. julija 1917 v Idriji pri Bači. V redovniško bo- goslovje misijonske družbe sv. Vincencija Pavelskega (lazaristi, CM) je vstopil 30. avgusta 1934, večne zaobljube je opravil 31. av- gusta 1936 v mestu Chieri pri Tu- rinu. V zavodu je bil vzgojitelj apostolske šole (srednja izobraz- ba za fante), v kateri so jih pripra- vljali za bogoslovje. S sobratoma (g. Janez Kopač in g. Karel Wol- bang) je nekaj let deloval kot mi- sijonar na Kitajskem, dokler jih niso izgnale komunistične obla- sti. Sobrata sta nato šla v ZDA, g. Čarga pa v Italijo. Skupno z misi- jonarjem Alojzom Grilom CM iz Mirna sta vodila misijone v Sas- sariju na Sardiniji in drugod po Italiji. Iz turinske province Misi- jonske družbe je g. Čarga šel v Ka- nado leta 1977. V letih 1978-1983 je misijonaril po slovenskih na- selbinah v Britanski Kolumbiji in Alberti. Nato je bil 11 let župnik pri Lurški Materi Božji v Winni- pegu, Manitoba. Leta 1984 je vstopil v slovensko (jugoslovan- sko) provinco. Od leta 1994 do 2000 je bil kaplan pri Mariji Po- magaj v Torontu. Po 24 letih v Kanadi se je novembra 2000 vrnil v Turin, svojo prvotno pro- vinco. Nato je prišel v Videm. Po navodilih takratnega škofa, do- kler je še vozil avto, je misijonaril tudi med Beneškimi Slovenci. Bil je vdan častilec Marije Žanjice v Porčinju: za razvoj božje poti, ka- mor že vrsto let prihajajo tudi skupine slovenskih romarjev, je veliko naredil; njegovo delo na- V daljuje žup-nik iz krajaAhten (Atti- mis), g. Vit- torino Ghenda. G. Čarga je rad pomagal tu- di na Sv. Višarjah. Za- radi zdrav- stvenih težav se je moral vrniti v zavod lazaristov v Videm. Poleti 2016 je obhajal 70 let mašništva, “železno mašo”. Zadnja leta je preživel v domu Casa di ospitali- ta' e cura San Vincenzo v Turinu, v mestu, kjer je kot mlad deloval in največ prispeval. Na vrtu do- ma še vedno stoji lipa, ki jo je g. Ciril posadil pred več kot 80 leti. Kot nam je povedal g. Lucijan Mozetič, se je pogreba v rojstni Idriji pri Bači dne 17. oktobra udeležilo veliko ljudi. So- maševanje okrog 25 duhovnikov (med njimi je bilo kar nekaj so- bratov lazaristov iz Vidma, Lju- bljane in od drugod) je vodil msgr. Anton Stres, ki pripada isti redovni družini. Pri žalnem obre- du je čudovito pel farni pevski zbor. Sobrat je orisal pokojniko- vo življenjsko pot, prebrali so pi- smi, ki sta ju poslala koprski škof Jurij Bizjak in škofov vikar za slo- venske vernike v goriški nadško- fiji Karel Bolčina. Naj mu bo lahka domača zemlja, kjer je želel biti zakopan. Gospo- dar življenja pa naj ga obilno po- plača za vse, kar je dobrega nare- dil kot Njegov služabnik po vsem svetu! Nova Gorica / Šesta dobrodelna prireditev Goriška dlan “Ljubeče srce odpira roke” športni dvorani OŠ Milojke Štrukelj v Novi Gorici je Goriška območna Karitas (GOK) že šesto leto po vrsti pripravila dobrodelno prireditev Goriška dlan. Letošnja z naslovom Ljubeče srce odpira roke je bila 12. oktobra z motivom iz besed sv. Terezije iz Kalkute: “Sad vere je ljubezen. Sad ljubezni je služenje. Sad služenja je mir. ” Namen dobrodelne prireditve je bil tudi letos zbiranje sredstev za pomoč družinam, posameznikom, bolnim in invalidom v finančni stiski. Tistim, ki živijo na pragu revščine, GOK pomaga s hrano, z oblekami, s higienskimi in drugimi pripomočki ter s plačilom zapadlih računov. GOK deluje na celotnem Goriškem pastoralnem območju v 41 župnijah in povezuje 251 stalnih in 200 občasnih prostovoljcev, ki so v letu 2017 opravili več kot 26.300 ur prostovoljnega dela, kar po zakonu o V prostovoljstvu predstavljaveč kot 260 tisoč evrov. Vobeh centrih Karitas, v Novi Gorici in Grgarju, je leta 2017 pomoč v hrani prejemalo 283 družin in 169 posameznikov, pripravljenih pa je bilo 7.025 paketov hrane za 1.158 oseb. Večina prosilcev je ob tem izbrala tudi oblačila, obutev in druge uporabne predmete. Lansko leto je GOK pomagala pri plačilu nujnih zapadlih položnic v skupnem znesku 42.137 evrov. Na lanski prireditvi Goriška dlan je bilo zbranih skupaj z darovi za prireditev, srečelovom in drugimi dobrodelnimi prispevki 7.845 evrov. Z zbranimi sredstvi je GOK za pomoč družinam, otrokom, starejšim in invalidom nabavila hrano in higienske potrebščine, del sredstev pa je bil namenjen poravnavi zapadlih računov. Tudi letos je polna dvorana na dan prireditve z navdušenjem spremljala program, ki so ga oblikovali mladi Harmonikarji s Planote, Otroški pevski zbor iz Mirna (na sliki), MoPZ Provox, plesalci KUD Plesne sanje, Gregor Rihtar s hčerko Elo, ansambel Jureta Zajca ter baritonist Marko Kobal ob spremljavi citrarja Tomaža Plahutnika, zgodbo o Aleksandrinkah pa so pripovedovale igralke iz Društva žena Prvačina. Predsednik GOK Cvetko Valič je v uvodnem nagovoru poudaril, naj nas dejanja dobrote vodijo k resničnemu srečanju z ubogimi, kajti, če res želimo srečati Kristusa, se ga moramo dotakniti v življenju trpečih in ubogih, ki niso težava, ampak izziv, da bi lahko živeli evangelij. Nadaljeval je z zahvalo organizatorjem večera, karitativnim delavcem pri pripravi dvorane in sodelujočim umetnikom, vsem dobrotnikom karitas in prisotnim, ki so pomagali tako z darovi kot prisotnostjo na prireditvi. Urška Testen Foto atelje Pavšič-Zavadlav oprski škof msgr. Jurij Biz- jak vabi vse duhovnike in vernike na spominsko slovesnost ob 100-letnici konca prve svetovne vojne, ki bo v so- boto, 27. oktobra 2018, ob 17. uri na Sveti Gori. Sveto mašo za vse padle in umrle na soški fronti in v prvi svetovni vojni bo vodil Njegova Ekscelenca dr. Juliusz Ja- nusz, Apostolski Nuncij v Slove- niji. K somaševanju so povablje- ni vojaški ordinariji držav, ki so nastale po razpadu Avstro- Ogrske in so se v letih 1915-17 bojevali v dvanajstih bitkah soške fronte, vojaški ordinarij Re- publike Italije, predstavniki cer- kva in verskih skupnosti, ki so na soški fronti imele svoje kurate, ter predstavniki cerkvenih in ci- vilnih oblasti v Republiki Slove- niji. Pred spominsko sveto mašo bo ob 15. uri v baziliki nastopil Orkester Slovenske vojske, pri sveti maši bo pel mešani pevski zbor iz Levpe, takoj po sveti maši pa bo v baziliki nastopil moški pevski zbor ‘Razpotje’ s spore- dom pesmi v jezikih različnih narodov. V nedeljo, 28. oktobra K Koprski škof Bizjak vabi v soboto, 27. oktobra 2018, na Sveto Goro Slovesnost ob 100-letnici konca prve svetovne vojne 2018, ob 11. uri pa bo na Cerju obred polaganja vencev pred spomenikom vsem padlim. “Žrtvam prve svetovne vojne se zahvaljujemo za njihov zgled žive vere v smisel trpljenja in smrti, za njihovo trdno upanje v lepšo prihodnost, za njihovo brezmejno ljubezen do domovi- ne, in prosimo Gospoda, naj vsem rajnim podeli večni pokoj, nam pa vzajemno blaginjo v trajnem miru”. OJ TA SOLDAŠKI BOBEN (Raz- mišljanje škofa Jurija Bizjaka ob 100-letnici konca prve svetovne vojne) ‘Kdo je hodil po dolini soški? Milost Božja, kaj je znamenj tam'! (Župančič). Med takšna sveta znamenja v dolini soški lahko štejemo tudi vsa znana in manj znana vojaška pokopališča prve svetovne vojne, s katerimi je tako na gosto posejano celot- no Posočje. Tudi vsak izmed nas lahko reče, kakor piše prerok Ezekiel: ‘In Gospod me je peljal ven ter me postavil sredi doline, ki je bila polna mrtvaških kosti …’ (Ez 37,1). Podatki o številu padlih in števi- lu žrtev soške fronte se gibljejo med 186.000 padlih, ki so zabe- leženi, pa do tri ali štiri in tudi do petkrat večjega števila po- grešanih, ki jih tudi običajno šte- jemo med žrtve vojne, to pome- ni kar nekajkrat več od sedanjega števila prebivalcev naše Goriške, ki se vrti okrog 120.000. Zgodilo se je, kakor piše apostol v Razo- detju: ‘In angel je zamahnil s svojim srpom po zemlji ter obral vinsko trto na zemlji in (grozde) vrgel v veliko tlačilnico Božjega srda’ (Raz 14,19). In vse to naj bi bilo brez smisla in brez pomena? Ko pa so vsakemu človeku tudi lasje na njegovi glavi vsi prešteti (Mt 10,30)? Spopadi in razsula tolikšnih raz- sežnosti, kakor so svetovne voj- ne, še dodatno dajejo slutiti in do neke mere tudi razodevajo, kako hude so lahko zablode tudi celih narodov in njihovih vodi- teljev, kadar podležejo jedki za- visti in divjemu pohlepu. Kakor piše apostol: ‘In od kod med va- mi vojne in od kod boji? Ali ne od tod: iz vašega pohlepa, ki se vojskuje v vaših udih? Hlepite, pa nimate. Ubijate in zavidate, pa ne morete dobiti. Borite se in se vojskujete, pa nimate, ker ne pro- site. Prosite in ne prejemate, ker prosite s slabim namenom: da bi utešili svoj pohlep’ (Jak 4,1-3). In koliko soldaških bobnov tolče žalno koračnico tudi številnim današnjim ljudstvom in njiho- vim voditeljem, kadar kratkovid- ni izganjajo Gospoda iz svoje sre- dine in njegove zapovedi poriva- jo čez obzorje, še posebej kadar v divjem pohlepu brezčutno lo- mastijo po najšibkejših in s pre- glasovanjem poljubno premika- jo meje naravnih moralnih zako- nov, pa njihovi ukrepi in dejanja kljub temu veljajo za pravilne in dobre, ker pač vsi ali vsaj večina tako misli in tako dela! Gospod pa se jim posmehuje: ‘Naj ljudje vidijo, da so sami zase živina’ (Prd 3,18). Job namreč pravi o Gospodu: ‘Narode povečuje in jih pokončuje, narode razširja in jih ugonablja’ (Job 12,23). Ved- no v skladu z njih lastnimi ho- tenji in odločitvami, seveda! Kolo zgodovine pa se vrti naprej: zemeljska kraljestva se rušijo in se rojevajo nova – vsako seveda spet z izvirnim grehom v svoji duši. Kakor da ni bilo in ni druge poti – in je očitno tudi ni bilo in je ni in je nikoli ne bo! In kadar nobena stran ne zmore spraviti meča v nožnico (Jn 18,11), mo- rata obe strani kelih trpljenja iz- piti in posrkati do dna (Iz 51,17). Tudi za vse, ki na vojaških poko- pališčih soške fronte čakajo na vstajenje, pa veljajo tudi besede preroka Izaija: ‘Zanosili smo, se zvijali, rodili smo veter. Deželi nismo prinesli rešitve in niso se rodili prebivalci svetu: Toda tvoji mrtvi bodo oživeli, tvoji umrli bodo vstali. Zbudite se in se ra- dujte, ki v prahu počivate! Zakaj rosa svetlobe je tvoja rosa: Zemlja bo vrnila sence’ (Iz 26,18-19). In tudi vsa vojaška pokopališča soške fronte, ki jih ob stoletnici konca prve svetovne vojne pogo- steje obiskujemo, nam kličejo v spomin tudi besede našega Go- spoda o semenu, ki mora pasti v zemljo: ‘Resnično, resnično, po- vem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane samo, če pa umre, obrodi obilo sadu’ (Jn 12,24). In tudi zanje veljajo besede psal- mista: ‘Kateri sejejo v solzah, žanjejo v veselem petju. Odhaja- joči odhajajo in jočejo nesoči se- me za sejanje, prihajajoči priha- jajo z radostjo nesoči svoje sno- pe’ (Ps 126,5-6). Dragi bratje. Tudi setev soške fronte je bila obilna in brez dvo- ma je obilna tudi žetev. Škoda, kadar se bolj malo zmenimo zanjo: ‘Žetev je velika, delavcev pa malo’ (Lk 10,2). Tudi žrtve soške fronte nam sprašujejo vest in nam kličejo: Naš opomin je hud in pretresljiv in zgodovina je učiteljica življenja! Škof Jurij Bizjak Komorni zbor Ipavska, ki že 20 let združuje pevce iz različnih koncev Vipavske doline, je imel 21. oktobra v Logu pri Vipavi jubilejni koncert, v tem tednu pa bo na gostujoči turneji na Švedskem: koncertirali bodo v Štokholmu, za tam živeče Slovence pa bodo imeli koncert slovenske glasbe. V ponedeljek, 15. oktobra, je odlični zbor pod vodstvom nove dirigentke Damjane Vončina poklonil (žal maloštevilnim) goriškim poslušalcem izreden koncert, pravi užitek za ljubitelje vrhunske zborovske glasbe. V cerkvi sv. Andreja v Štandrežu pri Gorici so predstavili pesmi iz programa švedske turneje, najrazličnejše biser avtorjev iz različnih držav, tudi skladbe, ki so jih za komorni zbor napisali domači in tuji skladatelji. Med drugimi omenimo odlično izvedbo Lauridsenove O magnum mysterium, Makorjeve O lux beata Trinitas, pa tudi Vodopivčeve Ave Marije in drugih. Nekaj posebnega je bila pesem latvijskega skladatelja Eriksa Esenvaldsa, ki je pesmi dodal še uglašene zveneče kozarce, ki glasbi dodajajo neko mistično razsežnost. Čaroben glasbeni jesenski večer so pevci z odlično zborovodjo sklenili s slovensko Sonce že zahaja. Komorni zbor Ipavska v Štandrežu Goriška25. oktobra 20186 Javni razpis / 15. Priznanje Kazimir Humar Zveza slovenske katoliške prosvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica podeljujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom na osnovi utemeljitve predlagateljev in po presoji organizacij, ki priznanje podeljujejo. Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške prosvete na podlagi javnega razpisa. Priznanje se praviloma podeli za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2018 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete – 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra, 85, s pripisom na ovojnico: “Predlog za priznanje”. Vpis abonmajev Slovenskega stalnega gledališča za sezono 2018/19 v Gorici Slovensko stalno gledališče (SSG) se tudi letos predstavlja na Goriškem z zanimivim repertoarjem abonmajske sezone 2018/19, ki obsega osem večerov: štiri uprizoritve SSG, dve gostujoči predstavi ter dva brezplačna glasbena dogodka, ki ju “podarjata” goriška domova Kulturni dom in Kulturni center L. Bratuž. Prva predstava, pravzaprav koncert, bo na sporedu v četrtek, 25. oktobra 2018, ob 20.30 v gledališču Verdi v Gorici; koncertni večer bo izoblikovala priznana slovenska skupina Perpetuum Jazzile. Cene abonmaja SSG v Gorici (6 predstav in dva koncerta): redni 100 evrov, znižani (za študente brez starostnih omejitev) pa 50 evrov. Posamezne vstopnice: redna 20 evrov, znižana 17 evrov (under 26, over 65), dijaki, študentje in brezposelni 10 evrov. Posebna ponudba: mini abonma za 4 predstave po lastni izbiri (razen Perpetuum Jazzile) znaša 60 evrov. Vpisovanje abonmajev pri blagajni Kulturnega doma v Gorici (+39 0481 33288) vsak delavnik od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 18.00. Vse predstave abonmajskega programa bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi in bodo v dvoranah Kulturnega centra Lojze Bratuž, Kulturnega doma in gledališča Verdi v Gorici. Celoten program abonmaja SSG 2018/19 in splošne informacije so na razpolago tudi na spletni strani Kulturnega doma Gorica www.kulturnidom.it in na spletni strani Slovenskega stalnega gledališča www.teaterssg.com. Kratke V Štandrežu proti načrtovani plinski termoelektrarni Spet se prebuja “rumitarski duh” ... saj tako močan naj bo od- por vaške skupnosti tudi danes, saj je res težko, da načrtovana elektrarna ne bi ime- la negativnih učinkov na okolje. V prvi vrsti gre seveda za zaščito okolja in zdravje ljudi. Med dru- gim je bilo povedano, da odgo- vorni še niso poskrbeli za vsa pri- merna tehnična in okoljska do- voljenja, da goriška občinska uprava doslej še ni uredila načrta za zvočno onesnaževanje, da bi tak tip obrata moral biti bolj od- daljen od naseljenih območij, da razsežnosti elektrarne presegajo predpisane vrednosti v prostor- skem načrtu itd. Marsikdo je jasno povedal, da ni- ma več veliko upanja, saj so po- stopek za gradnjo obrata že V sprožili in ga bo zelo težko zau-staviti. Morda bi kazalo spreme-niti regulacijski načrt, so dejali. Če bo gradnja te elektrarne nei- zogibna, bi v novih razmerah in z novim prostorskim načrtom v prihodnje lahko vsaj preprečili gradnjo drugih podobnih struk- tur... Razpravo so spremljali tudi se- danji goriški občinski svetniki Walter Bandelj, David Peterin, Andrea Picco in Nicol Turri ter sovodenjski kolega Julijan Čav- dek; med nekdanjimi sta Nataša Paulin in Božidar Tabaj znala iz bogate izkušnje marsikaj poveda- ti o bitkah za ohranitev vasi v preteklih desetletjih. Kljub vse- mu je bilo večkrat poudarjeno, da bi ljudje želeli bolj “agresivne” izvoljene upravitelje, ki da so pre- več oddaljeni od navadnih ljudi; radi bi politike, ki so pripravljeni tudi tožiti predstavnike uprav, če je to potrebno; radi bi spet imeli več zaupanja v politiko in politi- ke, saj so zanesljive in borbene predstavnike pripravljeni kon- kretno in številčno pod- preti. Na koncu so člani odbo- ra (večkrat so poudarili, da je odbor transverza- len, da nima politične barve in da mu je pri srcu izključno dobro vaške skupnosti) sklenili, da ne nameravajo vreči puške v koruzo. “Združimo moči”! Najprej bodo zbi- rali podpise in peticijo nameravajo predstaviti občinskim možem; ne izključujejo niti prote- stne manifestacije. Hkra- ti pozivajo politike in pričakujejo njihov odziv. Ljudi vabijo, naj se jim pridružijo, da bo ta skupnost ved- no večja in močnejša. Prepričani so, da problem ni tehnične nara- ve, temveč politične. “Več nas bo, več zanimanja bo politika po- kazala za nas”. To je vendar bitka “za našo prihodnost, za naše otroke”! / DD Feiglova knjižnica Prva pravljična urica v šolskem letu 2018/2019 o se poslovi poletje in se v naše kraje vrne jesen, ki obarva naravo v neštete odtenke toplih barv in nam da- režljivo polaga v naročje veliko sadov, se v Feiglovo knjižnico v Gorici vračajo Pravljične urice. Te s svojimi čarobnimi vsebinami vodijo otroke v neizmerni svet domišljije, kjer vladajo pravica, dobrota in lepota in kjer se vselej vse dobro izteče za pridne pra- vljične junake. Ob pravljičnih vsebinah otroci K odkrivajo svet in čudovita bitja,ki prebivajo na njem. Vse to pajim pomaga pri rasti in pri spoz- navanju vrednot, ki bi morale zmeraj prevladovati nad vsem. Letošnje očarljivo pravljično po- potovanje se je začelo v ponedel- jek, 8. oktobra 2018, ko se je v Mladinski sobi, odlično založeni s krasnimi ilustriranimi knjiga- mi, zbralo lepo število predšol- skih otrok, pa tudi prvošolčkov, ki so radovedno čakali, kaj jim bo pripovedovala tokratna pra- vljičarka Vesna Tomsič, ki si je v letih nabrala nešteto izkušenj v družbi otrok, tudi kot režiserka. Udobno sede na blazinicah so lahko poslušali pravljico Kakšne barve je poljubček? Pravljico o deklici Moniki, ki so jo vsi ime- novali Minimonika, je napisala katalonska slikarka Rocio Bonilla (Barcelona, 1970) in je v prevodu Veronike Rot izšla lani pri Celjski Mohorjevi družbi. Minimonika je kot vsi otroci zelo radovedna, rada posluša pravljice, rada ima sladice, ljubi živali in naravo, ra- da dirja s kolesom. Najraje pa riše s svojimi barvicami živih barv vse, kar ji pade na misel. Nikdar pa ni še narisala poljubčka. Saj ni- ti ne ve, kakšne barve bi bil lahko poljubček! V roke jemlje vsako barvo posebej, vsaka ji vzbuja drugačna čustva in občutke, a pri vsaki najde tudi kakšno napako. Nobena ji ne ustreza. Na koncu se pa vendarle odloči, da bo njej poljubček mavričnih barv, ker ta- ko čuti, ko poljubčke sama lju- beznivo razdaja mamici, očku … Pravljičarka Vesna je pri tem po- vabila prisotne otroke, naj še sa- mi preverijo, kakšne občutke imajo, ko dajo velik poljubček mamici. Vsakemu je nato izročila papirnato srčke, ki so ga mali ci- cibani po svojih vzgibih odeli v izbrane barve in ga nato prilepili na “tablico”, na katero je prej ri- sala Vesna, saj se je ob pripovedo- vanju zgodbice igrivo vživela v malo zvedavo deklico. Ob koncu so si mali poslušalci pri prijaznih in postrežljivih knjižničarkah Bredi, ki je na začetku izrekla dobrodošlico najmlajšim obiskovalcem knjižnice, in Martini izposodili kakšno knjižico, da se bodo z njo tudi doma prepustili domišljiji. Namen Pravljičnih uric je tudi ta, da otroci že v najrosnejših letih vzljubijo knjige in branje in se na- vadijo zahajati v “knjižni hram”. IK Deset mladih je prejelo zakrament sv. birme v nedeljo, 16. septembra, v cerkvi v Pevmi. Dve leti jih je pripravljal g. Marijan Markežič skupno z gospo Magdo Mačus, zakrament je podelil nadškof msgr. Carlo Redaelli. Pri- volitev so izrekli: Tom, David, Petra, Mitja, Lenart, Ana, Nicole, Aleksandra, Giorgio in Kea. Foto Bumbaca V nedeljo, 7. oktobra 2018, smo letniki 1948 praz- novali 70 let. Praznovanje je bilo zelo preprosto. Najprej smo šli na pokopališče na Jazbinah in v Števerjanu ter položili na grob šopek rož vrstni- kom, ki so prezgodaj odšli v večnost. Sledila sta si sv. maša v domači cerkvi, nato pa kosilo v go- stilni Vogrič. Ob tej priložnosti je vsak od nas pre- jel v dar sliko s trgom v Števerjanu in Formenti- nijevim parkom iz daljnih časov. / Zvonko Simčič Na fotografiji: v prvi vrsti Silvana, Milena, Gian- na in Zvonko, v drugi vrsti Ivan, Ciril, Lucijka, Mario in Klara. Predavanje o vzgoji Center za pomoč življenju vabi v soboto, 27. oktobra, ob 16. uri v dvorano palače Attems na Trgu De Amicis na srečanje s psihologom in psihoterapevtom Ginom Soldero o vzgoji in biti. Predavanje je namenjeno v prvi vrsti vzgojiteljem in staršem, ki imajo pogosto težave pri vzgoji otrok; ta je namreč danes resnično zapletena. V današnji družbi je zunanji svet zamenjal notranjega, imeti je pomembnejše kot biti, konformizem je zamenjal izvirnost, vzgoja izobraževanje. Center za pomoč življenju foto dd Sv. birma v Pevmi Goriška 25. oktobra 2018 7 ot sonca zlat zaton je naslov antologijske zbirke poezij p. Vladi- mirja Kosa, ki je pred nekaj tedni izšla pri Goriški Mohor- jevi družbi in so jo 19. okto- bra krstno predstavili v Gale- riji Ars na Travniku v Gorici. Predsednik založbe msgr. Re- nato Podbersič je uvodoma spregovoril o poslanstvu pe- snika, ki piše, da živi in obsta- ja; ki širi ljubezen, “kaj šele, če je tudi duhovnik”. Poslan- stvo GMD ni samo izdajati za domači log, ampak “presega- ti meje”, je še dejal: nova knjiga je namreč posebna “povezava z daljno Japonsko”, je še dejal msgr. Podber- sič zbranim, med katerimi je bila tu- di senatorka Tatjana Rojc. Pater Kos, rojen leta 1924, je redov- nik Družbe Jezusove, misijonar, pe- snik, esejist, univerzitetni profesor filozofije, emigrant, ki je izkusil brezdomstvo, humanitarni delavec v zavodu za otroke in domu za osta- rele, ki že več kot 60 let živi in ustvar- ja na Japonskem. Mnogi literarni K kritiki ga imajo za največjega še živečega zdomskega pesnika in naj- vidnejšega predstavnika zdomske religiozne poezije. V pogovoru s prof. Marijo Češčut je urednica zbirke dr. Maja Melinc Mlekuž občuteno prebrala nekaj poezij. Med drugim je povedala, da gre za izbor reprezentativnih pesmi, ki so bile objavljene v Koledarju GMD od leta 1995 dalje in nakazu- jejo njegovo pesniško ustvarjanje. Kos je “človek mnogih znanj in spo- sobnosti, pa hkrati zelo ponižen in otroško čudeč se stvarstvu okoli se- be”. Na edinstven način je “znal združiti ljubezen do slovenske be- sede, matične domovine in hkrati svetovljanskost”. Med študijem na Irskem je v jezuitskih knjižnicah spoznal velike evropske pesnike ti- stega časa, ki so gotovo vplivali na njegovo ustvarjanje. V literarno-zgo- dovinskem smislu je edinstven zaradi svojega modernističnega pridi- ha: “Lahko rečemo, da je prvi modernistični avtor, avantgardist”, kar je trdil že Tine Debeljak. Tudi za- to je velika škoda, da je bil na Slovenskem dolgo nepoz- nan, po krivici spregledan, zamolčan. Do leta 1993 je bil p. Kos brezdomec, brez državljanstva; šele kasneje je po posredovanju brata Boža Kosa prišel do tega. Veliko je sodeloval z Buenos Airesom, Zorkom Simčičem, Sloven- sko kulturno akcijo, Med- dobjem itd. Želel si je literarne kritike, da bi kdo ovredno- til njegovo delo, da bi dobil smernice za naprej; “sam je iskal besede, sam se je poigraval, sam je bil svoj literarni kritik in recen- zent”. V matični domovini je začel objavljati šele leta 1998, izšlo je 20 pesniških zbirk. Prej je objavljal v Argentini, prvo pesniško zbirko (Dober večer, Tokio) pa je v samo- založbi izdal leta 1960 na Japon- skem: prav ta je mejnik, kjer se kaže modernistični slog pisanja. Na Ja- ponskem je rad poslušal haikuje, bližja mu je bila petvrstična pesem tanka. DD / str. 16 Obvestila Mešani pevski zbor Društva Unitri Nova Gorica z zborovodjem Urošem Cejem vabi nove moške glasove: tenorje, baritone, base. Kontakt, pisarna društva na Erjavčevi ulici 4 od ponedeljka do četrtka od 10. do 13. ure. Na Večstopenjski šoli v Gorici iščejo profesorja za kratko suplenco italijanščine za osemnajst tedenskih ur. Suplenca bi se lahko spremenila v celoletno. Kandidati naj pokličejo tajništvo šole na telefonsko številko 0481/531824 interno 4. Župniji Pevma in Jazbine ter Združeni pevski zbor vabijo v soboto, 27. oktobra, na Jazbine, kjer bo ob 17.45 sv. maša za vse padle v prvi svetovni vojni; v soboto, 27. oktobra, pa v Pevmo k sv. maši ob 19. uri. Po maši bo pevsko-orgelski koncert v čast Mariji Kraljici Miru. Pojejo združeni pevski zbor Jazbine-Pevma in solisti. Na Jazbinah bo v nedeljo, 28. oktobra, na zahvalno nedeljo, ob 14.30 blagoslov traktorjev, blagoslov obnovitvenih del na koru in pevsko-orgelski koncert v čast Mariji Kraljici Miru. Pojejo združeni pevski zbor Jazbine-Pevma in solisti. Občina Števerjan obvešča, da bo polaganje vencev 1. novembra potekalo pred spomenikom na Trgu svobode po sv. maši, ki se bo začela ob 9. uri, ter pred spomenikom padlim na Jazbinah ob 11.15. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja v soboto, 10. novembra, tradicionalno martinovanje s prijateljskim druženjem v agriturizmu BAJTA- Fattoria carsica-Kraška domačija v Saležu pri Zgoniku. Vpisujejo do 31. oktobra do zasedbe razpoložljivih mest po tel. 0481-884156 (Faganel A.), 346-1206031 (Knez S.), 0481-882183 (Visintin D.), 0481-78138 (Stor S.). Avtobus bo odpeljal ob 16.30 iz Gorice s trga Medaglie d'oro/Goriščka z običajnimi postanki pri vagi blizu pevmskega mosta, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču, v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah in v Doberdobu. Svet slovenskih organizacij sporoča, da je sklican 14. redni občni zbor, ki bo v prvem sklicu v četrtek, 15. novembra 2018, ob 8. uri in v drugem sklicu v petek, 16. novembra 2018, ob 17. uri v občinski dvorani v Špetru, ulica Alpe Adria 56. “Male oglase” najdete na našem portalu www.noviglas.eu. Darovi Za cerkev v Pevmi: ob smrti dragega svaka in strica Silvana Bensa darujejo namesto cvetja na grob Andrej, Mirjam, Aleksandra, Benedikt in Simon 200 evrov. Zahvala Zahvala naj gre g. župniku Marijanu Markežiču za tolažilne besede, vsem pevcem za mogočno in ganljivo petje, veliki množici ljudi, vaščanom in prijateljem, ki so pospremili na zadnjo pot našega dragega Silvana. Družina Bensa. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 26. 10. 2018 do 1. 11. 2018) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www.radiospazio103.it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 26. oktobra (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 27. oktobra (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, terskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Nedelja, 28. oktobra: ponovitev oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 29. oktobra (v studiu Sanja Vogrič) Torek, 30. oktobra (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 31. oktobra (v studiu Danilo Čotar): Samotni pastir: Trdoživi brinov grm - Izbor melodij. Četrtek, 1. novembra (v studiu Andrej Bavcon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. Vse predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu. Prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedeža: pri blagajni 30. septembbra in 7. oktobra 2018 od 11. do 12. ure in eno uro pred vsako predstavo. Informacije: Vanja 347 9748704, Matej 349 2247961 (od 20. do 21. ure), Božo 328 6669048. Abonma za 5 predstav 33 evrov, znižan 28 evrov *; vstopnica 8 evrov, znižana 6,50 evra * *Študenti, starejši od 70 let, društvene in družinske skupine PD ŠTANDREŽ Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin PROGRAM PREDSTAV: POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - Nedelja, 28. 10. 2018, ob 17. uri KPD Planina Gledališka skupina - Sele (Avstrija) Marc Camoletti KATASTROFALNA VEČERJA komedija - Nedelja, 18. 11. 2018, ob 17. uri Amatersko gledališče Vrbje Tone Partljič ŠČUKE PA NI komedija - Nedelja, 9. 12. 2018, ob 17. uri Gledališko društvo Kontrada - Kanal Josip Drobnič, Peter Harl PRAVI SLOVENEC komedija PD Štandrež - Gledališki odsek Premiera - Sobota, 26. 1. 2019, ob 20. uri Abonmajska predstava - Nedelja, 27. 1. 2019, ob 17. uri Neil Simon BOSA V PARKU komedija ZREJLO JE ŽITO koncert in predstavitev zgoščenke ob 10. obletnici zasedbe Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel zborovodja David Bandelj gost večera Nina Kompare Kulturni center Lojze Bratuž sobota, 3. novembra, ob 20. uri Koncert organizira Krožek Anton Gregorčič v sklopu projekta “Zastavimo skupne moči za skupne cilje”, ki ga podpira Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina na podlagi zakona 38/2001 Ob prerani izgubi dragega moža, očeta in nonota SILVANA BENSE izrekamo iskreno sožalje ženi Mariji, sinovoma Aleksiju in Borutu ter hčerki Eleni z družinami ČLANI DRUŠTVA SABOTIN, PEVCI MOPZ ŠTMAVER in VSI PRIJATELJI KOROŠKI KULTURNI DNEVI NA PRIMORSKEM Prireditve na Goriškem Četrtek, 25. 10. 2018, ob 10. uri Gorica, Katoliška knjigarna NA KAVI S KNJIGO Predstavitev publikacije Tiha zemlja z avtorjem Nužejem Tolmaierjem se bo pogovarjal Damjan Paulin Soprireditelj Katoliška knjigarna Četrtek, 25. 10. 2018, ob 11.15 Gorica, avditorij višješolskega centra, ul. Puccini Recital France Prešeren – KRST PRI SAVICI Nastopa Janko Krištof, glasba Tonč Feinig Petek, 26. 10. 2018 Gorica, Otroški vrtec Ringaraja, ul. Brolo, ob 10. uri Doberdob, Otroški vrtec Čriček, ob 14.30 Lutkovna predstava RADOVEDNI SLONČEK Nastopa Lutkovna skupina Mladi Celovčani SKD Celovec Petek, 26. 10. 2018, ob 20.30 Števerjan, velika dvorana župnijskega doma Mladinska gledališka predstava v okviru abonmaja niza Gledališče na ocvrtem SKPD F.B. Sedej V GARDEROBI Nastopa gledališka skupina Štkgra KPD Šmihel Nedelja, 28. 10. 2018, ob 17. uri Štandrež, župnijska dvorana Gledališka predstava v okviru abonmaja PD Štandrež TOTALNO KATASTROFALNA VEČERJA Nastopa Gledališka skupina KPD Planina – Sele Krščanska kulturna zveza – Celovec Slovenska prosveta – Trst Zveza slovenske katoliške prosvete – Gorica Slovensko kulturno središče Planika - Ukve Združenje don Mario Černet - Ovčja vas v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij s podporo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Predstavitev pesniške zbirke p. Vladimirja Kosa “Pesem je kot sonca zlat zaton” GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA foto dd Kultura25. oktobra 20188 Pogovor / Walter Lazzarin, pisatelj na ulici “Nisem ulični umetnik, ampak umetnik, ki je na ulici” alter Lazzarin je mlad italijanski avtor z zani- mivo življenjsko zgod- bo in pogledom na svet. Samo- svoj je tudi v izbiri poklica, saj je menda edini scrittore per strada, pisatelj na ulici, na svetu. Kljub mladosti je izdal že vrsto knjig in bil večkrat nagrajen. Teme njego- vih romanov so sodobne in prite- gnejo številne mlade in manj mla- de bralce. Poleg tega piše tudi tav- tograme. Več o njem preberite v intervjuju. Walter, nam lahko poveš kaj o svojem življenju? Kje si rojen, kje si obiskoval osnovno šolo? Kakšni so tvoji spomini na otroštvo, šolo, sošolce? Rojen sem v Padovi, a začetkov svojega življenja v Padovi se sploh ne spomnim. Ko sem bil star štiri leta, sva se z mamo preselila v Ro- vigo. Brez očeta, ki je odšel v Nemčijo, iskat srečo. Iz osnovne šole se spomnim velikega drevesa sredi dvorišča, prijateljev, s kateri- mi smo se igrali nogomet in skri- vanje, in učiteljice, ki sem ji men- da, kot pravi stara zgodba, zlomil mezinec. Študiral si filozofijo in ekono- mijo. Kako si se odločil za študij filozofije? In kje si študiral? Kaj ti je dal ta študij? Kako je nate vplivalo študentsko življenje? Kakšen vpliv so imeli nate vsakdanje življenje, kultura, politika … v mestu, v katerem si študiral? Ko sem v Bologni diplomiral iz ekonomije, sem se sam odpravil na potovanje po Irski, Angliji, Grčiji in Turčiji. Po devetih mese- cih sem se vrnil v Rovigo. Name- raval sem si najti delo, ki bi mi omogočilo, da se še naprej učim. Rekel sem si, da bi bilo biti profe- sor prava stvar. Odločil sem se, da se v Padovi vpišem na študij filo- zofije, da bom lahko potem poučeval filozofijo in zgodovino na srednji šoli. Filozofija me je naučila razumevati, kako pomembna je natančnost in dosled- nost v mišljenju, ka- dar pišemo besedila. Po diplomi si filo- zofijo tudi poučeval. Kako vi- diš to izkušnjo zdaj, po nekaj letih? Kot profesor sem se naučil govoriti pred publiko. Če sem se ka- sneje, na televiziji, počutil prijetno, to dolgujem šolskemu katedru. Zakaj si se odločil pustiti službo pro- fesorja? Ti poučevanje ni bilo več všeč? Ti ni bil všeč šolski sistem? Morda nisi imel dovolj prostega časa za ustvar- janje? Ali so bili krivi dijaki, ki jih filozofija ni zanimala? Poučevati mi je bilo všeč in mi je še vedno. Ni slučaj, da vodim ve- liko delavnic in tečajev kreativne- ga pisanja, tudi po šolah. A moja strast je pisanje. Poučevanje in pi- sanje sta dejavnosti, ki ju lahko združujemo, a moje sanje so bile in so še živeti samo od pisanja. Kako si se odločil postati pisa- telj na ulici? Si morda srečal ka- kega drugega pisatelja na ulici in od njega dobil navdih ali je W to povsem tvoja zamisel? Kakosi si na začetku te nove karierezamišljal svoje življenje? In kaj lahko povedati zdaj, po nekaj letih izkušenj? Leto 2014 je bilo hudo. Bil sem naveličan in potreboval sem kaj novega. Medtem sem dobil idejo za pisanje romana: glavni junak te zgodbe je bil mlad fant, ki je hotel postati znan kot pisatelj, za- to je s svojo zadnjo knjigo potoval po Italiji. Začel sem pisati to zgod- bo, a potem sem se ustavil. In leta 2015 sem se odločil, da bom sam junak te zgodbe. In sem odpoto- val. Po treh letih ta projekt, biti pi- satelj na ulici, še vedno živi. Pre- den sem začel, me je bilo strah, bal sem se, da se ljudje ne bodo ustavljali, da se mi ne bodo pri- bližali. Toda motil sem se. Ta izkušnja mi je omo- gočila spoznati veliko ljudi. In privedla me je do tega, da bolje poznam samega sebe. Pripovedoval si, kako ti je nekdo podaril pisalni stroj Olivetti, ki te še ved- no spremlja. Lahko o tem poveš kaj več? Bil sem v Rimu, na Trgu della Madonna dei Monti. Neka gospa me je videla, vprašala me je, kaj počnem, in ko sem ji poda- ril tavtogram, me je pohva- lila in mi rekla: “Če se lahko po- poldan srečava pri moji hiši, ti po- darim lep rdeč pisalni stroj Olivet- ti”! Ko si na ulici in pišeš, srečaš mnogo ljudi. So oni tisti, ki se ti približajo? In katera vprašan- ja ti najpogosteje postavljajo? Na ulici pišem in največ, kar rečem, je kak pozdrav. Ne želim vznemirjati ljudi, ki gredo mimo. Pustim, da se mi sami približajo. Navadno vprašajo: “Kaj delaš”? Ali: “Kaj pišeš”? Ali pa: “Kje najdeš trak za pisalni stroj Olivetti”? Katera pa so najbolj izvirna vprašanja? Ali vprašanja, ki te navdihujejo ali se dotaknejo tvojega srca in jih ne moreš po- zabiti? Nekoč se mi je približala neka de- klica in me vprašala, kaj počnem, in začel sem ji pripovedovati in ji podaril neko zgodbo. Prebrala jo je in začela jokati. Rekla mi je: “To, kar počneš, je prelepo”. Si na ulici zasnoval svoj roman Il drago non si droga (Zmaj se ne zadeva)? Ali pa moram mor- da najprej vprašati, kaj pišeš na ulici? O kakšnih temah? Ali te zapise potem podariš osebam, ki jih srečaš na ulici? Ali kaj počneš s temi besedili? Pišeš tu- di, če te kdo prosi, da kaj na- pišeš, na primer ljubezensko pi- smo, pismo za mamo, prošnjo za delo … in tako dalje? Roman Il drago non si droga sem napisal namenoma, za neki projekt, preden sem po- stal pisatelj na ulici. Potrebo- val sem zgodbo, ki bi bila všeč bolj ali manj vsem bral- cem. Tako sem si zamislil zgodbo, v kateri nastopajo osebe različnih starosti, in te- mo, ki bi lahko zanimala mlade in manj mlade. Na ulici pa pišem vedno samo tavtograme. Zgodilo pa se mi je že, da so me kaki tujci pro- sili, naj jim napišem pismo v ita- lijanščini. Nekdo je želel pisati svoji zaročenki, Italijanki, tako da sem mu napisal ljubezensko pi- smo zanjo. Torej si si na ulici zamislil ro- man Il drago non si droga? Ka- ko si prišel na idejo pisati o ne- kem narkomanu oziroma o narkomanih? Morda zato, ker jih je tudi v Italiji veliko? Si ho- tel s svojim romanom na ves glas povedati, da prav vsi potre- bujemo spoštovanje in ljube- zen? Roman Il drago non si droga sem napisal doma, pozimi. Želel sem zgodbo, ki na neki način ubeseduje moje otroštvo, ko so se v jav- nih parkih našega me- sta zbirali mnogi odvi- sniki. Takrat sem bil otrok in mislil sem, da so to slabi fantje, v re- snici pa so bili samo iz- gubljene duše, ki so po- trebovale pomoč. Nam lahko v nekaj be- sedah poveš, o čem go- vori ta zgodba? V njej nastopajo mama, njen sin, oče, ki se drogira, njegovi prijatelji … Giacomo ima skoraj osem let. Zelo je jezen na mamo in nekega večera se odloči pobe- gniti. S svojo najljubšo igračko, plišastim zma- jem, ponoči zapusti dom in skozi železno ograjo smukne v park. Tu sreča skupino odvisnikov in tatov. Odkrije, da je eden med njimi njegov oče, ki ga doslej ni še nikoli srečal. V tem trenutku se začne njegova pusto- lovščina. Noč preživi v parku, z očetom in Lukrecijo, njegovim dekletom. Ko se njegova mama zjutraj zbudi, najde prazno postel- jo. Miličniki morajo odkriti, kam je odšel Giacomino. Ga bodo našli? Kdor bo prebral knjigo, bo izvedel, kako se zgodba nadaljuje. Meni je bil ta deček všeč. Ni ga bilo strah. Ali bolje, njegova ve- doželjnost je bila tako velika, da je premagal strah. Giacomo, glavni junak romana, se počuti kot pustolovec. Kot neki Indiana Jones. In tudi če ga je strah, se nikoli ne odreče raziskovanju. Nekaj podobne- ga kot Pisatelj na ulici. Si morda predstavil ta roman v šolah, kulturnih centrih, na TV ali radiu? Kaj o njem pravijo bralci? Na primer mlajši bral- ci? Roman Il drago non si droga je imel to srečo, da ga je bralo veliko študentov, predstavljen je bil na TV, v različnih knjigarnah, društvih, barih. Odzivi bralcev so bili večinoma pozitivni: na splet- ni strani Goodreads, ki je med lju- bitelji knjig najbolj obiskana spletna stran, je roman dobil oce- no 3,64 od najvišje možne 5, ali 7,28 od najvišje možne 10. Meniš, da ti je uspelo nagovo- riti bralce, jih spodbuditi k raz- mišljanju o tem problemu? Mislim, da mnogi današnji mladi ne poznajo časov, ko je heroin uničeval našo deželo. Morda so videli filme, kot je na primer Trainspotting, a ne predstavljajo si, kakšna je bila Italija v osemde- setih letih 20. stoletja. Upam, da mi je uspelo komu pomagati, da si bolje predstavlja tedanjo Italijo. Toda Il drago non si droga ni tvoja prva knjiga. Čeprav si mlad, si že objavil kar nekaj Einspielerjeva nagrada 2018 Prejemnik koroške nagrade je univ. prof. dr. Heinrich Neisser arodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zve- za (KKZ) podeljujeta letošnjo Einspielerjevo nagrado pravniku in nekdanjemu drugemu pred- sedniku avstrijskega državnega zbora dr. Heinrichu Neisserju v zahvalo za njegovo dolgoletno prizadevno delovanje v prid ko- roškim Slovencem, predvsem za njegovo sodelovanje pri predlo- gih za avstrijski zakon o narod- nih skupnostih, njegov doprinos k znanstvenim projektom za zaščito narodnih skupnosti ter za njegovo javno zavzemanje za N pravice narodnih skupnosti. Podelitev bo v ponedeljek, 19. novembra 2018, ob 19. uri v Ti- schlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu (10. -Oktoberstrasse 25/I). Slavnostni govornik bo dr. Valentin Inzko. Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza od leta 1988 dalje podeljujeta Ein- spielerjevo nagrado, da počastita osebnosti javnega življenja, zna- nosti, umetnosti in kulture iz večinskega naroda na Koroškem in preko meja Koroške za njiho- vo razumevanje in njihov an- gažma za probleme slovenske narodne skupnosti na Ko- roškem. knjig: A volte un bacio, 21 let- tere d'amore … Objavil sem štiri knjige in v pre- dalu jih imam še najmanj šest. Čakam na kakega velikega za- ložnika, da mu jih predlagam v objavo! Bil si tudi že večkrat nagrajen! Od časa do časa se zgodi, da zma- gam na kakem literarnem na- tečaju. Sreča? Tudi! Pripovedoval si mi tudi o svo- jem založniku, RedFox … RedFox je založniška hiša iz Pado- ve. Njen lastnik je moj prijatelj, s katerim tu in tam sodelujem v ra- zličnih projektih v zvezi s pisanjem, tudi s pod- jetji. Pišeš tudi tavtograme. Nam lahko razložiš, kaj so tavtogrami, in poveš, če seveda ni skrivnost, ali nameravaš objaviti tudi te? Tavtogram je besedilo, v katerem se vse besede začnejo z isto črko. Izdal sem dve knjigi tavtogra- mov: leta 2012 knjigo 21 Lettere d'amore in le- ta 2017 knjigo Ventuno vicende vagamente ver- gognose. Pred menoj so bili tavtogrami samo igra, ki je nihče nikoli ni jemal preveč resno. Ra- zen Umberta Eca se pi- sanja tavtogramov ni lo- til skoraj noben veliki pisatelj. Pa tudi Eco se jim ni resno posvečal. Njegov Povero Pinoc- chio je na dokaj nizkem nivoju. Kaj ti pomeni pisanje? Je to no- tranja potreba po ustvarjanju, izražanju skozi besede, zgodbe? Biti pisatelj, izdajati in predsta- vljati knjige, biti pisatelj na uli- ci, vedno v stiku z ljudmi … je tudi način življenja, ki ti, pred- videvam, daje veliko svobode? Svoboda je tudi tema v knjigi Il drago non si droga … Svoboda je utvara. Svoboda je pro- tisloven pojem. Meni je všeč sa- mostojnost, da nimam ne šefov ne podrejenih. Pisati pomeni rav- no to. Zjutraj se zbudiš, kadar hočeš, ponoči ostaneš pokonci, dokler hočeš. Če imaš možnost biti pisatelj po poklicu, ti to omo- goči, da si gospodar svojega časa. Pisati pa ti, nasprotno, omogoči, da vedno rasteš: da se razvijaš sko- zi zgodbe, da skozi zaplete in ju- nake zgodbe odkrivaš svetove in odkrivaš sebe. In upaš, da se bo kdo od bralcev naučil kaj o tebi in osebnostno rasel, tudi zahvaljujoč se tebi. Si pisatelj na ulici le v Italiji ali tudi kje drugje? Pripovedoval si že o svojih potovanjih … Lah- ko poveš kaj o potovanju tudi za naše bralce? Si srečal še dru- ge pisatelje na ulici? Mimogre- de, ali ni neka pomenska razli- ka med besedno zvezo scrittore di strada (ulični pisatelj) in scrittore per strada (pisatelj na ulici)? Pravilneje bi bilo scrittore di stra- da, toda moj projekt je bil potujoč. Da bi posredoval to zamisel o po- tovanju, sem izbral besedno zvezo scrittore per strada. Nisem ulični umetnik, ampak umetnik, ki je na ulici. To je bistvena razlika. Ker pišem v italijanščini, me je projekt pisatelj na ulici povedel v vse pokrajine Italije, ne pa tudi na ulice drugih dežel. Vendar sem bil povabljen, da francoskim študen- tom, ki na univerzi v Bordeauxu študirajo italijanščino, pripovedu- jem o svojem projektu. Drugih pi- sateljev na ulici nisem nikoli srečal, mislim, da sem edini na svetu! Če ni skrivnost, nam lahko po- veš kaj o svojih projektih, žel- jah? Osvojiti svet. Vprašal si, kakšna je politična situacija v Sloveniji. Ko sem ti omenila, da se zdi, kot da so ljudje obupani, brezvoljni, apatični …, si odgovoril, da je v Italiji prav tako. Rekel si: “Zdi se mi, kot da govoriš o Italiji …” Meniš, da je vloga pi- satelja tudi izboljšati družbo, odstreti nova obzorja, spreme- niti mišljenje …? Pisatelj mora poskusiti izboljšati ljudi v svoji okolici. Mora posku- siti delovati na način, da bodo ljudje začeli razmišljati o stvareh, o katerih navadno ne razmišljajo. Zato je pomembno, da pisatelji obiskujejo šole. V Italiji večina lju- di po 25 letu starosti neha brati knjige. Od tistih, ki so starejši od 40 let, ne bere niti ena oseba od dveh. Rezultat pa je masa voliv- cev, ki ne zna misliti, sklepati, ra- zumeti. Intervju je pripravila in prevedla Špela Pahor Foto Špela Pahor Foto Špela Pahor Foto Špela Pahor Našemu cenjenemu sodelavcu PETRU KUHARJU iskreno čestitamo ob visokem priznanju, ki ga je prejel v mestu Beroun na Češkem za tkanje vezi med slovensko in češko književnostjo ter medsebojno poznavanje kultur UREDNIŠTVO NOVEGA GLASA Kultura 25. oktobra 2018 9 DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (37) Črni Kal (2) V nadaljevanju svojega opisa črnokalskega tabora baron Valvasor izpostavlja predvsem vojaški in strateški pomen objekta: “Ta trdni in čudni tabor stoji na visoki skalnati in kamnitni gori nad morjem; prav na vrhu je velikanska skala kakor hrib in v njej velika luknja. V tej luknji je zgrajen tabor, ki nima strehe, pa je le izvrstno krit, ker mu je trda skala dala tako pokrivalo in kamnitno oglavnico, da strehe prav nič ne potrebuje. Človek se mora čuditi, da so tabor gori tako čudno sezidali”. Širše območje je bilo na- seljeno že v paleolitiku (paleolitske stano- vanjske postaje nad vasjo, jamska najdišča v kamnolomu, kamnita konica in kurišče), v bližnji vasi Loka so našli 6400 let staro člo- veško čeljust (tako imenovani in svetovno znani “človek iz Loke”), ki nosi zob z zalivko iz čebeljega voska, kar po mnenju nekaterih velja za eno najstarejših oblik “zobozdrav- stva” ter uporabe čebeljih proizvodov. Pod Črnim Kalom so našli ostanke stare rimske ceste iz obdelanih klesancev in več kamni- tih nagrobnikov (Ivan Sedej - Črni Kal - Ana- liza urbanističnih in arhitekturnih značil- nosti - Slovenski etnograf, 1970). Družbeno in gospodarsko sliko tega kraja skozi stoletja dopolnjujeta morfologija tere- na in podnebje. V eni od prepadnih sten - proti severu - na primer najdemo kamno- lom, medtem, kjer prevladujejo flišne plasti, najdemo sadovnjake in vinograde. Samo ime Črni Kal naj bi izviralo iz besede “čer- nivec”, tj. črni hrast oz. černičevje, vrsta hrasta, ki uspeva v sredozemskem podneb- ju. Ravno zaradi milega podnebja v Črnem Kalu uspevajo tudi oljke, mandljevci in fige. O črnokalskih vinogradih in o črnokalskem vinu, imenovanem “črnikalec”, je poročal tudi že omenjeni baron Valvasor v svoji Sla- vi Vojvodine Kranjske: “Črnikalski vinogra- di, ki jih je silno mnogo, leže nad morjem in dajejo izvrstno vino, ki se imenuje črni- kalec … Črni Kal, prav visoka in razsežna go- ra v Čičariji nad Jadranskim morjem, rodi izvrstno vino, črnikalca, katerega daleč zna- na slava povzroča, da v daljnih deželah po- prašujejo po njem”. Ta sorta vina je omenjena tudi v dru- gih poročilih. Na primer leta 1582 je me- stni magistrat ljubljanski podaril palatin- skemu grofu Gašperju Žitniku, stricu in mentorju poznejšega ljubljanskega škofa Tomaža Hrena, tovor “črnikalca”. O sla- bi letini “črnikalca” poroča kronika iz le- ta 1629 (Edinost, 20. 10. 1896). To vino so prodajali tudi na Dunaju in v Trstu. Pomen kamna v vaški arhitekturi je pov- sem razviden, prav tako sredozemski vplivi in bližina Trsta in Benetk ter po- treba po obrambi pred roparji in zavoje- valci. Predvsem je pomembna domača, kraško-istrska, obrt obdelave kamna. Kot v drugih istrskih vaseh pod kraškim robom je vpliv kraške arhitekture bolj markanten kot v notranjosti Istre. Veliko stavb v vasi iz- vira iz 14. - 15. stoletja, a zasnova nekaterih je najbrž starejša. Prevladujejo arhitekturni detajli iz 14. - 15. - 16. - 17. stoletja - takrat je vas doživela največji gospo- darski razcvet -, kar daje zaselku sta- rodavni videz, saj v naslednjih sto- letjih je nastalo malo bogatejših ob- jektov. Značilen za kmečke sklenjeno pozi- dane vasi je tudi sistem ulic, s precejšnjim številom slepih poti, ki peljejo do skupnih borjačev. Sistem omogoča najmanjšo upo- rabo kmetijskih površin in zaščito stavb pred vetrom. Sklenjena pozi- dava hiš po zu- nanjem robu deluje kot neko obzidje. Prevla- duje seveda kmečko stavbar- stvo, kateremu moramo dodati že omenjeno utrdbo, po- družnično cer- kev iz 17. stolet- ja in tako ime- novano “Benko- vo hišo”, ki za- radi same kon- strukcije, pa tudi zaradi sta- rosti in zanimi- vih napisov, predstavlja ver- jetno najzani- mivejše poslop- je v tej vasi. Razvaline črnokalske utrdbe. Nahajajo se na skalnem robu, pravzaprav na strmi skali, ki je visoka kakih 30 metrov in je ločena od ostalega kraškega roba. Utrdbo je zgradil v 11. stoletju istrski mejni grof Ulrik I. (? -1070). Namen je bil vojaško obvarovati prometno in trgovsko (ter tihotapsko) pot, ki je iz Rižanske doline vodila na Kranjsko. Delovala je tudi kot obrambni tabor v času turških in drugih roparskih pohodov in kot pomembna obrambna in napadalna točka v avstro-beneških vojnah. Črni Kal. Veliko stavb v vasi izvira iz 14. - 15. stoletja, a zasnova nekaterih je najbrž starejša. Prevladujejo arhitekturni detajli iz 14. - 15. -16. -17. stoletja, ko je vas doživela največji gospodarski razcvet; to daje zaselku starodavni videz, saj v naslednjih stoletjih je nastalo malo bogatejših objektov. Pogled na Črni Kal in na cerkev sv. Valentina iz utrdbe. Na desni strani avtocestni viadukt, najdaljši v Sloveniji. Črnokalska Benkova hiša je zelo prepoznaven in reprezentativen spomenik ruralnega stavbarstva v vasi, v kateri je veljal kot neki “vaški vzorec” za kasnejše gradnje, a tudi najstarejši signiran in datiran primer podeželskega stavbarstva v slovenski Istri.Razvaline črnokalske utrdbe. Dimitri Tabaj JEZIKOVNICAVladka Tucovič Ex tempore ali ekstempore Tokrat sem v naslov Jezikovnice postavila precej tuje zvenečo besedno zvezo ex tempo- re. Čeprav zveni zelo učeno, je redna gostja naših medijev, še zlasti v t. i. obdobju kislih kumaric, ko manjka novic in se v dnevnem časopisju najdejo številna poročila o ljubitel- jski (in seveda tudi profesionalni) ustvarjal- nosti. Spomini na poletne dogodke nam za trenutek lahko še pričarajo poletje, kajne? Priznajmo si, da se vsem pogosto zgodi, da je pred nami beseda, katere pomena ne pozna- mo, se pa kljub temu pogosto z njo srečuje- mo. Tudi izraz ex tempore je nekaj takega, kajne? Kaj sploh pomeni? Izhaja iz la- tinščine in pomeni takoj, na mestu. Na ra- zličnih po- dročjih rabe pa pomeni različno. Ve- liki slovar tujk pravi, da je oznaka ex tempore na zdravniškem receptu navo- dilo, da je treba zdravi- lo pripraviti takoj, torej sveže, v me- dicini pa je to takojšnja histološka diagnoza med opera- cijo. V publicističnih besedilih se s tem poj- mom največkrat srečamo v bolj umetniškem pomenu, in sicer da se na enem mestu zbe- rejo likovniki, ki na kraju samem v do- ločenem času ustvarjajo na skupno zadano temo oz. improvizirajo. Tudi gledališčniki s to besedo zaznamujejo improvizacijo. Zdaj, ko vemo, kaj sploh pomeni, pa se lah- ko posvetimo drugima dvema vprašanjema v zvezi s tem. Prvo vprašanje je že zapis. Izvir- no latinsko je ex tempore, podomačeno pa ekstempore. V podomačeni obliki se je ta be- seda znašla tudi v Slovenskem pravopisu 2001, kjer ji je pripisan tudi spol. Gre nam- reč za to, da je ekstempore samostalnik, in sicer moškega spola, ki ga sklanjamo kot ka- terikoli drugi samostalnik, ki sodi v prvo moško sklanjatev: ekstempore, ekstempora, ekstemporu, ekstempore, pri ekstemporu, z ekstemporom. Naj vas pri tem ne moti, da se beseda v imenovalniku zaključi na e. Take besede moškega (in ne ženskega!) spola so še druge prevzete besede: tisti finale, tisti faksi- mile, tisti konklave, cercle, foaje, pledoaje, konferansje itd. Narobe je tudi pisati z vezajem ex-tempore, in to zato, ker ni razloga, da bi rabili vezaj, saj tudi druge besede z latinskim predlogom ex pišemo narazen: ex cathedra, ex abrupto, ex libris, po drugi strani pa jih podomačene pišemo skupaj (ne pa z vezajem): ekslibris, ekspres, ekspedit, ekshumacija, eksil, ek- sport. Te iz la- tinščine prevze- te besede po Slovarju sloven- skega knjižnega jezika pomenijo gibanje navzven ali stanje zunaj česa. Lahko pa tudi nekdanjost (npr. ekskralj). Kot so zapisali v spletni Jezikov- ni svetovalnici, se take prevzete besede, ki jih rabimo pogosto, zelo hitro podomačijo. Na- mesto zveze ex tempore in napačno zapisane zveze ex- tempore rabimo rajši podomačeno obliko ekstempore, ki jo lahko tudi povsem preprosto sklanjamo. Nikar pa pred končni- ce na zapisujte vezaja, ker tam nima česa iskati. Narobe je torej: ekstempor-a ali ek- stempore-ja ali, prav pa tako, kot sem zapisa- la maloprej (ekstempora). Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slove- nistiko Fakultete za humanistične študije Uni- verze na Primorskem (Koper) izvaja pravopi- sne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu. 49Poslovil se je finski pisatelj Arto Paasilinna “Njegov način pisanja odlikujeta humor in ironija” kraju Espoo v bližini Helsinkov je umrl eden najbolj prepoznavnih finskih avtorjev Arto Paasilin- na. Star je bil 76 let. Napisal je več kot 35 knjig, prevedene so v več kot 40 jezikov, tudi v slo- venščino. Znan je po svojih duhovitih romanih, obarva- nih s skandinavsko melanho- lijo. Med najbolj znanimi je roman Zajčje leto iz leta 1975. V slovenščini je po zaslugi pre- vajalke Jelke Ovaska Novak izšlo veliko njegovih del, po- leg Zajčjega leta je prevedla še dela Tuleči mlinar, Gozd obešenih lisic, Rešitelj Suru- nen, Očarljivi skupinski samo- mor, Dedu za petami, Župni- kov zverinski služabnik, Srečni človek, Prikupna stru- parka in Na lovu za spomini. Iz nemščine je Deset prisrčnih trmoglavk in nazadnje Ladjar- V ja z lepimi stopali prevedelBrane Čop. Paasilinna je pisalo temah, s katerimi so se iden- tificirali bralci po vsem svetu - o človeški odtujenosti, nepri- lagodljivosti, depresiji, samo- moru in alkoholizmu. Leta 2005 je bil pisatelj udeleženec svetovnega kongresa medna- rodnega PEN na Bledu. Ured- nik Mladinske knjige Aleš Ber- ger je tedaj dejal, da velikega uspeha Paasilinne vendarle ne gre pripisati zgolj omenjenim temam, saj se jim posveča večina sodobnih avtorjev. To- da Paasilinna svoje zgodbe pri- poveduje tako, je dejal Berger, da je lažje bičati lasten narod kot druge, in jih nadalje ra- zreši na drugačen, njemu la- sten način, ki ga odlikujeta hu- mor in ironija. V nasprotju s tradicionalnimi romanesknimi junaki pisatel- jeve osebe ne želijo spreminja- ti sveta. Bolj kot junaštvo jih določa pasivna naivnost in av- tentična prostodušnost, ki jim pomagata preživeti v negostol- jubnem svetu. Kot je poudaril takrat Aleš Berger, je vodilo vseh literarnih junakov Paasi- linne njihova svoboda - svobo- da, ki je lahko vsem dosegljiva, ne da bi z njo ogrožali druge, nasprotno, s svojo nemara ne najbolj običajno izbiro bivanja v svetu soljudi le bogatijo. Paasilinna se je rodil 20. aprila 1942 na Laponskem. Najprej se je posvečal gozdarstvu in kasneje novinarstvu, dokler se ni naveličal rumenega pisanja ter se povsem posvetil literatu- ri. V petdesetletni karieri je prodal več kot osem milijonov izvodov svojih del, za katera je prejel tudi več finskih in med- narodnih literarnih nagrad. Pisatelj, ki je v svojih zgodbah portretiral finsko družbo, je za francosko tiskovno agencijo AFP nekoč dejal, da kot pisatelj vselej pretirava in da “je lažje bičati lasten narod kot druge”. Dodal je, da so vsi ljudje po svoje “malo nori”, Finci pa morda še nekoliko bolj kot drugi. Pri Mladinski knjigi in Cankar- jevi založbi so izdali 12 njego- vih, prej omenjenih del. Letos je izšel roman Ladjar z lepimi stopali, v letu 2019 izide nje- gov trinajsti prevod, Najboljša vas na svetu. / str. 14 Tržaška25. oktobra 201810 Ponedeljkov večer DSI / Spomin na Andreja Capudra,“Dantologa” Gojil je veliko vrlino: prijateljstvo isatelja, pesnika, esejista, prevajalca Danteja, politika, kulturnega ministra v prvi demokratični vladi RS in velepo- slanika v Parizu in Rimu Andreja Capudra, ki se je s tega sveta po- slovil 22. avgusta letos, je na nje- mu posvečenem večeru Društva slovenskih izobražencev počastil p. Edi Kovač. Uvodno se ga je Ser- gij Pahor spomnil kot človeka, ki je ljubil Trst in primorski naglas ter je v sedemdesetih letih na Dra- gi z blestečimi nastopi dal drago- cen prispevek k poznavanju te pri- reditve. Lučka Susič je prebrala Capudrove Rimske sonete, Edi Kovač pa je spregovoril o njem, ki je bil po duši pesnik in ustvarjalec – samo- stojen in pronicljiv, a je moral biti najprej in najraje bralec. Bil je člo- vek s hrbtenico, a zelo ponižen, ko se je loteval knjige. Odlično je pisal eseje o Kierkegaardu, Dante- ju in Abelardu, ker se je pustil nav- dihniti. Capuder je iskal misel pri poetu oz. filozofu in je bil pre- pričan, da je njegova slovenska be- seda zmožna to pretopiti v melo- dičen jezik. Znana je misel, da je prevod kakor dekle: če je zvesta, P ni lepa, in če je lepa, ni zvesta. Ca-puder pa je po mnenju Kovačaimel dve sreči, da je srečal lepo de- kle in iskal ustrezne izraze, saj ima slovenščina zelo bogat besedni za- klad. Kot “Dantolog” je pretočil Dantejevega duha v slovenski je- zik. Filozof in teolog Kovač je predsta- vil delo Andreja Capudra preko treh glavnih poglavij: pekla, vic in nebes, saj je bil mislec, ki je sledil Danteju in je sam zaživel Božan- sko komedijo. Pekel nakazuje po- globitev. Spreobrnil se je v novega Orfeja, ki so ga poimenovali kot Kristus. Stopil je v globino srca, v trpljenje in najbolj grozne bo- lečine do metamorfoze. Kot pe- snik je čutil poslanstvo, da mu nič ne sme biti tuje. Bralca bi rad po- vlekel iz teme. Preko mistične li- terature se je srečeval z vero, obu- pom in nevero. Njegova skušnjava je bila se posvetiti knjigi. Želel si je iti po poteh brata Aleša v Kartu- zijo, kjer bi z ustvarjanjem prišel do najglobljega brezna človeške duše. Zmagala pa je ponižnost, saj je vedel, da te poti ne bo zmogel, ker ni poklican k samoti. V vicah je našel posamezne filo- zofe. Kot profesorja filozofije je patra Kovača opozoril na lepoto samo in na Kantovo definicijo. V ljubezni mu je bilo častno se čutiti premaganega. V politiki pa je bil estet, zato po Kovačevem mnenju ni bil za politika. Je pa izjemno vznemirljiv v političnih esejih. Delal je za zanamce, upal si je biti iskriv in vznemirljiv. Znal se je pošaliti, a je jemal zares duhov- nost in duhovno izkustvo. Pove- dal je, da je kristjan, a je težko po- stal redni profesor, ker so mu na- gajali. Ko je prosil za docenturo na Filozofski fakulteti, so ga zavrnili, češ da ni družbenopolitično akti- ven. Odgovoril jim je, da je pred- sednik hišnega sveta. To je pona- zarjalo njegovo svobodo duha; znal se je pošaliti. Ob koncu predavanja se je p. Ko- vač osredotočil še na nebesa. Dejal je, da je lik Beatrice popolnoma prevzel Andreja Capudra. Bil je in- telektualno zelo pošten, kar mu je pomagalo pri diplomatski službi. Gojil je veliko vrlino, in sicer pri- jateljstvo. Marsikaj od drugega je sprejel, a je tudi povedal trpko, bo- lečo resnico. Hotel je, da mu drugi ugovarja, ne da ga hvali. Družila sta se v Parizu in Ljubljani, njuna srečanja pa so bila izjemna doživetja. Ob koncu je Aleksij Pre- garc prebral pesem Mihe Pintariča Slovo, organizatorjem pa se je zahvalila pokojnikova žena Maj- da. Metka Šinigoj TKS / Kava s knjigo - Gost Vili Prinčič Neme priče vojnih grozot inulo srečanje na kavi s knjigo, v sredo, 17. oktobra, je potekalo ob spominu na vojake prve sve- M tovne vojne. Založba Mladika jepredstavila zgodovinsko deloVilija Prinčiča, ki nosi naslov Neme priče vojnih grozot. Avtor v publikaciji predstavlja 54 spo- menikov, obeležij in drugih spominskih objektov, ki jih je vojna izpred sto let zapustila na območju Goriške, v Posočju in na Tržaškem. Prinčič je povedal, da je zgodovinarka iz Ljubljane Petra Svoljšak pred dvajsetimi leti opravila podobno raziska- vo, čeprav je Prinčičevo delo bolj izpopolnjeno in obravnava širše območje, od severa Po- sočja do Avč pri Kanalu, na jugu in zahodu pa od Doberdobske planote do tržaškega in komen- skega Krasa. Knjiga je tudi koristen vodnik, ki turistom in raziskovalcem razkriva zanimive in manj poz- nane lokacije v bližnji okolici. Prinčič je med pogovorom de- jal, da so bili v številnih prime- rih kraji, v katerih se nahajajo spomeniki, nedostopni ali pa popolnoma zakriti z vegetacijo. Avtor knjige je opozoril, da vsa avstro-ogrska obeležja izhajajo iz vojnih časov, medtem ko so veliko italijanskih spomenikov postavili v obdobju med obema vojnama, nekatere celo po dru- gi svetovni vojni. Raziskovalec spomenikov Prinčič pravi, da takih spominskih obeležij ni vzel v poštev, kajti niso nastali iz pietete do padlih, ampak za potrebe in poveličevanje fašističnega režima. Vili Prinčič je zelo pozitivno ocenil delo in poslanstvo Avstrijskega črnega križa, ki skrbi za vzdrževanje av- strijskih pokopališč po vsem svetu; med drugim so restavri- rali pokopališče padlih v prvi svetovni vojni na Proseku. V knjigi se omenjata tudi spome- nik slovenskim vojakom v Do- berdobu in spomenik vrhovne- mu poveljniku 5. soške armade, gen. Svetozarju Borojeviću, na Prevalu na pobočjih Svete Gore. Med jutranjim srečanjem ob ka- vi je Prinčič postregel tudi s pro- jekcijo fotografskih posnetkov odkritih lokacij. MAN Lutkovno gledališče Pristanišče Pogumni Mezinček DEVIN di se, da tudi sonce nadvse rado zvedavo pokuka, kaj se dogaja v Lutkovnem gledališču Pristanišče v Devinu, saj je tudi v soboto, 20. oktobra 2018, s svojimi še toplimi žarki veselo obžarjalo Devinski zaliv. Tako so mali abonenti abonmaja Čoln lahko pred predstavo in po njej risali kar zunaj pred dvorano devinskih zborov. V nadvse pri- kupno, posebno devinsko prista- nišče je tokrat priplulo Lutkovno gledališče Zapik, katerega usta- novitelja sta zelo znana mojstra lutkarstva - zdaj pa še kamišibaj gledališča na Slovenskem - Jele- na Sitar, univ. dipl. dramaturgin- ja, režiserka, gledališka pedago- ginja in lutkarica, ter mag. Igor Cvetko, profesor muzikologije, etnomuzikolog, ilustrator in lut- kar. O umetniškem delu Jelene Sitar na spletu piše, da je v njem vedno prisoten temeljit teore- Z tični razmislek, v središču vsegapa je lutka. “Jelena Sitar verjamev njene brezmejne možnosti, za- to je lutkarstvo več kot le njen poklic. V njenih teoretičnih član- kih je čutiti živo odrsko izkušnjo, v njenem umetniškem delu pa je vedno prisoten temeljit teore- tični razmislek”. Da je Lutkovno gledališče Zapik res nekaj poseb- nega, saj so njegove predstave ta- ke, da spodbujajo gledalce k soo- blikovanju uprizoritve, so se lah- ko prepričali vsi, ki so si ogledali lutkovno predstavo Pravljica o Mezinčku. V celoti jo je izvajala Jelena Sitar. Otroke je vpletla v dogajanje že v uvodu v zgodbo, ki jo je domiselno in zelo živah- no razvijala ob dobrem pozna- vanju otroškega sveta in otroko- vih pričakovanj. Poskrbela je tudi za dramaturgijo in tehnologijo privlačnih namiznih lutk, ki jih je tudi sama izdelala in jih zelo prepričljivo “oživljala”. Z njo so otroci ugotavljali, kateri je tisti ključ, ki odpira pravljično škatlo. Na mizici je namreč imela škatlo, na stranicah katere so bile nari- sane različne scene za posamez- ne prizore. Pravljični junaki so se skrivali prav v tej “posebni ška- tli”, ki je bila po potrebi hišica ali mogočen grad, njiva ali gozd. Glavni protagonist je bil Me- zinček, otrok, ki sta si ga oče in mamica tako želela, a ga nista mogla imeti. Pa so ga jima po- magali pričarati mali gledalci, ki jih je bilo tudi tokrat okrog dvaj- set. Mezinček je odraščal, a ostal je majhen. Bil pa je priden, bister in iznajdljiv, celo konja je znal voditi po njivi. Kar v njegovo gri- vo se je skril in mu ukaze dajal v uho. Ko je kralj izvedel zanj, ga je hotel kupiti za svojo razvajeno hčerkico kraljično. Starši so Me- zinčka z otrokovim privoljenjem prodali, da bi lahko popravili streho na domači hiši. Mezinček je res vedril kraljičino lice, pa še kraljestvo je rešil pred nevarnim roparjem. Tako si je tudi zaslužil vrniti se k očetu in mamici, ki sta ga bila neizmerno vesela. Jelena Sitar je kot vselej z živo igro animirala lutke in vseskozi “izzivala” gledalce, da so se vključevali v dogajanje. Ti so se kar prepustili pra- vljičnemu toku in naj- prej malce plašno, po- tem pa vse pogumneje pomagali Mezinčku iz zadreg. Ker so pripo- mogli tudi k razkrin- kanju roparjevih na- klepov, jih je kralj po- višal v viteze “kurjega krempeljca”, tako so res tudi oni v pravljici odigrali pomembno vlogo. Za zelo prikup- no izvedeno pra- vljično zgodbo so se Jeleni Sitar otroci in njihovi odrasli sprem- ljevalci oddolžili s prisrčnim ploskanjem. Tudi tokrat so obiskovalci Lut- kovnega gledališča Pristanišče pred samo predstavo spoznali nove besede, ki so jih nato slišali v pravljici: Petra in Lara sta jim razložili, kaj pomenijo besede kraljevanje, gate, drhteti in me- zinček. Lucija Tavčar pa je po predstavi otrokom dala navodi- lo, naj naslednjič ribico okrasijo z različnimi naravnimi snovmi, ki jih najdejo na domačem vrtu, v gozdu, ob morju. Povabila jih je tudi na naslednjo, zadnjo abonmajsko lutkovno predstavo, ki bo v soboto, 27. oktobra 2018, ob 10. uri. Igrico Radovedni slonček bodo odigrali člani Lut- kovne skupine Mladi Celovčani SKD Celovec. Gostovanje spada v vrsto prireditev Koroški kulturni dnevi na Primor- skem. Pravljici bo sledila ustvarjalna delavnica. Isti dan bo nagrajena na- jlepša risbica. Bralce naj spomni- mo, da Lutkovno gledališče Prista- nišče prireja De- vinski mladinski krožek, katerega predsednica je Martina Bearzi, v sodelovanju z MoPZ Fantje izpod Grmade, Sloven- sko prosveto, Za- družno kraško banko, Občino Devin–Nabrežina in podjetjem PrimoAroma. IK In memoriam Magda Riolino por. Škerlj sredo, 17. oktobra 2018, smo iz farne cerkve sv. Mihaela nadangela v Zgoniku pospremili na zadnjo pot Magdo Riolino por. Škerlj. Rodila se je leta 1951 v Zgoniku. Oče Mario je v povojnem času kljuboval ekonom- skim težavam z iz- najdljivo podjet- niško žilico. Naj- prej je odprl trgo- vino jestvin v Zgo- niku, ki je imela svoj sedež v žup- nišču, nato pa v la- stni hiši v vasi, ne- kaj let kasneje pa tudi v Repniču, kjer je Magda, kot mlado dekle, za - čela svojo poslov- no pot. V Zgoniku je potem vo- dila trgovino jestvin do leta 1994. Kot dekle je bila aktivno an- gažirana v župnijskem mladin- skem krožku, kjer je g. Bogomil Brecelj zbiral lepo število mladih in jih vzgajal v krščanskem du- hu, in to, za tiste čase, z novimi prijemi, ki so pustili lepe spomi- ne. Sama je rada povedala, da je prav g. Brecelj s svojim delom vidno zaznamoval njeno življen- jsko pot. Odlikovala se je po lju- bezni do petja v cerkvenem zbo- ru in poskusila se je tudi v vo- denju otroškega zborčka v do- mači vasi in z njim nastopila tu- V di na Mali Cecilijanki v Gorici.Prav v krogu župnijskega mla-dinskega krožka se je zbližala s Slavkom Škerljem iz Saleža, leta 1977 sta se poročila in ustvarila družino. Zgledno sta vzgojila svoja dva otroka, in ko sta se odločila za nov podjetniški pod- vig na zahtevni poti vinograd- ništva in kmečke- ga turizma pri Bajti, se je krasno vživela v kuhin- jsko dejavnost. Z iznajdljivostjo kraške žene je za - čela ponujati ti- pične kraške jedi, ki so izvirale iz bogate družinske tradicije. Moža in oba sina je spodbujala z vedno novimi ide- jami, od razstave jaslic do temat- sko zaokroženih gostinskih ve - čerov. Žal ji je zahrbtna bolezen več let odvzemala moči. Pogrebno mašo je daroval do- mači župnik g. Jože Markuža, v slovo in spomin pa so ji zapeli njene najljubše cerkvene pesmi. Naj ji bo lahka domača zemlja. Možu Slavkotu, sinovoma An- dreju in Nevotu naj gre naše iskreno sožalje. D. Ž. P. S.: Iskreno sožalje izrekata mo - žu in sinovoma tudi uprava in uredništvo Novega glasa. Listje barvito veter odnaša, na grobove širom sveta. Prišel spomina dan na bitja pozabljena, ki v zemlji trohnijo. Življenje jim vzelo je pohlepno sovraštvo oblasti željnih ljudi. Spušča se mrak, lučke grobove krasijo, senca ob grobu sklenjenih rok stoji. Kje si dragi, da te ni! Se k Njemu dviga molitev, ki ljubi ta svet - Sina na križu je dal, da rešil bi zla ta svet. Skrivnost neizrekljiva, upanju luč prižiga. Pavel Vidau Odmiranje Foto damj@n Foto damj@n Tržaška 25. oktobra 2018 11 Obvestila Lutkovno gledališče Pristanišče vabi na predstavo Radovedni slonček v priredbi Lutkovne skupine Mladi Celovčani, ki bo v soboto, 27. 10. 2018, ob 10. uri na sedežu zborov v Devinu. Sledi lutkovna delavnica. Slovensko pastoralno središče vabi slovenske vernike k spominski sv. maši ob dnevu spomina na rajne, ki bo v nedeljo, 28. oktobra, ob 15.30 na mestnem pokopališču pri Sv. Ani. Maševal bo g. Klemen Zalar, pel druženi zbor ZCPZ. Svet slovenskih organizacij sporoča, da je sklican 14. redni občni zbor, ki bo v prvem sklicu v četrtek, 15. novembra 2018, ob 8. uri in v drugem sklicu v petek, 16. novembra 2018, ob 17. uri v občinski dvorani v Špetru, ulica Alpe Adria 56. TKS / Pomembna tiskovna konferenca SSO in SKGZ Predstavitev službe za jezikovne pravice ZaJezik S 1. STRANI a uveljavljanje naših pravic potrebuje posameznik prav gotovo pomoč naših ustanov”, je dejal predsednik SKGZ-ja Rudi Pavšič. Projekt ZaJezik je privedel do tega, da je zdaj vsem Slovencem v Italiji na razpolago profesionalna služba, ki bo nudila pomoč pri uveljavljanju jezikovnih pravic. Vse prisotne je pozdravil tudi predsednik SSO-ja Walter Bandelj, ki je izrazil veliko zadovoljstvo zaradi skupno doseženega cilja. “Načrtovanje projekta ZaJezik se je začelo že pred nekaj leti. Menim, da je bil skrajni čas za to, in si predstavljam, da to ne bo enostavna naloga za naše funkcionarje. Imeli bomo na razpolago tudi odvetniško službo. Projekt je nastal iz želje po udejanjanju zaščite na podlagi zakonov, ki nam dajejo zaščito”, je povedal Bandelj. Za svetovalnico, ki deluje na podlagi zaščitnega zakona št. 38 iz leta 2001, bosta skrbela dva izkušena funkcionarja, Julijan Čavdek in Livio Semolič. Odgovorni za projekt so prisotnim Z pojasnili, da je na voljo tudinova spletna stranwww.zajezik.eu in elektronski naslov info@zajezik.eu. Urnike poslovanja svetovalnice bodo sporočili naknadno. Funkcionar SKGZ-ja Livio Semolič je podobno kot ostali zadovoljen z uresničitvijo projekta: “Čutim osebno zadoščenje, da je prišlo do tega rezultata. Končno imamo skupen urad, ki je na ravni profesionalne službe. Med prioritetami imamo skrb za pripadnike naše narodne skupnosti. Zakoni so na razpolago, zdaj si moramo prizadevati, da bi jih čim več izkoristili”, je dejal. Julijan Čavdek pa je posegel z digitalno predstavitvijo projekta in pojasnil še nekaj prvih ciljev, ki so si jih zadali: “Služba se bo začela prav s promocijo že obstoječih zakonov, ki so namenjeni pripadnikom naše skupnosti. S pomočjo medijev in plakatov bomo v vseh območjih, na katerih je prisotna naša narodna skupnost, obveščali ljudi”. Prisotni so poudarili, da je svetovalnica namenjena posameznikom, medtem ko je skrb Deželnega urada za Slovence uveljavljanje slovenskega jezika v javnih upravah. Svetovalnica bo na primer sledila postopkom posameznikov, ki bodo javno upravo zaprosili za dvojezične osebne izkaznice, dokumente ali pri pravilnem zapisu osebnega imena in priimka v slovenskem jeziku. Predsednika krovnih organizacij spodbujata tudi podjetnike, naj v podjetjih uporabljajo tudi slovenski jezik. Služba ZaJezik se ne bo ukvarjala na primer z volilno problematiko, s slovensko sekcijo na glasbenem konservatoriju Tartini in podobno. Na dogodku je navzoče pozdravil tudi generalni konzul RS Vojko Volk, ki je zelo pozitivno ocenil to pridobitev: “Gre za prelomnico v zgodovini slovenske narodne skupnosti. Prizadevati si moramo še za olajšano izvolitev predstavnika Slovencev v Rimu in tudi glede vidne dvojezičnosti. Od nas je odvisno, koliko se bo to izpolnilo; vidim, da volja za to obstaja”, je zatrdil. Konzul Volk je izpostavil tudi vprašanje izobešanja slovenske zastave v javnih prostorih: “Zastava je stara le 27 let, a je vendarle pomembna točka, kjer se vsi Slovenci lahko skupaj srečamo. S tem bi lahko pomagali pri večji identifikaciji”. Tudi ta projekt je dokazl, da je v slogi moč. O tem sta prepričana tudi oba predsednika, kajti le na tak način se bodo s skupnimi sredstvi lahko lotili še drugih pomembnih vprašanj. MAN Gabrovec / Predstavitev zadnjega romana Marija Čuka Prah Metafora neke skupnosti, ki izgublja stik z jezikom, pripadnostjo rah, zadnji roman pesni- ka, pisatelja, dramatika, gledališkega kritika in no- vinarja Marija Čuka, sklepa tako imenovano “Zamejsko trilogi- jo”, ki se je začela z romanom Pena majskega vala in pred dvema leto- ma izdanim roma- nom Molk kolo- radskih hroščev. Izvirno romane- skno delo, ki je izšlo pri tržaški za- ložbi Mladika, pri- poveduje zgodbe Ivana Čuka, ki iz- gublja stik z la- stnim jezikom, kulturo in pripad- nostjo. Sedanjost je v romanu brez preteklosti in pri- hodnosti, partikularizem nado- mešča skrb za skupno dobro, medčloveški odnosi pa izgublja- jo simbolni pomen. Avtor je zgodbo postavil v povoj- ni čas, v neko vas na Tržaškem. Pripoved se začne prvega maja leta 1945 in se v sklopu desetletij postopoma razvija do leta 2005, ki predstavlja sklepno poglavje te zgodbe. Vsako poglavje pred- stavlja eno desetletje. Marij Čuk s Prahom širi svoje razglede še v raziskovanje človekove psihe in duše ter postavlja posameznika P pred težke odgovornosti, ki mujih pomaga razreševati prav ssvojim pisanjem. Roman že s prvim stavkom vzbuja radoved- nost in bralca zvabi k branju. Predstavitev novega umetniške- ga dela je potekala v torek, 16. oktobra 2018, v dvorani Društvene gostilne v Gabrovcu. Čukov roman sta predstavila zgodovinar Borut Klabjan in deželni svetnik Igor Gabrovec. Borut Klabjan, raziskovalec na inštitutu za zgodovinske študije znansvetnoraziskovalnega sre- dišča v Kopru, je med posegom predvsem razčlenil vprašanje meje in življenja ob meji ter obravnaval ne samo geopoli- tične meje, temveč tudi staro- stne meje, ki omejujejo naša življenjska obdobja. Igor Gabrovec je analitično predstavil knjigo in poudaril zmožnost jezikovnega in slogov- nega prehajanja iz bolj lirskih odlom- kov v bolj tehnične dele, ki nekako drezajo v majšin- sko družbeno-kul- turno življenje. Poudaril je tudi, da z razliko od prejšnjega romana Molk koloradskih hroščev, v katerem je avtor dodal pre- cej sarhastičnih de- lov, je ta roman bolj tog in stvaren ter neizprosen do realnih dogodkov naše skupnosti. Usoda glavnega protagonista Ivana Čuka se prepleta z usodo celotne manjšinske skupnosti. Čeprav je roman uokvirjen kro- nološko in tudi geografsko v naše kraje, po drugi strani pre- sega te okvirje in postane neka- ko metafora neke skupnosti, ne- kih ljudi, ki so izrinjeni na rob. Predstavitve se je udeležilo veli- ko povabljenih gostov, med te- mi predsednica Društva sloven- skih pisateljev Aksinja Kermau- ner, generalni konzul Vojko Volk, predsednik SSO Walter Bandelj, predstavnica Urada za Slovence po svetu Irena Vadnjal, predstavnik ekonomskega urada RS v Milanu konzul Zorko Peli- kan in dolinski župan Sandy Klun. Na večeru, ki ga je uvedla ured- nica založbe Mladika Nadia Roncelli, je prostor imela tudi glasba. Nastopil je Dekliški pev- ski zbor Igo Gruden iz Na- brežine pod vodstvom Mirka Ferlana, ki je publiki postregel z izborom slovenskih in angleških komor- nih priredb. Foto Danilo Pahor G. nadškof Crepaldi je v nedeljo, 2. septembra 2018, ob podelitvi sv. birme v Bazovici birmancem govoril o tem, kako naj radi prisluhnejo Svetemu Duhu, temu prijaznemu Božjemu Duhu in ne duhovom tega sveta. Vseh birmancev je bilo 14, in sicer: Jan, Saša, Luka, Karin, Sara, Kristina, Ja- smina, Letizia, Filip, Martina, Katrin, Lan, Janez in Robert. Sv. birma v Bazovici Natečaj Slovenskega dobrodelnega društva Slovensko dobrodelno društvo (SDD), ki je 14. aprila obhajalo 70-letnico ustanovitve v Trstu, ob svojem jubileju razpisuje nagradni natečaj za učence in dijake slovenskih in dvojezičnih šol v Italiji z naslovom Kaj je dobrodelnost? Na nagradnem natečaju lahko sodelujejo učenci osnovne šole in dijaki srednje ter višje srednje šole, in sicer kot posamezniki ali pa povezani kot razred. Predvidene so štiri kategorije. Za osnovne šole je predvideno likovno tekmovanje. Učenci iz 1. in 2. razreda osnovne šole naj narišejo risbo pod naslovom: Kako pomagam drugim? Tudi učenci 3., 4. in 5. razreda osnovne šole naj narišejo risbo pod naslovom Kako pomagam drugim?, vendar naj pripišejo dva stavka kot razlago. Za srednjo in višjo srednjo šolo je predviden literarni natečaj. Dijaki srednje šole naj napišejo največ 25 besed dolgo geslo o dobrodelnosti pod naslovom Kaj je dobrodelnost? Tudi dijaki vseh razredov višje srednje šole naj napišejo največ 25 besed dolgo geslo o dobrodelnosti pod naslovom Kaj je dobrodelnost? Rok za oddajo izdelkov je 15. december 2018. Tekmovalci jih lahko oddajo v zaprti kuverti z naslovom Kaj je dobrodelnost? na sedežu SDD v Trstu (ul. Mazzini 46) ob četrtkih od 16. do 18. ure, v Tržaškem knjižnem središču (Trg Oberdan 7, Trst) ali v Katoliški knjigarni (Travnik – Piazza della Vittoria 25, Gorica). Dijaki srednje in višje srednje šole lahko pošljejo svoje besedilo na elektronski naslov SDD (urad@dobrodelno.it). Tekmovalci naj seveda pošiljki priložijo svoje ime, priimek, naslov, telefon, letnico rojstva, razred in šolo. V primeru, da se prijavi razred, je treba poslati imena vseh učencev razreda, mentorjevo ime in podatke o šoli. Posebna komisija pri SDD bo ocenila ustreznost izdelkov glede na kriterije natečaja in na njihovo kreativnost ter bo podelila zanimive in privlačne nagrade za najboljši izdelek v vsaki kategoriji. SDD si tudi pridržuje pravico do brezplačne objave izdelkov na svoji spletni strani (www.dobrodelno.it) ter v zamejskem tisku. Avtorji nagrajenih izdelkov bodo povabljeni na zaključni dogodek v mesecu januarju 2019. Izidi natečaja bodo po 20. januarju 2019 objavljeni na spletni strani SDD. Ob 70-letnici ustanovitve ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV in SLOVENSKA PROSVETA vabita na 7. ČEZMEJNO SREČANJE MLADINSKIH ZBOROV v petek, 26. oktobra, ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Ivana v Trstu nastopili bodo Vokalno-instrumentalna skupina Sanje (AUT), Dekliški zbor Vesela pomlad (TS) in Mladinski zbor Emil Komel (GO) Videmska / Aktualno25. oktobra 201812 TAKI SMO (56)Katja Ferletič Gilda ali Rita - “femme fatale” ali diva Doba, ki jo pogosto imenujemo Golden Age ali zlata doba Hollywooda, se nanaša na obdobje, ki se začne z začetkom zvočnega filma in traja do poznih 40. let 20. stoletja. To je doba, ko je ameriška filmska industrija dosegla vrhunec učinkovito proizvedenega glamurja ter svoje senzualne privlačnosti. O najboljših igralcih in še posebno igralkah te dobe danes pogosto go- vorimo kot o klasičnih filmskih zvezdah, čudo- vitih, brezhibno urejenih damah, ki so se zapi- sale v zgodovino. V tem času se je razvila in iz- popolnila vrsta kinematografskih pravil, ki so še vedno temelj sodobnega filmskega jezika. V bistvu gre za ustvarjanje filmov, v katerih je gle- dalec “v središču sveta”: zgodba je prilagojena tako, da je prijetna, daje gledalcu občutek zado- voljstva, zelo malo je poetičnih kršenj ali drugih motečih dejavnikov, ki bi nas oddaljevali od glav- ne zgodbe in upočasnili pripo- ved. Ena izmed najpo- membnejših fil- mskih zvezd iz ob- dobja Golden Age je bila prav gotovo Rita Hayworth. Rita - Margarita Cansino se je rodila pred sto leti, 17. oktobra 1918, njena mama je bila igralka in ple- salka, oče pa plesa- lec flamenka špan- skega rodu. Rita je večkrat nastopala z očetom, dokler je ni spoznal iskalec ta- lentov družbe 20th Century Fox, ki jo je uvedel v svet filma. Kljub nasprotovanju staršev se je poročila s svojim agentom, leta 1935 pa spoz- nala producenta Harryja Cohna, ki je v njej pre- poznal filmsko zvezdo. Cohn se ni zadovoljil z Ritino bujno mediteransko lepoto, ki ni sovpa- dala s takratnimi hollywoodskimi standardi, pri- silil jo je, da je spremenila svoje ime (Hayworth je bil priimek njene mame) in svoj zunanji vi- dez: črne lase je morala pobarvati v ognjeno rdeče, poleg tega so ji z bolečim postopkom od- stranjevali lase in spremenili obliko čela. Da bi se še bolj približala ženskemu idealu tistega ob- dobja, ki je bil zelo oddaljen od teles današnjih anoreksičnih manekenk, je morala Rita prido- biti še 8 kilogramov in tako je prišlo do končne metamorfoze: nastal je lik senzualne pin up, simbol skritih želja milijonov moških. Leta 1946 je igrala vlogo izzivalne Gilde v filmu Charlesa Vidora in si končno zaslužila naziv filmske zvez- de - Rita Hayworth je bila Gilda le nekaj ur na zaslonu, toda lik “femme fatale” je ni nikoli več zapustil. V eni najbolj znanih scen filma je igral- ka zapela pesem “Put The Blame On Mame” in medtem improvizirala kratek “striptiz”: čeprav si je Rita v resnici med plesom snela le rokavico, na koncu točke pa še drugo, se prav gotovo še ni nikjer videla odstranitev rokavice na tako sen- zualen in obenem eleganten način. Igralka je bila oblečena v krasno obleko iz črnega satena, ki jo je ustvaril znani kostumograf Jean Louis. Obleka je imela ravni izrez, ki je pustil popol- noma gola ramena, dolga je bila do tal in z glo- boko stransko režo in v omenjeni sceni filma Gilda je bila kombinirana z do ramen dolgimi rokavicami. Da bi oprijeta obleka še bolj zapel- jivo poudarila žensko silhueto, je bila Rita Hay- worth prisiljena nositi steznik, saj je le nekaj me- secev prej rodila hčerko Rebecco in se še ni po- polnoma vrnila v svojo formo. Obleka je morala ostati na svojem mestu med celotno koreogra- fijo, zato je Jean Louis izumil sistem vrvi in meh- ke plastike; to je morala Rita obleči pod obleko - to ni bil le kostum, bil je visoko tehnološki izum. Krasna črna obleka gotovo ni bila udobna, a pripomogla je k utrditvi podobe strastne ženske, ki jo je Rita imela v kolek- tivni domišljiji, postala je ikona mode in kinemato- grafije. Revija Life je po- ročala, da je bila vrednost celotne njene garderobe, ki jo je Jean Louis ustvaril za film Gilda, vredna pri- bližno 60.000 dolarjev, kar je bil za tiste čase osu- pljivo visok znesek. Louis velja za bistveno sestavi- no v izgradnji “formule”, ki je ustvarila podobo Rite Hayworth. Kostumograf je skrbel za njeno garde- robo še za naslednjih pet- najst let njene kariere, med tem časom pa je so- deloval tudi z drugimi vrhunskimi zvezdami, kot sta bili Joan Crawford in Marlene Dietrich. Rita Hayworth je povzdignila model hollywo- odske dive do viška, izzivala, zapeljevala, zaba- vala je ameriško ljudstvo, ki je hrepenelo po mi- ru in si je tudi s pomočjo filmov želelo hitro po- zabiti grozote vojne in se vrniti v obdobje eko- nomske rasti. Igralka je imela dvojno življenje: pin up na filmskem platnu, v realnem življenju pa diva. Bila je simbol svojega časa in ikona na- tančno orisanega ženskega stereotipa. Po značaju je bila po eni strani samozavestna, ne- odvisna in predrzna, po drugi pa nežna, nego- tova, krhka ženska, ki je stalno iskala moško zaščito. Poročila se je petkrat, še posebno dve poroki pa sta bili pod drobnogledom svetovnih medijev - tista z režiserjem Orsonom Wellesom in tista s princem Alyjem Khanom. Imela je tudi več izvenzakonskih zvez in hude težave z odvi- snostjo od alkohola, ki so se poslabšale v 70. le- tih, ko se je njena lepota popolnoma spremeni- la, usahnila in ni več ustrezala hollywoodskim standardom. Med drugim so se v teh letih po- kazali prvi znaki Alzheimerjeve bolezni, čeprav so ji jo zdravniki diagnosticirali šele leta 1980. Umrla je 14. maja 1987. Rite Hayworth že dolgo ni več med nami, Gilda pa bo za vedno ostala v spominu vseh ljubiteljev filma in mode in v skritih sanjah večine gledal- cev moškega spola. Priimek Sabotič izvira iz Breginjskega kota in je precej zagoneten. Več možnih razlag je. Koren be- sede je sicer jasen: sobota. Priimkov s tem korenom je več. V Sloveniji sta to štajerski Sobotič in primorski Sabotič. Večinoma gre za priimke iz drugih južnoslovanskih dežel: Sabotić, Šabotić, Sabetić, Subotić, Subotičan, Su- botičanec, Šabović, Sabolić. V prekomorskih deželah najdemo ta priimek spremenjen v Sabo- tic, Sabotig, Sabotich. V Sloveniji živi 34 Sabo- tičev: večinoma so Primorci, saj je zibelka njiho- vega porekla Breginjski kot. Priimek počasi izu- mira. Povsem drugače je s priimkom Šabotić – no- silcev tega priimka je v Sloveniji že 142. Gre za črnogorski priimek – v deželi pod Lovčenom živi 750 Šabotićev, v Srbiji pa še 150, na Kosovu 110, v Bosni 90, v Makedoniji 60. Beseda je hebrejskega izvora. Judovski ŠABAT je sedmi dan tedna, posvečen Bogu in počitku. V za- hodni krščanski tradiciji smo šabat prene- sli na nedeljo. Nekateri protestanti tudi ne- deljo imenujejo kar šabat. O pomenu tega dneva govori celo ena od desetih zapovedi, ki je zelo jasna, veliko bolj natančno ra- zložena kot mnoge druge zapovedi. Sveto pismo pravi: “Ne opravljaj nobenega dela, ne ti ne tvoj sin ne hči ne hlapec ne dekla ne tvoj vol ne osel ne katero tvoje živinče ne tujec, ki biva znotraj tvojih vrat”. Tudi Kristus te zapovedi ni zrelativiziral, ampak le povedal, da je izjema, kadar vol pade v vodnjak. Besedo sobota sicer najdemo v mnogih imenih, priimkih in toponimih. Subotica v Vojvodini je dobila ime iz madžarske besede SZABADKA, kar pomeni malo ali svobodno mesto. Murska Sobota pa je bil kraj onkraj Mure, kjer je bil ob sobotah veliki semenj. Ne gre to- rej morebiti za židovsko mesto, kar bi morebiti kdo pomislil zaradi murskosoboške sinago- ge, pa tudi zaradi bližnjih krajev tostran Mure: Velika in Mala Nedelja. Kako pa je nastal prii- mek Sabotič? Najprej pomislimo, da so do- jenčka, ki je bil rojen v soboto, poimenovali “Sobotič”. Verjetno si- cer ne gre za navadno soboto, saj dan v tednu, za razliko od nedelje (ime Nedeljko), ni nič po- sebnega, da bi otroka tako poimenovali. Če pa je bilo dete rojeno na veliko soboto, pa je to vseka- kor nekaj posebnega. Predstavljajmo si, da se na velike sobote dan pred kakimi sedmimi stoletji rodi Janez. Ker je bilo v vasi ogromno Janezov, priimkov pa uradno še ni bilo, so Janeze med se- boj ločili z vzdevki, imeni njih očetov ali s hišnimi imeni. Eden je bil Janez Petrič, drugi Janez Ko- vačev, tretji Janez Sobotič. Poglejmo drugo možno razlago, ki se zdi najver- jetnejša. V srednjem veku so svetost nedelje zelo spoštovali. Ko so zvonovi v soboto proti večeru (običajno ob 17. uri) zazvonili, se je začel tako imeno- vani delopust. Začela se je nedelja: delati se ni smelo več. Zato še danes v mnogih deželah večerna sobotna maša velja za nedeljsko. Nedeljski počitek ni bil samo versko pravilo, ampak tudi del svetne zakonodaje. Zaradi dela v nedeljo si lahko bil tudi kaznovan. Kazno- vanje je bilo odvisno predvsem od posameznega vladarja in zemljiškega gospoda. Oblast zemljiške- ga gospoda so izvajali njegovi zaupniki, denimo biriči ali mitničarji. Iz poklica gospodovega zaup- nika, ki je skrbel, da se ob nedeljah ni delalo, je tako lahko nastal priimek Sabotič. Duhovnik Marko Sabotič pravi, da se spominja, kako je to razlagal dolgoletni kobariški župnik msgr. Franc Rupnik (1924-2004), ki se je zelo poglobil v zgodovino Kobari- da z okolico. Rupnik je trdil, da se je tem ljudem reklo sabotarji ali po domače soboti. V tamkajšnjem narečju se soboti reče sabota. Žup- nik na Planini pri Ajdovščini Sabotič omenja tudi prikazovanje Device Marije deklici Tereziji Duš v bližnjem Porčinju (Porzus), ko ji je leta 1855 na- ročila v domači govorici: “Na murte klet n ne dilat ob nedejah”. To je po njegovem mnenju dodaten argument, da so v okolici Kobarida še posebej pa- zili na tretjo božjo zapoved. Na pomen dogodka opozarja tudi Bogdan Vidmar, duhovni po- močnik v Bovcu: “To je sporočilo Slovencem in vsemu svetu. V oči padeta predvsem dve naročili: ne delati ob nedeljah in ne preklinjati”. Mimo- grede, Marko Sabotič je doma iz Borjane, njegov rod izhaja iz Stanovišča oziroma, če se izrazimo v domačem narečju, iz Sta- novišč. Ker pa pred letom 1836 v vasi Stanovišče ni bilo nobenega Sabotiča, so verjetno to priseljenci iz Sedla. Tretja razlaga pa je, da je priimek dobil neki Žid. Ker je praznoval soboto in se s tem razlikoval od večine, je dobil nadimek oziroma priimek Sobotič. Še bolj verjetno je to za druge dežele jugovzhodne Evrope, kjer imajo prii- mek Šabotič, saj je ta še bližje hebrejskemu šaba- tu. Posoški Sabotiči so slovenskega porekla, saj naj- demo v Sedlu kotu že pred četrt tisočletja pet družin. V Sedlu je ta priimek prisoten že najmanj od konca 17. stoletja. Več podatkov o rodbini bo dala šele zgodovinska raziskava v matičnih knji- gah za predjožefinsko obdobje župnije Kobarid. Seveda ne moremo pa izključiti, da je bil daljni prednik Sabotičev morebiti Uskok, ki je pred pol tisočletja zaradi Turkov pribežal na Primorsko. Ta- ko kot kak Turk, Hrvatin, Lasič, Horvat, Bizjak itd. PRIMORSKI PRIIMKI (80) Tino M a m ić SABOTIČ V krstni knjigi župnije Sedlo je leta 1804 priimek zapisan kot SABOTIG. Knjigo hrani škofijski arhiv Koper. V poročni knjigi za Sedlo najdemo leta 1790 priimek vpisan kot SABOTA. To je dodaten argument, da je najbolj verjetna razlaga izvora priimka tista, ki govori o varuhih sobote. Knjiga je danes v Škofijskem arhivu Koper. V družinski knjigi za Sedlo najdemo med petimi poglavarji družin Antona Sabotiča, rojenega leta 1745. Knjigo hrani Škofijski arhiv Koper. 39. Kogojevi dnevi Godalni kvartet NOVA je nastopil v Bardu sklopu 39. mednarodne- ga festivala sodobne gla- sbe Kogojevi dnevi se je sredi oktobra v cerkvi sv. Jurija v Bardu predstavil Godalni kvartet NOVA, ki ga sestavljajo violinistki Mojca Batič in Ana Cotič, violi- stka Barbara Grahor in čelistka Polona Soban. Mlade primorske akademske glasbenice so pripra- vile raznolik in dramaturško pre- mišljeno oblikovan program. Najprej so se predstavile z dvo- stavčnim delom mladega pri- morskega jazz pianista, skladatel- ja in aranžerja Anžeta Vrabca. Skladbi Uada (Acqua) in Uoginj (Fuoco) sta nastali v letošnjem letu na pobudo Glasbenega društva NOVA, pri katerem sode- lujejo in so v okviru društva sku- V paj tudi že izvedli projekt Gušti-ranje glasbe in poezije. Vrabec seje odlično znašel v pisanju za go- dalni kvartet, ki zagotovo velja za eno najtežjih glasbenih oblik, in je z jazzovsko obarvanimi har- monijami ter s poudarkom na rit- mu pripravil sveži in zanimivi skladbi, ki sta dostopni tudi po- slušalcem. Uada izraža različna stanja ali lastnosti vode kot na primer mirno jezero ali razbur- kan ocean. Skozi celotno skladbo se prepletata ta dva motiva, ki se nato pojavljata v raznih variaci- jah. Uoginj je ognjevita skladba, igrana 'con fuoco', obarvana z jazzovskimi harmonijami in rit- mi. Glasbenice muzicirajo skupaj že od leta 2013, njihovo uigranost pa smo lahko slišali v nadaljevan- ju s skladbo Quartettsatz Franza Schuberta, ki je 1. stavek njego- vega nedokončanega Godalnega kvarteta v c-molu. Z veliko mero preciznosti, občutka za obliko- vanje zvoka in komorno igro so se glasbenice dobro spoprijele s to tehnično zahtevno skladbo, ki sodi v železni repertoar za godal- ni kvartet. V drugi polovici kon- certa so z dovršeno in pogloblje- no interpretacijo izvedla Kvartet v g-molu Edvarda Griega. V tej harmonsko bogati stvaritvi, kjer lahko na trenutke zaradi ob- sežnega razpona med glasovi za- slišimo zven orkestra, so se izka- zale tudi kot solistke. S tehnično in muzikalno spretnostjo so pou- stvarile to zahtevno in raznoliko štiristavčno delo, v katerem so v vsakem izpostavile določen značaj - vihrav prvi stavek, ro- mantični drugi, plesni tretji in virtuozen četrti stavek. Publika je mlade ustvarjalke toplo sprejela in nagradila z bučnim aplavzom. Koncert so zaokrožile z dodat- kom. Zaigrale so dansko ljudsko pesem, ki je dekletom zelo blizu. Koncert na festivalu, kot so Ko- gojevi dnevi, mladim glasbeni- cam pomeni potrditev, da dobro opravljajo svoje delo in jim daje zagon ter navdih za njihovo na- daljnje ustvarjanje. Dve članici kvarteta trenutno študirata v tu- jini, kar jih ne ustavi pri njiho- vem ustvarjanju. Tovrstna izo- braževanja jim predstavljajo nove izzive in nudijo rast pri delu, kar znajo združiti s svojim svežim glasbenim pristopom, mlado- stno energijo in čutom za komor- no igro. Zato pa primorska zased- ba, Godalni kvartet NOVA, obeta mnogo odličnih koncertov. To- vrstni dogodki tudi spodbujajo nastajanje nove glasbe in gredo v koraku s časom ter prinašajo Slo- vencem, živečim zunaj svoje dežele, in drugim ljubiteljem gla- sbe vrhunske koncerte klasične glasbe. Metka Sulič Skladatelj Anže Vrabec z Godalnim kvartetom NOVA Slovenija 25. oktobra 2018 13 Bližajo se lokalne volitve Okrog tisoč kandidatk in kandidatov za nove županje ali župane! slovenskih občinah, teh je kar 212, poteka kam- panja za lokalne volitve, ki bodo v nedeljo, 18. novembra 2018. Imele bodo nekaj značilno- sti iz prejšnjih obdobij razvoja slo- venske države in njene lokalne ureditve in tistih, ki upoštevajo spremenjene družbene in po- litične razmere in potrebe. Pričakujemo, da so grožnje in zle napovedi, ki se pojavljajo med političnimi strankami in delno tudi med civilno- družbenimi gibanji, bolj dokaz ustvarjanja predvolilnih po- treb in kampanje kot pa dejan- skih namer politike. Kaže tudi, da so stranke nekdanje poli- tične pomladi, kot so se poime- novale v obdobju ustanavljanja države, začele obnavljati sodelo- vanje zato, da bi dosegle izvolitev skupnih kandidatk ali kandidatov za nove županje oziroma župane in druge občinske upravitelje. Skupno predvolilno strategijo Slovenske demokratske stranke, stranke Nova Slovenija, Krščanski demokrati, in Slovenske ljudske stranke, ki se pod vodstvom no- vega predsednika, Marjana Po- dobnika, aktivno vrača v sloven- sko politiko, izvajajo zlasti v Lju- bljani in Mariboru. V Ljubljani dr. Anže Logar, skupni kandidat pomladnih strank za novega župana, tudi zagotavlja, da bo v primeru izvolitve dal izobesiti slo- V vensko zastavo na Ljubljanskigrad. To dejanje sedanji župan Zo-ran Janković, ki se morda ne počuti dovolj Slovenca, vztrajno zavrača. Kandidatk za županje, kandida- tov za župane pa za občinske svet- nice in svetnike je tudi za letošnje lokalne volitve zelo veliko. Po večini gre za znane funkcionarje, ki so se že preizkusili v politiki, kjer so nekateri uspeli, mnogi pa so se zaradi različnih razlogov morali umakniiti z javnega prizo- rišča. V Sloveniji je nastala ne- kakšna politična moda, da stran- ke govorijo o tako imenovanih novih obrazih, to je o mladih in še neizkušenih ljudeh, ki prihaja- jo v politiko. Dejansko pa je re- sničnih novih obrazov zelo malo. Zanimanje za županovanje nema- ra izhaja iz posebnega ugleda, ki ga lahko imajo občinski funkcio- narji. Uspeh županje ali župana lahko volivci vsak dan vidijo in ugotavljajo na ulicah. Županom tudi ni treba zastopati neke ideo- loške smeri, ker morajo le reševati vsakdanje težave prebivalcev. Ti lahko na določene afere županj in županov tudi pozabijo, jih prezre- jo v zavesti ter jih ponovno izvo- lijo. Takih primerov je v Slo- veniji veliko. Letos si v enaj- stih slovenskih mestnih občinah 87 kandidatk in kandidatov trudi, da bi bili izbrani za županjo oziroma župana. Največ jih je v Ma- riboru, in sicer 18, v Ljublja- ni jih je 10, v Kopru 13, v Novi Gorici pa je šest kandi- datk oziroma kandidatov za najvišjo lokalno funkcijo v mestni občini. Lokalne volitve pa predstavljajo samo nekakšen politični in psi- hološki vrh vsega, kar se sicer ak- tualnega dogaja v politiki in državi. Zanimiva, a tudi skrb vzbujajoča sta pogleda na stanje v Sloveniji, ki ga imata dve oseb- nosti, teolog visoke časti in ugle- da in laični politik. Upokojeni lju- bljanski nadškof Anton Stres je na celi prvi strani časnika Slovenski čas, ki je časnik za družbo in kul- turo, izhaja pa kot priloga tednika Družina, objavil komentar z na- slovom Revolucije še ni konec. Po njegovem se nova levičarska ideo- logija - razlaga in jo širi pretežno stranka Levica -, ne bi ustavila pred nobenim nasiljem. Ponuja namreč doktrino družbene in svetovne ureditve, glede katere se s kakimi koalicijskimi strankami ni pripravljena pogajati in še manj iskati kompromise. Pač pa bije “kulturni boj” ne samo z ide- jami, ampak z administrativnimi ukrepi, če je to le mogoče. Za svo- jo ideologijo si je že izborila vo- dilno mesto v šolstvu in medijih, celo na nacionalni RTV Slovenija, ki bi morala biti pluralna in ena- ko odprta za vse nazore, ker jo tu- di vsi plačujejo. Levica hoče že v kali zadušiti vsako možno idejno konkurenco, ki bi se lahko poja- vila v kakih zasebnih šolah. Načrtuje, da bo Cerkev kot svojo najbolj osovraženo idejno na- sprotnico izločila iz javnosti, z davki finančno onemogočila in stisnila v čim bolj obrobni kot. Zato Levica namerava napisati Smetiščna civilizacija Kupili smo nov sušilni stroj. Sedanjega nismo imeli niti pet let. Bojim se, da tega novega tudi ne bomo imeli kaj bistveno dlje. Kaj sem hotel s tem povedati, mlajše generacije (če to sploh berejo) niti ne razumejo dobro. Na- vadili so se namreč na hitro menjevanje katere- gakoli aparata. Novejši avtomobili postajajo po- dobni beli tehniki, narejeni so samo še za pet let. Telefonček je pri dveh letih že prava starina. Če po nekaj mesecih vržeš hlače proč, te ne bo nihče niti vprašal, zakaj. Živimo od danes do ju- tri. Nič čudnega, da se v zakonodaje bogatih držav, in še bolj v naše glave, vse globlje vriva misel na - evtanazijo. Vse v tej sprevrženi logiki civilizacije, ki bi ji lahko namesto zahodna rekli smetiščna. Ne bom pozabil na stare čase Včasih ni bilo tako, bo zdaj vsakdo pomislil. In se potopil v spomine. Celo v rajnki Jugoslaviji, revni diktaturi, v kateri ni bilo kave, kavbojk in banan, je bil nakup pral- nega stroja enkraten dogo- dek generacije. Gospodin- ja je v življenju zamenjala dva pralna stroja. V moji mladosti, v prvih 25 letih življenja, se spominjam, da smo pralni stroj zamen- jali enkrat. Enkrat (1x). Danes živimo v eni od najbogatejših držav sveta. Nakup pralnega stroja ni več dogodek generacije. V 20 letih sva s soprogo zamenjala tri ali štiri pral- ne stroje. Niti ne vem več. Pet let po nakupu pralnega stroja namreč nastopi trenutek, ko ser- viser že po telefonu reče tisto znano frazo, ne- splača-se-več-popravljati, -saj-je-ceneje-kupiti-no- vega. Prvi sušilec sva kupila, ko sva živela v Luksem- burgu. Takrat jih pri nas skorajda še ni bilo, v megleni in deževni državici na dnu Beneluksa pa brez sušillca ni šlo. Vedoč, da se bova vrnila v do- movino čim prej, takoj ko se bo nabralo dovolj denarja za nov začetek brez starih stanovanjskih kreditov, sva šla kupovat sušilni stroj iz druge ro- ke. Zelo hitro sva ga dobila, pet let starega (5), za petdeset evrov (50). Takrat nisem vedel, da sem kupil firmo AEG, ki velja za zelo dobro. Mašinca pa taka Mašinca se je odlično obnesla. Tako odlično, da sva ga, ko sva od znanca dobila poceni tovornjak za selitev nazaj domov, nanj naložila tudi sedem let star sušilec. In dobro sva se odločila. Škoda, da takrat nisva vzela s seboj tudi pet let starega, iz druge roke kupljenega pralnega stroja. Bil je neke čunga-lunga znamke in sva rekla: pa saj je naš stari stroj dober. In se uštela, saj sva kmalu po prihodu domov morala poklicati serviserja in za- slišala tisti znani ne-splača-se-več-popravljati, - saj-je-ceneje-kupiti-novega. Nasprotno pa je sušilec delal brezhibno še nadal- jnjih nekaj let. Hiter. Cev za izpušni vlažni zrak je bila speljana skozi zid, zato v kopalnici ni bilo nobene vlage. Res sva bila zadovoljna. Ko je ven- darle prišel trenutek, da je serviser izrekel besede ne-splača-se-več-popravljati, -saj-je-ceneje-kupiti- novega, sva bila prav otožna. Stroj je imel več kot ducat let, nadomestni del pa je bil 300 evrov. Duosti soudou … Pa sva dala “malo več”. Številke ne bom povedal, ker mi je nerodno priznati, kakšen tepec sem bil. Kupila sva najboljši, nov aege. Brez cevi za izpuh. A prodajalec naju je navdušil: kopalnica se ne bo več ohlajala, pa še vodo za likalnik bomo imeli brezplačno. Da varčevanja z elektriko in mini- malnega hrupa niti ne omenjam. Nisva mu naj- bolj verjela, a strojev s cevjo v trgovini sploh niso imeli. Teh že leta “ne držimo” več, je v prodajal- skem slengu zažgolel trgovec. … malu muske Slišalo se je dobro. In sva nasedla. Kako mi je žal, da nisva raje kupila rezervnega dela za najinega starčka! Hrupnost ni bila nič manjša. Sušenje pa je postalo precej daljše kot po starem. Kopal- nica pa se je tako segre- la in navlažila, da so se na ploščicah nabirale kaplje. Tako smo med sušenjem morali ved- no imeti odprto okno. Kako se je pozimi “tuširati” v taki kopal- nici, verjetno ni treba razlagati. In smo ga tako drgnili štiri leta. In ga vmes dvakrat popravljali. Garancija enkrat sploh ni veljala. Tri sekunde po izteku garancije se je spet pokvaril in spet je serviser, kar po telefonu napo- vedal: ne-splača-se-več-popravljati, -saj-je-ceneje- kupiti-novega. Stari pravijo: malo denarja, malo muzike. Mi pa: veliko denarja, malo muzike. Duosti soudov, ma- lu muske. Stari prijatelj, stara rešitev Obrnila sva se na starega prijatelja, serviserja Go- renja, ki pa našega aegeja ne popravlja. Potrdil je moje sklepanje, da so stroji brez cevi (kondenza- cijski ali tako nekako) tehnološko bolj zapleteni, z več elektronike, ki ji vlaga in vročina vse prej kot koristi. In da je poraba energije večja. In da je tak “sušilko” počasnejši. Povedal mi je tudi, da še vedno obstaja sušilni stroj, narejen po starem. Nekaj let ga sploh niso več izdelovali, potem pa so ga ponovno začeli. Prodaja se poceni, saj nima ugleda. Energetsko da je zelo potraten, razred C. He, he. Kar na smeh mi gre, ko mi kdo omeni energetske razre- de. Izračunal sem, koliko privarčujem, če kupim energetsko varčen stroj. Kakih pet (5) evrov let- no. V petih letih je to 25 evrov. Stroj pa je dražji za 100 evrov. Investicija bi se torej povrnila v dvajsetih (20) letih. Takoj smo ga poiskali in naročili. Zmaga je bila popolna. Trojna. Stroj je odličen. Stroj je poceni. Stroj bo lahko servisiral odlični mojster. DALMATINOTino Mamić 4 nov zakon o verski svobodi, ne glede na to, da je obstoječ povsem skladen z ustavo, kar je ugotovilo tudi Ustavno sodišče. Seveda pa sedanji zakon ni v skladu z revo- lucionarno ideologijo nove levi- ce, zato bo pisala novega. Jože Biščak, glavni in odgovorni urednik tednika Demokracija, je v uvodniku na prvi strani tednika obravnaval kulturo t. i. multikul- turalizma. “Ta nas skuša pre- pričati, da so vse kulture enako- vredne. Po njihovi logiki je kul- tura, kjer je zatiranje in posilje- vanje žensk nekaj običajnega, enako dobra kot kultura, kjer imajo ženske vse pravice in svo- boščine. Vsi, ki opozarjamo, da zahodna civilizacija ne more preživeti, če se ne spoštujejo vred- note, ki so to civilizacijo naredile za najbolj veličastno v zgodovini človeštva, smo rasisti, ksenofobi, fašisti, nacisti. Toda ne bomo se več umikali, niti za milimeter ne bomo več odstopili. Lahko nas bodo ovadili, nas obtožili, nam sodili, nas obsodili in zaprli. Lah- ko nas bodo tudi ubili”. V slovenski Cerkvi se že vse leto spominjajo svetniškega škofa Fri- derika Barage ob 150-letnici nje- gove smrti. Bil je slovenski misi- jonski genij, vzornik mnogih ve- likih slovenskih misijonarjev. Matjaž Križnar je v komentarju o misijonski nedelji, ki je bila 21. oktobra, objavljenem v sloven- skem katoliškem tedniku Družina, zapisal, “da se zgodbe Friderika Barage zdaj dogajajo v petindvajsetih državah po svetu, kjer delujejo slovenski misijonar- ji. To so območja od Zambije in Ugande, prek Amazonije in Arkti- ke pa do otočja Samoa. Naši misi- jonarji so pred 50 leti začeli pri- našati razvoj v škofijo Farafanga- na na Madagaskarju, kjer so do- morodci do tedaj živeli v najbolj primitivnih oblikah kulture in ci- vilizacije. Po zaslugi darov iz Slo- venije in vztrajnih naporov naših misijonarjev imajo zdaj v omen- jeni škofiji svojo cerkev, šolo, am- bulanto, prostore za pastoralo. Domačini te pridobitve in naše ljudi, ki so jih ustvarili, neizmer- no cenijo. Na Madagaskarju že dolgo zelo uspešno deluje sloviti misijonar Pedro Opeka, ki pa uresničuje svoj program pomoči potrebnim z imenom Akamasoa. Marijan Drobež Izidi tekmovanja Moja dežela - lepa in gostoljubna Najlepše urejena mesta so Celje, Nova Gorica in Slovenske Konjice Portorožu so pred nedav- nim podelili nagrade v ok- viru tekmovanja Moja dežela - lepa in gostoljubna. Naj- bolje ocenjeni so Celje med večji- mi mesti, Nova Gorica med sred- njimi in Slovenske Konjice med manjšimi mesti. Najboljši kamp je Kamp Danica iz Bohinjske Bi- strice, glamping pa Herbal glam- ping resort Ljubno. Med turističnimi kraji je po izbo- ru komisije slavila Kranjska Gora, med zdraviliškimi kraji Podčetrtek, med izletniškimi pa Predjama. Najlepše urejeno mestno jedro je letos postalo Gallusovo nabrežje v starem delu Ljubljane, naj vaško jedro ima Zagorje, naj trško jedro pa Sveta Ana. V kategoriji mladinskih prenočišč je slavil MC Hostel Brežice, med Petrolovimi bencinskimi servisi pa tisti iz Cerknega. Za najboljšo tematsko pot so razglasili Kneip- povo bosonogo pot v Termah Snovik. Potekalo je tudi spletno glasovan- je za najlepše in najgostoljubnejše večje mesto, zdraviliški in turi- stični kraj. Spletno občinstvo so najbolj prepričali Kranj, Podčetrtek ter Bovec. Moja dežela - lepa in gostoljubna je tekmovanje krajev in drugih so- delujočih pod okriljem Turistične zveze Slovenije. Osrednje poslan- stvo tekmovanja je urejanje in ohranjanje okolja, častni pokrovi- telj projekta pa je bil tudi letos predsednik države Borut Pahor. Turistična zveza tekmovanje orga- nizira za izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev Slovenije in V turistov, prispevek k trajnostne-mu razvoju v urejenem in zdra-vem okolju, večjo turistično pri- vlačnost mest in vasi, učinkovi- tejšo promocijo države in turizma ter prispevek k razvoju turistične in ekološke zavesti posamezni- kov. Projekt spodbuja sodelovanje in povezovanje prebivalstva pri varovanju, ohranjanju in urejanju naravnih vrednot in kulturne de- diščine s turizmom. Na tekmovalnem situ so turi- stična ponudba in urejenost kraja (kot celote, pa tudi posameznih okolij in objektov), kakovost turi- stične ponudbe, kakovost življen- ja v kraju za prebivalce in goste, varovanje naravne in kulturne de- diščine, varovanje okolja in go- stoljubnost. Ocenjujejo se ulice in trgi, objekti različnih dejavnosti, hortikultura, skrb za dediščino, komunalna in turistična infra- struktura in podobno. Med najpomembnejšimi prizade- vanji za kakovost v zdravem in čistem okolju je skrb za pravilno zbiranje, odstranjevanje in depo- niranje odpadkov ter skrb za ohranjanje in varovanje čiste vo- de in zraka, še poudarjajo na Tu- ristični zvezi Slovenije. Najbolje ocenjeni kraji dobijo pravico, da predstavljajo Slovenijo na medna- rodnem tekmovanju Entente Flo- rale. Nagrade so podelili v Portorožu v okviru Dnevov slovenskega turiz- ma. Zveza kulturnih društev Nova Gorica v sodelovanju z Javnim skladom za kulturne dejavnosti Republike Slovenije – območna izpostava Nova Gorica v okviru zborovskega niza Goriška zborovska srečanja napoveduje četrto zborovsko srečanje v tem letu, ki bo v soboto, 27. oktobra 2018, ob 19. uri v veliki dvorani Mestne občine Nova Gorica. Nastopil bo Mešani pevski zbor Obala Koper pod vodstvom Andreja Makorja. Goriška zborovska srečanja že sedem let zapored nadaljujejo svoje poslanstvo, ki z vrhunskimi zborovskimi koncerti s tematsko zaokroženimi programi in z visokimi referenčnimi ocenami doma in v tujini, v Goriškem prostoru dopolnjujejo ponudbo kakovostne vokalne glasbe. MePZ Obala Koper se želi s koncertom “Sredi moj'ga srca” ob 100-letnici konca 1. svetovne vojne, ki se je spominjamo v letu 2018 po vsej Evropi, pokloniti primorskim skladateljem. Obudil bo redkeje izvajana zborovska dela glasbenih ustvarjalcev različnih generacij, med katerimi so Zorko Prelovec, Ivan Grbec, Marij Kogoj, Karol Pahor, Vilko Ukmar, Ubald Vrabec, Pavle Merku', Alojz Srebotnjak, Walter Lo Nigro, Stojan Kuret, Hilarij Lavrenčič, Ambrož Čopi. Vstopnice bodo na voljo eno uro pred pričetkom koncerta na samem prizorišču. Vse informacije so na voljo v pisarni Zveze kulturnih društev Nova Gorica. MePZ Obala Koper v Novi Gorici Aktualno25. oktobra 201814 NATUROPATSKI NASVETI (217)Erika Brajnik Kostanj Kostanj, Castanea sativa, je tipičen jesenski plod. Krepi ledvice in greje telo. Ravno prav nam ga v tem letnem času daje narava, ko prihaja hlad v našo deželo. Kostanj je po večini ogljikov hidrat z veliko vlakninami, ki nižajo holesterol, in ima veliko hranil, kot npr. kalij, železo, kalcij, fosfor itd. Ker ima kostanj srednje visok glikemični in- deks, svetujem, da ga uživamo do kosila in ne po kosilu ali zvečer, to velja predvsem za tiste osebe, ki imajo težave s presnovo sladkorjev (diabetes). Ker ima kostanj polno vlaknin, koristi tudi čre- vesju, saj vlaknine urejajo pH črevesja; deluje pa tudi kot prebiotik. V srednjem veku so verjeli, da je kostanj tudi afrodiziak. Kasne- je so ga poimenovali drevo, ki daje kruh, ker je bil plod tako hranljiv in dragocen kot vsakdanji kruh. Ta- ko so ga tudi častili in spoštovali. Po prehladu je kostanj zelo dobro živilo, da se telo regenerira. Če je vaš otrok ali dedek prebolel gripo ali prehlad, naj 2 tedna po bolezni uživa kostanj vsak dan; tako bo hitreje okreval. V srednjem veku so uporabljali kostanj proti pro- tinu in glavobolu. Kostanj so tudi pekli in kuhali ter dajali, komur je imel težavo z vranico, jetri in želodcem. Kostanj so dajali tudi dekletom, ki so trpele zaradi močnih menstruacij. Spomnim se, da si je moja nona delala kostanje- vo tinkturo, s katero si je mazala noge, ki naj bi delovala proti krčem, ki jih je imela vsako noč. In res ji je pomagalo. Poglejmo pobliže ta izredno bogati plod, saj vse- buje veliko magnezija, ki je ključen za pravilno delovanje živčnega sistema, obnavljanje kosti, presnovo maščob, kalija, ki deluje proti krčem v mišicah in ureja krvni pritisk, fosforja, ki ureja pH organizma in je sestavni del kosti in zob, cin- ka, saj se veže s progesteronom in testosteronom, zato krepi tudi prostato in imunski sistem. Če kdo nenadoma izgubi voh, je to večinoma pove- zano s pomanjkanjem cinka, ker se določeni en- cimi ne aktivirajo. Kostanj vsebuje tudi veliko mangana, minerala, ki je ključen za rast kosti, sklepov, za sintezo ko- lagena, veliko ima železa, ki je potreben za pre- nos kisika po telesu. B2 je potreben za več ener- gije v telesu, B6 je ključen za živčni sistem, sploh pri nosečnicah. Če noseča ženska ima več kot 40 let, naj jemlje prve 3 mesece nosečnosti, ko se for- mira živčni sistem otroka, velike ko- ličine B6, da se živčni sistem otroka pravil- no razvije. B6 je tudi ključen za sintezo se- rotonina, hormona sreče. Kostanj vsebuje veliko folne kisline, ki je tudi po- membna v nosečnosti, a pomaga tudi proti utru- jenosti, fizični in mentalni. Vsebuje še veliko vi- tamina E, ki je močan antioksidant, za zdravje kože in las. Poleg tega, da je kostanj izjemno zdrav, prinaša tudi srečo. Njegova mogočna krošnja je nekoč dajala vtis zaščite in njegovi plodovi so bili Božji blagoslov, ker so tako hranljivi in zdravi. Zato je veljalo pra- vilo, da, če si našel na tleh tega “malega rjavega gospoda”, si ga moral nemudoma pospraviti v žep, saj ti je prinašal srečo in odganjal bolezen! Iščimo zdravje. www.saeka.si rto Paasilinna se je rodil 20. aprila 1942 v Kittiläju na Finskem, v arktični La- poniji, in postal eden naju- spešnejših finskih pisateljev. Za svoja dela je prejel več finskih in mednarodnih literarnih nagrad, veliko njegovih romanov je bilo predelanih v filme in gledališke igre. Paasilinna je bil dolga leta novi- nar. A ker se mu je zdelo njegovo delo vse bolj plitvo in brez po- mena, kot je dejal sam, je pri triintridesetih letih novinarski poklic obesil na klin, da bi lahko napisal knjigo. Nastal je roman Zajčje leto, očarljiva zgodba o novinarju in fotografu, ki sta se lepega poletnega večera vozila A malodušna in “trmasto zato- pljena v svoje drobnjakarske misli, pri če - mer sploh nista opazila, kako bedno je takšno potovanje”. Vtem je nedaleč na nizki vzpe- tini poskakoval zajčji mladič in prevzet nad poletjem postal sre- di ceste. Fotografovi otopeli mož gani se niso odzvali dovolj hitro. Top udarec – in zajček je z zlomljeno nogo obležal v travi. Naključni dogodek se je izkazal za usodno srečanje, ki je časopi- snega urednika preusmerilo na novo pot. Pustil je delo pri časo- pisu. Z zajčkom je potoval po deželi, se preživljal s priložno- stnimi deli, spoznal novo čedno žensko, užival v stiku z naravo. Roman Zajčje leto je postal čez noč velika mednarodna uspe - šni ca, preveden je bil v vrsto tu- jih jezikov, bil nagrajen na Fin- skem in v tujini, po njem so po- sneli tudi film. Zajčje leto so v slovenščini natisnili petkrat, na- zadnje letos in je tudi na Sloven- skem njegovo najbolj priljublje- no delo. Paasilinnove knjige so hitro našle pot do bralcev. Romani se dobro berejo, polni so domislic in humornih vložkov. Vendar avtor kot natančen opazovalec skozi pripoved z užitkom ošvrkne človeško pritlehnost, očarljivo in hkrati obešenjaško razkroji temačni naboj tabu tem, kot je recimo samomor, in je kritičen do družbenih kalu- pov. Rdeča nit romanov je izstop junaka iz sveta, ki ubija njegovo posebnost in čustvenost. A ker zna avtor vse obrniti na sve- tlejšo plat, delujejo romani na bralca spodbudno, celo tera- pevtsko. ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 Novi glas prejema javna sredstva za medije. Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks To številko smo poslali v tisk v torek, 23. oktobra 2018, ob 13. uri Svetovni dan varčevanja, ki ga obeležujemo 31. oktobra, so razglasili v Mi- lanu leta 1924, kjer so se zbrali na prvem med- narodnem kon- gresu hranilnic predstavniki 700 hranilnic iz 27 držav, med drugim z ozemlja današnje Slovenije. Njihov namen je bil poudariti pomembnost varčevanja za posameznika in za družbo kot ce- loto, spodbuditi prebivalstvo k varčevanju in vla- ganju prihrankov v banke in hranilnice. V ta na- men so ustanovili mednarodni inštitut za varčevanje. Države so se resno lotile tega, saj so določile, da bodo morale biti na ta dan vse banke odprte. Če je bil v kateri od držav takrat praznik, so dan varčevanja prestavili na drug dan. Predla- gali so pojem varčevanja kot osnovo za gospo- darsko ozaveščanje družbe in temelj celotnega življenja skupnosti, za boljšo individualno in so- cialno porazdelitev bogastva. Glavni namen je bilo izobraževanje, zato so nekoč tudi po naših osnovnih šolah učencem delili “šparovčke”, tako da so se naučili prid- no varčevati. Sicer so gotovo imeli že doma dober zgled, saj so poznale nekoč družine, ki so živele zelo skromno, najra- zličnejše načine varčevanja. Ljudje so bili zelo iz- najdljivi, varčevali ni- so samo z denarjem, ki ga je bilo zelo malo, pač pa z vsem tistim, kar so imeli. Starejše gospe še vedno pravijo: “Nuja je mati iznajdlji- vosti. Je več dni ku klobas! Čez sedem let vse prav pride! Dobra žena ne vrže proč nič”! In res so bile prav gospodinje najbolj spretne pri varčevan- ju. Varčevale so s hrano, oblačili, kurjavo, torej z lesom in petrolejem, elektriko in tudi vodo, saj je bilo varčevanje za večino ljudi zelo pomembno za preživetje. Kmetje, ki so živeli v naših vaseh, pa največkrat niso trpeli lakote, saj so si sami pri- delovali hrano. Čim več pridelkov so skušali tudi prodati - jajca, mleko in meso, če so doma zaklali prašiča; v primeru, da so potrebovali večjo vsoto denarja, so prodali živino. Večkrat je npr. nevesta za doto dobila vola, tako da ga je lahko prodala in si nato kupila vse potrebno za hišo. Za izdelovanje oblačil so gospe kupovale metrsko blago in si same vse pridno zašile, dobile so ga tudi v zameno za jajca, meso ali svinjsko mast. Nona mojega moža si je svoj prvi plašč izdelala celo iz stare vojaške odeje, moji noni pa so so- rodniki iz Kanade poslali staro poročno obleko, iz katere je naredila dve čudoviti oblekici za prvo obhajilo: to je bila reciklaža! Sovodenjske ženske so hodile v predilnico v Podgoro, kjer so izdelo- vali sukanec in blago. Nekoč so “peče”, ostanke blaga, lahko kupovali samo delavci, kasneje pa so odprli trgovino in ženske so si tam kupovale blago. Naša soseda se še gane ob spominu na čudovit kos svetlomodrega blaga, podobnega brokatu, ki ga je dobila v dar in iz katerega ji je mama sešila obleko. Oblačila so otroci vedno “povirbali” od starejših bratov in sester, nosili so jih čim več časa, čeprav so bila že zakrpana. Včasih jih je mama odšila in iz blaga zašila kaj drugega. Tudi volno so večkrat predelale in po- novno uporabile: stare volnene majice in čepice so razdrle in pri tem nit vrtele okrog nog manjše stoličke, nato so jo oprale in zmotale v klopček. Če je bila volna poškodovana ali pa je je bilo pre- malo, so združile nitko stare in nove volne in ta- ko spletle kaj novega. V primeru, da so bila vol- nena oblačila že preveč obrabljena, pa so iz njih pridobile material za “kovtre”. Nekateri možje so delali v tovarni usnja in majhne odrezke prinašali domov, iz njih so gospodinje sešile copate, iz sta- rih gum so naredili podplate in tako pridobili čevlje. Shranjevali so prav vse: vrečke, trakce, pa- pir, vsak košček blaga. Stare časopise so močili v vodi in iz njih izdelovali krogle, jih na soncu po- sušili in se z njimi pozimi greli. Možje so celo ho- dili v Gorico iskat v tovarno žagovino, s katero so zakurili v “špargertu”, kjer je bil vedno lonec z vročo vodo za umivanje, kuhanje in pranje pe- rila - v isti vodi so najprej oprali belo, nato bar- vano, končno še temno perilo in delavske obleke. Denarja je bilo vedno premalo, večkrat so si ga morali izposoditi tudi za pogreb sorodnika. V manjših vaških trgovinah so imeli trgovci navado si zapisovati račune v knjižico, kupci pa so dolgove poravnali, ko so mogli. Ljudje so varčevali prav z vsem, še posebno z elek- trično energijo, čim manj so prižigali luč, celo za likanje so go- spe hitele: zlikale so najvažnejše, nato li- kalnik izklopile in hi- tro polikale še kaj, do- kler je bila kovina še topla. Življenje se je zelo izboljšalo, ko se je razvila industrija in so tudi ženske šle v službo. None so jih učile: “Takoj, ko dobiš plačo, spravi vsaj 1 liro stran, tako skušaj kaj pršparat zase in za otroke. Ni treba, da za kupit par brgšin vprašaš dedca, ni nujno, da on vse zna, samo župniku se moraš spovesti”! - začela se je ženska emancipacija! Kar se tiče pripravljanja obrokov, so gospe kuhale zelo premišljeno, primerno količino jedi za šte- vilo oseb v hiši, ničesar niso zavrgle. Kuhale so na masti (svinjski in kokošji), kasneje so upora- bljale mešanico masti in olja. Po cvrtju so počaka- le, da se je olje ohladilo in da so se usedline po- legle, nato so ga precedile in čim večkrat ponov- no uporabile. Polenta je bila na mizi skoraj vsak dan; če je je kaj ostalo pri večerji, so jo zjutraj po- pekli in pojedli z mlekom. Zvečer so radi jedli jaj- ca, ki so bila lahko cvrta s čebulo, s porjavelim maslom ali kisla jajca: “Če so ble tri jajce za šterih, je bilo dobro, če so bile dve, je bilo dobro vse- lih”! “KISELE JAJCE” Sestavine: 3 jajca, sol, poper, kis, olje in voda Priprava: Jajca skuhamo in, ko se ohladijo, ločimo beljake od rumenjakov. Beljake zrežemo na rezine, ru- menjake pa v skledi zmečkamo z vilicami in jim dodamo sol, poper, kis, olje in vodo. Nato v skle- do stresemo še rezine beljakov in dobro pre- mešamo. Jajca damo na krožnike in serviramo s toplo polento. Bog žegnaj! Ka tja F er le tič STARE JEDI V NOVIH LONCIH (13) Pravljica v Katoliški knjigarni ob državni pobudi za spodbujanje branja Kupite knjige za naše vrtce in šole! etos se je otroški vrtec Čriček drugič udeležil državnega projekta Io leggo perche'. Gre za veliko zbiranje knjig, ki podpira šol- ske knjižnice in je največja državna pobuda za promocijo branja, ki jo prireja italijansko založniško združenje. V knji- gah je zbran večji zaklad kot v piratski votlini na Otoku za- kladov. (Walt Disney) V soboto, 20. oktobra 2018, je bila v Katoliški knjigarni pra- vljična urica, vključena v pro- jekt. Sanja Vogrič in Karin Vižintin sta nastopali in očarali otroke in odrasle s pra- vljico Sitnobe sitne avtorice Ciare Floyd. Zgodba pripove- L duje o medvedku in zajčku innjunem prijateljstvu.Do 28. oktobra kdorkoli lahko Z 9. strani “Njegov način ...” sodeluje pri projektu zbiranja knjig in podari knjigo, da obo- gati knjižnico našega vrtca. Aktualno 25. oktobra 2018 15 e vedno dežuje kot za stavo. Ko že nekoliko utrujeni, predvsem pa premraženi in premočeni za- puščamo cerkvico sv. Nikolaja, da se počasi, po grebenski stezi, podamo na- prej proti Tarbiju, je poletna pripeka le še spomin. Steza se zdaj zajeda v po- bočje, ozka je in nekateri starejši, manj izkušeni pohodniki se pritožujejo, češ da je teren zaradi dežja izredno spolzek in nevaren. Pogledam dol proti Idrski do- lini in si priznam, da bi imel lahko vsak nepremišljen korak hude posledice. A gora sem vajena in poti v Nediških doli- nah mi ne povzročajo težav. Čeprav tudi mene včasih pesti vrtoglavica. Kljub vla- gi in gosti megli so gozdovi, po katerih pešačimo, pravljično lepi. Bolj kot se namreč približujemo cilju, več je kostan- jev in mogočnejši je gozd. Na obrobju se ponosno razkazujejo vitke breze, ki so simbol Benečije, predvsem pa pobočij nad Idrsko dolino. Lepe so s svojimi be- limi, elegantnimi postavami, skrivno- stno zavite v megleno tančico, kot bi pri- povedovale pravljico o škratih in kriva- petah, pravljico o tej prelepi beneški zemlji, prepojeni s čarobnimi utrinki preteklosti, tišino in lepoto, ki ima že okus po večnosti in otožnosti. Občina Srednje, v katero spadata Dolenji in Gorenji Tarbij, je občina kostanja ali, kot mu pravijo Benečani, “burja”. Iz be- sede “burja” izvira tudi ime, ki se tu upo- rablja za praznik kostanja, “burnjak”. Po- nekod rastejo mogočni velikani na po- košenih travnikih in senožetih, kjer je teren lahko dostopen in zato domačini še vedno nabirajo kostanj. Table opozar- jajo mimoidoče, da so gozdovi zasebni, kot so zasebni seveda tudi sladki plodo- vi, ki jih je prepovedano nabirati. Že pred petdesetimi in več leti je bila nam- reč navada meščanov, Tržačanov, Go- ričanov in Videmčanov, v zadnjih časih pa tudi Ljubljančanov, da so prihajali v Benečijo in nabirali, pravzaprav kradli kostanj. Pred štiridesetimi leti so mladi fantje, ki so se kot oporečniki odločili, da ne bodo služili vojaškega roka, celo opravljali civilno službo v teh gozdovih in čuvali dragocen pridelek pred tatovi iz mest. V Nediških dolinah poz- najo več sort kostanja in trdijo, da debeli, sladki maroni sploh niso najboljši za peko. Starejši Be- nečani znajo povedati, da je pečena najbolj okusna ravno naj- manjša sorta kostanja, in sicer purčinke, vendar so v Idrski do- lini, nad katero se vije naša pla- ninska pot, gojili po večini ma- rone. Sort je veliko, nekatere so najbolj slastne, če jih olupimo in skuhamo, ali v marmeladi, ene se lažje lupijo, pri drugih se spod- nja kožica zajeda globoko v me- so. Najbolj poznane sorte tu v Be- nečiji so poleg maronov in purčink še objaki, čufe in baga- taci. Rastlina ima najraje kisla tla z malo apnenca in milo podneb- je na nadmorski višini od 200 do 700 metrov. Kljub številnim bo- leznim in zajedalcem, ravno v minulih letih je kazalo, da bodo kostanji v Benečiji popolnoma izumrli, je to trdoživo drevo, ki lahko doseže starost od 300 celo do 500 let. Takih spomeniško za- varovanih rastlin je v dolinah ob Nediži kar nekaj, do njih vodijo oz- načene steze, tako da si jih lahko ogle- damo kot naravne spomenike in jih občudujemo v vsej njihovi veličini. Po zadnji bolezni, ki je močno prizadela vse sorte kostanja v Nediških dolinah, pa tu- di drugod po Italiji in Sloveniji, so se v zadnjih dveh, treh letih drevesa spet opomogla, tako da letos beležimo izred- no dobro, zdravo in bogato letino. Dež in pohod se nadaljujeta. Zaradi spol- zkega terena kmalu zapustimo stezo in gozdove ter se odločimo, da bomo končni cilj dosegli kar po glavni cesti. Ustavimo se samo še enkrat, in sicer pri cerkvici, posvečeni sv. Janezu Krstniku, ki leži na razgledni vzpetini nad vasjo Dolenji Tarbij (Tribil Inferiore). Cerkvica je bila zgrajena med 15. in 16. stoletjem, večkrat so jo prenovili, tako da je edino, kar je ostalo od prvotnega gotskega stila, le okvir vrat, ki krasi vhod zvonika. Ta ima le tri kamnite stene, četrto nado- mešča cerkveni zid, zgrajen pa je bil ve- liko pozneje kot cerkev, v 19. stoletju. Kot pove že samo ime, je hram posvečen sv. Janezu Krstniku, za oltarjem lahko vi- dimo prizor krsta, kot pri vseh cerkvicah Nediških dolin pa je tudi za cerkvico nad Tarbijem značilno, da je imel prvotni tloris romansko, okroglo apsido, pozne- je v obdobju zgodnje gotike, v 14. stolet- ju, pa je ta postala šesterokotne oblike. V 15. stoletju je cerkev sv. Janeza Krstni- ka doživela pomembno prenovo, pri ka- teri so sodelovali mojstri iz škofjeloške šole. Značilne za to šolo so bile živobar- vne freske v ljudskem stilu, ki so imele nalogo, da preprostim vernikom nazor- no predstavijo vsebino Nove in Stare za- veze z enostavno, vsem razumljivo sim- boliko in figurami. Božji hram je, po- dobno kot ostale votivne cerkvice v Be- nečiji, imel prvotno lesen oltar, ki so ga v 17. stoletju izdelali kobariški rezbarji. Takih oltarjev je bilo prvot- no 44, imele so ga namreč čisto vse votivne cerkvice, zaradi mode in lažjega vzdrževanja pa so pod Be- neško republiko večino oltarjev za- menjali z marmornatimi, ki niso zahtevali posebne nege in pozorno- sti. Nekatere, ki so se kljub težnji po prenovi ohranili, je pozneje načel zob časa in do današnjih dni se jih je žal ohranilo le devet, med njimi znamenita oltarja v Kleniji in Bar- nasu. Tudi cerkev sv. Janeza Krstnika je zgrajena visoko na vzpetini in je pri- bližno četrt ure oddaljena od Dolen- jega Tarbija. Kot vse ostale votivne cerkvice je služila tudi kot obram- bna točka in razgledni stolp, med prvo svetovno vojno pa kot bol- nišnica za ranjence in vojaško zave- tišče. V času miru so v njej iskali za- vetja pred ujmami romarji in popot- niki. Cerkvena vrata so bila namreč vedno odprta, vanjo pa so se ljudje lahko zatekli pred dežjem in mra- zom, nekateri romarji na poti na Staro Goro so v njej prenočevali. Že v obdobju Oglejskega patriarhata so cer- kev, ki ima odlično lego in iz katere so vidne ostale cerkvice v Benečiji in Idrski dolini, uporabljali za komunikacijo in pošiljanje sporočil: v takih primerih so prižigali ognje ali močno pozvanjali. Božji hram nad Tarbijem je, tako kot vse ostale, upravljala čedajska župnija, ven- dar pa so za vsa vzdrževalna dela skrbeli verniki sami, se pravi vaščani. Pomisli- mo le, da je bilo v 14. stoletju v Nediških dolinah 44 cerkva, ljudi pa je bilo malo, od 1500 do 1900 prebivalcev, ki so mo- rali z lastnimi sredstvi in delom skrbeti za vzdrževanje teh pomembnih središč verskega in socialnega življenja. Razgled iz cerkvice sv. Janeza Krstnika proti Matajurju in Rečanski dolini ter na vzhodu proti Koradi, Kanalskemu Kolo- vratu in Idrski dolini je enostavno kra- sen. Predvsem tisti, ki te kraje malo poz- najo ali so bili morda celo prvič tu, so presenečeno strmeli v raznoliko zeleno pokrajino, v griče in doline, ki se počasi zlivajo z gorami in obzorji. Prelepo, tudi v dežju. Ko sem tako zrla na vasice pod Kanalskim Kolovratom, sem se spomni- la na zapis našega Franca Jerončiča, ki v svoji knjigi Bratje Slovani pripoveduje o žganjekuhi v času fašizma. Tedaj je bilo, tako pač kot danes, strogo prepovedano kuhati žganje, na obeh straneh Idrije pa so ljudje kljub temu našli skrivališča, kjer so si lahko pripravili priljubljeno žlaht- no pijačo. Kuhali so v gozdovih, pod ska- lami, na desnem bregu Idrije pa so za to radi uporabljali kaverne iz prve svetovne vojne. Pripovedujejo, da so Benečani imeli tako skrivališče ravno pod cerkvico sv. Janeza Krstnika ali, kot so jo nekateri imenovali, sv. Ivana. Kuhali so seveda ponoči in s pobočij Kanalskega Kolovra- ta je bilo tik ob cerkvici videti lučko, ki je svetila do jutranjih ur. Otroci so rado- vedno gledali luč in se spraševali, kaj je to, matere pa so jim po navadi razložile, da so to “vidamaci”, hudobne nočne prikazni, ki so strašile po teh pobočjih in preganjale neubogljivo mladež. Jerončič v svoji knjigi dodaja, da je bilo med Benečani veliko več solidarnosti kot na Kolovratu. Vsi so namreč vedeli, da se pod sv. Ivanom kuha žganje, nihče pa tega nikoli ni izdal finančnim stražni- kom. Na levem bregu Idrije je bilo izda- jalcev veliko več in žandarji so kmalu iz- vedeli za žganjekuho. Kazni so bile izredno visoke, nekateri so zaradi nekaj kozarčkov žgane pijače izgubili celotno premoženje. / konec Suzi Pertot Š nedeljo se je na Japonskem končalo svetovno prvenstvo v ženski odbojki, ki je prvič v zgodovini z zlatim odličjem na- gradilo srbsko izbrano vrsto. Izbran- ke selektorja Zorana Terzića so v fi- nalu v Jokohami po naravnost dra- matičnem boju po petih nizih pre- magale Italijo, ki je v setih že vodila z 2 proti 1. Do obračuna za naslov sta se po izjemno kakovostnem tur- nirju prebili res najboljši reprezen- tanci, ki sta izčrpa- vajoče tekmovanje sklenili s po 11 zmagami in komaj dvema porazoma. Azzurre selektorja Davideja Mazzan- tija so celo izgubile samo (dvakrat) proti Srbkinjam. Te v vsakem pri- meru ne predsta- vljajo presenečenja na svetovnem pre- stolu, saj so s sijaj- no mlado garnitu- ro tudi aktualne evropske prvakinje. Tretje mesto so zasedle olimpijske prvakinje Kitajke, ki so v malem fi- nalu s 3 proti 0 premagale Nizozem- sko, pete pa so bile branilke naslova Američanke pred Japonkami. Bilo je to svetovno prvenstvo mla- dosti, izjemnih posameznic, pa tudi modernega pristopa do igre pod mrežo. V finalu sta se za Srbijo izka- zali zlasti korektorica Tijana Boško- vić, ki je bila proglašena tudi za naj- koristnejšo igralko tekmovanja, in Brankica Mihajlović, dosegli sta 26 oziroma 19 točk. V idealni šesterki SP pa je tudi centralna blokerka Mi- lena Rašić. Italija je v najboljšo postavo prven- stva uvrstila kar štiri odbojkarice, to so najboljša podajalka Ofelia Mali- nov, najboljši libero Monica De Gennaro in izjemni temnopolti športnici: prva napadalka turnirja Miryam Sylla ter še ne 20-letno de- kle, ki je ogrelo srca vse države, se pravi Paola Egonu, najboljša korek- torica tekmovanja. Selekcija trenerja Mazzantija je na- pisala res lepo zgodbo o uspehu s prebojem do fi- nala in srebrno medaljo v bistvu korak od zmago- slavja. Najza- služnejša za to je nedvomno odlična Egonuje- va, 190 centime- trov visoka mla- denka, ki je odi- grala “monstre” prvenstvo, včasih malodane sama popeljala soigral- ke do zmage in tudi v finalu dosegla 33 točk. Ob izstopajočih rezultatih je italijanska javnost nekoliko ne- pričakovano vzela za svojo pisano odbojkarsko reprezentanco in prav Paola Egonu, članica Novare, rojena v Cittadelli staršem nigerijskega ro- du, je poudarila, ko so jo vsi naen- krat začeli kovati v zvezde, kako lah- ko predstavlja, z učinkom na igrišču, prešernim nasmehom in najstniško neobremenjenostjo naj- primernejši odgovor ponavljajočim se rasističnim izpadom, ki se množijo po Italiji. Tudi to je šport. HC V Dolina Idrije in njen krvaveči spomin na čase med prvo svetovno vojno Črta, ki mori in ubija (3) olgotrajno ploskanje je sprem- ljalo konec predstave Bog masa- kra, s katero se je v petek, 19. ok- tobra 2018, v veliki dvorani župnijskega doma F. B. Sedej v Števerjanu začel le- tošnji abonmajski niz Gledališče na oc- vrtem, ki ga prireja Dramska družina SKPD F. B. Sedej pod pokroviteljstvom Zveze slovenske katoliške prosvete in ob sodelovanju Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije, novou- stanovljene Zlate gledališke mreže, Sve- ta slovenskih organizacij ter Vinoteke Števerjanski griči. Uverturo v vrsto gledaliških predstav, ki bodo olepšale oktobrske in novembrske dni, je odigralo zelo dobrodošlo Šentjakob- sko gledališče Ljubljana, ki ga v zadnjem času umetniško vodi dobro poznani režiser in igralec Boris Kobal. Prav v njegovi dognani, razgibani režiji, ki upravičeno postavlja dogajanje na nekakšen “bok- sarski ring” (igralci so odigra- li predstavo v sredini velike dvorane župnijskega doma F. B. Sedej, ob treh straneh privzdignjenega prizorišča pa so bili nameščeni gledalci), je nastala zelo dobra uprizoritev “trpke” komedije Bog masakra, najbolj znanega dela sodobne francoske kome- diografinje Yasmine Reza. Dialog med protagonisti se je vil v čistem, jasnem slovenskem prevodu Aleša Bergerja, na- tančnega prevajalskega peresa. Literarni kritiki Yasmino Reza večkrat primerjajo z velikim Molierom, saj so nekatera nje- na komedijska dela spisana izredno spretno in navadno vzbujajo kar nekaj smeha. Le-ta pa ni prav nič cenen. V njem je grenak priokus, saj se vsebine, ki razpirajo različne tematike, izkažejo večkrat kot zelo ostre, resne kritike na račun našega sveta in naše izprijene, se- bične družbe. Vsi si polnijo usta, kako sta potrebna dialog in strpnost, a nihče tega ni zmožen uveljaviti. Ljudje si na- tikajo raznovrstne maske in tako za var- nimi “kulisami” hlinijo prijaznost, vljudnost, potrpežljivost, spravljivost. A ta krinka se ob najmanjšem trku začne krhati in razpadati, tako da se naenkrat pokaže njihov pravi obraz. Tedaj pa kot strela z jasnega začnejo leteti žaljivke, napadalne besede, psovke... razdražlji- vost se stopnjuje in jo je težko zadrževa- ti. Hlinjeno vljudno obnašanje se sprevrže v grobost, nasilnost. Prav to se dogaja med pogovorom dveh zakonskih parov, protagonistov dela Bog masakra. Enajstletni Ferinand je med prerekan- jem v šoli mahnil sošolca Bruna s palico po ustih in mu pri tem preklal ustnice ter zlomil dva zoba. Brunovi starši po- vabijo na pogovor Ferinandove, da bi razjasnili, zakaj je prišlo do nasilja in kaj je treba ukreniti, da se kaj takega ne po- novi več. “Nasilje je namreč stvar vseh” in ga je treba preganjati, s pravilno vzgo- jo, seveda. Navidezno vljuden pogovor ob kavi in slaščici se kaj kmalu izpridi in vsi štirje, prej “uglajene” osebe z ra- zličnih družbenih in socialnih po- ložajev, izkažejo svojo težko brzdano agresivnost in popolno pomanjkanje posluha za potrebe drugega. Nihče od štirih protagonistov ni trezno razmišlju- joča oseba, ki bi se želela resno pogovo- riti o nastalih težavah med otrokoma. Na koncu se vse obrne na glavo: ni več žrtve in storilca dejanja. Vsi so v isti go- dlji. O vzkipljivosti in celostnem ob- našanju nastopajočih likov pa tudi mi gledalci ne moremo soditi, saj smo še sami včasih ali pogosto taki. V imenitno stkani komediji, ki postavlja pod drobnogled raz- novrstne napake so- dobnega človeka, ob- sedenega s telefončki, preračunljivega, brezčutnega do po- treb drugih, so igralci Anja Glušič (Veroni- que Houille‘), Gregor Usenik (Alain Reille), Mirjam Sedmak (An- nette Reille) in Žiga Sedmak (Michel Ho- uille‘), ki jih je v so- dobne kostume oble- kel kostumograf Bo- jan Vister, ustvarili ta- ko ozračje, v katerem samo čakamo, kdaj bo počilo, in prepričljivo orisali značaje in podajali misli nastopajočih likov. So- dobno opremljeno sprejemnico, v kate- ri se vije “pogovor”, si je zamislila sce- nografka Ana Rahela Klopčič. S predstavo vidno zadovoljni gledalci so se rade volje ustavili zunaj na lepi raz- gledni točki poleg dvorane, kjer so jim prireditelji Gledališča na ocvrtem po- stregli z ocvrtimi poslasticami in dobro domačo kapljico, ob kateri vsaj za tre- nutek pozabimo na skrbi. Iva Koršič D Dramska družina SKPD F. B. Sedej / Gledališče na ocvrtem Ko padejo maske … Svetovno prvenstvo v ženski odbojki na Japonskem Prvič Srbija, Italija navdušila Paola Egonu Aktualno25. oktobra 201816 esnosredinska devinsko- nabrežinska občinska uprava je preteklega 6. avgusta sprejela sklepa št. 86 in št. 87. S prvim je pooblastila od- vetnika Luca De Paulija, da vloži tožbo, s katero naj bi se ugotovila ničnost dogovora med prejšnjo levosredinsko upravo župana Ku- kanje in zadrugo Rete sociale tri- buti iz kraja Rovato (Brescia) za opravljanje davčne ter katastrske službe. Z drugim je preklicala pooblastilo za zastopanje občine omenjeni zadrugi in zlasti odvet- D niku Robertu Maggiolu, ki delujev njenem okviru, v obravnavahv zvezi s sporom zaradi plačevan- ja nepremičninskih davkov ICI- IMU v Sesljanskem zalivu s Por- topiccolom vred med samo občino in zavezancem Serenissi- ma – Societa' di gestione del ri- sparmio (SGR). Namesto odvet- nika Maggiola bo občino v tem sporu zastopal dr. Pietro Desse- nibus. Oba sklepa sta nekam nenavad- na. Za kaj gre? Devinsko-na- brežinska občina je bila pod upravo župana Kukanja poleti 2014 v težavah pri zaračunavanju nepremičninskih davkov, ker se je med drugim znašla brez ustrezne podatkovne baze, tudi zaradi ravnanja dotedanjega poo- blaščenca za upravljanje davčne službe. Tega je podedovala od prejšnje desnosredinske uprave, ki je vodila občino od 2002 do 2012. Zato je dodelila skrb za davčno in tudi katastrsko službo zadrugi iz Brescie. Občina je 13. julija 2010, torej pod desnosredinsko upravo, oroški kulturni dnevi na Pri- morskem, ki jih vsako drugo le- to prirejajo Zveza slovenske ka- toliške prosvete iz Gorice, Slovenska prosveta iz Trsta, Krščanska kulturna zveza iz Celovca, v zadnjem času pa tu- di Slovensko kulturno središče Planika iz Ukev in Združenje Don Mario Čer- net iz Ovčje vasi, da bi spodbujali in utrjevali kulturne vezi med Slo- venci, ki živimo v Italiji, in rojaki na avstrijskem Koroškem, so se v Gori- ci začeli v mladostno svežem vzdušju v petek, 19. oktobra 2018. V ko- morni dvorani Kultur- nega centra Lojze Bratuž je bilo namreč na spore- du srečanje glasbenih šol iz Goriške, Tržaške in Koroške. Kot vsakič je bil gostitelj Slovenski center za glasbeno vzgo- jo Emil Komel. Mladi nastopajoči glasbeniki pa so učenci SCGV Emil Komel iz Gorice, Slovenske glasbene šole dežele Koroške in Gla- sbene matice iz Trsta in Gorice. Nasto- pajočim in občinstvu so pozdravne be- sede namenili ravnateljica SCGV Emil Komel Alessandra Schettino, ki je poz- dravila tudi v imenu Zveze slovenske katoliške prosvete (njena predsednica Franca Padovan je bila sicer prisotna v dvorani, kot tudi predsednik SSO Wal- ter Bandelj), Bogdan Kralj, ravnatelj Glasbene matice in Roman Verdel, ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške. Skupna misel je bila, da so taka srečanja dobrodošla in ko- ristna, da se mladi spoznajo med sabo, primerjajo znanje in morda stkejo pri- jateljske vezi. Na prijetnem glasbenem večeru se je zvrstilo okrog trideset mla- dih glasbenikov, ki so na glasbilih, ki so si jih izbrali za študij, pokazali, kaj so se že naučili ali kako že znajo v skladbe vnesti tudi svojo interpretaci- jo. Zazvenele so violine, oglasile so se flavte, kitare, kljunaste in prečne flav- te, harfi, klavir. Še posebno suveren je bil klavirski nastop talentirane Miche- le Sbuelz, ki je pod mentorstvom Sija- vuša Gadjieva podoživeto zaigrala Un sospiro F. Liszta. Občinstvo pa je še po- sebno vžgalo dinamično izvajanje Pi- halnega orkestra Emil Komel (SCGV Emil Komel), ki ga vodi Tomaž Škam- perle. Živahno in z dobrim ritmičnim poudarkom je zaigral skladbe Blue sto- ne (D. Furlano), Funky town (S. Gre- enberg) in Watermelon man (arž. Y. Edmondson). Na kljunasto ali prečno flavto so zaigrali David Žikovič (SCGV Emil Komel), Eva Magdalena Angerer (SGŠ dež. Koroške), Jasna Brecelj (GM) ob klavirski spremljavi Hanne Naza- renka; na violino Iris Pompe, Lea Skočaj (GM), Sara Gorkič (na klavir jo je spremljala Eva Dolinšek), Mija Rejec (SCGV Emil Komel); na harfo Asja Za- vadlav (SCGV Emil Komel), Filippo Craglietto (GM); na kitaro Katarina Si- ma, Lara Kurasch, Zala Moschitz (SGŠ dež. Koroške), Luka Pahor, Mateja Mar- tini (GM), Jure Ipavec (SCGV Emil Ko- mel); na klavir pa, poleg že omenjene Michele Sbuelz, Tilen Tomšič, Sophia Koching (GM), Samo Schön (SGŠ dež. Koroške). Učence so pripravili na na- stop mentorji Tomaž Škamperle, Am- bra Cossutta, Janez Gregorič, Tatiana Donis, Franko Reja, Christian Filipič, Janja Hinteregger Mojca Križnič, Iris Risegari, Martina Gereon, Manuel Fi- gheli, Špela Filipič in Janoš Jurinčič. IK K sklenila ob prisotnosti pred- stavnikov Equitalie, državne družbe za izterjevanje davkov, sporazum s takratnimi upra- vitelji-lastniki Sesljanskega zaliva, tj. družbami SGP Si- stiana Resort, IGM Sistiana Mare in Servizio Turistico Si- stiana (STS), s katerim je bila vrednost gradbenih površin v Zalivu določena na skoraj 40 mi- lijonov evrov. Plačilo nepre- mičninskih davkov ICI-IMU od 2010 dalje naj bi se ravnalo po tej vrednosti, s sicer njenim letnim povišanjem za 3,5 odstotka. Za doplačilo davka ICI v letih 2003 do 2010 pa je bila določena vsota 1.159.579,06 evrov. Pogoji so bili zelo ugodni, saj je bila izračuna- na vrednost omenjenih gradbe- nih površin manjša od njihove resnične tržne vrednosti. Na to kaže tudi dejstvo, da je sama družba STS dodelila 21. aprila 2010 iste nepremičnine skladu Rilke – Fondo comune di investi- mento immobiliare di tipo chiu- so, ki ga je ustanovila in vodila družba Serenissima SGR. Ta pre- nos je zabeležil urad zemljiškok- njižnega sodnika v Trstu 11. ju- nija 2010 in tu je bilo moč opa- ziti, da so omenjene družbe oce- nile vrednost tistih nepremičnin na več kot 82 milijonov evrov (!), to je še enkrat več od tega, kar so se dogovorili z občinsko upravo. Podatke o tem prenosu lastništva je našla zadruga iz Brescie. Da se je v Sesljanskem zalivu s Portopiccolom vred nekaj doga- jalo, dokazuje dejstvo, da je te- danji občinski tajnik dr. Giam- paolo Giunta hotel imeti v zvezi s tem jasno sliko, saj je 18. okto- bra 2010 naslovil na revizorja dr. Francesca Russa vprašanje o ne- premičninskem dogajanju v Se- sljanskem zalivu. Kaže, da je od- govor prejel, a tega baje ni najti v občinskem arhivu. V zvezi z istim dogajanjem je 15. septem- bra 2011 opozicijski svetnik Adriano Ferfolja iz vrst SKP vložil interpelacijo tedanji občinski upravi, a ni prejel povsem pre- pričljivega odgovora. Kasneje je uprava župana Kukanje tudi ugo- tovila, da je bila cenitev stano- vanj v Portopiccolu neustrezna (prenizka), in je zato dvakrat pi- sala na davčno upravo. Odgovor le-te menda ni bil vzpodbuden, vsekakor pa so potem cenitev teh stanovanj opravili, upoštevajoč njihovo realno vrednost. V zvezi z vsem tem sem podpisani letos naslovil tri pisne vloge na župan- jo Danielo Pallotta, in sicer 22. februarja, 16. marca in 31. maja. V vlogah sem prosil, da bi si na podlagi načela o preglednosti javnih uprav in na podlagi skle- pov seje občinske komisije za preglednost (transparentnost) z dne 1. decembra 2017 lahko ogledal odgovor revizorja Russa tajniku Giunti ter obe pismi uprave župana Kukanje davčni upravi z odgovorom ali odgovori le-te. Do danes, smo že krepko v oktobru, nisem z občine prejel prav nobenega obvestila, res niti črke v zvezi z zgoraj omenjenimi pisnimi prošnjami. Na podlagi ugotovitev zadruge iz Brescie je uprava župana Kukanje poslala odmerne odločbe družbi Serenissima SGR, tedaj upravitel- jici Sesljanskega zaliva, npr. v zvezi s prenizkim plačilom davka IMU za leti 2012 in 2013 na zazi- dljiva zemljišča v istem zalivu. Uprava Kukanja je poslala od- merno odločbo tudi družbi Rilke SRL, ki je leta 2014 prevzela sklad Fondo immobiliare Rilke (upra- vljala ga je, kot rečeno, ista Sere- nissima), in to glede na nezado- stno plačilo davka IMU prav v le- tu 2014. Davek se je nanašal na neprodane nepremičnine v na- selju Portopiccolo. Na omenjene odmerne odločbe sta obe družbi Serenissima SGR in Rilke SRL vložili priziv na pokrajinsko davčno komisijo. Tožbe so bile doslej tri: v prvih dveh (na rekurz Serenissime) je občina izšla kot zmagovalka (prvostopenjski raz- sodbi pokrajinske davčne komi- sije št. 360 in št. 361 z dne 4. ok- tobra 2016); v tretji (na rekurz Rilke SRL) se je ponovilo isto: spet je slavila občina (prvosto- penjska razsodba pokrajinske davčne komisije št. 159 z dne 17. aprila letos). V zvezi s to pa se se- danji desnosredinski upravi ni mudilo, da bi s tem seznanila jav- nost. Do tega je prišlo šele na seji občinskega sveta preteklega 26. septembra na zadevno vprašanje Igorja Gabrovca, svetnika SSk – liste Skupaj, in tudi Vladimirja Mervica, novoimenovanega svetnika iz vrst liste Občani za Zaliv. / dalje Aleš Brecelj Načrt Portopiccola. Turistično naselje v Sesljanskem zalivu šteje kakih 450 stanovanj, nekaj trgovin in restavracij, luksuzen hotel, parkirišča (tudi pokrita) za 1200 vozil in marino. Na ulicah in uličicah, trgih (oširkih), hišnih številkah ni sledu o kaki slovenski besedi. Kaj se dogaja v občini Devin - Nabrežina? (1) Odnosi med občinsko upravo in upravitelji Sesljanskega zaliva Foto A. Brecelj 18. Koroški kulturni dnevi na Goriškem Glasba je združila mlade s treh glasbenih šol edno je ohranjal stik s slovenskobesedo, v nekem obdobju iz- ključno prek časopisov in revij. Do- moljubne pesmi piše v tradicionalni pe- sniški obliki, “v tem se kaže navezanost na dom”. Leta 2014 je prejel nagrado Prešer- novega sklada, odtlej je v slovenskem kul- turnem prostoru malo bolje poznan. Kljub vsemu - bil je dvakrat v taborišču, zamolčan in brezdomec, živel je kot dela- vec na obrobju Tokia - je ohranil vedrino življenja, njegove pesmi niso melanho- lične in pesimistične, ampak polne upanja in ljubezni, otroškega čudenja nad stvar- stvom, cvetlicami, naravo. Je vendarle re- ligiozni avtor, toda ne tipičen, “na trenut- ke šaljiv in igriv, na trenutke malce ci- ničen”. Novo zbirko lahko uvrščamo v nje- govo t. i. pozno obdobje, v bistvu pa gre za prerez njegovega ustvarjanja. To je “zbir- ka, ki združuje vse njegove zvrsti in vrste ustvarjanja”, je še povedala dr. Maja Me- linc Mlekuž. Oblikovalka zbirke in fotografinja Jasna Košuta je na predstavitvi povedala, da je ob prebiranju pesmi opazila, da je tudi p. Kos po svoje fotograf, ki odslikava pokra- jine in življenjske trenutke. Oblikovanje knjige in naslovnice v črni, beli in rdeči barvi ji je zato bilo poseben izziv. Ker je knjigo izdala GMD v sodelovanju z Župnijskim zavodom Ljubljana Dravlje, sta se kulturnega srečanja udeležila tudi dva jezuita. P. Franc Kejžar, ki ga je spremljal goriški rojak p. David Bresciani, je pohvalil “odlično knjigo”. To je knjiga, v kateri se lahko največ izve o p. Kosu, je dejal. Na živ in živahen način je spregovoril o svojem obisku v Tokiu pred štirimi leti, o pogovo- rih in druženju s sobratom, človekom “od- prtega, širokega duha”. V Sooblikovalci srečanja treh glasbenih šol S 7. strani “Pesem je ...” Slovenski košarkar Luka Dončić je imel v sredo, 17. oktobra, krstni nastop v severnoameriški ligi NBA v dresu ekipe Dallas Mavericks. V 31. minutah je proti Phoenixu prispeval 10 točk, 8 skokov in 4 podaje, to pa ni bilo dovolj za zmago proti nekdanjemu selektorju slovenske raprezentance Igorju Kokoškovu, ki je prav tako prvič uradno vodil ekipo v NBA ligi. Nekoliko slabe statistike zaradi napetosti prve tekme je čudežni deček takoj izboljšal v soboto proti Minnesoti, saj je s 26 točkami, 6 skoki ter 3 podajami Teličke vodil do zmage. Na vzhodu nadaljuje odlične rezultate prejšnje sezone Ljubljančan Goran Dragić, ki je v prvih treh tekmah prvenstva s svojim moštvom Miami Heat prispeval kar 54 točk, 19 podaj in 14 skokov. Slovenca se bosta težko prebila v končnico prvenstva, saj so nasprotniki na višji ravni, toda z veseljem lahko spremljamo dobre osebne rezultate in upamo, da bosta uspešno nadaljevala. / MČ Luka Dončić začel avanturo čez lužo