DEU
ZIVUENJE
glasilo delovne skupnosti iorat*ne obutve ctlpina. Uri
I.KINIK 19
številka 10
ŽIRI, OKTOBER 1980
Osvobajanje se nadaljuje
Sedemintrideset let je od takrat, ko so bile Žiri osvobojene. V mnogih Ži-rovcili so še živi spomini na ta dogodek, predpostavljam pa, da je tudi večini bralcev znano, kaj se je tedaj dogajalo, ziito o tem morda tokrat nekaj besed z drtwe plati.
Če ne govorimo o samem dogodku v dneh, ko smo prav zato v Zireh 23. oktobra začeli praviovati krajevni praznik, je seveda treba vedeti, da je bilo to in je še v Žireh ves čas zjl'Io pomembno, saj leto zxi letom postavljamo poleg poslovnih ciljev, ki se običajno ttresničttjejo ob zaključku leta, vedno znova in znova, da mora biti ta ali omi dejavnost povezana z našim praznikom ali pa na primer končana dela in otvoritve prav v okviru tega praznovanja.
Moje razumevanje te tevije ni le v tem, da nam pač nek datum postane nekakšen ciljni mejnik, marveč ponovna potrditev mirnodobskega in resničnega prizadevanja, da z lastnim ustvarjalnim poletom in rezultati, vedno znova osvobajamo sami sebe spon preteklosti, zaostale miselnosti, preživelih načinov življenja in dela.
Zato ttuii priznanja KS, posameznikom in organizacijam lahko primerjamo ■V prisrčnim sprejemom, ki so ga bili deležni nekdanji osvoboditelji. Že tedaj je bilo neobhodno, da so udarne sile odpora, to so partizanske enote, imele v ljudeh resnično oporo in še mnogo več; bili so ljudska vojska. Družbeno-politične organizacije, delegacije, delovni in drugi organi, ki tu delujejo so tudi danes brez pomena, če ne črpajo svojih programov iz temeljnih interesov krajanov, v katerih je moč, ki omogoča take uspehe.
Če sem na koncu nekoliko piker: vsi cilji niso doseženi; do končne osvoboditve delavca, človeka, krajana je še daleč, toda na poti smo in pred nami so novo etapni cilji, letni, f>eileini, pa leto 1983, štiridesetletnica, ki nas že sedaj močno Zxuiolžuje.
I'a ne le nekatere, prav vse!
mvF'
^ ponedeljek, šliri dni po požuru, pa je proizvodnja skoraj normalno stekla.
Ob kca^eanem pca^niku
23, Giktebcu ce&titamo i^&ent cleLoanini Ljudem in Gbcanom!
v икосжлпи
v dneh od 22. do 25. sep-lenihra je l)il v lteo}>radii III. med narod ni sejem usnja in oliiilve. Na sejmu je sodelovalo 150 domačih in tujih proizvajalcev usnja, oliulve, usnjene konfekcije ter čevljarskih strojev. Vsekakor so se letos že pri številu ra/.stavljalcev poznali stabilizacijski ukrepi.
Sicer na sejmu ni hilo videli kaj bistveno novega. Vsi proizvajalci oliutve v svojih kolekcijah za sezono pomlad — poletje 81 imajo več modelov športne in јоцц1пц oliulve, ki je namenjena prostemu času in udohni hoji. l'o laki obutvi zelo radi sedajo predvsem mladi, v zadnjem času, ko postajala zanimiva hoja in tek, pa tudi starejši.
Kar zadeva žensko modno obutev, je bilo videti nekaj zelo lepih modelov predvsem iz velurja in v barvali, ki se napovedujejo za naslednjo sezono. Zanimivost, ki je pomembna za nas, kol proizvajalca smučarske obutve, je dejstvo, da je tovarna »Slo)>a«, razstavljala kompletno smučarsko kolekcijo »San iMarco«. To sicer ni zmanjšalo interesa obiskovalcev za našo smučarsko in planinsko kolekcijo, vendar nam je to lahko v opozorilo. Zavedati se namreč moramo, da v tem predolimpijskein	času
vsak išče svojo stran smučarske medalje. Tudi mi, kot proizvajalec smučarske obutve (73i sedaj še edini v .luKoslaviji), moramo imeti svoje interese. Predvsem moramo vedeti, da le z dobrimi in kvalitetnimi izdelki lahko ostanemo konkurenčni na našem in tujem tržišču.
Marija KOŠIR
dogovarjamo se - dogovorili smo se
Zatulila je sirena
IN. septembru ob 4. uri /jiilruj je nočni čiivuj ob svojem rednem obbodii odkril v oddelku montaže požar, ki je močno poškodoval tekoči truk, več strojev in naprav, inštalacije in tudi proizvodno halo. O tem dogodku so pisali vsi osrednji časopisi v Sloveniji, delavci Alpine pa smo se sproti seznanjali preko Informatorja, /vočnika^vitrin.
Skoda sicer še ni dokončno ocenjena, prav gotovo pa bo velika.

Kmalu po nesreči je na prizorišče požara prišla komisija uprave javne varnosti in zavarovalnice. %ačeli so ugotavljati vzroke požara, ki so ga žirovski gasilci izredno uspešno zaustavili.
Obiskala sta nas tudi medobčinski sekretar Zveze komunistov za Gorenjsko Zdravko Krvina in sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov občine Škofja Loka Roman Teržan.
Prišlo je do samovžiga pri stroju za kosmatenje in požar se je razširil še v okolico. I a ko je tedaj izgledala montažna hala. Delavci so najprej nekaj ur samo pospravljali, da so sploh odkrili, kaj je poškodovano.
Stroje in druge naprave je bilo treba takoj prepeljati na prosto, kjer so jih začeli obnavljati delavci vzdrževanja. Škoda je bila velika tudi na samem ostrešju, predvsem so popokale šipe.
Ura sc je ustavila ob 4.15, toda čas se ni ustavil za delavce
Alpine. Urno so zavihali rokave in v štirih dneh usposobili halo.	Poleg delavcev montaže so v soboto in nedeljo pri
da je lahko montaža začela v ponedeljek že z rednim delom,	obnovi hale sodelovali delavci delovne skupnosti skupnih služb.
Treba je bilo prepleskati strop in železne konstrukcije in samo	Bolj strokovna dela pa so opravljali delavci Obrtnika in
za oder smo porabili okrog 30 kub. m lesa. Seveda je bilo treba	Slikopleskarstva iz Škofje Loke, na pomoč pa so priskočili tudi
oder seliti in naši delavci so se pri tem pokazali zelo uspešni.	delavci iz Etikete in Poliksa.
Kako ustvarjamo
V prodajalni v Kranju delajo

Prilagodili se je bilo potrebno zahtevam Zavoda za spomeniško varstvo
m#'
liif ii
# f !i , le
B
Takole izgleda prenovljena prodajalna v Kranju
Ад
f-^runi'n.CK ttL' »vt- xi-(ioi^.^ у^д <4ZVj^ // У
Vi« %i<y4-xlli^
(J8?t4y, /L6,«XC4 ®	rt'noi	о^:«л
i^ci\	чц
X 14^ '^ltv С-^С~^Зц !
CA,)CYa^ tL^Ai,	*'-^П чу
'/м^\лч	<^'
J\.\i /}7к^*>^ yi'h.a/fv*	te\ I'-r-c.'t'A^fc-^t^
Л /3f \uti>-'oia.(f^Ci/ru-ij^	/
I'red čusom se z vodstvom mreže nismo uspeli dogovoriti, du bi sodeloviili pri ponovni otvoritvi prenovljene prodiijul-ne v Krunjii. 'l'ako danes ta diil^, sicer z nekoliko zamude, poskušamo poravnali.
Prodajalna v Kranju je bila odprta žc leta 1962. Od tedaj so prodajalci vseh 18 let zdržali brez kakršnekoli obnovitve. Kaj to pomeni, si lahko samo mislimo, saj je medtem narasel promet, zahtevnost kupcev pa tudi prodajna tehnika seje spremenila. Kljub temu je bila prodajalna v Kranju po prometu vedno med prvimi Alpininimi prodajalnami.
Tu je zaposlenih 10 delavcev z učenko.
Poslovodkinja Heatrika Poklic pa o sami prodajalni in razmerah v njej meni:
Še jeseni lansko leto nismo vedeli, da bo sploh prišlo do adaptacije! Mislim, da je to dejstvo vplivalo tudi na io, da sedaj dejanski promet v prodajalni težko primerjamo s planiranim. Ko se je obnavljanje pričelo v začetku februarja, je bilo najprej predvideno, da bo
to končano že do 1. maja. Zavleklo se je in 4. avgusta je bila obnovljena prodajalna formalno ponovno odprta. Ob tem naj povem, da smo med tem časom delali ves čas, razen treh dni, ko je bilo to povsem nemogoče.
S samo prodajalno prostorsko nismo pridobili ne vem koliko. Od prejšnjih 228 kv. m skupnega prostora, imam sedaj na razpolago okrog 250 kv. m.
Kaj naj rečem o pogojih dela? Prav gotovo so sc izboljšali. Omenila pa hi, da ni bilo pravega sodelovanja med skupino za adaptacije in nami. Prav zato je prišlo do nekaterih pomanjkljivosti, kot na primer slabo pomerjene police, premajhni pulti, preproga, stopnic še vedno ni, prav tako ne vseh stolov.
Predizbirni prostor bi bil tudi lahko bolje urejen, tu bi morala biti tudi košara za cenejše blago in podobno.
Moti nas tudi električna napeljava, ki ni v redu montirana.
Tako smo sedaj še vedno pod planom. V avgustu smo na primer količinski plan dosegli
(Nadaljevanje na 4. strani)
oLdta.v-ti.in	.
\ Itd дУ	'• Ci e	уЛ (.
^tkdanji učitelj v Žireh Niko Slapar je takole opisal svoje vtise iz Počutje v prenovljeni prodajalni je sedaj boljše, vendar so še Pi'odajalne v Kranju	pomanjkljivosti, pravi Beatrika Poklič	'
Kako ustvarjamo
(Nadaljevanje s S. strani)
101%, pd vrednosti pa 85%. Kaže, da h« scptcmhcr v tem pogledu še slabši. V prvih osmih mesecih pa smo plan dosegli po parih 68%, po vrednosti pa 69%.
Poudarila hi še nekaj, kar mi ni všeč. Mislim, da v vseh poročilih i/, prodajaln ni nikjer omenjeno, da je bila naša prodajalna v adaptaciji. I o lahko izkrivi sliko o našem prizadevanju.«
»Kako pa ocenjujete promet v prodajalni sedaj, zlasti glede vrst obutve?«
»Najprej naj povem, da se že pozna stabilizacija. Kupna moč je manjša. Znižanje letos tuili ni prišlo posebno do izraza. Omenila bi še, da opažam nasplošno preslabe slike »centrale« s prodajalno. I u smo prepuščeni satni sebi, saj celo vodja rajona pri sami organi-
v PRODAJALNI V KRANJU DELAJO
Muriju Gogulu Sluvku Jelovčun l.idiju Kubul Bcrnurdka Likur Jože Ogrin Ivan IVvfc Itvutriku Poklic Andrej Potočnik Ivuna Š|)arovec Martina Peterle
zaciji clcia in drugih vprašanjih ne sodeluje pogosto.«
Ivini Pevec je v prodajalni že od leta 1966. O delu v prodajalni je pripovedoval:
»Delamo na dve izmeni; na vsaki nas je po 5; enkrat na teden pa delamo ves dan. Tako smo prosti vsako drugo soboto. V zvezi s težavami hi omenil, da ni drobnega materiala za čiščenje (krema), prav tako ni vezalk, žlic . . . To hi tu morali imeti. So pa seveda še druge stvari. Problemi nastajajo pri sortimentu, včasih so problematične barve, opetnice so prenizke in še in še. Mislim, da hi v mreži rabili tudi dekoraterje.«
Lidija Kolial: »Kot prodajalka vem za potrebe potrošnikov. l judje iščejo obutev s srednjo peto, tudi nizke čevlje in tu in tam kaj v B kvaliteti.«
Andrej Potočnik: »Sodim, da se moda pri naši obutvi preveč odraža. Prodajamo namreč na področju, kjer to ne pride toliko v poštev. Mislim, da bi morali bolj paziti pri izboru modelov; tudi reklamacije so važna reč.«
Ivana Šparovec: »Pogoji dela so sedaj v prenovljeni prodajalni seveda boljši. Glede izbora hi rekla, da hi mi morali delati in prodajati moško obutev, tudi otroško bi potrebovali; fantovske špičake prosimo že 3 leta pa jih Se ni.«
Takole se je s svojimi težavami in predlogi predstavil del delovnega kolektiva prodajalne v Kranju.
Želimo jim, da hi se v prodajalni dobro počutili in uspešno prodajali, pa tudi, da bi odgovorni ljudje v tovarni pretehtali njihove zahteve.
Tekst: Nejko Podobnik Koto: Krigita Grošelj

Še vedno manjka polic ali pa košare za manjvredno blago
Ob rob pomembnejših sklepov delavskih svetov
Ivan Pevec ima že dolgoletne izkušnje
Delavski sveti TOZD in DSSS so sprejeli Poslovnik o delu delegacij, ki določa način dela delegacij v TOZD, njihovo organizacijo in način izvrševanja njihovih pravic in dolžnosti. Pravilnik o načinu, postopku in kriterijih za ugotavljanje z delotn pridobljene delovne zmožnosti je bil sprejet s pripombo, da naj se pripravi predlog za dopolnitev navedenega pravilnika v 8. členu in sicer s starostno omejitvijo in številom let v Alpini. Hkrati pa je bila sprejeta tudi predlagana dopolnitev Pravilnika o razvidu del oz. nalog z organizacijsko strukturo TOZD oz. DSSS. Delavski sveti so tudi že potrdili inventurne komisije za popis surovin in materiala, drobnega inventarja in embalaže, nedovršene proizvodnje, končnih izdelkov, polizdelkov in delov, trgovskega blaga, obveznosti, terjatev, virov sredstev, denarnih sredstev in osnovnih sredstev. Komisije bodo pričele s svojim delom že 29. novembra (končni izdelki in ostale, ki bodo delale ves december), za novoletne praznike pa bodo delale inventurne komisije za popis surovin in materiala, ker bo šele do takrat skladišče materialov dokončno preseljeno.
Delavski sveti so tudi sklenili, da se stroški za pogodbena dela, glede na nujnost akcij delovne organizacije za pripravo razne dokumentacije za načrtovane investicije, v letu 1980, lahko prenašajo med TOZD in DSSS.
Sprejeli so tudi poročilo o odpravi posledic požara in potrdili potrebne protipožarne ukrepe.
V zvezi s požarom, ki je močno prizadejal oddelek montaže, so delavski sveti sprejeli naslednja SKLEPA:
1.	Vsem, ki so v soboto in nedeljo, 21.9. in 20. 9. sodelovali pri odpravljanju posledic požara, se obračunajo ure na delu po 8. skupini. Tistim pa, ki so opravljali svoje delo (vzdrževalci, kuhinja) pa se obračunajo ure na delu po njihovi skupini.
2.	Vsi delavci DO ALPINA v oktobru prispevajo svoj delež k zmanjšanju posledic požara v obliki enodnevnega zaslužka. Delavci v proizvodnji in tisti, katerih delo je za nemoten potek proizvodnje nujno potrebno v obliki delovnega dne, ostali pa prispevamo 1 dan dopusta ali enodnevni zaslužek.
Člani samoupravnih organov so menili, da je pravilno stališče, da za to prispevamo vsi delavci delovne organizacije, ne pa samo tisti, ki so morali neposredno sodelovati pri odpravljanju posledic.
Prav tako pa je bil sprejet tudi sklep za nabavo potrebnih osnovnih sredstev za montažo, ki jo je prizadel požar. To je pomembno zato, da bi lahko potrebno opremo čimprej nabavili in tako pričeli delati v boljših pogojih, izposojene stroje pa bi vrnili. Ko bodo vsa potrebna sredstva nabav-
Kako ustvarjamo
•jena, bo dano natančnejše poročilo delavskemu svetu.
Na DS TOZD Obutev Žiri, so delegati obravnavali tudi pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja Nova Gorica za organiziranje TOZD na Colu. Menijo, da je pobuda utemeljena, hkrati pa tudi stališče, da se TOZD organizira šele takrat, ko bo obrat že delal v novi proizvodni hali. Postopek za organiziranje rOZD pa naj teče hkrati z investicijo, zato se sprejme tudi predlagani ROKOVNIK.
Obravnavali so tudi predlog komisije za delitev sredstev Za OD za 5,5 % doplačila pri izdelavi planinske trdopodlože-ne obutve, delavske nepodlože-ne, delavskih škornjev INA, gležnarjev in čevljev za JLA. Delegati so bili soglasni, da j t: to stališče oz. predlog komisije pravilen, ker je izdelava v montaži težka in zahtevna, doseg norme pa problematičen.
V	šivalnici se sprejme za fuze, ki so navedene v predlogu, vendar samo za planinske trdopodložene čevlje. Člani tudi predlagajo, da bi morali prav tako pogledati tudi faze v prikrojevalnici, ki bi prišle v pošle v za doplačilo, za to pa
zadolži komisijo.
V	TOZD Plastika tečejo priprave za prestavitev bar-vurne, ki jo bo s postavitvijo nove skladiščne hale potrebno prestaviti zato, ker obstoječa no bo imela zahtevanih zunanjih sten. Tako so bila odobrena sredstva za izdelavo projektov in pripravljalna dela. Zaradi zelo visoke stopnje požarne nevarnosti pa se v barvarni predvideva tudi naprava za avtomatsko gašenje požara na COi SPINGLER, za katero so člani DS tudi odobrili sredstva za izdelavo projektov.
DS TOZD Prodaja je sprejel se sklep, kako naj delujejo naše prodajalne v primeru nepo-
sredne vojne nevarnosti in sicer v okviru občinskih trgovinskih delovnih organizacij, s katerimi je potrebno skleniti samoupravni sporazum o začasnem prenosu prodajaln v upravljanje. Za potrebe prodajaln oziroma investicij in vzdrževanje so bila odobrena potrebna v finančna sredstva, za ekspedit pa je bila odobrena nabava ročnega paletnega viličarja v vrednosti 15.050.— din.
Po zaključeni javni obravnavi je delavski svet delovne organizacije sprejel pravilnik o uporabi sredstve za propagando in reprezentanco s predlaganimi pripombami.
Obravnaval je sklepe odbora za izobraževanje in odobril:
štiri prošnje za štipendije, kritje stroškov intenzivnega tečaja angleškega in nemškega jezika dvema delavcema in podaljšal dve štipendijski pogodbi zaradi sprememb pri šolanju oziroma drugih opravičenih razlogov.
Obravnaval je tudi poročilo
0	izostankih z dela zaradi bolezni, nesreč in nege v občinski zdravstveni skupnosti za prvih šest mesecev letošnjega leta in ugotovil, da bolniški stalež v DO Alpini kot celoti ni problematičen v primerjavi z drugimi DO v občini, v TOZD Obutev Gorenja vas so stalež od lanskega leta, ki je bil nad 5 % uspeli zmanjšati na 4,82, še vedno pa je problematičen stalež v TOZD Plastika, ki znaša kar 5,93 % in je hkrati tudi najvišji v KS Žiri. Obravnavani so bili tudi vzroki, ki vplivajo na to (slabi delovni pogoji zaradi prepiha in nepravilno delovanje klima naprav v hali TOZD Plastika).
1	o pa se tudi že rešuje in izboljšanje delovnih pogojev bi moralo vplivati na zmanjšanje staleža tudi v TOZD Plastika Žiri.
Anušku Kuvčič
m, K, * *
1» S ^ *
-r A »
«£ * r ••
Kako je z izvozom
Vsem je znaiu), cia smo v začetku letošnjega leta morali zaradi izredno slabe zime v Ameriki popraviti postavljeni plan zahodnega izvoza od 6,5 milijonov dolarjev na 4,5 milijona dolarjev. Dosedanji kupci nam zaradi izredno visokih zalog niso mogli zagotoviti pričakovanih naročil, vendar danes že lahko ugotovimo, da bomo dosegli prvotno postavljeni plan zahodnega izvoza, t. j. 6,5 milijona dolarjev, plan vzhodnega izvoza pa bomo močno presegli. Izvozili bomo
195.()()() parov tekaški h čevljev na zahod
50.()()() parov smučarskih čevljev na zahod
119.916 parov smučarskih čevljev na vzhod
5.000 parov apreski čevljev na vzhod
2.830 parov gorskih čevljev na zahod
240.000 parov lahke obutve na vzhod
697.000 parov podplatov
KARMEN '6-8080" _
/K.
Novost v nušem programu, udobna športna kolekcija /.a vse starosti
V letošnjem letu smo ponovno prevzeli velika naročila za Sovjetsko zvezo. Poleg lahke obutve smo na to tržišče prodali Se 42,000 parov smučarskih čevljev, prihodnje leto pa predvidevamo tudi večje količine apreski čevljev. Da bi izpad naročila tekaških čevljev in s tem izpad konvertibilnega priliva vsaj delno nadomestili, smo prevzeli 40.000 parov za Sovjetsko zvezo po poslu
Škoda je sicer res visoka. l'o-kazalo pa se je, kaj /more kolektiv, če se složno loti ikiIo!>, ki so na vide/ neizvedljive. Prav zalo je po/ar iii liidi ravnanje delavcev lahko dobra šola /a vnaprej, ol> čemer pa bo seveda treba dosledno spoštovati predloge, ki so se že oblikovali.
^udi v tozdu Prodaja so razpravljali o temeljih plana
rcexporta (l. j. s plačilom v zahodnih dolarjih). Zaradi tega naročila srno morali dobavo 30.()()() parov rednega naročila prenesti v januar 1980. Da bi zmanjšali domače zaloge, smo septembra prodali v Sovjetsko zvezo tudi 14.000 parov škornjev, za takojšnjo dobavo pa smo jim ponudili tudi nekaj modelov sandal in smučarskih čevljev.
Tudi za ČSSR in Nemško Demokratično republiko smo izdelali večje količine smučarskih in apreski čevljev. Zaradi pravočasnega naročila smo naročilo za ČSSR že izdobavili, za vzhodno Nemčijo pa so v proizvodnji še zadnje količine, češki kupec bo verjetno ponaročil še manjše količine za dobavo ob koncu decembra 1980.
I udi naročila, ki smo jih prejeli od zahodnih kupcev, smo v glavnem že izdobavili. Ker smo vse blago izdelali do pogodbenih rokov, smo lahko vse poslali s kontejnerji in se s tem izognili dragim letalskim prevozom.
Nekaterim kupcem smo ponudili tudi viške in upamo, da jih hodo prevzeli. Lani so nam kupci dali tudi prednaročila in s tem zapolnili naše skladišče že v mesecu marcu. Skladiščne prostore smo najeli v Javnih skladiščih v Ljubljani, kjer smo nameravali vskla-diščiti obutev za tiste kupce, ki ne zahtevajo od preme po detajlistih. S tem smo se želeli izogniti ponovnemu vračanju blaga v naše skladišče v Žiri, kar pa nam ni popolnoma uspelo, ker smo morali kasneje prepeljati v Ljubljano tudi blago za ostale kupce. I o blago smo kasneje presortirali v Ljubljani, delno pa smo ga morali pripeljati domov. Upamo, da teh težav prihodnje leto ne bo več.
V zadnjem mesecu smo vsem kupcem poslali nove kolekcije. Nekateri od teh nas bodo obiskali, da bi izvršili zadnje popravke modelov, kupce v ZDA pa bosta konec meseca obiskala naša predstavnika. Tedaj bo kolekcija točno določena, kupcem bomo posredovali tudi dokončne cene, izdelali bomo potniške kolekcije, pripravili kataloge in na sejmu ISPO, ki bo konec februarja 1981 že začeli zbirati nova naročila za leto 1981/82.
I/.VOZNA SLUŽBA
Kako ustvarjamo
V Voltinem naselju v Zagrebu nova prodajalna in skladišče za zagrebške prodajalne Alpina
Prodajalci v prodajalni /agrt-b V. so začeli zelo optimistično
»Pravzaprav smo /ačcli lu / namenom, ila si prtKlajalnc v Zagrebu priciohijo prcpotrc-bcn prostor za skladiščenje«, pove že koj na začetku voiija rajona za Hrvatsko Jakob Će-lik, ki se je prav tej nalogi še posebno močno posvetil.
» I ako se je tu \ Voltinem naselju ponudila prilika, in za 2(){) kv. m površine smo odšteli 135 starih milijonov, kar prav gotovo ni veliko. V kletnih, prostorih bo torej skladišče, zavzemamo pa se za to, da bi bil na razpolago iudi kombi, ki bi po potrebi razvažal blago po pro-
\ Ziifiri-bii \. M> Iri'-iiiitiu) /aposlciii Miirid Kršic kol poslovodju, Darinka !$lorlić in Marija Sedar.
to uspeli, bo prodajalna prav gotovo uspešna.«
Izvedeli smo, da so se prodajalci in vodje rajona že kar na začetku potrudili, da bi obvestili okoliške prebivalce o otvoritvi prodajalne.
Nalepili so množico plakatov, in celo organizirali propagandno nogometno tekmo. To je prav gotovo potrebno in bilo je uspešno, saj so ljudje nestrpno pričakovali otvoritev.
Poglejmo, kaj so menili prvi naši kupci v prodajalni.
dajalnah. Nekdo bo v tem primeru skladiščnik in šofer hkrati. I o bo velika pridobitev.«
Poleg skladišča je nastala tu tudi prodajalna obutve, saj je okolje zanimivo. V bližini je več šol, obrat Rade Končarja, otroška in druga igrišča in stanovanjsko naselje, ki šteje okrog 2.S.()()() prebivalcev.
Mimogrede smo izvedeli, tla delo grupe za adaptacije po mnenju naših v Zagrebu ni bilo tako uspešno kot običajno. Kot so menili tu, je problem v organizaciji in slabi zavzetosti.
Mario Kršič, ki je prevzel prodajalno kot poslovodja, je o prvih vtisih povedal:
»Moram reči, da so prvi vtisi ugodni, kot smo predvidevali, bo tu šla predvsem obutev za mladino, potrebno pa se bo uveljaviti tudi med prebivalci okoliškega naselja. Če bomo
dobro govori slovensko, je menila: »Všeč mi je, da je tu naša prodajalna. I o mi nekako budi spomine na moje življenje v Sloveniji.
S sedanjim izborom obutve sem zadovoljna, upam, da bo še naprej tako.
Kot je menilo še več drugih kupcev bo treba poleg obutve za mladino poskrbeti tudi za športno obutev v zadostnih količinah in v ustreznem asorti-manu.
Zagrebčani iz Vollinega naselja so se zelo zanimali za našo obutev
Ljubica Kosanovic je nekdaj živela Alpine v nuselju ji zato pomeni še več
v Ljubljani; prodajalna
Branko Holup prejema darilo Alpine, bil je namreč prvi kupec v novi prodajalni
Branko lloliip, ki je kupoval čeveljčke n\ svojejja vmi-čka, je liil prvi kupec, /a I o mu je vodja mreže Ivan Capuder čestital in Izročil čevlje brezplačno.
Presenečeni kupec je menil, da je prodajalna tudi za vse okoliške prebivalce zanimiva, da pa je izredno važno, da prodajalci upoštevajo želje potrošnikov na tem območju.
I jubica l.astovec: Všeč mi je prodajalna, upam, da bo tako tudi še naprej.
I.jubica Kosanovic, ki je svoje čase živela v Ljubljani in kar
Diiriiikii Šluriiić, prodajulka pa nam jc pripovedovala; »Pred časom sem bila zaposlena v Dalmaciji. Kot prodajalka sicer, vendar ne v obutveni stroki. Kaže, da se bom lažje privadila, kot sem predvidevala prej. Sedaj sem kar zadovoljna in upam', da se bom s pomočjo sodelavcev kmalu še bolj usposobila za prodajo obutve.«
Tak je bil torej Start. Obetajoč, in kar je zelo pomembno, stik s kupci je uspostavljen. Upamo, da bo tako še naprej.
Teksl: Nejko 1'odobnik Kolo: Krilila Cirošvij
Važno je da vemo • Važno je da vemo • Važno je da vemo
Gospodarstvo v občini
V prvem polletju 1980
Irma Dolenec referent
za delovna razmerja
V mesecu septembru jc malo manjša fluktuacija delavcev, kakor je bila značilna za obdobje zadnjih treh mesecev. Na novo je nastopilo delovno raz-nierje 13 delavcev, z delom pa je prenehalo 7 delavcev.
Delovno razmerje v Delovni skupnosti skupnih služb sta nastopila Cveto Poljanšek in Marija Čadež, v TOZD Plastika Ziri so nastopili delo Edvard Pečelin, Mirko Burjek, Mili-jana Tre ven in Dušica Kram-peršek. V TOZD Prodaja Žiri So nastopili delovno razmerje Georgina Čolič v prodajalni Beograd I, Željko Podgorelec v prodajalni Čakovec, Marija Sedar in Darinka Šturlič v prodajalni Zagreb V. ter Milan Trček v odpremnem oddelku. V TOZD Obutev Žiri sta sklenila delovno razmerje Mojca Eržen in Edvard Padovac.
Z delom v TOZD Plastika Žiri sta prenehala Angela Tavčar in Albin Jesenko, v TOZD Obutev Žiri je prenehal delati Janez Jereb, v TOZD Prodaja pa Mira Kuzmanovič. Zaradi odhoda na služenje vojaškega roka so v DSSS prekinili delovno razmerje Mišo-Vladimir Ceplak, Stanislav Semič in f^arko Kavčič.
v si'plvmhru, nekaj dni pri-d /.uscdunji /hdrov skupščini', so predstavniki skupščine »hčine Skofja Loka na tiskovni kon-fereiK-i spregovorili o nekaterih točkah i/, dnevnega reda /borov skupščine.
Opozorili želimo predvsem na oceno družheno-ekonom-skili ra/nier v občini Škofja Loka, iz katere povzemamo nekaj ugotovilcv.
\ rednost proizvodnje gospodarstva v občini je bila v prvem polletju letošnjega leta za 27,3% večja kot v enakem obdobju lani. Vrednost proiz. je znašala 5.()29.8()().()()0,(){) dinarjev, kar pomeni 46,7% izvršitve letnega plana.
Realizacija se je povečala vrednostno za 32%, kar pomeni 45% izpolnjevanje plana. 8,92% v realizaciji predstavlja izvoz. V deležu uvoza predstavlja investicijska oprema več kot tretjino manj kot v enakem obdobju lani.
Število zaposlenih v gospodarstvu se je glede na število opravljenih ur povečalo za 2%.
Finančni podatki polletnih obračunov so ugodni, saj je celotni prihodek porasel za 32%, dohodek pa za 36% v primerjavi z enakim obdobjem lani. Čisti dohodek je porastel za 37%. Povečal se je delež dohodka, ki je razdeljen za potrebe OZI), in sicer iz 57,9 na 59,5. Omejevanje splošne in skupne porabe se kaže prav v povečanem deležu dohodka za potrebe OZI). Kljub povečanemu deležu le-tega pa je del dohodka za čiste osebne dohodke in skupno porabo zmanjšan, povečan pa delež za razširitev materialne osnove dela iz 13,4 na 18,5 deleža v dohodku.
Polletni rezultati gospodarskih organizacij so v globalu ugodni. Kljub temu pa so nekatere delovne organizacije oziroma tozdi rezultate zaključili pod pričakovanji (LTIl, 1'oliks, Iskra Reteče, Ratitovec, Inštalacije, Mizarsko podjetje Žiri, Bistra).
Nobena delovna organizacija pa v prvem polletju ni izkazala izgube.
Negospodarstvo občine se v globalu porabe sredstev za osebne dohodke giblje nad dogovorjenim. Izplačila za osebne dohodke so za 2,6% prekoračila lO-odstotno povečanje v primerjavi z lanskim letom.
Gospodarstvo občine, vzeto v celoti, spoštuje dogovor o 25-odstotnem zaostajanju osebnih dohodkov za dohodkom. Ob 36-odstotnem povečanju dohodka bi bilo mogoče povečati osebne dohodke za 27%, gospodarstvo občine pa jih je za 25%. Je pa tudi nekaj delovnih organizacij, kjer so glede na ustvarjeni dohodek, namenili preveč sredstev za osebne dohodke. Na odstopanja od dogovora so botrovali tako vzroki, na katere delovne organizacije oz. TOZD nimajo vpliva, kot tudi vzroki, ki so povezani neposredno s slabo produktivnostjo, slabo organizacijo in disciplino.
Od 44 organizacij združenega dela s področja negospodarstva v občini je več sredstev za osebne dohodke, kot to določa dogovor, namenilo 20 delovnih skupnosti oziroma 45%. Pri večini le-teh je takšno stanje posledica aktiviranja novih investicij, dela po pogodbah, uvajanja novih oddelkov v šole, organizacijskih sprememb ipd.
F-inančni rezultati v prvem polletju kažejo na to, da je občinsko gospodarstvo v primerjavi z rezultati za celotno regijo dosegalo nadpoprečnc rezultate. Povečal se je industrijski obseg proizvodnje, ki je tudi nad republiškim povprečjem, povečala se je ekonomičnost, strukturna delitev dohodka v občini Škofja Loka je ugodna, prav tako tudi izvozno-uvozna bilanca. Poprečni mesečni bruto osebni dohodek na delavca znaša v občini 11.474 din, neto osebni dohodek pa 7.899 din. Bruto osebni dohodek na de-
lavca je nad poprečjem gorenjske regije, neto osebni dohodek pa pod poprečjem glede na to, da je prispevna stopnja interesnim skupnostim najvišja v re-BU!'
/aloženosl |гца z osnovnimi življenjskimi dobrinami v občini je bila slaba. Nismo uspeli ublažiti pomanjkanja posameznih vrst živil. Vzrok lahko iščemo v tem, da nimamo oblikovanih občinskih blagovnih rezerv enomesečnih zalog (olje, sladkor, moka). Letos bo potrebno poiskati maksimalne možne finančne vire, da bi te zaloge ustvarili.
Na področju skupne porabe lahko v prvem polletju ugotovimo, da se je gibala v skladu s predvidevanji resolucije in s sklenjenim družbenim dogovorom (resolucija določa, da smejo sredstva za skupno porabo v primerjavi z letom 1979 porasti največ za 13%). Izvirni prihodki SLS za družbene dejavnosti so tako v primerjavi z lanskim polletjem večji za 20%, in so daleč pod stopnjo rasti dohodka gospodarstva v občini (36%). Sredstva izobraževalne skupnosti so se povečala za 27%, skupnosti otroškega varstva za 27%, kulturne skupnosti za 22%, telesnokulturne skupnosti za 20%, socialnega skrbstva za 23%, skupnosti za zaposlovanje 51% in skupnosti zdravstvenega varstva za 14%.
Za konec pa še nekaj o področju cen. V občini smo se v drugem tromesečju letošnjega leta pri povišanju cen storitev zavzemali za izvajanje politike cen na podlagi dogovora. Pred-nosj so imele tiste storitve, katerih ravni cen so bile v izrazitem nesorazmerju s cenami podobnih storitev na občinski in regijski ravni (obrtne in gostinske storitve zasebnega in družbenega sektorja) ter storitve, v katere je vloženega več živega Mišo Čeplak
ZA MRLIŠKO VEŽICO SO DAROVALI
Sorodniki in sodelavci A ne Martinšek /. Dobru-čeve — 1500 din. Sodelavke Zdenke Kolenc iz Alpine ob smrti njenega može Dušana 1525.— din.
\--J
Sodelavki ANGF.L! TA VČAR oh odhodu v pokoj Želimo še mnogo let trdnega zdravja, v krogu dorruičih pa zadovoljstva in čimboljšega počutja.
Silva Poljanšek iz TOZD Obutev Žiri in Roman Andrejka iz TOZD Plastika Žiri, Dragica Koprpič iz TOZD Prodaja. Na skupni življenski poti jim želimo sreče in medsebojnega razumevanja.
Važno je da vemo • Važno je da vemo • Važno je da vemo
čistilna naprava bo začela poskusno obratovati
Na osnovi sklepov sprejetih na 20. rednem zasedanju sveta Krajevne skupnosti Žiri, z dne 17.2.1977, je SGP Tehnik, TOZD Komunalne dejavnosti Škofja Loka, v sodelovanju s KS Žiri, pripravil ustrezen program za gradnjo primarnih kanalov in čistilne naprave v Žireh. K programu je dala soglasje tudi Občinska samoupravna komunalna interesna skupnost in Skupščina občine.
K Samoupravnemu sporazumu o financiranju gradnje navedenih objektov, so poleg Krajevne skupnosti Žiri, pristopile tudi vse delovne organizacije s sedežem v Žireh.
Na osnovi navedene in ostale tehnične dokumentacije ter odloka o obveznem prispevku uporabnikov za sofinanciranje gradnje, je bilo za navedeno gradnjo odobreno tudi 3.057.000 din kredita Ljubljanske banke Gorenjske na 15 let s 4 % obrestno mero ter 1.750.000 din dotacije Območne vodne skupnosti Gorenjske.
V	decembru 1978 smo pričeli z gradnjo kanalov, medtem, ko se je pričetek gradnje čistilne naprave močno odmaknil, v veliki meri tudi zaradi različnih pogojev in zahtev po dopolnitvah projektne dokumentacije, težav s projektanti in neelastičnosti delavcev, ki dajejo soglasja in dovoljenja, pa tudi prezasedenost izvajalskih kapacitet je prispevala svoj lonček.
Tako je gradnja kanalov še kar hitro napredovala in so s programom predvideni primarni kanali dograjeni v poletju 1980. Naj poudarim, da so na nekaterih odsekih, poleg fekalne kanalizacije zgrajeni še drenažni kanali, v glavnem 20 cm, da se po njih odteka podzemna, drenažna in ostala sorazmerno čista stalna voda.
V	času gradnje primarne kanalizacije, je bilo sicer nekaj hude krvi oziroma različnih mišljenj predvsem med lastniki zemljišč in izvajalci, danes pa so k sreči vsa nesoglasja pozabljena in so pošteni prebivalci Žirov ponosni, da je na področju odvajanja odpadnih voda v Žireh toliko narejenega.
Gradnja čistilne naprave je bila začeta v letu 1980. Izvajalec del je SGP Tehnik, TOZD Gradbeništvo, Hidrometal Mengeš je pripravljal opremo že v letu 1979, Inštalacije so se vključile v letu 1980, Loka-invest z nadzorom pa že v začetku leta, oziroma že v za-
četku gradnje. Tempo gradnje je bil primeren, z izjemo prekinitev, ki so nastale zaradi nujnosti dograditve nekaterih objektov v Žireh. S prekinjanjem del pa se investitor ne strinja. Objekti z opremo in inštalacijami so bili dokončani 20. 10. 1980, medtem ko bo treba v naslednjih mesecih obsuti še objekte z zasipnim materialom in nekoliko urediti okolico. Zaprošeno je tudi za pregled objekta za poskusno obratovanje, vendar ne vemo datuma, kdaj se bo republiška komisija sestala. Na vsak način je objekt dograjen toliko, da po mojem mnenju lahko začne s poskusnim obratovanjem.
Želel bi še omeniti, da v tej fazi objekt precej izstopa iz okolice predvsem zaradi zahtev, da se večji del objekta dvigne nad raven visoke vode. Če pa si zamišljamo daljno perspektivo okolice čistilne naprave, ko bo prostor med Kladivarjem, Etiketo in Alpino pozidan z dodatnimi industrijskimi objekti, ki bodo na še mnogo višje od sedanjega terena; med čistilno napravo in reko Soro pa si zamislimo še cesto, ki bo precej dvignjena nad obstoječim terenom, je zadeva drugačna. Cesta naj bi služila tudi kot urejena bre-žina regulirane struge Sore, teren okrog čistilne naprave bo še nasut. Tako vidimo, da se bo objekt bolje vklapljal v končno urejeno okolico.
Lani se je začela tudi gradnja uličnih kanalov in hišnih priključkov, ki je pravzaprav zacvetela v letu 1980. Tako -je z združenimi močmi KS Žiri in številnih zainteresiranih občanov, z nekaj drugimi delavci ter ob sodelovanju TOZD Komunalne dejavnosti in Remont-gradenj Žiri, uspelo samo v letošnjem letu položiti 4310 m ulične kanalizacije in hišnih priključkov. Tako kot pri vsakem delu, je bilo tudi tu nekaj razbuijenj in težav, še več pa lepih trenutkov posebno, ker se vsak zaveda, da opravlja koristno delo za sebe in sosesko oziroma kraj in da bodo te trajne dobrine koristili sami v naslednjih letih; ostala pa bo tudi pomembna dobrina za zdravje vas, dobro okolje in počutje ter manjše stalne stroške in boljše koriščenje zemljišča, vse to pa bodo še bolj znali ceniti pozni rodovi. Zato sem prepričan, da je v ljudeh ostalo še dovolj zanosa in dobre volje in bodo z grad-
njo nadaljevali. Tako bo ob letu s kanalizacijo opremljen strnjen del Žirov med Rakulkom in Račevo, posamezne kanalske veje pa se bo verjetno gradilo tudi na desnem bregu Rakulka in v Starih Žireh.
O tehničnih in finančnih podrobnostih, pa tudi o tehničnem in finančnem prevzemu objektov pa boste lahko več izvedeli v eni naslednjih številk.	Direktor TOZD:
Ivun КК1ЧС, dipl. ing.
Preselili smo se
1'redscdnik gradbenega odboru I.oj/,c Kopač nas je obvestil:
Novi objekt v izmeri 3.200 kv. m namenjen za SKLADIŠČI", (JOrOVIII IZDELKOV je dokončan. 20. oktober je rok, ko naj bo opravljena preselitev vse obutve i/, dosedanjih prostorov.
Svečane otvoritve ob lej priliki ni bilo, saj smo sredi stubili/.aeijskega obdobja.
Drugi pomemben dogodek predvsem /a naše delavce na Colli je tale:
Dne 9. oktobra je bila s SCH' »TRIMOR-IK« Ajdovščina podpisana pogodba o nripravljalnib gradbenih delih za gradnjo obrata na Colli. Če ne bo nastopilo kaj nepredvidenega, bodo ob i/.idii lega glasila na gradbišču že brneli gradbeni stroji, ki bodo opravljali zemeljska dela. I'<> večletnih pripravah in obljubah bomo končno le pričeli tudi s to gradnjo.
Sprejeli smo temelje planov
razgovor za urednikovo mizo — razgovor
v ruzgovoru so sodeluvuli: Venčeslav Ambrožič, direktor Kliidivarju, Anton Oliki k, direktor Ktikotc, Bojan Starman, dirik-'"f 1'oliksa, Roman Zor, direktor Remont — gradenj in Tomaž Košir, direktor Alpine.
Razgovor sla vodila Srečko Kr/.nožnik in Nejko 1'odolinik, 'spiske je pripravila Anuška Kavčič, fotoKriifije pa Krigita (iro-šilj.
ViiKislav AMBROŽIČ:
, V naši delovni organizaciji "Damo kar veliko problemov, katerimi sc seveda ukvarjamo. 1'ri tem bi se opredeli! na vrsti problemov, to so "sti, ki nastajajo zaradi zu-'iiinjih vplivov, na katere lahko iianj vplivamo, druge vrste Problemov pa so tisti, ki na-!''чјај() v delovni organizaciji bi jih morali sami reševati, '^led prve lahko uvrstimo pred-premalo razvito stroje-Bnidnji) v Jugoslaviji, v katero ^P'ida tudi naš program. Vemo, je strojegradnja ena po-"iL'mbnih industrijskih panog ^ Jugoslaviji, ki je potrebna hitrejši razvoj in za zmanj-Vanje odvisnosti od ino-'•'-■mskih tehnologij. Poleg le vrste industrija potre-j)''je tudi dobro razvito spreni-'j^joč'o industrijo, katere pro-Sjiim je tudi proizvodni program ^ludivarja.
Naš program je zaradi tega širok in seveda s pre-'^''jhnimi količinami, vendar '^točasno ne moremo in tudi smemo na silo zoževati Pfograma. To je naš osnovni problem, na katerega težko kaj Pfida vplivamo. Iščemo po-^ezave v S()ZD-u, zaradi tega \'4o se tudi povezali v SOZD '"Združena podjetja strojegradnje) na osnovi katerega ^^^lirno usmerjati naš razvoj iskati variante specializacije kooperacije.
Računamo, ila bomo v na-^Kdnjeni srednjeročnem ob-"obju uspeli rešiti to proble-^stiko bolje kot smo jo re-®vali doslej, to pa je tudi Osnova za nadaljnje snovanje I '^•'Zvoja in investicij.
Če govorim o notranjih Problemih, bi izpostavil pro-лт postopnega privajanja na industrijske proizvodnje, I tako imenovano večjo de-' dela, na odgovornost in
|'''scip|ino ; plasti
1977 smo investirali okrog 3 milijarde, s tem ko smo v prejšnjem letu imeli 2,5 milijardi bruto produkta. To je prav gotovo velik skok, s tem pa smo pridobili osnovne


џ" ж
do delovnih nalog, I tako imenovano tehno-' °Sko disciplino. Pri nas postopoma prehajamo na to, da se specializarajo za posa-^^zne vrste delovnih nalog, razliko od tistega obdobja, so pri nas še hoteli, da bi imel širše znanje in s tem I Pokril več področij istočasno. Smo tudi v razmerah, ko
'■mo
precej investirali; v letu
zmogljivosti za našo proizvodnjo. I'() naravi samega investicijskega dela in ob upoštevanju, da je treba vračati kredite, smo v letu 197У in 1980 v največjih finančnih težavah. I emu pa, se pridruži še problem slabe likvidnosti bank in razmeroma majhna finančna sposobnost celotnega gospodarstva, zlasti tistega kroga, s katerim naj bi mi zaključevali reprodukcijsko verigo in sovlagali v skupne naložbe.
Prav zato se toliko bolj ukvarjamo z interno problematiko, zmanjšujemo zaloge, jih hitreje obračamo, istočasno pa iščemo možnosti, da se prebijemo iz poinvesticijskega obdobja, ko je naša krivulja anuitet in obremenitev v letu 19X0 in 1979 naraščala, medtem, ko bo v letu 1981 in 1982 padala, kar pa bo vplivalo na ustvarjeni dohodek.
Nekatere proizvodne programe bomo morali opuščati, še raje pa bi jih prepustili v kooperacijo drugim, da bi mi lahko tiste kapacitete, ki jih imamo, usmerili v programe, ki so bolj potrebni in tudi tehnično na zahtevnejšem nivoju. Pri nas imamo sedaj tri glavne programe: Prvi je program hidravlike, ki predstavlja približno 60 % našega
celotnega proizvodnega programa. V ta program spadajo: proizvodnja tlačnih komponent, elektromagnetov ter zračnih sistemov in naprav. Že samo to področje je preširoko zastavljeno in pojavljajo se potrebe po specializaciji in ko-operacijskih odnosih, ki pa jih zaenkrat še nismo uspeli razviti, ne moremo pa tega programa zoževati, ker bi bili potem na tržišču premalo kompletni ponudniki.
Drugi, starejši program Kladivarja, pa je program vibracijskih dodajalnikov, ki ga širimo v program tako imenovanih strežnih funkcij, kar pomeni izdelava posebnih napravic in sistemčkov, ki v ve-likoserijski proizvodni industriji zamenjujejo ročno delo na tistih področjih, kjer so težki delovni pogoji (vročina, slaba klima, fizična dela). Tudi ta je take vrste, da ga moramo širiti, poleg tega pa je povezan tudi z avtomatizacijo industrije in proizvodnje.
Tretji pa je program kooperacije z inozemsko firmo Festo Pnevmatic na področju proizvodnje tlačnih komponent. Ta vrsta kooperacije nam daje dva pomembna vidika: ustvarja nam minimalno potreben devizni priliv, drugič pa našo tehnologijo lažje primerjamo in razvijamo ob zahtevah razvitega zahodnega inozemskega tržišča.
Ni-jko I'ODOItNIK:
Kakšni pa so prohlemi glede iivo/ii, o/.iroiiiu i/,vozji?
Vinčfslav AMHROŽlC:
Naš program temelji v pretežni meri na domačih surovinah in domačih polizdelkih. Le izjemoma se poslužujemo tega, da določene surovine ali polizdelke uvažamo, tako da glede uvoza pri nas ni hujših problemov.
Kooperacija pa nam omogoča, — del kooperacije pomeni izmenjavo delov izdelkov, 20% pa nam daje čistega deviznega priliva, ki kar zadošča za naše sedanje potrebe.
Po vseh naših ugotovitvah bi mi lahko tudi izvažali. Vendar so naši izdelki v glavnem take narave, da bi jih morali uvažati, če bi bila naša ponudba na domačem tržišču premajhna. Če pa bi naše izdelke tudi izvažali, bi tako dosegli samo to, da bi nekdo drug moral več uvažati takšnih ali podobnih izdelkov.
Vendar je v našem srednjeročnem planu tudi to, da bomo izvozili približno 20 do 30 % našega proizvodnega programa.
Nejko I'ODOIiNIK:
Kako pa ste v temeljih plana zapisali svoje kadrovske potrebe. Koliko ljudi boste potrebovali v prihodnjih petih lelib?
Venčeslav AMBROŽIČ:
Vsekakor razvoj Kladivarja sloni tudi na nekaj večjem zaposlovanju ljudi. Naša DO je usmerjena tudi k temu, da stalno šola in štipendira svoje delavce (tako z rednim štipendiranjem, kakor tudi z rednim dopolnilnim izobraževanjem).
Računamo, da se ho določen del ljudi še vedno zaposloval v Kladivarju; tu mislim predvsem na ljudi iz Žirov, vendar še vedno premalo dolgoročno razmišljamo o možnih kadrovskih rešitvah v Žireh samih, ker v planih ne upoštevamo resnične potrebe zaposlovanja ter kakšne profile bi lahko zaposlovali in končno, kolikšen je vpliv nove tehnologije na zmanjševanje števila zaposlenih.
Meilim, da v naslednjih petih letih v Žireh ne bi smelo biti brezposelnih. Pri pametnem načrtovanju razvoja posameznih delovnih organizacij v kraju v naslednjem srednjeročnem obdobju tudi ne bi smeli imeti problemov pri zaposlovanju.
V Kladivarju računamo, da bomo v naslednjih petih letih od sedanjih 220 ljudi lahko povečali oz. zaposlili še približno 100 ljudi.
Nejko PODOBNIK:
Kako bi lahko dosegli še boljše povezovanje z delovnimi organi/.ueijami, ter vračanje delovnih kolektivov v reševanje krajevnih problemov?
Venčeslav AMBROŽIČ:
Čeprav smo ravno v obdobju, ko se pogovarjamo o srednjeročnih planih, je to tudi obdobje, ko smo najmanj sposobni realno programirati, ker smo obremenjeni z velikimi in nujnimi nalogami in smo pri tem delu včasih zelo kampanjski. Kljub temu pa menim, da s krajevno skupnostjo kakor tudi ostlimi DO v kraju dobro sodelujemo in menim, da ni problema, ki bi se ne dal rešiti, vendar pod pogojem, da smo za neko stvar zainteresirani, vztrajni in tudi potrpežljivi, da izpeljemo do konca.
Nejko PODOBNIK:
Kako se boste odločili v /vezi s poslovnim programom? Venčeslav AMBROŽIČ:
Pred seboj imamo samo dve varianti: ali iz sedanjega programa izločimo nekaj za-
razgovor za urednikovo mizo — razgovor
nimivih programov in te programe prilagodimo današnjim kapacitetam in to razvijamo ter se primerno povezujemo z ostalimi delovnimi organizacijami strojegradnje, ali pa da uspemo zagotoviti pogoje za novo investicijo, ki naj bi jo realizirali v letu 1983, in razširimo naše kapacitete približno trikratno, z močno tehnologijo, moderno opremo in razmeroma majhnim povečanjem zaposlenosti, To pa nam daje tudi pogoje za primerno kooperacijo.
V srednjeročnih planih imamo tudi predvidene povezave, oziroma kooperacije z nekaterimi domačimi delovnimi organizacijami, in izven kraja, sovla-ganje v inozemstvu, kot tudi ustanavljanje manjših podjetij oziroma obratov v inozemstvu. I a pot se nam zdi tudi normalna in kompleksna. Nujno je, da se čimveč povezujemo z inozemstvom, zlasti na področju hidravlike.
Menim, da je Kladivar uspel v zadnjih desetih letih precej dvigniti svoj ugled tako v Jugoslaviji, kakor tudi v tujini.
Nijko PODOBNIK:
Kiiko bi koiiRMitiruli izjavo, du rii/.iiiišljule o invcslicijuh, ol) Icm siv |Ki kršitelji?
Voncslav AMBROŽIČ:
Će si »kršitelj«, ni rečeno, da ne smeš misliti o nadaljnjem razvoju. Vendar očitana kršitev je manjši primer, tu gre za naš stari proizvod indikator napetosti, ki pri nas predstavlja 0,8 % celotnega proizvodnega programa, ker smo ceno lansko leto želeli izravnati z drugimi prodajalci, ker smo za njihovo ceno zaostajali za 30 %. Naše cene izdelkov so v večini primerov pod uvoženimi.
Anion OBLAK:
Osnovne prostore v Etiketi imamo, sedaj bomo morali gledati še za dopolnjevanje programa in avtomatizacijo.
Stabilizacija ima prav gotovo vplive na sedanje poslovanje naše delovne organizacije. Smo namreč naročilniška proizvodnja in moramo imeti na zalogi vse vrste materialov, ki jih potrebujemo za svoje proizvode.
Ker pa mi nismo neposredni izvozniki, moramo določena devizna sredstva dobiti od naših kupcev v naši skupini ali pa poiskati širom Slovenije, in sicer s podpisovanjem raznih samoupravnih sporazumov o poslovno-tehničnem sodelovanju. Seveda pa to ni lahko. Vsa sredstva, oziroma materiali, ki jih uporabljamo, niso do-
mačega izvora, temveč so iz uvoza, zato večkrat naletimo na težave. Ni Se prišlo do tako kritične točke, da bi morali na primer proizvodnjo ustaviti, vendar se je že zgodilo, da smo morali preusmerjati ali premeščati delavce zaradi pomanjkanja materiala.
Z ozirom na to, da smo naročilniška proizvodnja, ima velik vpliv na našo proizvodnjo druga industrija (tekstilna, čevljarska in ostale vrste industrij, ki uporabljajo naše izdelke). v prihodnje se bomo morali čimbolj usmeriti na domače materiale ter prilagajati tehnologijo materialom, ki jih ponujajo domači proizvajalci, vendar to še ne bo popolnoma rešilo problemov.
Če pogledamo v prihodnost, vidimo, da bomo imeli še precej težav z našimi osnovnimi materiali, zato tudi načrtujemo, da bi vsaj osnovne materiale dobili doma, nekaj pa bi jih izdelovali tudi sami. S tem bi rešili precej uvoznih težav.
Ni-jko PODOBNIK:
Kako bi lahko primerjali naročila izpred pelih lel z današnjimi?
Anton OBI.AK:
Če primerjamo naročila iz prejšnjih let (podjetje se je v tem času močno razvilo) lahko ugotovimo, da so bile količine manjše in ravno sedaj smo pred odločitvijo, ko sc bo potrebno opredeliti, katere so tiste količine oziroma naročila, ki so še ekonomična. Naročil je sedaj še dovolj, vendar se v tem stabilizacijskem obdobju že kaže, da je manj tistih naročil, ki so bila ne-menjena za reklamne namene, več pa je tistih, ki jih izdelki rabijo, da lahko grejo v prodajo.
To pa nas tudi sili, da je potrebno del programa pre-
usmeriti n;i druge izdelke, ki niso le reklamnega pomena, temveč so življenjsko potrebni za izdelke.
Imamo tudi probleme, ko nekatere delovne organizacije od nas zahtevajo izdelke, ki so enaki uvoženim, pri tem pa nam ne nudijo deviznih sredstev, da bi lahko iz uvoženega materiala napravili tak izdelek, ki bi bil enakovreden uvoženemu.
Res pa je tudi, da imamo približno KOO kupcev in da ni možno z vsemi sklepati samoupravnih sporazumov o poslovno tehničnem sodelovanju. Zato smo se omejili na 20 do 30 večjih kupcev, s katerimi se pogovarjamo tudi o dohodkovnem povezovanju in dogovarjamo o deviznih sredstvih. Največ pa se povezujemo v naši skupini (123 — tekstilna in čevljarska, usnjarska).
Z našim največjim suro-vinarjem, (to je MUFLON Celje), se pogovarjamo o so-vlaganju v investicije. To pa je potrebno, če bomo hoteli imeti zagotovljeno surovinsko bazo.
Tako lahko računamo, da bomo nekatere materiale, ki jih sedaj uvažamo, dobili na domačem tržišču.
Pripravljamo pa se tudi na povezovanje z raznimi drugimi delovnimi organizacijami, da bi izboljšali naše skupne programe in razširili možnosti nastopanja na domačem in tujem tržišču, ker tisti, ki bo nastopal posamezno bo prav gotovo odpadel.
Pripravljamo tudi samoupravni sporazum o poslovno-tehničnem sodelovanju s Karto-nažno tovarno iz Ljubljane za izdelavo samolepilnih etiket, ki bi jih vključili v svoje programe. Dogovorili pa se bomo tudi s Termopolom in EG P, da bi delili programe in razvijali vsak svoj program, ker bomo le tako lahko dvignili produktivnost in dosegli večji dohodek, kar je prav gotovo cilj vsake delovne organizacije.
Ni-jko PODOBNIK:
Kuko hi ocenili vlogo Kli-kcle v krujfvni skupnosti?
Anion OBLAK:
Etiketa je manjša delovna organizacija, ki se šele razvija, vendar sc tudi vloga manjših delovnih organizacij v kraju povečuje, to pa prav zaradi stalnega dviganja in razvijanja, ter ustvarjanja svoje lastne poti.
Razvoj industrije v kraju je vsekakor pogoj za napredek in boljše življenje krajanov.
Prav je, da imamo v kraju razvitih več dejavnosti, kajti če
pridemo kdaj v kritično oh' dobje ter ukinitve ene ali vi'C dejavnosti v kraju, je še vedn'' mogoče, da prebrodimo te naj' težje trenutke.
Vse delovne organizacije da* jejo kraju določen tok življenja pogovarjanja, dogovarjanja in končno tudi določen Jej sredstev krajevni skupnosti ki ga nujno rabi za obnovo i" razvoj kraja.
O lede sodelovanja s krajevm' skupnostjo nismo imeli teža*' zgradili smo novo tovarno i" prostore, ki so nam potrebi" za poslovanje.
V investicijo smo šli 1978, ko je bil naš bruto-dukt približno 45 milijonoV' celotna investicija pa 70 m'''" jonov. Vendar smo z dogovaf janjem to investicijo kljub tem" uresničili. Do 1. julija 1981. moramo zgraditi še zaklonišči: o tem se pogovarjamo s Knl^" tijsko zadrugo in Kladivarjc^j' predvsem v smislu skupf" vlaganj. I o je namreč pogoj, da bomo dobili ohr^' tovno dovoljenje za nove pacitete. Res pa je, da skup^^ sovlaganja vzamejo prcci-l časa; treba se ji; namreč dog^ varjati, finančna stiska je vecin'' večja, zato se dogaja, da take investicije precej za^lc čejo.
Nvjko PODOBNIK;
Kako pu si zamišljale I'"" (ločo indiisirijsko cono in ck-lovanje delovnih orgi""' zacij?
Anion OBLAK:
Osnovne funkcije so že z"' črtane, veliko jih je še na P^' pirju, nekaj pa je že narcji:'
"T'	H3
Ze sedaj ugotavljamo, načrt industrijske cone, ki je potrjen pred tremi leti, ni^J začrtanih vseh funkcionali'" potreb, kot jih zahteva sodobna industrijska cona.
To ugotavljamo sedaj, ko nameravamo pričeti z graJnJ"^ gasilskega doma na Dobračcv'
Verjetno se bodo pokazale kakšne pomanjkljivosti, ki j' bo treba še popraviti in dopolniti. To je predvsem cestfj! povezava, ki še ni bila doV') dobro preštudirana, skup"^^ toplarna, katere gradnjo pre"' videvamo v srednjeročni" planu 1985—1990 in za katef;' bo potrebno pripraviti načM^ Dogovarjali smo se tudi P' glede industrijskega omrežj"' kako bo industrijska соп^ vezana na novo razdeli'"" postajo, pa tudi vodovodno i"* ostalo zaščitno omrežje požarno varnost. Tudi to b" treba obdelati kompleksno
razgovor za urednikovo mizo — razgovor
celotno industrijo, ker so pri tem zahteve vedno večje.
Menim, da bi se morali pogovarjati tudi o skupni prehrani, ki jo sedaj rešujejo delovne organizacije vsaka zase.
V okviru industrijske cone bo treba urediti tudi čuvajsko službo, in urediti dostop do industrijske cone ob morebitnih elementarnih nesrečah.
Torej, veliko stvari je še nerešenih. Reševanje pa bo zahtevalo tudi ogromna finančna sredstva, ki pa jih sami prav gotovo ne bomo uspeli zagotoviti.
Nijko I'ODOItMK:
Kak« 1x1 Л vkljtiči'viinjciii "stalili (loloviiili orjiani/iicij?
Anion OKI AK:
1'rav gotovo imajo vse delovne organizacije svoje mesto v industrijski coni. Nekatere ^o že v tej coni, nekatere se pripravljajo, druge združujejo, ^-tiketa ima že začrtan svoj riizvoj ter določen prostor, v katerem se bomo razvijali, prav tako tudi Kladivar in 'Sipina. Tudi za lesno indu-^trijo je že določeno, kje naj postavi svoje obrate. Tudi ''oliks ima svoje mesto v industrijski coni, prav tako tudi Kemont, skratka vse delovne Organizacije v Žireh imajo začrtan svoj prostor v industrijalci coni. Vse to pa je pogojeno '■ Velikimi finančnimi sredstvi
od vsake ilelovne organizacije je odvisno, kako se bo liihko vključila v to. Glede kadrovanja pa bi povedal naslednje:
^i smo v srednjeročne plane ''■Л obdobje 1981 — 1985 za-Pisali, da bomo izboljšali tudi kadrovski) strukturo. To po-nicni, da bomo ljudem, ki jih
imamo, omogočili šolanje oh delu in iz dela, ter dopolnili '■ rednim štipendiranjem. I ako nameravamo dvigniti kvalifikacijsko strukturo, zaposlovanje pa hi povečali največ I ilo 2 %.
. Menim, da bo na področju ^irov v naslednjih letih dovolj, delavcev, če bo šel razvoj v smeri avtomatizacije, predvsem pa bo treba v tehnologijo vključevati več znanja.
S preselitvijo v nove prostore Srno se v naši delovni organizaciji tudi delno reorganizi-■"ali; pripravljamo se, da ustanovimo nekaj novih služb, ki
do sedaj še nismo imeli.
Sedaj imamo raz vojno-te h-n<čni sektor, ki se ukvarja z novostmi in raziskuje nove mož-nosti na področju tehnologije l'-'f pripravlja nove programe 'n proizvode, ki bi bili čimbolj-
ši. Ustanoviti nameravamo tudi organizacijsko službo, ki bi se ukvarjala z organiziranjem delovne organizacije, uvedli pa bomo tudi službo za plan in analize. Prav gotovo pa bo potrebno stremeti tudi za tem, da bi nekatere stvari obdelovali tudi na računalniku.
Kojan S I ARM AN:
Moram povedati, da ima naša delovna organizacija, ki je med manjšimi v kraju, precej problemov, saj se marsikje pogovarjajo o prihodnosti Poli ksa, celo o vprašanju obstoja te delovne organizacije.
Poudarjam, da smo mi odprti ter podpiramo vsako obliko združevanja ter programsko povezovanje. Naši ljudje pa so zelo občutljivi na izjave, ki jih lahko slišimo v zadnjem času. Res je, da Poliks ( TOZD Obutev) izdeluje 80 % samo za Alpino in se uspešno dogovarjamo in sodelujemo na vseh področjih. Smo za to, da sklenemo samoupravni sporazum o poslovno tehničnem sodelovanju s katerim-koli tozdom v Alpini, saj izdelujemo tako obutev, po kateri je veliko povpraševanja na tržišču in naročil imamo vedno dovolj. Pri tem pa nastajajo problemi, ker nimamo ustreznih prostorov in strojne opreme. Imamo pa še precej rezerv v notranji organizaciji. Nujno bi morali prostore obnoviti, vendar pri tem nismo dobili soglasij, kajti občinska politika je usmerjena k temu, da bi se povezali in s tem dobili prostor.
Tudi v tozdu Kovinarstvo smo dovolj odprti za vsako vrsto dogovarjanja in smo pripravljeni sodelovati z različnimi vrstami programov.
Narobe je, ko se govori, da Poliks nima proizvodnega programa. Proizvodni program
Poliksa zajema objekte klima-tizacije, prezračevanja ter uvaja tudi serijsko proizvodnjo. Na referendumu smo tudi že sprejeli temelje planov tozdov, kjer smo zapisali, da se v proizvodnji povečuje delež serijske proizvodnje, ker je delo na terenu povezano z večjimi težavami. I ako smo se na tem področju s samoupravnim sporazumom povezali z Loško tovarno hladilnikov, pogovarjali pa smo se tudi s Kladivarjem.
V	TOZD Obutev imajo najnižje osebne dohodke v občini. OD lahko povečujemo glede na dohoilek in ravno sedaj smo se dogovorili, da jih bomo povečali za 10%, vendar so kljub temu na zboru delavcev ali pa na sestanku družbenopolitičnih organizacij soglasni, da bodo združevali delo še naprej v svoji temeljni organizaciji in tudi za precej višje osebne dohodke ne bi nihče šel kam drugam. Torej, pripadnost delovni organizaciji je res velika in tega bi se morali zavedati vsi. Tako pa nam nihče ne pomaga, da bi lahko investirali, kar je res nujno, vendar si tega brez bančnih kreditov vsekakor ne bomo mogli privoščiti. Naš skupni prihodek _ bo letos okrog 68 milijonov, investicija pa 60 milijonov. S poslovnim skladom bi tako pokrili le 30 milijonov, brez bančnih kreditov pa to ne bo mogoče.
Sedaj se prizadevamo na področju sovlaganj in sklepamo samoupravne sporazume o dolgoročnem sodelovanju. Zavedamo se, da moramo s sovlaganji zbrati okrog 40 % sredstev, kljub temu pa bomo morali zbrati še približno 40 % bančnih sredstev.
Po temeljih plana je v naslednjih petih letih predvidena akumulacija v TOZD kovinarstvo 55 milijonov, v TOZD Obutev pa 20 milijonov.
V	tem srednjeročnem obdobju imamo v TOZD Kovinarstvo dve osnovni nalogi in sicer povečati delež serijske proizvodnje, nadalje razna gradbena dela, strojne dele, prezračevanje in klimatizacijo. Tu moramo upoštevati tudi kadrovske možnosti in glede na to se bomo preusmerjali počasneje.
TOZD Obutev pa bo še naprej izdelovala lažjo vrsto obutve, z iskanjem možnosti za preusmeritev in iskanjem drugega programa, ki se bo bolje lahko povezoval s tozdom Kovinarstvo in bo kasneje skupaj
z njim v industrijski coni v novih proizvodnih prostorih.
Še enkrat bi poudaril, da v Poliksu smo za združevanje, ki pa mora temeljiti na konkretnih osnovah. Povezovanje prav gotovo prinaša poslovni uspeh in dohodek in nujno bi morali enotno nastopati na tržišču, vendar brez kakršnekoli formalne zveze in v takem dolgoročnejšem sodelovanju se bomo prav gotovo povezovali na različne načine.
I iimiiž KOŠIR:
Pravzaprav je težko govoriti o problemih Alpine za naš časopis. Vsi namreč vemo, da se o tem dogovarjamo neprestano, v časopisu Delo-življe-nje pa o tem pišemo mesec za mesecem.
Kljub temu bi omenil nekaj stvari:
Ena osrednjih težav je prav gotovo pomanjkanje proizvodnih zmogljivosti za izdelavo zgornjih delov obutve. To je brez dvoma osnovni problem. Montaža je sposobna napraviti veliko, medtem pa se šivalnice tudi tehnološko niso toliko razvijale in tu nastopa ozko grlo. Tako položaj sedaj rešujemo s sodelovanjem zunanjih poslovnih
partnerjev. Viko Varaždin na primer izdela za nas kar tretjino gornjih delov.
Nejko PODOBNIK:
Kak«) pa ■)(> Alpiiiii pri-pnivljvnu na bodočo olimpiado v Sarajevu leta 1984?
l omaž KOŠIR:
Predvsem mislim, da smo oblikovali že solidno kolekcijo. Drugo kar je pomembno, je dejstvo, da tudi naše cene jiiso previsoke. Naslednja pomembna postavka v našem uveljavljanju na tržišču je tudi ustrezna ekonomska propaganda. Sodim, da smo tudi pri tem napredovali in storili, kar je bilo potrebno.
razgovor za urednikovo mizo -
še nekaj bi omenil. To je naše prizadevanje in uspehe pri razvijanju tekmovalnih smučarskih čevljev za mlajše in tudi starejše tekmovalce. Sodelovanje z mladimi smučarskimi rc preže n tan ti je bil dober začetek pri našem uveljavljanju, saj sedaj lahko rečem, da je vse nastalo že pripomoglo k temu, da je javno mnenje primerno obveščeno in vsi vedo za naše zmožnosti. Pomembno je tudi, da niso več problem količine, ki jih zahteva med drugimi tudi jugoslovansko tržišče. Če tega ne bi zmogli, bi konkurenca lahko osvojila tržišče, mislim pa, da bomo z letošnjimi 280—300 tisoč pari zadostili vsem potrebam. Če bo tržišče zahtevalo še več, bomo lahko napravili tudi to. Seveda bomo ob tem morali odpraviti nekaj ozkih grl.
Ni-jko PODOBNIK:
Kaj pa удИпцс iii konirola luid njimi?
I omuž KOŠIR:
Ena osnovnih pridobitev pri tem je prostor, ki smo ga nedavno dobili z novo gradnjo. Tako borno vsaj imeli vse skupaj in bo delo lažje.
Kar zadeva samo znižanje zalog, pa bomo storili vse, da bi jih odpravili.
(opomba: izvedeli smo že, da so tisti, ki lahko vplivajo na zaloge že vključeni v akcijo, pripravljajo poročilo o vzrokih zalog in predloge o možnostih odprave).
Roman /OR:
Med največjimi težavami Remonta je brez dvoma pomanjkanje kadrov, od delavcev do strokovnjakov.
To se med drugim odraža tudi v samem delu, na primer pri kanalizaciji. Tempo je tudi zahteven, krajani zahtevajo, da pred zimo opravimo čimveč in tako se dogaja, da dela niso finiširana (pospravljena).
Drug problem, ki bi ga omenil je malomaren odnos do družbene imovine. Gradbeni material leži povsod in še druge stvari so.
Mislim, da bomo nekaj pridobili z novim gradbenikom, da se bodo stvari bolje urejevale.
Naslednje kar bi omenil pa se nanaša na krajane. Namreč, nekateri zelo neredno plačujejo rayune tako tako za usluge pri gradnji, kakor tudi za smeta-rino.
Tako stanje lahko traja seveda le nekaj časa. Očitno se bomo primorani posluževati mandatnih tožb. Ce povem, da je trenutno za 160 starih milijo-
nov neplačanih računov, si lahko mislite, kaj to pomeni za našo majhno delovno organizacijo. Kljub temu je naša likvidnost še vedno dobra.
Finančne probleme torej imamo, moram pa reči, da smo v zadnjih dveh letih in pol veliko naredili. V nekem smislu pa letos začenjamo nanovo: gledati smo začeli v prihodnost in smernice za naše delo postajajo realna perspektiva in nekatera mnenja, da taka delovna organizacija ne more obstajati, niso na mestu.
Naj omenim še en problem v zvezi s prejšnjim. V določenem trenutku ko se otepamo s finančnimi težavami (ne-
plačani računi krajanov in drugih), delavci seveda morajo dobiti plače. Ta fazni premik lahko povzroči, da začasno kršimo resolucijo. Z reorganizacijo skupnih služb bomo poskušali to reševati hitreje in bolje. »Začasnega kreditiranja« tistih, ki ne plačuje materiala in drugega takoj, ne bomo več imeli.
Tole možnost bi izkoristil, da krajane obvestim, da smo sposobni s sodelovanjem zunanjih sorodnih delovnih organizacij (v pogledu mehanizacije, materiala in kadrov) v Žireh prevzeti gradnjo smetišča, dela na pokopališču s sredstvi referenduma pa tudi gradnje gasilskega doma.
Ob tem pa je seveda pomembno, da razvijamo dobro sodelovanje z organi KS in drugimi dejavniki v kraju. Moram reči, da ta odnos ni vedno najboljši, saj o marsičem, kar se pripravlja, sploh nismo obveščeni.
Nejk« PODOBNIK:
Ali plunirule liidi sociohiivjše izvajanje- komunalnih del, ki jih že sedaj opravljale, na primer odvoz smeli?
Roman /or:
Seveda načrtujemo izboljšanja, pri tem celo razmišljamo o izboljšanju sortiranja odpadkov in sekundarnih surovin, vendar zato še ni mamo ustreznih možnosti.
/uključek: Probk'mov
v žirovskili delovnih organizacijah torej
ne manjka. Pomembno pa je, da rešitve iščemo kar hitro in na sodobnejši način. Ze lo je jamstvo, da bodo uspehi še večji. Razumljivo pa seveda je, da so še negativni pojavi.
S temi bo treba presekali čimprej. Tako bodo žirovske delovne organizacije še hitreje napredovale in še več lahko pris|№vule za razvoj kraja.
S lo željo uredništvo tudi čestita vsem delavcem žirov-skih delovnih organizacij ob krajevnem prazniku.
Žirovski občasnik
To je časopis za kulliirna in druihenu vprašanja na Žirov-skem. Izdaja ga literarna sekcija D I'D Svoboda Žiri.
Ob času letošnjega kulturnega praznika izide prva številka novega časopisa Žirovski občasnik. Tako zapolnimo še eno belo liso v sicer že kar pestri podobi žirovskili sredstev javnega obveščanja: Delo-življe-nje, Kladivar, Iskrice ter lokalna radijska postaja (LRT) Žiri.
Naš občasnik noče biti zgolj še en (konkurenčni) obveščevalec zraven že tuištetili; biti noče njih dopolnilo. V njem se bodo objavljati prispevki, ki mogoče ne zanimajo najširšega kroga živorskih občanov, so pa trajnejše narave in objave potrebni.
Okrog njega naj bi se zbirali tisti Žirovci in prijatelji Žirov, ki zmorejo kaj dobrega napisati in so dejavni v kulturnem Življenju kraja. Tisti občani obenem sestavljajo in predstavljajo na novo ustanovljeno literarno sekcijo pri Dl'D Svoboda; le-ta mora postati literarno interesni medij in s tem središče raziskovanja in zbiranja gradiva o gospodarski, politični in kulturni preteklosti ter sedanjosti Žirov, iz katerega hi jeseni 1983 — leta ob 40-letnici osvoboditve našega kraja iz prve ljudske oblasti na Gorenjskem izdali Žirovski spominski zbornik.
Kakor pove že samo ime, ho občasnik časnik, ki izhaja občasno. Prva številka je posvečena krajevnemu prazniku, 25-let-nici Dl'D Svoboda Žiri in 75-letnici ustanovitve TD Sokol Žiri. I'rinaša govor Ivana Regenta, ki ga je imel ta slovettski delavski tribun leta 1955 v Žireh ob priliki ustanovitve Svobode in odlomke iz sokolske kronike — zgodovinska besedila torej, ki so bila že davno izrečena ali zapisana, so pozabljena, čeprav še zmeraj zgovorna.
Občasnik ho objavil aktualne zapiske: o sedanjem ekonomskem trenutku Žirov, o stanju v kulturnem življenju kraja, o adaptaciji velike dvorane Zadružnega doma, v žirovskem kulturnem domu . . . Tu boste lahko prebirali tudi leposlovne prispevke: pesmi Andreja Ta-gona-Ogareva, vojnega dopisnika XXXI. divizije, Franca Kopača in Petra Nagliča ter zapis Matevža Pečelina o Smre-škem jezeru.
Oh pomanjkanju sredstev smo .se v duhu stabilizacije odločili za tisk v ciklostilni tehniki. Računamo pa na pomoč in sodelovanje alpinskega časopisa Delo-življenje, ki bi bila v tem, da bi občasnik kdaj izšel kot njegova priloga.
Miha NAGLFČ
Kako ustvarjamo
Besedo imajo delavci nabavne službe
v vrsti predstavitev posunic/iiiii lozdov, sektorjev iili služb tokrat predstavljamo delo v nabavni službi. Resda niso sodelovali v ra/govoru vsi delavci, ki sodijo po organizacijski shemi v nabavno službo, saj je to praktično nemogoče, vendar u|)amo, da boste vsaj okvirno spoznali našo nabavo. Ob tem seveda glavne naloge, ki jih tu opravljajo, težave, ki se л njimi srečujejo, uspehe, načrte ...
W J
W J
Angelca Jezeršek In Anica Cokan
Najprej smo se ustavili pri nabavnih referentih, ki prav gotovo predstavljajo pomemben člen v naši nabavi, pa tudi v Sodelovanju z ostalimi delavci v tovarni.
lu delajo: Peter Kosmač, ki Ji-' zadolžen za nabavo plastičnih "las in embalaže, peta, napetni-kov in drugih spodnjih mate-rialov: Milena Lukančič "rganizira nabavo dela spodnjih materialov in embalaže; Miluška Poljanšek je zadolžena za nabavo podplatnega usnja in fornitur, Milka Pivk za na-havo zgornjega umetnega Usnja ter naravno in umetno podlogo; Mirko Končan pa je '■'■'ferent za nakup materialov Za vzdrževalce.
Nabavo naravnega zgornjega Usnja, poleg svojih dolžnosti Vodje domače nabave, organizira Lojze Koleno.
vinarji mnogo več dogovarjanja, usklajevanja in seveda tudi časa. Idealno bi bilo, da bi se z našimi materiali mogli vključiti v proizvajalčeve barve, pri tem pa bi seveda že pri sestavi kolekcije morali sodelovati ljudje iz nabavne službe.
Kar zadeva zaloge in evidenco zalog bi povedala še to, da imamo referenti vsak zase točno evidenco o naročenih materialih, dobavljenih in zalogah, ki so v skladiščih. Tako lahko pravilno reagiramo. Seveda je pri tem zelo važno, da je sodelovanje tudi z delavci izven naše službe kvalitetno in sprotno (vodje programov, planski oddelek, skladišča).«
Poglejmo, kaj so nam povedali nekateri izmed njih!
Milka PIVK pripoveduje; »Moje delo se začne, ko pridejo naročila iz planskega oddelka. Mislim, da je ta način dober, vendarle nastajajo problemi, posebno bi omenila naročanje majhnih količin, kajti proizvajalci surovin neradi sprejemajo taka naročila. Za nas, kot Alpino, je tako naročilo tudi dražje, saj na primer Sava Kranj za naročila pod 500 metrov zahteva poleg osnovne cene še dodatne 3 stare milijone. Če je takih naročil torej več, je razumljivo, da zapravljamo mnogo denarja. Naj vam povem en sam primer: pri artiklu VISTOB, kjer je nastopalo 15 barv, smo dobili potreb- za 305 kar 8 krat za eno samo barvo.
Drug problem, ki bi ga izpostavila, so kratki dobavni roki. Letni plan nam na žalost ne more pomeniti dovolj dobre informacije, ker je vse odvisno kako prihajajo naročila iz planskega oddelka.
Naslednje, kar bi omenila, je problem deviz. V zadnjem času so se pojavile zahteve proizvajalcev, na primer Save, da moramo odstopati devize. Pri enem samem materialu naj bi za na primer 200 din plačali 152 dinaijev v devizah.
Včasih naletimo na primere, ki jih sami referenti ne moremo rešiti. Tedaj se pogovorimo z vodjem domače nabave ali vodjem nabavne službe.
Težave so pri novih materialih; takrat je treba s suro-
Očitno je, da je prav podražitev nafte močno vplivala na podražitev nekaterih materialov, tako doma kot v tujini.
V kartoteki, ki jo vodim, sledim dnevnim cenam. lx'-te sporočam tudi kalkulantom, da jih lahko upoštevajo pri sestavi normativov.
Ivu ERZNOŽNIK: Ukvarjam sc s spremljanjem planskih cen in primerjanjem teh z dejanskimi nabavnimi cenami. Planski cenik izdelamo na osnovi decemberskih cen, ob tem pa seveda pri nekaterih materialih lahko že upoštevamo predvidena povišanja, ki nam jih sporočajo nekateri proizvajalci. Ta planska cena je povišana za 1 % za stroške prevoza.
Pri letošnji nabavi že lahko ugotavljamo velika povišanja. Naj omenim le nekatere materiale. Umetno usnje se je podražilo cxl 20 do 50 %, gumijasti podplati od 20 do 40 %, tekstih od 18 do 47 %, kovinski izdelki od 13 do 30 %. Najbolj pa so se podražile kemikalije, od 30 do 140 % (apreture 140 %, kar pa ne predstavlja tako velike vrednosti). Težje je pri lepilih, kjer je povečanje od 30 do 123 %, vemo pa koliko lepila rabimo. Tudi kartonov gre ogromno, podražili pa so se od 65 do 75 %.
Peler KOSMAČ: V zadnjem času nastopajo težave zaradi deviz. Sava v Kranju uvaža surovine za lepila in zato je razumljivo dejstvo, da od nas zahtevajo devize. Teh pa nikoli ni dovolj. Isto velja seveda za plastične mase iz uvoza.
Z notranjki, kijih naročamo v TRIU v Tržiču, je manj problemov, saj so dobave praktično dnevne. To je tudi ugodno, ker ni zalog. Problemi so drugje; notranjki se pri nekaterih artiklih ne prilegajo dobro na kopito, kar se sicer pojavlja le pri nekaj artiklih, vendar se to vleče že več let. Peko in Planika naročata notranjke na standardna kopita in nimata toliko težav, pri nas pa se to pojavlja zlasti pri nekaterih artiklih z visoko peto.
Omenil bi problem desortira-nega blaga. Ko mi naročimo podplate, na primer, pri nekem proizvajalcu, le-ta izdela nekaj številk, mnogokrat pa ne celotnega asortimana. Podplati pridejo v tovarno in običajno takoj v proizvodnjo. Kasneje se pokaže, da ni bilo vseh velikostnih številk, čeprav je količina ustrezala. Take stvari bi bilo seveda koristno reševati že pri vhodni kontroli, vprašanje pa je, če je to mogoče. Evidenco v zvezi z nabavo bi mogoče tudi kazalo poenostaviti, vendar za sedaj za naše vsakdanje delo še ne vidim drugih rešitev.
Milena I.UKANČlC: Največ časa prav gotovo vzame nabava kartonov, pa tudi z etiketami so pogosto težave.
Kako ustvarjamo
Embalažo nam dobavlja karto-nažna tovarna, etikete (papirnate, tekstilne, samolepilne in druge) pa Etiketa Žiri. Težave so predvsem zato, ker ni lepenke, ni papirja in ni svile. Še pred tem opažamo pomanjkanje celuloze, pa tudi izvoz surovin onemogoča hitrejšo nadaljno predelavo. V teh razmerah so težave seveda velike, ker ni možno, da bi vse tovarne, ki potrebujejo embalažo, hkrati naročale podobne artikle. Pred časom smo se o tem že dogovarjali, vendar se zadeve niso bistveno izboljšale. Povedala bi še, da je še težje pri športni obutvi, kjer nastopajo dodatne zahteve.
Pri etiketah nastopajo podobni problemi. Običajno Alpina želi vse v izredno kratkem času, v Etiketi pa se največ zamudijo predvsem z osnutki.
Pojavljajo se tudi primeri slabše kvalitete, neusklajene količine in drugo, naša vhodna kontrola pa ima nalogo, da kontrolira le druge materiale. Reklamacije so možne seveda le v osmih dneh in tako marsikdaj pridemo v zadrego.
Največji problem predstavljajo zunanjetrgovinski predpisi, omejitve o koriščenju ustvarjenih prilivov, po katerem sedaj lahko koristimo le 60 % deviznih prilivov. To pomeni, da od enega izvoženega dolarja blaga, lahko uvozimo le za 60 ccntov. Menim, da bi bila potrebna sistemska rešitev, predvsem pa dolgoročnejša. Tako pa se dogaja, da smo v začetku tega leta lahko uvozili za 1 dolar izvoženega blaga 95 centov, v aprilu 80 centov, od prvega avgusta dalje pa, kot že povedano, 60 centov. Za nas je to še posebno velik problem, ker smo sezonci in so prilivi v glavnem šele v zadnjem tromesečju.
Te probleme skušamo reševati preko samoupravne interesne skupnosti za ekonomske
zervne dele za tekoče vzdrževanje lahko uvažamo. Nastopajo pa problemi dobavnih rokov, kajti včasih je potrebno določene dele šele izdelati, čeprav moramo reči, da nekatere ključne stroje iz Italije dobimo takoj.
V zvezi z uvozom je treba voditi celoten postopek, ki je razmeroma zahteven.
Anita SIANOVNIK: Pripravljam vse potrebno v zvezi z zaključki za uvoz. Tako je potrebno prijaviti posel po ustreznih carinskih tarifah in poskrbeti za carinjenje blaga, po carinjenju pa seveda za plačilo. Torej naloge za plačilo, finančnoračunovodski sektor pa poskrbi za dinarsko protivrednost.
Uvoz spremlja ziihli-vna dokumentacija
Anica GOVEKAR: je odgovorna za uvoz repromate-rialov za obutev; pancerje, tekaške, lepila, zaklopke, itd.
odnose s tujino (SISEOT), kjer pa se stvari le počasi rešujejo. Velik vpliv pri tem imajo seveda drugi organi. Za nas predstavlja velik problem tudi postavljanje limitov posameznih republik za četrtletja. Slovenija je tako svoje možnosti zelo hitro izkoristila in problem nadaljnjega uvoza je bil tu.
Sicer pa je delo v uvozu izredno zahtevno. Obvladati moramo tuje jezike (nem., italijanščino) in opraviti zunanjetrgovinsko registracijo. Poleg tega moramo vsake štiri leta opraviti poseben seminar z zagovorom seminarskega dela, s čimer preverjajo našo strokovno usposobljenost.
Problemi zaradi kratkih dobavnih rokov drobnih naročil, s katerimi se srečujejo v domači nabavi, so za uvoz še toliko bolj kritični, ker so glede uvoza letos stalne spremembe.
Vida OREŠNIK: Odgovorna sem za uvoz opreme in rezervnih delov. V skladu s predpisi smo lahko v drugem polletju uvozili le tri stroje. Pri rezervnih delih razmere niso tako kritične, saj re-
Angelca JEZKRŠEK: Moje delo je vodenje kontrolnika o uvozu. To je spremljanje uvoza v skladu s predpisi, vodenje konsignacije iz naših zastopniških skladišč, plačilo špe-diterskih stroškov, vsa neblagovna plačila, plačila stro; škov sejmov, razstav, honorarjev in drugo.
Delo v uvozu je resdinamično. Odgovornost je velika, saj učinkovitost dela tudi zelo omejujejo različni predpisi in omejitve, ki jih je treba natančno poznati, vendar prav zato pogosto prihaja do slučajev, ko materiala ni doma v postavljenem in dogovorjenem roku. Delavke same pravijo, da delo ni vedno tako zelo deljeno. Samo delo je tako, da je treba priskočiti na pomoč zdaj tu, zdaj tam, da se posli odvijajo. Predvsem je važno, da je vse opravljeno, zato tudi dopust ne sme biti ovira. Letos med dopustom so na primer organizirali dežurstvo, kot vsa leta doslej.
V zvezi s temi vprašanji smo nekaj besed spregovorili tudi z vodjo uvoza Anico COKAN, ki je hkrati zadolžena tudi za
uvoz za plastiko. Povedala nam je, da bi bilo zelo koristno, če bi zahteve pri uvozu poznali tudi drugi delavci Alpine, na nekaterih mestih pa bi morali imeti tudi zunanjetrgovinsko registracijo. Tako bi bili kontakti z inozemstvom mnogo lažji.
Iz uvoza smo se preselili nazaj v domačo nabavo, kjer nam je vodja domače nabave Lojze KOLENC povedal:
Moja osnovna dolžnost je sicer v koordinaciji domače nabave, torej delo pri sodelovanju z referenti. Sodelujem tudi s planskim oddelkom in tehnologi, vodji programov in seveda z vodjem nabavne službe. Če je potrebno, pomagam tudi posameznim referentom, kadar zaidejo v težave. V nabavi imamo tudi nekatera mejna področja, ki ne gredo nobenemu izmed referentov. V tem primeru je to seveda moja dodatna naloga.
Med mojimi delovnimi dolžnostmi pa je tudi nabava naravnega zgornjega usnja. Moram reči, da mi to vzame kar dosti časa. Prave raziskave tržišča sicer ni, vendar vemo, kdo so glavni proizvajalci in zakaj kupujemo prav pri njih. Najvažnejše je, da izdelujejo v primerni kvaliteti in da so dobavni roki za nas ustrezni, cena pa je seveda včasih tudi važna. Glavni proizvajalci zgornjega usnja za nas so Šmartno, UTOK in Šoštanj-Mi v nabavi menimo, da so za naše zahteve najprimernejše slovenske in vojvodinske kože. Uvožene so cenejše, toda tudi slabše.
V zadnjem času seveda nastajajo težave. Surovinarji izvažajo surove kože, prav tako usnjarji. Deloma se to izboljšuje z odstopanjem deviz, kar pa ne more biti trajna rešitev.
V	Alpini letos v te namene še nismo odstopili nevemkoliko (nekaj Industriji usnja Vrhnika), ostalo še vedno dobivamo za dinarje.
Več težav je pri specialnih usnjih, na primer pri juhti. V Alpini zahtevamo nadpovprečno debelino, zato je tudi cena višja, ker usnjarji ne morejo izdelovati še cepljenca.
V	zvezi z zalogami menim, da ne nabavljamo na zaloge, razen za nekatere poizkuse, kot smo to delali v začetku z argentinsko napo. Zaloge pa kljub temu nastajajo zaradi različnih razlogov. Proizvajalci pogosto dobavljajo nekaj večje količine. Če so te le preveč presegle naročeno, smo viške običajno vračali. Drug problem, ki tudi vpliva na večje zaloge.
Kako ustvarjamo
So spremembe v proizvodnji in s tem tudi pri naročilih. To celo najbolj vpliva na dviganje zalog. Kot tretje bi omenil preohlapne normative, kar je sicer težko oceniti, vendar homo z evidenco, ki jo pravkar pripravljamo, ugotavljali tudi to.
Morda bi na znižanje zalog lahko vplivali tudi s stimulacijo, s tem, da bi v vsej verigi tistih delavcev, ki lahko vplivajo na zaloge, uvedli ustrezno nagrajevanje tudi v tem smislu. ^ tem primeru bi bila nujna stalna primerjava med naročenim, dobavljenim in porabljenim blagom in potem Ugotoviti vzroke. Zaloge nastajajo tudi takrat, ko izde-jujemo več vrst obutve. Treba je vedeti, da mora biti materiala dovolj za vsako vrsto obutve, in več če je vrst, več Jc tudi zaloge.
Tudi pri planiranju bi morali I'iti bolj dosledni. Plan bi nam rnoral pomeniti več.
Moram reči, da je sodelovanje služb v tovarni ven-^l^rle prineslo izboljšave, saj Jc bilo letos že manj barv, kar nam je izdatno olajšalo delo in Zmanjšalo zaloge. Sigurno pa bilo koristno sodelovanje delavcev nabave pri samem 'Zboru kolekcije.
Da bi izboljšali nabavo, so "■'i tudi že nekateri poizkusi Povezovanja s suro vinarji, Vendar kakšnih bistvenih uspehov pri tem še nismo dosegli. Verjetno bi bilo potrebno opredeliti cilje vsake 'Zmed delovnih organizacij, ki v ta krog vključujejo in Potem določiti medsebojno odvisnost in delež v vsej reprodukcijski verigi."
Jože BOGATAJ: „V okvir nabavne službe sodi sedaj do-"l^ča nabava, uvoz in skla-dišče materialov. Menim, da
je delitev dela in organiziranost nabavne službe same dobra in zelo funkcionalna, saj se z načini dela zelo približujemo matrični organizaciji, ki je ena najsodobnejših. To pomeni, da so posamezni referenti zadolženi za zaokrožena področja po vrstah materialov in da dobro sodelujejo tudi s planskim oddelkom, tehnologi, vodji programov in drugimi.
Organiziranost nabavne službe v okviru tehničnega sektorja pa je bolj vprašljiva. Seveda je vse odvisno od ljudi, manjka pa nam informacij. Če vemo, kako pomemben je pri našem delu čas in res točna informacija, potem moramo za to poskrbeti tudi s samo organizacijo.
Če ocenjujemo zaloge, sodim da bi nabavni referent moral biti nosilec, oziroma pobudnik ustreznejšega planiranja, naročanja in drugih ziihtev in s tem usklajeval zahteve razvojne službe, planskega oddelka in skladišč materialov.
Olivera Jereb skrbi za teleks in drugo administracijo
Več bi morali napraviti tudi v smeri standardizacije. Pri podplatih, kjer je že tako 15 velikostnih številk, bi se morali približati realni nabavi, ki bi bila: dva artikla, v dveh barvah, z enim žigom.
Roki naročanja so po mojem mnenju še kar sprejemljivi, posebno pri tistih materialih, ki so deloma že na zalogi. Problem je večji zlasti pri pripravi kolekcije za pomlad-poletje, ker tedaj običajno nastopajo nove barve, manjše količine, nepoznani dobavitelji in podobno. Zato menim, da bi tudi ljudje iz nabave morali kdaj na sejme.
Pri pripravah kolekcije naši sicer že sodelujejo z vodji programa in nekatere informacije lahko izmenjamo pravočasno. Težave so takrat, kadar količine za vzorce uvozimo,
doma pa iščemo ostale količine blaga.
V zvezi z letnimi plani je moje mnenje, da so dovolj realni in za nas veliko pomenijo, saj tudi letne pogodbe sklepamo prav na tej osnovi.
Omenil bi še vprašanje planskih cen. Negativne razlike med planskimi in nabavnimi cenami znašajo do avgusta le 3,7 milijona, kar je malo, če primerjamo to z lanskimi razmerami. Moram reči, da to letos spremljamo zelo budno, da pa planskih cen nismo postavljali preohlapno, kaže že praksa. Osnova so nam sicer trenutno znane cene, informacije dobaviteljev in pa seveda tudi predvidena devalvacija. Letos smo pri tem kar uspešni, nekateri dobavitelji pa so s svojimi cenami seveda že začeli »prebijati« naše planske cene, kar bo jeseni negativne razlike sigurno povečalo. Z dobavitelji sicer navezujemo dolgoročno sodelovanje, imamo skoraj kooperantske odnose; to velja za večji del naših dobaviteljev. Dogovarjamo se v okviru reprodukcijske verige po deležu vloženega dela in v zvezi s tem tudi ustreznem deležu odstopanja deviz. Seveda je to le kratkotrajna rešitev, ker že svojih lastnih potreb po devizah ne moremo vedno kriti tako kot bi radi.
Naj na koncu še nanizam nekaj podatkov o naših možnostih za uvoz. Dve leti nazaj smo za 1 dolar uvoženega blaga lahko uvozili za 2,25 dolarja. Leta 1979 za 1 dolar 1,36. V začetku leta 1980 za 1 dolar 0,95, od 1.4. letos za 1 dolar 0,80 in od 1. 8. dalje za 1 dolar 0,60. Načrtujejo, da bi v letu 1981 lahko za 1 dolar izvoženega blaga uvozili za 0,70 dolarja, kar je nekaj bolje. Lahko vidite, v kakšnih razmerah moramo delati in da je res
težko usklajevati vse naše potrebe."
Upamo, da smo s tem kratkim pregledom vsaj okvirno predstavili našo nabavo, kar pa seveda še ni jamstvo, da bomo odslej lahko bolje razumeli njihove težave in bolje sodelo-
vali. Razmere se spreminjajo vsak dan in delovni stiki morajo biti čimbolj pogosti, seveda pa tako načrtovani, da so lahko koristni. V nabavi tudi menijo, da delajo napake, da pa je mnogo pomanjkljivosti tudi drugje. Torej velja odkriti ta neskladja in težav bo manj, uspeh pa večji.
Tekst: Nejko PODOBNIK l-olo: Brigitu GROŠELJ
Anica Cokan v razgovoru s predstavnikom Elasirograna
Leopold Circ^omč ho Ic-los 17. novembra prazjiovdl svoj šcsicicscii rojstni dan. Očitno ^a leta nc motijo preveč, saj še sedaj dela v Iskri, ki ji je sicer zvest I'C.v čas po osvoboditvi.
I'oldc je spci eden Izmed iImIIi, ki \<> v ŽIreli Izšli iz šievllnlli družin, se z.f^odiij morah sami začeti prebijali v tivljenjii, saj m bilo denarja niii za tik.
vl)a, že s /.). leti sem postal hlapčič, saj oče s svojo obrtjo ni mo^el kriti vseh stroškov. SlužIl sem pri Kovačti v JarčjI dolini pa pri 1 az.aijti v Hreko-vicali, kctsneje pa sem z.a-piistil Žiri In se preselil i' okolico Kranja.
Iz teh časov ml je z.lasti ostal v spomina doj^odek, ko ml je kovač kupil obleko, io je bila tedaj z.ame največja sreča. Imel sem srečo, da sem itekako pristal r s<i-mostamt i' .Stični, kjer sem se pritičll del električarja In tudi dntfilh mehaničnih del.
Zanimivo je, da so tit imeli tedaj svojo lastno električno centralo in avto, priučil sem se lahko na stritžnlcl . . . io obdobje mi je večkrat koristilo tudi kasneje.
No letit I9J9 sem odšel v '/Ari. Lotil sem se pač tistef'a dela, ki je takrat bilo na raz.polafio. To je bilo tudi sodelovanje pri gradnji Rupnikove linije na llhivčih njivah. Mnogi tedaj sploh nismo vedeli za kaj gre; delali smo pač, kar so nam naročili: nekaterim pa so očitno razmere bile bolj z.nane.«'
1'rišla je vojna. Nekaj časa se jc 1'olde tikvaijal
Z različnimi tleli, leta 1943. pa je bil mobiliziran »• nemško vojsko.
l'o pravi odisejadi je pristal i' Rigi, pri letalstvu. I it je delal kot letalski mehanik na letališču. Ob koncu vojne je težko zbolel in tedaj mti je bila naklonjena sreča, da je sploh ostal živ.
Iz taborišča se je s pomočjo jttgoslovitnske repatriacijske komisije vrnil septembra 1945.
'>'lako sem prišel v Iskro leta 1947. Že »■ JI.A v Ze-munti sem se z.animitl za matematiko in to je bil dober začetek z.a študij ob delu, ki sem se ga lotil. Vključil sem se namreč v tečaj, z.a kvalifikacijo, ki je trajal (Ive leti — In postiti strugar.
Kasneje pa sem si pridobil tudi visoko kvalifikacijo.«
Tako je že leta 1913 postal mojster, kasneje pa celo vodja delavnic striiž.e-nlh delov, kjer dela še danes.
»Napredek r samem delu, od nekdanjih revol-verskih stružnic, do sedanjih elektronskih strojev in naprav je ogromen. Razumljivo je, da je ta lehnični napredek tudi od mene zahteval stalno usposabljanje. Nekako uspelo mi je, da sem šel v korak s časom.<
Ob zahtevnem strokovnem delu pa je bil I'oldc aktiven sindikalni delavec Že od leta I94H. Kasneje je postal dolgoletni član samoupravnih oiganov, upravnega odbora In delavskega sveta. Tako je bil tudi predsednik IhS Iskre. Nekoč se je celo z.go-dllo, da je hkrati opravljal kar 14 funkcij.
.Stalno je delal tudi >• ljudski tehniki, hil je med ustanovnimi člani 1.1 v Kranju, poleg tega pa predsednik občinskega sveta za tehnično kulturo.
Družba je to njegovo prizadevanje tudi znala ceniti. Prejel je več priznanj in odlikovanj. Med njimi mu je najdražji red dela s srebrnim vencem, poleg tega [ui je dobil še bronasto plaketo iiorisa Kidriča z.a posebne z.ashtge pri širjenju tehnične kulture in še več drugih priznanj.
lole smo Izvedeli seveda .šele na koncu, ko so se v razgovor vključili tudi člani 1'oldetove družhu Dvomim, da bi sam z.ačel govoriti o tem. Lak je pač 1'olde (Iregorač.
lekst: Nejko 1'odobnlk l-oto: Hrigiia (Irošelj
Od tu in tam
Od tu in tam
Videli smo Bosno in obeležja njene slavne preteklosti
Nadaljevanje
Po dobro prespani noči se odpeljemo na ogled Sarajeva. Peljemo se čez nekdanje Ali-pašino polje, ki pa je danes že močno pozidano. V bližini Sarajeva se menjata orientalska arhitektura in slog, ki je nastal po Avstro-Ogrski priključitvi Bosne in Hercegovine. Na tem prostoru so naleteli na sledove starih kultur. Za Iliri so tu do 4. stoletja vladali Rimljani, te so potem nasledili Akvaesi, za njimi Avari, pa Huni, dokler se niso po 6. stoletju ustalili Slovani, ki pa so bili tedaj še na nizki kulturni stopnji. Ko so se spojili s prejšnimi prebivalci so se navzeli tudi njihove omike in drugih dosežkov. Še do 15. stoletja so bila tu plemena, ki jih je združil kralj Tvrdko. V Bosni je bilo tedaj mnogo bogomilov, ki so jih nekateri oblastniki krvavo preganjali. Po bitki na Kosovu in nesložnosti srbskih in bosanskih knezov, je Srbija izgubila svojo samostojnost in tudi Bosna se ni mogla upirati čedalje hujšemu turškemu jarmu. Po 15. stoletju so pričeli Turki na bregovih današnje Miljacke graditi utrjeno vojaško postojanko, ki je kontrolirala sarajevsko kotlino in vse poti, ki so se stekale vanjo, saj leži mesto na križišču starih prometnih poti. To vojaško postojanko so imenovali Saraj, po čigar turškem nazivu ima tudi Sarajevo danes ime. Za turškimi vojaki, ki pa so bili večinoma najemniki drugih narodnosti, lahko tudi Bosanci, so prišli trgovci in obrtniki iz Dubrovnika, kjer je svobodna republika imela dobre trgovske stike z vsem Balkanom. Za njimi so prišli še židovski trgovci, nazadnje pa še Turki. Vsa ta truma trgovcev, trgovčičev in rokodelcev, od orožarjev, suk-njarjev, kovačev, opankarjev, jermenarjev do orientalskih rokodelcev se je prilepilo k vojaški postojanki, da si zagotove svoj življenjski obstoj. Tako je nastala Skenderija in Baščaršija. Iz te postojanke so odhajali na vojaške pohode na ostalo ozemlje proti Hrvaški in dalje do Tirolske. Mesto so Turki gradili od leta 1625 pa do 1. 1690, ko je zaradi roparskih pohodov Turkov na avstijsko ozemlje princ Evgen Savojski s kaz-njensko ekspedicijo vpadel na Bosansko ozemlje in Sarajevo
požgal. Po tem velikem požaru se mesto ni kmalu opomoglo.
Mesto danes šteje okoli 450.000 prebivalcev. Stari del mesta v dolini reke Miljacke obkrožajo planinski grebeni. Na Trebeviču se sedaj gradi naprava za zimsko olimpijado. Baščaršija s svojimi kujundžiji in mojstri filigramov in drugih ročnih izdelkov predstavljajo vrhunske dosežke orientalske arhitekture. Prvo je dal v začetku 16. stoletja zgraditi znani turški vojskovodja Gazi-Mustav beg, čigar grob se nahaja v njenem dvorišču. Zgrajena je po načrtih M i mara Sinana, ki je bil takrat najboljši arhitekt tedanje Turčije. Ta džamija je tudi prva na svetu dobila električno razsvetljavo. Mi smo jo seveda z zanimanjem obiskali in sarajevska vodička nam je tudi pojasnila način in pomen te islamske mo-lilnice.
Ogledali smo si tudi staro pravoslavno cerkev, ki je bila zgrajena tam nekje okoli 12. stoletja; tedaj so po velikem požaru komaj dobili dovoljenje turških oblasti za njeno obnovo. Posebnost njene posvetitve pa velja otrokom sirotam brez mater, ker neka legenda pripoveduje o zlobni mačehi, ki je svoji pastorki napravila hudodelstvo. Zato ima cerkev tudi poseben kor za matere z otroci. O starosti cerkve priča njena temna notranjost in pa dejstvo, da je že precej v tleh. Seveda smo si ogledali redek in dragocen muzej ikon, ki so dobile na razstavi v Parizu visoko priznanje in občudovanje svetovne javnosti. Po ozkih zavitih uličicah, ki pa so bile ponekod še razkopane zaradi komunalnih del smo se prebili na breg Miljacke; tja čez se še razprostira dobršen del starega mesta. Tudi velika židovska cerkev stoji tam. Ob priključitvi leta 1888 so njeno svinčeno streho uporabili za svinčene krogle, saj Bosna ni bila nikoli mirna in naklonjena osvajalcem, tudi ko so prisilno novačili njene sinove za osmanske legije, ali polk črno-žolte avstroogrske monarhije.
V Sarajevu hranijo dragoceno židovsko knjigo »Hagoša«, ki je bila napisana nekje v 13.—14. stoletju. V njej so napisane molitve o Paskvi, prazniku; knjigo pa so bojda prinesli 2 id je v 16. stoletju iz Španije.
Ivan Reven
Se nadaljuje
To je naš kraj
To je naš kraj
To je naš kraj
Prebivalci žirovsicega vrlia hočejo stopiti v korak z razvojem
l'cKlročjc* Žin)vskoga vrha su danes razteza v trdi krajevnih skupnostih. Žc od nekdaj Velja za nekoliko zaostalo. Skopa zemlja, na kateri raste^ lirez običajnega gnojenja, le horna trava, ki jo imenujejo sivka, ni dajala dobrih življenj-
skill pogojev. Na tej siromašni zemlji so bili tiiili ljudje in živina vedno mršavi. Prebivalci so si po vojni iskali svoj kos kruha v dolini. Nekaj takih je, ki se po delu vračajo na svoje borne kmetije, drugi so ostali v dolini. Tisti, ki so ostali, se ubadajo s
V Žinivskem vrhu naslajajo nove obdelovalne površin
skopo zemljo in gozdarstvom. Da bi po delu v žirovskih delovnih organizacijah bili doma kos obdelati zemljo, so z zaslužkom začeli nabavljati manjše kosilnice in traktorje, primerne za breg. Da pa so si lahko utrli količkaj podobno pot v dolino za kakršnokoli prevozno sredstvo in za dovoz gradbenega materiala za obnovo razpadajočih domačij, so pač morali priskočiti na pomoč buldožerji, seveda tudi krajevna skupnost in gozdno gospodarstvo. da so se poti toliko na-sule in usposobile, da je bilo moč priti s tovornjakom do vsake domačije. Samostojni kmetje so dolgo časa z zavistjo gledali na mehanizirane »bajtarje«, ki so lahko po šihtu še obdelali svoj kos brega. Šele z drugačno kmetijsko politiko in kreditiranjem, so tudi za te prišli lepši časi. S posojili so tudi ti kmetje začeli nabavljati težjo kmetijsko mehanizacijo, pre-urejevati hleve, graditi silose za silažo krme in nabavljati umetna gnojila in krmila za živino. Z uporabo umetnih gnojil in krmil se je začela izboljševati tudi kakovost krme za živino.
»Hudič se je naselil v Žirov-skem vrhu«, so trdile stare vaške klepetulje. »Ves Žirovski vrh bo preril in razkopal planjave, ter napravil sama pota in ceste.«
Res so morali gospodarji do svojih domačij napeljati elek-
triko in vi)do, buldožer jc moral razširiti tudi custo, da jc bilo moč do domačije z vsakim motornim vozilom, pa tudi v gozd jc moral poslej traktor. I a čas konj in vol nista več ekonomsko rentabilna. Pokazala se je potreba očistiti pašnike »menihov«, robov in grmovja. Spet je »hudič« v obliki močnega buldožerja opravil svoje delo. Poravnane in ogolele površine poskušajo zasejati s krmskimi travami in jih pognojiti z naravnimi in umetnimi gnojili. Obnovljena travnata ruša bo menda dajala desetkrat večji krmski pridelek kot stara sivka. Na takih terenih bo tudi sodobna kosilnica lepo zapela svojo pesem. Zemljiška skupnost občine je za ta dela prispevala 70% sredstev. S tem si tudi v Žirovskem vrhu obetajo večjo prirejo mesa in več mleka.
»Hudič, jc razril Žirovski vrh« lahko odgovorimo vaškim klepetuljam, »pa ga bo ob obnovljeni in zagnojeni travni ruši in boljši krmski osnovi tudi bolje pomolzel in priredil več mesa.«
Seveda ves ta napredek sloni na mlajši generaciji, ki se ni odtujila Žirovskemu vrhu, ali pa generaciji, ki je bila še po vojni mlatla in ji jc šele sedaj uspelo priti do ustreznih materialnih pogojev za razvoj.
Se nadaljuje . . .
IVAN RI:M;\
Srečanje športnikov postaja tradicionalno
I.ani so se na Vrhniki srečale 1'kipe Industrije usnja Vrhnika, ''lanike in Alpine. I.etos so se ekipam pridružili še š|M)rt-"iki iz Peka. Vse kaže, da bodo
ta srečanja tradicionalna in izmenoma organizirana zdaj v tem, zdaj v drugem kraju. l'o do-g(>voru smo bili letos na vrsti Zirovci in kljub težavam, ki so
nastuk- zaradi požara, smo uspeli organizirali lekmovanjc, ki pa je poslalo pravo prijateljsko srečanje. Š|x»rlniki so se sicer srečali kar všestih panogah:
v namiznem lenisu, balinanju, šahu, streljanju, košarki in malem nogometu.
Košarkarjem se je poznalo, da so popolnoma brez vadbe m-uigrani.
Strelke so nastopile uspešno in le malo jc manjkalo, da bi zma-gale.
To je naš kraj • To je naš kraj • To je naš kraj

Prvi favoriti so bili prav gotovo balinaiji. Kje je vzrok za neuspeh?
Oslabljeni! ekipa šahistov je kljub (emu igrala nadpovprečno.


,; ■^■.- " -', I. -'^ ■"«" •:u-

Nogometaši letos niso izpolnili pričakovanj.
Niimiznolvniški igralci so napravili, kolikor so pač bili sposobni.
»DELO-ŽIVI^JENJE« je glasilo ALPINE, tovarne obutve Žiri, Stara vas 23. n. sol. o., ki ima v svoji sestavi TOZD Obutev Žiri, TOZD Obutev Gorenja vas, TOZD Plastika Ziri, TOZD Prodaja Žiri in Delovno skupnost skupnih služb.
Ureja ga uredniški odbor: Anica Govekar, Ra-
do Kavčič, Anton Eni-ko, Srečko Erznožnik, Ivan Reven, Mišo Ce-plak, Anuška Kavčič — tehnični urednik, Nejko Podobnik glavni in odgovorni urednik.
Izhaja mesečno, naklada 2000 izvodov. Fotografije Brigita Grošelj. Tisk TK Gorenjski tisk, Kranj.
Za trud in uspehe ob koncu še priznanje predsednika konference sindikata.
KONČNI REZULTATI PA SO BILI TAKILE;
Zmagala je ekipa Planike z 19 točkami, druga je bila ekipa Peka s 17 točkami, Industrija usnja Vrhnika in Alpina pa sta si razdelili tretje in četrto mesto s 15 točkami.
N. P.
Skupinski posnetek je hkrati spomin nu srečanje in jamstvo za še množičnejše sodelovanje.