Na poti v usmerjeno šolstvo
V prejšnji številki Našc skupnosti smo obljubili, da se bomo po maturi na moščanski gimnaziji še enkrat oglasili. Konec nekega dela pa ne zahteva le obračuna za nazaj, marveč neizprosno terja pogled tudi naprej. ln ker deluje poleg naše gimnazije v občini tudi šolski center tiska in papirja (ŠCTP) kot zaključena šola 2. stopnje, smo se podali tudi in najprej tja. To toliko bolj, ker se tudi ŠCTP vključuje v reformne korake poosnovnega šolstva.
Direktor centra Marjan Černe in predstojnik grafične šole Silvo Husu
sta bila še sredi podatkov ob zak-Ijučku leta: ŠCTP pravzaprav vklju-čuje štiri šole: triletno poklicno gra-fično in papirniško ter tehniško gra-fično in papirniško šolo. Prvi dve sta namenjeni rednim poosnovnošol-skim učencem, drugi dve pa odraslim z nekajletno prakso — v njih se odra-sli šolajo izmenjaje: teden dni delajo v šoii, teden dni pa v proizvodnji. Uspešen zaključek šolanja pri nas omogoča sevedatudi učencem prvih dveh šol vključitev v poklic (že mcd poukom imajo ok. 2500 ur prakse) ali pa — grafikom — nadaljevanje šolanja na višji grafični šoli v Zagre-bu, ki prav sedaj prerašča v visoko šolo za grafike iz vse Jugoslavije. (Glede na potrebe bo morda v Ljub-ljani sčasoma deloval le njen disloci-rani oddelek.) Papirničarjipa lahko nadaljujejo šolanje na Ijubljanski visoki tehniški šoli — smer kemija.
ŠCTP je edina šola svoje stroke v SR Sloveniji in ima dislocirane oddelke v Mariboru (dva razreda poklicne grafične šole) in v Sladkem vrhu (dva razreda poklicne papimi-ške šole). Odrasli delavci — papirni-čarji brez zadostne izobrazbe pa se lahko dodatno izobražujejo'v tovar-nah na Vevčah in v Medvodah.
Če naj torej odgovorimo na vpra-šanje o usmerjenem šolstvu, lahko zatrdimo, da je mnogo elementov le-tega na ŠCTP že sedaj, začutili pa smo že tudi potrebo po nadaljnjih korakih. Predlog predmetnika smo npr. celo mi tiskali in smo ga pred dnevi že poslali zavodu za šolstvo. Idealnega izhoda za nas (in najbrž ne samo za nas) v njem ni. Gre pa za možnosti modifikacij, o katerih se bo
treba dogovarjati z zavodom in predvsem v okviru posebne izobra-ževalne skupnosti tiska in papirja za Slovenijo. Ta je bila letos ustanov-Hena in jc takoj tudi zaživcla, saj ima SCTP ves potreben posluh pri delov-nih kolektivih naših otrok že ok. 12 let, odkar združuje bivše štiri šole. Rešitevsenam kaževštiriletnismeri, kajti delovni kolektivi pričakujejo od nas diplomante, ki naj se takoj vklju-čijo v delo. To zahteva od nas, da mora ostati praktični del pouka vsaj v dosedanjih okvirih, »vstaviti« pa bo treba še druge splošne predmete, npr. estetsko vzgojo, biologijo itn. Potrebne bodo tudi druge, organiza-cijske spremembe in z njimi se bomo spoprijeli jeseni, da bomo lahko s šolskim letom 1978-79 začeli re-formo tudi uvajati.
Letošnji končni rezultati? Na vsem centru je bilo konec šolskega leta 595 učencev. Izdelalo jih je 506 ali 88,24 %. Popravne izpite konec avgusta ima 89 učencev, razreda ne ponavlja nihče. Od 127 učencev 3. razreda se jih je prijavilo k zaključ-nemu izpitu 129 (z dvema zunanji-ma). Uspešno ga je opravilo 120, popravne izpite ima 6 učencev, ponavljajo pa zaključni izpit 3 učen-ei. Med diplomanti je 14 odličnja-kov, 28 prav dobrih itn. To so dobri uspehi in garancija za uspešnost tudi naprej.
Učenci mnogo delujejo v športu (nogomet, košarka, streljanje...), v kulturi (izdajajo svoj list Mi mladi, recitirajo, pojejo, gojijo folkloro, pripravljajo proslave...), organizi-rano delujejo v ZSMS, ZK, v samou-pravi itn. Tu velja podčrtati tudi vlogo učencev iz drugih republik (kar za tri oddelke jih je npr. samo iz
Cačka), ki zelo rniciativno pestrijo vse te dejavnosti. Dobro tudi sodelu-jemo s KS in starši.
Kaj nas pesti? Izmenski pouk, pomanjkanje prostorov za prosto-voljne dcjavnosti in proslave (Vev-čani nam tu mnogo pomagajo), nimamo mlečne kuhinje in po malico morajo hoditi učenci k sosednjemu Mercatorju. No, marsikaj tega bo moč rešiti v sklopu priprav za usmeT-jeno šolo.
Gimnazijski      direktor      Anton
Medved je bil sam, a pfav tako sredi papirjev: Predloga predmetnika za usmcrjeno izobražcvanje do danesše nismoprejeli. Izdosedanjih pogovo-rov pa lahko sklepam, da je vsebin-sko dovolj pripravljen v okviru mesta (ne občine), medtem ko organizacij-ske spremembe še niso razčiščene. V letu dni, ki so pred nami, nas čaka še dovolj dela, da bomo lahko začeli z reformosšolskim letom 1978-79. Pri nas razmišljamo o dvch smereh, o družboslovno-humanistični z jeziki in o (poli)tehnični. Oprcmljenost nekaterih kabinetov in interna TV mreža nam to po svoje že precej omogočata. Zlasti slednja se je letos aklivno in uspešno vključila tako v redni vzgojnoučni proces kot v delo prostovoljnih dejavnosti. Pa tudi sicer smo pouk dokaj modernizirali s sodobnimi učili.
V prejšnji številki-Naše skupnosti smo obljubili nekaj podatkov ob koncu šolskega leta: na šoli je bilo 543 učencev, izdelalo jih je 426 ali 78,45%. Odličnih je bilo 47, prav dobrih 98. Popravnc izpite iz 1—3 predmetov ima 98 učencev — največ iz angleškega jezika, matematike in francoskega jezika; ne napreduje 11 učencev. Najboljši uspeh je dosegel 4.a: 100%, pa tudi 4.b je bil zelo dober: 96,70 %! K maturi se je pri-glasilo 94 učencev, 14 jih je bilo opravljanja mature oproščenih. Od
80 sta maturirala i odliko 2 — torej skupaj 16, s prav dobrim uspehom 23, z dobrim 43 in z zadostnim 4. Popravni izpit ima 8 učencev, popol-noma neuspešen ni bil nihče. Raven znanja je bila na dokajšnji višini in zlasti odlični ter prav dobri maturanti se bodo lahko ob primernem delu uspešno vključili v nadaljnje šolanje.
Izjemno lepe uspehe so doscgli naši učenci na republiskem tekmo-vanju iz nemškega jezika: med prvo deseterico jih je kar 6, med njimi so dosegli tudi 1. in 3. mesto. Na zvez-nem tekmovanju pasodosegli 3. in4. ifiesto in za nagrado gre ena naša učenka v okviru kulturnega sodclo-vanja na tritedensko izpopolnjeva-nje v Nemčijo.
Tudi na republiškem tekmovanju iz angleškega jezika so dosegli naši učenci 3. in 4. mesto, medtem ko so morali iz matematike — fizike priz-nati premoč gimnazijcev z intenziv-nima tema predmetoma.
Take in tudi druge pomembne dosežke so omogočale tudi sicer ustvarjalno sproščene silc mladih. Samoupravna angažiranost se veča, pomemben delež dajejo OO ZK, OO ZSMS, klubi, društva in krožki. Samoupravne delovne konference imamo npr. že drugo leto kot cna redkih srednjih šol v Ljubljani in republiki. Tako se učenci intenziv-neje vključujejo v vzgojnoučni pro-ces in se aktivneje vključujejo v šamoupravljalski razvoj vse naše družbc. Še posebno so sc letos za-vestnoin samokritično vključili v ta proces ob letošnjih jubilejih. Zato so bolje zaživele tudi razredne skupno-sti, ki so z vsemi angažiranimi silami spremljale in usmerjale prenekatero delo na šoli. Naj spomnim le še ra-zlične sprotne akcije, kot samopri-spevek, krvodajalstvo, pa sodelova-nje na prireditvah, pri množičnih akcijah ZSMS itn.
Problemi in težave so bolj mate-rialnega značaja. Delovne možnosti otežkočajo nadaljnjo modernizacijo: šola ni lunkcionalna, že sama njena lokacija nas omejuje, oddelki so prešlevilčni, tarejo nas kadrovske ležave med učitelji. Primanjkuje tudi sredstev za kritje vseh zahtev, ki so pred nami. Streho smo npr. prekrili z brezobrestnim posojilom, ki ga moramo vrnili v petih letih. No, pa upamo, da bomo ttidi glede tega našli pri pristojnih samoupravnih organih vse razumevanje in posluh — kol doslej že tolikokrat.
Šolska poslopja so v juliju tiha, v njih ni vrveža mladih. Starejši, odgo-vorni delavci pa analizirajo dosežke in snujejo že za prihodnje leto — in še naprej. In prav je tako, kajti iz dosedanjih izkušenj naj zraste še močnejša šola samoupravljavcev jutrišnjega dne.
A.M.