Najprej r n ca O < g" Čas občutnih nenavadnosti Nenavadno so bili Norvežani v Oslu navdušeni nad našo himno, da sojo na začetku nogometnega spopada s Slovenci kar dvakrat zapored zaigrali; morda pa so na dokaj nenavaden način napovedovali hud poraz ^ sloveskega nogometa na skandinavskih tleh. Svojsko nenavadno je bilo videti večino predvolilnih obrazov na plakatih - brez vrhnjega dela glave. Ali naj bi se volilci navduševali ravno nad temi primanjkljaji? Nenavadno se je tik pred volitvami vsepovsod slišalo iz tovariške stranke vztrajno nagovarjanje: tovarišice in tovariši! Kakor da bi hoteli prebuditi tistih 20% nekdanjih tovarišev. Pa ni šlo; prebudilo se jih je komaj 10% Še vse hujša nenavadnost seje primerila stranki upokojencev; od 450 tisoč njih je svoj glas dalo DeSUSu le toliko, da je stranka prilezla v parlament. Čudni ti upokojenci; ni jih pritegnila niti obljuba o trinajsti penziji. Nenavadno neprepričljiv je bil tudi poseben oddelek feministične korporacije s slavno Sonjo Lokarjevo-Jokico, ki se je zjokala nad premajhno izvolitvijo žensk v parlament. Ja, mile moje dame, kdo vam je pa branil, da niste izvolile več parlamentark, saj vas je na Slovenskem celo nekaj več kot ubogih moških par?! In po vsem tem ni čudno, da so tudi povolilnc reakcije naših neodvisnih časnikarjev kaj nenavadne, od tiste, denimo, da SDS ni zmagovalka teh volitev, pač pa je LDS poraženka!!! Ali pa svojevrstno obžalovanje, da so poslanci izvolili predsednika parlamenta na jako umirjen način, pri čemer niso pozabili naglasiti, da gre za velikega humanista, zdravnika, ki je zoprnik človekovim pravicam, saj daje nasprotnik oplojevanja zapriseženih samic z biomedicinsko pomočjo... Tako tudi ni čudno, da so v tem času naši vselej razsvetljeni časnikarji še do zadnjega hipa (24. oktobra letos!!!) nenavadno prepričevali javnost, kako bo Vatikan opravil izbiro novega nadškofa in metropolita med tremi Antoni - Stres, Slabe in Jamnik - če pa ne, med dvema zdomcema -Stanislav Perko in Ivan Jurkovič. Pa ti Vatikan točno opoldne - 25. oktobra - preseneti naše glasnike neodvisnosti z Alojzom Uranom, pomožnim škofom ljubljanskim, ki mu je sicer verska srenja namigovala voljo, da bi ga rada videla na tronu nadškofa in slovenskega metropolita. Pa glej ga, spaka, nenavadnost seje prijela celo evropske valute; na domačih tleh bo evro, na tujem pa ewro. Za mnogo koga seje sprva zdela nenavadna tudi neizvolitev notranjskega poslanca. A ga vendarle imamo, čisto zares. In to ni slabo. Urednik Župan Janez Nagode. Dober dan - gospod župan! Naravnost iz županove pisarne Kmalu do novih igrišč Stroji Primorja so zabrncli že v začetku oktobra in se lotili izkopa in izravnave zacmljišča za nova nadomestna šolska igrišča; ta bodo zgrajena med čistilno napravo, Jačko in med stanovanjskimi bloki. Igriščne površine bodo končane do srede novembra, celovita ureditev pa bo izoblikovana v pomladanskih dneh. Pogodbena vrednost del velja 42 milijonov; Ministrstvo za šolstvo in šport bo primaknilo 7,7 milijona. Čistilna naprava pred projektno nalogo Po posebnem pravilniku Ministrstva za okolje in prostor je občina dolžna urediti čistilno napravo z vsemi kanalizacijskimi vodi (tudi z Martinj Hriba) do leta 2009. Zato občina in Komunalno podjetje skupaj pospešeno pripravljata izhodišča za ponudnika, ki bo pripravil projekt razširitve in rekonstrukcije čistilne naprave na sedanji lokaciji v Logatcu. Zaradi bližine naselja mora projektna naloga zagotavljati posebno omejevanje hrupa in smradu. Nadalje mora projekt zagotoviti kvalitetno čiščenje odpadnih voda, da bo iztok prečiščene vode ustrezal zahtevam EU. Projekt naj bi bil končan do poletja 2005, ko bi priskrbeli tudi gradbeno dovoljenje, ki bi ga potrebovali za natečajno pridobitev nepovratnih sredstev iz proračuna države in FU. Naložba za 19.000 populacijskih enot (PE) v vrednosti 800 do 850 milijonov bo tekla v dveh fazah: prva za 15.000, druga za 4.000 PE. Knjižnica v preoblikovanju S preoblikovanjem knjižničnih prostorov bo prestavljen del poslovanja knjižnice tudi v pritličje. Za Ravnateljica Bibijana Mihevc med prenovo knjižnice. Najprej preureditev so potrebna zidarska, inštalaterska, mizarska, slikopleskarska in še nekatera druga dela. In seveda, nova oprema. Po skupnem dogovoru z arhitektom Markom Cotičcm bo tudi primerneje preurejen vhod v Knjižnico. Medtem ko vsa obrtniško inštalaterska dela izvajajo domači podjetniki, pa bo opremo oskrbela novogoriška firma Gonzaga. Dela, vredna blizu 25 milijonov (od tega bo Ministrstvo za kulturo primaknilo le 2,3 milijona, ostalo gre iz občinskega proračuna), bodo končana sredi decembra. V naslednjem letu bo za ocenjeno vrednost 6 milijonov kupljeno in inštalirano dvigalo za potrebe zaposlenih in invalidov. Tako »razširjeni« poslovni prostori naj bi zadoščali za naslednje desetletne potrebe Knjižnice. Do prijaznejše podobe Narodnega doma? Na razpis Ministrstva za kulturo za izbiro projektov, ki bi jih država sofinancirala v letih 2005/06, namerava občina prijaviti prenovo Narodnega doma. Razpis omogoča sofinanciranje ministrstva do 30% investicijske vrednosti. Zato bo treba v letu 2005 pridobiti projektno dokumentacijo, obnove pa bi se lotili v letu 2006. Cest in poti - brez konca, povrh še garaže Med cestami, ki se vendarle urejajo, je tudi gornji del Vodovodne; tam je bilo treba opraviti nujna zemeljska dela, javno razsvetljavo in kanalizacijo za padavinske in fekalne vode ter asfaltno prevleko. Prenovitev kakih 100 m ceste Jačka bo zajela kanalizacijo, prestavitev vodovoda, javno razsvetljavo in asfaltiranje. Na ustrezno komunalno ureditev čaka tudi del ceste Ograde, Plesiše in del Rovtarske. Obeta pa se tudi zadovoljstvo prebivalcev blokovskega naselja na Pavšičevi, saj bo tam kmalu urejeno (sicer začasno) parkirišče za dodatnih 45 avtomobilov. Martin Koren -- Tudi na Logaškem je SDS prepričljivo zmagala LDS SNS ZaPS DeSUS SDS ZLSD NSi SJN SLS 1. Dom krajanov Rovte 46 7,35% 11 1,76% 3 0,48% 4 0,64% 262 41,85% 12 1,92% 156 24,92% 16 2,56% 84 13,42 2. Šola Log 3 2,59% 6 5,17% 3 2,59% 0 0,00% 58 50% 4 3,45 15 12,93% 4 3,45% 18 15,52% 3. Gasilski dom Medvedje Brdo 9 2 7 1 o81% 50 40,65% 3 2,44% 22 17,89 3 2,44% 22 17,89% 7,32% 1,63% 5,59% 4. Podružn. šola Rovt. Zibrše 4 3,51% 2 1,75% 4 3,51% 1 0,88% 46 40,35% 4 3,51% 24 21,05% 1 0,88% 22 19,30% 5. Podružn. šola Laze 55 29,98% 6 3,26% 10 5,43 3 1,63% 37 20,11% 14 7,61% 21 11,41% 5 2,71% 18 9,78% 6. Podružn. šola Vrh Sv. Trije Kralji 10 6,33% 1 o,63% 5 3,16% 1 0,63% 83 52,53% 4 2,53% 10 6,33% 3 1,90% 35 22,15% 7. Sola 8 talcev Logatec 28 88 23,59 21 5,63% 26 6,97% 7 1,88% 103 27,61% 26 6,97% 40 10,72% 10 2,68% 24 6,43% 8. Šola 8 talcev Logatec 29 78 21,43% 10 2,75% 31 8,52% 5 1,37% 104 28,57% 17 4,67% 57 15,66% 19 5,22% 20 5,49% 9. Sola 8 talcev Logatec 30 132 17,65% 27 3,61% 49 6,55% 10 1,34 235 31,42% 54 7,225 90 12,03% 42 5,61% 54 7,22% 10. Narodni dom Logatec 31 82 18,89% 13 3,00% 44 10,14% 10 2,30% 145 33,41 36 8,29% 41 9,45% 15 3,46% 21 4,84% 11. Narodni dom Logatec 32 190 22,17% 37 4,32 79 9,22% 16 1,87% 261 30,46% 66 7,70% 96 11,20% 17 1,98% 47 5,48% 12. Soia Hotedršica 65 18,26% 8 2,25% 20 5,62% 5 1,40% 78 21,91% 38 10,67% 58 16,29% 10 2,81% 41 11,52% 13. Sola Tabor Logatec 168 20,79% 33 4,08% 28 3,47% 22 2,72% 255 31,56% 49 6,06% 78 9,65% 38 4,70% 71 8,79% 14. Turist, kmetija Zigon, Grčarevec 16 21,92% 5 6,85% 11 15,07% 1 1,37% 15 20,55% 7 9,59% 10 13,70% 1 1,37% 1 1,37% 15. Vzgojni zavod Logatec 59 21,07% 12 4,29% 17 6,07% 3 1,07% 86 30,71% 32 11,43% 22 7,86% 11 3,93% 21 7,50% Skupno število glasov: 1005 194 337 89 1818 366 740 195 499 Op.: Volilni rezutati po voliščih logaške občine ne vključujejo glasov po pošti, so pa vendarle dovolj primerljivi. Med seboj Za hvaležen spomin Na osrednji žalni slovesnosti, ki jo je 31. oktobra ob spomeniku padlih v NOB v Gorenjem Logatcu povezovala Anja Sedej, sta med recitacijama Zvonke Sovan nagovorila zbrane predsednik krajevne skupnosti Tabor Franc Rudolf in župan Janez Nagode. Županje v svojem nagovoru izrazil prepričanje, da se moramo ob dnevu mrtvih hvaležno spomnniti vseh pokojnih, med njmi tudi vseh padlih, ki so v dolgi zgodovini žrtvovali svoja življenja, da živimo v svobodni in demokratični državi. Predsednik krajevne skupnosti pa je med drugim dejal: »Prvi november je dan, ko se spominjamo rajnih sorodnikov, prijateljev, sodelavcev, sošolcev in vseh pokojnih, ki so s svojim življenjem in delom pripomogli k našemu polnemu življenju. Nekaterim pa je naša skupnost dolžna posebno zahvalo, tistim namreč, ki so za svobodno in samostojno domovino žrtvovali največ - svoja življenja. Za svobodno Slovenijo je bilo preveč žrtev, da bi se danes nekateri na račun preteklosti sprenevedali. Nasprotno, strpno in v sožitju moramo izraziti vso zahvalo žrtvam, ki so padle v vojnah za slovenski narod, žrtvam, ki so nam priborile samostojno Slovenijo...« Zvoki trobilnega kvarteta, ki so naznanili začetek komemoracije, so tudi sklenili letošnjo žalno slovesnost. M, j. Spoštovane občanke in občani, več kot ponosni smo na tako dober izid volitev v Državni zbor 2004. Sijajen uspeh je zasluga vseh, ki ste nam izkazali zaupanje in volili Slovensko demokratsko stranko. Vaš glas za našo stranko je kamenček v mozaiku zmage Slovenske demokratske stranke. Iskreno se zahvaljujemo za tako visoko podporo. v_s p o (i n O o Med seboj Notranjska - najbližja Logatcu Potem ko smo Stanislavu Brenčiču, že v tretje izvoljenemu poslancu za Državni zbor na listi SLS, izrazili čestitke, smo ga zaprosili za pogovor, ki se mu je ljubeznivo odzval Gospod Stanislav Brenčič, kako ste se sploh odločili za politiko, za političn i poklic ? Danes se najbrž ne bi odločal. Pred petnajstimi leti pa je napočil čas nujnih preoblikovanj; vse bolj so razmere kazale na potrebo po resnični svobodi govora, po svobodi misli, po svobodi besede. Skoraj polstoletno zatiranje vrednot, demokratičnih načel je terjalo pravico do oblikovanja človekove popolne osebnosti. O vsem tem smo razmišljali tedaj v Valkartonu pa tudi o možnosti nove Slovenije, države Slovencev in vseh, ki hočejo v njej svobodno živeti. V politiko pa meje pritegnil še meni lasten občutljiv odnos do ljudi, ki so se jim dogajale krivice, skratka, želja po socialni pravičnosti. Taje bila v prejšnjem režimu priznana na deklarativni ravni, v praksi pa ni bilo ravno tako. S trojno ponovitvijo mandata veljate nekako za starosto med poslanci SLS; kako ste se viivljali v posamezne mandate? Tudi v politiki velja pravilo začetka, zorenja in dozoritve. Kajpada, svojega prvega mandata sem se lotil z vso vnemo, delavnostjo, z odnosom do pozitivnega. Rezultatov pa zlepa ni hotelo biti, ne v zakonodajnih ne v proračunskih prizadevanjih, sploh pa ne v prvih dveh letih mandata. Brez izkušenj je bilo tudi težko trkati na vrata resorjev. Zdelo seje, kot da čas jalovo mineva ob privajanju parlamentarnim veščinam. Vendar že v drugi polovici prvega mandata je bilo več uspeha, ki se je stopnjeval prek drugega mandata ob srečevanju istih tedaj že dobro znanih poglavitnih funkcionarjev. Stiki so postajali vsedirektnejši pri opredeljevanju posamičnih zakonskih in tudi proračunskih rešitev, saj spričo primerne dozoritve te tudi partnerji resneje upoštevajo. Zato tudi niso bila več potrebna tolikšna poslanska vprašanja za dosego ciljev, pomembnejši je bil neposreden pogovor s funkcionarji v zakonodajni in izvršni oblasti. In vaš izziv za tretji mandat? Reči moram, da po desetletju Med seboj politične profesionalizacije sprva nisem niti razmišljal o ponovni kandidaturi. Poglavitni motiv za mojo ponovno odločitev izhaja iz mojega drugega mandata, ko sem predsedoval odboru za zdravstvo, delo, družino, socialno politiko in invalide. V okviru delovnih področij odbora je bilo namreč zastavljenih več projektov za dvig kvalitete življenja; te projekte pa bi bilo treba nujno nadgraditi v naslednjem mandatu. Od tod tudi moja odločitev za ponovno kandidaturo za poslanca na listi SI,S. V čem ste kot poslanec najbolj uspeli? No, morda bi najprej omenil razreševanje težavnih vprašanj v zdravstvu. Vendar najbolj neposreden plod mojih prizadevanj se zrcali v materialnem izboljšanju družine od otroških dodatkov prek očetovskega dopusta do vzpostavitve državne pokojnine za osebe brez posebnih prihodkov. Z angažiranjem državnega proračuna smo realizirali prenekatere prepotrebne projekte na Notranjskem od reševanja problematike ostarelih do nujnih investicij v cestno infrastrukturo. Kaj pa vam je šlo, kot hi rekli, nekako najmanj od rok? Tu moram, žal, navesti zakonsko materijo o spravi živih z mrtvimi, česar nismo mogli zakonsko urediti ne prek odbora, ki sem ga vodil, ne prek SLS. Ostaja še vedno odprto vprašanje odnosa do dogajanj na temelju revolucionarnega nasilja med vojno in še posebej po njej. Moralna obveza do resničnih razjasnitev in iskrene sprave ostaja in jo bo treba v tem mandatu uresničiti; živi se moramo dokončno spraviti Z mrtvimi; gre za temeljno medčloveško dejanje. Žal, tudi Zakon o vojnih grobiščih kljub vsem prizadenjem poslancev SLS ni doživel pravega epiloga, nismo uspeli z zakonsko določitvijo napisa »Žrtve revolucionarnega nasilja«, kar bi bila mnogo realnejša definicija od sedaj veljavne mimo volje poslancev SLS. Prepričan sem tako kot SLS - , da bi morali kot družba doseči konsezualno obsodbo zločinov revolucionarnih dejanj, ki se zajedajo še v naše generacije; temu lahko sledi in mora slediti sprava za pošten odnos do življenja in preteklosti. Lahko navedete še katero od vaših ciljnih točk v tretjem mandatu? Eno mojih temeljnih prizadevanj v tem mandatu, ki sicer izhaja že od prej, bo prav gotovo udejanjanje decentralizacije države, ki naj resnično omogoči skladnejši razvoj Slovenije. Na vsak način bo treba prekanalizirati več denarja občinam, ki so vendar naboljši gospodarji, saj znajo preudarneje usmerjati Poslanec Stanislav Brenčič. denar za gospodarski in splošni razvoj. Volitve so vzpostavile drugačno politično razmerje, porazdelitev politične moči levo/desno pa je nekako 50:50, mandatarjevo delo ni ravno zavidanja vredno; kaj menite o koalicijskih možnostih? Mandatar Janez Janša mora ravnati modro, upoštevajoč voljo volilcev, ki nekako narekuje oblikovanje koalicije po načelih evropskih ljudskih strank, torej koalicijo desno sorodnih strank z vključitvijo še ene ali dveh manjših strank tudi zunaj desnega spektra. Vsekakor je potrebna številčno solidna koalicija, ki naj omogoča stabilno delo vlade in parlamenta. Polnoopravilno novo vlado pa potrebujemo čim prej, saj gre za nadaljevanje utečenih, zlasti pa novih programov za izpolnjevanje obvez iz statusa članstva v evroatlantskih povezavah. Si tudi v nadaljnjem želite sodelovanja v t.i. zdravstveno-socialnem odboru? Slovenski ljudski stranki bo pripadalo vodenje najmanj dveh delovnih teles Državnega zbora. Če bo le mogoče, sem pripravljen prevzeti ponovno vodenje odbora, ki sem ga v minulem mandatu dodobra spoznal in tudi obvladoval. Tu sem nekako doma; dobro poznam problematiko, ki jo bo treba neodložljivo reševati, denimo, na področju zdravstvenega varstva in varstva invalidov pa zaposlovanja... Kako se Vam kaže prihodnost Slovenije v Evropski zvezi? Za Slovenijo kot srednjeevropsko državo je bila vključitev v EU nujna, poglavitna za njene nadaljnje razvojne možnosti in njeno varnost. Uspešno sobivanje v EU pa bo terjalo od nas, še posebno ker smo majhni, nenehno samopotrjevanje - biti dober in boljši! Tu bo morala veliko in še mnogo več storiti šola - od osnovne do univerzitetne. In kako vidite prihodnost Logatca v Sloveniji? Za občino Logatec želim, da stopi v eno od razvojnih regij, gotovo pa ji je najbližja Notranjska. Z zdravimi ambicijami lahko postane razvojno dinamična občina, ki naj zagotavlja svojim občanom zavidljivo kvalitetno raven življenja. Med parcialne, vendar sila pomembne naloge pa sodi dokončanje posodobitve-rekonstrukcije magistralne ceste skoz Dolenji Logatec do križišča pri Valkartonu, predvsem zaradi varnosti vseh udeležencev v prometu. Med zahtevnejše težave pri projektiranju prenove ceste štejemo dogovor z Regionalnim zavodom za varstvo naravne dediščine, še posebej, ko gre za projekt krožišča pri Valkartonu, kjer bi izvedli tudi povezavo Rovtarskc ceste na magistralko, s čimer bi rešili sedanjo vse bolj nevzdržno prometno zagato križišča pri Kramarju. Res, da bi morali za krožišče žrtvovati troje lip i/ varovanega drevoreda, vendar velja poudariti, da bi sočasno poskrbeli tudi za posaditev novih lip v krožiščni povezavi, krožišče samo pa bi ustrezno ocvetličili. Dokler ne rešimo tega vprašanja, tudi Direkcija Republike Slovenije za ceste nima pravega veselja za reševanje naših prometnih zadreg. Z rešitvijo pa ne bi smeli odlašati, saj je moč pričakovati financirnaje te rekonstrukcije že ob rebalansu državnega proračuna za leto 2005. Prometna študija kaže, da ideja o navezavi Rovtarske ceste na magistralko v Zapolju ne rešuje dovolj zadovoljivo vstopanja v mestno naselje, saj bi morali uporabiti prevelik del polja za promet. Študija pa kaže vsestransko racionalnejšo rešitev prometne varnosti s priključevanjem Rovtarsekc ceste izza kmetijskega posestva na obstoječe križišče, ki ga je treba posodobiti za bolj pretočen in bolj varen promet. S tako preusmeritvijo prometa z Rovtarske ceste zagotovimo tudi mirnejši in varnejši promet v zaselku ob tej cesti. Varovanje treh lip ne bi smelo iti na račun varnosti ljudi, glede na potrebe sedanjega časa. Gospod poslanec, hvala lepa za pogovor; pa veliko parlamentarnih uspehov! Marcel Štefunčič bij O Med seboj Dobrim ljudem s havležnostjo Zaradi dolžne zahvale Spomin na 3. september 2001 je dvojen: bridko pretresljiv, ko se z Jurcove domačije spomnijo usodnega požara, ki jim je bil upepelil kozolec, in radostno hvaležen, ko se spomnijo vseh dobrotnikov, ki so jim v nesreči priskočili na pomoč. Hvaležni gospodar Jurca pred prenovljenim gospodarskim poslopjem. Foto: F. Brus Bilo je prav na prvi šolski dan, koje med spravilom slame zaradi znenada ukresanc iskre zagorelo tako silovito, daje gospodar Janez komaj uspel umakniti izpod kozolca le traktor in električni kabel. Gasilci, ki so prav nanagloma prihiteli, so požrtvovalno gasili, da so preprečili širitev požara proti hiši in drugim gospodarskim poslopjem. V vsega pol ure so lahko zrli le v pogorišče, ki je uničilo stoletni kozolec, mlatilnico, tračno žago, puhalnik, vozove z vprežnim orodjem, drugo orodje... Ob pomoči dobrih ljudi: sorodnikov, sosedov, prijateljev, takih in drugačnih znancev so Jurcovi še do konca leta namesto pogorelega kozolca sezidali strojno lopo do plošče, naslednje leto pa so poslopje dogradili. Domači vedo, da beseda zahvale ne more poplačati tega, s čimer so jim bili dobri ljudje v pomoč. Pa vendar se Jurcovi tudi prek Logaških zahvaljujejo vsem, ki so kakorkoli pomagali z delom, prevozi ali z drugimi gmotnimi prispevki, daje domačija ob toliki pripravljenosti za pomoč prišla po požaru do nujnega gospodarskega poslopja. mAš B Obiskali najstarejšo invalidko V začetku oktobra je najstarejša članica Društva invalidov Frančiška Brus s Kale praznovala svoj 90. rojstni dan. Rojena je bila v Gorenji vasi v številni Peskarjcvi družini. Življenje je preživljala v domačem kraju z možem in otroki. V zakonu je rodila devetero otrok, od katerih so živi še štirje. Živeli so zelo skromno, še posebej po moževi smrti leta 1961. Sedaj živi z družino sina Srečka. Devetdesetletna Frančiška med prijaznim obiskom. Foto: F. Brus Zaradi bolezni je Frančiška že 52 let priklenjena ~£ na invalidski voziček. Zato je bila obiska članov društva ob svoji visoki obletnici zelo vesela. S čestitko so obiskovalci izročili častitljivi jubilantki šc šopek cvetja in tople copate. Še prav prijetno so I ninčiško presenetile štiri pevke iz zbora, ki soji zapele nekaj ljudskih pesmi, ob katerih so se slavljenki orosile oči. France Brus Žibrški gasilci ponosni *■ na svoj 20-letni jubilej Sredi oktobra so žibrški gasilci - 25 jih je -praznovali 20-letnico svojega delovanja. Svoj jubilej so počastli s priložnostnim kulturnim programom, s podelitvijo priznanj in odlikovanj ter z družabnim srečanjem. Poročilo o njihovem zavzetem delu govori o tem, da so v Logaških Žibršah leta 1984 ustanovili gasilski vod, ki mu je predsedoval Vinko Korcnč; že leta 1987 pa so se lotili gradnje gasilskega doma, ki so ga dokončali leta 1992. Prvo vozilo so si priskrbeli 1985. pri Gasilskem društvu Podgorica-Šentjakob; v rabi je bilo do leta 2001, ko so jim svoje vozilo odstopili vrhovski gasilci. Žibrški gasilci so vselej v pomoč pri požarih in drugih nesrečah, za kar se redno usposabljajo na vajah, skrbijo za gasilsko vzgojo mladih sedaj jih je med naraščajniki šest -; pridno vzdržujejo opremo in dom. Tudi v prihodnje bo žibrška gasilska enota zagotavljala nadaljnje strokovno usposabljanje svojega članstva za morebitne akcije pa tudi za tekmovanja in siceršnja meddruštvena srečanja. gur Med seboj - > — m Deliti bolečino z drugimi Ob 10-letnici Društva Sožitje - Za povezovanje, druženje in pomoč ljudem s težavami v duševnem razvoju Živeti z otrokom s posebnimi potrebami je lepo, a težko. Zahteva veliko časa, nege, potrpežljivosti, vztrajnosti in ljubezni. Že samo dejstvo, da ima človek otroka, ki se razlikuje od drugih, je za starše velika preizkušnja. Sprejeti omejitve, ki bodo takega otroka spremljale eelo življenje, je herojsko delo. Mnogo laže je sprejeti in živeti s svojo bolečino, če jo lahko deliš z drugimi, ki imajo podobne ali enake težave. Zato smo pred desetimi leti na Vrhniki ustanovili Društvo Sožitje, povezano v Zvezo društev Sožitje Slovenija. In vendar sprejemajo življenje... Namen društva je povezovanje, druženje in pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju in njihovim družinam. Danes društvo združuje 140 članov, od katerih je 40 oseb z motnjami v duševnem razvoju, med ostalimi so njihove družine in podporni člani. Za potrebe društva nam prostore odstopa OŠ Ivana Cankarja Vrhnika ali Varstveno delovni eenter Vrhnika. Člani društva se srečujemo večkrat na leto. V desetih letih smo se že kar navadili na tradicionalni zbor društva, pomladanski piknik, izlet v jesenskih mesecih in novoletni obisk dedka Mraza. Ta srečanja so prijetna druženja otrok in družin. V sproščenem vzdušju so se med nami stkale globoke vezi in prijateljstva. S pogovori in nasveti pomagamo drug drugemu, da tako težave laže rešujemo. Skupaj smo močnejši in laže uveljavljamo skupne interese. S pravnimi nasveti in finančnimi sredstvi nam stoji ob strani Zveza društev Sožitje. Finančno nas podpirajo občina Vrhnika, podporni člani in donatorji. Na letošnjem pikniku smo proslavili H), rojstni dan društva. Na praznovanje smo povabili vse, ki so v letih obstoja pomagali društvu in mu stali ob strani. Praznovanja seje udeležil predstavnik Zveze društev Sožitje Slovenije in župan Občine Vrhnika Marjan Rihar. Ob tej priložnosti smo podelili priznanja zaslužnim članom Društva Sožitje, ki jih je podelila Zveza društev Sožitje ob svoji 40-lctnici. Priznanja za dolgoletno požrtvovalno delo v društvu je župan podelil predsednici društva Mileni Kržič, Anici Žilavec in Tatjani Kastelic. Otroci oddelkov Vzgoje in izobraževanja Podlipa in varovanci Varstveno delovnega centra so pripravili prisrčno prireditev in nas pogostili s pecivom, ki so ga sami spekli. Osrednji dogodek praznovanja je bila objava Vesne Zore, vodje Varstveno delovnega centra, da je Ministrstvo za delo in socialo odobrilo pričetek gradnje Domske skupnosti na Vrhniki tudi za potrebe iz občine Logatec, Borovnica in Brezovica, kar je prelomnega pomena za tiste, ki to pomoč potrebujejo, in njihove starše. V takih domskih skupnostih zaživijo otroci s posebnimi potrebami svoje življenje pod varstvom usposobljenih oseb. V preteklosti so taki otroci živeli s svojimi starši, dokler ti niso omagali ali umrli. Potem pa so jih preselili v domove, običajno daleč od svojcev. Že trajna ločitev od staršev je bila kruta preizkušnja, še huje pa je bilo, ko so se ločili od domačega okolja. Danes so spoznanja in izkušnje pokazale, da so duševno motene osebe sposobne zaživeti v družbi sebi enakih. Mnogo laže seje ločiti od staršev v mladih letih in zaživeti svoje življenje. In prav v tem je namen gradnje malih domskih skupnosti v domačem kraju, nedaleč od straršev. Milena Kržič Spet nas obiščite! Predzadnji oktobrski četrtek so učenci Podružnične šole Vrh Sv. Treh Kraljev pod vodstvom učiteljic Mihaele Gostiše in Petre Jenko ter Obrtniški mešani pevski zbor »Notranjska« pod vodstvom Janeza Gostiša gostovali pri oskrbovancih doma Bor v Črnem vrhu - Toliko nastopajočih hkrati in toliko poslušalcev se menda še ni zbralo v tamkajšnji dvorani Dom v Črnem vrhu - kot podobni domovi blizu in daleč - rad gosti pevske in otroške skupine, da varovancem popestrijo dolge, včasih predolge popoldneve. »Veseli smo, da smo v tem jesenskem času lahko z vami. Ker smo v tednu vseživljcnjskega učenja, je prav, da smo tu. Da se drug od drugega kaj naučimo...« je po uvodni pozdravni pesmi zbrane nagovoril Lojze. In potem so šolarji - vseh sedemnajst učencev podružnične šole - recitirali posamič, v skupinah, zaplesali Uspavanko za Evo pa pokazali, kaj se dogaja med vožnjo z avtom; pevci »Notranjske« pa so peli o pomladi, poletni meglici, o vclbani kambrci... Komaj so učenci odplesali zadnji ples, je Meta -pevka, sicer pa zaposlena v idrijskem domu upokojencev - v hipu spodbudila vse navzoče k petju narodne S'noč pa dav'. In še ene, in še ene... Peli so domala vsi poslušalci, tudi enaindcvctdcsctlctna Rezka Kune, Logatčanka, ki že leto dni domujc v Boru. Tričetrturni dogodek je izzvenel neposredno, prijazno in čustveno prevzemajoče v družnem petju. ■ »Še pridite, pa za dalj časa. Bomo večerjo za poslušalec prestavili na kasnejši čas,« se je ob slovesu navduševala vodja doma Mira Ulčar Brejc, ki je nastopajoče privabila na namig Leonide Likar, v domu zaposlene članice zbora. Seveda, pridemo, če bodo le otroci zmogli nastopati po vseh svojih šolskih obveznostih. A da bi otroci ne zmogli? Veste, taje pa bosa! Jan Turk c > o C o> M >t/3 « C Pelikanov polet V učinkoviti liturgični drami se je na domiselni način prepletala žrtev Maksimilijana Kolbeja s Kristusovo daritvijo Tistega večera, 23, oktobra, so gledališčniki Kulturnega društva Simon Gregorčič iz Velike Nedelje navdušili polno dvorano Narodnega doma z liturgično-dramskim dogajanjem, naslovljenim Pelikanov polet, ki ga je po literarnih predlogah Henrija Pelikan, Ivonidesa Maksimilijan Kolbe in Winovske Moč Ljubezni dramaturško obdelal in zrežiral p. Danilo Holc. Dogodek je bil posvečen 60. obletnici smrti p. Maksimilijana Kolbeja, ki se je za resnico odločil, jo iskal, jo našel in jo z vso iskrenostjo ljubezni do bližnjega tudi živel do svoje daritvene smrti v Auschvvitzu. Ker je bila zanj ljubezen resnično močnejša od smrti, je žrtvoval svoje življenje - Pelikanova žrtev - za življenje sojetnika, moža in očeta več otrok. Bilo je to za trdosrčne in podivjane naciste povsem nerazumljivo in nerazumno dejanje, ki pa s svojim človekoljubjem odmeva še danes v naših srcih. Tudi zato je bil poljski minorit Maksimilijan Kolbe oktobra 1982 razglašen za svetnika. Zanimiva gledališka upodobitev strašne kalvarije teče pred gledalčevimi očmi vzporedno s Kristusovo -mašno daritvijo. Igralski ansambel je deloval prepričljivo in sugestibilno, posebno v dramatjčnih nasprotjih med ljubeznijo in sovraštvom. Lepe igralske vrline sta izpričala Uroš Sagadin, nosilec glavne vloge Maksimilijana, in povezovalec dogajanja Frcnk Muzek. Špela Istenič Maksimilijan Kobe. To pot - tudi Jakec na kvadrat Orientacijski skavtski izziv že osmič zapored - tudi po daljših in zahtevnejših tekmovalnih smereh V deževnem vikendu, od 16. do 17. oktobra, je v Logatcu že osmo leto zapored potekal orientacijski skavtski izziv Jakec 2004. Tudi letos se je nanj prijavilo več kot sedemsto skavtov in skavtinj iz različnih krajev Slovenije. V kategoriji IV (izvidniki in vodnice v starosti od 11 do 16 let) je v dopoldanskem in popoldanskem času tekmovalo kar 48 petčlanskih ekip, v kategoriji PP (popotnice in popotniki v starosti od 16 do 23 let) je proti večeru in ponoči odšlo na pot 64 skupinic, med BOKSS (odrasli skavti) pa so bile letos le tri ekipe, med katerimi, žal, zaradi raznih zadržanosti ni bilo logaških predstavnikov. - Novost letošnjega izziva je bila daljša in težja proga, ki je imela izrazito tekmovalni značaj, zato so novost poimenovali »Jakec na kvadrat«; tu se je pomerilo 18 ekip. Jakec 2004 na prenočevanju. Vsi pa so se morali izkazati v dvoranskem teoretičnem znanju topografije in vrisovanja točk na zemljevide; temu je sledilo iskanje t.i. živih in mrtvih točk ter opravljanje različnih nalog v okoliških gozdovih. Te so bile tudi letos namenjene obujanju starih običajev. Tako so se skavti pomerili v hranjenju petelina, izdelovanju nosil, metanju na koš, v plesu -kankan; prek azimutov pa so spletli Jakčevo mrežo. Za nameček jih je še močilo od zgoraj in spodaj. Po končani mokri odisejadi v naravi so se tekmovalci v dvorani sušili, nato pa so se še merili v domišljiji in idejah za nastop v večernem zabavnem programu. Tajc vseboval reklame o .lakcu, ki so jih za Jakčcv TV kanal pripravili PP, in skeče, ki sojih zaigrali člani ekip IV. Druženje mladih, spoznavanje in sklepanje prijateljstev seje sklenilo z nedeljsko sv. mašo in razglasitvijo rezultatov ter podelitvijo priznanj. Žal, med prejemniki priznanj ni bilo Logatčanov. Zmagovalci pa so prišli to pot od drugod: »Pitagora 2000« iz Komende, »Pcacemani & tcam« iz Brezovice, »Vesele hrenovke« iz Nove Gorice (kategorija IV), »Kcj je zdej« iz Nove Gorice, »Poslanci kozmosa« iz Domžal, »Tanga klub za teto Smreko pod azimutom« z. Vira (kategorija PP), »Klasični osli« iz Domžal (BOKSS) in »Bolfenk« (Jakec na kvadrat)... No, pa kljub vsemu so se tudi domačini - tako kot vsako leto - izkazali z odlično organizacijo in pripravo izziva. Saj tudi odlično gostiteljstvo zasluži vse pohvale in priznanja! Kar pa tudi ni od muh! NevMa Športni kalejdoskop Mladi v namiznem tenisu uspešni Pohvalni nastop na I. preglednem turnirju V Ljubljani je bil 10. oktorbra 1. pregledni turnir MRNTZ za učence in učenke od 1. do 8. razreda. Na turnirju je nastopilo 147 igralcev in igralk; iz logaškega Namiznoteniškega kluba jih je tekmovalo 18. Dosegli so prav lepe rezultate. Med učenci 1.-2. razreda si je Žan Dobrovoljc priigral 3. mesto; iz 3.-4. razreda sta si 3. do 4. mesto delila Anže Vrabl in Nejc Gutnik; iz 5.-6. razreda se je Blaž Bončina uvrstil na 2., Miha Žigon pa na 3. mesto. Med učenkami 3.-4. razreda si je Nina Zupančič priborila 1., Katja Gutnik pa 3. mesto; iz 7.-8. razreda pa se je Ana Vcrdinek uvrstila na 1., Sanja Smiljanič pa na 3. mesto. Ženske boljše od moških Na tekmah v II. slovensko namiznoteniški ligi so se 3. oktobra pomerili tudi logaški člani in članice. Tako so člani NTK Logatec odigrali tekmo proti NTS Edigs z rezultatom 2:6, proti NTK Litija pa s 3:6. Članice pa so izgubile proti NTK Vcgrad in NTK Muta z enakim rezulatom 0:6 Drugo mesto na polfinalnem turnirju mladink v Velenju Na polfinalnem turnirju za ekipno državno prvenstvo mladink v Velenju 17. oktobra so med osmimi ekipami nastopila logaška dekleta v postavi: Tamara Novak, Nina Šprunk, Lca Lazar, Sanja Smiljanič in Ana Verdinek. Logaška ekipa je osvojila 2. mesto in si tako zagotovila mesto med osmimi najboljšimi ekipami Slovenije za sezono 2004/ 05 Strel Od Babjega zoba skoz Pokljuško sotesko Prav na dan volitev, 3. oktobra, se je šesterica logaških planincev ob Alenkinem vodenju odpeljala na Gorenjsko. Malo pred Bohinjsko Belo so zavili po ozki cesti do vasice Kupljcnik na Jelovici. Pohodniško opremljeni so se mimo cerkve napotili strmo po markirani poti. Kljub meglenemu vremenu se je ob vzpenjanju proti vrhu Babjega zoba že lepo kazal Bled z jezerom. Po debeli uri hoje so dospeli na skalni rob - vrh Babjega zoba (1128 m). Tu so naleteli še na eno logaško pohodnico, ki je počasneje ubirala pot, nabirajc gobe. S pečine je bil kar lep razgled na Bohinjsko Belo, na tok Save Bohinjke, nasproti pa na pokljuške gozdove; bohinjska dolina pa je bila v megli. Po krajšem počitku so se vrnili v Kupljcnik in se okrog poldne zapeljali mimo Blejskega jezera in skoz Gorje do Krnice na ogled Pokljuške soteske, naravnega spomenika, polnega tišine in romantike. Od parkirišča so se po kolovozu napotili ob Ribščici, ponikalničncm ostanku burnega iztoka izpod pokljuškega ledenika, ki je z razjedami apnenčastih kamnin ustvaril to sotesko, in dospeli v senčni gozd. Soteska se je vse bolj ožala in višala. Tod se dobro vidijo čudesa: naravni most, zaviti in presekani kamniti skladi, bunkaste drasljc, skalni previsi, nevarno nagnjeni bolvani, stolpi, kotliči, navpične, gladke in sprane stene, do 100 m visoke; vse pa je preraslo z mahom. Soteska, dolga dva kilometra, se nato razcepi. Ob suhi strugi skoz stisnjene stene se pride v prostor, kjer stoji na železnih nosilcih v steni leseni mostovi: galerije kraljeviča Andreja. Povzpeli so se do zadnje in največje zožitve, kjer je korito zatrpano z vlažnimi skalnimi velikani. Med hojo po galerijah se je treba klanjati in uvijati kot pri dvornih ceremonialih. Dalje so se z galerij prebili na ravni zelenkasti dol, zavili proti Zatrniku ter se vrnili na krožno pot, po kateri so se dvignili nad rob soteske ter prek lepega travnika prispeli po markirani poti do Pokljuške luknje. Steza se je skrivila v mračno vežo s kupolastim stropom, visokim 15 metrov; skozenj pa se odpirajo tri naravna okna. Od tod so dospeli do odcepa in se po dveh urah hoje vrnili na parkirišče. Na popoldanski poti proti domu, koje bil za njimi čudoviti ogled manj znanega dela Jelovice in Pokljuke, se ni dalo mimo blejskih »kremšnit«. Marinka Petkovšek Planinski pohodi Nedelja, 21. novembra 2004 Planinski pohod po VRTOVČEVI PLANINSKI POTI Org. in info: PD Logatec, tel.: 01 7542 014 (Tončka Mivšek) Sobota, 27.oktobra 2004 DRUŽINSKI POHOD NA OTLIŠKO OKNO Org. in info: PD Logatec, tel.: 041 422 958 (Anuška Blaško) U -O > CS bij O — Športni kalejdoskop Z Mirne gore je Bela krajina še lepša V deževnem jutru, 17. oktobra, seje 18 logaških planincev odpeljalo pod vodstvom Jerneja Rusa z Oblakovim avtobuskom v Belo krajino, najprej do Metlike, kjer so si v tamkajšnjem gradu ogledali Belokranjski muzej, ki prikazuje življenje Belokranjcev od pradavnine do danes. Po zanimivem ogledu Slovenskega gasilskega muzeja blizu gradu so se še v dopoldanskem dežju odpeljali proti Semiču in zavili proti Mirni gori (1047 m). Proti vrhu je dež čedalje bolj prehajal v sneg. Okrog poldne so se pripeljali do zasneženega Planinskega doma, malo pod vrhom Mirne gore, blizu obnovljenih ruševin cerkvice sv. Frančiška. Po kosilu v planinskem domu so se v sončnem vremenu s preurejenega cerkvenega stolpa razgledovali po Beli krajini - po Črnomlju, Metliki, dalje prek Kolpe proti Karlovcu pa proti Gorskemu Kotarju s Klekom do vrhov Velike Kapele; na zahodni strani se razprostira Rog, proti severu se vidi del Gorjancev s Trdinovim vrhom, nad Semičem pa se dvigata Smuk in Semič. Po zasneženi poti so se sredi sončnega popoldneva spustili do vasi Planina, od tam pa z avtobusom proti Semiču. Na Vinjem vrhu so si ogledali cerkev, pomanjšano kopijo cerkve z zlatim oltarjem iz Nove Štifte. Nedaleč od Stranske vasi so si ogledali izvir Krupe ali Krupice, od koder je do izliva v Lahinjo speljana »Kraška učna pot od Lebicc do Krupe«, naravni spomenik z naravnimi in zgodovinskimi zanimivostmi. Izpod 30 m visoke stene bruha največji kraški izvir na dan kako tono vode v sekundi. S širnim podvodnim povirjem sega pod Kočevski Rog in Gorjance. Močna voda je vrezala pravi kanjon; čez dva kilometra in pol se pa že pridruži Lahinji. Zaradi močnega deževja tistih dni je, sicer bistra Krupa, z umazano vodo napolnjevala strugo in razpadajoče mline in žage ob njej. Od obilnih voda potem v Vavpčo vas na pokušino vin in belokranjske pogače in na ogled kleti zgovornega vinogradnika Malnariča. V jasnem večeru so se vračali v Logatec; spotoma so se sladkali z dobrotami, ki so jih spekle planinke, in s kozarčkom krepkega. Malice iz nahrbtnika se skoraj dotaknili niso. Marinka Petkovšek Iz sveta mladih S toplino ljubezni Logaško društvo prijateljev otrok in mladine seje tudi letos odločilo, da v Tednu otroka razveseli najmlajše Logatčane in Logatčanke. Na otroško igrišče pri knjižnici so postavili novo gugalnico. In da bi nanjo kar se da prijazno opomnili, so mladim nadobudnežem v goste povabili glasbenico in pesnico Andrejo Zupančič. Ta jim je na oblačno sobotno popoldne pričarala toplino ljubezni s svojo Zaljubljeno predstavo. Razigrano veselje. Foto: D. Malavsašič Navdušeni malčki so jo poslušali, se z njo pogovarjali, peli in plesali. Ob koncu pa so, seveda, pohiteli na obogateno otroško zelenico. »Srečko Kosovel in Primorska« Tudi letos nas je Krajevna knjižnica Rovtc prijazno povabila k reševanju knjižnega kviza. Ker se letos spominjamo 100. obletnice rojstva Srečka Kosovela, je bila tema posvečena prav njemu in njegovi rodni Primorski. Pri pouku slovenščine smo se pogovarjali o pesniku. Nato smo se »spopadli« z vprašanji. Nekatera so bila kar težka. Rešitve smo poslali v Knjižnico Logatec. Tam so od prispelih rešitev izžrebali nagrajence. Podelili so okrog K) knjižnih nagrad, 30 izletov na Primorsko ter glavno nagrado: obisk RTV. Večino nagrad smo dobili učenci iz Rovt, saj smo bolj pridno reševali kviz. Na nagradni izlet, ki so ga vodile prijazne knjižničarke: Ivica, Špela in Klavdija, smo se po Primorski odpravili 24.septembra. Ogledali smo si Kosovelovo knjižnico, Kosovelov dom z razstavo slik in fotografij lipicancev. Obiskali smo tudi rojstno hišo Srečka Kosovela, kjer smo izvedeli mnogo stvari iz njegovega sicer kratkega življenja. Zadnja zanimivost je bil Štanjel. Tam smo si ogledali tudi pridobivanje vina. Zelo poučen in zanimiv dan, čeprav je lilo kot iz škafa. Petra Bezeljak, novin. krožek šole Rovtc Logaščica od izvirov do ponora »Učenci spoznavajo naravno in kulturno dediščino Logatca na različne načine. Eden izmed njih je tudi raziskovalno delo. Za raziskovalno nalogo 'Logaščica od izvirov do ponora' smo se odločili, da bi učenci, učitelji in starši bolje spoznali Logaščico in življenje ob njej,« je v uvodu nove publikacije OŠ »8 talcev« zapisala vodja projekta Mojca Albreht. Prepričljivi mladi raziskovalci. Foto: D. Malavašič Obširno slikovno in besedno gradivo je ugledalo luč sveta sredi oktobra. Predstavitev publikacije pa so v jedilnici šole spremljale fotografije in kratki, za to priložnost pripravljeni zanimivi dialogi učencev. Nova, vsebinsko bogata osvetlitev dela logaške naravne dediščine vsebuje opise vodotokov, posege v strugo in kroniko poplav, analize kakovosti vode, rabo vode v preteklosti in sedanjosti. V prilogi pa so nanizani podatki o mlinarstvu, žagarstvu in raziskavah požiralnikov ter pretoki Logaščice. Izdajatelji tega zanimivega branja so občina, logaško Komunalno podjetje in šola »8 talcev«. Pri nastajanju publikacije pa je sodelovalo preko dvajset mentorjev in stopetdeset učencev. Program predstavitve, ki si jo je ogledalo številno občinstvo, je spremljala likovna razstava mlajših učencev in na ogled postavljena maketa Logaščice. NevMu \ Hvala... Hvala občini Logatec za pomoč in podporo pri izvedbi projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna in izleta v Vipavsko dolino, pa tudi Kavarni in slaščičarni Kljukec za okusno potico. \_J Iz sveta mladih Gasilski športni dan Naš oktobrski športni dan 9. oktobra je bil gasilsko obarvan. Najprej smo imeli kratko predstavitev zgodovine gasilstva, nato seje začela požarna vaja. Odšli smo v razrede in pozorno poslušali, kdaj bomo zaslišali sirene. Namesto siren smo po zvočniku zaslišali zelo resen ravnateljev glas, da naj ostanemo v razredih, saj v pritličju šole gori in je velika možnost eksplozije. Zaprli smo vrata in zatisnili vse špranje. Nato smo zaslišali sirene gasilskih avtomobilov. Najprej so bili na prizorišču dogajanja domači gasilci, sledili so jim gasilci iz Zavratca, z Medvedjega Brda, Stare Vrhnike, z Vrha Sv. Treh Kraljev in s Petkovca. Odšli smo k oknom in čakali, da postavijo lestve in nas rešijo. Gasilci so nam okoli pasu privezali pasove in previdno smo se spustili po lestvi. Nekatere naše sošolce je bilo zelo strah. Po končani vaji smo imeli še predstavitve različnih gasilskih veščin: iz Stare Vrhnike so nam predstavili, kako ravnajo s ponesrečenci v prometnih nesrečah. Žal, nam zaradi slabega vremena niso mogli pokazati, kako razrežejo zmečkano pločevino. Poveljnik logaške Gasilske zveze nam je povedal, kako lahko v izrednih razmerah škoduje panika. Pctkovčani so nam predstavili delovanje gasilskih aparatov. Nazadnje pa smo si ogledali dihalne maske in jih lahko ob pomoči zavraških gasilcev tudi preizkusili. Najmlajši pa so si ogledali avtomobile in brizgalke. Tako hi rešili ponesrečenega šolarja. Naše izkušnje: že tako so bili nekateri zelo prestrašeni (najmlajši so tudi jokali), če pa bi šlo zares, se paniki verjetno ne bi mogli izogniti. In pa še zanimivost: razred mora zadnji zapustiti učitelj, ki mora »rešiti« tudi redovalnico, kar je za nekatere zelo čudno ... Petra Bezeljak in Tanja Mivšek, novin. kr. šole Rovte Odlični reševalci Slovenskega knjižnega kviza 2004 Že sedmič je Knjižnica Logatec pripravila reševanje Slovenskega knjižnega kviza, ki ga iz leta v leto organizira Bralna značka Slovenije, sodelujoč s knjižnico O. Župančiča Tokrat so s kvizom potovali po Primorski, se spomnili pesnika Krasa Srečka Kosovela, pisatelja Bogomirja Magajne ter »goriškega slavčka«, Simona Gregorčiča. Primorska, ujeta med modrino neba in sivino gora, je svet, kije na robu inje vmes. Izpod mogočnih gora priteče Soča, na vsakem koščku zemlje kamenje, zloženo v groblje, v hiše, v gradove in v cerkve. Pod zemljo pa neizmerna lepota - kraške jame. Tu so našle posebno mesto rdeča - kot prst, ruj, češnje... bela - kot čipka, soline, galebi... zeleno-modra kot morje, gozdovi, oljke, Soča... Kviz je bil namenjen učencem drugega in tretjega triletja devetletkc in učencem od tretjega do osmega razreda osemletke. Učenci so kviz lahko reševali v knjižnici (organizirano skupinsko reševanje), v šoli, na internetu ali doma. K sodelovanju smo povabili vse tri osnovne šole, vendar je sodelovanje sprejela le Majda Prebil, knjižničarka v OŠ Rovte, ki je z učitelji zaslužna, da so skoraj vsi učenci rešili kviz. Reševalci so oddali 134 pravilnih rešitev (nepravilnih ni bilo). Kaj pa nagrade? Izžrebali so tri knjižne nagrade; 42 učencev je dobilo sedeže v avtobusu, s katerim so obiskali Kras (Sežano, Tomaj, Štanjel). Nagrado je sponzorsko prispevalo podjetje Jur-bus, za kar gre prav lepa hvala lastniku Bogomirju Jurcu. Zaključno prireditev knjižnega kviza Srečko Kosovel in Primorska pa je obiskal v Ljubljani učenec OŠ Rovte Štefan Kokelj z Vrha Svetih Treh Kraljev. Ivica Merlak Ne nazadnje Nekaj obvestil za kmetovalce Standardi EU Varstvo pri delu: Če je kdorkoli na kmetiji kmečko obvezno ali prostovoljno zavarovan, mora imeti izdelano »Izjavo o varnosti z ocenami tveganja za dela na kmetiji«, zdravniški pregled zavarovanih na kmetiji in izpit iz varstva pri delu za zavarovane na kmetiji. Potrebujete tudi potrdilo o vključitvi v obvezno zdravstveno zavarovanje, iz katerega je razvidno, da gre za kmečko zavarovanje, ki ga pridobite na izpostavi Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Varstvo rastlin: Če pridelujete poljščine in uporabljate sredstva za varstvo rastlin, morate imeti veljaven izpit iz varstva rastlin za tržne pridelovalec, testirano škropilnico ter morate voditi evidence o uporabi sredstev za varstvo rastlin. Nitratna direktiva: Standard nitratne direktive lahko uveljavljajo kmetije, ki izpolnjujejo naslednje zahteve: imajo urejen skladiščni prostor za gnoj (vodotesno) v ustrezni velikosti (3,5 n\/GVT oz. 7 ml). Za gnojnico potrebujete 2 ml jame (če gnojišče ni pokrito, še dodatnih 0,3 ml jame za izcedek iz gnojišča zaradi padavinskih voda). Če kapacitete na kmetiji ne zadoščajo, lahko prijavite investicijo in uveljavljate investicijske stroške. Na enoti KSS izpolnjujemo popisne liste, ki bodo v pomoč pri izpolnjevanju zahtevkov za plačilo standarda oz. za uveljavljanje investicijskih stroškov. Za izpolnjevanje popisnega lista potrebujemo podatke iz subvencijske vloge in podatke o velikosti skladiščnih prostorov za gnoj, gnojnico ali gnojevko na vaši kmetiji. Na kmetijah, ki bodo uveljavljale investicijske stroške in imajo več kot 5 GVŽ, bodo opravljene meritve gnojišč, jam za gnojnico oz. jam za gnojevko. - Če boste uveljavljali investicijo, jo boste morali dokončati v enem letu po vložitvi zahtevka. Za ostale informacije smo na voljo na enoti KSS. Zahtevke za standarde EU bomo izpolnjavali na KSS do 15. decembra 2004! Analize zemlje Po spravilu zadnjih pridelkov s travinja je pravi čas za odvzem vzorcev zemlje za analizo, ki jo potrebujete za izdelavo gnojilnega načrta in tudi za izvajanje nitratne direktive in potrebe programov SKOP. Oglasite se na enoti KSS, da se dogovorimo o načinu odvzema vzorca zemlje. Vzorec zemlje lahko vzamete tudi sami, zato vam bo prav prišlo strokovno navodilo. Optimalni čas za odvzem vzorcev tal Za izvedbo kemične analize tal bi se praviloma morali odločiti vsakih 5 let. Vzorčenja tal ne smemo opraviti vsaj en mesec od zadnjega gnojenja ali neposredno po dežju, saj je v tem primeru bolje počakati nekaj dni, da se tla vsaj malo osušijo. Vzorce tal lahko odvzame vsakdo, ki je Ne nazai I nje seznanjen z navodili za vzorčenje ter razpolaga z opremo, ki je potrebna za vzorčenje. Oprema za vzorčenje Za vzorčenje tal potrebujemo sondo za vzorčenje ter čisto vedro in vrečko, v katero spravimo vzorec tal. Priporočamo uporabo papirnate ali polivinilaste vrečke. (»premo za vzorčenje (predvsem sondo) si lahko sposodimo pri kmetijskem svetovalcu, če pa to ni mogoče, si lahko pomagamo tudi s čisto lopato. Globina vzorčenja Globina vzorčenja je odvisna od vrste kmetijskih rastlin, ki rastejo na parceli. Na travnikih in pašnikih priporočamo vzorčenje do globine 6 cm. Postopek vzorčenja Največ napak pri vzorčenju naredimo zato, ker vzorca tal ne odvzamemo enakomerno po celotni površini preiskovane parcele. Število odvzemnih mest je odvisno od velikosti parcele. Velja priporočilo, da za parcelo velikosti do I ha zadostuje okoli 15-20 odvzemnih mest. Na posameznem odvzemnem mestu odvzamemo za približno eno pest velik vzorec, ki ga imenujemo podvzorec tal. Podvzorce shranjujemo v čisto vedro. Pri izbiri odvzemnih mest se izogibajmo raznim "nepravilnostim " na parcelah Med temi naj omenimo še vidne ostanke organskih gnojil, kamenja, potem in robovom na njivah ipd. Na koncu pa podvzorec tal v vedru dobro premešamo. Nato iz tako premešanih podvzorcev odvzamemo povprečen vzorec tal za analizo, ostalo pa zavržemo. Za analizo tal zadostuje okoli ZAHVALA Ob smrti naše mame Ivanke Pivk Rovte 43 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojno pospremili na njeno zadnjo pot. Iskrena zahvala Pogrebnemu zavodu Menard in župniku Janezu Petriču za pogrebni obred. Vsi njeni 1 kg vzorca. Označevanje vzorcev tal Vzorec tal moramo takoj po odvzemu ustrezno označiti. Na vrečko vzorca je treba napisati ali nalepiti naslednje podatke: ime, priimek in naslov lastnika parcele, številko KMG-MID, oznako parcele (domače ime), datum vzorčenja ter globino vzorčenja. Poleg tega lahko vzorec tal označimo še z drugimi informacijami, ki pomagajo pri izdelavi gnojilnega nasveta (vrsta kmetijske rastline, gnojenje v preteklosti itd.). Ko vzorec označimo, ga zavežemo, da se med prevozom do laboratorija ne raztrese. Podatke o vzorcih tal si vzporedno vnesemo tudi med naše zapiske, da bomo lahko posamezne vzorce tal prepoznali ob prejemu rezultatov analiz. Skop Kmetije, ki so vključene v SKOP (programi ZEL. EK, S35%, S 50%, TSA, PAS, REJ, ETA, KZO, ZVE, VVO,), morajo enkrat letno obiskati 3-urno izobraževanje. To leto se pri vseh šteje za prvo leto. Če ne veste, ali ste se včlanili v programe SKOP, poglejte obrazec D. Tudi kmetije, ki uveljavljajo avtohtone pasme, so v SKOP! Mlečne kvote Kmetije, ki bi rade kvoto za prodajo na domu spremenile v kvoto za oddajo mleka, morajo voditi dnevne evidence prodanega mleka doma, ker bodo le na osnovi teh evidenc lahko spreminjale kvote iz ene v drugo. Mojca Dolenc ZAHVALA Na 94. rojstni dan jc Bog poklical k sebi Ivana Kunca Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala osebju Zdravstvenega doma Logatec, župniku g. Janezu Komparetu, Pogrebnemu zavodu Menard, pevcem Logaškega vokalnega kvarteta za zapete pesmi in trobentarju za odigrano Tišino. Žalujoča sinova z ženama in vnuki CM f- c o > o C 4> -Z K/5 a O Ne nazadnje Napovednik prireditev Sobota, 20. novembra, ob 20. uri v Narodnem domu DOMAČI VEČER Večer veselih in šaljivih slovenskih narodnih in ljudskih skladb z igranimi humornimi vložki. Org. in info: KD Adoramus, tel.: 031 306 699 (Janez Čuk) Nedelja, 21. novembra, ob 15. url v Domu krajanov v Rovtah »V NEDELJO POPOLDNE BO LUŠTNO PRI NAS« S petjem se bo predstavilo več zborov, prireditev pa bodo popestrili še skeči in ples. Org. in info: KD OMePZ Notranjska, tel.: 050 651 538 (Janez Gostiša) Ponedeljek, 22. novembra, ob 20. uri v Narodnem domu «RADIO GA GA SHOW« Druga predstava gledališkega abonmaja za sezono 2004/05. Gostuje Satirikon Org. in info: Občina Logatec in JSKD Ol Logatec, tel.: 01 7590 608 ali 01 7590 610 Sobota, 27. novembra, od 8. do 12. ure pred slaščičarno Kljukec v Logatcu IZDELOVANJE IN PRODAJA ADVENTNIH VENČKOV Org. in info.: DPOM, tel.: 01 7509 194 Torek, 30. novembra, in četrtek, 2. decembra, od 17. do 20. ure v sejni sobi Občine Logatec, Tržaška cesta 15 (klet) IZDELOVANJE DEKORATIVNIH KVAČKANIH SNEŽINK Delavnica bo potekala pod mentorstvom ge. Olge Ferjančič. Cena delavnice: 2.000,00 SIT. Prijave in info: JSKD Ol Logatec, tel.: 01 7590 610 (Katarina Istenič Rudolf) Vsak ponedeljek in sredo v novembru od 17. do 18. ure v sejni sobi na Notranjski 14 v Logatcu USTVARJALNE DELAVNICE Org. in info: DPOM, tel.: 01 7509 194 Petek, 3. decembra, od 13. do 19. ure na trgu pred cerkvijo sv. Nikolaja v Dol. Logatcu MIKLAVŽEV SEJEM Org. in info: DPOM, tel.: 01 7509 194 V programu lahko pride do spremembe. Prosimo za razumevanje. Podatke je zbrala Občina Logatec, Tržaška cesta 15, 1370 Logatec, tel.: 01/7590 608 Domačija Kristanovih v plamenih Na domačiji Kristanovih sredi Dolenjega Logatca je 23. oktobra ponoči prišlo zaradi strele do silnega požara v gospodarskem poslopju, kjer se je v podstrešju hipoma vnela suha krma. Mimovozeči avtomobilist, ki seje zagledal v požar, je zapeljal s ceste, pri tem poškodoval nadzemni hidrant, in vkleščen v vozilu, zavozil na parkirišče Kmetijske zadruge, kjer so mu iz Zdravstvenega doma priskočili na pomoč. K požaru pa so v najkrajšem času peihiteli gasilci iz Dolenjega in Gorenjega Logatca, tudi žibšrki vod je bil tam, pa gasilci s Klija, malo kasneje še iz Hotcdršice in iz Laz. Zublji so nevarno pretili živini v spodnjih prostorih. Zaradi okvare hidranta so si morali gasilci pri gašenju pomagati z vodo iz Brusovega in Rusovega vodnjaka, v temo pa so si gasilci svetili z reflektorji, ki so jih napajali posebni agregati. Gasilci so z gašenjem poskušali najprej preprečevati širjenje požara po ostrešju proti stanovanjskemu poslopju, hkrati pa reševati živino iz močno zadimljenega hleva. Uporabljajoč najsodobnejša intervencijska in komunikacijska sredstva in usklajene aktivnosti, je gasilskim enotam uspelo ukrotiti požar, da se ni razširil na stanovanjsko hišo, pa tudi živino so izvlekli na varno. Vsekakor uspešna ocena skrbno pripravljene združene gasilske vaje, ki jo je v organizaciji občinske Gasilske zveze načrtoval in ji poveljeval Franci Jesenovec VGČ, poveljnik gasilskega društva iz Dolenjega Logatca. m.$. Veselo in živo med grčarevskimi polharji TKŠ društvo Grčarevec je organiziralo že drugo polharsko noč, ki je uspela v vseh pogledih. Dobre volje, iger in vsega ostalega ni manjkalo. To javljanje je v telegrafskem stilu; želi namreč pohvaliti najbolj prizadevne člane, ki so pripomogli k uspešnemu in prijetnemu večeru. Pa se je ujel. Foto: A. Černivec Najprej gre zahvala Mičotu za drva, ker ki se sicer ne mogli greti, za uporabo njegovega traktorja in pa, seveda, za njegovo dobro voljo. Nadalje je hvale vredna Tatjana zaradi njenih kulinaričnih spretnosti pri kuhi polšjega in jelenovega golaža. Ne moremo pa s hvalo obiti Andreja za električno napeljavo, zlasti pa ne prizadevnih gospodinj za sladke dobrote, ki so bogatile že tako polne mize. Končno velja zahvala vsem ostalim članom, ki so s svojim delom pripomogli, daje polharska noč v Grčarevcu uspela do popolnosti, pa seveda, vsem, ki ste prišli in se veselili z nami! Vili Č, ernivec Rokodelska delavnica DEKORATIVNE KVA(" KANE SNEŽINKE POVABIM) TISTIM USTVARJALK AM/CEM, KI Rl SE ŽELELI NAUČITI IZDELOVANJA DEKORATIVNIH KVA("KANIII SNEŽINK. Delavnica ho potekala .10. novembra in 2. decembra, od 17.00 do 20.00, v sejni turni Občine Logatec. Vodila Jo ho ga. Olga Eerjančl£. Kotizacija znafta 2.000,0(1 SIT, plačilo Je možno preko položnice. Vsi zainetesiranl se lahko prijavite do 26. novembra, po telefonu na Številki 01 7540 610 ali 011 867 974. Lepo vabljeni! Logaške, glasilo občine Logatec; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; odgovorni urednik Marcel Štefančič; oblikovalec Goran Rupnik; tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Celje; izdano 3600izvodov. Naslov uredništva: Logatec, Tržaška 15, 1370 Logatec; telefon ob sredah od 10. do 12. ure (01) 7590-626 ali (01) 7590-600, E-mail: logaske@logatec.si Le kaj bo iz tega? Lc čemu neki bo namenjena novogradnja na Kramarjcvcm vrtu za spomenikom padlim v NOB med Tovarniško in Tržaško cesto, se sprašujejo predvsem starejši Logatčani. Prav na tem mestu je verjetno »novogradnja« povsem odveč. Mnogo prej bi sem sodile klopce na urejeni zelenici, kjer bi lahko ta ali oni posedcl, s kom kaj pokramljal ali prelistaval časopis... Hvalevredno je, da se gradi, kar gotovo pripomore k razvoju kraja, vendar gradbeniki poskrbijo le za novogradnje, prav radi pa pozabijo na parkovne površine s klopmi. Ravno te pa pogrešajo predvsem starejši, invalidi pa tudi mlade družine na sprehodih. Torej? Besedilo in foto: France Brus Bo spet kaka točilnica? Ne nazadnje Za iskrene čestitke jubilantom zlatoporočencem še posebej! Zlatoporočenca Anton in Antonija Čeme. Foto: I. Cergoj Srečanje zakonskih parov, ki praznujejo pet, deset in nato vsakih naslednjih pet let, je postalo v župniji sv. Nikolaja že tradicionalno. Tudi letos sta svet in poseben odbor za pripravo organizirala srečanje jubilantov. K letošnjemu praznovanju je odbor povabil 150 zakonskih parov, ki so se poročili v logaški fari (ali tudi kje drugje). K maši je tako prišlo 47 parov, ki so se nato udeležili še prijetnega srečanja v nekdanjih prostorih Pihalnega orkestra. Posebno zanimivo je, da so bili med udeleženci kar trije pari, ki so letos praznovali zlato poroko. Med temi poznamo nekdanjega direktorja KZ Logatec Karla Šinkovca in njegovo ženo Marjanco, Antonijo in Antona Černcta ter Marijo in Cirila Jerina (Mejdetovcga). Kot svojevrstno zanimivost pa še to: Marija in Ciril Jerina sta prav na dan srečanja, 17. oktobra, slavila 50-lctnico zakona. Vsem jubilantom iskrene čestitke, prav posebno pa še zlatoporočencem. (Če homo izsledili še kake letošnje zlatoporočence, homo to objavili v decembrskih Logaških.) Albin Čuk AvColulco S ELI S KAR d.0.0. f1 AKCIJA! Betajnova 16, 1360 Vrhnika, tel.: 01/750 22 53 MENJAVA 'AM°J?°1i204 PNEVMATIK 3.900 SIT . SERVIS VOZIL VSEH ZNAMK °A™°<> "Sđ , PEUGEOT, ... ► HITRO ►KVALITETNO ►UGODNO NOVOST: ►obročno odplačevanje servisnih storitev! .o 6J M O Smrdi, smrdi... še vedno smrdi Celo vrsto let odvaža logaško Komunalno podjetje odpadke iz logaške občine (zadnje čase dovažajo odpadke še od drugod) na komunalno odlagališče pod Ostrim vrhom Vrtejc, kot temu predelu pravijo domačini. Kaj ne bi zaudarjalo! Zadnje čase je komunali že dodobra uspelo urediti odlagališče s prekrivanjem in sprotnim zasipavanjem odpadkov; nekateri malomarneži pa še vedno odlagajo odpadke kar na sosedna privatna zemljišča zunaj odlagališčne ograde, menda zato, da prihranijo tistih nekaj tolarjev, ki bi jih sicer morali odšteti upravljavcu smetišča. Še vedno pa ostaja ob odlagališču komunalnih odpakov nezasuta jama z odpadnimi lepili, ki jih je tu odlagal Valkarton.Od tod pa se še vedno širi smrad. A se tega brez posebno velikh stroškov, pač pa z nekaj dobre volje, res ne bi dalo urediti? Besedilo in foto: France Brus INFORMACIJSKA TOČKA ZA STRUKTURNE SKLADE EU (projekt delno financira EU) O RRA LUR 1.9.2004 je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije začela z aktivnostmi v okviru izvajanja promocijskih aktivnosti v vlogi informativnih točk za strukturne sklade za leto 2004. Tako lahko odslej pri nas dobite več informacij glede - Enotnega programskega dokumenta (EPD) - Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) - Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) - Evropskega socialnega sklada (ESS) Z vstopom Slovenije v EU so sredstva navedenih skladov EU postala naša pravica in naša priložnost. Dobro poznavanje ciljev, namenov, obsega sredstev, upravičenih ciljnih skupin, stroškov ... je osnovni pogoj za uspešno kandidiranje za ta sredstva. Mi vam bomo pri tem pomagali po svojih najboljših močeh. Vabljeni! Informacijo o navedenem lahko preberete na spletni strani Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije www.rralur.si. Vprašanja v zvezi s strukturnimi skladi lahko posredujete na e-naslov terezija.krajcertjpjjubljana.si ali pa jih postavite na telefonski številki 3061904 (Terezija Krajcer). Lahko pa se oglasite na sedežu Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije v Ljubljani, na Linhartovi 13, kjer vam bomo z veseljem posredovali informacije o strukturnih skladih EU. STARO ZA NOVO + 500.000 SIT S kar do 500.000 tolarjev popusta vam novi Chevrolet še nikoli ni bil tako blizu. Obiščite nas in izberite svojega - na voljo so varr Kalos, Tacuma, Evanda ali novi Lacetti v štiri in petvratni ali karavanski izvedbi. Vaš rabljeni avtomobil ocenimo po sistemu Eurotax in zraven dodamo kar do 500.000 SIT*. 'Ponudba velja /a omejeno količino vo? starega pozabiš takoj ... ...ko spoznaš novega Avtohiša Seliškar, Betajnova 16, Vrhnika, Tel.: 01 750 2252