Štev. 19.	Y Trstu, 10. oktobbra 1891.	Letnik IY.
Sprava
Cesarjevo večdnevno bivanje na Češkem je bilo samo jedno nepretržno toržestvovanje. Ves zadovoljen je ob povratu razglasil željo, naj bi bila »oba naroda dežele, kakor ob tem povodu, tudi v bodočnosti složna na blagor domovine". Razne in mnogotere so bile prilike, ko je izjavil svoje veselje, kjerkoli je zapazil složno postopanje ali tudi samo skupno udeležbo pri pojavljenjih lojalnosti in patrijotizma. Nasprotno pa je obžaloval, da se Nemci niso udeležili češke jubilejne razstave, in dal je jasno umeti, da mu pretiranosti ne ugajajo od nobene strani, in nemška stranka na Češkem je imela priliko, slišati in čutiti grajo, ki je letela naravnost nanjo.
Iz vseh govorov in izraženj cesaijevih kaže se jedna in ista želja, da bi se pomirili obe narodnosti češke kraljevine.
O cesaijevi volji in želji, da bi se dosegla složnost med narodi, ni bilo nikdar dvomiti. Da se je pričelo spravljenje najprej na Češkem, pripisuje nemška stranka sicer na prvem mestu cesarju. Dejstveno je pa to irre-levantno, in je bilo samo od vlade zavisno, kako se hoče lotiti od najviše strani narekovanega ji dela. Kajti cesarjeva volja je bila in je vedno očitna, da se spravijo vsi narodi; ako izraža on posebne želje, prihaja to odtod, da mu tako ali tako opisujejo razmere od vladne strani. Vlada ima vso moralno odgovornost glede na vspehe ali nevspehe v spravljenju narodov ali njih odlomkov.
Po našem smo "mi obsojali kot fuiidamentalno napako, da je začela vlada spravljenje ravno v češki kraljevini. Kajti misliti nam je, da sedanja osrednja vlada, specijalno njen načelnik, dobro pozna liberalno nemško stranko v obče in njen oddelek v čehoslovanskih pokrajinah posebe. Ona dobro ve, da ta stranka je prin-cipijalna nasprotnica ustavno zagotovljeni narodni jednakopravnosti, in da ista je ravno zaradi tega silila najprej
i a r o d o v.
ali celo izključno za češko kraljevine pomirjenje, ka-koršno bi ugajalo jedino njenim hegemonistiškim preten-zijam. Ako se ji posreči doseči svoj cilj na Češkem, potem je za njo spravljenje in „pomirjenje" zavrženo. Nemška liberalna stranka ima namreč v pomešanih deželah v deželnih zastopih veči del svoje umetne in le nekoliko dejstvom odgovarjajoče večine. Iz teh pozicij bi se ona po dovršeni »spravi" na Češkem ne dala z lepa pregnati, in drugi narodi bi se na desetletja brezvspešno napirali, da bi dosegli vsaj nekoliko znos-niše, ustavnemu pravu odgovarjajoče položenje.
Grof Taaffe je šel kljubu takim dejstvom nemški gospodovalni stranki na limanice, ker so se napravile take „punktacije" za obe narodnosti češke kraljevine, kakoršnih ni možno zagovarjati pred fundamentalnim pravom za avstrijske narodnosti, pred narodnostnim členom sedaj veljavne ustave. Pojedine glavne napake, katere se zagrešajo proti ustavi, smo uže mnogokrat dokazali. Ni torej čudo, da pravi zastopniki češkega naroda ne morejo sprejeti takih toček, da bi dobile za češko narodnost zakonito veljavo. Tu bi torej bilo naj-modrejše ravnati se po odkritem spoznanju ter odstopiti od tega, kar se ne da ne zagovaijati, ne kakor si bodi opravičiti pred ustavo, tudi če ne gledamo na posebna zgodovinska prava češke kraljevine kot take in dosledno češkega naroda.
Tudi ko bi se posrečilo, češke zastopnike pridobiti ali prisiliti, da bi soglasovali za Dunajske punkta-cije, protiustavne napake ostanejo vendar napake in vsled tega tudi krivice.
Ako uže nočejo ali namišljeno ne morejo odstopiti od teh nesrečnih punktacij, je vsaj umevno, da se uže govori o potrebi nekake »revizije" teh punktacij.
Naj se pa stvari zasučejo še toliko ugodno, fun-damentalna napaka ostane še vedno, da seje spravljenje pričelo na Češkem, kjer se nemški manjšini ni godila
36 .
krivica, v tem ko se zares gode hude krivice proti ustavi dejanskim slovanskim večinam in znatnim manjšinam po drugih, razun Kranjske, po vseh deželah.
Pomirjenje in pravo spravljenje je v resnici med narodi potrebno, a povsod drugod poprej in bolj, nego v češki kraljevini. Ako so zaradi vpliva nemške liberalne stranke in njenih razširjenih in dobro organi-zovanih organov hoteli vendar tudi na Češkem sprave, kjer ni nujna, in je bila češka večina vselej in vedno zato pripravljena, umestno bi bilo, da bi bila vlada razglasila, da jo je volja, po vseh deželah poprijeti se jednakega dela za spravljenje. To bi bilo tolažilo druge narodnosti, in bi bila vlada, kakor ves drugi svet, doživela dejstva in ilustracije, kako ume nemška liberalna stranka spravljenje z odlomki drugih narodov. Sicer se kažajo vladi in drugemu svetu ilustracije mišljenja in volje za spravljenje nemške liberalne stranke po Moravi, Sleziji, torej v sosednih pokrajinah češke kraljevine, da ne govorimo o Štirskem, Koroškem in drugih deželah.
Ravno to, da gospoduje nemško-liberalna stranka dejstveno po drugih deželah in s svojim vplivom tudi na druge strani, jo je privedlo do razglašenja, da je treba narodnostno vprašauje odstraniti s poprišča ustavnega pogajanja in bojevanja. Nikomur ne ugaja tako stališče, kakor tej stranki, in to zlasti po tem, ko je dobila od vladne strani zagotovilo, da vlada ne odneha od Dunajskih punktacij, katere bi završile gospodstvo nemške liberalne stranke na vse strani. In tu je vlada zopet zagrešila glavno taktiško napako, da je stavila v svoj program nadaljnjega delovanja razna druga, na prvem mestu gospodarstvena vprašanja, pa potisnila narodnostno vprašanje v stran, zunaj češke kraljevine. Nedoslednost je uže v tem, da ta program za češko kraljevino ne velja, ker hočejo tako ali tako punktacije 'zakoniti do zadnje točke.
Vlada je na željo nemške liberalne stranke sklenila p r e m i r j e, ne da bi vprašala narode ali njih
zastopnike zato, torej na način, ki izključuje vsaj dva posrednika premiijevanja. Poslušala se ve da je jedno samo, t. j. nemško liberalno stranko, kateri je tako zavlačevanje rešitve narodnostnega vprašanja najbolj po godu. Dokaz temu so tudi najnovejše izjave te stranke, češ punktacije se morajo uzakoniti, s tem pa konec napraviti narodnostnim prepirom. Tako nepatrijotiški, tako nelojalno in zajedno po vsem vedenju predrzno in fri-volno ni še v tostranski polovini nobena stranka postopala; kajti ni veče frivolnosti, kakor je ta, da se hoče zatreti stremljenje za konečno rešitvijo narodnostnega vprašanja v dobi, ko narodnosti zares vzdihujejo po spravi, pa taki spravi, ki bi se dosegla z izvršitvijo prave narodne jednakopravnosti, ne pa s tem, da bi dobila nemška liberalna stranka hegemonijo na vse strani ustavnega življenja.
Narodi ne potrebujejo in ne morejo sprejeti premirja v tem vprašanju, ker so čakali predolgo, in ker trpe oni in državni interesi, ako in dokler se ne izvrši narodna jednakopravnost. Narodi potrebujejo ne premirja, ampak v narodnem pogledu stalnega miru, in vsaka taktika, ki je ne krene k temu cilju, je napačna in dovaja še do večega razposajenja nemške kapitali-stiške stranke. Cesarjeva želja se po takem uresniči le tedaj, kedar vlada popravi dosedanje napake, učiujene na ljubo nemški liberalni stranki, in kedar se loti izvršbe narodne jednakopravnosti v pravem smislu za vse narode. Drugače se bodo razne narodne stranke nenemških narodnostih še upirale ukrepom in programom vladnim, a na najvišem mestu ne bodo umeli razlogov takim uporom.
Nadejati se je, da so vlado najnovejše izkušnje z nemško liberalno stranko poučile drugače, in da vsled tega dene na prvo mesto zopet narodnostno vprašanje, ker od srečne rešitve tega vprašanja je zavisno vspešno in srečno reševanje vseh drugih, torej tudi gospodarst-venih vprašanj, in je zavisna sprava in složnost, kakor jo najiskreneje želi presvetli monarh sam.
Me d germansko- in rusko narodno maso".
»Ravno Avstrija je pozvana, historiški domonstrovati moč državne ideje, in ta historiški problem, zjedinjati kulturno mnogotere narode ter jih zaščiščati v njih svojstvu, provzročuje, daje avstrijska državna modrost jedna najtežavniših," Prof. dr. Albert.
Profesor Albert, češki rojak, pa nemški vzgojen, dostojni naslednik velikih učenjakov Dunajskega vseučilišča, speeijalno njegovega velikega medicinskega oddelka, po katerih je za poslednjih desetletij ta velika šola proslula po vsem civilizovanem svetu, je s svojim govorom, kateri pz'i-občujemo na drugem mestu, dotaknil se načel in postulatov,
katere so pravimi in neizogibnimi proglašali najmodrejši misleci in domoljubi avstrijski, in po katerih so se hoteli ravnati tudi pojedini dejatelji in državniki, pa jim razmere niso bile ugodne do današnjega due, da bi cesarstvu dali podstavo v smislu takih načel in zahtevanj. Mišljeni učenjak je bolj hvalil, nego grajal sedanje kulturne razmere v Avstro-Ogerski, ali ravno s tem, kar je navedel kot ilustracijo pozitivnega, je pokazal, morda tudi nehote, na to, česar ni, in postulati, katere stavlja do cesarstva, kažejo nravnost na to, česar še ni, kar pa bi moralo biti ali priti.
Prof. Albertu vidi se glavno načelo, oziroma postulat, za naše cesarstvo v tem, da združuje pojedine narode kulturno, ter jih zaščišča v njih svojstvih. Zato hvali, da so se pri-strojile spodnje šole po nacionalnostih, ter da so se vsled tega vstvarila tudi vseučilišča pojedinim narodnostim. Poudarja, da so se kulturno povzdignili pojedini narodi ravno za vladanja sedanjega našega cesarja.
Uže iz tega pa je razvidno, da, ako ima cesarstvo zares navedeno zadačo, dosedanji državniki niso izpolnjevali dolžnostij, na katere jih neizogibno veže mišljeno pozvanje naše celokupne države. Prof. Albert naglaša dejstvo, da nemških vseučilišč je v Avstriji mnogo, in da so te tudi stare, in da ta davnost sporoča tudi tradicijonalni duh tem velikim šolam od roda do roda. Ako bi bili v prošlosti umeli prav pozvanje našega cesarstva, vzbudili in vzgojevali bi bili ne-nemške narode jednakomerno, kakor nemški, vsled tega bi bila tudi nenemška vseučilišča ponosna na svojo davnost in bi se bila jednako krepila s tradicijonalnim duhom, kakor sedaj nemška vseučilišča.
Pa tudi dandanes nimajo še vsi avstrijski narodi lastnih vseučilišč, in je morda le poseben takt vodil dr. Alberta, da je govoril samo o poljskih, čeških vseučiliščih in hrvaškem, zamolčal pa očitni nedostatek, ki je v tem, da gališki in ogerski, kakor bukovinski Rusi, potem Romuni in naposled Slovenci so brez vsakega vseučilišča, da celd brez pojedinih oddelkov takih velikih šol. Ta nedostatek te narodnosti občutijo toliko bolj, ko štejejo avstro-ogerski Rusi in Romuni po več milijonov duš, in ni za Slovence urejeno niti tega, da bi mogli obiskovati za praktične namene hr. vaško vseučilišče, ko se jim odreka celd na pr. pravni oddelek ali še celo stolica na Graškem vseučilišču "za najpo-trebniše praktične predmete. A prof. Albert niti nade ni izustil, da bi se v tem pogledu kaj zboljšalo za navedene narodnosti, ko je dokazal potrebo drugega vseučilišča jedino za Čehoslovane. No, kakd umejo pa nemški liberalni listi poklic Avstrije v smislu Albertovih nazorov, razkrile so celd vladi blizke novine s tem, da so naravnost zanikale tako potrebo ali celd nujnost za Cehe.
Sicer prof. Albert gleda preveč optimistiški, ko trdi, da so velike šole, odmerjene pojedinim narodnostim, zares narodne. To sosebno ne velja o češkem vseučilišču, na katerem je treba izpite delati tudi v nemškem jeziku; to dovaja do ponemčevanja srednjih in kolikor toliko tudi začetnih šol med nenemškimi narodi.
Šole se v Avstro-Ogerski dandanes ne nacijonalizujejo, kakor trdi dr. Albert, ampak je vse napravljenje tako, da se raznarodujejo. Kajti zahtevanje raznih državnih jezikov za politiško upravo, za justicijo, za armado ne more trpeti, da bi se ustvarjale ali varovale narodne šole onim narodnostim, katere niso takd srečne, da bi se njih jeziki smatrali in upo-trebljevali državnimi jeziki. S tem pa se tudi ne morejo pojedine narodnosti kulturno zjedinjati ter varovati v svojem svojstvu, kakor zahteva prof. Albert.
Zadača, katero poleg drugih prednikov in sedaj še živečih modrih mož in državnikov, pripisuje tudi prof. Albert našemu cesarstvu, ni se izpolnjevala ne v prošlosti, ne izpolnjuje se niti v sedanjosti, in ni niti volje ne vladajočih državnikov, ne gospodujočih narodov, da bi se začela izpolnjevati ta od najmodrejših mož razglašena in kot neizogibna potreba dokazana zadača.
Ravno za zasedanje dobe so se najbolj zagrešili proti temu, da ni možno vršiti te zadače, vsled katere bi se pojedini narodi »zjedinjali kulturno ter zaščiščali v svojih svojstvih". Kajti ustrojil se je duvalizem, kateri je popolnoma nasproten duhu te historiške zadače. Z duvalizmom ste se po odstranjenju jedne jednotne centralistiške oblike cesarstva ustvarili dve centralistiški obliki; obe imati tendencijo raz-narodovati pojedine narode po gospodovalnih narodnostih.
Na Ogerskem se raznarodujejo po Madjarih ostale narodnosti, in je jedino na Hrvaškem doslej nekoliko izjeme. V tostranski polovini cesarstva je tendencija, germanizovati vse narodnosti poprek, samo da nemške stranke ne morejo nakrat zmagati vsega tega, in da vsi '] tega dopuščajo Slovane tudi itplijančiti, oziroma poljačiti. 'ioda vse to je samo začasno, ker ostane začasen tudi sistem madjarizovanja.
V	smislu starega jednotnega germanizujočega centralizma se dela torej tudi sedaj, in sicer še vspešniše, nego poprej. Germanizovanje pospešujejo tudi cislitavski deželni zbori, kateri spravljajo slovanske narodnosti v prave, še bolj pa v umetne manjšine, vsled tega pa v zavisnost od tujčujočih. pred vsem nemških, potem na njih korist delujočih italijanskih manjšin, oziroma poljske umetne večine.
S takim politiškim ustrojem se ne morejo kulturno zjedinjati pojedini narodi, niti ne zaščiščati njih svojstva In da bi se narodom ne podelile oblike nacijonalne avtonomije, s katerimi bi se ti narodi zares zjedinili kulturno in si varovali svoja svojstva, za to skrbe poleg zunanjih vplivov gospodovalne narodnosti, najprej nemška in madjarska, potem poljska in italijanska.
Prof. Albert se sam boji, da bi ne osamela in vsled tega oslabela vseučilišča pojedinih nenemških narodnostij. Zato se pa nadeja, da se ravno tu krasno izkaže moč državnega organizma, kateremu bodo manjši narodi hvaležni, ako jih obvaruje od svojih lastnih slabostij. S tem mora prof. Albert implicite obsojati oblike in sredstva, ki ne varujejo, ampak raznarodujejo te »manjše narode". V resnici pojedine gospodovalne stranke ne poprašujejo, kakd bi se varovali ti manjši narodi, ampak vsled lastnih strankarskih interesov še slabe te narode ter natvezujejo, kakor da bi bilo to slabljenje in raznarodovanje v »državnem interesu".
V	namišljenem in izmišljenem državnem interesu so se iztikali, zagovarjali razni literarni jeziki, so se ločili v tem pogledu Čehi od Slovakov, Hrvati in Slovenci od Srbov; so se iznašli in odobrili razni alfabeti za te jezike; pači se ravno sedaj stara azbuka med gališkimi in bukovinskimi Rusi; odobrujejo se nove literature in literaturice v smislu ustvar-
j enega literaturnega separatizma in partikularizma, kakor se podpira in goji politiški separatizem in dandanes celč najhujše vrste politiški partikularizem
Proti vsemu temu nima ali vsaj ne vidi prof. Albert druge izrecne pomoči, kakor to, da priporoča vladi, da bi odbirala vselej najsposobniše učne moči za nenemška »manjših narodov" vseučilišča. Vprašanje pa nastaje: Odkocl pa dobivati take moči? Ti »manjši narodi", kakor prof. Albert sam priznava v posebnem slučaju glede na nedostatek češke kirurgiške literature, ne morejo ustvarjati lastne znanstvene, do pojedinih strok in njih pododdelkov sezajoče literature, in to uže jedino zaradi nedostatnih gmotnih sredstev. Državni organizem, tudi ko bi bili vselej državniki modri in dobre volje ne more za vsak »manjši narod" posebe zalagati in s tem ustvarjati potrebne in dovolj obsežne znanstvene literature; moči takega „manjšega naroda" pa tudi ne zadoščujejo zato.
Torej tudi ko bi živeli ti „manjši narodi" v državnem organizmu, ki bi bil popolnoma prikrojen po potrebah teh narodov, v smislu mišljene zadače našega cesarstva, kakor ne žive dejanski, in se ni nadejati, da dosežejo za ta del kmalu ugodniše položenje: — vendar je uže to dovolj, da so ti narodi manjši, zajedno kulturno separatistiški in partikula-ristiški odgojeni in vzdrževani.
To slabost manjših narodov čuti prof. Albert, ko pravi, da »nemška vseučilišča bodo vedno na dobičku, ker jih je po številu več, ker se opirajo na neizmerno kulturno življenje v Nemčiji, in ker imajo naposled za se daljšo tradicijo, katera je ustvarila trden univerzitetski duh".
V tem dobičku, ki ga imajo nemška vseučilišča in vsled tega Nemci v našem cesarstvu, so vzroki in sile, katerih nimajo »manjši narodi" Avstro-Ogerske. In vsaka nada od strani državnega organizma ali od sposobnih z nemškimi ravnovrstnih učnih sil je slepilna, dokler umetnost ali modrost naših državnih kormilnikov ne spravi „manjših narodov" v analogno položenje, kakoršno imajo Nemci našega sesarstva. O tradicijah slovanskih vseučilišč, ker so se ali pretrgale pred tisočletjem ali pa se sploh niso bile ustvarila uslovja za porojenje takih tradicij, ni možno govoriti. Tega dobička sedanji rod avstro-ogerskih »manjših narodov" ne bode imel, tudi ko bi dosegel vse drugo. Doseči bi mogli primerno število vseučilišč, in proti številu kot takemu bode še najmanj zaprek, tem manj, ako ostane vse drugo pri starem in v sedanjem tiru kulturnega in politiškega napravljenja ter vzgajanja ,,manjših narodov". Ako se bodo množila vseučilišča po ustroju in kroju Praškega češkega vseučilišča, pomirijo se ne le državniki znane modrosti, ampak tudi stranke, sosebno nemške, katere sedaj odločno nasprotujejo takemu pomnoževanju.
Čemur se pa bodo poleg zunanjih vplivov razne nemške stranke upirale, je to, da bodo zaprečevale še nadalje vsaka-tero stremljenje »manjših narodov", katero bi hotelo doseči oporo v neizmernem kulturnem življenju — ne v Nemčiji, ampak kod drugod. Skrb nemških strank našega cesarstva pa je ravno v tem, da bi slovanski »manjši narodi" še na-
dalje iskali opore v nemškem kulturnem življenju, in te manjše narode so po tradicijah uže tako vzgojili za sprejemanje take kulture, da se malone uže niti ne ovedajo več, da „neizmerno kulturno življenje" bi utegnilo za te narode biti še drugod, nego v Nemčiji. Ta točka je najvažnejša za vso daljšo srečno bodočnost našega cesarstva in njegovih narodov; historiški problem je tu v tem, kako jo krenejo državni modrijani in dejatelji dalje. Ne duvalizem, ne sedanji cisli-tavski deželni zbori, ne stremljenje za zakonito ustanovitvijo raznih ali tudi samo jednega državnega jezika in vsled tega stremljenje za tujčenjem vsakovrstnih šol in manjših narodov, katerim so namenjene te šole, ne vedejo do cilja v smislu zadače, manjše narode zjedinjati kulturno ter jih zaščiščati v njih svojstvih: — vse to bi se moralo spremeniti, in bi se morali vsi vplivi, bodisi zunanji ali notranjih strank in gospodovalnih narodnostij spraviti v soglasje z narodno jed-nakopravnostjo vseh narodov in za to ustvariti primerne oblike v smislu nacijonalne avtonomije.
Prenehati bi moralo prosledovanje onih slovanskih de-jateljev in strank, ki delajo načrte in delujejo z namenom, da bi se utrdili tudi „manjši narodi" kulturno, da bi dobili ti narodi analogno in vsaj približno jednakovrstno oporo v takem kulturnem življenju, kakoršno se zlaga s kulturnimi ostanki in tradicijami teh zaostalih »manjših narodov", in kakoršno jedino bi podpiralo, pospeševalo in zaščiščalo svojstva teh narodov ter jih zares kulturno zjedinjalo, ne pa razdruževalo.
Ako je dejstveno historiška zadača Avstro-Ogerske ali stare slavne Avstrije, da zjedinja kulturno pojedine narode in jih zaščišča v njih svojstvih, potem ji ne ostaje drugega, kakor da "jih krepi analogno, kakor nemško narodnost. Ako se ta opira na „neizmerno kulturno živijenje" v Nemčiji mora biti tudi slovanskim odlomkom avstro-ogerskim dovoljeno, da bi se opirali na večo slovansko kulturo. Po ta-> kem bi bila zadača avstro-ogerskih državnikov, da ne rušijo kulturnih vezij, katere bi okrepljale slovanske, vsekakor „manj-še narode", ampak, nasprotno, da bi jih iskali celo sami ter pospeševali stremljenje za temi vezmi. Kakor imajo milijoni nemškega naseljenja avstro-ogerskega skupen literarni jezik, skupno literaturo, skupno gojenje umetnostij in odgovarjajočih zavodov za vzdrževanje in podkrepljevanje svoje narodnosti, jednako bi bilo skrbeti, da dobe avstro-ogerski Slovani jed-nake kulturne vezi, jedDake opore. To zahteva analogija, narodna jednakopravnost, pravo umevanje položenja cesarstva, pred vsem pa mnogokrat tu navedena zadača, katero ima izpolnjevati naša monarhija. Vsa druga nadomestila so nepopolna in vedejo do absurduma take zadače. Doslej se niso ravnali v smislu te zadače; nasprotno so nasprotniki „manj-ših narodov" in s tem zajedno nasprotniki cesarstva stremeli, delovali in učinili mnogo odločilnih nasprotstev glede na to ravno tak<5 fundamentalno zadačo. Ta problem, kakor dodaje prof. Albert, spada k najtežavnišim; v resnici avstro-ogerski državniki ga še niso rešili. Vrhu tega pri gospodovalnih narodnostih in strankah tudi volje ni zato. Spo-
znanje o pravi zadači se kljubu temu ponavlja, in ravno prof. Albert je nov svedok za to. Avstrijsko-ogerski državniki in narodi bi mu imeli biti hvaležni, slovanski »manjši narodi" mu gotovo bodo.
Naposled ostane dilema: Ali ima Avstro-Ogerska mišljeno zadačo, ali je nima. Ako jo ima, mora prenehati
vse, kar nasprotuje tej zadači; ako je pa nima, naj se ne vedejo nasprotujoče stranke in razni činitelji takč, kakor da bi se ravnali v smislu te historiške zadače, vsled katere bi se kulturno družili pojedini narodi A>stro-Ogerske ter zašči-ščali v njih svojstvih. Aut—Aut!
F. P.
Govor dvornega sovetnika profesorja Alberta.
Na medicinski oddelek češkega vseučilišča v Pragi je poklican znameniti profesor dr. Majdi, ki si je kot vreden učenec in pomočnik slavnega prof. Alberta pridobil s svojim delovanjem lepo ime na med. oddelku Dunajskega vseučilišča-V poslavljenje se je zbralo 28. sep. v Dunajski restavraciji (zum Kiedhof) mnogo zdravnikov, profesorjev in asistentov z zavodov in iz prve kirurgiške klinike, kjer je deloval dr. Maydl. Ob tej priliki je spregovoril tudi prof. Albert, poudarjal in pohvalil odlične lastnosti prof. Maydla ter zajedno izjavil se v obče o višem šolstvu za vladanja sedanjega cesarja. Vmes je vpletel stavke, ki so načelnega pomena in še posebe važnj za kulturno razvijanje avstro-ogerskih Slovanov. To so umeli tudi nemški listi dobro; liberalni med njimi so te izjave ali »popravljali" neugodne za Slovane, kakor je to učinij organ Kalnokjjev, ali pa, ko se take jasne izjave ne dajo presukavati z lehka, so se rajši odrekli pretresanju pojedinih stavkov tega govora.
Zaradi važnosti najprej navedemo tudi mi nekoliko odstavkov Albertovega govora; posebe pa spregovorimo nekoliko o izraženih tezah, oziroma v njih obseženih načelih.
Prof. Albert je rekel med drugim:
„V velikem številu ste se zbrali, da bi slovesno čestitali g. prof. Karolu Majdlu, poklicanemu z Dunajskega na Praško češko vseučilišče, in da bi poslavljajočega se pozdravili prijateljski. Ko odhaja takč odločen obdarjenec, razvijanje katerega smo tukaj z veseljem opažali deset let, spodobi se pač, da ne gledamo samo na osebne momente, ampak obračamo pozornost zadači sami, katere se hoče lotiti prof. Maydl. On se vrača v svojo ožo domovino, on gre v ono častitljivo stostolpno kraljevo mesto ob Veltavi, katera ima ravno srečo videti našega vzvišenega in ljubljenega monarha v svojih historiških zidovih."
Potem kaže, kakč so se velike šole razvile za sedanjega cesarja ter pristavlja :
„Mogočno kulturno pospetje, katero so dosegli narodi avstrijske skupne monarhije za zadnjih desetletij, vedno rastoče nacijona-lizovanje srednjega šolstva je prisililo, da se je tudi velikošolstvo moralo prirediti po nacijonalnih potrebah pojedinih narodov, potem ko so se bile v enostranski polovini cesarstva uredile obe madjarsk1 in hrvaško vseučilišče. Ta dejstva spadajo k najznamenitišim kulturnim pojavom za vladanja našega cesarja. Avstrije zgodovinska zadača je, da manjše narode, ki so med germansko in rusko narodno maso (zwischen der germanischen und der russischen V6l-kermasse) varuje v njih svojstvu in združuje v državni, po njeni mnogoterosti zanimivi celoti. Ravno Avstrija je pozvana v to, da historiški demorstruje državno idejo, in kakor kaže v svoji geo-
grafski kakovosti mikavno razčlenitev ali razdelitev in pa bogastvo oblik, jednako mikaven je ravno omenjeni historiški problem, mnogotere narode družiti kulturno, pri tem pa jih varovati v njih svojstvu, in to dela, da je avstrijska državna modrost (Staatskunst) jedna najtežavnejših. Za milega vladanja sedanjega cesarja je mogočna narodna zavest, nadarjenost in gorečnost avstrijskih narodov v poslednji čas ustvarila tako znamenite vspehe celo na najviših poljih človeškega delovanja, da imamo poleg cesarske akademije znanosti] na Dunaju jedno ogersko v Budapešti, jedno poljsko v Krakovu, jedno jugoslovansko v Zagrebu in jedno češko v Pragi, — vse ustanovljene za vladanja sedanjega cesarja. Zasnove te vrste spadajo v isti čas, ko so tudi na polju umetnostij zacvetle tvorbe madjarske, poljske in češke evropskega imena. Gibanje na to stran rase nepretrgoma. Uže se namerja ustanoviti medicinski oddelek v Levovu; za jednakim stremd v Zagrebu, o tretjem vseučilišču na Ogerskem se često govori, in je samo vprašanje časa, da bo treba zasnovati tudi drugo češko vseučilišče, uže zaradi tega, ker češko vseučilišče ne bo moglo sprejemati ves materijal abiturijentov, prihajajočih s čeških gimnazij v Cehah in Moravi.
Ako poštevamo cislitavske razmere in si predočimo kako postajo bodočnosti, ko bosti poleg nemških tudi še dve poljski in dve češki, in ako se oziramo, kakor je (pri medicincih) umevno samo po sebi, pred vsem na medicinske oddelke, ne moremo se znebiti nekake skrbi, skrbi namreč, da bi utegnila nenemška vseučilišča zapasti osamljenju in od tod izvirajočemu oslabljenju. Nemška vseučilišča bodo vedno na dobičku, ker jih bo več po številu, poleg tega imajo za se oporo neizmernega kulturnega življenja v Nemčiji in naposled daljšo tradicijo, katera je ustvarila trden vse-učiliščni duh "
Da bi pa ne oslabila nacijonalna vseučilišča, priporoča prof. Albert vladi, da bi gledala pred vsem na nčne moči, katere bi bile popolnoma na višini vsakodobnih zahtevanj. Doslej da je vlada odlično reševala to zadačo. »Kazati mi je — da imenujem nam Du-najčanom znane osebe — samo na imena Horbaczewski, Spina in Pavlilc. Ti možje podajajo skupno z močmi, razvitimi v Pragi, češkemu (medic.) oddelku tak pomen, da je na isti višini, kakor nemške fakultete avstrijske v obče."
Potem pravi, da so tudi na drugih oddelkih češkega vseučilišča jednako odlične učne moči. Hvali češko medic, fakulteto, da se je odločila za dr. Majdla, kateri pridobi svoji stroki gotovo tako ime, kakoršno ima drugod. »On (dr. Maydl) pa še le postavi fun-damente še jako, jako ubogi češki kirurgiški literaturi. On bode steber onih pristno znanstvenih stremljenj, katera se kažejo na češkem vseučilišču tako zaresno in veselo." To, pristavlja prof. Albert, je gotovo tudi napotilo dr. Mavdla, da je krasno mesto popustil na Dunaju, pa se odločil za delovanje v oži domovini. Prof. Albert hvali naposled tudi Dunajsko vseučilišče in Dunajsko občinstvo, češ, da tu ni sovraštva proti osebam katere druge narod-nrsti, ako so le vrle; na Dunajskem vseučilišču specijalno da ni provincijalnega duha. Dunajsko vseučilišče, kakor se nadeja on.
pokliče gotovo učnih sil tudi z vseučilišč drugih narodnostij, ako Rokitanskij, Škoda, Briicke, Hyrtl, Artl, Oppolzer in drugi, torej
hode potreba, in tako se utegne povrniti doba, kakoršna je bila, domačini in inozemci. Nemci in Čehi.
ko SO Učili in delovali na Dunajskem vseučilišču (na medic, oddelku)	s tem je navedeno bistvo znamenitega govora.
0 kritiki dra. Mahniča.
IV.
K razširjanju poganstva, z nasprotniške strani nam namišljenemu.
(Dalje).
d) Glede na bogosluženje, specijalno liturgijo ali mašo. s) Liturgija na britiških otokih.
Zgorej smo dokazali, da liturgija, katero so z Vstoka nekaj apostoli, nekaj njih učenci in učenci teh učencev zasadili na zapad, je svoj prvotni tip ohranila do druge po-lovine IV. stoletja, in da dotlej ni mogel biti niti grški jezik te liturgije odstranjen z latinskim jezikom. Našemu razpravljanju o tipu cerkvenega obreda, sosebno liturgije, omejiti se je torej tudi glede na britiške otoke jedino na tristoletno dobo, katera pričenja z drugo pclovino IV. stoletja, in v kateri je vzrasel tip zapadnih liturgij v obče. Pri tej omejitvi nimajo važnosti razlikujoča se mnenja o vsekakor prejšnji dobi pripadajočem presajenju krščanstva, dosledno tudi liturgije na britiške otoke1); nam je dovolj, da za to stran kažemo na gorenjo opomnjo.
Važni za nas so dogodki v drugi polovini IV. stoletja, sosebno pa v V. in VI. stoletju; in kakor znano, sta na cerkvene razmere britiških otokov najbolj vplivala galikanska škofa Herman Aukserski (Auserre) in Lupa Trojski (Troyes), katera so Briti v urejenju svojih cerkvenih razmer nalašč poklicali iz Galije, in sta dejanski pretresala britiško liturgijo
') Zasajenje krščanstva na britiške otoke pripisuje krajna tradicija svetemu Josipu Arimatcjskemu, v tem ko prištevata Jeruzalemski Sophronius in Benantius Fortunatus to zaslugo apostolu Pavlu. Po mnenju Mcefora (Nicephorus) (Hist. eccl. lib. II. c. 40. Cave in Hitist. litter. edit. Genevae 1720) je bil to zasajenje izvršil apostol Simon (zelot); venerabilis Beda pa (Hist. Angl. lib. I. cap-4) misli na misijonarje, katere je poslal papež Eleutherius (177 — 192) na britiške otoke, in kateri so ondi razširjali krščanstvo. To poslednje poročilo je najverojetniše, zlasti ko so utegnili za britiške otoke, naseljene še popolnoma od Galcev ali Keltov, kot misijonarje vzeti pač le Galce iz prave Galije, ki je najbliža, in jo loč' le kanal La Manchepotem pa vemo tudi pozitivno, da je svet1 škof Ironej Lijonski obiskal Rim ravno za papeža Elevterija, in so se utegnili ob tej priliki posovetovati, kak6 bi se izvršila namera papeževa, in ker so bile razmere Ireneju znane ■ pobliže, njemu naročiti, da naj izvoli in nadziruje misijonarje. Za to mnenje govori vsekakor ozka zveza britiških cerkva s cerkvijo prave Galije, katero zvezo zdolej pojasnimo pobliže, kakor tudi značilna okolnost, da je ravno Irenej, kuteremu se nam je zahvaliti na prvem avten-tiškem poročilu o procvitanju britiških cerkev uže v II. stoletju. To poročilo potrjuje III. stoletju pripadajoči cerkveni pisatelj Ter-tullianus.
ter posvetila nekoliko svečenikov v škofe2). Kar se dostaje specijalno Škotskega in Irskega, je manj poštevati Paladija (Palladius), ker njega prizadevanje ni moglo doseči trajnih vspehov; pač pa je imelo napiranje v pravi Galiji rojenega in od uže zgorej navedenega gališkega škofa Hermana Au-kserskega posvečenega svetega Patricija tak6 popolen vspeh, da ga pravom v obče časte kot apostola Irske.
Vsi ti, z večine v prvi polovini V. stoletja vršeči se dogodki dajo se pa razlagati jedino s tem, da so se britiške cerkve od nekdaj čutile kot hčere pod patrijarhalna prava izvršujočim Arleškim nadškofom zjedinjene cerkve prave Galije in so bile k poslednji celo v razmerju zavisnosti. Da je bilo to dejstveno, svedoči uže v začetku IV. stoletja, zlasti leta 314 sklicana Synodus Arelatensis, katere so se, poleg ostalih, inisdikciji Arleškega nadškofa podredjenih škofov prave Galije, udeležili tudi trije britiškim otokom pripadajoči škofje (Eboracensis, Londinensis in Lincoliensis)3) Glede na ta dejstva poštevajo zgodovinski raziskovalci Nil, Forbess in Konig v stari dobi na britiških otokih bivšo običajno liturgijo, dasi doslej ni znan noben njen prepis, soglasno kot tako. katera pripada galikansko-španski-rodbini (kakor se izražajo). Učeni Geranger tudi ne more, da bi ne priznal soglasja stare britiške s staro galikansko liturgijo za dobe, katero poštevamo mi, v tem ko gre ostri kritik Mabillon na podstavi svedoštva svetega Bernarda še mnogo dalje. Poslednji (f 1153) navaja namreč v životopisu svojega sovrstnika, svetega irskega nadškofa Malahija4) med drugim tudi to, da je ta na Irskem našel barbarski liturgiški obred, isti torej nadomestil z rimskim, iz česar izvaja Mabillon do cela pravilno posledico, da na britiških otokih, ali vsaj na Irskem, rimska liturgija ni bila v rabi5) celo do srede XII. stoletja.
Ako se je pa vsaj na Irskem po pozitivnem svedoštvu najbolje poučenega sovrstnika (svetega Bernarda) ohranila nerimska liturgija celč do srede XII. stoletja, in je po zgorej podanih pojasnilih mogla biti ta jedino galikanska: podaje ta okolnost nadaljen dokaz za to, da je naša zgorej ute-
2)	Ussev. Antiquit. Britan. eccles. Dublin 1639 pag 174.
3)	Celo od svetega papeža Gregorja Velikega na čelu številne misije v spreobračanje še poganskih anglosaksonskih zmagovalcev na britiške otoke poslani redovnik Avguštin, katerega se bodemo spominjali še pozneje, je bil, kar je značilno, v škofa posvečen od Arleškega za nadškofa, dasi je imel papež, kakor se ume samo po sebi, svobodo, določiti tudi drugače.
*) Bernardus De vita et gestis Malachiae Armachani in Hibernia archiepiseopi.
s) Mabillon de liturg. Gallic. lib. I. cap. H.
meljena trditev prava, trditev namreč, da je na britiških otokih tekom od nas poštevane mnogo bolj poprejšnje dobe v obče gospodovala galikanska liturgija, in da so tedaj na Zapadu poleg te poznali jedino še rimsko liturgijo, ta pa je bila kolikor toliko omejena na gorenjo Italijo. To trditev dokazujejo pa tudi znana zgodovinska dejstva takti popolnoma brezdvombeno, da ne more o njeni popolni resničnosti nastati niti najmanjše dvomljenje. Ta zgodovinska dejstva pa so v zvezi z misijo, katero je poslal papež Gregor Veliki (590—600) na jeden britiških otokov, v spreobračanje, ne davno pred tem na isti otok prodrših, torej z večine še poganskih Anglosaksoncev. Zajedno svedoči o tem posledica dopisovanja, ki je bila med vodjo te misije Avguštinom in pa navedenim papežem.
Eedovnik Avguštin je srečal uže ob svojem dohodu med Anglosaksonci več, pravi Galiji pripadajočih duhovnikov celti na dvoru anglosaksonskega kralja, oziroma kraljice Bete (Betha), rojene iz dinastije kraljev, gospodujočih nad Galijo, in ni ondi zasledil druge liturgije, kakor galikansko. Odločilno v tem pogledu je med vprašanji, katera je Avguštin v uravnanje svojega vsestranskega vedenja predložil papežu, tretje vprašanje, III. Interrogatio, v katerem se čudi razliki običajev (obreda) v cerkvi, ko vlada vendar v verovanju jedinost, ter prosi za poučenje, zakaj so pri litiirgiji v rimski cerkvi drugi in v cerkvah Trojih Galij (in Gallia-rum ecclesiis) zopet drugi običaji navadni ?6) Kajti ta Interrogatio kaže brezdvombeno, da je Avguštin ne samo na britiških otokih v obče, ampak specijalno celo na teritoriju malo poprej zasedenem od Anglosaksoncev, našel po njenem
6) III. Interrogatio Augustini. Cur, cum una sit fides, sunt
ecclesiarum consuetudines tam diversae, et altera consuetudo mis-saram est in Romana ecclesia atque altera in Galliarum
ecclesiis tenetur. (Labbii S. S. Concilia Venetiis 1729 tom. VI. pag. 1293).
tipu od rimske močno razlikujočo se galikansko liturgijo kot izključno rabljeno, in da poleg rimske v obče ni poznal nobene druge latinske liturgije, kakor jedino v cerkvah trojih galiških diecez (v Galiji, Španiji in na britiških otokih, katere so sestavljale veliko Praefektura Galliarum) običajno galikansko liturgijo.
Kakor uže navedeno, v škofa in sicer v metropolitan-skega škofa vsled njegovega napiranja popolnoma spreobrnenih Anglosaksoncev posvečeni Avguštin pa je bil brezdvombeno natanko poučen o vseh razmerah skupne cerkve. Torej bi ne bil mogel liturgije in „Romana ecclesia" postaviti nasproti liturgiji in »Galliarum ecclesiis", ako bi ne bil preverjen, da se ista galikanska liturgija, najdena raba katere na britiških otokih je provzročila njegovo Interrogatro do papeža, ne rabi izključno samo v pravi, z zapadno Germa-nijo zvezani Galiji, od koder se je zasadila na britiške otoke, ampak tudi v Španiji jednakomerno.7) Tudi bi se v svoji Interrogatio, ko naglaša v latinski liturgiji gospodujoče razlike, ne bil mogel omejiti samo na rimsko in galikansko liturgijo, ako bi se poslednja ne bila rabila tudi v Milanu in v gorenji Italiji v obče, zlasti ko je mejila gorenja Italija neposredno s srednjo Italijo, kjer je bila rimska liturgija običajna in je bila Avguštinu, srednji Italiji pripadajočemu vsekakor bolje znana, nego prava Galija ali pa Španska in britiški otoki. 8)
(Dalje prihodnjič.)
') V tem je nov dokaz za uže dovolj utemeljeno resnico naše trditve, da za dobe, od nas poštevane, je izključno gospodovala stara galikanska liturgija ne samo v pravi, z zapadno Germanijo, združeni Galiji, ampak tudi v Španiji in na britiških otokih.
') Ta okolnost podaje nadalje dokaz, ako bi bil še potreben za resničnost naše trditve, da v vsej nekdanji Praefectura Galliarum. z Milanom in gorenjo Italijo vred, je bila za dobe, od nas poštevane, jedino gališka liturgija običajna.
C M P T MAJ
(03
(Ponatis iz V. S. Karadžicev«
Mhjiii Eoace, My,T;a Be.niKora! Ka,n ce caeace Ha Kocobo BojcKa, V Toj Bojcn,ii 3,eBeT JyroBiiha H pečeni CTap Jyxe Eoraaae ; Bora mojih JyroBiilia iiajua, ,Ha joj Bor ja ohii cokojiobc H tinjejia Kpiuia ;iartvrT,OBa, ,T,a oji;jieTn Haji; Eocobo paBHo, M .na BII/UI fleBCT JjTOBHha II ,T,eceTor CTap-Jyra Kor^aiia. HIto MOJiHJia Bora ftOMOJiiuia: Bor joj ji,ao oTiu C0K0Ji0Be
KE J y T 0 B M "R A.
XpBaTCKe).
II. knjige : „Cpncice naporne njeCMc")
H fJiije.ia Kpiuia aa^OBa, OHa JieTH naA Kocobo paBHo, MpTBiix Halje 3,eBerr JyroBiilia II fteceTor cxap-Jyra Kor;i,aiia II Biiiue h>iix seBeT 6ojinix Konsa Ha KonjtiiMa ^cbct coKOJiOBa, Oko KonjBa ReBer ji;o6pitx KOiba, A nopeji, ii)iix 3,eBeT Jbyrax jiaBa. Taft' aaBpnmTa ^efiCT ji,oCpni KOH>a, H eajiaja ^cbct ."LyTiix jiaBa, A aakjihkta ^enet coko.ioba; II Ty Ma,jKa TBp^a cpji.na 6njia
,I,a 03, cpan,a cyae He uvelim, Beli y3HMa aeBeT ao6piix koh.a, B yanMa jeBeT ji>yTHx JiaBa, H y3HMa aeBeT coKoaoBa, IlaK ce BpaTii a®opy 6nje.iOMe. /I,a;ieKO je CHaxe yrjieaajie, MaJio 6jinace npea H>y iismeTajie, 3aKyKajo ReBeT yaoBiina, 3anjiaKajio aeBeT cnpoTiiu,a, 3aBpnuiTa,io aeBeT ao6pnx Koaa, 3a.iaja.io aeBeT jByTHx aaBa, 3aK.iitKTa.io aeBeT coKOJiOBa; II Ty MajKa TBpaa cpana Giuia, JI,a ojt; cpan,a cyae He nycTiuia. Kaj, je 600 Hohn y no Hohn, Aji' aaBpitiiiTa J^antjaHOB sejieHKO ; Hirra MajKa ^anjaHOBe Jby6e: „C'Haxo Moja, Jty6o Jl,aMjaHOBa! ,IIIto HaM BpHHiTn JI,aMjaHOB aejieHKO ? »Aji' je r-iajaH meHHii;e 6jejnm,e, ,A.iii aceaaH Boje ca 3BeiaHa ?". IIporoBapa .xy6a ,II,aMjaHOBa: „C'BeKpBHtt,e, Majico ,Il,aMjaHOBa! „Hht' je maj,aH iueHiiii,e oje.nine, „ Hiitii aceaaH bo je ca SBetaHa, „Beh je h.era J^aMjaH HayHiio „Jlfi no 110hit ciiTHy 306 3o6aTii, „Oji; no Hoiitt Ha j,pyst nyTOBaTit; „IIaK oh acajni CBora rocnoaapa, , IIIto ra Hiije Ha ce6ti aoHirjo".
II Ty MajKa TBpaa cpana 6iraa, ^a 03 cpju,a cyse He nvcTHJia. Kaa y jyTpo aaHaK ocBaHyo, Ajih aeTe asa bpaha raBpana, KpBaBa jim KpiiJia 3,0 paMeHa, Ha K.i,yH0Be 6'jejia njeHa Tpr.ua; Ohii Hoče pyKy 03; jyHaKa H Ha pvip CvpMa nosjiaheHa, Banajy je y Kpnon;e Majitji; Vse pyKy JyroBiiha MajKa, OKpeiajia, npeBpTa.ua c ltoMe, na a03kb.me Jty6y ji,aMjaiiOBy; ,Chuxo Moja, Jby6o JljaMjaHOBa! ,Bn ji' no3Hajia, inja j' obo pyKa ?". nporoBapa Jty6a ^airjaHaBa: ,CBeKpBini;e, MajKO JI,aMjaHOBa! „Obo j' pyKa Hamera ^aajaHa, , Jepa 6yp«y ja no3HajeM, MajKO, „ BypMa ca mhom Ha Bjetiiatbv 6ti.ia". Yae MajKa pyKy ^aMjaHOBv, OKpeTajia, npeBpiajia c itoMe, nak je pymi Tiijo Gecjejitia: »Moja pyKO, aeJieHa ja6yK0 ! »Baje cn pacjia, raje ji' cii ycTprnyTa! „A pacraa ch Ha Kpiionj moto, „ VcTprHVTa Ha KocoBy paBHOM !". Hajyjia ce JyroBHha MajKa, HajvJia ce, na ce h pacrtaje 3a CBojnje aeBeT JyroBiifea H aeceTHM CTap-JyroM EorjaHOM.
0 5 O M b H X yHEHbH A A P O B bi X.
(Cb. IiaB.-ia upELTH MCT KopHHeaHOM. r.iaBa XIV. 1 — 2B).
HacToaftTe o Jno6e3HH, xpeneHnTe no jyxoBHtix aa-pOBBIX, 3BJiaCTH nO TOM, a^ 6BI npOpOKOBaJIH.
KaHTH Kaop rOBOpiI b (TyiCM) ia3uk4, He TOBOpn ji»aeM, Hero Bory; cafi HHKao He pa3yMe ra, TaiiHe na ro-B0pn ayXOM.
Kaop na npopoKyre, JiioaeM roBopH Ha BsCvame no-6o3chocth, ha onomehobante hh yTi;iiteHi.e.
Kaop roBopii (TyHM) im3hkom, caM ce6e BB6ya k no-6o»hocth, Kaop na irpopoKyic, B36ya nepkeb k hoCoshocth.
XoTtJi 6h na, a a (5h bh bch roBopHJiii ia3hkii; CojtI; na, aa 6h npOpOKOBaJIH; KaiiTii bahifi k, Kaop npopoKjrc, Hero Kaop roBopit iashkh, pa3eH paaKJiaaa, aa 6h ca nepKeB B36yajia k itoSoactiocTH.
Ceaaii na 6paTbe, ako npnaeM k BaM b (tjtix) w\3Hkiix roBopAH, Kan BaM noMopeM, Keaap He hsschhm ca bam 6aa» oaKpHBeHBeM, ajin nosHaHteM, 6/^ait npopoKOBaHBeM, a jih yieHBeM ?
Hh 6pe3ayniHe ptin, rjiac aabahiie, 6^an cn nrnua.i, a.ni rjrcjnt, ako 6h paahhx rjiacoB he aabajie, kako ca pa3no3Ha, Kafi ca niihi,e ajni r*ae ?
IIh aKO 6h tpa6ji3 heoajtaieh rjiac aajia, kao ca npiinpaBii Ha 6ofi ?
TaKO Tyan bh, aKO ia3hkom nponaHamaTe Hepa8yn-jibhbe Cectje, KaKO ca 6*ae Bka^Jio, Kaii npaBHTe ? KaHTH ha b-feTep 6xaeTe roBopiura.
Štev. 19.
TaKO k, KaKop buljimo, mhoto r.iacoB Ha tom cb^t^ hh HiiK ;i,eh ir:!Mo;i, hbiix nt, 6pe3h aha^ema.
Ako He nofiMHM tesan iioBrtaa Ceclift, TjiccTpaHeu, (6ap6ap)	roBopMMeMv hh roBopMMii Meiit tjk-
CTpaHeu;.
TaKO TJftH bh, KH cte JIJOČETeiHI ,t,vxobhux ffiapOB, r.T/ftfiTe, ji,a cm o6oraTHTe hrumi k r^vjihrio nofioacHoeTH n;epKBe.
3a'ro, k^op rOBopn na (tjjgm) im3hkt, Haii mojih, aa 6H pasKiiajjaj.
KafiTii ako bojihm b (heahanem) bmhkt, syx moh CHH,ep mojih, moh yM ocTaHe na 6peaii yatHTKa.
Kan ce« Topen hhhmh ? Morata 6^ji;eM ayxoM, a mojihji C^^eM tv;i,h yMOM; irkBa.i čA^ent ayxoM, a niBaji 6*aeM Ty«ii yMOM.
Kep, Me djiarocjioBinii £yxom, to ctoimhh ha Mricrk npocTaK, kako nopeie aMeH npii tbokm ČJiaroRapeHtn, ko He yMe, Kaii th roBopniu?
Th, ptc aa, jo6pA XBaJU» aaicui, ho Jipyrin he Ba6ya cm k ho6oskhocth.
Ejiarosapirar CBOKra Bora, j;a 6o.it o,t, Bcfex Bac imbhkh TOBOpHM.
Tona b uepKBH xoii.vi paiiiiin hmt (Jecfej; nporoBopirrn yaom cbohm, na Tyri;ii ,t,pyre hojijhiim, Hero na thcah dečki, b (hepaavm.llnbm) im3hkk.
BpaTte, He ftHBaiiTe rT,tu,a no VMk, ho 6HBaiiTe aima no 3Jio6k, vmom na tfHBafrre coBpuieHii m^acte.
B :jaKOHt. k nncaHO: „^pyrHMii imshkh hh j,pyriiMii ycTHiin,aMii u.TvT,ea roBopra TOMy napo/ij, nH tv,t;ii TaKO mm He	noc;iynia.in, npaBH Tocnoji,".
TaKO ca IM3HKH sHaMeHte He Bkpyi*HHM, TeMyi He-BtpviAHHM, npopouiTBO na He HCBtpvi^MiM, tcmvh Btpy-
mvhhm.
Ko 6r.i CM Topeit ceuuia Bca n,epKeB Ha kji,ho MtcTO hh 6h BCH (TVinill) IM3HKII rOBOpiIJIII, nh KO 61.i bhhih.10 Tyji,n HeyKH hii HeBkpHHKH, Kan ne nopeKA, s a 6jia3hhte ?
Ko 6h na bch npopoKOBaJin, a BHinue.T 6h KaK He-BtpHHK ara HevK, noKapaH 6^;i,e 03, Bcix hh caich 6^ji,e on Bctx.
Hh TaKO oaKpiiA cm Taihie HteroBera cpn,a hh TaKO načinu b hhh noKJioHH cm Eory hh nopene: aaptc, Me,u, Basi h k Bor !
/taMypcKlM.
Veselo ž
Spisal dr.
II.
Nekaj dnij potem so sedeli pri »Zlati raci" zvečer v posebni sobici za malo, okroglo mizo dr. Sever, Dušan, Mraz in umirovljeni profesor Hrabroslav Klepač. Navadno so bili vsak večer tu, in četudi niso trosili posebno, vendar jih je bila mamica Eeza vesela in cel<5 prav ponosna je bila minje. Srednje rastf, lepo okrogla in rdeča, nosila je mamica gospodom najrajša sama pijačo in jed. Imela jih je uže okolo štirideset in je rada potožila, kako ji je težavno na svetu, siroti vdovi. Godilo se je pa ženici dobro: tudi ko je bil mož še živ, skrbela je za hišo in krčmo bolj od njega. Smrt njegova je ni potrla, bila je cel<5 še srčnejša, pa tudi z gosti se je po stari navadi rada pošalila, če so bih dobre volje. Posebno je rada imela g. Klepača, morda zato, ker je bij njen najzvestejši gost in samč nekaj let starejši od nje, morda pa tudi zat<5, ker je bil res zanimiv človek. Bil je visok, precej širokopleč človek, plavkastih, ne prekratkih las, katere si je rad popravljal z roko, lepe, goste polne brade, katero si je na podbradku delil na dvoje, tako da sta mu obe polovici kaj lepo padali na prsi. Pod orlovskim nosom pa so počivale skrbno zavite, precej dolge brke. Lice je bilo širje, čelo čisto in visoko, obrvi goste in pod njimi velike modre
ivljenje?
V. Celestin.
in — zaljubljene oči. Da, zaljubljene! To je dobro vedel on sam, vedele so uže davno ženske in mi vsi. Četudi se je začelo na sencih in bradi nekaj beliti, bil je naš Hrabroslav vendar mlad, večno mlad Pred leti se je bil naselil pri nas kot umirovljen profesor. Ni bil doslužil svojih let, zakaj ne, tega nismo nikoli zvedeli zanesljivo. Pravil je sicer, da ni mogel služiti dalje, ker se mu je preveč tožilo po mili domovini slovenski ter ga vleklo domov, da domž, dela, ali časih je vzdihoval, kakor bi mu bilo težko, da je, kakor je. Da si uresniči svoj vzor o delavnosti, premišljal in odločeval se je dolgo in odločil se na stare dni celč, da bode učil pravo in napravi vse potrebne izkušnje; res se je dal vpisati na pravnem fakultetu graškega vseučilišča. Njegov prijatelj odvetnik ga je celč vzel v svojo pisarno, in delal mu je, da si je pridobil častni naslov „ravnatelja" pisarne, šel tudi dvakrat ali trikrat v Gradec, ali »izkušenj" ni napravil.
Nocoj je bil mlajša prijatelja še posebe povabil na kupico vina. Rada sta ga imela — vsak po svoje. Prišla sta ob& in ga našla na svojem mestu v črni obleki, ko je zamišljen sukal svojo kupico zlate starine. Vrtel jo je in ju nekako praznično pozdravil. Kmalu pa stisne kupico, potrka ž njo nekoliko na mizo in pravi:
—	Gospoda moja, mlada prijatelja! Človeku ni dobro, če je sam. Veseli me, da sta me počastila nocoj, ko tiho praznujem najlepši spomin življenja svojega. Videl sem jo. Tenka in gibčna je bila kakor srna, v modri svilni opravi, na debelih kostanjevih kitah lahek klobuček, lice kakor zorna pomlad, oči kakor svetli raj — in ljubil sem jo — pesme ji pel, ali ona tega ni vedela tedaj, tedaj! Danes je njen god.
— Bog jo živi! nazdravita mlada prijatelja ravnatelju in njegovi prvi ljubezni, in se glasno smejeta, ker jima je bila stvar znana uže davno. Ponavljala se je vsako leto prav tak6 tiho-svečano.
—	In radi nje se niste oženili? vpraša Mraz.
—	Tega pa ne, tega!
—	Sevčda ne, pristavi doktor, saj najin profesor in ravnatelj sicer rad leta po rajskih višinah svoje poezije, ali rad gleda tudi tu na zemlji kako Klotildo, Marjeto ali cel6 Uršiko, če je mlada in zanimiva, kaj ne?
—	Bodisi ali ne! Nocoj praznujem drugi ali prav za prav prvi spomin, katerega ne bodemo mešali z drugimi.
—	Zakaj pa ne? draži ga doktor, saj velik dragulj se še bolj in lepše sveti v prstanu, če je več malih okolo njega.
—	Lepd, pravi prijatelj doktor, ali podoba o velikem dragem kamenu in malih kamenih okolo njega tii nf resnična, ker moram poudariti, da so ti kameni vsi veliki.
—	Ali jednako veliki, svetli in dragoceni vendar niso ? vpraša Mraz.
—	Morda so, morda pa ne, pravi zamišljen profesor.
—	Misleč po človeški bi menil, da nimajo vsi — jednakega ognja.
—	E, doktor, nocoj moja ljubezen sije najlepše.
—	Srečen je človek, ki je večno mlad. Toda tudi prijatelj Dušan bode tak, ako se ne motim.
—	Zakaj ? vpraša profesor.
—	Ker je vladarica njegova sedaj črnolasa, mala ča-robnica Emilija.
—	Domača gospodičina njegova?
—	Da, dna, ki je pri Zoretovih in bi se rada omožila.
—	Lepa je, ali tudi dosti stara — za pamet, če je sploh ženska prej pametna nego ima moža, — kaj mislite Dušan ? vpraša profesor.
—	Doktor bi bil rad duhovit na moj račun.
—	Srdiš se, zadel sem te živo!
—	Emilija je resna, razborita, vse časti vredna ženska.
—	Kakd se uže dobro poznata, nisem vedel, zapomniti si moram, pravi doktor šaljivo.
—	Končala je ženske šole, izkušnjo ima za poštarsko odpravnico in izprašana telegrafistka je tudi.
—	Ali kaj ji je treba vseh teh modrostij, saj je imo-vita in ni ji sile, da bi si služila kruha ? vpraša Sever.
—	Sile ne, ali dobro je, če si ga more, tako mi je dejala sama.
—	Prijatelj, ali veš kaj, zaljubi se v njo in ona v&te, pa odlete vse poštarske in brzojavne te muhe.
—	Mislim, da ne bi, ko bi se tudi — zaljubila.
■— Kaj je tako dolgočasna in tako malo pesniška ? vpraša profesor.
—	Dolgočasna nf, pa tudi pesniška menda nf posebno. Zatd pa vendar ni, kakoršne so navadno naša dekleta ali, če hočeš, gospodičine naše.
—	Prijatelj, zaljubljen si, in pa prav romantiški.
—	Ti pač to bolje veš. Jaz le to vem, da se zanima za marsikaj in tudi za književnost, celd za našo slovensko.
—	Sedaj, hvala Bogu, pravi profesor, tako dekle pri nas nf več čudo.
—	Zanima se resno. Ko sem te dni v svoji sobi glasno čital Lermontova, prosila me je, da tudi nji čitam.
—	Saj ni umela kaj posebnega?
—	Prosila me je za rusko slovnico in za Lermontova. Prav danes sem bil pri njih, pa mi je začela brez knjige govoriti dno pesemco, saj sem ti jo čital, doktor, veš :
C;iuiiry .ui rojioct TBoii, SBOHKifi H JiaCKOBUH,
Cepine KaKT) nranjca Bt kjiitidfc aanpuraeTt. Lermontova gospd se je celd tožila, da so sedaj vse sobe polne Lermontova, in da bode moral celd njen Jakec — tako zove gospd svojo papigo — naposled znati: CjiHiny jih ro.iocT. tboh.
—	O, sedaj vem vse, pravi profesor Dušanu.
Kaj veste?
—	Lermontova ima rada, Vas pa — ljubi.
—	Pa se oženiš, reče Sever ne ravno sladko, sam bodeš svoj odvetnik in bodeš smukal kmetiče naše in gospode, kakor jih smuče moj doktor. O, kakd lepe slučaje imamo mi: jeden najlepših je znan vama obema, kako se naša dva graščaka pravdata za mejaški hrast, pa je novo-dvorski znosil nam uže več sto goldinarjev v pisarno, iD še ne vemo, kedaj bode konec pravdi, in čegav bode ta dragi hrast. Petelina sta se pošteno zaletela, ne umirita se z lepa.
—	Naj le plačujeta, zakaj smo pa mi na svetu ? pravi profesor.
—	Taka petelina se tudi meiii ne smilita, opazi Dušan.
—	Meni se pa moji pravdaši sploh ne smilijo, odgovori doktor. Meni so onf, kar je anatomu truplo: nima ga posebno rad, pa ga tudi ne sovraži; pač ima ga rad, če ga more rezati in se učiti. Mi pa imamo tudi radi svoje ljudi, ker se učimo na njih, kakd se vrše pravne ideje, učimo se vso pravno patologijo, saj smem reči takd? Znanost in človeštvo ima korist; če pa naši pravni bolniki trpe, trpč za — zdravje, kakor trpi vsak bolnik, kaj ne profesor?
—	Ali pa za — smrt, opazi Dušan.
—	Mi nismo krivi, če umrje naš bolnik, saj tudi zdravnik navadno nf kriv smrti bolnikovi.
—	Da, navadno, pravi profesor; časih pa je kriv, in časih smo tudi mi, zdravniki boginje Temide, pošteno krivi.
—	Vidi se, opazi doktor, da je in bode naš ravnatelj vedno bolj profesor nego pravnik. Žal, prav žal!
—	Ponosen sem, da sem, kar sem!
—	Tega ne dvojim, pravi doktor, naše odvetniške žile pa vendar še nimate in je ne bodete imeli. Ali kaj vam, našemu Dušanu bi bila pač potrebniša ta žila naša.
—	Saj mi je vendar uže dosti debela, ta tvoja odvetniška žilica!
—	Nikoli, nikoli ti ne bode! Tega bi še misliti, še v sanjah misliti ne smel, da je dosti debela. Tempus per-didisti, amice. Žalim te.
—	Ha, ha, ha, smeje se Dušan, kdo bi poštenega človeka obesil takti hitro kar naravnost?
—	Naš doktor je pretiran, brani profesor Dušana in sebe; mlad je in goreč, pa časih v gorečnosti z&bi, da smo mi vsi branitelji vzvišene ideje, najlepše ideje, ki jo ima človeštvo, ideje pravice, branitelji, ne pa volkovi.
—	Da, tu je vendar profesor zadel resnico, odgovarja doktor, samti volkove je priteknil popolnoma nepotrebno. Mi smo branitelji pravice, nebeške božiče. Mi smo cvet sedanje kulture, da, cvet in sad, in kdor tega ne vč in ne priznava te jasne resnice, slep je in nima pravice, da govori o istodobni kulturi. Le poglejmo si življenje, razvitje naše Kdo daje človeštvu nove napredne ideje, če ne mi ? Kdo jih tolmači, širi in brani v knjigah, v novinstvu, v parlamentih, pred sodniki, če ne mi ? Kdo jih goji, kdo jim takti pridno priliva, tem najlepšim kulturnim rastlinam, kakor ravno mi ? Kdo čisti pravne ideje in jih prireja za življenje kdo jim naposled daje najviše posvetilo v kodifikaciji, če ne mi? Vi profesoiji, o takih stvareh nič ne mislite, ali pa letate visoko, visoko nad življenjem, da vas nobena, tudi najlepša izvedna pravna ideja ne more doseči. Vendar govorite o napredku kakor slepec o bojah, govorite lepo gladko — o starih Asircih, Feničanih, o Grkih in Rimljanih, kar je tisoč in tisoč knjig premlevalo deset- in desettisočkrat pred vami in bodo za vami — mlatile isto prazno slamo.
—	Doktor, jaz protestujem, jaz svečano protestujem, oglasi se profesor. M i vzgajamo človeštvo, m i mu dajemo v vzgoji posodo, lepo in trajno posodo, in to posodo pol. nimo s čistim zlatom znanja, katero so cenila stoletja in je bodo tisočletja in tisočletja. M i dajemo mladim dušam krila, da morejo letati gori do najlepših pridobitev človeškega uma in srca, bistrimo vam oči, da vidite dobro in zlo, budimo in jačimo vam voljo za vse dobro in plemenito, brzdamo vam strasti in ne dajemo, da vam v srcih zamrje — stid. M i pripravljamo, mi vzgajamo tudi vas pravnike, vas, cvet sedanje kulture. Pod perutimi našimi rastti tudi vam, orlici moji, mogočna krila, trdi kljuni in — hudi kremplji. Kdor tega ne vidi in ne priznaje, slep je in gluh in — bode na vekov veke. Takti je, doktor moj!
—	Profesor, Bog poživi prvo ljubezen vašo, poseže Dušan vmes, boječ se, da bi se gospoda ne razvnela preveč.
—	Tako je prav, pristavi doktor, toda ne le ono prvo, temveč vse Matilde, Marjete in Uršike, ki so grele in grejejo filistersko srce profesorjevo !
—	In pa nekoliko popraviti bi moral, doktor, svojo apoteozo pravnikov, reče Dušan, saj vidiš, da je profesor uže popolnoma naše kuhinje kuhar in da za odvetnika svojega — pardon — za pravno idejo in življenje žrtvuje življenje svoje.
—	Takti je, hvala vam, Dušan, pritrdi profesor, doktor pa se namuzne in trkne s profesorjem, rekoč: „Bog nas živi vse tri, saj zobljemo iz istih jaslic!"
Ugenili so gospodje pri dobri kapljici še mnogokatero pametno in se mirno razgovarjali, da se je bližala polunoč. Tu so pa bili glasnejši, ker je bil profesor izteknil jezikoslovnega zajca, pa so ga gospodje začeli strastno gnati. B61 je namreč profesorja nedolžni doktorjev »pravni" izraz, ki ga je rabil rad nocoj, govoreč šaljivo o strankah svojih, da jih pridno „smuče", a profesor je globokomiselno trdil, da bi se veliko, veliko bolje reklo, da jih „guli". Jezikoslovna učenost gospodov je bila sicer velika, takt in čustvo za prave izraze nenavadno razvita, vendar so to važno vprašanje reševali še zunaj pred »Zlato raco", ko se je bil profesor nežno pesniški poslovil od gospodarice. Vedno še je na ulici trdil doktor, da je izraz „smukati" živ, plastiški in drastiški, posebno če pomislimo, da je celo onomatopoetiški (od: smuk! smuk!), ter ga je najbrž prva rabila kaka lepa prapra-Slo-venka, ko je na paši svoji Brezi spomladi ukusnega mladega gabrovega listja — nasmukala. Profesor pa je svojeglavno trdil, da ima beseda »guliti" večo pesniško silo, da je po-sebuo sedaj, ko začenja gospodariti realizem, popolnoma opravičena, da je doktorjevo »smukanjc" in pa njegova pra-pra-Slovenka preveč idiliško za realno našo dobo.
Bog ve, kakti dolgo bi bili gospodje stali pred „Zlato raco", da ni mesarjev pomočnik na vozičku s svojim oslom pripeljal po ulici nekaj zaklanih telet ter glasno zavrisnil, ko je opazil gospode. Dušanu je bila jezikoslovna razprava uže predolga, ter je glasno dejal:
—	Vesta kaj, gospoda, ali koga osmučemo, ogulimo ali pa oderemo, to je — isti hudlr.
Osliček je čul te besede, obrnil modro glavico, pokimal in glasno zarigal: N-da! N-da!
Gospodje so bili s to sodbo zadovoljni. Doktor je celo ne preglasno zapel:
Bratci, veseli vsi! in profesor je pritegnil svojim ne ravno čistim basom: Tr&lala! tralala!
Ruske drobtinice.
Ct> nipy no hhtk'6, roaoMj py6axa
Pravoslavni bukovinski zbor, kateri ae je sešel 30. sept. t. L, sestavljen je iz 24 poslancev duhovskega in 24 poslancev posvetnega stanu. Iz poslednjih volijo kinetske občine 10, mesta 5, varuhi ali patroni 6 poslancev, tri pa imenuje cesar na predlog pokrajinske vlade. Duhovske poslance izbirajo svečeniki, samostani, konsistoriji in profesorji bogoslovja iz svoje srede.
Ženske v Rusiji so zopet dobile novo priliko služiti si kruli. Rusko ministerstvo jim je namreč dovolilo, da smejo izobraževati se za lekarnarice kakor moški. Ako imajo svedočbo domačih učiteljic in napravijo izpit iz latinščine, kolikor se je zahteva v četrtej latinski, morejo se sprejeti med učenke farmacije
Stoletje zjedinjenja Podolije z Rusijo se bode slovesno praznovalo črez poldrugo leto Praznovanje , koje bode trajalo tri ali četiri dni, prične se z božjo službo v vseh cerkvah eparhije, s sprevodi itd. in se završi z narodnimi prazniki, zborovanjem znanstvenih in zgodovinskih društev, razsvetljavami itd. V središče bodo poslane deputacije iz vseh stanov in krajev. Ustanovi se tudi več dobrodelnih in obče koristnih zavodov v spomin jubileja. Izdajo se
spisi o zgodovini kraja in njegovem razvitju pod rusko vlado ter se bodo razdeljevale ljudstvu, učencem itd.
Začetkom tega šolskega leta uvede se ruščina v vseh srednjih in viših učnih zavodih v Crnogori. V Cetinjskem duhovnem semenišču in v ženskem zavodu se predava uže davno ruski jezik.
Letos se godi kar nesreča za nesrečo med ruskim prebivalstvom mnogih gubernij. Veliki požari, strašne povodnji, grozovite nevihte so hudo zadele prebivalstvo poleg slabe letine po nekaterih gubernij ah. Zato se pa vlada in cerkev truditi na vso moč, da b; pomagali revežem. Sv. sinod je izdal pravila svečenikom, po kojih se jim je ravnati v verskem oziru in pri pobiranju miloščine za nesrečneže. Miloščina se pobira v vseh uredništvih časnikov, v za to sestavljenih društvih in pri sv. sinodu. Darovatelji in darovi se objavijo v časnikih, posebno v HepKOBHtiii, Bt,j0M0CTflx-i,. Umestno bi bilo, da bi se spominjali tudi drugi slovanski oddelki ruskega naroda, kjer je potreben; saj tudi ruski narod podpira z žitom, v obče blagom in denarjem druge krvne brate, kakor smo to videli lani glede na Črnogorce, gališke Ruse itd.	V. K. R—ir.
Ogled po slovanskem svetu.
a) Slovenske dežele.
Nemški jezik ni deželni jezik v Istri. To je potrdilo in razglasilo ministerstvo notranjih poslov v posebnem slučaju glede na občinsko poglavarstvo Pazinsko. »Edinost" razpravlja vso stvar v posebnem članku. Ona piše: »Dokler je bila občina Pazinska v ital. rokah, občevala sta občinski urad in c. kr. glavarstvo italijanski med seboj; hitro pa ko so prišli Hrvatje na krmilo, dobivalo je občinsko glavarstvo samo nemške odloke in dopise. Občinsko poglavarstvo pa je zahtevalo na svoje hrvatske vloge hrvatske rešitve ter je tudi priobčilo si. c. kr. okr. glavarstvu, naj mu v hrvatskih dopisih izraža svoje želje in zahteve. Slavno c. kr. namest-ništvo v Trstu je pa ta utok zavrnilo, in občinsko poglavarstvo, v svesti si svoje pravice, prizvalo se je na c. kr. ministerstvo notranjih zadev. Na svoj rekurz dobilo je nastopni za primorske Slovane velevažni odlok:
Št. 6454.
Slavnemu občinskemu glavarstu v
P a z i n u.
Visoko c. kr. ministerstvo notranjih zadev uvažilo je odlokom od dne 24. avgusta 1891. št. 14141 rekurz slavnega občinskega glavarstva proti namestniškemu odloku od dne 18. maja 1891. št. 7556, s katerim je bila odobrena rešitev okrajnega glavarstva od dne 14. aprila 1891. št. 2981, tičoča se dopisovanja v nem=kem jeziku s tem občinskim glavarstvom, in to iz razloga, ker ta jezik ni navaden niti v deželi Istri niti v občini Pazinski, ter da ni vsled tega dopuščeno niti v interesu hitrega in zadovoljujočega
reševanja poslov posluževati se v službenem dopisovanju temu slavnemu občinskemu glavarstvu nemškega jezika. — Vrača se s prilogami vred.
Pazili, 8. septembra 1891.
C. kr. okrajno glavarstvo F a b r i s s. r.
Kar velja za Pazin, mora veljati tudi za druge slovanske občine na Primorskem. Od županstev je zavisno, da bi povsod začeli poštevati jezikovno jednakopravnost primorskih Slovanov. Zanimivo pa je, da je v navedenem slučaju c. kr. ministerstvo potegnilo se za ustavno pravo proti njemu podrejenim nižim gosposkam.
Dr. Ivan Pitamic, odvetnik v Postojini, s Tolminskega doma, vrl rodoljub, je umrl v 43. letu življenja.
Tržaške cerkve in slovenske propovedi. Z dnem 1. oktobra t. 1. so prenehale propovedi v slovenskem jeziku v cerkvi sv. Justa; v nekako nadomeščenje so se odločile te propovedi v manjši cerkvi, pri starem sv. Antonu. Italijanski gospodovoljni stranki pa to tudi ni bilo po volji; s posebnim sklepom mestnega starešinstva je skušala, da bi zaprečila slovensko prepovedi tudi v tej cerkvi, škof pa je odločno zavrnil to namero, rekši, da, dokler živi on, ne odstopi od te določbe. V 4. dan oktobra, v god cesarjev, so našli v veži škofove palače petardo, katero je zapazil škofov sluga, predno se je razpočila. Take „otročarije" so se v take dni prejšnjih let ponavljale pred c. kr. uradi; da se je letos to zgodilo v škofovi palači, utegne v kaki zvezi biti s sloven-kimi prepovedmi. Najbrže se je utegnil doseči namen dvojne demonstracije.
K škofa je šla tudi posebna deputacija slovenska s protestom kakih 6000 podpisov. Škof je odgovoril, da cerkev sv. Justa dobiva podpore od magistrata za petje itd., dru gače da bi se bila odtegnila ta podpora. ,11 Diritto Croato" pa vpraša, ali je bolje, da obstaje cerkveno petje s teatra-liškim ukusom, ali pa da poslušajo kristijani božjo besedo v svojem jeziku. Mi smo tudi skromnega menenja, da so se pri sv. Justu udali prenaglo; naj bi bil le pustil magistrat cerkev brez podpore, in naj bi le bila cerkev brez petja za poskušnjo. Ako italijansko prebivalstvo zares želi tako petje, bi magistrat uže njemu na ljubo ne mogel odtegovati dalje časa potrebne podpore. Potem pa naj bi bili pri sv. Justu poskusili obrniti se do Slovencev za podporo; morda bi se bila našla uslovja, katera bi bila cerkvi po godu, magistratu pa ne, in to bi bilo prisililo, da bi bil poslednji ponehal od namere, katero je dosegel tako lehko.
»Sloga", slov. pol. društvo v Gorici, je imela svoj občni zbor 24. septembra. Na dobro obiskanem zboru je bila dobra tretjina duhovnikov. Dohodkov je imelo društvo 120 gld., stroškov pa 116 gld. Društveni učni zavodi imeli so dohodkov 2715 gld., večinoma radodarnih doneskov; stroškov pa 2256 gld. Novi odbor volil se je vsklikom. Voljeni so : predsednik dr. Gregorčič; odborniki: dr. Al. Roje, A. M. Obizzi, Val. Kancler, denamičar; Andr. Gabršček, tajnik; Ant. Pon, vsi v Gorici; Josip Poljšak, župnik; Josip Mar šera, vikar; Ant. Klančič, podpredsednik; namestniki: Fr-Bavčar, Josip Hoenig, Miki. Kocijančič, župnik, Al. Strekelj, Fil. Trpin.
Goriška razstava se je zatvorila 4. dan oktobra. Po ondotnih razmerah je imela dovolj obiskovalcev. Bilo jih je nad 40.000. Važna pa je bila še zaradi drugih gospodar-stvenih zborovanj, katera so se dostajala sosebno vinarstva in trtnih boleznij. Obiskal jo je tudi naš trgovinski minister.
Slovansko pevsko društvo v Trstu bode imelo 18. oktobra t. 1. prvi redni občni zbor.
V Rojanu, slovenski vasi tik Trsta, so osnovali posojilno in konsumno društvo, vpisano zadrugo z omejenim poroštvom. Namen zadrugi je, zadružnikom priskrbovati vsa-katero, v gospodinjstvu potrebno blago dobrih vrst in po nizkih cenah. Zadruga dovoljuje tudi manjša posojila (v dvojnem znesku deležev) na menjice. Da zadruga doseže svoje namene, napravi si svoje prodajalnice in gostilnice. Delež znaša 30 gld.; nad 20 deležev ni dovoljeno imeti. Delež moreš doplačevati tudi po obrokih v primernih zneskih. V bližnjih Barkovljah deluje uže več let jednako društvo, in to z jako povoljnim vspehom.
Za Rojansko društvo se je trudil duševno najbolj gosp-Just Piščanec. Iz tega, kar so izjavili pojedinci na prvem zboru, na katerem so izbrali provizorno načelništvo, je posneti, da kmetje jako dobro razumejo pomen novemu društvu. Barkovljani in Rojanci bodo s svojim zgledom kazali pot tudi drugim slovenskim okoličanom, pa tudi slovenskemu prebivalstvu mesta Tržaškega. — Za konsumna društva so na
Tržaškem jako ugodna tla, in mišljenje za njih osnovanje je sedaj tudi soglasno,
»Svoboda" se zove pevsko društvo, katero je začelo prebujati narod v Rocolu, kraju tik Trsta. Rocol je najne-varniši, da se poitalijanči popolnoma. Zato je to društvo posebno važno. Veselico, katero je priredilo 4. oktobra, je bila dobro obiskana, in je vspored petja izvršilo nepričakovano dobro.
Blaž Potočnik, ki je bil več nego jeden rod župnik v Št. Vidu nad Ljubljano, odlikoval se je kot rodoljub, narodni pisatelj in pesnik. V spomin hvaležnosti so mu vzidali ploščo v istem Št. Vidu, ko so zajedno prazuovali 25letnico svoje čitalnice. »SI. Narod" poudarja besede, katere je pisal ta župnik: »Od nekdaj je slovanstvo od narodne ideje preši-njeno. Narodnost je prva podpora, je prvi pogoj svobode." Potrebna sedaj lekcija posebni, tujstvu služeči stranki katera vedno globlje zabija klin med narod da bi ga razcepila so-sosebno na Kranjskem.
V Istri je razpisana državnozborska volitev za jednega poslanca, ker je bil Vergottini moralno prisiljen odložiti svoj mandat. Namesto njega je postavljen kandidatom od ital. stranke Benedetto markez Polesini, pokolenja hrvaškega, iz stare rodovine, katera je dobila plemstvo od nekdanje beneške ljudovlade. Od slovanske strani se ve da ostane kandidat odličnjak dr. Laginja. Zopet bode hud boj za istrske Slovane, ko bodo nasprotniki postopali brezozirno, kakor pri poslednji volitvi. Videlo se bode z nova, v koliko so govorice verojetne, kakor bi se bil vladni sistem, spremenil na Primorskem.
b) Ostali slovanski svet.
Cesar je bival na Češkem od 26. septembra do 2. oktobra. Praga je bila tako okrašena, kakor nikoli poprej. Kresovi so goreli na gričih in gorah po vsej deželi. Kamor koli je prišel cesar, povsod so ga sprejeli z največo slovesnostjo in navdušenjem. Praga pa je bila cilj in središče vsemu. 27. septembra so se poklonili na Hradšinu cesarju staroste večih mest in vsi staroste čeških okrajev. Cesar je obiskoval šole in zavode, prišel je tudi med plemstvo. Odgovarjal je pri nagovorih vselej najprej nemški, potem še le češki; ime je podpisaval nemški, le v šolah češki. Na razstavi je bil trikrat; občudoval jo je in izrekel o njej največo in najlaskavejo pohvalo. Zajedno je poudarjal, da je češki narod napredoval na vse glavne strani občega gospodarstva, V Libercu, kjer se je mudil 1. dan oktobra samo čez dan, je občudoval napredek tamošnjih nemških obrtnij; zajedno pa odločno obžaloval, da se niso tudi Nemci udeležili razstave, katera da bi bila s tem le še lepša. Ob mnogih prilikah je isto obžalovanje ponavljal, kakor izraženje veselja, kedar je zaslišal, da je tudi kak Nemec deležnik razstave. Kjer so sodelovali Nemci s Čehi, tam jih je še posebe pohvalil. Naglašal je potrebo složnega delovanja in torej spo-razumljenja, od katerega je zavisen blagor domovine. Držal
se je nasproti Nemcem, ki so v Libercu le o ,,kronovini" govorili, dosledno in s poudarkom imena »češko kraljestvo".
Posebno mu je dobro delo, da Praga skrbi v nenavadni meri za šolstvo, in da se je šolska mladina udeležila lojalnih pojavljenj ob poteh, koder se je vozil. Nasproti Praškemu županu je obžaloval, da so se vršile nepatrijotiške demonstracije; češki listi pa grajajo župana, da ni imel toliko prisotnega duha, da bi bil stvari prav pojasnil cesarju. Češke novine so morale še za časa bivanja cesarjevega v Pragi zavračati perfidno natolcevanje nemško-židovskih novin, katere so, kakor prej, takč ob tej priliki dolžile ves češki narod kot nelojalen. V Libercu so delali s Čehi, kakor v Celju; Čehom niso dovolili, da bi se uvrstili ob poteh, koder je šel cesar, da bi v češkem jeziku pozdravljali vladarja. Kakč nestrpni so bili, kaže neoporečno dejstvo, da so nekateri nemški turnerji pestili češke delavce in lučali kamenje, ravno ko se je peljal cesar mimo, in je cesar sam v kočiji vstal ter za-žugal večkrat s prstom. Nemške novine so to brutalno dejstvo tajile; namestnik grof Thun pa je sam fakt potrdil in cel<5 pristavil, da cesar teško prenaša omenjeni dogodek. V Kožodolu tik Liberca ste se dve bombi razpočili in ste poškodovali most nekaj ur, predno se je imel cesar peljati čez isti most. Doslej menijo, da je to delo anarhistiško, ter odločno zanikajo, da bi bil poskušeni atentat proizšel od kake narodnosti ali stranke kot take. Vendar so bili nekateri nemško-liberalni listi, sosebno pa madjarski, takč predrzni in surovi, da so ta zločin pripisovali češkemu narodu. Tako daleč je prišlo s sovraštvom proti narodu, ki nima druge krivde, kakor da se bori za svoja stara neporušna prava, katera prava pa so na poti ciljem drugih narodnostij in menda tudi kake zunanja države.
Cesar je pred odhodom iz Prage 2. oktobra razglasil zahvalo na lojalnost; obeh narodnostij z željo, da bi obe ti narodnosti kazali jednako složnost tudi v bodočnosti. Ponovil je tudi ustno često svojo najiskrenejšo zahvalo, zagoto-vivši, da mu bodo ti dnevi vedno nepozabni. Vrnivšemu se na Dunaj je bila vsa pot dejanski triumfalna. Dunaj sam je razsvetil vse ulice, koder se je peljal. Takč je cesarjevo potovanje na Češko celč Dunaju dalo povod, da je nenavadno slovesno sprejel cesasja. Nemški liberalni listi, ki so ta s3rejem na Dunaju povzdigovali še posebe in videzno nalašč, so bili popolnoma pozabili, da so ves čas delali na to, da bi zaprečili cesarjevo potovanje na Češko, vsled tega pa odtegnili Punajčanom priliko za tako lojalno manifestacijo.
V obče sodijo, da je cesar obiskal Češko z namero, delovati za sporazumljenje med obema narodnostima. Ako so bili možje na svojem mestu, da so cesarja poučili o vzrokih, zakaj se protivi češki narod prek ln prek Dunajskim punk-tacijam, potem se je nadejati boljšega; ako bi pa bili opustili taka pojasnila, bode se tirala politika nemško-liberalni stranki na korist, kakor doslej. Karakteristiški za poslednjo stranko je to, da je ona po dr. Schmevkalu poudarjala za-htevanje izvršbe Dunajskih punktacij in sosebno ločitve nemškega ozemlja" v isti čas, v iste ure, ko je bival cesar v
Pragi in je on naglašal potrebo pravega sporazumljenja. Naj bode bodočnost kakoršna koli, češki narod je neposredno svojemu cesaru i kralju dokazal svojo zvestobo in udanost; s tem je dejstveno zavrnil vse laži in obrekovanja.
Izjava. »Na sastanku hrvatske stranke prava, obdrža-vanom u Zagrebu 8. rujna 1891, pri kojem su. osim pri-sutnih članova iz Banovine sudjelovali takodjer nmogobrojni članovi iz Dalmacije i Istre, pokazalo se i ustanovilo, da je stranka prava u svojih nazorih jedinstvena i da su njezini članovi složni i solidarni.
Klub stranke prava ima i od sada, kao i do sada, provadjati načelna pitanja i temeljne točke programa, te stranka prava smatra samo onoga svojim članom, koji svoje djelovanje nedovodi u opreku sa radom njezinoga kluba."
U Zagrebu, 12. rujna 1891. Fran Folnegovič, predsjednik sastanka. Gjuro Jakčin, tajnik.
Državni zbor se je otvoril 8. oktobra, delegaciji pa ste sklicani v dan 9. novembra.
češka razstava, katera se zaključi v dan 18. oktobra, imela je doslej 2.200.000 plačujočih obiskovalcev. Slovenci in Hrvatje so šli na to razstavo s tremi posebnimi vlaki.
Zagrebško razstavo so prišli obiskat s posebnim vlakom tudi Čehi. Umevno je samo po sebi, da so jim Hrvati povrnili gostoljubnost z gostoljubnostjo, in da so se vrstile napitniec o bratski ljubezni in sorodnih stremljenjih. Čehi in Hrvati imajo poleg galiških Kusov svoje neporušno zgodovinsko državno pravo. Oboji sedaj še s posebnim poudarkom zahtevajo izvršbo tega prava.
Gaju so odkrili v Krapini, v rojstvenem kraju slovesno spomenik v dan 27. septembra. Vstvaril je ta spomenik, krasno poprsje, remek-djelo, genijalni Rendič. Udeležilo se je slavnosti meščanstvo in mnogo naroda iz okolice, kakor tudi predstavnike jugoslovenske akademije, »Hrvatske Matice", potem drugih literarnih in pevskih društev, in mnogi odličniki hrvatskega javnega življenja. Slavnostni govornik je rekel z dr. Šulckom: „Gaj rodi Jelačiča, a Jelačic rodi malo iza toga vremena Strossmayera. Pod vodstvom pak te dvojice Hrvatska se oslobodila i uljudila".
Židje na Slovenskem. Od nemške meje na Štirskem nam pišejo med drugim : Zlasti trgovino z lesnimi pridelki v Podravju pridobili so dandanes Židje uže malone popolnoma v svoje roke; oni nastavljajo izdelkom ceno, oni drže na vajetih tiste, ki prodajajo, pa tudi 6ne, ki od njih kupujejo; oni postali so iz nemaničev milijonarji, in kot takošni ugo-nobe sčasoma vse ostale trgovce, dosedanje njih tekmece. To vse velja zlasti o firmi »Ujlakv Hirschler & Sohn", ki se šopiri v hrvatskej Dobravi, in o katerej je „Slov. Svet" omenil uže jedenkrat, da začuvaj Bog, da pride kedaj do-movati na slovensko zemljo.
Da pa ima velik slaj po slovenskej zemlji, to se je tam uže omenilo. Vendar Židje nameravajo še kaj več. Na severnej strani Pohorja je uže dolgo let obširna steklarnica, izdelki katere romali so in še romajo v daljnjo Turčijo, Ita-
lijo, Grško in še dalje. Poleg tovarne same je tu še obsežno zemljišče, katero donaša za kurjavo potrebna drva. Ker pa je lastnik, nemški plemenitaš, preselivši se na stare dni v Maribor, izrazil željo, da hoče tovarno prodati z zemljiščem vred, začeli so baje pogajati se ž njim imenovani bratje Hirschlerji ter je le samo še vprašanje časa, kedaj da pride obsežno to zemljišče in tovarna v židovske roke. Da Židje res nameravajo dobiti to posestvo, to svedoči najbolje njih izjava, da takdj po skleneni pogodbi opuste glažuto, namesto te pa dajti tukaj kopati rudo. Oni, kot dobri matematiki, so preračunih, da bi ta kupčija imela za nje jako dobre nasledke, in sam<5 najemniška pogodba s sedanjimi ravnatelji pa tarnanje nesrečnih delavcev, ki pridejo ob kruh, morda še odvrača lastnika, da ni še sklenena kupčija.
Slovenske dežele bile so doslej še kolikor toliko varne pred Židi. Toda gorje nam, kedar se nasele Židje med nami v takej množici, kakor med našimi gališkimi in bukovin-skimi slovanskimi brati, kjer pač kristijani uže težko pričakujejo novega Mojzesa, ki bi odpeljal izvoljeno ljudstvo v obljubljeno Hirschevo deželo, t. j. argentinsko republiko v Ameriki. Toda, kakor je videti, naši avstrijski Židje še ne menijo takti kmalo zapustiti naših bratov. Žid v Galiciji se drži svojega kristijanskega kmeta kakor klop kože, in taka bi bila tudi na slovenskej zemlji. Da bi bil ta mišljeni lastnik steklarnice Slovenec, treba bi bilo samti zarotiti ga, naj ne prodaje svoje tovarne in zemljišča Židu. Ker pa to ni, in bi se on za ta klic pač malo, ali celo nič ne zmenil, bilo bi pač najboljše, da se najde podjetnik med Slovenci, ki bi kupil na prodaj postavljeno zemljišče in tovarno; toda radovedni smo, ali imamo vsaj jednega takega na celej slovenski zemlji P
Na to vprašanje naj si blagovole odgovoriti čitatelji sami. Vendar, dasi smo v tem pogledu še močno nenapredni, pa društvo za nakupovanje posestev na slovenskej zemlji morali bi si vsekakor le osnovati. Ees, da govore, da društvo .Siidmark" za Slovence sedaj še ni preveč nevarno, pa dosti nevarni so Židje, ako dobe vsaj nekaj posestev slovenskih v svoje roke. Nemara, da bi še radi popravili to zamudo, pa zvoniti po toči — je prepozno!	M.
Konservatorij v Zagrebu. Dosedanji glasbeni zavod v Zagrebu preustrojil se je na znotraj takti, da bo odgovarjal konservatorijem drugih narodov in velikih mest. V ta namen je uže nameščenih nekaj novih učnih močij.
Signum temporis je tudi ukrep gr. kat. konsistorijev v Galiciji, — da ne bodo dopisovali z oblastnijami ruski, temveč — nemški, Namestništvo je njihovej prošnji za to dovoljenje seveda jako drage volje ustreglo. Tako je dosegla nemščina nov vspeh na škodo slovanstvu, kar je vzbudilo seveda opravičeno nevoljo nad konsistoriji. — Kaj pa pri nas ? Smo li na boljšem ? Nikakor! Tu se pa predrznejo celti na slovensko prošnjo zasebniku odgovarjati v nemškem jeziku in posluževati se zadnjega občevalnim jezikom v semenišču, kjer ni niti jednega Nemca.	X.
Predavanja na Dunajskem vseučilišču zimskega tečaja 1891/2. Staroslovenska slovnica 2 krat v teden; prof. dvorni sovetnik dr. V. Jagič; isti predava tudi: Pregled slovanske etnografije (Jugoslovani in vstočni Slovani.) Poleg tega ima vaje v slovanskem semenišču. — Slovanski voka-lizem v primeri z indcevropskim: dr. Lečievvski. Zgodovinsko slovnico češkega jezika: priv. docent dr. T. Pastrnek. — Ruski jezik: čitanje Turgenjeva novel z vajami: učitelj Ivan Glovvacki. — Češko slovnico z vajami: učitelj Ferd. Menčik. — Isti razlaga: Ohlas pisni českych Čelakovskega.
Bolgarsko. Še se ni ohladil major Panica v grobu, še niso našli ubijalcev Belčeva, in uže se dvigajo nezado-voljneži zoper sedanje stanje na Bolgarskem. Sofijska policija našla je po tajnem obavestilu na vrtu nekega Sarafova več zabojev dinamita in 260 revolverjev. Več ljudij, na katere sumijo, je zaradi tega zaprto. V istem času so našli v Bur-gasu 32 zabojev orožja in proklamacij. Torej vendarle ni na Bolgarskem tako mirno in zadovoljno, kakor pravijo in pišejo Breptiliji".	Z.
Poljaki na Pruskem. Poznanjskih Poljakov postiglo je razočarovanje. Prusko praviteljstv, ocenilo je po dosto-jinstvu »vernopodaničeske manifestacije", ustrojene poljskimi deputati v pruskem sejmu (zboru) in za tem v dan prihoda v Poznanj imperatrice matere. Dan danes v nekaterih poljskih gazetah pojavili so se členki o brezpoleznosti (brezkoristnosti) podobnih manifestacij in o nesostojateljnosti te politike, katere so se poprijeli poljski deputati Kosčelskij, Stablevskij in drugi. S posebnoj odkrivenostjo in naravnost brezpoščednostjo po odnošenju k iluzijam poljskih meštateljev izlaga to v Krakovskej gazeti „Nowa Reforma" jeden iz odličnejših de-jateljev v Velikem knežtvu Poznanjskem. On priznava, da so poznanjski Poljaki zares slabi številom, zvlasti pa — nravstvenimi in materijalnimi silami (močmi) za to, da bi Prusija računila ž njimi. Položenje poljskega deželnega dvor-janstva (graščakov) je tako, da se moraš razplakati, veleposestnikov je v vsem pet, pa tudi iz teh nahajata se uže dva pod sekvestrom za dolgove; iz ostalih graščakov bodo ne več, nego trije ali štirje taki, kateri mogo držati se še jedno pokolenje. V mestih je položenje nekaj boljše. Poljska promišljenost (obrt) množi se nedvojbeno in raste, no nikakor pa ne v takej meri, da bi za praviteljstvo bilo razloga zmehčati svojo antipoljsko politiko. V mestu Poznanj, kder ste Poljakov dve tretjini naseljenja, poljski je element po premo onem cenzu tako slab, da iz 36 mestnih zastopnikov so po jedva štirje Poljaki. VGnesni iz 18 samo 6 Poljakov. V drugih povečih mestih, na pr. v Lešni, Bigdoši (Brombergi), Kaviči, Pilji v mestnem zastopstvu ni niti jednega Poljaka. Praviteljstvo motri vse to in prepričava se da ni najmanje potrebe obirati Poljakov. Še neugodniša' proporcija Poljakov je v državnej službi in v učiteljskem stanu.
G. Kosčelskij in podobni njemu ugodljivi politiki pozabljajo, da je Nemcev v Poznanji malone milijon, in da bi praviteljstvo pridobilo si v njih samih neprimirnih sov-
ražnikov, ako bi podelilo ono Poljakom bodi si najmanjših polehčic. Kdor primeri politiko praviteljstva za časa kneza Bismarcka in po njegovi odstavki, ta ne more ne videti, 'da tukaj ni prav nobene razniee, in da iztrebiteljna politika je tako popularna v Nemcih, da jej rokoplešče tudi Nemec-katolik, proživajoči v Poznanju. Ni možno dvomiti o tem, da naj bi bilo kakoršno koli praviteljstvo v Berolinu, njemu bode vselej prijetnejše imeti v Poznanju celo social-demo-krate, samo da bi le Nemci bili, na mestu entuzijastov Poljakov. Vsaka polehčica, vsaka ustopka na korist poljskega elementa, diskreditovala bi praviteljstvo v očeh nemških njegovih podanikov. Vsak iz poznanjskih primiriteljnih politikov — govori se v členku Krakovske gazete — mora vedeti' da promena k boljšemu v položenju Poljakov more nastopiti samo vsled politiških komplikacij, vsled vojne, katero Prusija bi bila prisiljena vesti. Pri današnjih uslovjih bode pa vsako praviteljstvo prusko, in naj bi sam Bebel ali Lieb-kneeht diktovel zakone v Berlinu ravno tako dušilo Poljake, kakor Bismarck ali Caprivi.
Smotre vsak dan na to, — govori v zaključenju avtor členka — kako popularnost uživa v vseh sferah nemškega občestva hujskanje na Poljake, treba je misliti, da so ti gg. Kosčelski, Stablevski in njima jednaki — slepi, ali pa navlašč zakrivajo oči.
, Ugodno politiko" imenuje on pogrešnoj, brezmiselnoj in premo (naravnost) demoralizujočoj, kajti Kosčelskega posnemajo iz želenja odločiti se pred Prusaki slabokarakterni ljudje v rodu onega gimnazijskega učitelja v jednem iz mestec zapadne Prusije, kateri je izdal brošuro, osnovano na ten-denciji, da Poljaki prinadleže (pripadajo) Prusiji, dolžni so zaščiščati to prinadležnost krvjo in dostojanjem. G. Kosčelski je otec vseh podobnih grehov, ki se vrše proti poljskemu narodnemu dostojinstvu, in hudo služi poljskej stvari in korist te stvari zahteva, da bi odložil zvanje deputata in da bi kakor možno skoro odrekel se svoje pogubne politike. V tem smislu izraža se tudi „Dziennik Poznanski", jedno iz najbolj razprostranjenih v Poznanji izdanij.	—L.
Književnost.
Chrobacya rozbior starožytnošci stowiariskich, T. Vojciechovvski. Str. 341. Krakov, c. 60 kop.
Pamietnik pi^nastoletniej dzialonošci akademji umie-j^tnošci w Krakovvie. 1873—1888. Krakow.
Dzieje rodvw litewskich, jako materyat do archeo-logii historyczncj. Piekosinski St.
Bibliographla Polonica XV ac XVI s. s. Volumen I. Nri. 1—800 annorum 1488—1600 : opera et edittones
quae in Bibliotheca Universitatis Cesareae Varsoviensis asservantur. T. Wierzbowski T. Varsoviae. 1889.
Časopis „Mačicij Serbskeje letn. 1890. zeš. 2. Cy-leho rjada čv. 81. Budošyn 1891 a vvobsahuje: Vo stopnjovvanju samohtosovvkou w serbšcinje. Spisal dr. E. Muka. — Vo pfedložkah w serbšcinje. Spisal dr. E. Muka. Itd.
Cjioeoo6pa3oeame es pycctcoM uauKb. IIoco6ie npu navneiiin pyccKaro >i:iRKa um o6yiaioiu,iaca Bt cpe«Hirxt h HH3iuiixt yie6iiLixT> aaBesemmt HHopo;(u;eB'b. CocTaBH.it VHHTe.TB rnMHa3iii A. /KejiodoBcraft. .TiioaBa, 1890. VneHtuit KOiiiiTeTOMt miHHCTepcTBa Haposna.ro npocB&meHk odoopena, KaKt yne()Hoe nocotfie npn npenosaBamii pyccKaro asBiica Bt cpeji,HHxt h HH3Hiiixt yne6HHXt 3aBefleHkxt, Myacc.Kiixt h aceHCKHXt, npeiiMyiii,ecTBeHHO Tixt, Bt K0T0puxt ynaTca no-pyccKii HHoposuti. Il/fena KHiirii 70 koh., ct iiepecHJiKOKi 80 Kon. Ct TpeSoBaHiaMii o(5paiu,aTBca no a,T,prbcy: C.-IIeTep-6yprt. pyccko-cjtabhhckifi khiokhbim ckjia^t Pepyn,t ii Moment. Ta knjiga, ki obsega 104 str. vel. 8., razpravlja tako zvano oblikoslovje ruske slovnice, torej poleg sklanjatve in spregatve tudi prefiksov in sufiksov. Prirejena je za Neruse jako praktično in je na vse strani jasna in razločna. Pisana je v ruskem jeziku; Slovenec, če zna čitati, jo ume, tudi ko bi ne znal čisto nič po ruski.
Hoea napačna nicnonouKa, kohto ct^tpaca 282 irlichh BOHHIIIHKII, hapo^HII, ctapohaposhii, X0p0B0SHH, yHH-jnaipni, jiio6obhh, aafiaBiiTe.iHii h pyccKH. CoSpaat ii Hape-juuit II. B. U/bha 1,55. khii;f;epiuiii,aTa ha Hb. B. Kac*-poBt Bt Cotj)hh.
CoopuuKh OTK (r&jizapacu uapodnu i/MOTeopemia. TfacTL ntpBa. IIpocTOHaposHa 6'B.irapcKa noeaiia mu 6tjirapcKH HapoAHH nicini. OT^ijit I. h II. CaMOBimcKii, pejniriionHii ii ogpasHii ntcim. Kmira I. Ct6pajit n H3saBa K. A. Illan-KapeBt. Dobiva se, kakor prej imenovano izdanje.
CoopHUKZ 3a napodnu yM0T60penux, uaijKa u khum-nuna. Tako se zove knjižno podjetje, katero izdava bolgarsko ministerstvo narodnega prosveščenja. Izšla je uže IV. knjiga, kateri je cena 5 levov.
/fpeenuu ufipicomo-cjiaeaucKvu, n3bim. 'boHeTUKa. A. H. Co6ojieBCKil. Mocoa 1891.
PyuHU pjeHHUK pycK0-cpncK0z je3UKa. (PyHHoS c.TOBapt pyccKO-cep6cKifi). IIo HajCo.nui n HajiiOBiijiM H36opHia. 03-pa^HO Taco CTojaHOBiih, oiiBiim cvnJienaT BaaeBCite imate rairaasiije. I. CBecKa. A — Bjiarons. ILiaan.e mnacape T. CT0jaH0BHha, Bnorpa«-Ba.teBO. J Biiorpasy. IIlTaitmaHO y KpajBeBCKO - cpucKoj sp»:aBH0j iHTasinapiijii. 1891. — Cena zvezku 65 kr. To izdanje dobro dojde Srbom.
Cnopr, o Bapmaxs u nauajub Pycu. d>. M. CBHCTyHt. Il^iHa 60 Kn.
,,SLOVANSKI SVET" izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca. Cena mu je za zunanje naročnike za celo leto 4 gld. za pol leta 2 gld. !n za četrt leta 1 gld. Za dijake in ljudske učitelje stoji celoletno 3 gld. 60 kr., poluletno 1 gld. 80 kr. in četrtletno 90 kr. — Posamične številke se prodajejo po 18 kr. - Naročnina, reklamacije in dopis i naj se pošiljajo F. Podgorniku v Trstu, ulica Farneto št. 44
Tisk tiskarne Dolenc — Izdajatelj, lastnik in urednik: Fran Pod gornik.